Zadeva C-283/05

ASML Netherlands BV

proti

Semiconductor Industry Services GmbH (SEMIS)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof)

„Pristojnost in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba (ES) št. 44/2001– Priznanje in izvajanje – Člen 34, točka 2 – Zamudna sodna odločba – Razlog za zavrnitev – Pojem toženca, ki se ni spustil v postopek, pa je ‚imel možnost‘ začeti postopek za izpodbijanje sodne odločbe – Nevročitev sodne odločbe“

Povzetek sodbe

Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba (ES) št. 44/2001

(Uredba Sveta št. 44/2001, člen 34, točka 2)

Člen 34, točka 2, Uredbe št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da je toženec „imel možnost“ izpodbijati zamudno sodno odločbo, izrečeno proti njemu, le če je bil s pravočasno vročitvijo dejansko seznanjen z njeno vsebino, da se je lahko branil pred sodiščem države izvora.

Možnost toženca, da uporabi učinkovito pravno sredstvo namreč zahteva, naj mu je omogočeno, da se seznani z razlogi zamudne sodne odločbe, da jih lahko učinkovito izpodbija, pri čemer v ta namen ne zadostuje zgolj dejstvo, da je vedel za obstoj te odločbe.

Vendar pravilna vročitev zamudne sodne odločbe, namreč s spoštovanjem vseh pravil, ki veljajo za te formalnosti, ni nujni pogoj za to, da se šteje, da je toženec imel možnost izpodbijati sodno odločbo. Glede tega ureditev Uredbe št. 44/2001 ne zahteva strožjih pogojev za vročitev zamudne sodne odločbe, kot so predpisani pogoji za vročitev akta o začetku postopka. Pravočasna vročitev pisanja o začetku postopka in zamudne sodne odločbe na način, ki tožencu omogoča obrambo, mu namreč dajeta enakovredno možnost nadzora nad spoštovanjem njegovih pravic pred sodiščem države izvora. Glede akta o začetku postopka pa člen 34, točka 2, Uredbe 44/2001 odpravlja nujni pogoj formalne pravilnosti iz člena 27, točka 2, Bruseljske konvencije. Zato ena sama formalna nepravilnost, ki ne ogroža pravic obrambe, ne zadošča za izključitev uporabe izjeme glede razloga, ki upravičuje nepriznavanje ali neizvršitev.

(Glej točke 34, 35, 41, od 43 do 47, 49 in izrek.)

SODBA SODIŠČA (prvi senat)

z dne 14. decembra 2006(*)

„Pristojnost in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba (ES) št. 44/2001– Priznanje in izvajanje – Člen 34, točka 2 – Zamudna sodna odločba – Razlog za zavrnitev – Pojem toženca, ki se ni spustil v postopek, pa je ‚imel možnost‘ začeti postopek za izpodbijanje sodne odločbe – Nevročitev sodne odločbe“

V zadevi C-283/05,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi členov 68 ES in 234 ES, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof (Avstrija) z odločbo z dne 30. junija 2005, ki je prispela na Sodišče 14. julija 2005, v postopku

ASML Netherlands BV

proti

Semiconductor Industry Services GmbH (SEMIS),

SODIŠČE (prvi senat),

v sestavi P. Jann, predsednik senata, K. Lenaerts (poročevalec), J. N. Cunha Rodrigues, M. Ilešič in E. Levits, sodniki,

generalni pravobranilec: P. Léger,

sodni tajnik: B. Fülöp, administrator,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 6. julija 2006,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za ASML Netherlands BV J. Leon, odvetnik,

–        za avstrijsko vlado C. Pesendorfer, zastopnica,

–        za nemško vlado M. Lumma, zastopnik,

–        za nizozemsko vlado H. G. Sevenster, C. ten Dam in M. de Grave, zastopniki,

–        za poljsko vlado T. Nowakowski, zastopnik,

–        za vlado Združenega kraljestva T. Harris, zastopnica, skupaj s K. Bacon, barrister,

–        za Komisijo Evropskih skupnosti A.‑M. Rouchaud-Joët, W. Bogensberger in M. Wilderspin, zastopniki,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 28. septembra 2006

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 34, točka 2, Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 2001, L 12, str. 1).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med ASML Netherlands BV (v nadaljevanju: ASML), družbo s sedežem v Veldhovnu (Nizozemska), in Semiconductor Industry Services GmbH (v nadaljevanju: SEMIS), družbo s sedežem v Feistritz-Drauu (Avstrija), glede izvršitve sodbe v Avstriji, ki jo je v odsotnosti toženca izreklo Rechtbank ’s-Hertogenbosch (Nizozemska), s katero je družbi SEMIS naložilo, naj družbi ASML plača znesek 219.918,60 EUR skupaj s pripadajočimi obrestmi in stroški postopka.

