1.   Izjava v zvezi z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije

Listina o temeljnih pravicah Evropske unije, ki je pravno zavezujoča, potrjuje temeljne pravice, ki jih zagotavlja Konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah in izhajajo iz skupnih ustavnih tradicij držav članic.

Listina ne razširja področja uporabe prava Unije prek pristojnosti Unije niti ne ustvarja novih pristojnosti ali nalog Unije, pa tudi ne spreminja pristojnosti in nalog, opredeljenih v pogodbah.

2.   Izjava o členu 6(2) Pogodbe o Evropski uniji

Konferenca se strinja, da se pristop Unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah uredi tako, da se ohranijo posebnosti pravnega reda Unije. S tem v zvezi Konferenca ugotavlja, da obstaja redni dialog med Sodiščem Evropske unije in Evropskim sodiščem za človekove pravice; ta dialog se lahko okrepi s pristopom Evropske unije k tej konvenciji.

3.   Izjava o členu 7a Pogodbe o Evropski uniji

Unija bo upoštevala poseben položaj teritorialno majhnih držav, ki z njo vzdržujejo specifične sosedske odnose.

4.   Izjava o sestavi Evropskega parlamenta

Italiji se dodeli dodatni sedež v Evropskem parlamentu.

5.   Izjava o političnem soglasju Evropskega sveta glede osnutka sklepa o sestavi Evropskega parlamenta

Evropski svet bo dal politično soglasje glede spremenjenega osnutka sklepa o sestavi Evropskega parlamenta, ki bo temeljil na predlogu Evropskega parlamenta.

6.   Izjava o členih 9b(5) in (6), 9d(6) in (7) ter 9e Pogodbe o Evropski uniji

Pri izbiranju oseb, pozvanih k opravljanju funkcije predsednika Evropskega sveta, predsednika Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, bo treba ustrezno upoštevati potrebo po spoštovanju geografske in demografske raznolikosti Unije in njenih držav članic.

7.   Izjava o členu 9c(4) Pogodbe o Evropski uniji in členu 205(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca izjavlja, da bo Svet na dan podpisa Lizbonske pogodbe sprejel sklep o izvajanju člena 9c(4) Pogodbe o Evropski uniji in člena 205(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki bo začel veljati na dan podpisa navedene pogodbe. Osnutek sklepa je naveden spodaj:

Osnutek sklepa Sveta

o izvajanju člena 9c(4) Pogodbe o Evropski uniji in člena 205(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije med 1. novembrom 2014 in 31. marcem 2017 na eni strani ter od 1. aprila 2017 na drugi strani

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju naslednjega:

SKLENIL:

Oddelek 1

Določbe, ki se bodo uporabljale med 1. novembrom 2014 in 31. marcem 2017

Člen 1

Če člani Sveta, ki med 1. novembrom 2014 in 31. marcem 2017 predstavljajo:

potrebnih za manjšino, ki lahko prepreči sprejetje odločitve in izhaja iz uporabe prvega pododstavka člena 9c(4) Pogodbe o Evropski uniji ali člena 205(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, nasprotujejo, da bi Svet sprejel akt s kvalificirano večino, Svet razpravlja o zadevi.

Člen 2

Svet med to razpravo stori vse, kar lahko, da bi v razumnem roku in brez poseganja v obvezne roke, določene s pravom Unije, dosegel zadovoljivo rešitev pri obravnavi pomislekov članov Sveta iz člena 1.

Člen 3

V ta namen predsednik Sveta s pomočjo Komisije in ob upoštevanju poslovnika Sveta stori vse potrebno, da omogoči širšo podlago za dogovor v Svetu. Člani Sveta mu pri tem pomagajo.

Oddelek 2

Določbe, ki se uporabljajo od 1. aprila 2017

Člen 4

Če člani Sveta, ki od 1. aprila 2017 predstavljajo:

potrebnih za manjšino, ki lahko prepreči sprejetje odločitve in izhaja iz uporabe prvega pododstavka člena 9c(4) Pogodbe o Evropski uniji ali člena 205(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, nasprotujejo, da bi Svet sprejel akt s kvalificirano večino, Svet razpravlja o zadevi.

Člen 5

Svet med to razpravo stori vse, kar lahko, da bi v razumnem roku in brez poseganja v obvezne roke, določene s pravom Unije, dosegel zadovoljivo rešitev pri obravnavi pomislekov članov Sveta iz člena 4.

Člen 6

V ta namen predsednik Sveta s pomočjo Komisije in ob upoštevanju poslovnika Sveta stori vse potrebno, da omogoči širšo podlago za soglasje v Svetu. Člani Sveta mu pri tem pomagajo.

Oddelek 3

Začetek veljavnosti

Člen 7

Ta sklep začne veljati na dan začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe.

