16.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 309/26

1.1

EESO podpira predlog Komisije, da si v duhu lizbonske strategije in ob upoštevanju posebnosti evropskega socialnega modela v naslednjih petih letih z izvajanjem in dopolnjevanjem sedanje zakonodaje prizadeva za dejavno združevanje sektorja finančnih storitev ter se hkrati izogiba pretirani regulaciji tega področja (t. i. „gold-platingu“).

1.2

Ocenjevanje vloge in dela nadzornih organov, s tem pa najboljše možno usklajevanje, kot je določeno za odbore 3. stopnje procesa Lamfalussy, je tudi po mnenju EESO bistvenega pomena.

1.2.1

EESO meni, da je v tem trenutku prezgodaj razmišljati o ustanovitvi enotnega nadzornega organa EU, ki bi v prihodnje lahko pospeševal povezovanje trgov, je pa smiselno evropskim organom priporočiti, da imenujejo glavni nadzorni organ (v državi, kjer je sedež matičnega podjetja), ki bi ga pooblastili za nadzor dela hčerinskih in povezanih podjetij v drugih državah članicah EU. Podjetjem, ki delujejo na evropski ravni, in potrošnikom bi to prineslo očitne prednosti.

1.3

Zaradi boljše učinkovitost finančnih transakcij finančno poslovanje dobiva vedno večji gospodarski pomen (pogosto se celo omenja t. i. „financializacija“ gospodarstva, premik gospodarske dejavnosti na finančno področje). Posledica tega je precejšen potencial za gospodarsko rast in več delovnih mest v sektorju finančnih storitev, vendar lahko takšen razvoj negativno vpliva na celotno gospodarstvo. Velik vpliv trgov vrednostnih papirjev, ki so osredotočeni na interese delničarjev (t. i. „shareholder value“), je lahko v nasprotju s cilji podjetij. Komercialni in finančni pritisk na vodilne strukture v podjetjih lahko dolgoročno povzroči probleme in pripelje do nepremišljenih prevzemov podjetij. Po sedanjih opažanjih je že znaten delež tovrstnih prevzemov v kratkem času privedel do uničenja premoženja.

1.3.1

Ne smemo pa pozabiti, da se bo — vsaj v kratko- do dolgoročnem obdobju — zaradi procesa združevanja zaposlovanje v tem sektorju zmanjšalo, zaradi česar raste negotovost med zaposlenimi. EESO poudarja, da je treba upoštevati socialne posledice združevanja in upa, da bodo države članice sprejele primerne ukrepe za blažitev socialnih šokov ter podprle programe strokovnega izobraževanja in preusposabljanja, ki so nujno potrebni za doseganje ciljev lizbonske strategije.

1.4

EESO podpira cilje poenostavitve, kodifikacije in pojasnitve, namenjene pripravi „boljše zakonodaje“. V tej povezavi pozdravlja dejstvo, da se Komisija še naprej obvezuje, da bo izvajala redna, pogosta in odprta posvetovanja z vsemi zainteresiranimi stranmi in pripravila presoje vplivov pred vsakim novim predlogom, ki bodo upoštevale tudi socialne in okoljske vidike ter zunanje dejavnike, ki vplivajo na celotno gospodarstvo.

1.4.1

EESO zahteva, da delo v zvezi z akcijskim načrtom za finančne storitve (FSAP) postane bolj prepoznavno in da se o tem razpravlja tudi izven strokovnih krogov.

1.5

EESO pozdravlja predlog Komisije, da izda sporočilo oz. priporočilo o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), katerega namen je premagati sedanje ovire za prosti pretok teh finančnih instrumentov.

1.6

Nujno je treba izboljšati informacije potrošnikom, kulturo obnašanja na finančnem področju in ozaveščenost. Namen Komisije, da pri evropskih združenjih potrošnikov sproži posebne pobude, je torej treba pozdraviti, vendar bi se Komisija morala bolj dejavno ukvarjati z državami članicami in jih prepričati, da na nacionalni ravni uvedejo bolj obvezujoče oblike vključevanja zainteresiranih strani. EESO je pripravljen prispevati k tem pobudam s sodelovanjem z združenji potrošnikov in nacionalnimi ekonomsko-socialnimi sveti.