 Pravni okvir

 Uredba št. 44/2001

3        Člen 26(1) in (2) Uredbe št. 44/2001 določa:

„1.      Če je toženec s stalnim prebivališčem v eni od držav članic tožen v drugi državi članici in se ne spusti v postopek, se sodišče po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, razen če pristojnost izhaja iz določb te uredbe.

2.      Sodišče prekine postopek za toliko časa, dokler se ne ugotovi, da je bilo tožencu omogočeno prejeti pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno, da je lahko pripravil obrambo, ali da so bili storjeni vsi potrebni koraki v tej smeri.“

4        Če je treba v skladu z navedeno uredbo poslati pisanje o začetku postopka ali drugo enakovredno pisanje iz ene države članice v drugo državo članico, se na podlagi člena 26(3) te uredbe namesto določb iz odstavka 2 navedenega člena 26 uporabi člen 19 Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (UL L 160, str. 37).

5        Na podlagi člena 33(1) Uredbe št. 44/2001 se „sodna odločba, izdana v državi članici, v drugih državah članicah prizna, ne da bi bilo potrebno za priznanje začeti kakršen koli poseben postopek“.

6        Vendar člen 34, točka 2, navedene uredbe določa, da se sodna odločba ne prizna, „če tožencu, ki se ni spustil v postopek, ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravil obrambo, razen če toženec ni začel postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imel to možnost“.

 Uredba št. 1348/2000

7        Člen 19(1) Uredbe št. 1348/2000 določa:

„Kadar je treba zaradi vročitve poslati v drugo državo članico pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje v skladu z določbami te uredbe in se toženec ne spusti v postopek, se sodba ne izreče, dokler se ne ugotovi:

a)      ali je bilo pisanje vročeno na način, ki je predpisan po pravu zaprošene države članice za vročanje pisanj osebam, ki se nahajajo na njenem ozemlju, oziroma

b)      ali je bilo pisanje dejansko dostavljeno tožencu ali v njegovo prebivališče na drug način, predviden s to uredbo;

in da je bila v obeh primerih vročena ali dostavljena dovolj zgodaj, da je toženec lahko pripravil svojo obrambo.“

 Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

8        S sodbo z dne 16. junija 2004 je Rechtbank ’s-Hertogenbosch z zamudno sodbo družbi SEMIS naložilo, naj ASML plača vsoto 219.918,60 EUR, skupaj z obrestmi in stroški postopka (v nadaljevanju: zamudna sodba).

9        Iz predložitvene odločbe izhaja, na eni strani, da je bil poziv na obravnavo pred Rechtbank ’s-Hertogenbosch, ki jo je slednje razpisalo za 19. maj 2004, družbi SEMIS vročen šele 25. maja 2004, in na drugi strani, da sodba slednjemu ni bila vročena.

10      Na predlog družbe ASML je prvostopenjsko sodišče Bezirksgericht Villach (Avstrija) na podlagi potrdila, ki ga je 6. julija 2004 izdalo Rechtbank ’s-Hertogenbosch in s katerim je to sodbo razglasilo za „začasno izvršljivo“, s sklepom z dne 20. decembra 2004 razglasilo izvršljivost zamudne sodbe. Navedeno prvostopenjsko sodišče je prav tako odredilo prisilno izvršitev navedene sodbe.

