31.3.2009

SL

Uradni list Evropske unije

C 77/8

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti igrač

COM(2008) 9 konč. – 2008/0018 (COD)

(2009/C 77/02)

Svet je 17. marca 2008 sklenil, da v skladu s členom 95 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti igrač.

Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 15. julija 2008. Poročevalec je bil g. Pegado Liz.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 447. plenarnem zasedanju 17. in 18. septembra 2008 (seja z dne 18. septembra) z 49 glasovi za, 1 glasom proti in 8 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1	EESO pozdravlja pobudo Komisije za revizijo direktive o varnosti igrač, čeprav je pozna in premalo ambiciozna.

1.2	EESO opozarja, da ta predlog temelji na ocenah učinka iz leta 2004, ki se ne nanašajo na vse države, ki so zdaj članice EU.

1.3

Glede na naraščajoče število opozoril zaradi igrač, ki je razvidno iz zadnjega poročila sistema za hitro izmenjavo informacij (RAPEX) za leto 2007, je EESO presenečen, da ocena učinka ne prinaša zaključkov niti glede povezave med sedanjo direktivo in z igračami povezanimi z nezgodami otrok, niti glede priznanega pomanjkanja poznavanja učinkov sedanjega predloga na število in resnost prihodnjih nezgod, povezanih z igračami – kar bi moralo biti glavna skrb in temeljni razlog za sedanjo pobudo.

1.4

Zaradi priznanja Komisije o pomanjkanju zanesljive in verodostojne statistike glede nezgod, ki v EU nastanejo zaradi igrač, EESO predlaga, da Komisija v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic oblikuje ustrezen sistem statističnih podatkov o takšnih nezgodah, ki bo vsaj tako obširen, kot so tisti, ki že obstajajo v nekaterih pravnih sistemih, in dostopen za vse udeležene v proizvodni verigi in pri trženju, da bi lahko preprečili nezgode (1).

1.5	EESO meni, da bi morala biti pravna podlaga predloga člen 153 PES in ne zgolj člen 95, glede na to, da ima najpomembnejše vprašanje, tj. učinkovita zaščita otrok, prednost pred spodbujanjem čezmejne trgovine z igračami.

1.6	EESO prav tako meni, da bi bila zaradi področja uporabe in vrste novega zakonodajnega predloga ter izkušenj z izvajanjem sedanje direktive v različnih državah članicah uredba ustreznejši instrument od direktive, glede na to, da je bila sprejeta popolna uskladitev.

1.7

EESO je zadovoljen s tehnično, pravno usklajeno in dobro strukturirano obliko predloga ter se na splošno strinja z inovativnimi ukrepi, ki vključujejo: — širšo opredelitev „igrač“ in sprejetje pojma predvidljive uporabe ob upoštevanju vedenja otrok; — okrepitev nadzornih ukrepov držav članic; — uvedbo ustreznih pravil za preprečevanje nezgod in o informacijah o varnosti igrač – opozorila in oznake.

1.8

Vendar EESO obžaluje, da številni pomembni vidiki niso bili zajeti ali niso bili zajeti v zadostni meri. Ti so: a) popolno upoštevanje načela previdnosti; b) zahtevnejše usposabljanje in izobraževanje tistih, ki so odgovorni za skrb za otroke v stiku z igračami; c) pojasnitev nekaterih pojmov, ki ostajajo dvoumni ali neopredeljeni, na primer „igrača“ in obseg škode; d) dejstvo, da uvozniki in pooblaščeni zastopniki niso izenačeni s proizvajalci, kar pomeni, da udeleženci pri distribuciji igrač in v prodajni verigi niso odgovorni za odpravo nastale škode; e) postopek ugotavljanja skladnosti, ki ne ustreza malim in srednje velikim podjetjem.

1.9	Odbor zato odločno poziva Komisijo, naj predlog ponovno pregleda ob upoštevanju tega mnenja, da bi pripravila bolj verodostojen instrument za učinkovito zaščito in varnost otrok pri uporabi igrač.

1.10	Odbor poziva Evropski parlament in Svet, naj upoštevata predloge in priporočila, ki so predstavljeni tukaj, ter jih vključita v zakonodajni postopek za sprejetje nove direktive.

