22.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 229/21

1.1

Odbor regij vidi močan element participacije pri strategiji vseživljenjskega učenja EU — od zgodnjih otroških let in skozi vse življenje; ta koncept obsega učenje v najrazličnejših oblikah, naj gre za formalno, neformalno ali priložnostno. Odbor je ob različnih priložnostih poudarjal, da se ravno lokalna in regionalna raven ukvarjata s strategijo vseživljenjskega učenja, saj pogostokrat prevzemata politično in finančno odgovornost na področju izobraževanja in usposabljanja v državah članicah. Pogosto sta dejavni kot koordinator za razvoj in rast ter kot socialna oblast, ki državljane oskrbuje s socialnimi storitvami in infrastrukturo. Poleg tega delujeta tudi kot delodajalec, ki se zavzema in je odgovoren za nadaljnji razvoj sposobnosti svojih zaposlenih (10).

1.2

Vprašanja na področju izobraževanja igrajo odločilno vlogo za konkurenčnost Evrope kot temeljni pogoj za ohranjanje socialne države. Največji vir Evrope, njeni državljani in državljanke, morajo biti pripravljeni na delovno življenje in vrste dela, ki se korenito razlikujejo od predhodnih generacij in se bodo tudi v prihodnosti hitro spreminjali. Tako podjetja kot tudi zaposleni se nahajajo pred spremembami, katerih natančno obliko je vnaprej težko predvideti.

1.3

Seveda izhaja lokalni in regionalni razvoj iz različnih okoliščin in izhodiščnih položajev. Vendar ga nikakor ni mogoče obravnavati ločeno od okolja, ki ga obdaja. Regije in družbe potrebujejo produktivni sistem, ki se obnavlja v takšni meri kot izginjajo tradicionalna delovna mesta — v nasprotnem primeru grozijo stagnacija, socialna marginalizacija v obliki brezposelnosti, pogostejši bolniški staleži in pogost predčasen izstop s trga dela.

1.4

Razvoj sposobnosti in spretnosti ljudi je zato treba zasnovati tako, da bo zadovoljil potrebe družbe znanja. Dobro znanje jezikov in komunikacijske sposobnosti na splošno postajajo vedno bolj pomembni tako kot sposobnost timskega dela za posameznike. V okviru današnjega razvoja, ki je zaznamovano z vedno hitrejšimi trgovskimi tokovi, globaliziranimi trgi in segmentacijo, nastaja potreba po tesnejšem sodelovanju. To velja za odnos med različnimi podjetji in organizacijami na lokalni in regionalni ravni ter med regijami. Med različnimi deli Evrope ter med Evropo in svetom nastaja vedno večja medsebojna odvisnost.

1.5

Medsebojna usklajenost delovnega življenja, družbe in višje izobraženosti je pomembna osnova za inovacije in rast na lokalni in regionalni ravni. Potrebna bo vključujoča infrastruktura brez diskriminacije, ki bo spodbujala k aktivnemu državljanstvu in skupnemu prevzemanju odgovornosti ter tako zagotavljala socialno kohezijo in trajnostni razvoj.

1.6

Odbor je predhodno poudaril pomen svoje dejavne vloge pri spodbujanju vseživljenjskega učenja na lokalni in regionalni ravni (11). Enako seveda velja za vprašanje ciljev izobraževanja in ključnih sposobnosti. Odbor meni, da je izredno pomembno, da predlogi, navedeni v dokumentu Komisije, učinkujejo na lokalni in regionalni ravni.

1.7

Odbor želi spremljati in podpirati nadaljnji razvoj, spodbuja pa prihodnje sodelovanje s Komisijo pri teh vprašanjih, na primer pri pilotnih projektih in raziskavah.

1.8

Odbor regij poudarja pomen razvoja „regionalnih mrež za vseživljenjsko učenje“ (v skladu s pobudo RL3). S tem naj bi spodbujali oblikovanje mreže med institucijami ter združenji na področju osnovnega in višjega izobraževanja, poklicnega izobraževanja ter kulture kot pomembnega dejavnika za izboljšanje zaposljivosti in aktivnega državljanstva.