11      En izvod sklepa o odreditvi je bil vročen družbi SEMIS. Tej vročitvi ni bila priložena zamudna sodba.

12      Na podlagi ugovora, ki ga je družba SEMIS vložila zoper navedeni sklep, je Landesgericht Klagenfurt (Avstrija) zavrnilo predlog za izvršitev zamudne sodbe, z obrazložitvijo, da „možnost izpodbijati“ zamudno sodno odločbo v smislu člena 34, točka 2, Uredbe št. 44/2001 predvideva vročitev te odločbe tožencu, ki se ni spustil v postopek. To sodišče je navedbe ASML, da naj bi se uporabila izjema iz navedenega člena 34, točka 2, zaradi nepriznavanja, zavrnilo, ker je SEMIS vedela, da je bil na Nizozemskem zoper njo uveden postopek, ker ji je bil 25. maja 2004 vročen sodni poziv na obravnavo, in da je bila izdana navedena zamudna sodba, ker ji je bil vročen sklep Bezirksgericht Villach z dne 20. decembra 2004, s katerim je bila razglašena izvršljivost te sodbe.

13      Oberster Gerichtshof v okviru odločanja o zahtevi za revizijo, ki jo je vložila ASML, poudarja, da v obravnavani zadevi SEMIS ni bilo pravočasno vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje, da bi lahko pripravila svojo obrambo, ker ji je bil sodni poziv na obravnavo pred Rechtbank ’s-Hertogenbosch vročen šele po opravljeni obravnavi. Po mnenju predložitvenega sodišča se torej v obravnavani zadevi razlog za zavrnitev priznanja in izvršitve iz člena 34, točka 2, Uredbe št. 44/2001 lahko uporabi, razen če so izpolnjeni pogoji za izjemo od tega razloga – če se v smislu člena 34, točka 2, in fine, ugotovi, da družba SEMIS „ni začela postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imela to možnost“.

14      Ker je za rešitev spora pred Oberster Gerichtshof potrebna razlaga člena 34, točka 2, Uredbe št. 44/2001, je to prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

„1.      Ali je treba del stavka: ‚[…] razen če toženec ni začel postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imel to možnost‘, iz člena 34, točka 2, Uredbe […] št. 44/2001 […] razlagati tako, da je pogoj za to ‚možnost‘ ta, da je bila tožencu v skladu z veljavnimi predpisi o vročitvi pravilno vročena zamudna sodba, izdana v državi članici, s katero je bilo ugodeno tožbi?

2.      Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen:

Ali bi že sama vročitev sklepa o predlogu za razglasitev izvršljivosti zamudne sodbe Rechtbank 's-Hertogenbosch z dne 16. junija 2004 v Avstriji in za odreditev izvršitve na podlagi razglasitve izvršljivosti tujega izvršilnega naslova morala toženca oziroma zavezano stranko spodbuditi, da preveri, po eni strani, obstoj te sodbe, po drugi strani pa tudi možnost pravnega sredstva zoper njo na podlagi pravnega reda države, kjer je bila sodba izdana (vedno), da bi ugotovila, ali lahko vloži pravno sredstvo kot primarni pogoj za uporabo izjeme od ovire za priznanje v skladu s členom 34 Uredbe št. 44/2001?“

 Vprašanji za predhodno odločanje

15      Predložitveno sodišče s tema vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 34, točka 2, Uredbe 44/2001 razlagati tako, da pogoj, imeti „možnost“ v smislu te določbe izpodbijati zamudno sodno odločbo, katere izvršitev se zahteva, zavezuje k pravilni vročitvi odločbe tožencu, ki se ni spustil v postopek, ali pa zadostuje, da je ta v fazi postopka izvršitve v zaprošeni državi vedel za obstoj te odločbe.

16      V zvezi s tem je treba najprej ugotoviti, da zgolj na podlagi besedila člena 34, točka 2, Uredbe št. 44/2001 na postavljena vprašanja ni mogoče odgovoriti.

17      Navedena določba namreč navaja izrecni pogoj vročitve tožencu, ki se ni spustil v postopek, zgolj v zvezi s pisanjem o začetku postopka ali enakovrednim pisanjem, ne pa glede zamudne sodne odločbe.