2.   Uvod: kratek povzetek predloga

2.1

Komisija je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prvič napovedala, da bo sprejela zakonodajne ukrepe na področju varnosti igrač, in predstavila številne predloge, ki so bili pozneje umaknjeni zaradi pomanjkanja političnega soglasja. Končno je po resoluciji Sveta o zaščiti potrošnikov in varnosti z dne 23. junija 1986 (2) Komisija z novim predlogom bolj sporazumno nakazala potrebo po uskladitvi – ne evropski ravni – opredelitve igrač, standardov njihove izdelave, glavnih varnostnih zahtev, pogojev za dajanje na trg in jamstev, da jih lahko otroci uporabljajo brez tveganja.

2.2	Takrat objavljena Direktiva 88/378/ES z dne 3. maja 1988 (3) je ena od prvih zakonodajnih pobud, ki izhaja iz „novega pristopa“ na področju tehnične uskladitve in standardizacije ter temelji na resoluciji Sveta z dne 7. maja 1985 (4).

2.3

EESO je pripravil mnenje o predlogu direktive, ki je bil takrat predstavljen (5). V njem je predlog pozdravil, vendar je hkrati izrazil obžalovanje zaradi velikih zamud pri njegovi pripravi ter poudaril, da je treba vprašanje varnosti igrač obravnavati kot del širšega področja uporabe direktive o odgovornosti za proizvode (6), pri čemer je izhajal iz predpostavke, da morajo biti vse igrače zanesljive ter da so otroci izpostavljeni tveganju in morajo biti dodatno zaščiteni.

2.4	Medtem je bila direktiva iz leta 1988 predmet številnih popravkov (7) in mnogih pomembnih sprememb, ki sta jih prinesla direktiva 93/68/EGS z dne 22. julija 1993 (8) in sporočilo Komisije o njenem izvajanju (9).

2.5

Dve direktivi o splošni varnosti proizvodov, ki sta bili sprejeti in objavljeni leta 1992 in 2001, obravnavata varnost igrač na splošno (10), pri čemer zadnja poudarja spremembe „Pogodbe, zlasti členov 152, ki zadeva javno zdravje, in 153, ki zadeva varstvo potrošnikov, in s stališča načela previdnosti“.

2.6

Dvajset let po objavi direktive iz leta 1988 Komisija predlaga novo direktivo za to področje, saj se zaveda, da je veljavna zakonodaja medtem zastarela, da je treba njeno področje uporabe in pojme razjasniti in uskladiti s sedanjimi okoliščinami, da je treba nujno zagotoviti, da so njene določbe v skladu z nedavno predlaganim splošnim pravnim okvirom (11) za trženje blaga, in da je predvsem pri prenosu te direktive v države članice in njenem izvajanju prišlo do resnih pomanjkljivosti in razhajanj glede uporabe, ki jih je treba odpraviti.

2.7	Sedanji predlog temelji na treh pomembnih tehničnih študijah, ki so njegov bistveni del. Dve obravnavata pogoje in uporabo nekaterih domnevno nevarnih snovi v proizvodnji igrač; tretja pa je splošna ocena učinka, katere končno poročilo sega v leto 2004.

2.8

Če povzamemo, Komisija s tem predlogom želi uresničiti naslednje cilje: A) Večje varnostne zahteve zlasti glede: a) uporabe kemičnih snovi; b) opozoril in informacij za potrošnike in uporabnike; c) tveganj zadavljenja in zadušitve; d) igrač v živilih; e) opredelitve splošnih varnostnih zahtev. B) Učinkovitejša in skladnejša uporaba direktive, med drugim s: a) poostritvijo ukrepov nadzora trga v državah članicah; b) podatki o kemikalijah v tehnični dokumentaciji; c) namestitvijo znaka CE; d) oceno varnosti. C) Prilagoditev direktive splošnemu zakonodajnemu okviru pri trženju proizvodov. D) Pojasnitev področja uporabe in boljša opredelitev uporabljenih pojmov.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EESO pozdravlja pobudo Komisije, čeprav prihaja pozno, glede na to, da je obravnavana direktiva stara več kot 20 let ter da so se proizvodnja, tržni parametri in metode za igrače, kakor tudi okus in navade njihovih običajnih uporabnikov medtem zelo spremenili. EESO hkrati meni, da bi sedanji predlog lahko imel višje zastavljene cilje, lahko bi upošteval skrbi, ki so jih povzročili nedavni dogodki, ki so prišli v javnost in ki jih z določeno vztrajnostjo povzemata tako komisarka za varstvo potrošnikov v svojih govorih in stališčih kot tudi Evropski parlament v resoluciji iz septembra 2007, s katero se EESO strinja (12). Zato obžaluje, da razprave z EESO ni spremljal tudi Generalni direktorat za zdravje in varstvo potrošnikov, ki ni neposredno sodeloval pri njeni pripravi.