8.   Izjava o praktičnih ukrepih, ki jih je treba v zvezi s predsedovanjem v Evropskem svetu in Svetu za zunanje zadeve sprejeti ob začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe

Če bi Lizbonska pogodba začela veljati po 1. januarju 2009, Konferenca poziva pristojne organe države članice, ki bo v zadevnem šestmesečnem obdobju predsedovala Svetu, osebo, ki bo izvoljena za predsednika Evropskega sveta, in osebo, ki bo imenovana za visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, da v sodelovanju z naslednjo ekipo, ki bo prevzela šestmesečno predsedovanje, sprejme potrebne konkretne ukrepe za uspešno predajo materialnih in organizacijskih vidikov predsedovanja v Evropskem svetu in Svetu za zunanje zadeve.

9.   Izjava o členu 9c(9) Pogodbe o Evropski uniji o sklepu Evropskega sveta o predsedovanju v Svetu

Konferenca izjavlja, da bi moral Svet takoj po podpisu Lizbonske pogodbe začeti pripravljati sklep o določitvi postopkov za izvajanje sklepa o predsedovanju v Svetu in o njem v šestih mesecih doseči politično soglasje. Osnutek sklepa Evropskega sveta, ki bo sprejet na dan začetka veljavnosti navedene pogodbe, je podan spodaj:

Osnutek sklepa Evropskega sveta o predsedovanju v Svetu

Člen 1

1.   Svetu, razen v primeru Sveta za zunanje zadeve, predsedujejo vnaprej določene skupine treh držav članic za obdobje 18 mesecev. Skupine so sestavljene po načelu enakopravne rotacije med državami članicami ob upoštevanju njihove raznolikosti in geografskega ravnovesja v Uniji.

2.   Vsak član skupine izmenično predseduje za obdobje šestih mesecev vsem sestavam Sveta, razen Svetu za zunanje zadeve. Ostali člani skupine predsedstvu na podlagi skupnega programa pomagajo pri izpolnjevanju vseh njegovih obveznosti. Člani skupine se lahko med seboj dogovorijo za drugačno ureditev.

Člen 2

Odboru stalnih predstavnikov vlad držav članic predseduje predstavnik države članice, ki predseduje Svetu za splošne zadeve.

Politično-varnostnemu odboru predseduje predstavnik visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Predsedstvo pripravljalnih organov sestav Sveta, razen Sveta za zunanje zadeve, pripada članu skupine, ki predseduje ustrezni sestavi, razen če ni v skladu s členom 4 določeno drugače.

Člen 3

Svet za splošne zadeve, v sodelovanju s Komisijo, zagotavlja v okviru večletnega načrtovanja usklajeno in kontinuirano delo različnih sestav Sveta. Predsedujoče države članice sprejmejo ob pomoči generalnega sekretariata Sveta vse ukrepe, potrebne za organizacijo in nemoten potek dela Sveta.

Člen 4

Svet sprejme sklep o ukrepih za izvajanje tega sklepa.

10.   Izjava o členu 9d Pogodbe o Evropski uniji

Konferenca meni, da bi morala Komisija potem, ko v njej ne bo več državljanov vseh držav članic, posebno pozornost nameniti potrebi po zagotavljanju polne preglednosti v odnosih z vsemi državami članicami. Skladno s tem bi morala Komisija vzdrževati tesne stike z vsemi državami članicami, ne glede na to, ali je eden od njihovih državljanov član Komisije ali ne, in v tej zvezi posebno pozornost nameniti potrebi po izmenjavi informacij z vsemi državami članicami in posvetovanju z njimi.

Konferenca prav tako meni, da bi morala Komisija sprejeti vse potrebne ukrepe, s katerimi bi zagotovila polno upoštevanje politične, socialne in gospodarske stvarnosti v vseh državah članicah, tudi tistih, ki med člani Komisije nimajo svojega državljana. Pri tem bi moralo biti s pomočjo ustrezne organizacijske ureditve zagotovljeno tudi upoštevanje stališča teh držav članic.

11.   Izjava o členu 9d(6) in (7) Pogodbe o Evropski uniji

Konferenca meni, da sta Evropski parlament in Evropski svet v skladu z določbami pogodb skupaj odgovorna za nemoten potek postopka za izvolitev predsednika Evropske komisije. Pred odločitvijo Evropskega sveta predstavniki Evropskega parlamenta in Evropskega sveta tako opravijo potrebna posvetovanja v okviru, ki velja za najprimernejšega. V skladu s prvim pododstavkom člena 9d(7) se ta posvetovanja osredotočijo na strokovne izkušnje kandidatov za funkcijo predsednika Komisije, pri čemer se upoštevajo volitve v Evropski parlament. Podrobnosti teh posvetovanj se lahko določijo pravočasno z medsebojnim dogovorom med Evropskim parlamentom in Evropskim svetom.