1.7

V skladu s sedanjimi pravili o nadzoru, ki se v posameznih državah članicah sicer razlikujejo, morajo podjetja pripraviti bilanco in predložiti druge podatke o podjetju. Uvedba mednarodnih standardov računovodskega poročanja (IFRS — International Financial Reporting Standards) bi lahko bila idealna priložnost za poenotenje zahtev po podatkih na ravni EU. EESO opozarja, da Uprava za mednarodne računovodske standarde IASB (mednarodno zasebno telo za standardizacijo) ne odraža v celoti položaja svetovnega gospodarstva, in želi, da telo pokaže pripravljenost za mednarodno sodelovanje z drugimi akterji, na primer z Evropsko komisijo.

1.8

Glede direktiv o maloprodajnem trgu bo EESO posebej izrazil mnenje o direktivi o potrošniških kreditih, ki bi jo bilo treba sprejeti čimprej, ter o direktivi o plačilnih storitvah, o kateri že pripravlja mnenje. EESO podpira cilje direktive o hipotekarnih kreditih, vendar izraža utemeljene pomisleke v zvezi z izvedljivostjo kratkoročnega povezovanja kreditnih trgov. Glede sistemov obračuna in poravnave pa bi EESO pozdravil sprejetje okvirne direktive za to področje.

1.9

Komisija je izrazila dvom o sprejetju t. i. „26. ureditve“ za področje finančnih storitev; EESO je seznanjen s tem dvomom in izjavlja, da je pripravljen oceniti pogoje za učinkovito izvajanje, ko bodo ti seveda določeni. Pogoji morajo vedno ščititi interese potrošnikov in jim omogočiti resnične prednosti.

1.10

Glede prihodnjih pobud EESO opozarja:

1.11

EESO je prepričan, da so evropski standardi na področju regulacije finančnih storitev zelo dobri in EU lahko upa, da bo postala referenčni primer za vse druge države. Evropa bi morala začeti dialog z novimi industrializiranimi državami (kot so Indija, Brazilija in Kitajska), kot to predlaga Komisija, pa tudi z manj razvitimi državami, ki za razvoj trga finančnih storitev potrebujejo precejšnjo pomoč.

1.12

EESO podpira vse evropske in nacionalne institucije v njihovem boju proti kriminalu in terorizmu. Komisija poudarja, da mora finančni sistem zagotoviti obsežno in stalno sodelovanje s pristojnimi organi. V skladu s tem poudarkom EESO znova podpira in ponavlja poziv finančnim institucijam, pa tudi pristojnim organom, da obveščajo finančne posrednike o nadaljnjih ukrepih, sprejetih na osnovi dobljenih informacij.

2.1

Bela knjiga o politiki finančnih storitev 2005–2010 določa nekaj ciljev, ki so usmerjeni v dejavno združevanje sektorja finančnih storitev in pri tem priznava, da je učinkovit finančni trg osnova za gospodarsko rast in razvojno strategijo. Dejavno združevanje je glavno vodilo bele knjige, katere cilj je odprava ovir za prosti pretok finančnih storitev in kapitala, ki še obstajajo kljub precejšnjemu napredku, doseženemu z akcijskim načrtom za finančne storitve 1999–2005 (FSAP).

2.2

Zakonodaja je za delovanje finančnih trgov odločilnega pomena, zato bela knjiga upravičeno poudarja in postavlja v središče potrebo po izvajanju in krepitvi obstoječih predpisov ter hkratnem izogibanju prekomerni regulaciji tega področja (t. i. „gold-platingu“), zlasti v državah članicah.

2.3

Z analizo pravnega okvira je treba preučiti omejitve, naloge in odgovornosti za usklajevanje dela nadzornih organov v EU. V tem trenutku je nadzor na nacionalni ravni verjetno še vedno najboljša oblika varstva potrošnika in vlagateljev, vendar ne smemo pozabiti na dve pomembni težavi, povezani s takšnim pristopom.