3.2	EESO je presenečen, da je ocena učinka, na kateri temelji obravnavani predlog, stara več kot štiri leta in ne zajema razmer v vseh državah članicah. Dodaja, da ni pojasnjeno, ali so bili upoštevani predstavniki potrošnikov in družin ali kako so bili dejansko vključeni v pripravo.

3.3	Ob kritikah Komisije zaradi pomanjkljivega izvajanja direktive je EESO presenečen, da Komisija ni sprejela pobud za zagotovitev spoštovanja omenjene zakonodaje Skupnosti.

3.4

EESO težko razume, kako je mogoče ob pomanjkanju ali pomanjkljivostih statističnih podatkov, ki jih Komisija priznava, sprejemati ustrezne sklepe tako o stanju, ki ga nameravamo spremeniti, kot o učinkovitosti predlaganih ukrepov. Vendar je znano, da je trg igrač v Evropi – ki po ocenah predstavlja 17,3 milijarde eurov, po maloporodajnih cenah iz leta 2002, njegov uvoz pa več kot 9 milijard eurov – obetaven sektor, ki zajema več kot 2 000 podjetij, večinoma malih in srednje velikih podjetij, ter neposredno zaposluje več kot 100 000 ljudi (13).

3.5

EESO meni, da narava predloga zahteva, da se pri pravni podlagi upošteva člen 95 in obvezno tudi člen 153, glede na to, da predlog ne spada zgolj na področje uresničevanja notranjega trga, ampak se nanaša tudi na posebej ranljivo skupino potrošnikov, ki jih nikakor ne moremo enačiti s „povprečnimi potrošniki“.

3.6

Nadalje mora dejstvo, da so otroci posredni potrošniki igrač, ker jih ne kupijo sami, temveč njihovi starši ali drugi odrasli, ki jim jih dajo na voljo za uporabo, spodbuditi Komisijo, da bi v besedilu resneje predvidela izrecno navedbo potrebe po obveščanju in izobraževanju te kategorije potrošnikov.

3.7

EESO v tem primeru razume odločitev Komisije za popolno uskladitev, vendar ponovno izraža svoje prepričanje, da bi bil v takšnih primerih veliko boljši instrument uredba namesto direktive, zaradi očitnih prednosti v smislu pravne varnosti, ker v tem primeru ne bi bilo tveganja poznega ali nepravilnega prenosa in poznejših razhajanj pri uporabi, do katerih je, kot priznava Komisija, prihajalo pri sedanji direktivi (14).

3.8

Zaradi narave predmeta, stalnega znanstvenega in tehnološkega razvoja, možnosti občasnih nezgod, kot je razvidno iz primerov podjetij Mattel in Fisher Price, in skrb vzbujajočega povečanja števila opozoril v zvezi z igračami, kar je razvidno iz zadnjega letnega poročila sistema RAPEX za leto 2007, ki kaže, da je to sektor z največjim številom prijav (31 %) (15), upamo, da bo sedanji predlog upošteval vsa spoznanja iz primerov, zlasti neuspeha poprodajnega nadzora, in da bo direktiva bolj praktična in izvedljiva in bi lahko poskrbela za varnejše trženje igrač. To bi pomenilo, da bi zaradi dvomov, dokler zadostna stopnja gotovosti še ni dosežena, prepovedali vse, za kar bi upravičeno sumili, da predstavlja tveganje, četudi majhno, za otroke pri uporabi teh stvari za igračo ob upoštevanju njihovega nepredvidljivega vedenja: vendar temu ni tako.

