52005PC0490

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 12.10.2005

KOM(2005) 490 končno

2005/0207 (CNS)

Predlog

OKVIRNI SKLEP SVETA

o izmenjavi informacij v skladu z načelom dostopnosti

(predložena s strani Komisije) {SEK(2005) 1270}

OBRAZLO ŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje predloga

- Razlogi in cilji predloga

Stopnja sodelovanja na področju kazenskega pregona, ki je potrebna za vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice (prim. člen 29 PEU), poziva k sprejetju novega načela za izmenjavo informacij o kazenskem pregonu, na podlagi katerega naj bi informacije, potrebne za boj proti kriminalu, prosto prehajale notranje meje EU. Zato poglavje III.2.1 Haaškega programa poziva Komisijo, naj najpozneje do konca leta 2005 uresniči „načelo dostopnosti“, ki naj bi se začelo uporabljati 1. januarja 2008[1]. Poglavje 3.1 Akcijskega načrta Sveta in Komisije o izvajanju Haaškega programa, ki ga je Svet za pravosodje in notranje zadeve sprejel na zasedanju 2. in 3. junija 2005[2], potrjuje predložitev takšnega zakonodajnega predloga za leto 2005 v povezavi s predlogom o ustreznih zaščitnih ukrepih in učinkovitih pravnih sredstvih za prenos osebnih podatkov za namene policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. Svet za pravosodje in notranje zadeve je na svojem izrednem zasedanju dne 13. julija 2005 po terorističnih napadih v Londonu 7. julija Komisijo pozval, naj oktobra 2005 predčasno predstavi predlog o načelu dostopnosti, da Uniji zagotovi instrumente sodelovanja, ki jih potrebuje za učinkovitejše preprečevanje terorizma in boj proti njemu.

Načelo določa enotne pogoje za izmenjavo informacij o kazenskem pregonu po vsej Uniji. Če uradnik organa kazenskega pregona ali Europol potrebujeta informacije za opravljanje svojih zakonitih nalog, lahko te informacije pridobita, država članica, ki te informacije nadzoruje, pa jih mora za navedene namene dati na razpolago.

- Splošno ozadje

Poglavitna vloga izmenjave informacij v strategiji Unije na področju varnosti je bila izpostavljena po odpravi kontrol na notranjih mejah v skladu s Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma iz leta 1990 („Schengenska konvencija“). Konvencija je olajšala izmenjavo informacij pri odgovorih na zahteve organov kazenskega pregona iz druge države članice, pa tudi izmenjavo elektronskih podatkov o razpisih ukrepov za osebe in lastnino. Možnosti, ki jih ponuja Schengenska konvencija, so bile v veliki meri izkoriščene že od njenega začetka veljavnosti leta 1995, tako da se je izkazala potreba po naprednejših pravilih, kar dokazujejo številni zaporedni dvostranski sporazumi o sodelovanju.

Ta okvirni sklep uvaja neposredni spletni dostop organov kazenskega pregona držav članic in uradnikov Europola do razpoložljivih informacij in indeksnih podatkov o informacijah, ki niso spletno dostopne. To presega izmenjavo informacij, ki jo določa Schengenska konvencija, in v tem smislu pomeni novo, doslej neobstoječo obliko sodelovanja ter zato ne sodi v schengenski pravni red, ki ga je v Evropsko unijo uvedel Schengenski protokol, priložen Amsterdamski pogodbi iz leta 1997. Ta okvirni sklep zato ne pomeni razvoja schengenskega pravnega reda.

Ta okvirni sklep Europolu omogoča, da v skladu s Konvencijo o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu) z dne 26. julija 1995[3] izboljša opravljanje svojih nalog in na podlagi večje razpoložljivosti ustreznih informacij razvija informacijske strategije ter s čim pogostejšo uporabo razpoložljivih informacijskih kanalov preprečuje organizirani kriminal, vključno s terorizmom, in se proti njima bojuje.

Nedavno so bili na ravni EU razviti drugi inovativni pristopi, med katerimi sta najpomembnejša pobuda Kraljevine Švedske za osnutek okvirnega sklepa o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov ter pogodba, ki jo je 27. maja 2005 v Prümu podpisalo sedem držav članic, da bi okrepile čezmejno sodelovanje, zlasti v boju proti terorizmu, čezmejnemu kriminalu in nezakonitemu priseljevanju.

Z analitičnega vidika obstaja sedem poglavitnih ovir, ki preprečujejo splošno razpoložljivost informacij po vsej EU, pomembnih za omogočanje, olajšanje ali pospeševanje preprečevanja, odkrivanja ali raziskovanja kaznivih dejanj:

- Dvostranski ali večstranski sporazumi med državami članicami so bodisi geografsko omejeni ali pa držav članic ne obvezujejo k zagotavljanju informacij, tako da je izmenjava podatkov odvisna od diskrecijskih dejavnikov.

- Obstoječe oblike sodelovanja na področju kazenskega pregona običajno zahtevajo posredovanje nacionalnih enot ali centralnih kontaktnih točk. Neposredna izmenjava informacij med organi je še vedno izjema.

- Na ravni EU ni standardiziranega postopka za zahtevo za informacije in njihovo pridobitev, vendar pa se v okviru pobude Kraljevine Švedske (glej spodaj) napreduje v smeri navedenega cilja.

- Na ravni EU ni učinkovitega mehanizma za ugotovitev, ali so informacije na voljo in kje se nahajajo.

- Razlike v pogojih dostopa do informacij in njihove izmenjave, pa tudi odstopanja pri razlikovanju med policijskim, carinskim in pravosodnim sodelovanjem preprečujejo učinkovito izmenjavo informacij.

- Razlike v standardih za zaščito ovirajo izmenjavo zaupnih informacij.

- Odsotnost skupnih pravil za nadzor zakonite uporabe informacij, pridobljenih od druge države članice, in malo možnosti za sledenje vira in prvotnega namena informacij.

Namen tega okvirnega sklepa v povezavi z okvirnim sklepom o varstvu podatkov je odpraviti te ovire.

- Obstoječe določbe na področju, na katerega se nanaša predlog

- Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma iz leta 1990. Njen člen 39 določa, da si policijski organi izmenjujejo informacije na podlagi zahtev, vendar države članice ne obvezuje, da nanje odgovorijo. Izid postopka je zato nepredvidljiv in dolgotrajen. Poleg tega se zahteve in odgovori pošiljajo prek centralnih organov in si jih zadevni uradniki le izjemoma neposredno izmenjajo. Ta predlog daje prednost neposrednim kanalom za izmenjavo informacij in vsebuje splošno obveznost odgovora na zahteve za informacije, brez poseganja v omejeno število usklajenih razlogov za zavrnitev. To prispeva k pospešitvi postopka in omogoča večjo predvidljivost izida.

- Konvencija o Europolu iz leta 1995 in njeni Protokoli. V skladu s členom 2 je cilj Europola izboljšati učinkovitost in sodelovanje pristojnih organov držav članic za preprečevanje terorizma in drugih oblik mednarodnega in organiziranega kriminala ter za boj proti njim. Trenutno je v fazi zagona nov sistem izmenjave informacij v okviru pooblastil Europola. Poglavitni sistemski izziv za Europol je pomanjkanje informacij. Njegova učinkovitost bo okrepljena, če se mu omogoči pridobivanje informacij v skladu z načelom dostopnosti v okviru obsega njegovih pooblastil.

- Pobuda Kraljevine Švedske za osnutek okvirnega sklepa o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov, katere cilj je izboljšati zgornji mehanizem, vzpostavljen s Schengensko konvencijo. Pobuda nadalje usklajuje pravni okvir za izmenjavo podatkov in predvideva skrajšanje odzivnega časa. Ta predlog po drugi strani uvaja spletni dostop do razpoložljivih informacij in indeksnih podatkov o informacijah, ki niso spletno dostopne, na podlagi obvestila držav članic o informacijah, ki so na razpolago v okviru njihovih pristojnosti. Na ta način predlog preprečuje, da bi se podatki iskali povsod, saj omogoča, da se že pred izdajo zahteve za informacije ugotovi, ali je iskana informacija dostopna, ter dovoljuje učinkovite in ciljno usmerjene zahteve. Poleg tega predlog usklajuje razloge za zavrnitev, ki zavezujejo tudi organe, ki morajo – v skladu z nacionalnim pravom – odobriti dostop do informacij ali njihov prenos. Negotovost zahtev za informacije se tako zmanjša na najmanjšo možno mero.

