ISSN 1977-0804 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 206 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 64 |
Vsebina |
|
I Zakonodajni akti |
Stran |
|
|
UREDBE |
|
|
* |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
I Zakonodajni akti
UREDBE
11.6.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 206/1 |
UREDBA (EU) 2021/821 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 20. maja 2021
o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo (prenovitev)
EVROPSKI PARLAMENT IN EVROPSKI SVET STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 (2) je bila večkrat bistveno spremenjena. Predvidene so dodatne spremembe navedene uredbe, zato bi jo bilo treba zaradi jasnosti, učinkovitosti in uspešnosti prenoviti. |
(2) |
Namen te uredbe je zagotoviti, da Unija in njene države članice na področju blaga z dvojno rabo v celoti upoštevajo vse ustrezne razmisleke. Ustrezni razmisleki vključujejo mednarodne obveznosti in zaveze, obveznosti v zvezi z ustreznimi sankcijami, razmisleke o nacionalni zunanji in varnostni politiki, vključno s tistimi iz Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP (3), med drugim o človekovih pravicah, ter razmisleke o predvideni končni uporabi in nevarnosti preusmeritve. S to uredbo Unija izkazuje, da je zavezana ohranjanju strogih pravnih zahtev v zvezi z blagom z dvojno rabo ter krepitvi izmenjave ustreznih informacij in večji preglednosti. Kar zadeva blago za kibernetski nadzor, bi morali pristojni organi držav članic razmisliti zlasti o tveganju, da se uporabi v povezavi z notranjo represijo ali hudimi kršitvami človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. |
(3) |
Namen te uredbe je tudi okrepiti smernice za izvoznike v zvezi z odgovornimi praksami, zlasti za mala in srednja podjetja (MSP), vendar tako, da ne bodo vplivale na svetovno konkurenčnost izvoznikov blaga z dvojno rabo oziroma drugih s tem povezanih industrij ali akademskih krogov, ki imajo prebivališče ali sedež v državi članici. |
(4) |
Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 1540 (2004), ki je bila sprejeta 28. aprila 2004, določa, da vse države sprejmejo in uveljavijo učinkovite ukrepe za vzpostavitev notranjega nadzora za preprečevanje širjenja jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja in njegovih nosilcev, vključno z uvedbo ustreznega nadzora nad s tem povezanimi materiali, opremo in tehnologijo. Nadzor se zahteva tudi na podlagi ustreznih mednarodnih sporazumov, na primer Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o kemičnem orožju) in Konvencije o prepovedi izpopolnjevanja, proizvajanja in ustvarjanja zalog bakteriološkega (biološkega) in toksičnega orožja ter o njegovem uničenju (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o biološkem orožju) ter v skladu z zavezami, ki so bile sprejete v okviru večstranskih režimov za nadzor izvoza. |
(5) |
Zato je potreben učinkovit skupni sistem nadzora izvoza blaga z dvojno rabo, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti in odgovornosti držav članic in Unije, predvsem glede neširjenja orožja, miru, varnosti in stabilnosti v regiji ter spoštovanja človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. |
(6) |
Strategija EU proti širjenju orožja za množično uničevanje z dne 12. decembra 2003 poudarja zavezanost Unije močnemu nacionalnemu in mednarodno usklajenemu nadzoru izvoza. |
(7) |
Prispevek izvoznikov, posrednikov, oseb, ki zagotavljajo tehnično pomoč, ali drugih ustreznih deležnikov k splošnemu cilju nadzora trgovine je ključnega pomena. Da bi lahko delovali v skladu s to uredbo, je treba v okviru programov notranje skladnosti oceniti tveganja, povezana s transakcijami, na katere se nanaša ta uredba, na podlagi ukrepov pregleda transakcij, znanimi tudi kot načelo ravnanja s primerno skrbnostjo. V zvezi s tem je treba pri razvoju in izvajanju programov notranje skladnosti upoštevati zlasti velikost in organizacijsko strukturo izvoznikov. |
(8) |
Da bi obravnavali tveganje, da bi blago za kibernetski nadzor, ki ni navedeno na seznamu in bi se izvozilo s carinskega območja Unije lahko zlorabile osebe, ki so vpletene v ali odgovorne za vodenje ali izvajanje hudih kršitev človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava, je treba nadzorovati izvoz tega blaga. S tem povezana tveganja zadevajo zlasti primere, ko je blago za kibernetski nadzor posebej zasnovano tako, da omogoča vdiranje v informacijske in telekomunikacijske sisteme ali temeljit pregled paketov v njih za tajni nadzor fizičnih oseb s spremljanjem, pridobivanjem, zbiranjem ali analizo podatkov, vključno z biometričnimi podatki, iz teh sistemov. Za blago, ki se uporablja izključno za komercialne uporabe, na primer za obračunavanje, trženje, zagotavljanje kakovosti storitev, zadovoljstvo uporabnikov ali varnost omrežja, se na splošno šteje, da ne predstavlja takih tveganj. |
(9) |
Za okrepitev učinkovitega nadzora nad izvozom blaga za kibernetski nadzor, ki ni navedeno na seznamu, je bistveno, da se na tem področju dodatno uskladi uporaba vsezajemajočega nadzora. V ta namen so se države članice zavezale, da bodo ta nadzor podprle z izmenjavo informacij med seboj in s Komisijo, zlasti o tehnološkem razvoju blaga za kibernetski nadzor, in s posvečanjem pozornosti temu, da pri izvajanju vsezajemajočega nadzora spodbujajo izmenjavo na ravni Unije. |
(10) |
Da bi se Unija lahko hitro odzvala na resno zlorabo obstoječih tehnologij ali na nova tveganja, povezana z nastajajočimi tehnologijami, bi bilo treba uvesti mehanizem, ki bi državam članicam omogočal usklajevanje odzivov ob odkritju novega tveganja. Temu usklajevanju bi morale slediti pobude za uvedbo enakovrednega nadzora na večstranski ravni, da bi se razširil odziv na ugotovljeno tveganje. |
(11) |
Prenos programske opreme in tehnologije z dvojno rabo prek elektronskih medijev, telefaksa ali telefona na območja izven carinskega območja Unije bi prav tako moral biti nadzorovan. Vendar bi bilo treba za omejitev upravnega bremena za izvoznike in pristojne organe držav članic zagotoviti splošna ali globalna dovoljenja ali usklajene razlage določb za nekatere prenose, kot so na primer prenosi v oblak. |
(12) |
Glede na pomembno vlogo carinskih organov pri izvrševanju nadzora izvoza bi morali biti izrazi, uporabljeni v tej uredbi, čim bolj skladni z opredelitvijo pojmov iz Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) (v nadaljnjem besedilu: carinski zakonik Unije). |
(13) |
V izvoz blaga z dvojno rabo so lahko vključene različne vrste oseb, vključno s fizičnimi osebami, na primer ponudniki storitev, raziskovalci, svetovalci in osebe, ki elektronsko posredujejo blago z dvojno rabo. Bistveno je, da se vse te osebe zavedajo tveganj, povezanih z izvozom in zagotavljanjem tehnične pomoči v zvezi z občutljivim blagom. Zlasti akademske in raziskovalne ustanove se soočajo s posebnimi izzivi pri nadzoru izvoza, med drugim zaradi splošne zavezanosti svobodni izmenjavi idej, zaradi dejstva, da njihovo raziskovalno delo pogosto vključuje najsodobnejše tehnologije, zaradi organizacijske strukture in mednarodnega značaja njihovih znanstvenih izmenjav. Države članice in Komisija bi morale po potrebi ozaveščati akademsko in raziskovalno skupnost ter jim zagotoviti prilagojene smernice za obravnavanje teh posebnih izzivov. Skladno z večstranskimi režimi za nadzor izvoza bi bilo treba pri izvajanju nadzora v največji možni meri zagotoviti skupen pristop v zvezi z nekaterimi določbami, zlasti v zvezi z opombama, povezanima z akademskim svetom, o opustitvi nadzora za „temeljne znanstvene raziskave“ in informacije „v javni domeni“. |
(14) |
Opredelitev pojma posrednika bi bilo treba dopolniti, da bi vključevala pravne osebe in mešane družbe, ki nimajo prebivališča ali sedeža v državi članici in ki opravljajo posredniške storitve s carinskega območja Unije. |
(15) |
Lizbonska pogodba pojasnjuje, da je zagotavljanje tehnične pomoči, ki vključuje prehajanje državne meje, v pristojnosti Unije. Zato je primerno uvesti opredelitev tehnične pomoči in določiti nadzor, ki se uporablja pri njenem zagotavljanju. Poleg tega bi bilo treba zaradi učinkovitosti in doslednosti uskladiti nadzor nad zagotavljanjem tehnične pomoči. |
(16) |
Kot v Uredbi (ES) št. 428/2009 bi moralo biti omogočeno, da organi držav članic pod določenimi pogoji prepovejo tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, kadar tem organom obveščevalne službe ali drugi viri podajo utemeljene razloge za sum, da je ali je lahko blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo v državi, za katero velja embargo na orožje, ali za širjenje orožja za množično uničevanje ali njegovih nosilcev. |
(17) |
Pogoje in zahteve za izdajo dovoljenj bi bilo treba uskladiti, kadar je to primerno, da se prepreči izkrivljanje konkurence ter zagotovi dosledna in učinkovita uporaba nadzora na celotnem carinskem območju Unije. V tem smislu je tudi treba za vse primere nadzora jasno opredeliti pristojne organe držav članic. Za odločanje o individualnih, globalnih ali nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenjih, dovoljenjih za izvajanje posredniških storitev in zagotavljanje tehnične pomoči, tranzitu neunijskega blaga z dvojno rabo in dovoljenjih za prenos blaga z dvojno rabo iz Priloge IV znotraj carinskega območja Unije so odgovorni državni organi. |
(18) |