12.   Izjava o členu 9e Pogodbe o Evropski uniji

13.   Izjava o skupni zunanji in varnostni politiki

Konferenca poudarja, da določbe iz Pogodbe o Evropski uniji v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko, vključno z ustanovitvijo urada visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter vzpostavitvijo službe za zunanje delovanje, ne vplivajo na pristojnosti držav članic, kakor trenutno obstajajo, glede oblikovanja in izvajanja njihove zunanje politike niti glede njihovih nacionalnih predstavništev v tretjih državah in mednarodnih organizacijah.

Konferenca prav tako opozarja, da določbe, ki urejajo skupno politiko na področju varnosti in obrambe, ne vplivajo na posebno naravo varnostne in obrambne politike posameznih držav članic.

Poudarja, da bodo za Evropsko unijo in njene države članice še naprej zavezujoče določbe listine Združenih narodov in zlasti primarna odgovornost Varnostnega sveta in njegovih članic za ohranjanje miru in varnosti v svetu.

14.   Izjava o skupni zunanji in varnostni politiki

Konferenca poleg posebnih pravil in postopkov iz člena 11(1) Pogodbe o Evropski uniji poudarja, da določbe v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko, tudi v zvezi z visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter službo za zunanje delovanje, ne bodo vplivale na obstoječo pravno podlago, pristojnosti in pooblastila posamezne države članice v zvezi z oblikovanjem in izvajanjem njene zunanje politike, njeno nacionalno diplomatsko službo, odnose s tretjimi državami in udeležbo v mednarodnih organizacijah, vključno s članstvom države članice v Varnostnem svetu ZN.

Konferenca tudi ugotavlja, da določbe v zvezi s SZVP ne podeljujejo Komisiji novih pooblastil za sprejemanje pobud o sklepih ali povečujejo vloge Evropskega parlamenta.

Konferenca prav tako opozarja, da določbe o skupni evropski politiki na področju varnosti in obrambe ne vplivajo na posebno naravo varnostne in obrambne politike posameznih držav članic.

15.   Izjava o členu 13a Pogodbe o Evropski uniji

Konferenca izjavlja, da bi morali generalni sekretar Sveta, visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko, Komisija in države članice takoj po podpisu Lizbonske pogodbe začeti pripravljalno delo za ustanovitev evropske službe za zunanjepolitično delovanje.

16.   Izjava o členu 53(2) Pogodbe o Evropski uniji

Konferenca meni, da možnost uradnega prevoda pogodb v jezike iz člena 53(2) prispeva k izpolnjevanju cilja spoštovanja bogate kulturne in jezikovne raznolikosti Unije, kot je določeno v četrtem pododstavku člena 3(3). V tej zvezi Konferenca potrjuje zavezanost Unije kulturni raznolikosti Evrope in posebno pozornost, ki jo bo še naprej namenjala tem in drugim jezikom.

Konferenca predlaga tistim državam članicam, ki želijo uporabiti možnost iz člena 53(2), da v šestih mesecih po podpisu Lizbonske pogodbe Svetu sporočijo jezik ali jezike, v katere bosta pogodbi prevedeni.

17.   Izjava o primarnosti

Konferenca opozarja, da so v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča EU pogodbe in pravo, ki jih Unija sprejme na podlagi pogodb, nad pravom držav članic, in sicer pod pogoji, ki so določeni v omenjeni sodni praksi.

Konferenca je poleg tega sklenila, da bo tej sklepni listini priloženo mnenje pravne službe Sveta o primarnosti iz dokumenta 11197/07 (JUR 260):

18.   Izjava o razmejitvi pristojnosti

Konferenca poudarja, da v skladu s sistemom delitve pristojnosti med Unijo in državami članicami, ki je določen v Pogodbi o Evropski uniji in v Pogodbi o delovanju Evropske unije, države članice obdržijo vse pristojnosti, ki niso s pogodbama dodeljene Uniji.

Če ima Unija po pogodbah na določenem področju deljeno pristojnost z državami članicami, države članice izvajajo svojo pristojnost, kolikor Unija svoje pristojnosti ne izvaja ali se je odločila, da jo bo prenehala izvajati. Do slednjega pride, ko se pristojne institucije EU odločijo razveljaviti določen zakonodajni akt, zlasti da bolje zagotovijo stalno spoštovanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Svet lahko na pobudo enega ali več članov (predstavnikov držav članic) in v skladu s členom 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije zahteva, da Komisija vloži predloge za razveljavitev zakonodajnega akta. Konferenca pozdravlja izjavo Komisije, da bo tem zahtevam namenila posebno pozornost.