2.3.1

Premajhno povezovanje nadzora na nadnacionalni ravni bistveno omejuje povezovanje trga. Zato je potrebno spodbujati in krepiti tesno sodelovanje med organi držav članic. Obvladovanje tveganja v večjih evropskih bankah, ki delujejo v več državah članicah, poteka na ravni bančne skupine na konsolidirani osnovi. Nadzorni organi morajo biti sposobni pravilno oceniti profil tveganja teh največjih evropskih skupin.

2.3.2

Ohranitev precejšnjih pravic nacionalnih organov za nadzor ne sme biti povod za krepitev ovir, ki otežujejo dejavno združevanje na ravni EU. Za postopno odstranitev teh ovir se zavzema tudi bela knjiga.

3.1

V pred kratkim pripravljenem mnenju je EESO izrazil svoja stališča o zeleni knjigi o politiki finančnih storitev (2005–2010). Bela knjiga vsebuje veliko predlogov iz zelene knjige (1), zato EESO ponavlja svoja že izražena stališča in jih v tem mnenju na kratko povzema.

3.1.1

Bela knjiga opozarja na potencial sektorja finančnih storitev za gospodarsko rast in več delovnih mest. Vendar pa Odbor meni, da je treba ta osrednji sklep dokumenta obravnavati previdno in realistično ter pri tem upoštevati različna, že dokazana dejstva.

3.2

Proces združevanja finančnega sektorja lahko vodi k večji učinkovitosti in ekonomijam obsega, kar lahko na koncu koristi lastnikom deležev tveganega kapitala posrednikov (zaradi večjega donosa na vloženi kapital) in uporabnikom finančnih storitev (zaradi zmanjšanja stroškov teh storitev).

3.3

Vendar pa obsežne praktične izkušnje hkrati kažejo na zmanjševanje zaposlovanja v finančnem sektorju, ki je posledica združevanja. To pa povzroča vedno večjo negotovost med zaposlenimi. Dejstvo je, da se poslovni načrti za združitve in prevzeme podjetij osredotočajo zlasti na ukrepe za varčevanje, ki temeljijo na znižanju stroškov dela. Združevanje lahko kratkoročno povzroči neto izgubo delovnih mest, vendar je treba priznati, da omogoča razvoj inovativnih storitev in dejavnosti, ki bodo po drugi strani pozitivno vplivale na zaposlovanje. Zmanjšanje ovir, ki ponudnikom finančnih storitev preprečujejo, da bi v polnem obsegu izkoristili sinergije čezmejnih združitev, bi bankam omogočilo, da ponudijo storitve po ugodnejši ceni, to pa bi zagotovilo politiko cen, ki bi bila za potrošnike privlačnejša in bi posledično povečala povpraševanje. Zaradi tega bi finančni posredniki povečali naložbe, kar bi pozitivno vplivalo tudi na zaposlovanje. Nova delovna mesta na tem področju, z nekaterimi izjemami, kot so klicni centri in administrativne službe, na splošno privlačijo več visoko usposobljenih in bolje plačanih strokovnih kadrov.

3.4

EESO torej priznava, da združevanje obravnavanega sektorja na splošno nima negativnih vplivov na zaposlovanje, vendar izrecno poudarja, da ne smemo spregledati razkoraka med izgubo in ustvarjanjem novih delovnih mest, ki nastaja tako s časovnega vidika kot zaradi potrebe po različnih strokovnih kvalifikacijah. V času, ko poudarek ni več na varnosti delovnega mesta, temveč na ustvarjanju zaposlitvenih možnosti, bi morale države članice dati prednost podpori strokovnega izobraževanja in preusposabljanja, pa tudi zagotavljanju primernega sistema za blažitev socialnih šokov.

3.5

Če zaposleni vidijo, da lahko svoje kvalifikacije in sposobnosti brez težav izkoristijo tudi v naglo spreminjajočem se gospodarstvu, bodo bolj pripravljeni sprejeti manjšo varnost delovnega mesta, ki je posledica dejavnega združevanja sektorja. Na osnovi te ugotovitve je treba priznati, da poklicno izobraževanje ni le instrument za obvladovanje socialne nestabilnosti, temveč tudi bistveni dejavnik za dolgoročni uspeh načrta dejavnega združevanja in lizbonske strategije na splošno, katere cilj je preoblikovanje evropskega gospodarstva v najpomembnejše na znanju temelječe gospodarstvo na svetu. Zaradi tega je treba vzpostaviti primerno socialno mrežo za blažitev posledic takšnih prehodnih obdobij, ki so pogosto zelo resne.