Uvesti bi bilo treba smernice za programe notranje skladnosti za prispevanje k izenačevanju pogojev za izvoznike in spodbujanje učinkovitega izvajanja nadzora. Te smernice bi morale upoštevati razlike v velikosti, virih, področjih dejavnosti ter drugih značilnostih in pogojih izvoznikov in njihovih hčerinskih družb, kot so strukture in standardi skladnosti znotraj skupine, s čimer bi se izognili pristopu „enoten model za vse“ in vsakemu izvozniku pomagali pri iskanju lastnih rešitev za skladnost in konkurenčnost. Izvozniki, ki uporabljajo globalna izvozna dovoljenja, bi morali izvajati program notranje skladnosti, razen če pristojni organ meni, da to ni potrebno zaradi drugih okoliščin, ki jih je upošteval pri obravnavi zahtevka za globalno izvozno dovoljenje, ki ga je predložil izvoznik. |
(19) |
Uvesti bi bilo treba dodatna splošna izvozna dovoljenja Unije za zmanjšanje upravnega bremena za družbe, zlasti za MSP, in organe ob hkratnem zagotavljanju ustrezne ravni nadzora nekaterega blaga in nekaterih namembnih držav. Po potrebi lahko države članice izvoznikom zagotovijo smernice v zvezi z uporabo splošnih dovoljenj. Države članice lahko uvedejo tudi nacionalna splošna izvozna dovoljenja za izvoze z nizkim tveganjem, kadar menijo, da je to potrebno. Uvesti bi bilo treba tudi dovoljenje za velike projekte, da se pogoji za izdajo dovoljenj prilagodijo posebnim potrebam industrije. |
(20) |
Komisija bi morala v tesnem posvetovanju z državami članicami in deležniki razviti smernice in/ali priporočila za najboljše prakse, ki bodo podpirale praktično uporabo nadzora. Komisija bi morala pri pripravi smernic in/ali priporočil ustrezno upoštevati potrebe MSP po informacijah. |
(21) |
Skupni seznami blaga z dvojno rabo, namembne države in smernice so bistveni elementi učinkovitega režima za nadzor izvoza. |
(22) |
Države članice, ki oblikujejo nacionalne sezname za nadzor na podlagi te uredbe, bi morale Komisijo in druge države članice obvestiti o teh seznamih. Države članice bi morale Komisijo in druge države članice obvestiti tudi o vseh odločitvah, da zavrnejo dovoljenje za izvoz, za katerega je potrebno dovoljenje na podlagi nacionalnega seznama za nadzor. |
(23) |
Da se omogoči hiter odgovor Unije na spreminjajoče se razmere glede na ocenjevanje občutljivosti izvoza na podlagi splošnih izvoznih dovoljenj Unije ter tehnološki in trgovinski razvoj, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi s spremembo prilog I, II in IV k tej uredbi. Odločitve o posodobitvi skupnega seznama blaga z dvojno rabo, za katerega velja nadzor izvoza v Prilogi I bi morale biti skladne z obveznostmi in zavezami, ki so jih sprejele države članice ali Unija s pristopom k ustreznim mednarodnim sporazumom o neširjenju orožja in večstranskimi režimi o nadzoru izvoza ali z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb. Kadar se sprememba Priloge I nanaša na blago z dvojno rabo, ki je navedeno tudi v Prilogi II ali IV, bi bilo treba navedeni prilogi ustrezno spremeniti. Pri odločitvah o posodobitvi skupnih seznamov blaga in namembnih držav iz oddelkov A do H Priloge II bi bilo treba upoštevati merila za ocenjevanje iz te uredbe. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (5). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. |
(24) |
Komisija bi morala posodobitve Priloge I z delegiranimi akti objaviti v vseh uradnih jezikih Unije. |
(25) |
Komisija bi morala objaviti in posodabljati zbirko nacionalnih seznamov za nadzor, ki veljajo v državah članicah, v vseh uradnih jezikih Unije. |
(26) |
Nacionalne določbe in odločitve v zvezi z izvozom blaga z dvojno rabo bi morale biti sprejete v okviru skupne trgovinske politike in zlasti Uredbe (EU) 2015/479 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Z ustrezno izmenjavo informacij in posvetovanji o nacionalnih določbah in odločitvah bi se zagotovila učinkovita in dosledna uporaba nadzora na carinskem območju Unije. |
(27) |
Skupni sistem nadzora je osnovni pogoj za prosti pretok blaga z dvojno rabo znotraj carinskega območja Unije. |
(28) |
Države članice na podlagi in v okviru člena 36 PDEU ter v skladu z mednarodnimi obveznostmi obdržijo pravico do izvajanja nadzora nad prenosom nekaterega blaga z dvojno rabo znotraj carinskega območja Unije, da zavarujejo javni red ali javno varnost. Seznam blaga iz Priloge IV, katerega prenos se nadzoruje znotraj Unije, bi bilo treba redno preverjati ob upoštevanju nadaljnjega razvoja temeljnih mednarodnih obveznosti ter tehnološkega in trgovinskega razvoja, kar zadeva oceno občutljivosti prenosa. Pri odločitvah o posodobitvi skupnega seznama blaga z dvojno rabo, za katerega velja nadzor izvoza, iz Priloge IV bi bilo treba upoštevati člen 36 PDEU, to je interese držav članic na področju javnega reda in javne varnosti. |
(29) |
22. septembra 1998 so države članice in Komisija podpisale dodatne protokole k posameznim sporazumom o zaščitnih ukrepih, sklenjenih med državami članicami, Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo, ki poleg drugih ukrepov zavezujejo države članice, da dajo informacije o navedeni opremi in nejedrskem materialu. Z nadzorom prenosa znotraj Unije bi se moralo Uniji in državam članicam omogočiti, da izpolnijo svoje obveznosti v skladu s temi sporazumi. |
(30) |
Da se doseže enotni in dosledni nadzor po vsej Uniji, je ustrezno razširiti obseg posvetovanj in izmenjave informacij med državami članicami in Komisijo ter uvesti orodja za podporo razvoju skupne mreže za nadzor izvoza v vsej Uniji, na primer elektronske postopke za izdajo dovoljenj, skupine tehničnih strokovnjakov in vzpostavitev mehanizma za usklajevanje izvrševanja. Zlasti je pomembno zagotoviti, da se usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo in skupine tehničnih strokovnjakov po potrebi posvetujejo z izvozniki, posredniki, osebami, ki zagotavljajo tehnično pomoč, in drugimi ustreznimi deležniki, ki jih zadeva ta uredba, vključno z industrijo in organizacijami civilne družbe. |
(31) |
Čeprav si carinski organi izmenjujejo nekatere informacije z drugimi carinskimi organi prek sistema za obvladovanje tveganja v skladu s carinskimi pravili Unije, je primerno zagotoviti tudi tesno sodelovanje med organi, ki izdajajo dovoljenja, in carinskimi organi. |
(32) |
Primerno je pojasniti, da bi morali obdelava in izmenjava osebnih podatkov izpolnjevati veljavna pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in njihovem prostem pretoku v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 (7) ter Uredbo (EU) 2018/1725 (8) Evropskega parlamenta in Sveta. |
(33) |
Države članice in Komisija bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovijo varstvo zaupnih informacij, zlasti v skladu s sklepoma Komisije (EU, Euratom) 2015/443 (9) in (EU, Euratom) 2015/444 (10) ter Sporazumom med državami članicami Evropske unije, ki so se sestale v okviru Sveta, o varovanju tajnih podatkov, ki se izmenjujejo v interesu Evropske unije (11). To vključuje zlasti obveznost, da se stopnja tajnosti tajnih podatkov ne sme znižati ali preklicati brez predhodnega pisnega soglasja organa izvora. Organi bi morali vse netajne občutljive podatke ali podatke, ki so bili predloženi zaupno, obravnavati kot zaupne. |
(34) |
Ozaveščanje zasebnega sektorja, zlasti MSP, in preglednost sta bistvena elementa režima za nadzor izvoza. Zato je primerno zagotoviti neprekinjen razvoj smernic, kadar so potrebne, za podporo uporabi te uredbe in za objavo letnega poročila Unije o izvajanju nadzora. |
(35) |
Letno poročilo Unije o izvajanju nadzora bi moralo vključevati ustrezne informacije o izdaji dovoljenj in izvrševanju nadzora v skladu s to uredbo, pri čemer je treba ustrezno upoštevati potrebo po zagotovitvi varstva zaupnosti nekaterih podatkov, zlasti kadar bi objava podatkov o izdajanju dovoljenj lahko vplivala na pomisleke držav članic glede nacionalne varnosti ali ogrozila poslovno zaupnost in omogočila dobaviteljem, ki niso iz Unije, da oslabijo omejevalne odločitve držav članic o izdaji dovoljenj. |
(36) |
Za zagotovitev pravilne uporabe te uredbe bi vsaka država članica morala sprejeti ukrepe, s katerimi bi pristojni organi dobili ustrezna pooblastila. |
(37) |
V skladu s strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje bi morala vsaka država članica določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitve določb te uredbe. Prav tako je primerno uvesti določbe za podporo učinkovitemu izvrševanju nadzora, med drugim z mehanizmom za usklajevanje izvrševanja nadzora. |
(38) |
Carinski zakonik Unije med drugim vsebuje določbe, ki se nanašajo na izvoz in ponovni izvoz blaga. Ta uredba ne omejuje pooblastil, podeljenih s carinskim zakonikom Unije ali v skladu z njim in z njegovimi izvedbenimi določbami. |
(39) |
Nadzor izvoza prispeva k mednarodni varnosti in vpliva na trgovino s tretjimi državami. Zato je primerno vzpostaviti dialog in sodelovanje s tretjimi državami za podporo enakovrednim pogojem na globalni ravni ter za krepitev mednarodne varnosti. Države članice in Komisija bi morale zlasti okrepiti svoj prispevek k dejavnostim večstranskih režimov za nadzor izvoza. Države članice in Komisija bi morale te režime tudi podpirati pri razvoju zanesljivega nadzora izvoza kot globalne podlage in modela za najboljšo prakso na mednarodni ravni ter pomembnega orodja za zagotavljanje mednarodnega miru in stabilnosti. Prispevati bi morale takrat, ko se v vseh državah članicah ugotovi novo tveganje na področju blaga za kibernetski nadzor, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji na večstranski ravni. |
(40) |
Ta uredba se uporablja brez poseganja v Delegirani sklep Komisije z dne 15. septembra 2015 o dopolnitvi Sklepa št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12), ki določa posebna pravila za nadzor izvoza blaga za regulirane javne storitve v okviru programa Galileo. |
(41) |
Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
PREDMET IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Ta uredba vzpostavlja režim Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo.