18      Nato je treba poudariti, da se člen 34, točka 2, Uredbe št. 44/2001 precej razlikuje od enakovrednih določb Konvencije z dne 27. septembra 1968 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 1972, L 299, str. 32), kot je bila spremenjena s Konvencijo z dne 9. oktobra 1978 o pristopu Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska (UL L 304, str. 1 in – spremenjeno besedilo – str. 77), s Konvencijo z dne 25. oktobra 1982 o pristopu Helenske republike (UL L 388, str. 1) in s Konvencijo z dne 26. maja 1989 o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 285, str. 1) ter s Konvencijo z dne 29. novembra 1996 o pristopu Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL 1997, C 15, str. 1, v nadaljevanju: Bruseljska konvencija).

19      Člen 27, točka 2, Bruseljske konvencije namreč določa, da se sodna odločba ne prizna, „če toženi stranki, ki se ni spustila v postopek, pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje ni bilo vročeno pravilno in pravočasno, da bi lahko pripravila obrambo“.

20      Nasprotno člen 34, točka 2, Uredbe št. 44/2001 ne zahteva nujno pravilnosti vročitve pisanja o začetku postopka, ampak dejansko spoštovanje pravic obrambe.

21      Navsezadnje, navedeni člen 34, točka 2, določa izjemo od zavrnitve priznanja in izvršitve sodne odločbe, in sicer kadar toženec, ki se ni spustil v postopek, ni začel postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imel to možnost.

22      Zato je treba člen 34, točka 2, Uredbe št. 44/2001 razlagati v smislu ciljev in ureditve navedene uredbe.

23      Prvič, glede ciljev navedene uredbe iz njene druge, šeste, šestnajste in sedemnajste uvodne izjave izhaja, da je njen namen zagotoviti prost pretok sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, izdanih v državah članicah, s poenostavitvijo formalnosti, s ciljem hitrega in enostavnega priznanja ter izvršitve teh sodnih odločb.

24      Vendar tega cilja ni mogoče doseči tako, da se na kakršen koli način oslabijo pravice obrambe, kot je Sodišče presodilo glede člena 27, točka 2, Bruseljske konvencije (glej zlasti sodbe z dne 11. junija 1985 v zadevi Debaecker in Plouvier, 49/84, Recueil, str. 1779, točka 10; z dne 13. oktobra 2005 v zadevi Scania Finance France, C-522/03, ZOdl., str. I-8639, točka 15, in z dne 16. februarja 2006 v zadevi Verdoliva, C-3/05, ZOdl., str. I-1579, točka 26).

25      Ista zahteva izhaja iz osemnajste uvodne izjave Uredbe 44/2001, na podlagi katere spoštovanje pravice do obrambe pomeni, da mora imeti toženec zoper razglasitev izvršljivosti možnost pravnega sredstva v kontradiktornem postopku, če meni, da obstaja kateri izmed razlogov za neizvršljivost.

26      V skladu z ustaljeno sodno prakso so temeljne pravice del splošnih pravnih načel, katerih spoštovanje zagotavlja Sodišče (glej zlasti mnenje 2/94 z dne 28. marca 1996, Recueil, str. I-1759, točka 33). V ta namen se Sodišče zgleduje po ustavnih tradicijah, ki so skupne državam članicam, in po navodilih iz mednarodnih pogodb o varstvu človekovih pravic, pri katerih so države članice sodelovale ali h katerim so pristopile. Evropska konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju: EKČP) ima glede tega poseben pomen (glej zlasti sodbi z dne 15. maja 1986 v zadevi Johnston, 222/84, Recueil, str. 1651, točka 18, in z dne 28. marca 2000 v zadevi Krombach, C-7/98, Recueil, str. I-1935, točka 25).

27      Iz EKČP, kot jo razlaga Evropsko sodišče za človekove pravice, izhaja, da pravice obrambe, ki izvirajo iz pravice do poštenega sojenja, določene v členu 6 te konvencije, zahtevajo konkretno in učinkovito varstvo, ki zagotavlja učinkovito izvrševanje pravic toženca (glej sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 13. marca 1980 v zadevi Artico proti Italiji, série A, št. 37, točka 33, in z dne 12. oktobra 1992 v zadevi T proti Italiji, série A, št. 245 C, točka 28).