4.1.1

Tri vodilna načela za boljšo zakonodajo so poenostavitev, kodifikacija in pojasnitev. Za zagotovitev pravne usklajenosti, poenostavljenega izvajanja in enotnega prenosa zakonodaje je pomembno nadaljevati v tej smeri.

4.1.2

EESO pozdravlja predloge Komisije za boljšo zakonodajo, zlasti dejstvo, da se še naprej zavezuje, da bo izvajala redna, pogosta in odprta posvetovanja z vsemi zainteresiranimi stranmi ter pripravila presojo vplivov za vsak nov predlog, ki se bo osredotočila na stroške in koristi v najširšem smislu, bo pa vključila tudi socialno in okoljsko razsežnost ter vpliv zunanjih dejavnikov na celotno gospodarstvo. Ravno tako pomembna je zavezanost Komisije — skupaj s Svetom in Parlamentom — izboljšanju kakovosti zakonodaje.

4.1.3

EESO se strinja s Komisijo, da pravilen in pravočasen prenos ter kasnejše pravilno izvajanje zakonodaje EU v 25 državah članicah predstavljata izziv, tudi z vidika nadaljnje širitve EU. Odbor se strinja, da se je treba nujno izogniti t. i. „goldplatingu“, to je enostranskemu sprejemanju dodatnih predpisov, ki so v nasprotju z načelom enotnega trga. Neupravičena raznolikost nacionalnih predpisov za varstvo potrošnikov je dejansko ena izmed glavnih ovir za povezovanje finančnih storitev v EU.

4.1.4

Poleg tega EESO poudarja, da je bistvenega pomena, da se naknadno oceni, ali so predpisi dejansko dosegli svoj cilj in — vsaj za sektorje, ki jih pokriva t. i. proces Lamfalussy — ali se trgi razvijajo v skladu s pričakovanji v okviru tega procesa.

4.1.5

Za zagotovitev usklajenosti med zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo je treba najprej preveriti najpomembnejše sektorje oz. sektorje, kjer so težave z usklajevanjem in pravnim združevanjem največje, kot se to pojavlja pri distribuciji in trženju KNPVP. Več manevrskega prostora za distribucijo in trženje, ki ju slabo določen pravni okvir še vedno precej ovira, je nujen pogoj za večjo konkurenčnost in učinkovitost tega sektorja. Zato zlasti pozdravljamo predlog Komisije, da v letu 2006 izda sporočilo oz. priporočilo in novembra belo knjigo o upravljanju premoženja.

4.1.6

Komisija bo predlagala združitev sedanjih 16 direktiv o zavarovanju v eno direktivo. EESO podpira ta predlog za kodifikacijo in meni, da je to odličen primer, ki bi mu morala slediti tudi druga področja s sprejetjem zakonodaje, ki bi bila usmerjena v združevanje, poenostavitev in novo ureditev vseh vprašanj, zajetih v različnih direktivah.

4.1.7

EESO zagovarja uporabo postopkov za ugotavljanje kršitev, če se ugotovijo nepravilnosti pri prenosu ali izvajanju zakonodaje Skupnosti, vendar se mu zdi potrebno poudariti, da je v zadnjem času na Komisijo precej vplival Svet in je zelo nerada ukrepala na ta način.