Člen 2
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) |
„blago z dvojno rabo“ pomeni blago, vključno s programsko opremo in tehnologijo, ki se lahko uporablja v civilne in tudi v vojaške namene, vključuje blago, ki se lahko uporabi za zasnovo, razvoj, proizvodnjo ali uporabo jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja ali njegovih nosilcev, vključno z vsem blagom, ki se lahko uporabi tako za neeksplozivno uporabo kot tudi za kakršno koli pomoč pri izdelavi jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav; |
(2) |
„izvoz“ pomeni:
|
(3) |
„izvoznik“ pomeni:
|
(4) |
„izvozna deklaracija“ pomeni dejanje, s katero vsaka fizična ali pravna oseba ali vsaka mešana družba v predpisani obliki in na predpisan način napove, da želi začeti izvozni postopek za blago z dvojno rabo iz točke 1; |
(5) |
„deklaracija za ponovni izvoz“ pomeni dejanje v smislu člena 5(13) carinskega zakonika Unije; |
(6) |
„izstopna skupna deklaracija“ pomeni dejanje v smislu člena 5(10) carinskega zakonika Unije; |
(7) |
„posredniške storitve“ pomeni
Za namene te uredbe so iz te opredelitve izključene le pomožne storitve, in sicer prevoz, finančne storitve, zavarovanje ali pozavarovanje ali splošno oglaševanje ali promocija; |
(8) |
posrednik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo ali vsako mešano družbo, ki opravlja posredniške storitve iz carinskega območja Unije na ozemlje tretje države; |
(9) |
„tehnična pomoč“ pomeni vsako tehnično podporo pri popravilih, razvoju, proizvodnji, sestavljanju, preizkušanju, vzdrževanju ali drugih tehničnih storitvah in je lahko v obliki navodil, svetovanja, usposabljanja, prenosa praktičnega znanja ali spretnosti ali svetovalnih storitev, vključno v elektronski obliki ali po telefonu ali v kateri koli drugi ustni obliki pomoči; |
(10) |
„oseba, ki zagotavlja tehnično pomoč" pomeni:
|
(11) |
„tranzit“ pomeni prevoz neunijskega blaga z dvojno rabo, ki vstopa in se prevaža prek carinskega ozemlja Unije, namembna država pa je zunaj carinskega območja Unije, vključno z naslednjim blagom:
|
(12) |
„individualno izvozno dovoljenje“ pomeni dovoljenje, izdano določenemu izvozniku za enega končnega uporabnika ali prejemnika v tretji državi, ki zajema eno ali več vrst blaga z dvojno rabo; |
(13) |
„globalno izvozno dovoljenje“ pomeni dovoljenje, izdano določenemu izvozniku za neko vrsto ali kategorijo blaga z dvojno rabo, ki lahko velja za izvoz enemu ali več natančno določenim končnim uporabnikom in/ali v eni ali več natančno določenih tretjih državah; |
(14) |
„dovoljenje za velike projekte“ pomeni individualno izvozno dovoljenje ali globalno izvozno dovoljenje, izdano določenemu izvozniku za določeno vrsto ali kategorijo blaga z dvojno rabo, ki lahko velja za izvoz enemu ali več opredeljenim končnim uporabnikom ali v eni ali več natančno določenih tretjih državah za določen velik projekt; |
(15) |
„splošno izvozno dovoljenje Unije“ pomeni izvozno dovoljenje za izvoz v določene namembne države, ki je na voljo vsem izvoznikom, ki spoštujejo njegove pogoje in zahteve za uporabo, kakor so navedeni v oddelkih A do H Priloge II; |
(16) |
„nacionalno splošno izvozno dovoljenje“ pomeni izvozno dovoljenje, kakor ga določa nacionalna zakonodaja v skladu s členom 12(6) in oddelkom C Priloge III; |
(17) |
„carinsko območje Unije“ pomeni carinsko območje Unije v smislu člena 4 carinskega zakonika Unije; |
(18) |
„neunijsko blago z dvojno rabo“ pomeni blago, ki ima status neunijskega blaga v smislu člena 5(24) carinskega zakonika Unije; |
(19) |
„embargo na orožje“ pomeni embargo na orožje, uveden s sklepom ali skupnim stališčem, ki ga sprejme Svet, ali s sklepom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ali embargo na orožje, ki je uveden z zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov; |
(20) |
„blago za kibernetski nadzor“ pomeni blago z dvojno rabo, posebej zasnovano tako, da omogoča tajni nadzor fizičnih oseb s spremljanjem, pridobivanjem, zbiranjem ali analizo podatkov iz informacijskih in telekomunikacijskih sistemov; |
(21) |
„program notranje skladnosti“ pomeni stalne učinkovite, ustrezne in sorazmerne politike in postopke, ki jih izvozniki sprejmejo za lažje izpolnjevanje določb in ciljev te uredbe ter pogojev za dovoljenja, ki se izvajajo v skladu s to uredbo, med drugim vključno z ukrepi izvajanja skrbnih pregledov za oceno tveganj, povezanih z izvozom blaga končnim uporabnikom in končno uporabo; |
(22) |
„skoraj povsem enak posel“ pomeni posel v zvezi z blagom, ki ima skoraj identične parametre ali tehnične lastnosti in vključuje istega končnega uporabnika ali prejemnika kot drug posel. |
POGLAVJE II
PODROČJE UPORABE
Člen 3
1. Za izvoz blaga z dvojno rabo, navedenega v Prilogi I, je potrebno dovoljenje.
2. Na podlagi člena 4, 5, 9 ali 10 se dovoljenje lahko zahteva tudi za izvoz določenega blaga, ki ni navedeno v Prilogi I, v vse ali le nekatere namembne države.
Člen 4
1. Dovoljenje je potrebno za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, če je pristojni organ izvoznika obvestil, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za:
(a) |
uporabo v zvezi z razvojem, proizvodnjo, rokovanjem, upravljanjem, vzdrževanjem, skladiščenjem, odkrivanjem, identifikacijo ali širjenjem kemičnega, biološkega ali jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav ali z razvojem, proizvodnjo, vzdrževanjem ali skladiščenjem izstrelkov, sposobnih nositi takšno orožje; |
(b) |
vojaško končno uporabo, če za državo nakupa oziroma namembno državo velja embargo na orožje; za namene te točke "končna vojaška uporaba" pomeni:
|
(c) |
uporabo za dele ali dele vojaških izdelkov, navedenih v nacionalnem seznamu vojaškega blaga, ki so bili izvoženi iz ozemlja države članice brez dovoljenja ali je bilo kršeno dovoljenje, predpisano z nacionalno zakonodajo te države članice; |
2. Kadar je izvozniku znano, da je blago z dvojno rabo, ki ga namerava izvoziti, ki ni navedeno v Prilogi I, mogoče kot celoto ali po delih nameniti za katero koli uporabo iz odstavka 1 tega člena, izvoznik o tem uradno obvesti pristojni organ. Ta pristojni organ odloči, ali je za tak izvoz potrebno dovoljenje.
3. Država članica lahko sprejme ali ohrani nacionalno zakonodajo, ki zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, če ima izvoznik razloge za sum, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz odstavka 1 tega člena.
4. Država članica, ki na podlagi odstavka 1, 2 ali 3 naloži obveznost pridobitve dovoljenja, o tem takoj obvesti svoje carinske organe in druge ustrezne nacionalne organe ter drugim državam članicam in Komisiji predloži ustrezne informacije o tej obveznosti pridobitve dovoljenja, zlasti v zvezi z zadevnim blagom in končnimi uporabniki, razen če meni, da to ni primerno zaradi narave posla ali občutljivosti zadevnih informacij.
5. Države članice ustrezno upoštevajo informacije, prejete na podlagi odstavka 4, in o tem obvestijo svoje carinske organe in druge ustrezne nacionalne organe.
6. Da se omogoči preučitev vseh veljavnih zavrnitev držav članic, se člen 16(1), (2) in (5) do (7) uporablja v primerih, ko gre za blago z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I.
7. Vse izmenjave informacij, ki se zahtevajo na podlagi tega člena, potekajo v skladu s pravnimi zahtevami glede varstva osebnih podatkov, poslovno občutljivih informacij ali zaščitenih informacij v zvezi z obrambo, zunanjo politiko ali nacionalno varnostjo. Te informacije se izmenjajo prek varnih elektronskih sredstev, vključno prek sistema iz člena 23(6).
8. Ta uredba ne vpliva na pravico držav članic, da sprejmejo nacionalne ukrepe v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2015/479.
Člen 5
1. Dovoljenje je potrebno za izvoz blaga za kibernetski nadzor, ki ni navedeno v Prilogi I, če je pristojni organ izvoznika obvestil, da je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabo v povezavi z notranjo represijo in/ali hudimi kršitvami človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava.
2. Kadar je izvozniku glede na ugotovitve iz skrbnega pregleda znano, da je blago za kibernetski nadzor, ki ni navedeno v Prilogi I in ki ga namerava izvoziti, kot celoto ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz odstavka 1 tega člena, izvoznik o tem uradno obvesti pristojni organ. Ta pristojni organ odloči, ali je za tak izvoz potrebno dovoljenje. Komisija in Svet izdata smernice za izvoznike iz člena 26(1).
3. Država članica lahko sprejme ali ohrani nacionalno zakonodajo, ki zahteva dovoljenje za izvoz blaga za kibernetski nadzor, ki ni navedeno v Prilogi I, če ima izvoznik razloge za sum, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz odstavka 1 tega člena.
4. Država članica, ki na podlagi odstavka 1, 2 ali 3 naloži obveznost pridobitve dovoljenja, o tem takoj obvesti svoje carinske organe in druge ustrezne nacionalne organe ter drugim državam članicam in Komisiji posreduje ustrezne informacije o tej obveznosti pridobitve dovoljenja, zlasti v zvezi z zadevnim blagom in subjekti, razen če meni, da to ni primerno zaradi narave posla ali občutljivosti zadevnih informacij.
5. Države članice ustrezno upoštevajo informacije, prejete na podlagi odstavka 4, in jih v 30 delovnih dneh pregledajo glede na merila iz odstavka 1. O tem obvestijo svoje carinske organe in druge ustrezne državne organe. V izjemnih primerih lahko vsaka država članica prosi za podaljšanje tega 30-dnevnega roka. Podaljšanje pa ne sme biti daljše od 30 delovnih dni.
6. Kadar vse države članice uradno obvestijo druga drugo in Komisijo, da je treba uvesti obvezno dovoljenje za skoraj povsem enak posel, Komisija v seriji C Uradnega lista Evropske unije objavi informacije o blagu za kibernetski nadzor in po potrebi o namembnih državah, za katere veljajo obveznosti za pridobitev dovoljenja, o katerih so jo v ta namen uradno obvestile države članice.
7. Države članice informacije, objavljene v skladu z odstavkom 6, pregledajo vsaj enkrat letno na podlagi ustreznih informacij in analiz, ki jih zagotovi Komisija. Kadar vse države članice uradno obvestijo druga drugo in Komisijo, da je treba spremeniti ali obnoviti objavo obveznosti pridobitve dovoljenja, Komisija nemudoma in ustrezno spremeni ali obnovi informacije, objavljene na podlagi odstavka 6 v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
8. Da se omogoči preučitev vseh obstoječih zavrnitev držav članic, se člen 16(1), (2) in (5) do (7) uporablja v primerih, ko gre za blago za kibernetski nadzor, ki ni navedeno v Prilogi I.
9. Vse izmenjave informacij, ki se zahtevajo na podlagi tega člena, potekajo v skladu s pravnimi zahtevami glede varstva osebnih podatkov, poslovno občutljivih informacij ali zaščitenih informacij v zvezi z obrambo, zunanjo politiko ali nacionalno varnostjo. Te informacije se izmenjajo prek varnih elektronskih sredstev, vključno prek sistema iz člena 23(6).
10. Države članice preučijo možnost, da bi podprle vključitev blaga, objavljenega na podlagi odstavka 6 tega člena, v ustrezne mednarodne režime o neširjenju orožja ali v ureditve o nadzoru izvoza z namenom razširitve nadzora. Komisija zagotovi analize ustreznih podatkov, zbranih na podlagi člena 23(2) in člena 26(2).
11. Ta uredba ne vpliva na pravico držav članic, da sprejmejo nacionalne ukrepe v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2015/479.
Člen 6
1. Za opravljanje posredniških storitev za blago z dvojno rabo, navedeno v Prilogi I, je potrebno dovoljenje, če je pristojni organ države članice posrednika obvestil, da je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno kateri koli uporabi iz člena 4(1).
2. Kadar posrednik namerava opravljati posredniške storitve za blago z dvojno rabo iz Priloge I, za katerega je seznanjen, da je kot celota ali po delih namenjeno kateri koli uporabi iz člena 4(1), o tem uradno obvesti pristojni organ. Ta pristojni organ odloči, ali je za take posredniške storitve potrebno dovoljenje.
3. Država članica lahko razširi uporabo odstavka 1 na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu.
4. Država članica lahko sprejme ali obdrži svoje predpise, ki zahtevajo dovoljenje za opravljanje posredniških storitev pri blagu z dvojno rabo, če ima posrednik razloge za sum, da je ali bi lahko bilo to blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).
5. Člen 9(2), (3) in (4) se uporablja za nacionalne ukrepe iz odstavkov 3 in 4 tega člena.