2.1

Iz predhodno opisanih stališč je razvidno, da je osredotočenje na ključne sposobnosti za vseživljenjsko učenje v sedanji in prihodnji družbi ter poklicnem svetu izjemno pomembno. Podpira razvoj na lokalni in regionalni ravni ter tudi na nacionalni ravni in v Evropski uniji kot celoti. Odbor regij pozdravlja predlog Komisije za priporočila državam članicam o ključnih sposobnostih za vseživljenjsko učenje.

2.2

Odbor posebno pozdravlja, da predlog Komisije poudarja vlogo in pomen regionalne in lokalne ravni, pri čemer je opaziti pomembno izboljšanje v primerjavi s predhodnimi predlogi Komisije, ki so se skoraj izključno omejevali na evropsko in nacionalno raven.

2.3

V celostnem programu za vseživljenjsko učenje Odbor regij vidi pomemben instrument za spodbujanje področja izobraževanja in orodje za krepitev ključnih sposobnosti za vseživljenjsko učenje. Učinkovit prenos znanja in spretnosti med regijami in lokalnimi oblastmi v EU, ki je odraz večje mobilnost državljanov, lahko prispeva k spodbujanju konkurenčnosti in zaposlovanja.

2.4

Jedro priporočil Komisije je prizadevanje za vseživljenjsko posodabljanje ključnih sposobnosti tudi pri odraslih. Posebno pozornost je treba nameniti tistim, ki so opredeljeni kot prednostna ciljna skupina v nacionalnem, regionalnem ali lokalnem smislu. Pri tem bi lahko lokalne in regionalne pobude za spodbujanje in informiranje manj izobraženih predstavljale pomemben prispevek. Gre za to, da je treba graditi na znanju državljanov, njihovih izkušnjah in interesih, in ne izhajati iz njihovih šibkosti in pomanjkljivosti.

2.5

Učinek priporočil Komisije na spremembe v gospodarskem, družbenem, kulturnem in drugih procesih bo odvisen od konkretnih in takojšnjih ukrepov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Zato Odbor regij meni, da je treba reformirati izobraževalne sisteme za formalno, neformalno in priložnostno učenje. Ti programi naj bi obsegali vse ravni s ciljem približati te sisteme potrebam na trgu dela EU ter zahtevam strategije za vseživljenjsko učenje.

2.6

Razlike med spoloma so pri udeležbi in rezultatih izobraževanja pomembni dejavniki, ki jih je treba nacionalno, regionalno in lokalno opazovati ter odpraviti. Dekleta in ženske je treba spodbujati k študiju tehnologije in znanosti. Na drugih področjih pa spodbudo potrebujejo moški. V številnih regijah in občinah so predvsem moški tisti, ki prekinejo izobraževanje in kažejo manj motivacije in naklonjenosti do nadaljnjega izobraževanja.

2.7

Po mnenju Odbora bi lahko predlogi, ki jih je državam članicam predložila Komisija, igrali pomembno vlogo katalizatorja pri spodbujanju izobraževalnih sistemov k hitrejšemu in bolj usmerjenemu pristopu v Evropi, da bi tako dosegli skupne cilje na področju konkurenčnosti, socialnih standardov in participacije. Odbor regij to podpira in želi dodati naslednje:

2.8.1

Odbor regij poudarja, da je že v zgodnjem otroštvu zelo pomembno otrokom zagotoviti učinkovito podporo in usmerjen razvoj, ki nikakor ne sme vzbujati strahu pred neuspehom. Poleg tega mora šola s pomočjo formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja ustvariti osnovo za nenehno, vseživljenjsko učenje. Pomembno se je zavedati, da se otroci in mladi učijo različno; zorijo neenakomerno hitro in potrebujejo različno dolgo, da dosežejo cilje. To predstavlja velik izziv za oblikovanje sistemov izobraževanja in usposabljanje učiteljev.

2.8.2

Otrokom in mladim s posebnimi potrebami, na primer zaradi invalidnosti, je treba posvetiti posebno pozornost, da se bodo lahko skupaj z drugimi otroki vživeli v družbo.