4.1.8

Kljub izboljšanju in racionalizaciji v sektorju maloprodajnih finančnih storitev ne smemo spregledati težav, povezanih z obveščanjem potrošnikov, izobraževanjem in ozaveščenostjo. Ti dejavniki so bistvenega pomena za največjo možno učinkovitost vsakega pravnega okvira. Zato EESO močno podpira namen Komisije, da skupaj z združenji potrošnikov in predstavniki finančnega sektorja sproži posebne pobude na ravni EU, vendar meni, da bi si Komisija morala bolj prizadevati, da bi takšna praksa na nacionalni ravni postala vsaj izrecno priporočljiva, če že ne obvezna. Glasilo evropskih potrošnikov je načeloma odlična pobuda. Vendar pa se mora Komisija zavedati, da morajo biti sredstva za obveščanje blizu potrošniku. EESO poziva Komisijo, naj v sodelovanju s Svetom in Parlamentom zagotovi preučitev bolj obvezujočih oblik vključevanja zainteresiranih strani na nacionalni ravni, po vzorcu ciljev, za katere si prizadeva na ravni EU. Razvoj instrumenta FIN-NET, ki ga velika večina potrošnikov še ne pozna, je korak v pravo smer. Za novo oceno vloge tega instrumenta EESO predlaga vključitev združenj potrošnikov in organizacij civilne družbe ter socialnih partnerjev, sam pa bi lahko to pobudo podprl na primer s sodelovanjem z nacionalnimi združenji potrošnikov in ekonomsko-socialnimi sveti.

4.1.9

Po mnenju EESO Komisija ne sme podcenjevati vprašanja jezika, v katerem bodo dokumenti na voljo, če hkrati poudarja pomen posredovanja informacij, zlasti potrošnikom, vlagateljem in zaposlenim v sektorju finančnih storitev. Komisija se mora posvetiti temu vprašanju in na vsak način zagotoviti, da bodo vsaj najpomembnejši dokumenti na voljo v čim več jezikih.

4.1.10

EESO pozdravlja pozornost, namenjeno potrošnikom in zaposlenim na področju bančništva in finančnih storitev ter rednim posvetovanjem z njimi o najpomembnejših vprašanjih. Dodana vrednost povezovanja trgov je v zadovoljstvu potrošnika, pri tem pa je treba posvetiti primerno pozornost tudi socialnim posledicam sprejetih odločitev. Prejšnje direktive za finančno področje tega pristopa niso vedno upoštevale. Z opažanji v točki Splošne ugotovitve tega mnenja želi Odbor izrecno poudariti ta vidik.

4.1.11

Glede medsebojnih vplivov z drugimi področji gospodarske politike EU je EESO že opozoril, da lahko sistem DDV za večje evropske bančne skupine predstavlja oviro za krepitev finančnih storitev in izraža zadovoljstvo glede dejstva (2), da Komisija namerava na tem področju pripraviti zakonodajni predlog. Posebno pozornost je treba posvetiti oceni ekonomskih, socialnih in okoljskih vplivov zaželenega postopka uskladitve DDV. EESO je tudi že opozoril, da lahko sedanja situacija ovira polno povezovanje in razvoj finančnega trga. Nadalje EESO opozarja na težave zaradi zunanjega izvajanja storitev, ki jih lahko neusklajen davčni sistem izredno zaostri. To bi negativno vplivalo na zaposlovanje, kakovost storitev in zanesljivost celotnega sistema. EESO upa, da bo ta tematika skrbno preučena, zlasti ker so različni primeri zunanjega izvajanja del prinesli vse prej kot dobre rezultate.

4.2.1

Cilj povečanega usklajevanja dela organov za nadzor trga je vsekakor pozitiven. Postopna krepitev vloge odborov 3. stopnje bi lahko olajšala doseganje tega cilja; pri tem bi bilo treba v okviru procesa Lamfalussy uskladiti pristojnosti članov odborov, kot prispevek k dokončni ureditvi zakonodajnega okvira EU. Tako bi razbremenili Komisijo in v državah članicah ali pri nadzornih organih zmanjšali tveganje za goldplating.

4.2.2

EESO meni, da bi bilo v tem trenutku prezgodaj razmišljati o ustanovitvi enotnega nadzornega organa za EU, ki bi bil pristojen za usklajevanje. Vendar pa morajo po mnenju Odbora državni nadzorni organi dejavno in stalno sodelovati ter si prizadevati za vzpostavitev skupnih kodeksov ravnanja in standardnih postopkov. S tem bi se povečalo medsebojno zaupanje, kar bi bil prvi korak k prihodnji ustanovitvi nadzornega organa EU za večje finančne, bančne in zavarovalniške skupine, ki delujejo v različnih državah članica. Ena izmed prvih pomembnih odločitev je imenovanje glavnega nadzornega organa v državi, kjer je sedež matičnega podjetja. Ta nadzorni organ bi bil odgovoren za nadzor hčerinskih in povezanih podjetij, ki poslujejo v drugih evropskih državah. Večnacionalna podjetja in nadzorni organi bi lahko učinkovito izkoristili enotni trg, pri tem pa jim ne bi bilo treba vedno znova pripravljati bilanc in poročil ter upoštevati različnih državnih predpisov.