Člen 7
1. Pristojni organ države članice, v kateri se blago nahaja, lahko kadar koli prepove tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, navedenega v Prilogi I, če je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno kateri koli uporabi iz člena 4(1).
2. Pred sprejetjem odločitve o morebitni prepovedi tranzita lahko pristojni organ v posameznih primerih naloži obveznost pridobitve dovoljenje za določen tranzit blaga z dvojno rabo navedenega v Prilogi I, če je ali bi lahko bilo blago kot celota ali po delih namenjeno kateri koli uporabi iz člena 4(1). Če tranzit poteka prek ozemlja več držav članic, lahko pristojni organ vsake zadevne države članice prepove tak tranzit čez svoje ozemlje.
Pristojni organ lahko določi obveznost pridobitve dovoljenja za fizično ali pravno osebo ali mešano družbo, ki ima sklenjeno pogodbo s prejemnikom v tretji državi in je pristojna za odločanje o pošiljanju blaga, ki se prevaža prek carinskega območja Unije.
Če fizična ali pravna oseba ali mešana družba nima prebivališča ali sedeža na carinskem območju Unije, lahko pristojni organ naloži obveznost pridobitve dovoljenja za:
(a) |
deklaranta v smislu člena 5(15) carinskega zakonika Unije; |
(b) |
prevoznika v smislu člena 5(40) carinskega zakonika Unije ali |
(c) |
fizično osebo, ki prevaža blago z dvojno rabo v tranzitu, kadar je to blago z dvojno rabo del osebne prtljage te osebe. |
3. Država članica lahko razširi uporabo odstavka 1 na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu.
4. Člen 9(2), (3) in (4) se uporablja za nacionalne ukrepe iz odstavka 3 tega člena.
Člen 8
1. Za zagotavljanje tehnične pomoči v zvezi z blagom z dvojno rabo, navedenim v Prilogi I, se zahteva pridobitev dovoljenja, če je pristojni organ osebo, ki zagotavlja tehnično pomoč, obvestil, da je ali bi lahko bilo zadevno blago v celoti ali deloma namenjeno za katero koli uporabi iz člena 4(1).
2. Kadar oseba, ki zagotavlja tehnično pomoč, nudi tehnično pomoč za blago z dvojno rabo iz Priloge I, za katerega je seznanjena, da je kot celota ali po delih namenjeno kateri koli uporabi iz člena 4(1), o tem obvesti pristojni organ. Ta pristojni organ odloči, ali je za tako tehnično pomoč potrebno dovoljenje.
3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za tehnično pomoč, ki:
(a) |
se zagotavlja na ozemlju ali na ozemlje države, navedene v delu 2 oddelka A Priloge II, ali za osebo s prebivališčem v državi, navedeni v delu 2 oddelka A Priloge II; |
(b) |
ima obliko prenosa informacij v javni domeni ali temeljnih znanstvenih raziskav v smislu splošne opombe o tehnologiji ali opombe o jedrski tehnologiji iz Priloge I; |
(c) |
jo zagotavljajo organi ali agencije države članice v okviru svojih uradnih nalog; |
(d) |
se zagotavlja za oborožene sile države članice na podlagi nalog, ki so jim dodeljene; |
(e) |
se zagotavlja za namen, naveden v izjemah za blago Režima kontrole raketne tehnologije (v nadaljnjem besedilu: blago tehnologije MTCR) v Prilogi IV, ali |
(f) |
predstavlja nujni minimum, potreben za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) ali popravilo blaga, za katerega je bilo izdano izvozno dovoljenje. |
4. Država članica lahko razširi uporabo odstavka 1 na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu.
5. Država članica lahko sprejme ali ohrani nacionalno zakonodajo, ki zahteva dovoljenje za zagotavljanje tehnične pomoči, kadar ima oseba, ki zagotavlja tehnično pomoč za blago z dvojno rabo, razloge za sum, da je ali bi lahko bilo to blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).
6. Člen 9(2), (3) in (4) se uporablja za nacionalne ukrepe iz odstavkov 4 in 5 tega člena.
Člen 9
1. Država članica zaradi javne varnosti, vključno s preprečevanjem terorističnih dejanj, ali spoštovanja človekovih pravic lahko prepove oziroma naloži obveznost pridobitve dovoljenja za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I.
2. Države članice uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi odstavka 1, brez odlašanja in navedejo natančne razloge zanje. Če je ukrep vzpostavitev nacionalnega seznama za nadzor, države članice Komisijo in druge države članice obvestijo tudi o opisu nadzorovanega blaga.
3. Države članice Komisijo in druge države članice brez odlašanja uradno obvestijo tudi o vseh spremembah ukrepov, sprejetih na podlagi odstavka 1, vključno z vsemi spremembami svojih nacionalnih seznamov za nadzor.
4. Komisija ukrepe, o katerih je obveščena na podlagi odstavkov 2 in 3, objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije. Komisija ločeno, brez odlašanja in v vseh uradnih jezikih Unije objavi zbirko nacionalnih seznamov za nadzor, ki veljajo v državah članicah. Komisija po uradnem obvestilu države članice o kakršni koli spremembi nacionalnega seznama za nadzor brez odlašanja v vseh uradnih jezikih Unije objavi posodobitev zbirke nacionalnih seznamov za nadzor, ki veljajo v državah članicah.
Člen 10
1. Za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, je potrebno dovoljenje, če druga država članica naloži obveznost pridobitve dovoljenja za izvoz tega blaga na podlagi nacionalnega seznama za nadzor blaga, ki ga je sprejela na podlagi člena 9 in ga je Komisija objavila na podlagi člena 9(4), in če je pristojni organ izvoznika obvestil, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe, ki vzbujajo zaskrbljenost v zvezi z javno varnostjo, vključno s preprečevanjem terorističnih dejanj, ali spoštovanjem človekovih pravic.
2. Država članica, ki zavrne dovoljenje, zahtevano v skladu z odstavkom 1, o tej odločitvi tudi obvesti Komisijo in druge države članice.
3. Država članica, ki naloži obveznost pridobitve dovoljenja za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, na podlagi odstavka 1 tega člena, o tem brez odlašanja obvesti svoje carinske organe in druge ustrezne državne organe ter po potrebi drugim državam članicam in Komisiji predloži ustrezne informacije, zlasti v zvezi z zadevnim blagom in končnimi uporabniki. Druge države članice te informacije ustrezno upoštevajo in o tem obvestijo svoje carinske organe ali druge ustrezne državne organe.
Člen 11
1. Za blago z dvojno rabo navedeno v Prilogi IV je pri prenosih znotraj Unije potrebno dovoljenje. Splošno dovoljenje ne zajema blaga z dvojno rabo, navedenega v delu 2 Priloge IV.
2. Država članica lahko naloži obveznost pridobitve dovoljenja za prenos drugega blaga z dvojno rabo s svojega ozemlja v drugo državo članico v primerih, ko ob prenosu:
(a) |
izvajalec ali pristojni organ ve, da je to blago namenjeno končni namembni državi zunaj carinskega območja Unije; |
(b) |
je v državi članici, iz katere se to blago prenaša, potrebno dovoljenje v skladu s členom 3, 4, 5, 9 ali 10 za izvoz tega blaga v to končno namembno državo in za tak neposredni izvoz z njenega ozemlja ni splošnega ali globalnega dovoljenja ter |
(c) |
to blago v državi članici, v katero se prenaša, ne sme biti predelano ali obdelano, kakor določa člen 60(2) carinskega zakonika Unije. |
3. Za dovoljenje za prenos iz odstavkov 1 in 2 se zaprosi v državi članici, iz katere se blago z dvojno rabo prenaša.
4. V primerih, ko je država članica, iz katere se blago prenaša, v posvetovalnem postopku iz člena 14 že odobrila naknadni izvoz blaga z dvojno rabo, se izvajalcu takoj izda dovoljenje za prenos, razen če so se okoliščine bistveno spremenile.
5. Država članica, ki sprejme zakonodajo, s katero nalaga obveznost pridobitve dovoljenja iz odstavka 2, brez odlašanja obvesti Komisijo in druge države članice o ukrepih, ki jih je sprejela. Komisija te informacije objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
6. Uporaba ukrepov sprejetih na podlagi odstavkov 1 in 2 ne vključuje izvajanja nadzora na notranjih mejah carinskega območja Unije, ampak samo nadzor, ki se nediskriminacijsko izvaja kot del običajnih nadzornih postopkov na celotnem carinskem območju Unije.
7. Uporaba ukrepov sprejetih na podlagi odstavkov 1 in 2 ne sme povzročiti bolj restriktivnih pogojev za prenos blaga iz ene države članice v drugo od tistih, ki veljajo za izvoz tega blaga v tretje države.
8. Država članica lahko z nacionalno zakonodajo za blago iz Skupine 5 v delu 2 Priloge I, ki ni navedeno v Prilogi IV, zahteva predložitev dodatnih informacij pristojnim organom za vsak prenos z njenega območja na območje znotraj Unije.
9. V ustreznih trgovinskih dokumentih, ki se nanašajo na prenose znotraj Unije, ko gre za blago z dvojno rabo iz Priloge I, mora biti jasno navedeno, da se pri izvozu iz carinskega območja Unije nad tem blagom izvaja nadzor. Med te trgovinske dokumente sodijo zlasti vse prodajne pogodbe, potrditve naročil, fakture ali odpremnice.
POGLAVJE III
IZVOZNO DOVOLJENJE IN DOVOLJENJE ZA POSREDNIŠKE STORITVE IN TEHNIČNO POMOČ
Člen 12
1. Ta uredba določa naslednje vrste dovoljenj, ki se lahko izdajo za izvoz:
(a) |
individualna izvozna dovoljenja; |
(b) |
globalna izvozna dovoljenja; |
(c) |
nacionalna splošna izvozna dovoljenja; |
(d) |
splošna izvozna dovoljenja Unije za izvoz določenega blaga v določene namembne države pod posebnimi pogoji in zahtevami za uporabo, kot so navedena v oddelkih A do H Priloge II. |
Dovoljenja, izdana na podlagi te uredbe, veljajo na celotnem carinskem območju Unije.
2. Individualna in globalna izvozna dovoljenja iz te uredbe izda pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež.
Kadar izvoznik nima prebivališča ali sedeža na carinskem območju Unije, brez poseganja v točko 3 člena 2 individualna izvozna dovoljenja v skladu s to uredbo izda pristojni organ države članice, v kateri se blago z dvojno rabo nahaja.
Vsa individualna in globalna izvozna dovoljenja se po možnosti izdajo z elektronskimi sredstvi na obrazcih, ki vsebujejo vsaj vse elemente iz vzorca iz oddelka A Priloge III, in sicer v enakem vrstnem redu.
3. Individualna in globalna izvozna dovoljenja veljajo največ dve leti, razen če pristojni organ odloči drugače.
Trajanje veljavnosti dovoljenj za velike projekte določi pristojni organ, vendar veljajo največ štiri leta, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah na podlagi trajanja projekta.
4. Izvozniki predložijo pristojnemu organu vse ustrezne informacije, potrebne pri njihovih zahtevkih za pridobitev individualnih in globalnih izvoznih dovoljenj, in s tem zagotovijo popolne informacije, zlasti o končnem uporabniku, namembni državi in končni uporabi izvoženega blaga.