3.9

EESO v zvezi z znakom CE samo ponavlja svoje stališče, izraženo v prejšnjem mnenju o skupnem okviru za trženje proizvodov, da „pomanjkanje verodostojnosti znaka CE povzroča pomanjkanje zaupanja v celotni sistem: organe za nadzor trga, proizvajalce, laboratorije in certifikacijske organe ter nazadnje v primernost zakonodaje novega pristopa“ (16). EESO v tem primeru poziva Komisijo, naj uskladi končno besedilo sedanjega predloga s sprejetim besedilom za vse predloge, ki se nanašajo na navedeni skupni okvir (17).

3.10

EESO odločno podpira predlog Evropskega parlamenta o uvedbi evropske oznake za varno igračo, ki bi jo podeljevali neodvisni tretji organi in obžaluje, da predlog ne upošteva vseh pobud, predvidenih v resoluciji Evropskega parlamenta iz septembra 2007; EESO je prav tako kot mala in srednje velika podjetja zaskrbljen, vendar ne zaradi tega, ker bi lahko bile igrače, ki jih izdelujejo ali prodajajo, manj varne, temveč – kot je bilo povedano v navedenem mnenju – zaradi sorazmernosti ukrepov, uporabljenih v postopkih za ugotavljanje skladnosti, zlasti za izdelke, ki se ne proizvajajo množično ali se proizvajajo v majhnih količinah (18).

3.11	EESO meni, da je treba vse snovi, ki upravičeno veljajo za nevarne, popolnoma odstraniti iz proizvodnje igrač s pomočjo okvira, ki je sorazmeren, uravnotežen in ga odgovorni proizvajalci lahko upoštevajo pri svojem delu, hkrati pa ga oblasti lahko izvajajo.

3.12

EESO se strinja z odločbo Komisije o „magnetnih igračah“, vendar je presenečen, da to vprašanje ni omenjeno v sedanjem predlogu direktive. Komisija se glede na resnost tveganja in glede na nezgode, ki so se že zgodile pri tej vrsti igrač, ni odzvala dovolj odločno, saj je samo pozvala države članice, da naj vsaka na svoj način poskrbi za „opozorilo“.

3.13	EESO meni, da bi bilo upravičeno natančneje opredeliti ravni in vrste kazni, tako kot je Komisija že naredila na področjih, na katerih je škoda, povzročena zaradi neprimernega vedenja, z družbenega vidika neprimerno manjša.

3.14

Na splošno EESO obžaluje, da je bila pri tem zamujena priložnost za zaščito evropskih otrok na vsaj taki ravni, kot obstaja, tudi na pobudo samih proizvajalcev v nekaterih državah članicah in drugih državah, v katerih so nekatere vrste igrač preprosto prepovedane, kot je poudarjeno v raziskavi, ki jo je nedavno naročil Evropski parlament (19).

3.15

EESO se zaveda, da je industrija igrač zelo konkurenčna na mednarodni ravni. Kljub temu pa poziva Evropsko komisijo, Evropski parlament in Svet, naj upoštevajo konkurenčnost sektorja pri uvajanju sprememb v zakonodajnem postopku sprejemanja te direktive. Standardov varnosti igrač ne bi smeli zmanjševati na račun varstva potrošnikov, zlasti ne otrok, vendar pa bi bilo treba dosledno upoštevati mednarodne trgovinske predpise, da bi evropska podjetja lahko konkurirala pod enakimi pogoji.

3.16

Nazadnje EESO opozarja Komisijo na družbena vprašanja v zvezi s proizvodnjo igrač, zlasti v tretjih državah, v katerih delajo majhni otroci v krutih delovnih razmerah, imajo dolg delovni čas in so vsak dan v stiku s strupenimi in nevarnimi proizvodi, ter poziva k sprejetju jasnega stališča v podporo „ekološkim“ in „etičnim“ igračam.

4.   Posebne ugotovitve

4.1   Člen 1 in Priloga I – Seznam proizvodov, ki se ne obravnavajo kot igrače

EESO podpira namen Komisije, da posodobi opredelitev „igrače“, da bi se lahko uporabljala za vse proizvode, ki niso narejeni izključno za namene igranja.

Vendar EESO poudarja, da sedanja opredelitev igrač ni zadovoljiva glede na obseg zastavljenih ciljev, ne samo zato ker ne dovoljuje potrebnega posodabljanja v skladu z razvojem na tehnološkem trgu, ampak tudi ker določa seznam proizvodov, ki ne spadajo v področje uporabe direktive in katerega ustreznost je vprašljiva, zlasti v primeru okrasnih predmetov za praznične prireditve in praznovanja, imitacij nakita, proizvodov in iger z uporabo ostrih projektilov, proizvodov za izobraževalne namene v šolah in v okviru drugih pedagoških dejavnosti ter športne opreme.