4.2.3

Pospeševati bi bilo treba na primer postopek, uporabljen v direktivi o tržni zlorabi. Zelo podroben osnutek direktive je namreč zagotovil visoko raven enotnosti pri kasnejšem prenosu direktive, regulativni organi pa so tako dobili precej odgovornosti, ki je bila razdeljena tudi na ravni EU, pri čemer je bilo določeno, katere dolžnosti je treba prenesti na različne nadzorne organe.

4.2.4

Sprejetje Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) je bila pomembna priložnost za poenotenje finančnega poročanja podjetij in njegovo prilagoditev sodobnim standardom. Lahko pa bi bila tudi priložnost za poenotenje na ravni EU in sicer vseh vrst podatkov, ki jih morajo posredniki predložiti pristojnim nadzornim organom. Sprejetje MSRP po mnenju EESO pomeni, da ni več razlogov za odlaganje ali zamude pri doseganju tega cilja, ki je predpogoj za učinkovito in uspešno usklajevanje ter sodelovanje na ravni EU. Kljub temu pa bi bila potrebna prilagoditev ustreznim ciljem evropskega projekta Solventnost II. Podjetja, ki bilanc in konsolidiranih bilanc stanja še niso uskladila z MSRP, ne bi smela biti zapostavljena v primerjavi s podjetji, ki morajo izpolniti te zahteve.

4.3.1.1

Na področju bančnega poslovanja s prebivalstvom so bile sprožene tri večje pobude. Glede hipotekarnih kreditov je EESO (3) že izrazil utemeljen dvom o možnostih za povezovanje trgov. Razlog za dvom so pravna vprašanja in precejšnje težave, ki jih je EESO že opisal v pred kratkim pripravljenem mnenju. EESO pričakuje mnenje Komisije in odgovore na izražene pomisleke.

4.3.1.2

Spremembe direktive o potrošniških kreditih, ki jih predlaga Komisija, trenutno pa jih preučuje Evropski parlament, sicer izboljšujejo prejšnji predlog, vendar ne izpolnjujejo v celoti potreb potrošnikov. EESO čaka na rezultate preučitve in upa, da bo direktiva v kratkem potrjena.

4.3.1.3

Direktiva o plačilnih storitvah ima ravno tako pomembno vlogo. Na področju čezmejnih plačilnih storitev še vedno primanjkuje transparentnosti. Za finančni sistem morajo veljati pravila konkurenčnosti, tranparentnosti in primerljivosti, ki jih je pripravil GD za konkurenco. Vzpostavitev enotnega evropskega plačilnega območja (Single European Payment Area — SEPA) do leta 2010 je visoko zastavljen in zaželen cilj, ki bo omogočil učinkovitejši čezmejni plačilni promet in potrošnikom zagotovil jamstvo. Vendar pa je treba upoštevati, da učinkoviti sistemi, ki ne povzročajo visokih stroškov (kot je sistem neposrednih obremenitev), v nekaterih državah članicah že delujejo. Pri izvajanju projekta SEPA bo tako treba upoštevati interese uporabnikov in zagotoviti dodano vrednost. EESO trenutno pripravlja mnenje — zlasti o plačilnih storitvah — v katerem bo podal podrobno oceno.

4.3.1.4

Ponovna ocena pravil glede kvalificiranih deležev, ki bo izvedena na osnovi revizije člena 16 bančne direktive in člena 15 direktive o zavarovanju, je pobuda bistvenega pomena, ki bo preprečila, da bi nekateri nadzorni organi pod pretvezo skrbnega upravljanja finančnih sistemov ovirali usklajen razvoj notranjega trga. EESO meni, da se stabilnost sistema lahko najuspešneje zagotovi tako, da se izboljša njegovo učinkovitost, ne pa tako, da se omeji prenos nadzora podjetij.