Prav tako se lahko predstavniki vlad držav članic, ki se sestanejo na medvladni konferenci, v skladu z rednim postopkom za spremembo pogodb iz člena 48(2) do (5) Pogodbe o Evropski uniji odločijo spremeniti pogodbi ter povečati ali zmanjšati pristojnosti, dodeljene Uniji s tema pogodbama.

19.   Izjava o členu 3 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca se strinja, da se Unija v svojih splošnih prizadevanjih za odpravo neenakosti med ženskami in moškimi v okviru svojih različnih politik trudi boriti proti vsem oblikam nasilja v družini. Države članice morajo sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečevanje in kaznovanje teh kaznivih dejanj ter za podporo in zaščito žrtev.

20.   Izjava o členu 16b Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca izjavlja, da je treba pri vsakem sprejemanju pravil o varstvu osebnih podatkov na podlagi člena 16b, ki bi lahko imela neposredne posledice za nacionalno varnost, to ustrezno upoštevati. Opozarja, da so v zakonodaji, ki se trenutno uporablja (glej zlasti Direktivo 95/46/ES), glede tega predvidene posebne izjeme.

21.   Izjava o varstvu osebnih podatkov na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja

Konferenca priznava, da bi lahko bili zaradi posebne narave pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja na teh področjih potrebni posebni predpisi o varstvu osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov v skladu s členom 16b Pogodbe o delovanju Evropske unije.

22.   Izjava o členih 42 in 63a Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca meni, da bi se morali interesi zadevne države članice ustrezno upoštevati, kadar bi osnutek zakonodajnega akta na podlagi člena 63a(2) vplival na pomembne vidike sistema socialne varnosti te države članice, vključno z njegovim področjem uporabe, stroški ali finančno strukturo, ali bi vplival na finančno uravnoteženost tega sistema, kot je določeno v drugem odstavku člena 42.

23.   Izjava o členu 42(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca opozarja, da v tem primeru Evropski svet v skladu s členom 9b(4) odloča soglasno.

24.   Izjava o pravni osebnosti Evropske unije

Konferenca potrjuje, da dejstvo, da ima Evropska unija pravno osebnost, Unije nikakor ne pooblašča za sprejemanje zakonskih aktov ali ukrepanje, ki bi presegalo pristojnosti, ki so jih države članice Uniji dodelile s Pogodbama.

25.   Izjava o členih 61h in188k Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca opozarja, da spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin pomeni predvsem posvečanje primerne pozornosti zaščiti in izvajanju procesnih pravic zadevnih posameznikov ali subjektov do predpisanega. V ta namen in za zagotovitev temeljitega sodnega nadzora nad odločitvami, zaradi katerih so posamezniki ali subjekti izpostavljeni omejevalnim ukrepom, morajo take odločitve temeljiti na jasnih in razločnih merilih. Ta merila morajo biti prilagojena posebnostim posameznega omejevalnega ukrepa.

26.   Izjava o nesodelovanju države članice pri ukrepu iz naslova IV tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca izjavlja, da bo Svet v primeru, ko se država članica odloči, da ne bo sodelovala pri ukrepu iz naslova IV tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, temeljito razpravljal o morebitnih posledicah in učinkih nesodelovanja zadevne države članice pri tem ukrepu.

Poleg tega lahko vsaka država članica od Komisije zahteva, da na podlagi člena 96 Pogodbe o delovanju Evropske unije obravnava nastali položaj.

Prejšnja odstavka ne vplivata na možnost posamezne države članice, da to zadevo predloži Evropskemu svetu.

27.   Izjava o drugem pododstavku člena 69d(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca meni, da bi morala biti v uredbi iz drugega pododstavka člena 69d(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije upoštevana nacionalna pravila in običaji v zvezi z uvedbo kazenskih preiskav.

28.   Izjava o členu 78 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca ugotavlja, da je treba določbe člena 78 uporabljati v skladu z obstoječo prakso. Formulacijo „ukrepi, potrebni za nadomestilo gospodarske škode, ki jo je delitev Nemčije povzročila gospodarstvu nekaterih območij Zvezne republike, prizadetih zaradi te delitve“, je treba razlagati v skladu z obstoječo sodno prakso Sodišča Evropske unije.

29.   Izjava o členu 87(2)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca ugotavlja, da je treba člen 87(2)(c) razlagati v skladu z obstoječo sodno prakso Sodišča Evropske unije glede uporabe teh določb za pomoč, dodeljeno nekaterim območjem Zvezne republike Nemčije, ki jih je prizadela delitev Nemčije.

30.   Izjava o členu 104 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca v zvezi s členom 104 potrjuje, da sta dvig potenciala rasti in zagotavljanje zdravega proračunskega stanja dva stebra, na katerih temelji gospodarska in proračunska politika Unije in držav članic. Pakt stabilnosti in rasti je pomemben instrument za dosego teh ciljev.