- Pogodba o okrepitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti za boj proti terorizmu, čezmejnemu kriminalu in nezakonitemu priseljevanju, podpisana 27. maja 2005 v Prümu. Ta instrument (ki še ni bil ratificiran) bo med drugim uvedel daljnosežne ukrepe za izboljšanje izmenjave informacij. Ta predlog in navedena pogodba sta si podobna, na primer glede indeksnega sistema in neposrednega dostop do nacionalnih baz podatkov, vendar pa je področje uporabe Pogodbe bolj omejeno in trenutno zadeva le sedem držav članic.

- Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Ta okvirni sklep namerava zagotoviti polno spoštovanje pravice do svobode in varnosti, pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravice do varstva osebnih podatkov ter načel zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni (členi 6, 7, 8, 48 in 49 Listine Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah).

To skuša zagotoviti tako, da le nacionalne organe, pristojne za preprečevanje, odkrivanje ali raziskovanje kaznivih dejanj, pooblašča za pridobivanje informacij, in udeležene organe obvezuje k preverjanju potrebe po informacijah in njihove kakovosti. Poleg tega bo ustanovljen odbor, ki bo predhodno zagotavljal, da so informacije na razpolago le enakovrednemu pristojnemu organu.

Obdelava osebnih podatkov na podlagi tega okvirnega sklepa se bo izvajala v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2006/XX/PNZ o varstvu osebnih podatkov, ki so obdelani v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, oziroma s Konvencijo o Europolu.

2. Posvetovanje zainteresiranih strani in presoja vpliva

- Posvetovanje zainteresiranih strani

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev

Komisija je na področju izmenjave podatkov organizirala dva kroga posvetovanj z zainteresiranimi stranmi, da bi se omogočilo, olajšalo ali pospešilo preprečevanje, odkrivanje ali raziskovanje kaznivih dejanj. Posvetovanja so proučila pojem načela dostopnosti in zagotovila povratne informacije o strategijah izvajanja in učinkovitejših načinih varovanja temeljnih pravic. Prav tako se je preverila izvedljivost različnih možnosti, ki so bile oblikovane v okviru presoje vpliva. V prvem krogu se je na podlagi vprašalnika opravil pregled trenutnega stanja. Drugi krog pa je temeljil na analizah in se v večji meri osredotočal na oblikovanje rešitev.

Dne 9. in 10. novembra 2004 ter 2. marca 2005 so potekala srečanja s predstavniki nacionalnih ministrstev, ki so pristojna za organe kazenskega pregona, pa tudi s predstavniki Europola in Eurojusta.

Dne 23. novembra 2004 in 8. marca 2005 so bila organizirana posvetovanja s predstavniki interesnih skupin za varstvo človekovih pravic in predstavniki Odbora Evropskega parlamenta za državljanske pravice, da bi se zagotovile povratne informacije o skrbeh civilne družbe.

Dne 22. novembra 2004 in 11. januarja 2005 so potekala posvetovanja s predstavniki nacionalnih organov za varstvo podatkov, vključno z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, in sekretariatom Skupnega nadzornega organa.

Povzetek odgovorov in na kakšen način so bili upoštevani

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi na področju kazenskega pregona je potrdilo potrebo po inovativnem pristopu, ki bi nadalje razvijal možnosti izmenjave informacij. Poleg tega je ta skupina zainteresiranih strani poudarila, da je treba najti pragmatično rešitev, da se je treba osredotočiti na posebno vrsto informacij in zagotoviti skupen okvir za izmenjavo informacij. Na podlagi tega posvetovanja so bili poleg elementov, ki izhajajo iz načela enakega dostopa, tj. iz obravnave zahteve za informacije v skladu s pogoji, veljavnimi v zaprošeni državi članici, v predlog uvedeni tudi elementi vzajemnega priznavanja. Poleg posvetovanja je bil vzpostavljen tudi mehanizem komitologije za oblikovanje tehničnih podrobnosti za izmenjavo informacij.

Posvetovanje s predstavniki interesnih skupin za varstvo človekovih pravic in predstavniki Evropskega parlamenta se je osredotočilo zlasti na sledljivost vsakega koraka v verigi izmenjave informacij za postavitev temeljev učinkovitim pravnim sredstvom.

Posvetovanja s predstavniki organov za varstvo podatkov so utemeljila razlikovanje med splošnimi načeli, veljavnimi za vse sektorje, in posebnimi načeli, veljavnimi za nekatere vrste informacij. Poleg tega so privedla do oblikovanja členov o sledljivosti informacij, obdelanih v skladu z načelom dostopnosti, in do vključitve pravice do obrambe, tj. pravice do uporabe informacij, ki so se zahtevale in pridobile.

- Zbiranje in uporaba strokovnega znanja

Zadevna strokovna področja oz. področja strokovnega znanja in izkušenj

Komisija je objavila javni razpis za študijo o področju uporabe, ki bi ga morala imeti zakonodaja o izmenjavi informacij v skladu z načelom dostopnosti v okviru sodelovanja na področju kazenskega pregona, pa tudi o najboljših strategijah za varovanje temeljnih pravic pri obdelavi osebnih podatkov v navedenem okviru, med drugim na podlagi primerjave obstoječih nacionalnih položajev.

Uporabljena metodologija

Ta omejeni javni razpis je bil objavljen, da bi se opravila primerjalna študija obstoječih sistemov izmenjave informacij med organi kazenskega pregona za namene preprečevanja, odkrivanja ali raziskovanja kaznivih dejanj. Študija je proučila ovire pri izmenjavi informacij in oblikovala strategije za njihovo odpravo. Opravljene so bile analize strokovne literature in proučene metode za izmenjavo informacij v okviru nacionalnih pravnih sistemov in poglavitnih evropskih instrumentov. Analiza odgovorov na vprašalnik, poslan državam članicam, je omogočila ugotovitev stopnje samostojnosti organov kazenskega pregona pri dostopu do podatkov. V drugi fazi so se na okrogli mizi, ki je 11. maja 2005 potekala na sedežu Europola, z uradniki za zvezo z Europolom in osebjem Europola preverile hipoteze raziskave. Študija je vključevala analizo vrzeli, na podlagi katere so bile posledično preverjene hipoteze raziskave.

Glavne organizacije oz. glavni strokovnjaki, s katerimi so potekala posvetovanja

Posvetovanja so potekala z upravnimi organi držav članic, pristojnimi za nacionalne organe kazenskega pregona, predstavniki organov za varstvo podatkov, vključno z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, Europolom in uradniki za zvezo z Europolom, interesnimi skupinami za varstvo človekovih pravic ter Odborom Evropskega parlamenta za državljanske pravice.

Povzetek prejetih in uporabljenih nasvetov

Opozoril o potencialno nevarnih tveganjih z nepopravljivimi posledicami ni bilo.

Predlog upošteva nasvet glede omejitve pristojnosti za pridobivanje razpoložljivih informacij na informacije, do katerih lahko pristojni organi samostojno dostopajo, če je potrebno na podlagi pridobljene odobritve od organa, ki ni imenovani organ. Poleg tega se je upošteval predlog za vključitev „zahteve za informacije“, da bi se olajšala in sledila obdelava informacij, ki niso spletno dostopne, na podlagi zadetka o indeksnih podatkih, ki naj bi jih država članica dala na razpolago za vse pomembne informacije, ki niso spletno dostopne.

Načini za javno dostopnost strokovnih nasvetov

Sklepi so temeljili na primerjalni študiji, opravljeni na podlagi omejenega javnega razpisa.