2.9.1

Odbor regij pozdravlja, da Komisija v besedilu opozarja na zapostavljene učence in ocenjuje, da je izobraževalna prikrajšanost pogostokrat rezultat osebnih, socialnih, kulturnih in gospodarskih dejavnikov ter jo je treba odpraviti v sodelovanju z drugimi sektorji družbe. Prednostna naloga Odbora je učinkovito odstranjevanje ovir, ki otežujejo dostop do zaposlovanja, izobraževanja in drugih možnosti za nadaljnji razvoj.

2.9.2

Odbor meni, da je nujno potrebno, da imajo vsi šolarji, ne glede na njihovo ozadje, takšne temeljne pogoje, da dosežejo izobraževalne cilje in šolanja ne prekinejo predčasno. Za to so potrebne posebne pobude in podpora, ki izvirajo iz temeljnih pogojev in potreb posameznega šolarja.

2.9.3

EU ne bo uresničila zahtevnih ciljev, ki si jih je zastavila, če bodo ljudje izključeni iz delovnih mest ter nadaljnjih dosežkov zaradi svoje spolne pripadnosti, invalidnosti, kulturnega ali etničnega ozadja, starosti ali iz drugih razlogov. Pri spodbujanju strategije za nediskriminacijo in enake možnosti ter zagotavljanju enakih možnosti in pravic za vse ljudi igrajo lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo.

2.9.4

Odbor meni, da je zaželeno čezmejno, prepleteno sodelovanje evropskih regij in občin s ciljem izmenjati izkušnje in razširiti znanje v skladu s pobudo R3L. Potrebna je tematska obravnava teh vprašanj, nenehen razvoj metod, prenos znanja in utrditev.

2.10.1

Odbor regij meni, da je ta predlog pomemben, vendar pa je treba opozoriti, da se potrebe med posameznimi regijami in državami pogosto razlikujejo in zato je treba izbrati različne pristope, če želimo doseči vse državljane. Zato je treba poudariti, da je prednostne skupine treba ugotavljati pogosto prav na lokalni in regionalni ravni. Lahko bi na primer poglobili sodelovanje z organizacijami, ki imajo izkušnje z izobraževanjem odraslih, ter s socialnimi partnerji.

2.10.2

Odbor regij meni, da je treba v okviru prednostno opredeljenih ciljnih skupin posebno pozornost nameniti kategoriji zaposlenih v lokalnih in regionalnih oblasteh v skladu z njihovimi javnimi nalogami, ki jih opravljajo, tako da bodo ključne sposobnosti lahko razvijali in nadgrajevali skozi celotno delovno življenje.

2.11.1

Odbor regij je že predhodno (13) opozoril na pomen mobilizacije virov na lokalni in regionalni ravni za podporo vseživljenjskega učenja in poudaril, da je razpravo treba začeti na lokalni in regionalni ravni. V svojem mnenju je opozoril na to, da je treba prostorski dostop obravnavati tudi v povezavi z drugimi ukrepi za lažji dostop posameznikov, tako kar zadeva obliko kot tudi lokacijo. To bi lahko potekalo na primer tako, da bi zagotavljali dejavnosti čez dan, zvečer in ob koncu tedna. Možni so tudi poletni čas in običajno dela prosti dnevi. Nadaljnje možnosti bi bile pogostejši začetki tečajev, študij na daljavo ali prilagojeno vodeno učenje. Priporočljivo bi bilo udeležencem omogočiti tudi finančne pogoje za nadaljnje izobraževanje. Upoštevati bi bilo treba tudi zunajšolsko izobraževanje, ki se izvaja v različnih oblikah izven formalnih šolskih struktur.

2.11.2

V zvezi z infrastrukturami Odbor ne vidi potrebe po splošnih in standardiziranih oblikah učnih centrov. Namesto tega je — glede na lokalne okoliščine in potrebe — treba čim bolj posegati po že obstoječih infrastrukturah.