Individualna izvozna dovoljenja so pogojena z izjavo o končni uporabi. Pristojni organ lahko nekatere zahtevke izvzame iz obveznosti predložitve izjave o končni uporabi. Za globalno izvozno dovoljenje se po potrebi lahko zahteva izjava o končni uporabi.
Izvozniki, ki uporabljajo globalna izvozna dovoljenja, izvajajo program notranje skladnosti, razen če pristojni organ meni, da to ni potrebno zaradi drugih informacij, ki jih je upošteval pri obravnavi zahtevka za globalno izvozno dovoljenje, ki ga je predložil izvoznik.
Zahteve glede poročanja in programov notranje skladnosti v zvezi z uporabo globalnih izvoznih dovoljenj določijo države članice.
Na zahtevo izvoznikov se globalna izvozna dovoljenja, ki vsebujejo količinske omejitve, razdelijo.
5. Pristojni organi držav članic zahtevke za individualna ali globalna dovoljenja obravnavajo v časovnem roku, ki se določi z nacionalnim pravom ali prakso.
6. Nacionalna splošna izvozna dovoljenja:
(a) |
se ne uporabljajo za blago iz oddelka I Priloge II; |
(b) |
se opredelijo z nacionalnim pravom ali prakso; uporabljajo jih lahko vsi izvozniki s prebivališčem ali sedežem v državi članici, ki jih izdaja, če izpolnjujejo zahteve iz te uredbe in dopolnilne nacionalne zakonodaje; izdajo se v skladu z navedbami iz oddelka C Priloge III; |
(c) |
se ne smejo uporabljati, če je pristojni organ obvestil izvoznika, da je ali je lahko zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1), ali če je izvozniku znano, da je blago namenjeno tem uporabam. |
Nacionalna splošna izvozna dovoljenja se lahko uporabljajo tudi za blago in namembne države, navedene v oddelkih A do H Priloge II.
Države članice takoj uradno obvestijo Komisijo o vseh izdanih ali spremenjenih nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenjih. Komisija ta obvestila objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
7. Pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež, lahko izvozniku prepove uporabo splošnega izvoznega dovoljenja Unije, če obstaja upravičen sum glede njegove zmožnosti za upoštevanje zahtev dovoljenja ali določb zakonodaje o nadzoru izvoza.
Pristojni organi držav članic si izmenjajo informacije o izvoznikih, katerim je uporaba splošnega izvoznega dovoljenja Unije prepovedana, razen če pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež, presodi, da izvoznik ne bo poskušal izvoziti blaga z dvojno rabo prek druge države članice. Izmenjava informacij se izvede z uporabo elektronskega sistema iz člena 23(6).
Člen 13
1. Dovoljenja za opravljanje posredniških storitev in zagotavljanje tehnične pomoči iz te uredbe izda pristojni organ države članice, v kateri ima posrednik ali oseba, ki zagotavlja tehnično pomoč, prebivališče ali sedež. Kadar posrednik ali oseba, ki zagotavlja tehnično pomoč, nima prebivališča ali sedeža na carinskem območju Unije, dovoljenja za opravljanje posredniških storitev in zagotavljanje tehnične pomoči v skladu s to uredbo izda pristojni organ države članice, iz katere se opravljajo posredniške storitve ali zagotavlja tehnična pomoč.
2. Dovoljenja za opravljanje posredniških storitev se izdajo za določeno količino določenega blaga in jasno opredelijo lokacijo blaga v tretji državi porekla, končnega uporabnika in točno lokacijo končnega uporabnika.
V dovoljenjih za tehnično pomoč se jasno opredelita končni uporabnik in točna lokacija končnega uporabnika.
Dovoljenja veljajo na celotnem carinskem območju Unije.
3. Posredniki in osebe, ki zagotavljajo tehnično pomoč, predložijo pristojnemu organu vse ustrezne informacije, potrebne pri njihovih zahtevkih za pridobitev dovoljenja v skladu s to uredbo, zlasti podrobne podatke o lokaciji blaga z dvojno rabo, jasen opis blaga in količine, podatke o tretjih strankah, udeleženih pri poslu, namembni državi, končnem uporabniku v tej državi in njegovi točni lokaciji.
4. Pristojni organi držav članic zahtevke za dovoljenja za opravljanje posredniških storitev in tehnično pomoč obravnavajo v časovnem roku, ki se določi z nacionalnim pravom ali prakso.
5. Vsa dovoljenja za posredniške storitve in tehnično pomoč se po možnosti izdajo z elektronskimi sredstvi na obrazcih, ki vsebujejo vsaj vse elemente v vrstnem redu iz vzorcev iz oddelka B Priloge III.
Člen 14
1. Če se blago z dvojno rabo, za katerega je vložen zahtevek za individualno izvozno dovoljenje za namembno državo, ki ni navedena v delu 2 oddelka A Priloge II, ali za katero koli namembno državo pri blagu z dvojno rabo navedenem v Prilogi IV, ki se nahaja ali se bo nahajalo v eni ali več državah članicah, od katerih nobena ni država, kjer je bil vložen zahtevek, se to dejstvo navede v zahtevku. Pristojni organ države članice, ki je prejel zahtevek za izdajo dovoljenja, se takoj posvetuje s pristojnimi organi zadevnih držav članic in jim zagotovi ustrezne informacije. Ta posvet se lahko izvede z uporabo elektronskega sistema iz člena 23(6). Pozvane države članice v 10 delovnih dneh sporočijo vse pridržke, ki bi jih lahko imele glede izdaje takega dovoljenja in so zavezujoči za državo članico, v kateri je bil vložen zahtevek.
Če v 10 delovnih dneh ne prejmejo nobenega pridržka, se šteje, da pozvane države članice nimajo pridržkov.
V izjemnih primerih lahko vsaka pozvana država članica prosi za podaljšanje tega 10-dnevnega roka. Podaljšanje pa ne sme biti daljše od 30 delovnih dni.
2. Če bi neki izvoz utegnil ogrožati bistvene varnostne interese ene države članice, lahko ta zaprosi drugo državo članico, da ne izda izvoznega dovoljenja ali, če je bilo dovoljenje že izdano, zaprosi za njegovo razveljavitev, odlog izvršitve, spremembo ali preklic. Zaprošena država članica z državo članico prosilko takoj začne nezavezujoča posvetovanja, ki se morajo končati v 10 delovnih dneh. Če se zaprošena država članica odloči, da izda dovoljenje, mora o tem uradno in prek elektronskega sistema iz člena 23(6) obvestiti Komisijo in druge države članice.
Člen 15
1. Države članice pri odločanju o izdaji dovoljenja ali o prepovedi tranzita v skladu s to uredbo upoštevajo vse ustrezne razmisleke, ki vključujejo:
(a) |
mednarodne obveznosti in zaveze Unije in držav članic, zlasti obveznosti in zaveze, ki jih je sprejela posamezna država članica s pristopom k ustreznim mednarodnim režimom o neširjenju orožja in ureditvam o nadzoru izvoza ali pa z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb; |
(b) |
njihove obveznosti v zvezi s sankcijami, uvedenimi s sklepom ali skupnim stališčem, ki ga sprejme Svet, ali z odločbo OVSE ali zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov; |
(c) |
vprašanja nacionalne zunanje in varnostne politike, vključno s tistimi, ki so zajeta v Skupnem stališču 2008/944/SZVP; |
(d) |
vprašanja v zvezi z nameravano končno uporabo in tveganjem preusmeritve. |
2. Poleg meril iz odstavka 1 države članice pri ocenjevanju zahtevka za globalno izvozno dovoljenje upoštevajo tudi izvoznikovo izvajanje programa notranje skladnosti.
Člen 16
1. Pristojni organ lahko v skladu s to uredbo zavrne izdajo izvoznega dovoljenja in lahko razveljavi, odloži izvršitev, spremeni ali prekliče že izdano izvozno dovoljenje. Kadar pristojni organ zavrne, razveljavi, odloži izvršitev, bistveno omeji ali prekliče izvozno dovoljenje ali kadar sklene, da se načrtovani izvoz ne odobri, o tem uradno obvesti pristojne organe drugih držav članic ter Komisijo in jim posreduje ustrezne informacije. Če pristojni organ države članice odloži izvršitev izvoznega dovoljenja, ob koncu obdobja odloga izvršitve o končni oceni seznani pristojne organe drugih držav članic in Komisijo.
2. Pristojni organi držav članic preverijo zavrnjena dovoljenja, o katerih so bili v treh letih po predložitvi obvestila uradno obveščeni v skladu z odstavkom 1, in jih razveljavijo, spremenijo ali obnovijo. Pristojni organi držav članic o rezultatih pregleda čimprej obvestijo pristojne organe drugih držav članic in Komisijo. Zavrnitve, ki niso razveljavljene, ostanejo veljavne in se pregledajo vsaka tri leta. Pri tretjem pregledu mora zadevna država članica pojasniti razloge za ohranitev te zavrnitve.
3. Pristojni organ brez odlašanja uradno obvesti pristojne organe drugih držav članic in Komisijo o svojih odločitvah o prepovedi tranzita blaga z dvojno rabo, sprejetih v skladu s členom 7. Ta obvestila zajemajo vse ustrezne informacije, vključno z razvrstitvijo blaga, njegovimi tehničnimi parametri, namembno državo in končnim uporabnikom.
4. Odstavka 1 in 2 tega člena se uporabljata tudi za dovoljenja za opravljanje posredniških storitev in tehnično pomoč iz člena 13.
5. Preden pristojni organ države članice odloči, ali bo v skladu s to uredbo izdal dovoljenje ali pa bo prepovedal tranzit, prouči vse obstoječe zavrnitve ali odločitve o prepovedi tranzita blaga z dvojno rabo navedenega v Prilogi I, sprejete v skladu s to uredbo, da ugotovi, ali so pristojni organi druge države članice članic zavrnili dovoljenje ali tranzit za skoraj povsem enak posel. Potem se posvetuje s pristojnim organom ali pristojnimi organi države članice, ki so izdali takšne zavrnitve ali odločitve o prepovedi tranzita, kakor to določajo odstavki 1, 3 in 4 tega člena.
Pristojni organi držav članic, s katerimi se je pristojni organ posvetoval, v 10 delovnih dneh sporočijo, ali menijo, da je zadevni posel skoraj povsem enak posel. Če v 10 delovnih dneh ni odgovora, se šteje, da pristojni organi držav članic, s katerimi se je pristojni organ posvetoval, ne menijo, da je zadevni posel skoraj povsem enak posel.
Če je za pravilno oceno zadevnega posla potrebnih več informacij, se pristojni organi zadevnih držav članic dogovorijo o podaljšanju tega 10-dnevnega obdobja. Podaljšanje ne sme biti daljše od 30 delovnih dni.
Če se pristojni organ po takšnem posvetovanju odloči izdati dovoljenje ali dovoliti tranzit, o tem obvesti pristojne organe drugih držav članic in Komisijo ter svojo odločitev obrazloži z vsemi ustreznimi informacijami.
6. Vsa obvestila, zahtevana na podlagi tega člena, se pošljejo prek varnih elektronskih sredstev, vključno prek sistema iz člena 23(6).