28      Kot je generalni pravobranilec poudaril v točki 105 sklepnih predlogov, je tudi Evropsko sodišče za človekove pravice zlasti v kazenskih zadevah odločilo, da dejstvo, da obtoženi ni bil seznanjen z obrazložitvijo sodbe prizivnega (drugostopenjskega) sodišča v roku, določenem za vložitev pritožbe zoper to sodbo pred kasacijskim sodiščem, pomeni kršitev povezanih določb člena 6(1) in (3) EKČP, ker zainteresirana oseba ni mogla koristno in učinkovito izpodbijati sodne odločbe (glej sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 16. decembra 1992 v zadevi Hadjianastassiou proti Grčiji, série A, št. 252, točke od 29 do 37).

29      Drugič, glede ureditve Uredbe št. 44/2001 o priznavanju in izvrševanju je treba poudariti, kot je to storil generalni pravobranilec v točki 112 sklepnih predlogov, da je spoštovanje pravic toženca, ki se ni spustil v postopek, zagotovljeno z dvojnim nadzorom.

30      Iz povezane uporabe členov 26(2) Uredbe št. 44/2001 in 19(1) Uredbe št. 1348/2000 namreč izhaja, da mora sodišče med prvotnim postopkom v državi izvora prekiniti postopek za toliko časa, dokler se ne ugotovi, da je bilo dokler se ne ugotovi, da je bilo tožencu omogočeno prejeti pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno, da je lahko pripravil obrambo, ali da so bili storjeni vsi potrebni koraki v tej smeri.

31      Če toženec med postopkom priznanja in izvršitve v zaprošeni državi izpodbija izjavo o izvršljivosti sodne odločbe, izdane v državi izvora, lahko sodnik, ki odloča o tem pravnem sredstvu, preizkusi razlog za zavrnitev priznanja ali izvršitve, kot je ta iz člena 34, točka 2, Uredbe št. 44/2001.

32      Glede na zgoraj navedene ugotovitve je treba določiti, ali v primeru neopravljene ali nepravilne vročitve zamudne sodne odločbe zadostuje dejstvo, da je oseba, proti kateri se zahteva izvršitev, seznanjena s to odločbo v fazi postopka izvršitve, da bi se štelo, da je ta oseba imela v smislu člena 34, točka 2, Uredbe št. 44/2001 možnost izpodbijati to odločbo.

33      V postopku v glavni stvari je jasno, da zamudna sodba ni bila vročena tožencu, ki se ni spustil v postopek, tako da slednji ni bil seznanjen z vsebino te sodbe.

34      Avstrijska, nemška, nizozemska in poljska vlada ter Komisija Evropskih skupnosti so torej v stališčih, predloženih Sodišču, upravičeno navedle, da je izpodbijanje sodne odločbe mogoče le, če je bilo vlagatelju pravnega sredstva omogočeno, da se seznani z njeno vsebino, pri čemer v ta namen ne zadostuje zgolj dejstvo, da je vedel za obstoj te odločbe.

35      Možnost toženca, da uporabi učinkovito pravno sredstvo, ki mu omogoča uveljavljanje pravic v smislu sodne prakse, na katero je bilo opozorjeno v točkah 27 in 28 te sodbe, zahteva, naj mu je omogočeno, da se seznani z razlogi zamudne sodne odločbe, da jih lahko učinkovito izpodbija.

36      Iz tega sledi, da lahko le dejstvo, da je bil toženec, ki se ni spustil v postopek, seznanjen z vsebino zamudne sodne odločbe, v skladu z zahtevami spoštovanja pravic obrambe in njihovega učinkovitega izvrševanja zagotavlja, da je bilo temu tožencu omogočeno, da v smislu člena 34, točka 2, Uredbe št. 44/2001 izpodbija to odločbo pred sodiščem države izvora.

37      Ta sklep ne omaja koristnega učinka sprememb, ki jih prinaša člen 34, točka 2, Uredbe št. 44/2001 za enakovredne določbe člena 27, točka 2, Bruseljske konvencije.

38      Kot je poudaril generalni pravobranilec v točkah 58 in 60 sklepnih predlogov, je namen člena 34, točka 2, Uredbe št. 44/2001 zlasti preprečiti, da bi toženec, ki se ni spustil v postopek, čakal na postopek priznanja in izvršitve v naprošeni državi, da bi se skliceval na kršitev pravic obrambe, ker je imel možnost uveljaviti svoje pravice z izpodbijanjem zadevne sodne odločbe v državi izvora.

