22.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 229/34

1.1

pozdravlja novo okvirno strategijo kot pozitiven prispevek k spodbujanju jezikovne raznolikosti in kot dopolnjevanje sedanjih pobud Komisije za izboljšanje komunikacije med Evropsko unijo in njenimi državljani;

1.2

podpira tri glavne cilje Komisije: (1) spodbujati učenje jezikov in jezikovno raznolikost v družbi; (2) spodbujati zdravo večjezično gospodarstvo in (3) omogočiti državljanom dostop do zakonodaje Evropske unije, postopkov in informacij v njihovem jeziku;

1.3

toda meni, da sredstva, ki so na voljo, ne zadoščajo za tako pomembne cilje;

1.4

se strinja, da so za dodaten napredek na področju večjezičnosti odgovorne predvsem države članice ter njihove lokalne in regionalne oblasti, toda meni, da je potrebna izrecna podpora Komisije, da se okrepi ozaveščenost in poveča skladnost ukrepov na različnih ravneh in v EU;

1.5

poudarja pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri izvajanju politike za spodbujanje večjezičnosti ter meni, da je to vlogo treba v sporočilu bolj poudariti;

1.6

poziva k večjemu priznavanju vloge pobratenih mest pri učenju jezikov in kulturni izmenjavi ter meni, da izrecno vključevanje prebivalstva na lokalni in regionalni ravni lahko EU približa svojim državljanom;

1.7

poleg tega meni, da so nadaljnji pomembni koraki k zmanjševanju vrzeli med EU in velikim številom njenih državljanov nedavna sprememba Uredbe 1/1958, v skladu s katero bo irščina 1. januarja 2007 postala uradni in delovni jezik EU, in sklepi Sveta z dne 13. junija 2005, ki dovoljujejo sklepanje upravnih dogovorov med organi in institucijami EU in državami članicami, ki dopuščajo uradno uporabo dodatnih jezikov, če so v ustavi države članice priznani kot uradni jezik na celotnem ozemlju ali delu ozemlja države članice in katerega uporaba kot nacionalni jezik je uradno dovoljena;

1.8

priznava pomemben prispevek sektorskih programov, kot so Socrates, Youth in Leonardo, ter celostnega programa za vseživljenjsko učenje pri spodbujanju učenja jezikov v Evropski uniji. Ti programi so dobri primeri ukrepov, ki pripomorejo k ustvarjanju večjezične družbe, vendar pa OR poudarja svoje stališče, da lahko Komisija na tem področju stori več;

1.9

v zvezi s tem Odbor pozdravlja dejstvo, da v sedanjem predlogu celostnega programa za vseživljenjsko učenje in usposabljanje Evropska komisija ne razlikuje med različnimi evropskimi jeziki, tako da program ni omejen le na uradne in delovne jezike Unije, kot velja sedaj;

1.10

meni, da je treba priseljencem dati kar največ možnosti, ki bodo spodbujale ohranjanje njihovega maternega jezika in učenje jezika ali jezikov države gostiteljice. Odbor meni, da je treba bogato kulturno in jezikovno raznolikost, ki jo priseljenci prinašajo v Evropsko unijo, jasneje priznati in da je minimalna zahteva zagotovitev poučevanja jezikov priseljencev. Odbor poudarja tudi potrebo po bolj specializiranem usposabljanju tolmačev za lažje sporazumevanje med priseljenskimi in gostiteljskimi skupnostmi.

1.11

se strinja, da morajo izobraževalni programi in strukture za usposabljanje učiteljev tujih jezikov odražati spreminjajoče se zahteve, s katerimi se soočajo učenci in študentje; zato z veseljem pričakuje priporočila Komisije o tem, kako posodobiti usposabljanje učiteljev jezikov in pripomočke za učenje jezikov;

1.12

podpira razvoj akademskega področja za večjezičnost in medkulturnost v evropski družbi ter pozdravlja predlog Komisije, da bi raziskave o jezikovni raznolikosti lahko spremljale mreže kateder s tega področja po vzoru uspešnega programa Jean Monnet;