2.12.1

V tej točki Odbor regij vidi velik dejavnik uspeha za razvoj na lokalni in regionalni ravni, kajti ravno tu je odločilnega pomena, da se različna politična področja združijo z lokalno in regionalno ravnjo — kot na primer ekonomska politika, politika izobraževanja, trga dela, integracijska politika in socialna politika, ter da se prepreči ozkoglednost. Pri tem je pomembno, da sta področja odgovornosti in pristojnosti med seboj tesno povezana. Odbor regij meni, da so pri tem potrebna finančna sredstva ter njihova prožnejša uporaba, da se bodo lahko izvajale pobude v okviru celostnega akcijskega programa za vseživljenjsko učenje. Vzajemno delovanje družbe, delovnega sveta in visokošolskega izobraževanja je ključni dejavnik za rast v regijah in občinah.

2.13.1

Odbor regij pozdravlja predlog o ključnih sposobnostih za vseživljenjsko učenje. S tem je vprašanje, katere temeljne kvalifikacije mora imeti posameznik, da lahko živi v družbi znanja, postavljeno v središče. Te ključne sposobnosti lahko usmerjajo razpravo o prihodnjih potrebah po sposobnostih tako na evropski in nacionalni ravni, kot tudi na regionalni in lokalni. V Evropi je to vprašanje posebno pomembno za dosego ciljev lizbonske strategije. Ravno na lokalni in regionalni ravni se vprašanja sposobnosti povežejo s prakso.

2.13.2

Odbor regij priznava, da je treba o sposobnostih neprestano razpravljati ter jih obravnavati v okviru stalnega dialoga in nenehnega razvoja. Tako obsegata področji „socialna sposobnost in državljanska sposobnost“ vrsto različnih vidikov, ki bi jih bilo treba kasneje vsekakor nadalje razvijati ali diferencirati. Nekatere ključne sposobnosti pa so med seboj tesno povezane.

2.13.3

Odbor regij pozdravlja nadaljnji razvoj predloga o ključnih sposobnostih v Komisiji. Podpira predlog o ključnih sposobnostih, ki ga je pripravila Komisija.

2.13.4

V nadaljevanju Odbor podrobneje obravnava predlagane ključne sposobnosti.

—

znanje maternega jezika,

—

znanje tujih jezikov,

—

znanje matematike ter osnovna znanja naravoslovja in tehnologije,

—

računalniška pismenost,

—

sposobnost učenja,

—

socialna sposobnost in državljanska sposobnost,

—

podjetnost in podjetniška sposobnost,

—

sposobnost kulturnega izražanja.

3.1.1

Odbor regij se strinja s Komisijo glede pomena znanja maternega jezika v govorni in pisni obliki.

3.1.2

Materni jezik je temelj za vse kasnejše učne procese, sposobnost izražanja in identiteto. Tako so dobro znanje in spretnosti v maternem jeziku osnova učenja. Jezik ustvarja podlago za pridobivanje informacij in omogoča komunikacijo s soljudmi ter s tem predstavlja osnovo za participacijo in prevzem odgovornosti.

3.1.3

Odbor želi poudariti, da bi morale Komisija in nacionalne agencije na območjih, kjer se govorijo manj razširjeni in trenutno redkeje učeni jeziki, tesneje sodelovati z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, da bi državljane spodbudile k učenju teh jezikov (14).

3.2.1

V Evropi prihodnosti bo znanje več jezikov vedno bolj nujno potrebno. Omogoča poglobljene stike s pridobivanjem boljšega razumevanja kulture, običajev in življenjskih razmer v drugih državah. Predstavlja tudi pomemben pogoj za študije na višji ravni in predpogoj za večjo mobilnost na trgu dela. Že sedaj so jezikovna območja Evrope v medsebojni odvisnosti. Izmenjava med državami narašča, gospodarstva so vedno bolj tesno prepletena med seboj, proizvodnja blaga in storitev pa vedno pogosteje poteka prek državnih in jezikovnih meja. Odbor regij poudarja, da je treba jezikovno raznolikost Evrope obravnavati kot prednost.