4.3.1.5

Nezadostni zakonodajni okvir na področju sistemov obračuna in poravnave je prispeval k ohranitvi visokih stroškov, majhne učinkovitosti in resničnih zlorab. Infrastrukture za čezmejni obračun in poravnavo so dražje in manj učinkovite kot na državni ravni. EESO želi pozdraviti sprejetje okvirne direktive, ki bi povečala konkurenčnost evropskih gospodarskih subjektov, tudi v primerjavi z mednarodno konkurenco. Učinkovit in urejen trg privlači naložbe, ki jih Evropa potrebuje, če resnično želi uresničiti cilje gospodarske rasti in rasti na področju zaposlovanja.

4.3.2.1

EESO se strinja z oceno Komisije glede neupravičenih ovir za dokončno uresničitev prostega pretoka kapitala in čezmejnih naložb.

4.3.2.2

Komisija je izrazila dvom o t. i. 26. ureditvi na področju finančnih storitev. Po drugi strani pa je načelo najmanjše možne uskladitve povzročilo preveč razlik. Načelo „matične države“je bilo odličen instrument za liberalizacijo in konkurenčnost znotraj EU. Večje kot je vzajemno zaupanje v kakovost državne zakonodaje posameznih držav članic, bolj bodo članice sprejemale navedeno načelo. V tej povezavi cilj polne uskladitve pravil pomembno prispeva k krepitvi in utrditvi teh odnosov, ki temeljijo na zaupanju in so osnova za postopno oblikovanje skupne kulture nadzora. Tako bi bilo treba uskladiti najpomembnejše pogodbene klavzule na področju finančnih storitev. Vendar pa želi EESO opozoriti na dejstvo, da zaenkrat še ni dokaza za učinkovito možnost uporabe 26. ureditve in da bi Komisija morala na vsak način izvesti poglobljeno oceno tega instrumenta. V pred kratkim pripravljenem mnenju je EESO ugotovil, da bi bilo mogoče (26. ureditev) „uporabiti kot možnost šele, ko bi celovita študija zakonov in pogodb v vseh 25 državah pokazala, da“ vzporedni „instrument ne nasprotuje predpisom in zakonom v nobeni izmed držav članic. Na vsak način je nujno, da pravila standardizacije ne ovirajo dobave novih izdelkov in tako zavirajo inovacijo“  (4).

4.3.3.1

V nedavnem mnenju o zeleni knjigi, pripravljenem julija 2005, je EESO opozoril na koristnost ukrepov na področju KNPVP  (5). „Investicijski skladi tekmujejo s finančnimi produkti, kot so življenjska zavarovanja, vezana na enote investicijskih skladov, ki se vlagateljem zdijo primerljiva, čeprav jih ureja zelo drugačen pravni okvir. To lahko izkrivlja izbiro vlagateljev, kar ima negativne posledice za raven stroškov in tveganja pri teh naložbah. EESO verjame, da tega problema ni mogoče reševati z zmanjšanjem konkurenčnosti ali rahljanjem omejitev in jamstev, ki veljajo za investicijske sklade. Namesto tega zahtevamo zvišanje standardov, da za finančne produkte, ki se razumejo kot jasna druga možnost namesto investicijskih skladov, veljajo regulativne zahteve, primerljive s tistimi, ki veljajo za investicijske sklade.“ Neravnovesje zahtev za sklade in življenjska zavarovanja, vezana na enote investicijskih skladov, pomanjkljiv razvoj evropskega potnega lista zaradi ovir, ki jih nekateri nadzorni organi še kar naprej postavljajo, pomanjkanje transparentnosti stroškov, zlasti v primeru odpovedi zavarovanja, ter razdrobljenost trga in s tem povezani visoki stroški je le nekaj opisanih težav. Kljub temu EESO zaskrbljeno opaža, da nekatere članice ustanavljajo sklade jamstvenega kapitala, pri tem pa družbi, ki upravlja te sklade, ni treba imeti dovolj lastnih skladov. Če pride do posebej neugodnega razvoja na trgu, potrošniki v tem primeru niso primerno zaščiteni. EESO poziva Komisijo, da odpravi to pomanjkljivost in določi ustrezne zahteve glede odgovornosti podjetij, ki izdajajo sklade jamstvenega kapitala ter določi natančno in ustrezno stopnjo nadzora. EESO se zlasti zaveda pritiska za vzpostavitev učinkovitejšega sistema KNPVP, tudi zaradi dejstva, da je ta sistem bistveni del pokojninskih skladov in lahko precej prispeva k rešitvi težave, na katero bela knjiga upravičeno opozarja na začetku, namreč financiranje ogromnega primanjkljaja na področju pokojnin. Ta težava pesti večino evropskih gospodarstev.