1.13

se zaveda prednosti zgodnjega učenja jezikov pod pogojem, da so učitelji za to posebno usposobljeni, zato pozdravlja napovedano objavo študije Komisije o primerih dobre prakse pri zgodnjem učenju jezikov, za katero Odbor meni, da bi morala vključevati regionalni vidik, ter se zavzema zato, da se v okviru te študije upoštevajo dolgoletne regionalne izkušnje na tem področju;

1.14

poudarja, da bi lahko visokošolske institucije spodbujali k bolj dejavni vlogi pri spodbujanju večjezičnosti med študenti in zaposlenimi, pozdravil pa bi več projektov, kot je Evropska mreža za spodbujanje jezikov med vsemi študenti (The European Network for the promotion of Languages Among All Undergraduates (ENLU));

1.15

se strinja, da bi lahko visokošolske institucije imele bolj dejavno vlogo pri spodbujanju večkulturnosti v širši lokalni skupnosti z vzpostavljanjem vezi z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter lokalnimi podjetji;

1.16

se strinja, da ima lahko v neangleško govorečih državah trend poučevanja v angleščini namesto v nacionalnem ali regionalnem jeziku nepredvidene posledice za vitalnost teh jezikov. Odbor poudarja nujnost obravnavanja tega vprašanja in pozdravlja predlog za podrobno preučitev tega pojava;

1.17

podpira predlog, da se države članice spodbudi k pripravi nacionalnih načrtov, ki bodo oblikovali, uskladili in usmerili ukrepe za spodbujanje večjezičnosti. Odbor meni, da bi ti načrti morali določiti jasne cilje za poučevanje jezikov v različnih fazah izobraževanja, spremljati pa bi jih morala stalna prizadevanja za večjo ozaveščenost o kulturnemu pomenu jezikovne raznolikosti. Lokalne in regionalne oblasti bi morale biti vključene v razvoj in izvajanje teh nacionalnih načrtov;

1.18

meni, da zaščita in spodbujanje manjšinskih (manj uporabljanih) in regionalnih jezikov krepita regionalno identiteto; Odbor priznava obstoječo podporo tem jezikom, vendar meni, da je zaradi njihovega manjšinskega in zato bolj ranljivega položaja posebno pozornost treba usmeriti na iskanje dodatnih načinov za zagotavljanje prihodnosti teh jezikov;

1.19

pozdravlja, da je Evropska komisija znanje tujih jezikov vključila med ključne sposobnosti, ki naj bi jih vsak evropski državljan pridobil v življenju, in poziva Komisijo, da pripravi ustrezna besedila za uresničevanje tega cilja v družbi.

1.20

meni, da bodo večje jezikovne spretnosti izboljšale sposobnost trženja podjetij EU in pozdravlja objavo študije v letu 2006 o vplivu pomanjkanja jezikovnih spretnosti na evropsko gospodarstvo. Toda Odbor meni, da bi študija morala predvsem obravnavati regionalne razlike v jezikovnih spretnostih in da bi morala biti priporočila široko dostopna. Odbor tudi podpira objavo seznama sistemov izdajanja spričeval o znanju jezika na spletnih straneh v letu 2006;

1.21

meni, da je treba krepiti prepletenost večjezičnosti in poklicnega izobraževanja za povečanje čezmejne mobilnosti delavcev, ki predstavlja instrument za izvajanje skupne politike zaposlovanja;

1.22

poudarja, da je v angleško govorečih državah EU prišlo do upada števila študentov jezikov. Eden izmed razlogov za ta upad je v tem, da domači govorci angleškega jezika menijo, da sta korist znanja tujih jezikov in njegova uporabnost v poklicu na trgu dela neznatna. Študentje znanja modernega jezika ne obravnavajo vedno kot bistveno veščino za začetek visokošolskega izobraževanja ali kariere. Čeprav Komisija obravnava načine za oblikovanje večjezičnega gospodarstva, Odbor znova poudarja, da je treba storiti več za povečanje ozaveščenosti o gospodarskih prednostih učenja jezikov;

1.23

poudarja pomen možnosti dostopa do informacij v številnih jezikih in zato pozdravlja vzpostavitev enotnega evropskega informacijskega prostora, ki bo ponujal jezikovno in kulturno raznoliko vsebino ter digitalne storitve;