- Ocena vpliva

Naslednje štiri zakonodajne možnosti so bile ocenjene v okviru izboljšanja izmenjave informacij med organi kazenskega pregona pred začetkom preiskovalnega postopka.

- brez nove ali dodatne zakonodaje:

Opustitev ukrepov bi privedla do nadaljevanja trenutnega stanja, ki ne izpolnjuje v celoti poglavitnih varnostnih izzivov. Nobeden od obstoječih instrumentov ali projektov ne predvideva izboljšav, ki jih namerava uvesti ta okvirni sklep.

- Uporaba načela enakega dostopa:

Izmenjava informacij, ki temelji na načelu enakega dostopa, omogoča nacionalno obravnavo zahtev za informacije pod pogoji, ki niso strožji od pogojev, veljavnih v zaprošeni državi članici. To načelo v nasprotju s predhodno možnostjo priznava skupno odgovornost za varnost, vendar pa ne odpravlja s tem povezanih pomanjkljivosti: dolg odzivni čas, nepredvidljivi rezultati zahtev za informacije, neobveznost odgovora in težave pri obravnavi zahtev glede na različne pogoje, ki jih je treba izpolnjevati.

- Načelo vzajemnega priznavanja, omiljeno s pogojem enakega dostopa in povezano z mehanizmom za oceno enakovrednosti organov, pristojnih za pridobivanje informacij:

Kakor predhodna možnost tudi ta vključuje nacionalno obravnavo zahtev, ki izvirajo iz drugih držav članic, vendar ublažuje nekatere težave pri upravljanju tako, da določa, da mora biti izpolnitev zahteve obvezna, pod pogojem, da je bila enakovrednost med organom, ki lahko pridobi informacije v državi članici, ki jih nadzoruje, in organom druge države članice, ki te informacije potrebuje za opravljanje svojih zakonitih nalog, formalno ugotovljena. Vendar pa ta možnost ne upošteva primera, v katerem ni zanesljivih sredstev, ki bi omogočala ugotoviti, ali je informacija dejansko na razpolago. To zmanjšuje praktični vpliv pravice do dostopa do informacij.

- Načelo vzajemnega priznavanja, omiljeno s pogojem enakega dostopa in povezano z mehanizmom za oceno enakovrednosti organov, pristojnih za pridobivanje informacij, in indeksnim sistemom za ugotavljanje informacij, ki niso spletno dostopne:

Ta možnost temelji na predhodno opisani in odpravlja pomanjkljivosti, ki ovirajo dostop do razpoložljivih informacij, tako, da države članice obvezuje, da enakovrednim pristojnim organom drugih držav članic omogočajo dostop do dogovorjenih vrst informacij v okviru istih pogojev in načinov kot svojim nacionalnim organom. To pomeni zagotavljanje spletnega dostopa do nacionalnih baz podatkov, do katerih imajo spletni dostop pristojni nacionalni organi, in obveščanje o obstoju informacij, ki niso spletno dostopne. Predlog določa, da si države članice za obveščanje o informacijah, ki niso spletno dostopne, medsebojno posredujejo indeksne podatke za spletno iskanje. Ti indeksni podatki bodo navajali, ali so informacije na razpolago in kateri organ jih nadzoruje ali obdeluje. Poleg tega ta možnost uvaja „zahtevo za informacije“, na podlagi katere se lahko pridobi informacija, na katero se nanašajo indeksni podatki. To „zahtevo“ izda pristojni organ, ki zaprosi za informacije. Ta možnost preprečuje, da bi se podatki iskali povsod, saj omogoča, da se že pred izdajo zahteve za informacije ugotovi, ali je iskana informacija na razpolago, ter dovoljuje učinkovite in ciljno usmerjene zahteve. Registracija zahtev in izmenjav zagotavlja sledljivost obdelave informacij in učinkovita pravna sredstva za osebe, katerih podatki se obdelujejo.

Glede vpliva na temeljne pravice je treba poudariti, da Okvirni sklep prispeva k izvajanju členov 2 in 3 Listine o temeljnih pravicah, ki navaja, da ima vsakdo pravico do življenja in telesne celovitosti. Okrepljeno varstvo zasebnosti oseb, katerih podatki se obdelujejo, se v skladu s tem okvirnim sklepom doseže z Okvirnim sklepom o varstvu osebnih podatkov, ki so obdelani v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

Okvirni sklep poleg tega spoštuje člen 6 PEU, ki spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin uvršča med poglavitne dejavnosti Unije. Okvirni sklep to uveljavlja z izvajanjem četrte možnosti, proučene v okviru ocene vpliva, ki zagotavlja dosego zastavljenega cilja.

Komisija je opravila presojo vpliva (ni navedena v delovnem programu), ki jo vsebuje poročilo in je na voljo na naslednjem spletnem naslovu: http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/impact/index_en.htm.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

- Povzetek predlaganega ukrepa

Okvirni sklep obvezuje države članice, da si pomembne informacije o kazenskem pregonu, tj. informacije, ki omogočajo, olajšujejo ali pospešujejo preprečevanje, odkrivanje ali raziskovanje kaznivih dejanj in ki jih nadzorujejo organi ali zasebne stranke, imenovani za ta namen, izmenjujejo z enakovrednimi pristojnimi organi drugih držav članic, če potrebujejo informacije za opravljanje svojih zakonitih nalog, in z Europolom, v kolikor Europol potrebuje dostop do informacij za opravljanje svojih zakonitih nalog in je to v skladu s Konvencijo o Europolu in njenimi Protokoli. Razpoložljive informacije se izmenjajo bodisi s spletnim dostopom ali prenosom, ki temelji na „zahtevi za informacije“, po primerjavi zahtevanih informacij z indeksnimi podatki, ki jih države članice zagotovijo za informacije, ki niso spletno dostopne.

Obveznost zbiranja informacij s prisilnimi ukrepi ni predvidena.

Če mora v skladu z nacionalnim pravom prenos informacij odobriti organ, ki ni organ, ki jih nadzoruje, organ, ki nadzoruje ali obravnava te informacije („imenovani organ“), pridobi odobritev v imenu organa kazenskega pregona druge države članice, ki potrebuje informacije.

Zavrnitev prenosa na podlagi zahteve za informacije je omejena na razloge, določene v Okvirnem sklepu, ki se nadalje uporablja le, če so se manj omejevalne možnosti izkazale za neuspešne. Okvirni sklep se uporablja za izmenjavo informacij pred začetkom sodnega pregona in ne vpliva na mehanizme medsebojne pravne pomoči.

- Pravna podlaga

Člen 30(1)(b) in člen 34(2)(b) PEU

- Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti velja, v kolikor predlog ne sodi v izključno pristojnost Skupnosti.

Države članice ne morejo v zadostni meri doseči ciljev predloga iz naslednjega razloga.

Rezultati preteklih ukrepov v državah članicah na tem področju niso bili zadovoljivi. Še vedno obstaja preveč pravnih in upravnih ovir za dostopnost informacij, ki med drugim izhajajo iz tekmovalnosti med nacionalnimi službami, kar privede do zadrževanja informacij; razlike med nacionalnimi okviri prav tako upočasnjujejo izmenjavo podatkov; v nekaterih primerih morajo zadevni organi za pridobitev informacij računati na dobro voljo nacionalnih sodelujočih strank, saj ni jasnega pravnega okvira.

Hude oblike kriminala in organizirani kriminal, vključno s terorizmom, imajo mednarodne razsežnosti, proti katerim se nobena država članica ne more sama učinkovito bojevati. Za uspešen boj so potrebna skupna pravila in mehanizmi za olajšanje izmenjave informacij na ravni EU.

Cilji predloga bodo bolje doseženi na ravni Unije iz naslednjega razloga.