Konferenca ponovno potrjuje svojo zavezanost določbam Pakta stabilnosti in rasti kot okviru za usklajevanje proračunskih politik v državah članicah.

Konferenca potrjuje, da je sistem, ki temelji na pravilih, najboljše zagotovilo za izpolnjevanje obveznosti in enakovredno obravnavanje vseh držav članic.

V tem okviru Konferenca ponovno potrjuje svojo zavezanost ciljem lizbonske strategije: ustvarjanje novih delovnih mest, strukturne reforme in socialna kohezija.

Cilj Unije je doseči uravnoteženo gospodarsko rast in stabilnost cen. Gospodarske in proračunske politike morajo zato določiti ustrezne prednostne naloge glede gospodarskih reform, inovacij, konkurenčne sposobnosti ter krepitve zasebnih naložb in potrošnje v času šibke gospodarske rasti. To bi se moralo odraziti v usmeritvah proračunskih odločitev na nacionalni ravni in ravni Unije, zlasti s prestrukturiranjem javnofinančnih prihodkov in odhodkov, pri čemer se ohrani proračunska disciplina v skladu s pogodbama ter Paktom stabilnosti in rasti.

Proračunski in gospodarski izzivi, s katerimi se soočajo države članice, poudarjajo pomen zdrave proračunske politike v celotnem gospodarskem ciklu.

Konferenca se strinja, da bi morale države članice obdobja gospodarske oživitve dejavno uporabiti za konsolidacijo javnih financ in izboljšanje svojega proračunskega položaja. Cilj tega je, da se v obdobju gospodarskega vzpona postopoma doseže proračunski presežek, ki ustvarja potreben manevrski prostor za soočanje z gospodarsko recesijo, s čimer se prispeva k dolgoročni uravnoteženosti javnih financ.

Države članice z zanimanjem pričakujejo morebitne predloge Komisije in nadaljnje prispevke držav članic v zvezi s krepitvijo in pojasnitvijo izvajanja Pakta stabilnosti in rasti. Države članice bodo sprejele vse potrebne ukrepe za dvig potenciala rasti svojega gospodarstva. Izboljšano usklajevanje gospodarske politike bi lahko prispevalo k uresničevanju tega cilja. Ta izjava ne vpliva na prihodnjo razpravo o Paktu stabilnosti in rasti.

31.   Izjava o členu 140 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca potrjuje, da spadajo politike, opisane v členu 140, večinoma v pristojnost držav članic. Ukrepi za spodbujanje in usklajevanje, ki jih je treba sprejeti na ravni Unije v skladu s tem členom, so dopolnilne narave. Njihov namen je krepitev sodelovanja med državami članicami in ne usklajevanje nacionalnih sistemov. To ne bo vplivalo na jamstva in prakse, ki obstajajo v posamezni državi članici glede odgovornosti socialnih partnerjev.

Ta izjava ne vpliva na določbe pogodb, ki prenašajo pristojnost na Unijo, vključno na področju socialnih zadev.

32.   Izjava o členu 152(4)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca izjavlja, da morajo biti v ukrepih, ki bodo sprejeti na podlagi člena 152(4)(c), upoštevana skupna vprašanja varnosti in določeni visoki standardi kakovosti in varnosti, če bi sicer nacionalni standardi, ki vplivajo na notranji trg, onemogočali zagotavljanje je visoke ravni varovanja zdravja ljudi.

33.   Izjava o členu 158 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca meni, da lahko sklicevanje na otoška območja iz člena 158 vključuje tudi otoške države v celoti, če so izpolnjeni potrebni pogoji.

34.   Izjava o členu 163 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca se strinja, da bo delovanje Unije na področju raziskav in tehnološkega razvoja ustrezno upoštevalo temeljne usmeritve in odločitve raziskovalnih politik držav članic.

35.   Izjava o členu 176a Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca meni, da člen 176a ne vpliva na pravico držav članic, da sprejmejo določbe, ki so potrebne za zagotovitev njihove oskrbe z energijo pod pogoji iz člena 297.

36.   Izjava o členu 188n Pogodbe o delovanju Evropske unije o pogajanjih in sklepanju mednarodnih sporazumov držav članic v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice

Konferenca potrjuje, da se lahko države članice pogajajo in sklepajo sporazume s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami na področjih iz poglavij 3, 4 in 5 naslova IV tretjega dela, kolikor so ti sporazumi v skladu s pravom Unije.

37.   Izjava o členu 188r Pogodbe o delovanju Evropske unije

Brez poseganja v ukrepe Unije za izpolnitev svojih solidarnostnih obveznosti do države članice, ki je žrtev terorističnega napada, naravne nesreče ali nesreče, ki jo je povzročil človek, nobena od določb člena 188r ne vpliva na pravico druge države članice, da izbere najustreznejša sredstva za izpolnitev lastne solidarnostne obveznosti do te države članice.