1.24

meni, da je podnaslavljanje filmov in televizijskih programov možnost za spodbujanje učenja jezikov, in podpira nadaljnje proučevanje potenciala večje uporabe podnaslavljanja;

1.25

meni, da je treba programe usposabljanja v visokošolskem izobraževanju in drugod stalno posodabljati in da je zato organizacija konference o usposabljanju prevajalcev na univerzah v letu 2006 smiselna;

1.26

pozdravlja začetek vodilne pobude o digitalnih knjižnicah v sklopu i2010 in podpira pobude za usklajevanje dela evropskih raziskovalnih skupin na področju tehnologij človekovega jezika, strojnega prevajanja in oblikovanja jezikovnih virov.

1.27

priznava, da je Komisija v preteklih desetih letih razvila več pobud o večjezičnosti, da bi državljanom pomagala razumeti, kako nanje vpliva evropska zakonodaja, in pozdravlja predloge za nadgrajevanje teh pobud. Toda OR meni, da mora Komisija okrepiti informacijske kampanje in kampanje ozaveščanja, s katerimi državljane EU obvešča o svoji jezikovni in kulturni raznolikosti ter literarni in umetniški dediščini kot temelju skupnih vrednot. Pobude za krepitev ozaveščanja so bistvenega pomena za boljše poznavanje svoje dediščine v javnosti; zlasti pomembno pa je, da so namenjene mlajšim generacijam evropskih državljanov na vseh stopnjah formalnega in neformalnega izobraževanja;

1.28

podpira nadaljnje spodbujanje večjezičnosti na spletnem portalu Komisije (Europa) in v publikacijah Komisije. Odbor pozdravlja vzpostavitev jezikovnega portala na spletnem portalu Europa, ki bo zagotavljal informacije o večjezičnosti v Evropski uniji ter vključil nove portale, namenjene tistim, ki se učijo jezikov, in učiteljem jezikov. Odbor pozdravlja tudi odločitev Komisije za vzpostavitev internega omrežja za zagotovitev skladnega izvajanja politike večjezičnosti v vseh oddelkih;

1.29

vse evropske institucije opozarja na potrebo, da v svoji politiki komuniciranja z javnostjo in zlasti na spletnem portalu, posvečenem evropskim jezikom, upošteva obstoj evropskih jezikov v državah članicah EU, ki sicer niso uradni in delovni jeziki EU, a imajo z ustavo priznan status uradnega jezika. Odbor meni, da bi morala Evropska komisija v teh primerih te jezike vključiti v politiko komuniciranja z državljani;

1.30

kot pozitivno pobudo ocenjuje namen Komisije povečati vlogo svojih področnih uradov za prevajanje v državah članicah pri spodbujanju večjezičnosti, zlasti s prilagoditvijo sporočil Skupnosti za lokalno ciljno javnost;

1.31

priznava pomen spodbujanja ozaveščenosti o pomenu jezikovne raznolikosti in zato podpira organizacijo seminarjev o večjezičnosti na visoki ravni v državah članicah, ki bodo namenjeni novinarjem in drugim oblikovalcem javnega mnenja;

1.32

ocenjuje, da je organizacija mednarodnega tekmovanja v prevajanju med šolami v državah članicah pozitivna in smiselna pobuda, ter je pripravljen podpreti razvoj podobnega večjezičnega primerjalnega testiranja in tekmovanj za lokalne in regionalne oblasti po vsej EU;

1.33

pozdravlja predlog Komisije za ustanovitev skupine na visoki ravni za večjezičnost in podpira organizacijo ministrske konference o večjezičnosti ter meni, da bi moral biti Odbor povabljen k udeležbi.