7. Vse informacije, izmenjane na podlagi tega člena, so v skladu s členom 23(5) o zaupnosti takšnih informacij.
POGLAVJE IV
SPREMEMBA SEZNAMOV BLAGA Z DVOJNO RABO IN NAMEMBNIH DRŽAV
Člen 17
1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 za spremembo seznamov blaga z dvojno rabo iz Prilog I in IV, kot sledi:
(a) |
seznam blaga z dvojno rabo iz Priloge I se spremeni v skladu z ustreznimi obveznostmi in zavezami ter z vsako njihovo spremembo, ki so jih v zvezi s tem sprejele države članice in po potrebi Unija s pristopom k mednarodnim režimom o neširjenju orožja in ureditvam o nadzoru izvoza, ali z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb; |
(b) |
kadar sprememba Priloge I zadeva blago z dvojno rabo, ki je navedeno tudi v Prilogi II ali IV, se ti prilogi ustrezno spremenita. |
2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 za spremembo Priloge II s črtanjem blaga ali dodajanjem ali črtanjem namembnih držav s področja uporabe splošnih izvoznih dovoljenj Unije v posvetovanju z usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo, ustanovljeno na podlagi člena 24, in upoštevaje obveznosti in zaveze v okviru ustreznih režimov o neširjenju orožja in ureditev o nadzoru izvoza, kot so spremembe seznamov za nadzor, pa tudi pomembne geopolitične dogodke. Kadar izredno nujni razlogi zahtevajo črtanje posameznih namembnih držav s področja uporabe splošnega izvoznega dovoljenja Unije, se za delegirane akte, ki se sprejmejo na podlagi tega odstavka, uporabi postopek iz člena 19.
Člen 18
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 17 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 09. septembra 2021. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3. Prenos pooblastila iz člena 17 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 17, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 19
1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati brez odlašanja in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.
2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 18(6). V tem primeru Komisija takoj po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.
Člen 20
Seznam blaga z dvojno rabo naveden v prilogi IV, ki spada pod Prilogo I, se posodobi glede na člen 36 PDEU, in sicer zaradi javnega reda in javnih varnostnih interesov držav članic.
POGLAVJE V
CARINSKI POSTOPKI
Člen 21
1. Pri opravljanju formalnosti za izvoz blaga z dvojno rabo pri carinskem uradu, pristojnem za obdelavo carinske deklaracije, izvoznik predloži dokazilo, da so pridobljena vsa potrebna izvozna dovoljenja.
2. Od izvoznika se lahko zahteva prevod predloženih dokaznih dokumentov v uradni jezik države članice, v kateri se vloži deklaracija.
3. Brez vpliva na pooblastila, ki jih država članica dobi s carinskim zakonikom Unije in v skladu z njim in na njegovi podlagi, lahko postopek izvoza s svojega ozemlja tudi odloži za obdobje, ki ni daljše od obdobja iz odstavka 4, ali po potrebi drugače prepreči, da bi blago z dvojno rabo, za katero obstaja ali ne obstaja veljavno izvozno dovoljenje, zapustilo Unijo prek njenega ozemlja, če ima:
(a) |
razloge za sum, da
|
(b) |
ustrezne informacije v zvezi z morebitno uporabo ukrepov iz člena 4(1). |
4. V primerih iz odstavka 3 tega člena se država članica iz tega odstavka brez odlašanja posvetuje s pristojnim organom države članice, ki je izdal izvozno dovoljenje ali ki lahko ukrepa na podlagi člena 4(1), da bi lahko pristojni organ ukrepal na podlagi člena 4(1) ali člena 16(1). Če se ta pristojni organ odloči, da dovoljenje ostane veljavno ali da ne bo ukrepal v skladu s členom 4(1), odgovori v 10 delovnih dneh, v izjemnih okoliščinah pa lahko zahteva podaljšanje tega roka na 30 delovnih dni. V takem primeru oziroma če ni odgovora v 10 oziroma 30 delovnih dneh, se blago z dvojno rabo takoj sprosti. Pristojni organ države članice, ki je izdal dovoljenje, obvesti pristojne organe drugih držav članic in Komisijo.
5. Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami pripravi smernice za podporo medresorskemu sodelovanju med organi, ki izdajajo dovoljenja, in carinskimi organi.
Člen 22
1. Države članice lahko določijo, da se smejo carinske formalnosti za izvoz blaga z dvojno rabo opravljati samo pri carinskih uradih, ki so za to pooblaščeni.
2. Države članice, ki izkoristijo možnost iz odstavka 1, sporočijo Komisiji imena pooblaščenih carinskih uradov. Komisija objavi informacije v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
POGLAVJE VI
UPRAVNO SODELOVANJE, IZVAJANJE IN UVELJAVLJANJE
Člen 23
1. Države članice Komisijo brez odlašanja obvestijo o zakonih in drugih predpisih, sprejetih na podlagi izvajanja te uredbe, vključno s:
(a) |
seznamom pristojnih organov držav članic, pooblaščenih za:
|
(b) |
ukrepi iz člena 25(1). |
Komisija posreduje informacije drugim državam članicam in jih objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
2. Države članice v sodelovanju s Komisijo sprejmejo ustrezne ukrepe za vzpostavitev neposrednega sodelovanja in izmenjave informacij med pristojnimi organi, da bi okrepili učinkovitost režima Unije za nadzor izvoza ter zagotovili skladno in učinkovito izvajanje in uveljavljanje nadzora na celotnem carinskem območju Unije. Izmenjava informacij lahko zajema:
(a) |
ustrezne podatke za vsako izdano dovoljenje (npr. vrednost in vrste dovoljenj in namembne države, število uporabnikov splošnih dovoljenj); |
(b) |
dodatne informacije v zvezi z uporabo nadzora, med drugim informacije o izvajanju meril iz člena 15(1), število izvajalcev programa notranje skladnosti in po potrebi podatke o izvozu blaga z dvojno rabo iz drugih držav članic; |
(c) |
informacije o analizi, na kateri temeljijo dodatki ali načrtovani dodatki k nacionalnim seznamom za nadzor na podlagi člena 9; |
(d) |
informacije glede izvrševanja nadzora, vključno z na tveganju temelječimi pregledi, podrobnimi podatki o izvoznikih, ki so izgubili pravico do uporabe nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj ali splošnih izvoznih dovoljenj Unije, in po potrebi število kršitev, zasegov in uporabo drugih kazni; |
(e) |
podatke o občutljivih končnih uporabnikih, akterjih, vpletenih v sumljive dejavnosti v zvezi z javnimi naročili in, če so na voljo, o poteh prevoza. |
3. Izmenjava podatkov o izdanih dovoljenjih poteka vsaj enkrat letno v skladu s smernicami, ki jih pripravi usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo, vzpostavljena na podlagi člena 24, in ob ustreznem upoštevanju pravnih zahtev v zvezi z varstvom osebnih podatkov, poslovno občutljivih informacij ali zaščitenih informacij v zvezi z obrambo, zunanjo politiko ali nacionalno varnostjo.
4. Države članice in Komisija na podlagi informacij, predloženih na podlagi te uredbe, in analiz teh podatkov redno preverjajo izvajanje člena 15. Vsi udeleženci teh izmenjav spoštujejo zaupnost razprav.
5. Smiselno se uporabljajo Uredba Sveta (ES) št. 515/97 (14) in zlasti določbe o zaupnosti informacij.
6. Komisija po posvetovanju z usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo, vzpostavljeno na podlagi člena 24, razvije varen in šifriran sistem, da podpre neposredno sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic in po potrebi Komisijo. Komisija sistem, kjer je to mogoče, poveže z elektronskimi sistemi pristojnih organov držav članic za izdajanje dovoljenj do mere, ki je potrebna za spodbujanje tega neposrednega sodelovanja in izmenjave informacij. Evropski parlament je obveščen o proračunu sistema, njegovem razvoju in delovanju.
7. Obdelava osebnih podatkov poteka v skladu s pravili iz uredb (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725.
Člen 24
1. Ustanovi se usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo, ki ji predseduje predstavnik Komisije. Vsaka država članica v to skupino imenuje svojega predstavnika. Skupina obravnava vsa vprašanja v zvezi z uporabo te uredbe, ki jih sproži predsedujoči ali predstavnik države članice.
2. Usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo se vedno, ko meni, da je potrebno, posvetuje z izvozniki, posredniki, osebami, ki zagotavljajo tehnično pomoč, in drugimi zadevnimi deležniki, ki jih zadeva ta uredba.
3. Usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo po potrebi ustanovi skupine tehničnih strokovnjakov iz držav članic za proučevanje posebnih vprašanj v zvezi z izvajanjem nadzora, vključno z vprašanji v zvezi s posodobitvijo seznamov za nadzor Unije iz Priloge I. Skupine tehničnih strokovnjakov se po potrebi posvetujejo z izvozniki, posredniki, osebami, ki zagotavljajo tehnično pomoč, in drugimi deležniki, ki jih zadeva ta uredba.
4. Komisija podpira program Unije za krepitev zmogljivosti pri izdaji dovoljenj in izvrševanju nadzora, vključno z razvojem skupnih programov usposabljanja za uradnike držav članic v posvetovanju z usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo.
Člen 25
1. Vsaka država članica sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi pravilno uveljavitev te uredbe. Predvsem predpiše kazni za kršitve določb te uredbe ali določb, ki so bile sprejete za njeno izvajanje. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
2. Usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo vzpostavi mehanizem za usklajevanje izvrševanja nadzora, da se podpre izmenjava informacij in neposredno sodelovanje med pristojnimi organi in organi za izvrševanje nadzora držav članic (v nadaljnjem besedilu: mehanizem za usklajevanje izvrševanja nadzora). Države članice in Komisija si v okviru mehanizma za usklajevanje izvrševanja izmenjujejo ustrezne informacije, če so na voljo, tudi o uporabi, naravi in učinku ukrepov, sprejetih na podlagi odstavka 1, o izvrševanju najboljših praks in nedovoljenem izvozu blaga z dvojno rabo in/ali kršitvah te uredbe in/ali ustrezne nacionalne zakonodaje.
Države članice in Komisija si v okviru mehanizma za usklajevanje izvrševanja nadzora izmenjujejo tudi informacije o najboljših praksah nacionalnih organov za izvrševanje nadzora glede na tveganju temelječih pregledov, zaznavanja in pregona nedovoljenega izvoza blaga z dvojno rabo in/ali morebitnih drugih kršitev te uredbe in/ali ustrezne nacionalne zakonodaje.
Izmenjava informacij v mehanizmu za usklajevanje izvrševanja nadzora je zaupna.
POGLAVJE VII
PREGLEDNOST, OZAVEŠČANJE, SPREMLJANJE, OCENJEVANJE
Člen 26
1. Komisija in Svet subjektom iz te uredbe po potrebi zagotovita smernice in/ali priporočila za najboljše prakse za zagotovitev učinkovitosti režima Unije za nadzor izvoza in doslednosti njegovega izvajanja. Za zagotavljanje smernic in/ali priporočil za najboljše prakse izvoznikom, posrednikom in osebam, ki zagotavljajo tehnično pomoč so odgovorne države članice, v katerih ti prebivajo ali imajo sedež. V teh smernicah in/ali priporočilih za najboljše prakse se zlasti upoštevajo potrebe MSP po informacijah.