Z določitvijo pravil na ravni EU se bodo znižala sredstva, potrebna za izmenjavo informacij, saj ne bo več treba ohranjati številnih dvostranskih stikov in večstranskih mrež. Strošek ohranjanja ad hoc medvladnega sodelovanja s 25 nizi pravil o prenosu informacij je višji. Evropska unija je prav tako ustrezna raven, ker je potreba po informacijah organov kazenskega pregona v veliki meri odvisna od stopnje povezovanja med državami. Ker je povezovanje EU obsežno, je večina informacij, ki so za posamezno državo članico pomembne, v rokah drugih držav članic. |

S sprejetjem enega niza pravil ne bo potrebnih 25 zelo različnih nizov pravil o prenosu informacij. |

Obdelava ustreznih informacij po vsej EU s strani pristojnih organov bo podprla ukrepanje na nacionalni ravni in ravni Unije, da se izboljša zmogljivost EU pri preprečevanju terorizma in boju proti njemu. Namen ukrepa je pooblastiti nacionalne organe kazenskega pregona in Europol za pridobivanje potrebnih in koristnih informacij o kazenskem pregonu, ki so na razpolago v eni izmed držav članic. Brez ukrepov na ravni EU se ne more popolnoma ugotoviti, ali je informacija v državi članici, ki ni država članica organa prosilca, na razpolago, pa tudi ne vzpostaviti enotnih in skladnih mehanizmov.

Predlog je zato skladen z načelom subsidiarnosti in ne posega v člen 33 Pogodbe EU.

- Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjega razloga.

Ukrep določa minimalne standarde in ne ovira razvoja dvostranskih ali večstranskih sistemov za izmenjavo informacij, ki presegajo ta okvirni sklep. Sklicevanje na nacionalno pravo se ohrani, v kolikor ne ovira učinkovitosti in predvidljivosti mehanizmov za pridobivanje razpoložljivih informacij in ker zagotavlja postopkovna jamstva.

- Izbira instrumentov

Predlagani instrumenti: Okvirni sklep na podlagi člena 34(2)(b) PEU.

Drugi instrumenti ne bi bili ustrezni iz naslednjega razloga.

Druga možnost bi bil Sklep Sveta na podlagi člena 34(2)(c) PEU. Vendar to ne bi dovolilo uskladitve pogojev za izdajo zahteve za informacije in za odgovor nanjo ali pridobitve odobritve za dostop ali prenos preko pristojnih organov v zaprošeni državi članici ali državi članici prosilki.

4. Proračunske posledice

Izvajanje predlaganega okvirnega sklepa bi privedlo do upravnih odhodkov v breme proračuna Evropskih skupnosti za srečanja in tajniške storitve odbora, ki ga je treba ustanoviti v skladu s členoma 5 in 19.

5. Dodatne informacije

- Primerjalna tabela

Države članice morajo Komisiji sporočiti besedilo nacionalnih določb za prenos Okvirnega sklepa ter primerjalno tabelo med navedenimi določbami in tem okvirnim sklepom.

- Podrobna obrazložitev predloga

Je ni.

2005/0207 (CNS)

Predlog

OKVIRNI SKLEP SVETA

o izmenjavi informacij v skladu z načelom dostopnosti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 30(1)(b) in člena 34(2)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[4],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[5],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Evropska unija si je zastavila cilj zagotoviti državljanom visoko stopnjo varnosti na območju svobode, varnosti in pravice s pripravo skupnih ukrepov med državami članicami pri policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah.

(2) Sklepi Evropskega Sveta z dne 15. in 16. oktobra 1999 iz Tampereja potrjujejo potrebo po izboljšanju izmenjave informacij med pristojnimi organi držav članic za namene preprečevanja, odkrivanja ali raziskovanja kaznivih dejanj.

(3) Haaški program o krepitvi svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji, kot ga je Evropski svet sprejel 4. novembra 2004, je poudaril potrebo po inovativnem pristopu k čezmejni izmenjavi informacij o kazenskem pregonu v skladu z načelom dostopnosti in Komisijo pozval, naj v zvezi s tem predstavi predloge najpozneje do konca leta 2005. Če pristojni organ države članice potrebuje informacije za opravljanje svojih zakonitih nalog, mu mora biti v skladu s takšnim načelom omogočeno, da jih pridobi od države članice, ki nadzoruje te informacije in ki mu jih mora za navedene namene dati na razpolago.

(4) Poleg tega mora Europol imeti dostop do razpoložljivih informacij v okviru svojih nalog in v skladu s Konvencijo o ustanovitvi Evropskega policijskega urada z dne 26. julija 1995[6] (v nadaljnjem besedilu „Konvencija o Europolu“).

(5) Povečane možnosti za izmenjavo informacij je treba uravnotežiti z mehanizmi za varovanje temeljnih pravic oseb, katerih osebni podatki se obdelujejo v okviru tega okvirnega sklepa. Okvirni sklep Sveta 2006/XX/PNZ o varstvu osebnih podatkov, ki so obdelani v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah[7] (v nadaljnjem besedilu Okvirni sklep 2006/XX/PNZ o varstvu osebnih podatkov), se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo države članice izvajajo v skladu s tem okvirnim sklepom. Določbe Konvencije o Europolu v zvezi z varstvom podatkov se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja Europol, in vključujejo pristojnosti Skupnega nadzornega organa, ki je bil v skladu s členom 24 Konvencije o Europolu ustanovljen za spremljanje dejavnosti Europola. Europol je odgovoren za vsako nezakonito obdelavo osebnih podatkov.

(6) Ta okvirni sklep mora določati obveznost za države članice, da omogočijo dostop do nekaterih vrst informacij, ki so na razpolago njihovim organom, ali takšne informacije zagotovijo enakovrednim organom drugih držav članic, v kolikor navedeni organi te informacije potrebujejo za izpolnjevanje svojih zakonitih nalog za namene preprečevanja, odkrivanja ali raziskovanja kaznivih dejanj pred začetkom sodnega pregona.

(7) To obveznost je treba uporabljati le za vrste informacij, ki so naštete v Prilogi II.

(8) Države članice morajo Komisijo obveščati o organih, udeleženih pri izvajanju tega okvirnega sklepa, pa tudi o informacijah, ki so na razpolago v posamezni državi članici, ter pogojih in namenih njihove uporabe.

(9) Na podlagi informacij, ki jih prejme Komisija, je treba določiti enakovrednost med organi, ki imajo dostop do različnih vrst informacij, in pogoje, ki se bodo uporabljali za dostop in uporabo informacij.

(10) Enakovredni pristojni organ, ki pridobi informacije v skladu s tem okvirnim sklepom, jih mora uporabljati le za namene, za katere so mu bile zagotovljene. Zagotovljene informacije se ne smejo uporabljati kot dokaz kaznivega dejanja brez predhodne odobritve sodnega organa države članice, ki je zagotovila navedene informacije.

(11) Imenovani organi in stranke, ki nadzorujejo informacije s področja uporabe tega okvirnega sklepa, morajo v skladu z Okvirnim sklepom 2006/XX/PNZ o varstvu osebnih podatkov preden in po tem, ko informacije zagotovijo, preveriti njihovo kakovost.

(12) Elektronske baze podatkov, ki vsebujejo vrsto informacij, zajetih v tem okvirnem sklepu, in so spletno dostopne pristojnim organom države članice, morajo biti dostopne na spletu enakovrednim pristojnim organom drugih držav članic.

(13) Če spletni dostop do informacij ni možen, morajo enakovredni pristojni organi imeti spletni dostop do indeksnih podatkov, ki jasno opredeljujejo informacije, zajete v tem okvirnem sklepu, in po katerih se lahko poizveduje na podlagi iskalnika, da se ugotovi, ali so informacije, do katerih imajo dostop v skladu s tem okvirnim sklepom, na razpolago v drugi državi članici. Indeksni podatki morajo vsebovati navedbo imenovanega organa, ki nadzoruje ali obravnava navedene informacije.

(14) Vse zahteve za informacije, predložene na podlagi ujemanja, ugotovljenega pri iskanju po indeksnih podatkih, je treba poslati imenovanemu organu v obliki obrazca, določenega v Prilogi I. Imenovani organ mora odgovoriti v določenem roku tako, da enakovrednemu pristojnemu organu zagotovi informacije ali utemelji, zakaj jih ne more nemudoma zagotoviti.