Uvedba posebne ureditve za zaščito uporabnikov proizvodov je dejansko odvisna od vrste uporabnika, zlasti njegove ranljivosti. Uporabniki ne razlikujejo namena vsakega predmeta, ki jim je na voljo – proizvode pogosto obravnavajo kot igrače otroci, njihovi starši in celo prodajalci, ki jih popisujejo in prodajajo kot igrače. Odbor posledično ne razume, zakaj igrače za didaktično uporabo v šolah ne spadajo v področje uporabe direktive, saj ni razlike glede vrste uporabnika.

EESO poudarja, da je treba opremo in proizvode, ki so dostopni mladoletnikom, mlajšim od 14 let, in za katere je mogoče, da jih ti uporabijo kot igrače, vključiti v področje uporabe direktive, v skladu z načelom previdnosti.

EESO zato poziva Komisijo, da ponovno pregleda opredelitev iz člena 1 in seznam, da bosta med seboj skladna.

4.2   Členi 2 do 5

EESO se ne strinja z razlikovanjem med proizvajalci in uvozniki, ker Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta o splošni varnosti proizvodov izenačuje uvoznika in proizvajalca, če slednji nima predstavnika v državi članici. Slabost ohranitve sedanjega razlikovanja ni le v tem, da uporabniku ne zagotavlja pravice do nadomestila v primeru škode (ker je to izključno odgovornost proizvajalca), temveč tudi v tem, da ne omogoča uskladitve zakonodaje Skupnosti in s tem ogroža načeli gotovosti in pravne varnosti.

EESO zato meni, da je treba za izvajanje sedanje direktive pooblaščene zastopnike in uvoznike (kadar ni uradnih zastopnikov proizvajalca) obravnavati enako kot proizvajalce, kar je v nasprotju s ciljem sedanje direktive, ki jih izenačuje le, če igrače tržijo v svojem imenu, če uporabljajo svojo blagovno znamko ali če so spremenili naravo proizvoda, tudi če to ne vpliva na postopek proizvodnje.

EESO nasprotuje razlikovanju med odgovornostjo pooblaščenih zastopnikov in proizvajalcev. EESO je zaskrbljen, da lahko ohranitev tega pravila preprečuje spoštovanje pravic potrošnika in zlasti pravice do nadomestila v primeru škode, če je v državi članici le pooblaščeni zastopnik.

EESO na splošno podpira ohranitev načel veljavne direktive o odgovornosti vseh udeleženih v tržni verigi za varnost igrač.

V zvezi z opredelitvijo škode EESO meni, da mora vključevati situacije, ki se dolgoročno lahko pojavijo in so neposredna posledica ugotovljenih nezgod.

4.3   Člen 9

EESO soglaša s spremembo odstavka 2 tega člena, ki določa, da je pri ocenjevanju tveganja treba upoštevati predvidljivo uporabo igrače in obnašanje otrok (čeprav opozarja, da je mogoče uvodno izjavo (16) razlagati ravno nasprotno).

Vendar EESO meni, da mora odgovornost za predvidevanje mogoče uporabe proizvodov, ki je lahko neprimerna, ampak razumno sprejemljiva za otroke, nositi proizvajalec. Poleg tega je ohranjanje merila predvidljivosti protislovno, saj obrazložitveni memorandum poudarja, da je treba pri oblikovanju igrač upoštevati pogosto nepredvidljivo obnašanje otrok.

EESO se ne strinja z besedilom odstavka 3, saj sedanja določba uvaja neovrgljivo domnevo ter vpelje neopredeljiva in nedoločena merila, kot sta pojma „predvidljiv“ in „običajen“, ki v končni preiskavi izloči odgovornost proizvajalca za spremljanje najnovejših znanstvenih in tehničnih poskusov na strokovnem področju, saj je njegov proizvod na trgu dostopen zaradi ohranjanja splošne varnosti proizvoda (20).