38.   Izjava o členu 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije o številu generalnih pravobranilcev Sodišča

Konferenca izjavlja, da v primeru, če Sodišče v skladu s prvim odstavkom člena 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije zahteva, da se število generalnih pravobranilcev poveča za tri (z osem na enajst), Svet soglasno odobri takšno povečanje.

V takšnem primeru se Konferenca strinja, da bo Poljska, tako kot že sedaj Nemčija, Francija, Italija, Španija in Združeno kraljestvo, imela stalnega generalnega pravobranilca in ne bo več sodelovala pri sistemu rotacije, sedanji sistem rotacije pa bo namesto treh generalnih pravobranilcev zajemal pet generalnih pravobranilcev.

39.   Izjava o členu 249b Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca se seznani z namero Komisije, da se bo pri pripravi osnutkov delegiranih aktov na področju finančnih storitev v skladu z ustaljeno prakso še naprej posvetovala s strokovnjaki, ki jih bodo imenovale države članice.

40.   Izjava o členu 280d Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca izjavlja, da lahko države članice ob vložitvi prošnje za vzpostavitev okrepljenega sodelovanja navedejo, ali nameravajo že v tej fazi uporabiti člen 280h, ki predvideva možnost glasovanja s kvalificirano večino, ali redni zakonodajni postopek.

41.   Izjava o členu 308 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca izjavlja, da se sklicevanje na cilje Unije v členu 308(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije nanaša na cilje iz člena 2(2) in (3) Pogodbe o Evropski uniji in na cilje iz člena 2(5) v zvezi z zunanjepolitičnim delovanjem iz naslova V dela III navedene pogodbe. Zato je izključeno, da bi bil ukrep na podlagi člena 308 Pogodbe o delovanju Evropske unije namenjen zgolj uresničevanju ciljev iz člena 2(1) Pogodbe o Evropski uniji. Konferenca v zvezi s tem ugotavlja, da se v skladu s členom 15(1) Pogodbe o Evropski uniji na področju skupne zunanje in varnostne politike ne morejo sprejemati zakonodajni akti.

42.   Izjava o členu 308 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca poudarja, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije člen 308 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki je sestavni del institucionalnega sistema, temelječega na načelu dodeljenih pooblastil, ne more biti podlaga za širitev obsega pristojnosti Unije prek splošnega okvira, ki izhaja iz vseh določb pogodb, zlasti tistih, v katerih so opredeljene naloge in dejavnosti Unije. V nobenem primeru se ta člen ne more uporabiti kot podlaga za sprejetje določb, ki bi posledično bistveno spremenile pogodbi, ne da bi se pri tem uporabil postopek, ki je v pogodbah določen za ta namen.

43.   Izjava o členu 311a(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije

Visoke pogodbenice se strinjajo, da Evropski svet ob uporabi člena 311a(6) sprejme sklep, ki spreminja status Mayotte v odnosu do Unije, tako da postane to ozemlje najbolj oddaljena regija v smislu člena 311a(1) in člena 299, če francoske oblasti Evropski svet in Komisijo obvestijo, da to dovoljuje trenutni razvoj notranjega statusa otoka.

44.   Izjava o členu 5 Protokola o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije

Konferenca ugotavlja, da lahko država članica, ki je v skladu s členom 5(2) Protokola o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, poslala uradno obvestilo, da ne želi sodelovati pri predlogu ali pobudi, to uradno obvestilo umakne kadar koli pred sprejetjem ukrepa za nadgradnjo schengenskega pravnega reda.

45.   Izjava o členu 5(2) Protokola o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije

Konferenca izjavlja, da bo Svet vedno, ko ga bosta Združeno kraljestvo ali Irska obvestila, da ne bosta sodelovala pri ukrepu za nadgraditev dela schengenskega pravnega reda, v katerem sicer sodelujeta, podrobno razpravljal o morebitnih posledicah nesodelovanja teh držav članic pri tem ukrepu. Razprava v Svetu bi morala potekati ob upoštevanju navodil Komisije glede povezave med predlogom in schengenskim pravnim redom.

46.   Izjava o členu 5(3) Protokola o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije

Konferenca opozarja, da lahko Komisija, če Svet po prvi temeljiti razpravi o zadevi ne sprejme odločitve, predloži spremenjeni predlog, o katerem Svet v roku štirih mesecev ponovno temeljito razpravlja.