(15) Imenovanemu organu, ki zagotovi informacije na podlagi zahteve za informacije, mora biti dana možnost, da za uporabo informacij določi navodila za uporabo, ki morajo biti zavezujoča za pristojni organ, ki je izdal zahtevo.

(16) Če se v skladu z nacionalnim pravom zahteva predhodna odobritev, mora odobritev zahtevati imenovani organ, ki nadzoruje informacije. Organ, pristojen za odobritev, mora odgovoriti v določenem roku po prejemu zahteve. Če se zahteva za informacije nanaša na informacije, ki naj bi se uporabile kot dokaz kaznivega dejanja, mora biti za odobritev odgovoren sodni organ države članice organa, ki nadzoruje informacije.

(17) Imenovani organ, ki nadzoruje informacije, mora imeti pravico, da iz enega od razlogov, določenih v tem okvirnem sklepu, zavrne zahtevo za informacije.

(18) Če je potrebna tehnična infrastruktura začasno pomanjkljiva, morajo obveznosti, ki jih imajo imenovani organi glede zagotavljanja informacij, v največji možni meri izvajati nacionalne kontaktne točke.

(19) Enakovredni pristojni organ mora voditi evidenco o vseh informacijah, pridobljenih v skladu s tem okvirnim sklepom, pod pogoji, določenimi v Okvirnem sklepu 2006/XX/PNZ o varstvu osebnih podatkov. Informacije, pridobljene za uporabo kot dokaz kaznivega dejanja, je treba hraniti v ustreznem kazenskem spisu.

(20) Posameznik, na katerega se nanašajo podatki, mora pravico dostopa do zahteve za informacije in odgovora nanjo uveljavljati pod pogoji, določenimi v Okvirnem sklepu 2006/XX/PNZ o varstvu osebnih podatkov.

(21) Omogočiti je treba sklepanje dvostranskih ali večstranskih sporazumov ali dogovorov o sodelovanju med organi držav članic v okviru področja uporabe tega okvirnega sklepa, da se nadalje poenostavijo ali olajšajo pogoji zagotavljanja informacij v skladu s tem okvirnim sklepom.

(22) Ta okvirni sklep mora opredeliti postopek za določitev enakovrednosti med organi, ki imajo dostop do različnih vrst informacij, pogoje, ki veljajo za dostop do informacij in njihovo uporabo, pa tudi postopek za opredelitev elektronske oblike sporočanja informacij ali indeksnih podatkov ter tehničnih značilnosti v zvezi z zahtevo za informacije in odgovorom ter sredstvi za prenos informacij.

(23) Ciljev predlaganega ukrepa, tj. izboljšati izmenjavo informacij, ki so na razpolago v okviru Evropske unije, države članice ne morejo doseči v zadostni meri, če ukrepajo same, zaradi čezmejne narave varnostnih vprašanj. Zaradi medsebojne odvisnosti držav članic se lahko zato bolje dosežejo na ravni Evropske unije. Svet lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe ES in člena 2 Pogodbe EU. V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe ES ta okvirni sklep ne presega tega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(24) Ta okvirni sklep ne vpliva na posebne sisteme sodelovanja med pristojnimi organi, vzpostavljene v okviru naslova VI Pogodbe o Evropski uniji. Poleg tega v skladu s členom 47 Pogodbe o Evropski uniji ta okvirni sklep ne vpliva na varstvo osebnih podatkov v okviru prava Skupnosti, zlasti kakor je določeno v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[8].

(25) Ta okvirni sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva sprejeta načela, zlasti načela Listine Evropske unije o temeljnih pravicah –

SPREJEL NASLEDNJI OKVIRNI SKLEP:

Člen 1

Predmet

1. Ta okvirni sklep določa pogoje in načine, v okviru katerih se vrste informacij iz Priloge II, ki so na razpolago pristojnim organom države članice, zagotavljajo enakovrednim pristojnim organom drugih držav članic in Europolu, da se jim zagotovi pomoč pri opravljanju njihovih zakonitih nalog za namene preprečevanja, odkrivanja ali raziskovanja kaznivih dejanj.

2. Nobena določba iz tega okvirnega sklepa se ne razlaga kot, da bi vplivala na spoštovanje postopkovnih jamstev, ki zagotavljajo varstvo temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel, vsebovanih v členu 6 Pogodbe EU.

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta okvirni sklep se uporablja za obdelavo informacij pred začetkom sodnega pregona.

2. V skladu s tem okvirnim sklepom ni predvidena nobena obveznost zbiranja in shranjevanja informacij, bodisi s prisilnimi ukrepi ali brez njih, samo zato, da bi se informacije dale na razpolago pristojnim organom drugih držav članic ali Europolu. Informacije, ki so bile zakonito zbrane s prisilnimi ukrepi, se obravnavajo kot razpoložljive informacije, ki se lahko pridobijo pod pogoji, predvidenimi s tem okvirnim sklepom.

3. Ta okvirni sklep se ne uporablja v primeru vzpostavitve posebnega sistema sodelovanja med pristojnimi organi v skladu z naslovom VI Pogodbe EU.

4. Nobena določba iz tega okvirnega sklepa ne vpliva na veljavne instrumente o medsebojni pravni pomoči ali vzajemnem priznavanju odločb v zvezi s kazenskimi zadevami.

Člen 3

Opredelitve

V tem okvirnem sklepu:

(a) „informacije“ pomeni obstoječe informacije, naštete v Prilogi II;

(b) „pristojni organ“ pomeni kateri koli nacionalni organ, zajet v prvi alinei člena 29 Pogodbe EU, ki je bil uradno obveščen v skladu s postopkom iz člena 4, pa tudi Europol v mejah njegovih pristojnosti na podlagi Konvencije o Europolu in njenih Protokolov;

(c) „enakovredni pristojni organ“ pomeni kateri koli pristojni organ, ki se v skladu s postopkom iz člena 5 določi kot enakovreden organu druge države članice za namene tega okvirnega sklepa;

(d) „imenovani organi“ in „imenovane stranke“ pomeni organe in stranke, ki nadzorujejo informacije ali indeksne podatke, ki so bili uradno sporočeni v skladu s postopkom iz člena 4;

(e) „nacionalne kontaktne točke“ pomeni pristojni organ za namene zagotavljanja informacij ali dostopanja do njih v primeru pomanjkljivosti tehničnih sredstev, vzpostavljenih na podlagi tega okvirnega sklepa, ki je bil uradno sporočen v skladu s postopkom iz člena 4;

(f) „spletni dostop“ pomeni avtomatizirani dostop do elektronske baze podatkov za namene iskanja po njeni vsebini in dostopa do nje z lokacije, ki ni lokacija baze podatkov, brez posredovanja drugega organa ali stranke;

(g) „indeksni podatki“ pomeni podatke, katerih namen je jasno opredeliti informacije in po katerih se lahko poizveduje na podlagi iskalnika, da se ugotovi, ali so informacije na razpolago.

Člen 4

Obveščanje

1. Države članice najpozneje v šestih mesecih po začetku veljavnosti tega okvirnega sklepa Komisiji sporočijo:

(a) pristojne organe za namene tega okvirnega sklepa z navedbo njihovih posebnih pristojnosti v skladu z nacionalnim pravom;

(b) nacionalne kontaktne točke za posamezno vrsto informacij;

(c) imenovane organe in po potrebi imenovane stranke za posamezno vrsto informacij ali z njimi povezanih indeksnih podatkov ter za posamezno imenovano stranko navedbo ustreznega imenovanega organa za izpolnitev zahteve za informacije, povezane z informacijami, ki jih nadzoruje navedena imenovana stranka;

(d) depozitarja posamezne vrste informacij in z njimi povezanih indeksnih podatkov ter pogoje za dostop do posamezne vrste informacij in podatkov ter zlasti, ali so informacije spletno dostopne;

(e) namen, za katerega se lahko posamezna vrsta informacije obdela, in pristojnosti organov navedene države članice, ki lahko v skladu s svojim nacionalnim pravom pridobijo informacije;

(f) zadevni organ in postopek, ki se uporablja, če se za zagotovitev informacij zahteva predhodna odobritev organa;

(g) po potrebi kanal za prenos posamezne vrste informacij, na katere se nanašajo indeksni podatki.