3.3.1

Odbor meni, da je pomembno, da se znanja na področju matematike, znanosti in tehnologije učencem posredujejo tako, da jih bodo motivirala in bodo v njih videli smoter. Matematika je lahko pripomoček za druge predmete, kot so fizika, kemija, biologija in družboslovni predmeti. Matematične spretnosti in znanja so lahko celo naravni sestavni del modernega pristopa k izobraževanju. Znanstvena sposobnost je pomembna, ker med drugim lahko pomaga pri prepoznavanju in razumevanju povezave med vzroki in posledicami ter pravilnosti informacij. Za aktivno državljansko sposobnost je nujno potrebno osnovno znanje na področju matematike in znanosti. Znanje na področju tehnologije bi morali razvijati na podlagi izkušenj žensk in moških. Pomembno je tudi pokazati, kako predstave in tradicije vplivajo na pojmovanje, kaj je na področju tehnologije „ženskega“ in kaj „moškega“.

3.3.2

V okviru evropskega raziskovalnega prostora si je poleg tega treba prizadevati za povečanje zanimanja mladih in žensk za poklice na področju znanosti in tehnologije. Vsem državljanom mora biti na voljo zanesljiva in nujna uporaba tehnologije informacijske družbe. Razvoj t. i. znanstvenih parkov je zanimiv način za povečanje privlačnosti študija znanosti in tehnologije.

3.4.1

V celotni Evropski uniji je treba za vse skupine oblikovati nediskriminacijsko informacijsko strukturo za računalniško pismenost. Odbor regij pripisuje velik pomen spodbujanju socialno in geografsko uravnotežene informacijske družbe, ki zagotavlja, da se državljani naučijo spretnosti, potrebne za življenje in delo v računalniški dobi. Obvladovanje velikih količin informacij in reševanje zapletenih problemov tako postaja nujno potrebna sposobnost za vedno več ljudi.

3.5.1

Sposobnost učenja pomeni, da posameznik razvije stališče in pristop do svojega učenja ter način pridobivanja novih znanj. To pomeni, da se zaveda samega sebe in ve, kako ravnati v različnih situacijah učenja, katera metoda učenja je zanj najustreznejša, katere so njegove odlike ter na katerih področjih lahko doseže izboljšave. Pri tem igrata vlogo tudi motivacija in samozaupanje. Kajti strategija vseživljenjskega učenja izhaja iz stališča tistega, ki se uči, njena osnova pa je domneva, da proces učenja poteka na različne načine in v različnih okoliščinah. Vključuje sposobnost ponovnega učenja in učenja novih stvari. Pri tem gre tudi za nadgrajevanje obstoječih znanj, usposobljenosti in predhodnih življenjskih izkušenj, urjenje svojih sposobnosti ter uporabo in razvoj slednjih v številnih novih okoliščinah.

3.5.2

Odbor regij temu pojavu pripisuje zelo velik pomen za družbo znanja. Zlasti pomembno je, da se bodoči učiteljski kadri v okviru svojega izobraževanja pripravijo na ta način dela. To vprašanje se po svoji naravi razlikuje od ostalih ključnih sposobnosti, kajti povezano je s sposobnostmi za razvoj vseh ostalih ključnih sposobnosti. Odbor regij zato meni, da je to ključno sposobnost treba poudariti in jo navesti pred vsemi drugimi.

3.6.1

Pojma „socialna sposobnost“ in „državljanska sposobnost“ temeljita na večplastnem kompleksu vprašanj, ki po mnenju Odbora zasluži veliko pozornost. Delno gre za razvoj osebnih lastnosti in sposobnosti vzpostavljanja stikov z drugimi ljudmi. Razvita komunikacijska sposobnost je, na splošno povedano, vedno bolj pomembna lastnost v delovnem in družbenem življenju, značilnem za družbo znanja. Vključuje tudi medkulturno razumevanje.

3.6.2

To področje sposobnosti obsega socialne vidike v tem smislu, da se posameznik pojmuje kot vir zase, za svojo družino in svoje okolje.