2. Komisija po posvetovanju z usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o izvajanju te uredbe in dejavnostih, preverjanjih in posvetovanjih usklajevalne skupine za blago z dvojno rabo. To letno poročilo je javnega značaja.
Letno poročilo vključuje informacije o dovoljenjih(zlasti o številu in vrednosti po vrstah blaga in namembnih državah na ravni Unije in držav članic), ter zavrnitvah in prepovedih na podlagi te uredbe. Letno poročilo vključuje tudi informacije o upravi(zlasti o osebju, dejavnostih usklajevanja in ozaveščanja, namenskih orodjih za izdajanje dovoljenj ali uvrščanju blaga) ter izvrševanju nadzora (zlasti številu kršitev in kaznih).
V zvezi s blagom za kibernetski nadzor letno poročilo vključuje posebne informacije o dovoljenjih, zlasti o številu prejetih vlog glede na blago, državi članici izdajateljici in namembnih državah, na katere se te vloge nanašajo, ter o odločitvah, sprejetih v zvezi s temi vlogami.
Informacije iz letnega poročila se predstavijo v skladu z načeli iz odstavka 3.
Komisija in Svet zagotovita smernice o metodologiji za zbiranje in obdelavo podatkov za pripravo letnega poročila, med drugim določitev vrst blaga in razpoložljivost podatkov o izvrševanju nadzora.
3. Države članice Komisiji zagotovijo vse ustrezne informacije za pripravo poročila v skladu s pravnimi zahtevami glede varstva osebnih podatkov, poslovno občutljivih informacij ali zaščitenih informacij v zvezi z obrambo, zunanjo politiko ali nacionalno varnostjo. Za informacije, izmenjane ali objavljene v skladu s tem členom, se uporablja Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (15) o evropski statistiki.
4. V obdobju od 10. septembra 2026 do 10. septembra 2028 Komisija oceni to uredbo ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poroča o glavnih ugotovitvah. Komisija po 10.septembra 2024 izvede oceno člena 5 ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poroča o glavnih ugotovitvah.
POGLAVJE VIII
NADZORNI UKREPI
Člen 27
1. Izvozniki blaga z dvojno rabo morajo voditi podrobne registre ali evidence o svojih izvoznih poslih v skladu z nacionalnimi predpisi ali postopki, ki veljajo v zadevni državi članici. Takšni registri ali evidence zajemajo predvsem trgovinske dokumente, kot so fakture, seznami ladijskega blaga ter prevozni in drugi odpremni dokumenti, ki vsebujejo dovolj informacij, da se lahko razbere:
(a) |
opis blaga z dvojno rabo; |
(b) |
količina blaga z dvojno rabo; |
(c) |
ime in naslov izvoznika in prejemnika; |
(d) |
kadar je znano, končna uporaba in končni uporabnik blaga z dvojno rabo. |
2. V skladu z nacionalnim pravom ali praksami, ki veljajo v zadevni državi članici, posredniki in osebe, ki zagotavljajo tehnično pomoč vodijo registre ali evidence posredniških storitev ali tehnične pomoči, da se lahko na zahtevo dokaže opis blaga z dvojno rabo, za katero so bile opravljene posredniške storitve ali zagotovljena tehnična pomoč, obdobje, v katerem je bilo blago predmet takih storitev, namembna država tega blaga in storitev ter države, ki jih te storitve zadevajo.
3. Registri ali evidence in dokumenti iz odstavkov 1 in 2 se hranijo najmanj pet let od konca koledarskega leta, v katerem je bil opravljen izvoz ali posredniške storitve ali tehnična pomoč. Na zahtevo se predložijo pristojnemu organu.
4. Dokumenti in evidence o prenosih blaga z dvojno rabo navedene v Prilogi I znotraj Unije se hranijo vsaj tri leta od konca koledarskega leta, v katerem je bil opravljen prenos, in se na zahtevo predložijo pristojnemu organu države članice, iz katere so bili ti izdelki preneseni.
Člen 28
Pravilna uporaba te uredbe se zagotovi tako, da vsaka država članica sprejme vse potrebne ukrepe, da pristojni organi lahko:
(a) |
zberejo informacije o vsakem naročilu ali poslu, ki vključuje blago z dvojno rabo; |
(b) |
ugotovijo, ali se pravilno uporabljajo ukrepi za nadzor izvoza, ki lahko vključujejo predvsem pravico do vstopa v prostore oseb, ki so povezani z določenim izvoznim poslom, ali posrednikov, ki opravljajo posredniške storitve pod pogoji iz člena 6, ali oseb, ki zagotavljajo tehnično pomoč v okoliščinah iz člena 8. |
POGLAVJE IX
SODELOVANJE S TRETJIMI DRŽAVAMI
Člen 29
1. Komisija in države članice so po potrebi v dialogu s tretjimi državami, da bi spodbudile konvergenco nadzora na svetovni ravni.
Dialogi lahko podpirajo redno in vzajemno sodelovanje s tretjimi državami, vključno z izmenjavo informacij in primerov najboljših praks ter krepitvijo zmogljivosti in ozaveščanjem tretjih držav. Dialogi lahko tudi spodbudijo tretje države k doslednemu spoštovanju strogega nadzora izvoza, ki so ga razvili večstranski režimi za nadzor izvoza kot model za najboljšo mednarodno prakso.
2. Brez poseganja v določbe sporazumov o medsebojni upravni pomoči ali protokolov v carinskih zadevah, ki so jih sklenile Unija in tretje države, lahko Svet pooblasti Komisijo, da se s tretjimi državami pogaja o sporazumih za vzajemno priznavanje nadzorov izvoza blaga z dvojno rabo iz te uredbe.
Ta pogajanja potekajo v skladu s postopki iz člena 207(3) PDEU in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, če je to primerno.
POGLAVJE X
KONČNE DOLOČBE
Člen 30
Ta uredba se uporablja brez poseganja v Delegirani sklep Komisije z dne 15. septembra 2015 o dopolnitvi Sklepa št. 1104/2011/EU.
Člen 31
Uredba (ES) št. 428/2009 se razveljavi.
Pri zahtevkih za dovoljenja, vloženih pred 9. septembra 2021, se še naprej uporabljajo ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 428/2009.
Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VI.
Člen 32
Ta uredba začne veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. maja 2021
Za Evropski parlament
predsednik
D. M. SASSOLI
Za Svet
predsednik
A. P. ZACARIAS
(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. marca 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 10. maja 2021.
(2) Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (UL L 134, 29.5.2009, str. 1).
(3) Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (UL L 335, 13.12.2008, str. 99).
(4) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).
(5) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(6) Uredba (EU) 2015/479 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za izvoz (UL L 83, 27.3.2015, str. 34).
(7) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(8) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
(9) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41).
(10) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).
(11) UL C 202, 8.7.2011, str. 13.
(12) Sklep št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravilih za dostop do regulirane javne storitve, ki jo zagotavlja globalni navigacijski satelitski sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo (UL L 287, 4.11.2011, str. 1).
(13) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1).
(14) Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (UL L 82, 22.3.1997, str. 1).
(15) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).
PRILOGA I
SEZNAM BLAGA Z DVOJNO RABO IZ ČLENA 3 TE UREDBE
S seznamom blaga z dvojno rabo v tej prilogi se izvaja mednarodno dogovorjena kontrola blaga z dvojno rabo, vključno z Avstralsko skupino (1), Režimom kontrole raketne tehnologije (MTCR) (2), Skupino držav dobaviteljic jedrskega blaga (NSG) (3), Wassenaarsko ureditvijo (4) in Konvencijo o kemičnem orožju (CWC) (5).
VSEBINA
Del I - |
Splošne opombe, kratice ter okrajšave in opredelitve pojmov |
Del II - Skupina 0 |
Jedrski materiali, objekti in oprema |
Del III - Skupina 1 |
Posebni materiali in z njimi povezana oprema |
Del IV - Skupina 2 |
Obdelava materialov |
Del V - Skupina 3 |
Elektronika |
Del VI - Skupina 4 |
Računalniki |
Del VII - Skupina 5 |
Telekomunikacije in „informacijska varnost“ |
Del VIII - Skupina 6 |
Senzorji in laserji |
Del IX - Skupina 7 |
Navigacija in letalska elektronika |
Del X - Skupina 8 |
Pomorstvo |
Del XI - Skupina 9 |
Zračna plovila in pogon |
DELI - Splošne opombe, kratice ter okrajšave in opredelitve pojmov
SPLOŠNE OPOMBE K PRILOGI I
1. |
Za nadzor blaga, ki je izdelano ali prirejeno za vojaško rabo, glej ustrezni(e) seznam(e) za nadzor vojaškega blaga, ki ga(jih) vodijo posamezne države članice. Napotila v tej prilogi z navedbo „GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA“ se nanašajo prav na te sezname. |
2. |
Cilj nadzora iz te priloge se ne bi smel izničiti z izvozom kakršnega koli nenadzorovanega blaga (vključno z obratom), ki vsebuje eno ali več nadzorovanih komponent, kadar je ena ali več nadzorovanih komponent osnovni element tega blaga in jo je mogoče zlahka odstraniti ali uporabiti za druge namene.
|
3. |
Blago, navedeno v tej prilogi, se nanaša tako na novo kot tudi na rabljeno blago. |
4. |
V nekaterih primerih so kemikalije razvrščene po imenu in številki CAS. Seznam se uporablja za kemikalije z isto strukturno formulo (vključno s hidrati) ne glede na ime ali številko CAS. Številke CAS so prikazane za pomoč pri opredelitvi neke kemikalije ali zmesi, ne glede na nomenklaturo. Številk CAS ni mogoče uporabljati kot edinstvenih identifikatorjev, saj imajo nekatere oblike navedene kemikalije različne številke CAS, enako pa velja za zmesi, ki vsebujejo kemikalijo s seznama. |
OPOMBA O JEDRSKI TEHNOLOGIJI
(Upoštevati v povezavi z oddelkom E skupine 0.)
„Tehnologija“, ki je v neposredni povezavi z blagom iz skupine 0, je predmet nadzora v skladu z določbami skupine 0.
„Tehnologija“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ nadzorovanega blaga ostane pod nadzorom, tudi če jo je mogoče uporabljati za nenadzorovano blago.
Odobritev izvoza blaga pomeni tudi dovoljenje, da se istemu končnemu uporabniku izvozi tudi najmanj toliko „tehnologije“, kolikor je je potrebne za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje in popravilo blaga.
Nadzor nad prenosom „tehnologije“ se ne uporablja za informacije „v javni domeni“ oziroma za „temeljne znanstvene raziskave“.
SPLOŠNA OPOMBA O TEHNOLOGIJI
(Upoštevati v povezavi z oddelkom E skupin 1 do 9.)
Izvoz „tehnologije“, ki je „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali za „uporabo“ blaga pod nadzorom iz skupin 1 do 9, se nadzira v skladu z določbami skupin 1 do 9.
„Tehnologija“, „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga pod nadzorom, ostane pod nadzorom, tudi če jo je mogoče uporabiti za nenadzorovano blago.
Nadzor se ne nanaša na minimum „tehnologije“, potrebne za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) ali popravilo blaga, ki ni predmet nadzora ali katerega izvoz je bil dovoljen.
Opomba: |
to ne izvzema „tehnologije“ iz točk 1E002.e., 1E002.f., 8E002.a. in 8E002.b. |
Nadzor nad prenosom „tehnologije“ se ne uporablja za informacije „v javni domeni“, za „temeljne znanstvene raziskave“ ali za informacije, nujno potrebne za patentno prijavo.