47.   Izjava o členu 5(3), (4) in (5) Protokola o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije

Konferenca ugotavlja, da je lahko v pogojih, ki bodo opredeljeni v sklepu iz odstavkov 3, 4 ali 5 Protokola o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, določeno, da zadevna država članica nosi morebitne neposredne finančne posledice, ki bi nujno in neizogibno nastale zaradi prenehanja njenega sodelovanja v nekaterih ali vseh delih schengenskega pravnega reda, na katere se nanaša sklep Sveta v skladu s členom 4 navedenega protokola.

48.   Izjava v zvezi s Protokolom o stališču Danske

V zvezi s pravnimi akti, ki jih bo sprejel Svet sam ali skupaj z Evropskim parlamentom in vsebujejo določbe, ki se uporabljajo za Dansko, kot tudi določbe, ki se zanjo ne uporabljajo, ker temeljijo na pravni podlagi, za katero se uporablja prvi del Protokola o stališču Danske, Konferenca ugotavlja, da Danska izjavlja, da ne bo uporabila svoje glasovalne pravice, da bi preprečila sprejetje določb, ki se zanjo ne uporabljajo.

Poleg tega Konferenca ugotavlja, da na podlagi njene izjave o členu 188r Danska izjavlja, da bo njeno sodelovanje pri ukrepih ali pravnih aktih na podlagi člena 188r potekalo v skladu s prvim in drugim delom Protokola o stališču Danske.

49.   Izjava o Italiji

Konferenca upošteva, da je Protokol o Italiji, ki je bil leta 1957 priložen Pogodbi o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in spremenjen ob sprejetju Pogodbe o Evropski uniji, določal:

50.   Izjava o členu 10 Protokola o prehodnih določbah

Konferenca poziva Evropski parlament, Svet in Komisijo, da si v okviru svojih pristojnosti v ustreznih primerih in po možnosti v petih letih, predvidenih v členu 10(3) Protokola o prehodnih določbah, prizadevajo sprejeti pravne akte, ki bi spremenili ali nadomestili akte iz člena 10(1) navedenega protokola.

51.   Izjava Kraljevine Belgije o nacionalnih parlamentih

Belgija pojasnjuje, da v skladu z njenim ustavnim pravom tako predstavniški dom in senat zveznega parlamenta kot tudi parlamentarne skupščine skupnosti in regij – glede na pristojnosti, ki jih izvaja Unija –, delujejo kot sestavni del nacionalnega parlamentarnega sistema ali kot domovi nacionalnega parlamenta.

52.   Izjava Kraljevine Belgije, Republike Bolgarije, Zvezne republike Nemčije, Helenske republike, Kraljevine Španije, Italijanske republike, Republike Ciper, Republike Litve, Velikega vojvodstva Luksemburg, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Avstrije, Portugalske republike, Romunije, Republike Slovenije in Slovaške republike o simbolih Evropske unije

Belgija, Bolgarija, Nemčija, Grčija, Španija, Italija, Ciper, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Avstrija, Portugalska, Romunij, Slovenija in Slovaška izjavljajo, da bodo simboli, to je zastava, ki predstavlja krog z dvanajstimi zlatimi zvezdami na modri podlagi, himna z naslovom „Oda radosti“ iz Devete simfonije Ludwiga van Beethovna, geslo „Združena v raznolikosti“, euro kot valuta Evropske unije in Dan Evrope 9. maj, tudi v prihodnje zanje simboli skupne pripadnosti državljanov Evropski uniji in njihove povezave z njo.

53.   Izjava Češke republike o Listini Evropske unije o temeljnih pravicah

54.   Izjava Zvezne republike Nemčije, Irske, Republike Madžarske, Republike Avstrije in Kraljevine Švedske

Nemčija, Irska, Madžarska, Avstrija in Švedska ugotavljajo, da temeljne določbe Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo od začetka njene veljavnosti niso bile bistveno spremenjene in jih je treba posodobiti. Zato podpirajo zamisel o čimprejšnjem sklicu Konference predstavnikov vlad držav članic.

55.   Izjava Kraljevine Španije in Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska

Pogodbi se uporabljata za Gibraltar kot evropsko ozemlje, za katerega zunanje odnose je odgovorna država članica. To ne pomeni sprememb stališč zadevnih držav članic.

56.   Izjava Irske o členu 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice

Irska potrjuje svojo zavezanost Uniji kot območju svobode, varnosti in pravice, ki spoštuje temeljne pravice ter različne pravne sisteme in tradicije držav članic, v katerih je državljanom zagotovljena visoka raven varnosti.

Zato izjavlja, da je trdno odločena uveljavljati pravico iz člena 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice ter čim dejavneje sodelovati pri sprejemanju ukrepov iz naslova IV tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Irska bo čim dejavneje sodelovala zlasti pri ukrepih na področju policijskega sodelovanja.