3.6.3

Opozoriti bi bilo treba tudi na medicinske vidike, na primer razumevanje pomena zdravega načina življenja, vprašanje telesnega in duševnega zdravja ter aktivnega načina življenja. Medtem ko medicina vedno bolj napreduje, se zaradi napačne prehrane in premalo gibanja v mnogih družbah slabša zdravstveno stanje otrok in mladih. Če na tem področju ne bo ukrepanja, se lahko obeta kritično stanje.

3.6.4

Nadaljnji zelo pomemben vidik je vloga državljana v družbi. Vključuje vprašanje razumevanja demokracije, pravic in obveznosti posameznika. Vse te dejavnike je možno spodbujati na lokalni in regionalni ravni. Odbor predlaga, da se opredelitev dopolni in poudari, kako pomembno je, da državljani poznajo zgodovino EU, njene cilje, ključna dejstva o Pogodbi o EU in odnosih z državami članicami, težave in napredek v zvezi s sprejetjem evropske ustave in tudi načela različnih političnih področij.

3.6.5

Pomen trajnostnega razvoja in razumevanje odgovornosti za naše skupno okolje sta vidika, ki ju je v zvezi s tem po mnenju Odbora regij treba izrecno poudariti.

3.7.1

Pri podjetnosti in podjetniški sposobnosti gre v bistvu za dejavno naravnanost, torej za prenos zamisli v dejanja. Zato mora šolski sistem pravočasno podpreti takšno aktivno miselnost in razviti oblike dela, ki na tem področju zagotavljajo ustrezno osnovo. Odbor poudarja, kako pomembno je izkoriščanje potenciala žensk in etničnih manjšin z obetavnimi poslovnimi zamislimi za ustanavljanje podjetij. Tudi za dostop žensk do novih tehnologij je občasno potrebna aktivna podpora različnih vladnih in upravnih ravni. Te vrste prizadevanj lahko skupaj z aktivno politiko trga dela v mnogih delih Evrope zmanjšajo vrzel v stopnji zaposlenosti med spoloma. Za gospodarsko prihodnost in blaginjo Evropske unije je to odločilnega pomena (15).

3.8.1

Odbor regij meni, da je zelo pomembno razumeti in ohranjati kulturno in jezikovno raznolikost v Evropi (16). To vključuje uporabo različnih oblik izražanja, kot so glasba, umetnost, literatura in jezik za proces učenja in razvoja človeka. Na splošno povedano je pomembno, da se izkoristijo različni vidiki in pristopi ljudi.

3.8.2

V okviru tega Odbor regij poudarja zgodovinsko perspektivo, torej, kako so stiki med posameznimi deli Evrope v različnih dobah spodbujali razvoj. Že najmanj pet desetletij upravičeno obstaja zamisel o skupnosti evropskih ljudstev, ki je sedaj uresničena v okviru Evropske unije.

3.9.1

Odbor regij meni, da je primerno na podlagi priporočil Komisije spremljati in podpirati prihodnji razvoj, ter spodbuja prihodnje sodelovanje s Komisijo pri teh vprašanjih.

3.9.2

Odbor regij podpira ključne sposobnosti za vseživljenjsko učenje, ki jih predlaga Komisija, in se zavzema, da bi jih obravnavali v okviru stalnega dialoga in nenehnega razvoja.

3.9.3

Odbor se zavzema, da bi ključni sposobnosti „sposobnosti učenja“ dali prednost pred drugimi, saj vsebuje temeljno stališče do lastnega učenja in s tem tudi različne načine za pridobivanje novih znanj. S tem ustvarja predpogoje za razvoj ostalih predlaganih ključnih sposobnosti.

3.9.4

Ključna sposobnost „socialna sposobnost in državljanska sposobnost“ bi morala obsegati tudi pomen trajnostnega razvoja in razumevanje odgovornosti za naše skupno okolje.

3.9.5

Odbor regij pripisuje velik pomen pridobivanju sposobnosti kulturnega izražanja, ki predstavlja temelj za sprejemanje raznolikosti evropskih jezikov in kultur, njihovo razumevanje in obogatitev, ki jo lahko prinesejo vsakemu evropskemu državljanu.