2. Države članice Komisiji nemudoma pošljejo sporočilo o spremembah podatkov, ki so bili predhodno sporočeni v skladu z odstavkom 1, ki bo nadomestilo ustrezno prejšnje sporočilo.

Člen 5

Enakovrednost med pristojnimi organi

1. Za določitev pristojnih organov, ki so upravičeni do dostopa do razpoložljivih informacij v skladu s tem okvirnim sklepom, se enakovrednost med pristojnimi organi držav članic najpozneje v šestih mesecih po začetku veljavnosti tega okvirnega sklepa oceni na podlagi meril, naštetih v Prilogi III, in sporočil, prejetih v skladu s členom 4.

2. Ukrepi, ki določajo enakovrednost med pristojnimi organi, se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 19. Ti ukrepi določajo:

(a) kateri pristojni organi drugih držav članic z enakovrednimi pristojnostmi so upravičeni do spletnega dostopa za posamezno vrsto informacij, ki je pristojnim nacionalnim organom države članice spletno dostopna, ob polnem upoštevanju namena, za katerega se navedene informacije v navedeni državi članici obdelujejo;

(a) kateri pristojni organi drugih držav članic z enakovrednimi pristojnostmi so upravičeni do iskanja po posameznih vrstah indeksnih podatkov, ki se nanašajo na informacije, ki so pristojnim nacionalnim organom države članice spletno dostopne, ob polnem upoštevanju namena, za katerega se navedene informacije v navedeni državi članici obdelujejo.

3. Ukrepi, sprejeti v skladu s tem členom, se uvrstijo med „EU zaupno“.

4. Po prejemu sporočila v skladu s členom 4(2) se ukrepi, sprejeti v skladu s tem členom, v šestih mesecih prilagodijo.

Člen 6

Obveznost zagotavljanja informacij

Države članice zagotovijo, da se informacije sporočajo enakovrednim pristojnim organom drugih držav članic in Europolu pod pogoji, določenimi v tem okvirnem sklepu, v kolikor navedeni organi te informacije potrebujejo za izpolnjevanje svojih zakonitih nalog za preprečevanje, odkrivanje ali raziskovanje kaznivih dejanj.

Člen 7

Omejitev namena

Informacije, za katere velja ta okvirni sklep, se uporabljajo le za namene preprečevanja, odkrivanja ali raziskovanja kaznivega dejanja, za katere so bile zagotovljene informacije.

Člen 8

Obveznosti imenovanih organov in imenovanih strank

1. Imenovani organ ali imenovana stranka preveri kakovost informacij, preden in po tem, ko zagotovi informacije, ter enakovredni pristojni organ nemudoma obvesti o vseh elementih, ki vplivajo na kakovost informacij, v skladu z Okvirnim sklepom 2006/XX/PNZ o varstvu osebnih podatkov.

2. Informacije se zagotovijo v jeziku, v katerem so na razpolago.

3. Če se informacije zagotovijo na podlagi zahteve za informacije iz člena 11, se poleg zahtev iz člena 10 Okvirnega sklepa 2006/XX/PNZ o varstvu osebnih podatkov evidentirajo naslednji podatki:

(a) referenčni podatki zahteve za informacije;

(b) ime uradnika, ki je odobril prenos.

4. Zapis, ki vsebuje dokumentacijo in/ali evidentirane podatke, se v skladu z Okvirnim sklepom 2006/XX/PNZ o varstvu osebnih podatkov predloži pristojnemu nadzornemu organu.

5. Tehnične specifikacije za evidentiranje podatkov se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 19.

Člen 9

Spletni dostop do informacij

1. Države članice enakovrednim pristojnim organom drugih držav članic in Europolu omogočijo spletni dostop do informacij, vsebovanih v elektronskih bazah podatkov, ki so spletno dostopne njihovim ustreznim pristojnim organom.

2. Če v skladu s prvim odstavkom spletni dostop ni možen, se uporablja člen 10.

3. Tehnični ukrepi, potrebni za vzpostavitev spletnega dostopa do informacij, se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 19.

Člen 10

Spletno iskanje po indeksnih podatkih

1. Države članice zagotovijo, da so indeksni podatki o informacijah, ki niso spletno dostopne, na razpolago za spletno iskanje enakovrednim pristojnim organom drugih držav članic in Europolu ter v ta namen vzpostavijo ustrezno tehnično infrastrukturo.

2. Indeksni podatki vsebujejo vsaj navedbo vrste informacij, na katere se nanašajo, in imenovanega organa, ki nadzoruje ali obravnava navedene informacije ter upravlja indeksne podatke za namene tega okvirnega sklepa.

3. Pravila, potrebna za oblikovanje indeksnih podatkov in elektronske oblike se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 19.

Člen 11

Zahteva za informacije

1. Če enakovredni pristojni organ pri iskanju po indeksnih podatkih ugotovi ujemanje, lahko ta organ v skladu s Prilogo I izda zahtevo za informacije in jo pošlje imenovanemu organu, da pridobi informacije, ki so bile ugotovljene na podlagi indeksnih podatkov.

2. Imenovani organ odgovori v 12 urah od prejema zahteve za informacije po tem, ko je pridobil odobritev iz člena 13, kjer je to primerno.

3. Če imenovani organ zahtevanih informacij ne more zagotoviti ali jih ne more zagotoviti nemudoma, pojasni razloge za to v odgovoru enakovrednemu pristojnemu organu. Nadalje navaja, kjer je to primerno, postopek, ki je potreben za pridobitev ali hitrejšo pridobitev razpoložljivih informacij.

4. Če imenovani organ ni pristojen za obravnavo zahteve za informacije, enakovrednemu pristojnemu organu nemudoma sporoči imenovani organ, ki nadzoruje ali obravnava zahtevane informacije. Kjer je to primerno, se navedba imenovanega organa v zadevnih indeksnih podatkih popravi.

5. Imenovani organ, ki prejme zahtevo za informacije, lahko za uporabo informacij, ki jih daje na razpolago, določi navodila za uporabo v skladu s členom 12.

6. Vsi prenosi se izvajajo na podlagi sredstev, ki zagotavljajo njihovo celovitost in pristnost.

7. Tehnične specifikacije v zvezi z elektronsko obliko zahteve za informacije in odgovora ter sredstva za njun prenos se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 19.

Člen 12

Navodila za uporabo

1. S takšnimi navodili lahko imenovani organ v svojem odgovoru omeji uporabo informacij, če je treba:

(a) preprečiti ogrožanje uspešnega izida preiskave v teku;

(b) zaščititi vir informacij ali telesno celovitost fizične osebe;

(c) zavarovati zaupnost informacij v kateri koli fazi obdelave.

2. Navodila za uporabo so zavezujoča za pristojni organ, ki izda zahtevo za informacije.

3. Standardna oblika za sporočanje navodil za uporabo se sprejme v skladu s postopkom, določenim v členu 19.

Člen 13

Predhodna odobritev

1. Če to zahteva nacionalno pravo, se zagotovitev informacij predhodno odobri, razen če obstaja razlog za zavrnitev v skladu s členom 14. To odobritev zahteva imenovani organ, organ, pristojen za odobritev, pa odgovori v 12 urah od prejema zahteve.

2. Če je treba informacije uporabiti kot dokaz kaznivega dejanja, se od sodnega organa države članice imenovanega organa zahteva predhodna odobritev.

Člen 14

Razlogi za zavrnitev

1. Imenovani organ lahko zavrne zagotovitev informacij iz naslednjih razlogov:

(a) da se prepreči ogrožanje uspešnega izida preiskave v teku;

(b) da se zaščiti vir informacij ali telesna celovitost fizične osebe;

(c) se zavaruje zaupnost informacij v kateri koli fazi obdelave;

(d) da se zavarujejo temeljne pravice in svoboščine oseb, katerih podatki se obdelujejo v skladu s tem okvirnim sklepom.