Dolžnost preprečevati pomanjkljivosti proizvodov se dejansko ne konča, ko je proizvod dan na trg. Proizvajalec – ali njegov lokalni zastopnik, če ga ima – mora igračo spremljati in opazovati, da bi odkril pomanjkljivosti, ki niso bile znane in niso mogle biti znane ob vstopu igrače v obtok, skupaj s pomanjkljivostmi, ki jih povzročijo propadanje, obrabljenost materiala ali predčasno staranje igrače.

4.4   Člen 10

EESO pozdravlja namero Komisije, da bo zahtevala, da so opozorila na prodajnih mestih jasno, vidno in čitljivo prikazana, da uporabniki dobijo učinkovite informacije pred nakupom. Vendar pa meni, da morajo biti ta opozorila tudi na izdelku, ne le na embalaži.

Odbor meni, da morajo opozorila na prodajnih mestih poleg podatkov o najnižji in najvišji starosti uporabnikov vključevati tudi označbo o primerni teži otrok za uporabo nekaterih igrač in zahtevi za uporabo proizvoda samo pod nadzorom osebe, ki je zanje odgovorna.

Odbor opozarja tudi na to, da morajo biti besedila zapisana na uporabnikom prijazen način, ki upošteva tudi njihovo posebno občutljivost.

EESO ponovno poziva k spodbujanju izobraževanja staršev in skrbnikov otrok, pri čemer opozarja na previdnostne ukrepe in tveganja pri uporabi igrač. Vendar za popolno varnost igrač dejstvo, da je varnost otrok na koncu odgovornost njihovih staršev, varuhov, skrbnikov, učiteljev itd., ne sme biti izgovor za zmanjšanje odgovornosti proizvajalcev, uvoznikov in trgovcev na drobno.

Ob upoštevanju dejstva, da so oznake pogosto zapisane v jezikih, ki niso nacionalni, EESO meni, da mora odstavek 3 tega člena določiti, da so opozorila in varnostna navodila obvezno zapisana v uradnem jeziku države članice, v kateri so igrače dane na trg, in da to ne sme biti samo možnost, kot je zdaj predlagano.

4.5   Člena 12 in 26

Čeprav sprejema potrebo po ohranjanju domneve o skladnosti, EESO meni, da bi bilo bolj v skladu z najnovejšim tehnološkim razvojem, če bi se v primeru škodljive nezgode dokazno breme obrnilo.

4.6   Člen 17

EESO izpostavlja odločitev Komisije, ki od proizvajalcev zahteva, da izvedejo analizo nevarnosti uporabe igrač, namesto da samo dovoljuje analizo le tistih tveganj, ki so prisotna ob uporabi. Vendar Odbor meni, da mora analiza zajemati celotno obdobje uporabe igrače, ne glede na škodljive pojave, da bi se izognili primerom, kot je bil Mattel.

4.7   Člen 18

EESO meni, da je treba postopek ugotavljanja skladnosti uporabljati za vse kategorije igrač in ne samo v primerih iz odstavka 3, da bi zagotovili uporabo enotnih meril in uvedli evropsko varnostno oznako, kot je predlagal Evropski parlament (21).

Ob upoštevanju dejstva, da je to tehnično področje, na katerem primanjkuje uporabnega znanja ali statistike o nezgodah zaradi uporabe proizvoda, EESO poudarja, da bi morala Komisija natančneje opredeliti načelo previdnosti v sedanjem predlogu, na enak način kot v beli knjigi o varnosti živil januarja leta 2000 (22).

4.8   Priloga II – Posebne varnostne zahteve

Del I – Fizikalne in mehanske lastnosti

EESO meni, da se mora področje uporabe tretjega odstavka točke 4 razširiti na otroke do 60 mesecev starosti, ker je pri tej starosti še vedno mogoče, da bi otroci uporabljali igračo tako, da bi jo nepreudarno ali neprevidno dali v usta, čeprav takšna uporaba med oblikovanjem ni bila namen proizvajalca.

EESO meni tudi, da niso bili vključeni naslednji vidiki:

—	embalaža proizvoda in natančneje primeri, v katerih so igrače zložene v plastične vrečke;

—	možnost, da se sestavni deli igrač zrahljajo in jih otroci pogoltnejo;

—	lastnosti igrač, če se zlomijo.