Poleg tega opozarja, da lahko v skladu s členom 8 Protokola uradno pisno obvesti predsednika Sveta o svoji želji, da zanjo ta protokol ne bi več veljal. V treh letih po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe namerava ponovno preučiti izvajanje teh določb.

57.   Izjava Italijanske republike o sestavi Evropskega parlamenta

Italija ugotavlja, da Evropski parlament v skladu s členoma 8a (preštevilčenim v člen 10) in 9a (preštevilčenim v člen 14) Pogodbe o Evropski uniji sestavljajo predstavniki državljanov Unije, ki so zastopani proporcionalno upadajoče.

Italija nadalje ugotavlja, da so v skladu s členom 8 (preštevilčenim v člen 9) Pogodbe o Evropski uniji in členom 17 (preštevilčenim v člen 20) Pogodbe o delovanju Evropske unije državljani Unije vse osebe z državljanstvom ene od držav članic.

Italija zato meni, da morajo biti brez poseganja v odločitev v zvezi z mandatnim obdobjem 2009–2014 v vsakem sklepu o sestavi Evropskega parlamenta, ki ga sprejme Evropski svet na pobudo Evropskega parlamenta in z njegovo odobritvijo, upoštevana načela iz prvega pododstavka člena 9a(2) (preštevilčenega v člen 14).

58.   Izjava Republike Latvije, Republike Madžarske in Republike Malte o črkovanju imena enotne valute v pogodbah

Ne da bi to vplivalo na poenoteno črkovanje imena enotne valute Evropske unije v pogodbah, kakor je odtisnjeno na bankovcih in kovancih, Latvija, Madžarska in Malta izjavljata, da črkovanje imena enotne valute, vključno z njegovimi izpeljankami, ki se uporabljajo v latvijskem, madžarskem in malteškem besedilu pogodb, nikakor ne vpliva na veljavna pravila latvijskega, madžarskega in malteškega jezika.

59.   Izjava Kraljevine Nizozemske o členu 270a Pogodbe o delovanju Evropske unije

Kraljevina Nizozemska bo soglašala z odločitvijo iz drugega pododstavka člena 270a(2) Pogodbe o delovanju Evropske Unije, ko bo revizija uredbe iz tretjega odstavka člena 269 navedene pogodbe Nizozemski zagotovila zadovoljivo rešitev za njen pretirano negativen položaj neto plačnice v proračun Evropske unije.

60.   Izjava Kraljevine Nizozemske o členu 311 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Kraljevina Nizozemska izjavlja, da bo pobuda za sklep iz člena 311a(6), namenjena spremembi statusa Nizozemskih Antilov in/ali Arube v odnosu do Unije, predložena le na podlagi odločitve, sprejete v skladu s statutom Kraljevine Nizozemske.

61.   Izjava Poljske v zvezi z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije

Listina na noben način ne posega v pravico držav članic, da sprejemajo zakonodajo na področju javne morale, družinskega prava ter varstva človekovega dostojanstva in spoštovanja človekove telesne in moralne celovitosti.

62.   Izjava Poljske v zvezi s Protokolom o uporabi Listine o temeljnih pravicah za Poljsko in Združeno kraljestvo

Poljska izjavlja, da ob upoštevanju tradicije, povezane s socialnim gibanjem „Solidarnost“, in njegovega pomembnega prispevka v boju za socialne pravice in pravice delavcev v celoti spoštuje socialne pravice in pravice delavcev, določene v pravu Evropske unije, zlasti pa tiste, ki so bile znova potrjene v naslovu IV Listine o temeljnih pravicah Evropske unije.

63.   Izjava Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska o opredelitvi izraza „državljani“

Združeno kraljestvo v zvezi s pogodbama in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ter s katerim koli aktom, ki izhaja iz teh pogodb ali v skladu s temi pogodbami ostaja v veljavi, ponovno poudarja izjavo z dne 31. decembra 1982 o opredelitvi izraza „državljani“, pri čemer pa je treba izraz „državljani britanskih odvisnih ozemelj“ razumeti kot „državljani britanskih čezmorskih ozemelj“.

64.   Izjava Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska o volilni pravici za volitve v Evropski parlament

Združeno kraljestvo ugotavlja, da namen člena 9a Pogodbe o Evropski uniji in drugih določb pogodb ni spremeniti podlage volilne pravice za volitve v Evropski parlament.

65.   Izjava Združenega kraljestva o členu 61h Pogodbe o delovanju Evropske unije

Združeno kraljestvo v celoti podpira odločne ukrepe glede sprejetja finančnih sankcij za preprečevanje in boj proti terorizmu in sorodnim dejavnostim. Združeno kraljestvo zato izjavlja, da namerava uveljavljati pravico iz člena 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice in sodelovati pri sprejemanju vseh predlogov po členu 61h Pogodbe o delovanju Evropske unije.