2. Standardna oblika za sporočanje razlogov za zavrnitev se sprejme v skladu s postopkom, določenim v členu 19.

Člen 15

Začasni in izredni ukrepi

Če je tehnična infrastruktura za zagotavljanje informacij začasno pomanjkljiva, informacije v največji možni meri zagotavljajo nacionalne kontaktne točke.

Člen 16

Sledljivost

Enakovredni pristojni organi:

(a) vodijo evidenco o vseh informacijah, kakor je določeno v členu 8;

(b) če je bila za uporabo kot dokaz pridobljena odobritev, vse informacije, pridobljene v skladu s tem okvirnim sklepom, vključijo v ustrezni kazenski spis skupaj z izvodom zahteve za informacije, izdane v skladu s členom 11.

Člen 17

Pravica do dostopa

Pod pogoji, predvidenimi v Okvirnem sklepu 2006/XX/PNZ o varstvu osebnih podatkov, ima posameznik, na katerega se podatki nanašajo, dostop do zahteve za informacije iz člena 11, ki se nanj nanaša, in do odgovora, ki vključuje navodila za uporabo, izdana v skladu s členom 12.

Člen 18

Dvostranski sporazumi o sodelovanju med organi, zajetimi v tem okvirnem sklepu

1. Države članice lahko sklenejo dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore, ki zajemajo področje uporabe tega okvirnega sklepa, da se nadalje poenostavijo ali olajšajo pogoji zagotavljanja informacij v skladu s tem okvirnim sklepom, ki so združljivi s tem okvirnim sklepom in Okvirnim sklepom 2006/XX/PNZ o varstvu osebnih podatkov.

2. Države članice o takšnih sporazumih ali dogovorih obvestijo Komisijo.

Člen 19

Odbor

1. Pri sklicevanju na ta člen Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in mu predseduje predstavnik Komisije.

2. Odbor sprejme svoj poslovnik na predlog predsedstva na osnovi standardnega poslovnika, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije .

3. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko glede na nujnost zadeve določi predsednik. Mnenje se sprejme z večino, ki jo določa člen 205(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, v primeru odločitev, ki jih mora Svet sprejeti na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se ponderirajo na način, določen v navedenem členu. Predsednik ne glasuje.

4. Komisija sprejme predvidene ukrepe, če so v skladu z mnenjem odbora.

Če predvideni ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če ta ne izda mnenja, Komisija Svetu nemudoma predloži predlog ukrepov, ki jih je treba sprejeti, in o tem obvesti Evropski parlament.

5. Svet lahko s kvalificirano večino odloči o predlogu v dveh mesecih od datuma, ko mu je bil predlog predložen.

Če se v navedenem obdobju Svet s kvalificirano večino odloči, da nasprotuje predlogu, ga Komisija ponovno prouči. Svetu lahko predloži dopolnjen predlog, ponovno predloži svoj predlog ali predstavi zakonodajni predlog.

Če po izteku navedenega roka Svet niti ne sprejme predloženega izvedbenega akta niti ne nasprotuje predlogu za izvedbene ukrepe, predloženi izvedbeni akt sprejme Komisija.

6. Predstavnike držav članic imenujejo organi, pristojni za izvajanje tega okvirnega sklepa. Vsaka država članica imenuje enega predstavnika.

Člen 20

Izvajanje in uporaba

1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za uskladitev s tem okvirnim sklepom v roku, določenem v tem okvirnem sklepu, v vsakem primeru pa najpozneje 30. junija 2007.

2. Države članice do istega datuma Svetu in Komisiji sporočijo besedilo določb za prenos tega okvirnega sklepa v svoje nacionalno pravo ter korelacijsko tabelo med navedenimi določbami in tem okvirnim sklepom.

3. Svet najpozneje do decembra 2008, potem pa vsako drugo leto oceni izvajanje tega okvirnega sklepa in sprejme vse ukrepe, potrebne za zagotovitev popolne skladnosti z njim, na podlagi poročila, ki ga Komisija pripravi na osnovi informacij, prejetih v skladu z drugim odstavkom, in drugih pomembnih informacij, ki jih zagotovijo države članice, ter na podlagi posvetovanja z delovno skupino, ustanovljeno v skladu s členom 31 Okvirnega sklepa 2006/XX/PNZ o varstvu osebnih podatkov.

Člen 21

Začetek veljavnosti

Ta okvirni sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA I

Zahteva za informacije

[ZAHTEVA]

Na podlagi [referenčni podatki zadetka] spodaj podpisani [ime pristojnega organa] izdajamo to zahtevo za informacije in jo za pridobitev spodaj opredeljenih podatkov pošiljamo [ime imenovanega organa, ki nadzoruje ali obravnava zahtevane informacije].

1) Vrsta(-e) zahtevanih informacij

2) Pristojni organ za izdajo:

Ime:Naslov:Država članica:Telefon:Telefaks:E-naslov:

3) Imenovani organ:

Ime:Naslov:Država članica:Telefon:Telefaks:E-naslov:

4) Vrsta zadevnega(-ih) kaznivega(-ih) dejanja (dejanj) ali zadevne(-ih) kriminalne(-ih) dejavnosti

5) Namen, za katerega se zahtevajo informacije:

6) Znana(-e) identiteta(-e) osebe (oseb), ki je (so) predmet ukrepa, zaradi katerega se zahtevajo informacije:

7) Navedite, ali se bodo informacije uporabile kot dokaz kaznivega dejanja:

[Kraj izdaje], [datum] <PODPIS>

[ODGOVOR]

Ob upoštevanju zahteve za informacije, ki jo izda [ime organa], spodaj podpisani [ime organa] od [ime organa] zahteva, da spoštuje naslednja navodila za uporabo informacij, zagotovljenih v prilogi:

Navodila za uporabo

1. Informacije, pridobljene v skladu s tem okvirnim sklepom, se uporabljajo le, da se omogoči, olajša ali pospeši preprečevanje, odkrivanje ali raziskovanje kaznivih dejanj.

2. [Drugo]

[Kraj izdaje], [datum] <PODPIS>

PRILOGA II

Vrste informacij, ki se lahko pridobijo v skladu s tem sklepomza preprečevanje, odkrivanje ali raziskovanje kaznivih dejanj

Pod pogoji, določenimi v tem okvirnem sklepu, se lahko pridobijo naslednje vrste informacij:

- profili DNA, tj. oznaka, sestavljena iz številk in črk, ki se določi na podlagi sedmih označevalcev DNA Evropskih standardov, ki jih vsebuje Resolucija Sveta 2001/C 187/01 z dne 25. junija 2001 o izmenjavi rezultatov analiz DNA[9]. Ti označevalci ne bodo vsebovali nobenih informacij o posebnih dednih značilnostih;

- prstni odtisi;

- balistični podatki;

- podatki o registraciji vozil;

- telefonske številke in drugi komunikacijski podatki, z izjemo vsebinskih podatkov in podatkov o prometu, razen če slednje nadzoruje imenovani organ;

- minimalni podatki za ugotovitev oseb, ki so vpisane v civilnih registrih.

PRILOGA III

Merila za oceno povezav med enakovrednimi pristojnimi organiv skladu s členom 5

Odbor iz člena 19 oceni enakovrednost pristojnih organov za posamezno vrsto informacij, našteto v Prilogi II, na podlagi naslednjih elementov.

I Ime organa ali organov države članice, ki nadzoruje informacije, ki je (so) upravičen(-i) do dostopa do ene ali več vrst informacij, naštetih v Prilogi II

I.1 Pristojnost organa ali organov za

I.1.a zbiranje ali oblikovanje

I.1.b dostop

I.1.c uporabo

I.1.d druge oblike obdelave posamezne vrste informacij, naštete v Prilogi II.

I.2 Namen, za katerega lahko informacije obdeluje(jo) organ ali organi v okviru prava države članice, ki nadzoruje informacije

I.2.a preprečevanje

I.2.b odkrivanje

I.2.c raziskovanje za posamezno vrsto informacij, našteto v Prilogi II.