Del III – Kemične lastnosti

EESO se strinja s predlaganimi spremembami, vendar opozarja, da je treba uvesti načelo previdnosti v zvezi s kemičnimi lastnostmi s takojšnjim začetkom veljavnosti, ker raziskave Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da lahko otroke zaradi izpostavljenosti tem izdelkom prizadene kronična bolezen tudi po tretjem letu starosti.

Odbor zato poudarja, da je treba vse rakotvorne in mutagene snovi ali snovi, strupene za razmnoževanje (CMR), vključno s tistimi iz kategorije 3, če utemeljeno veljajo za potencialno nevarne, prepovedati že pri oblikovanju proizvoda in tudi pri vseh materialih notranjih sestavnih delov, kar je poleg tega v skladu z direktivo o kozmetičnih izdelkih. EESO opozarja Komisijo na čezmerno popustljivost v zvezi z dovoljeno mejno vrednostjo migracij ter tudi motilcev delovanja endokrinega sistema, ki lahko ovirajo običajen razvoj otroka.

V zvezi z rabo alergenih snovi EESO poziva Komisijo, naj prepove uporabo vseh dišav in povzročiteljev preobčutljivosti, ker lahko vsebujejo alergene snovi (ki jih je seveda treba prepovedati), ter tudi drugih snovi, ki neposredno vplivajo na imunski sistem otrok.

Z vidika izvedljivosti in strukture industrije igrač, kjer prevladujejo MSP, ter bistvenih sprememb, ki jih prinaša ta direktiva, zlasti na področju kemičnih lastnosti, EESO predlaga petletno prehodno obdobje.

Nazadnje EESO opozarja, da je treba zagotoviti združljivost sedanjega predloga s pravili varovanja zdravja zlasti glede materialov, ki se uporabljajo za igrače za otroke, mlajše od 36 mesecev. Zato odbor poziva Komisijo, da za oblikovanje takšnih igrač odobri samo tiste snovi, ki so dovoljene za materiale v neposrednem stiku z živili.

Del IV – Električne lastnosti

EESO meni, da mora priloga vsebovati določena pravila o proizvodih, ki zahtevajo uporabo baterij, zlasti živosrebrnih baterij.

4.9   Priloga V – Opozorila

EESO meni, da so potrebna posebna opozorila glede posebnih zahtev telesno ali duševno prizadetih otrok, da bi starši ali skrbniki vnaprej poznali tveganja, ki nastanejo pri uporabi igrač.

V zvezi z uporabo igrač v živilih EESO meni, da mora biti vidno in neizbrisljivo navedeno, da živilo vsebuje igračo, to mora biti vidno ne glede na to, kako je izdelek zapakiran.

---

(1)  Nacionalni elektronski sistem za nadzor nad poškodbami, ki ga vodi Komisija za varnost potrošniških proizvodov (CPSC) v ZDA.

(2)  UL C 167, 5.7.1986, str. 1.

(3)  UL L 187, 16.7.1988, str. 1. Mnenje EESO: UL C 232, 31.8.1987, str. 22.

(4)  UL C 136, 4.6.1985, str. 1.

(5)  COM(1986) 541 konč. (UL C 282, 8.11.1986, str. 4).

(6)  Mnenje EESO 639/87, poročevalka: ga. Williams (UL C 232, 31.8.1987, str. 22).

(7)  UL L 281, 14.10.1988, str. 55. UL L 37, 9.2.1991, str. 42.

(8)  UL L 220, 30.8.1993, str. 1. Mnenje EESO: UL C 14, 20.1.1992, str. 15, in UL C 129, 10.5.1993, str. 3.

(9)  UL C 297, 9.12.2003, str. 18.

(10)  Direktiva Sveta 92/59/EGS z dne 29. junija 1992 (UL L 228, 11.8.1992, str. 24 – mnenje EESO: UL C 75, 26. 3. 1990, str. 1) in direktiva 2001/95/ES z dne 3. decembra 2001 (UL L 11, 15.1.2002, str. 4); sprejeto mnenje EESO CES 1008/2000 z dne 20. septembra 2000, poročevalka: ga. Williams (UL C 367, 20.12.2000, str. 34), predlog zadnje direktive, COM(2000) 139 konč. Predhodno je ga. Williams o isti zadevi sestavila mnenje na lastno pobudo, ki ga je EESO sprejel 8. decembra 1999 (CES 1131/99 – UL C 51, 23.2.2000, str. 67).