4.3.3.2

EESO se strinja s Komisijo, da je dostop do bančnega računa pomemben, in to ne le iz gospodarskih razlogov. V sodobnem gospodarstvu bančni račun posamezniku dejansko podeli nekakšno „ekonomsko državljanstvo“. Ta „državljanska“ pravica je v nekaterih državah članicah pravno priznana, s tem pa je finančni sistem dolžan zagotoviti osnovne bančne storitve z najnižjimi možnimi stroški. V drugih državah EU se povečuje ozaveščenost podjetij, ki tako za nekaj eurov na mesec ponujajo „pakete“ storitev v povezavi s tekočim računom.

4.3.3.3

Cilj odpraviti ovire za mobilnost čezmejnih računov je zaželen in bi lahko prispeval k znižanju bančnih provizij. Cilj zagotoviti mobilnost računov znotraj EU bi zaradi možnosti elektronskega odpiranja bančnih računov dejansko lahko postal dosegljiv. Vendar ne smemo pozabiti, da vsi potrošniki ne znajo ali ne morejo uporabljati informacijske tehnologije. Komisija bi morala predlagati ustrezno alternativno rešitev za te ljudi, ki običajno spadajo med bolj ranljive skupine prebivalstva. Poudariti je treba, da je to možno konkretno uresničiti le z okrepitvijo učinkovitega in ustvarjalnega sodelovanja med nadzornimi organi. Komisijase je 26. maja odločila (6), da skupino strokovnjakov zadolži za analizo vprašanja mobilnosti strank v zvezi z bančnimi računi, kar je v skladu s predlogi bele knjige.

4.4.1

Visoko zastavljen cilj Komisije, da bi morala Evropa imeti na globalni ravni vodilno vlogo pri določanju standardov, je vsekakor treba pozdraviti. Še več, EESO v skladu s priporočili iz kroga pogajanj v Dohi upa, da bo Evropa prevzela vodilno vlogo med najrazvitejši državami pri zagotavljanju primerne tehnične in finančne podpore, ki jo manj razvite države potrebujejo na regulativnem in izvedbenem področju za uresničevanje sprejetih dogovorov in standardov. Napredek mednarodnega povezovanja mora upoštevati tudi potrebe šibkejših gospodarstev, ki morajo privabiti naložbe. EESO je prepričan, da Komisija pri pogajanjih in razpravah z drugimi, bolj razvitimi gospodarstvi, ne bo pozabila na te potrebe.

4.4.2

EESO podpira Komisijo in druge evropske institucije v njihovem boju proti vsem vrstam kriminalnih dejanj, ki so pogosto povezana z mednarodnim terorizmom, in dejavno sodeluje v boju proti zlorabi finančnih sistemov. Obstaja več vrst gospodarskega kriminala: goljufiva dejanja v podjetjih in trgovini, pranje denarja, davčne utaje in podkupovanje. Sistemi finančnih storitev se pogosto uporabljajo v nezakonite namene. EESO poziva finančne institucije, da pristojnim organom pomagajo po najboljši moči, ti pa bi morali njihova priporočila ustrezno upoštevati. Če bodo finančne institucije redno obveščene o ukrepih, sprejetih na osnovi njihovih informacij pristojnim organom o sumljivih transakcijah, bo njihova motivacija za nadaljevanje in krepitev potrebnih prizadevanj večja.