II Ime pristojnega organa ali pristojnih organov za vsako državo članico, ki je (so) bil(i) sporočen(i) v skladu s členom 4(1)(a)

II.1 Pristojnost organa ali organov za

II.1.a zbiranje ali oblikovanje

II.1.b dostop

II.1.c uporabo

II.1.d druge oblike obdelave posamezne vrste informacij, naštete v Prilogi II.

II.2 Namen, za katerega se lahko informacije obdelujejo v skladu z nacionalnim pravom

II.2.a preprečevanje

II.2.b odkrivanje

II.2.c raziskovanje za posamezno vrsto informacij, našteto v Prilogi II.

ANNEX IV

LEGISLATIVE FINANCIAL STATEMENT

Policy area(s): Justice and Home Affairs Activit(y/ies): 1806 – Establishing a genuine area in criminal and civil matters |

TITLE OF ACTION: PROPOSAL FOR A COUNCIL FRAMEWORK DECISION ON THE EXCHANGE OF INFORMATION UNDER THE PRINCIPLE OF AVAILABILITY |

1. BUDGET LINE(S) + HEADING(S)

NA

2. OVERALL FIGURES

2.1. Total allocation for action (Part B): € million for commitment

NA

2.2. Period of application:

Starting 2006.

2.3. Overall multi-annual estimate of expenditure:

(a) Schedule of commitment appropriations/payment appropriations (financial intervention) (see point 6.1.1)

€ million ( to three decimal places)

[2006] | [2007] | [2008] | [2009] | [2010] | [2011] | Total |

Commitments |

Payments |

(b) Technical and administrative assistance and support expenditure (see point 6.1.2)

Commitments |

Payments |

Subtotal a+b |

Commitments |

Payments |

(c) Overall financial impact of human resources and other administrative expenditure (see points 7.2 and 7.3)

Commitments/ payments | 0.362 | 0.362 | 0.362 | 0.362 | 0.362 | 0.362 | 2,172 |

TOTAL a+b+c |

Commitments | 0.362 | 0.362 | 0.362 | 0.362 | 0.362 | 0.362 | 2,172 |

Payments | 0.362 | 0.362 | 0.362 | 0.362 | 0.362 | 0.362 | 2,172 |

2.4. Compatibility with financial programming and financial perspective

NA

2.5. Financial impact on revenue:

Proposal has no financial implications

3. BUDGET CHARACTERISTICS

Type of expenditure | New | EFTA contribution | Contributions form applicant countries | Heading in financial perspective |

Non-comp | Non-diff | NA | NA | NA | No NA |

4. LEGAL BASIS

Article 30, and 34 (2)(b)TEU

5. DESCRIPTION AND GROUNDS

5.1. Need for Community intervention

5.1.1. Objectives pursued

The Framework Decision establishes an obligation for Member States to make existing information that is accessible to their competent authorities, also accessible to the competent authorities of other Member States and to Europol. It lays down the obligation to make information contained in electronic databases, and directly accessible to competent authorities via online access also accessible via the same means to the competent authorities of other Member States and to Europol. Where this information is indirectly accessible based on an authorisation of an authority other than the one that controls the data, the authorisation shall be given promptly unless a ground for refusal foreseen by this Framework Decision exists. It also lays down the obligation to provide online access to index data of information that is not accessible online, and to transfer that information further to a formal information demand. It furthermore lays down the limits to these obligations.

Furthermore, according to the Articles 5 and 19 of the Framework Decision a committee, composed of the representatives of the Member States and chaired by a representative of the Commission, shall assist the Commission in order to determine the equivalence between competent authorities of the Member States and to develop, where necessary, technical details of the exchange of information.

5.1.2. Measures taken in connection with ex ante evaluation

Representatives of the Governments and of the independent supervisory authorities of the Member States as well as of the European Data Protection Supervisor, Europol and Eurojust were consulted. In particular, taking into account different views the Commission proposes to establish the information exchange on the basis of the principle of availability. In order to estimate the possible cost caused by this measure, the Commission verified the cost (travel expenses, secretarial support for the preparation and organisation of meetings) estimated for the Committee proposed in Article 3(3) of the Proposal for a Council Decision on the improvement of police cooperation between the Member States of the European Union, especially at the internal borders and amending the Convention implementing the Schengen Agreement - COM (2005) 317, 18 July 2005 -, and those currently incurred by the Working Party established according Article 29 of Directive 95/46/EC.

5.2. Action envisaged and budget intervention arrangements

The above mentioned Committee will probably meet regularly, estimated three times a year, whenever necessary. One participant per Member State will have to be reimbursed.

5.3. Methods of implementation

All meetings will have to be organised and hosted by the Commission. The Commission will have to provide secretarial services for the above mentioned committee and to prepare/organise their meetings.

6. FINANCIAL IMPACT

6.1. Total financial impact on Part B - (over the entire programming period)

6.1.1. Financial intervention

NA

6.1.2. Technical and administrative assistance, support expenditure and IT expenditure (commitment appropriations)

NA

6.2. Calculation of costs by measure envisaged in Part B (over the entire programming period)

NA

7. IMPACT ON STAFF AND ADMINISTRATIVE EXPENDITURE

The impact on staff and administrative expenditure will be covered in the context of allocation of resources of the lead DG in the context of the annual allocation procedure.

The allocation of posts also depends on the attribution of functions and resources in the context of the financial perspectives 2007-2013.

7.1. Impact on human resources

Types of post | Staff to be assigned to management of the action using existing and/or additional resources | Total | Description of tasks deriving from the action |

Number of permanent posts | Number of temporary posts |

Officials or temporary staff | A B C | 0.25 A 0,50 B 1,00 C | 0,25A0,50B 1,00C | Providing secretarial support, preparing the meetings of the working party and the committee |

Other human resources |

Total |

7.2. Overall financial impact of human resources

Type of human resources | Amount (€) | Method of calculation * |

Officials Temporary staff | 1rst year: 189. 000 | 1 X 108 000 0.5 X 108 000 0,25 X 108.000 = 189 .000 |

Other human resources (specify budget line) |

Total | 189.000 |

The amounts are total expenditure for twelve months.

7.3. Other administrative expenditure deriving from the action

Budget line (number and heading) | Amount € | Method of calculation |

Overall allocation (Title A7) A0701 – Missions A07030 – Meetings A07031 – Compulsory committees A07032 – Non-compulsory committees A07040 – Conferences A0705 – Studies and consultations Other expenditure (specify) | 55.000 | 3 meetings * (25 * 740€) per annum |

Information systems (A-5001/A-4300) |

Other expenditure - Part A (specify) |

Total | 55.000 |

The amounts are total expenditure for twelve months.

Specify the type of committee and the group to which it belongs.

I. Annual total (7.2 + 7.3) II. Duration of action III. Total cost of action (I x II) | € 244.000 |

8. FOLLOW-UP AND EVALUATION

8.1. Follow-up arrangements

The working party and the committee will lay down their rules of procedure, including rules on confidentiality. The European Parliament will be informed analogous to Article 7 of Council Decision 99/468/EC of 28 June 1999 laying down the procedures for the exercise of implementing powers conferred on the Commission - OJ L 184, 17.7.1999, p. 23.

8.2. Arrangements and schedule for the planned evaluation

NA

9. ANTI-FRAUD MEASURES

NA[pic][pic][pic]

[1] UL C 53, 3.3.2005, str. 1.

[2] UL C 198, 12.8.2005, str. 1.

[3] UL C 316, 27.11.1995, str. 2.

[4] UL C , , str. .

[5] UL C , , str. .

[6] UL C 316, 27.11.1995, str. 2, kakor je bila nazadnje spremenjena s Protokolom, sestavljenim na podlagi člena 43(1) Konvencije o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol), ki spreminja navedeno konvencijo (UL C 2, 6.1.2004, str. 2).

[7] UL L […], […], str. […].

[8] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[9] UL C 187, 3.7.2001, str. 1.