39      Vendar člen 34, točka 2, Uredbe št. 44/2001 ne določa, da bi moral toženec storiti nove korake, ki bi presegali običajen trud pri obrambi svojih pravic, kot je na primer seznanitev z vsebino odločbe, izdane v drugi državi članici.

40      Posledično, da bi se lahko štelo, da je toženec, ki se ni spustil v postopek, imel v smislu člena 34, točka 2, Uredbe št. 44/2001 možnost izpodbijati zamudno sodno odločbo, izrečeno proti njemu, mora biti seznanjen z vsebino te sodne odločbe, kar predpostavlja, da mu je bila ta vročena.

41      Vendar je treba navesti, kot so navedle avstrijska in nemška vlada ter vlada Združenega kraljestva v stališčih, predloženih Sodišču, da pravilna vročitev zamudne sodne odločbe, namreč s spoštovanjem vseh pravil, ki veljajo za te formalnosti, ni nujni pogoj za to, da se šteje, da je toženec imel možnost izpodbijati sodno odločbo.

42      Kot je generalni pravobranilec poudaril v točki 65 sklepnih predlogov, člen 34, točka 2, Uredbe št. 44/2001, je treba v zvezi s tem potegniti vzporednico med pisanjem o začetku postopka in zamudno sodno odločbo.

43      Pravočasna vročitev pisanja o začetku postopka in zamudne sodne odločbe na način, ki tožencu omogoča obrambo, mu dajeta enakovredno možnost nadzora nad spoštovanjem njegovih pravic pred sodiščem države izvora.

44      Posledično ureditev Uredbe št. 44/2001 ne zahteva strožjih pogojev za vročitev zamudne sodne odločbe, kot so pogoji, določeni v členu 34, točka 2, te uredbe za vročitev pisanja o začetku postopka.

45      Glede pisanja o začetku postopka ali podobnega pisanja torej člen 34, točka 2, Uredbe 44/2001 odpravlja nujni pogoj formalne pravilnosti iz člena 27, točka 2, Bruseljske konvencije, kot je bilo opozorjeno v točki 20 te sodbe.

46      Pogoj za izključitev razloga, ki upravičuje nepriznavanje in neizvršitev, ki je določen v navedeni določbi, torej ne more biti v vseh pogledih pravilna vročitev, ampak vsaj pravočasna seznanitev z vsebino sodne odločbe za obrambo.

47      Zato morajo biti, kot je poudaril generalni pravobranilec v točki 69 sklepnih predlogov, formalne zahteve, ki jim mora zadostiti ta vročitev, primerljive s tistimi, ki jih je glede pisanj o začetku postopka določil zakonodajalec Skupnosti v členu 34, točka 2, Uredbe št. 44/2001, tako da ena sama formalna nepravilnost, ki ne ogroža pravic obrambe, ne zadošča za izključitev uporabe izjeme glede razloga, ki upravičuje nepriznavanje ali neizvršitev.

48      Posledično, da bi se štelo, da je toženec v smislu člena 34, točka 2, Uredbe št. 44/2001 „imel možnost“ izpodbijati zamudno sodno odločbo, izrečeno proti njemu, je moral biti seznanjen z njeno vsebino, tako da je pravočasno lahko učinkovito uveljavil svoje pravice pred sodiščem države izvora.

49      Glede na vse zgornje ugotovitve je treba na zastavljeni vprašanji odgovoriti, da je treba člen 34, točka 2, Uredbe 44/2001 razlagati tako, da je toženec „imel možnost“ izpodbijati zamudno sodno odločbo, izrečeno proti njemu, le če je bil s pravočasno vročitvijo dejansko seznanjen z njeno vsebino, da se je lahko branil pred sodiščem države izvora.

 Stroški

50      Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

Člen 34, točka 2, Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da je toženec „imel možnost“ izpodbijati zamudno sodno odločbo, izrečeno proti njemu, le če je bil s pravočasno vročitvijo dejansko seznanjen z njeno vsebino, da se je lahko branil pred sodiščem države izvora.

Podpisi

---

* Jezik postopka: nemščina.