(11)  Sveženj predlogov COM(2007) 36, 37 in 53 konč., 14.2.2007, mnenje EESO INT/352/353/354 (EESO 1693/2007 z dne 13. decembra 2007, poročevalec: g. Pezzini).

(12)  Glej izjavo komisarke Kuneve za Evropski parlament dne 12. septembra 2007, njene izjave na sestankih s podpredsednikom podjetja Mattel International z dne 20. septembra 2007 in z delegacijo izdelovalcev igrač, ki je vključevala Hornby, Lego in Mattel, z dne 9. aprila 2008, ter tudi tiskovno konferenco z dne 22. novembra 2007. Glej tudi resolucijo Evropskega parlamenta, dokument P6-TA(2007)0412, z dne 26. septembra 2007.

(13)  Podatki so s spletne strani Komisije.

(14)  Direktiva Sveta 88/378/EGS z dne 3. maja 1988 (UL L 187, 16.7.1988, str. 1). Zabeležiti je treba, da je za razliko od predloga o kozmetičnih izdelkih (COM(2008) 49 konč. z dne 14.4.2008) Komisija upravičeno želela nadomestiti instrument „direktive“ z instrumentom „uredbe“. Dodati je treba, da je sprememba protokola o subsidiarnosti v reformni pogodbi, ki odpravlja možnost dajanja „prednosti“ direktivi, dodaten argument v prid te rešitve v prihodnosti.

(15)  Glede na poročilo je bilo samo poleti leta 2007 s trga umaknjenih 18 milijonov igrač z magneti skupaj z 2 milijonoma igrač, katerih barva je vsebovala svinec.

(16)  Mnenje CESE 1693/2007, 13. december 2007, poročevalec: g. Pezzini (INT/352-353-354), točka 5.2.12, v kateri je odločno poudarjeno, da:

„Najboljši način za okrepitev položaja in pomena znaka CE, kot je opredeljen v Sklepu Sveta 93/465, bi bilo temeljito preoblikovanje znaka samega, kar bi vključevalo:

—

pojasnitev, da se ne sme uporabljati ali obravnavati kot sistem označevanja za namen potrošnje, in tudi ne kot jamstvo za kakovost, certifikacijo ali odobritev s strani neodvisnih tretjih strani, temveč zgolj kot izjava o skladnosti z zahtevami za izdelek in tehnično dokumentacijo, ki jo mora pripraviti proizvajalec ali uvoznik za organe in potrošnike, za kar je v polni meri odgovoren;

—	poenostavitev raznih postopkov za ugotavljanje skladnosti;

—	krepitev pravnega varstva znaka CE z njegovo registracijo kot kolektivno znamko, kar pomeni, da lahko oblasti hitro ukrepajo in zatrejo zlorabe, hkrati pa se ohranja možnost za oblikovanje dodatnih nacionalnih znakov;

—	krepitev mehanizmov za nadzor trga in carinskih kontrol na mejah;

—	začetek študije proizvajalcev in potrošnikov o pozitivnih in negativnih vidikih morebitnega prostovoljnega kodeksa ravnanja v zvezi z učinkovitostjo velikega števila evropskih in nacionalnih znakov in oznak kakovosti – prostovoljnih ali obveznih – in njihov odnos do znaka CE“.

(17)  COM(2007) 36, 37 in 53 konč., 14.2.2007.

(18)  Mnenje, citirano v opombi 16, točki 5.2.7.1 in 5.2.9. Glej tudi mnenje EESO o političnih ukrepih za mala in srednja podjetja (INT/390, poročevalec: g. Capellini) ter o kozmetičnih izdelkih (INT/424, poročevalec: g. Krawczyk).

(19)  Raziskava o vprašanjih varnosti in odgovornosti v zvezi z igračami (PE 393.523), avtorji: Frank Alleweldt – projektni direktor; Anna Fielder – glavna avtorica; Geraint Howells – pravna analiza; Senda Kara, Kristen Schubert in Stephen Locke.

(20)  V zvezi s tem glej sodbo Sodišča Evropskih skupnosti z dne 29. maja 1997 (zadeva C–300/95, Zbirka odločb 1997, stran I-02649).

(21)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. septembra 2007 o nevarnih igračah (dokument P6-TA(2007)0412 z dne 26. 9. 2007).

(22)  COM(1999) 719 konč., 12.1.2000.

---