2.1

glede na vlogo, ki jo imajo lokalni in regionalni organi pri spodbujanju kulture in jezika v svojih skupnostih, priporoča, da bi morala biti bolj jasno določena;

2.2

poziva k večjemu priznavanju vloge pobud, kot so dejavnosti evroregij in projekti pobratenih mest, pri spodbujanju učenja jezikov in kulturne izmenjave na lokalni ravni;

2.3

priporoča Komisiji, da dodatno krepi ozaveščanje o večjezičnosti in poveča skladnost ukrepov na različnih ravneh v EU ter se pri tem opre na dejstvo, da je znanje tujih jezikov vključeno med ključne sposobnosti, ki naj bi jih pridobil vsak evropski državljan;

2.4

poziva Komisijo, naj poveča svoj prispevek sektorskih programov, kot so Socrates, Youth in Leonardo, ter celostnega programa za vseživljenjsko učenje k spodbujanju učenja jezikov v Evropski uniji in pri tem posveti posebno pozornost mobilnosti študentov v okviru programa Erasmus;

2.5

daje pobudo drugim evropskim institucijam, da glede na pozitivne izkušnje Odbora regij pri uporabi so-uradnih jezikov preučijo možnost prevzema takšne ureditve;

2.6

priporoča, da lokalni in regionalni organi sami sodelujejo pri pobudah, v okviru katerih njihovi zaposleni glede na funkcijo, ki jo imajo pri spodbujanju evropske integracije in v okviru politike sodelovanja, pridobivajo, poglabljajo in izpopolnjujejo znanje tujih jezikov ter poziva te organe, da vključijo znanje tujih jezikov v svoje izobraževalne programe in projekte, če je to v njihovi pristojnosti;

2.7

priporoča, da se zagotovi večja podpora priseljenskim skupinam za učenje jezika države gostiteljice in tudi za spodbujanje ohranjanja jezika in kulture teh skupin, ter poziva k bolj jasni navedbi političnih ukrepov glede jezikov priseljencev, ki se lahko izvajajo s pomočjo sodelovanja in medsebojnega delovanja lokalnih organov, univerz in podjetij;

2.8

poudarja potrebo po bolj specializiranem usposabljanju tolmačev za lažje sporazumevanje med priseljenskimi in gostiteljskimi skupnostmi.

2.9

priporoča, da usposabljanje učiteljev jezikov postane prednostna naloga, in poziva Komisijo, da bolj jasno predstavi akcijski načrt za usposabljanje učiteljev jezikov na vseh ravneh;

2.10

priporoča, da Komisija bolj podrobno opredeli porazdelitev kateder za večjezičnost in medkulturnost po državah članicah;

2.11

poziva Komisijo k spodbujanju več projektov, ki spodbujajo vezi med visokošolskimi institucijami in širšo skupnostjo, vključno z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter lokalnimi podjetji;

2.12

predlaga, da Komisija spodbuja večjezičnost v visokošolskem izobraževanju preko projektov, kot je Evropska mreža za spodbujanje jezikov med vsemi študenti (The European Network for the Promotion of Language Among All Undergraduates -ENLU);

2.13

poziva države članice, da v skladu s priporočilom Komisije sprejmejo nacionalne načrte za večjezičnost in kulturno raznolikost;

2.14

priporoča, da Komisija zagotovi jasne smernice, kako lahko države članice sprejmejo nacionalne načrte za večjezičnost;

2.15

priporoča, da se bolj jasno določi vloga regionalnih in manjšinskih jezikov pri ustvarjanju večjezične Evrope.

2.16

priporoča, da študija o pomanjkanju jezikovnih spretnosti v EU zlasti obravnava regionalne razlike v jezikovnih spretnostih, ter meni, da bi morala biti priporočila te študije dostopna širši javnosti;

2.17

poziva Komisijo h krepitvi kampanj za krepitev ozaveščenosti o gospodarskih in kulturnih prednostih učenja jezikov.

2.18

poziva Komisijo, da okrepi svoje informacijske kampanje in kampanje ozaveščanja, ki bodo državljane EU seznanjale z jezikovno in kulturno raznolikostjo, književno in umetniško dediščino EU ter s temeljem skupnih vrednot EU, in da nameni poseben poudarek krepitvi ozaveščanja mlajših rodov evropskih državljanov. Priporoča tudi, da bi bilo treba državljanom EU, ki se zaposlijo v drugi državi EU, nuditi več podpore pri učenju jezika države gostiteljice in tudi jezika, ki se uporablja v poklicu;

2.19

ponovno poudarja pomen ozaveščanja o pomenu jezikovne raznolikosti med oblikovalci javnega mnenja in zato poziva Komisijo, da dodatno okrepi kampanje ozaveščanja o večjezičnosti v tej skupini.