OPOMBA O PROGRAMSKI OPREMI ZA JEDRSKE OBJEKTE
(Ta opomba ima prednost pred katerim koli nadzorom v oddelku D skupine 0)
Predmet nadzora oddelka D skupine 0 s tega seznama ni „programska oprema“, ki predstavlja minimalno potrebno „objektno kodo“ za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) in popravilo blaga, katerega izvoz je bil dovoljen.
Odobritev blaga za izvoz pomeni tudi dovoljenje, da se istemu končnemu uporabniku izvozi minimalno potrebna „objektna koda“ za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) in popravilo blaga.
Opomba: |
opomba o programski opremi za jedrske objekte ne izvzema „programske opreme“ iz dela 2 skupine 5 („Informacijska varnost“). |
SPLOŠNA OPOMBA O PROGRAMSKI OPREMI
(Ta opomba ima prednost pred katerim koli nadzorom v oddelku D skupin 1 do 9.)
Blago iz skupin 1 do 9 tega seznama ni predmet nadzora, če gre za „programsko opremo“, ki ima katero koli od naslednjih značilnosti:
a. |
je splošno dostopna javnosti, ker:
|
b. |
je v „javni domeni“ ali |
c. |
predstavlja minimalno potrebno „objektno kodo“ za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) in popravilo blaga, katerega izvoz je bil dovoljen. |
Opomba: |
točka c. splošne opombe o programski opremi ne izvzema „programske opreme“ iz dela 2 skupine 5 („Informacijska varnost“). |
SPLOŠNA OPOMBA O „INFORMACIJSKI VARNOSTI“
Opremo ali funkcije za „informacijsko varnost“ je treba obravnavati na podlagi določb v delu 2 skupine 5, tudi če gre za komponente, „programsko opremo“ ali funkcije druge opreme.
UREDNIŠKA PRAKSA V OKVIRU URADNEGA LISTA EVROPSKE UNIJE
V skladu s pravili Medinstitucionalnega slogovnega priročnika se za besedila v slovenščini, objavljena v Uradnem listu Evropske unije:
— |
za ločevanje celih števil od decimalnih števil uporablja vejica,
|
Besedilo, ponatisnjeno v tej prilogi, upošteva zgoraj navedeno prakso.
KRATICE IN OKRAJŠAVE, UPORABLJENE V TEJ PRILOGI
Za kratice in okrajšave, uporabljene kot opredeljeni pojem, glejte „Opredelitev pojmov, uporabljenih v tej prilogi“.
KRATICE IN OKRAJŠAVE
ABEC |
Annular Bearing Engineers Committee (Inženirski odbor za kroglične ležaje) |
ABMA |
American Bearing Manufacturers Association (Združenje ameriških proizvajalcev ležajev) |
ADC |
analogno-digitalni pretvornik |
AGMA |
American Gear Manufacturers‘ Association (Združenje ameriških proizvajalcev menjalnikov) |
AHRS |
sistem za določanje lege in smeri |
AISI |
American Iron and Steel Institute (Ameriški inštitut za železo in jeklo) |
ALE |
epitaksija atomske plasti |
ALU |
aritmetična logična enota |
ANSI |
American National Standards Institute (Ameriški državni inštitut za standarde) |
APP |
prilagojena največja zmogljivost |
APU |
pomožne pogonske enote |
ASTM |
Ameriško društvo za preizkušanje in materiale |
ATC |
nadzor zračnega prometa |
BJT |
bipolarni spojni tranzistorji |
BPP |
parameter BPP |
BSC |
krmilnik baznih postaj |
CAD |
računalniško podprto načrtovanje |
CAS |
Chemical Abstracts Service (Služba za izmenjavo kemijskih izvlečkov) |
CCD |
senzor CDD |
CDU |
krmilna in prikazovalna enota |
CEP |
verjetna krožna napaka |
CMM |
koordinatni merilni stroj |
CMOS |
dopolnilni kovinskooksidni polprevodnik |
CNTD |
termalno nanašanje s krmiljeno nukleacijo |
CPLD |
kompleksni programirljivi logični element |
CPU |
centralna procesna enota |
CVD |
kemične naparjanje |
CW |
kemično bojevanje |
CW (pri laserjih) |
zvezni val |
DAC |
digitalno-analogni pretvornik |
DANL |
prikazani povprečni nivo šuma |
DBRN |
navigacija na podlagi podatkovnih baz |
DDS |
neposredni digitalni sintetizator |
DMA |
dinamična mehanska analiza |
DME |
oprema za merjenje razdalje |
DMOSFET |
difuzni kovinsko oksidni tranzistor na poljski pojav |
DS |
smerno strjeni |
EB |
eksplozivni mostič |
EB-PVD |
fizično nanašanje z naparjanjem z uporabo elektronskega žarka |
EBW |
eksplozivna mostična žica |
ECM |
elektrokemična strojna izdelava |
EDM |
elektroerozijski stroji |
EFI |
eksplozivni folijski vžigalnik |
EIRP |
efektivna izotropna sevana moč |
EMP |
elektromagnetni impulz |
ENOB |
efektivno število bitov |
ERF |
elektroreologična končna obdelava |
ERP |
efektivna sevana moč |
ESD |
elektrostatična razelektritev |
ETO |
emitor z izklopnim mehanizmom |
ETT |
tiristor z električnim sprožilcem |
EU |
Evropska unija |
EUV |
ekstremno ultravijolično |
FADEC |
popolno digitalno krmiljenje motorja |
FFT |
hitra Fouriereva transformacija |
FPGA |
programirljiva mreža vrat |
FPIC |
programirljiva mreža medpovezav |
FPLA |
programirljiva mreža logičnih nizov |
FPO |
operacija v plavajoči vejici |
FWHM |
polovična vrednost širine |
GLONASS |
globalni satelitski navigacijski sistem |
GNSS |
globalni satelitski navigacijski sistem |
GPS |
globalni pozicionirni sistem |
GSM |
globalni sistem mobilnih komunikacij |
GTO |
tiristor z izklopnim mehanizmom |
HBT |
heterobipolarni tranzistor |
HDMI |
vmesnik za prenos multimedijskih signalov visoke ločljivosti |
HEMT |
tranzistor z visoko mobilnostjo elektronov |
ICAO |
Mednarodna organizacija civilnega letalstva |
IEC |
Mednarodna komisija za elektrotehniko |
IED |
improvizirana eksplozivna naprava |
IEEE |
Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike |
IFOV |
trenutno polje opazovanja |
IGBT |
bipolarni tranzistorji z izoliranimi vrati |
IGCT |
integrirani tiristorji z menjajočo smerjo toka |
IHO |
Mednarodna hidrografska organizacija |
ILS |
instrumentni pristajalni sistem |
IMU |
inercialna merilna enota |
INS |
inercialni navigacijski sistem |
IP |
internetni protokol |
IRS |
inercialni referenčni sistem |
IRU |
inercialna referenčna enota |
ISA |
mednarodna standardna atmosfera |
ISAR |
nasprotno sintetično odprtinski radar |
ISO |
Mednarodna organizacija za standardizacijo |
ITU |
Mednarodna telekomunikacijska zveza |
JT |
Joule-Thomsonov učinek |
LIDAR |
zaznavanje in določevanje svetlobe |
LIDT |
prag lasersko povzročene škode |
LOA |
skupna dolžina |
LRU |
hitro zamenljiva enota |
LTT |
fototiristor |
MLS |
mikrovalovni pristajalni sistemi |
MMIC |
monolitno mikrovalovno integrirano vezje |
MOCVD |
nanašanje kovin s kemičnim naparjanjem |
MOSFET |
kovinsko oksidni tranzistor na poljski pojav |
MPM |
mikrovalovni napajalni modul |
MRF |
magnetoreologična končna obdelava |
MRF |
minimalna razločljiva poteza |
MRI |
slikanje z uporabo magnetne resonance |
MTBF |
povprečni čas med okvarami |
MTTF |
povprečni čas do okvare |
NA |
numerična odprtina |
NDT |
neporušno preizkušanje |
NEQ |
neto količina eksploziva |
NIJ |
National Institute of Justice (Nacionalni inštitut za pravosodje) |
OAM |
delovanje, upravljanje ali vzdrževanje |
OSI |
medsebojno povezovanje odprtih sistemov |
PAI |
poliamid-imidi |
PAR |
radar za natančno približevanje |
PCL |
pasivna koherentna lokacija |
PDK |
pripomoček za načrtovanje procesa |
PIN |
osebna identifikacijska številka |
PMR |
zasebni mobilni radio |
PVD |
fizično nanašanje z naparjanjem |
ppm |
delov na milijon |
QAM |
kvadraturna amplitudna modulacija |
QE |
kvantna učinkovitost |
RAP |
reaktivna atomska plazma |
RF |
radijska frekvenca |
rms |
efektivna vrednost |
RNC |
krmilnik radijskega omrežja |
RNSS |
regionalni satelitski navigacijski sistem |
ROIC |
integrirano čitalno vezje |
S-FIL |
„step and flash“ tiskarska litografija |
SAR |
sintetično odprtinski radar |
SAS |
sintetično odprtinski sonar |
SC |
monokristal |
SCR |
silicijev usmernik |
SFDR |
dinamično območje brez motenj |
SHPL |
visokozmogljivi laser |
SLAR |
letalski stranski radar |
SOI |
silicij na izolatorju |
SQUID |
superprevodna naprava za merjenje kvantumske interference |
SRA |
enostavno nadomestljivi sestav |
SRAM |
statični vpisovalno/bralni pomnilnik |
SSB |
enobočni pas |
SSR |
sekundarni nadzorni radar |
SSS |
bočni sonar |
TIR |
popolnoma enoznačno odbiranje |
TVR |
odziv prenosne napetosti |
u |
atomska masna enota |
UPR |
enosmerna ponovljivost pozicioniranja |
UTS |
skrajna natezna trdnost |
UV |
ultravijolično |
VJFET |
vertikalni spojni tranzistorji na poljski pojav |
VOR |
zelo visokofrekvenčno večsmerno območje |
SZO |
Svetova zdravstvena organizacija |
WLAN |
brezžično lokalno omrežje |
OPREDELITEV POJMOV, UPORABLJENIH V TEJ PRILOGI
DEL II Skupina 0
SKUPINA0 – JEDRSKI MATERIALI, OBJEKTI IN OPREMA
0A Sistemi, oprema in komponente
0A001 |
„Jedrski reaktorji“ in posebej zanje zasnovana ali pripravljena oprema in komponente:
|
0B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
0B001 |
Obrat za ločevanje izotopov „naravnega urana“, „osiromašenega urana“ ali „posebnih cepljivih materialov“ in posebej konstruirana ali izdelana oprema in njeni sestavni deli:
|
0B002 |
Naslednji pomožni sistemi, oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za obrat za ločevanje izotopov, ki je opisan v točki 0B001, in so izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njimi“:
|
0B003 |
Obrat za pretvorbo urana in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen:
|
0B004 |
Obrat za pridobivanje ali koncentriranje težke vode, devterija iz devterijevih spojin ter posebej konstruirana ali izdelana oprema in sestavni deli zanjo:
|
0B005 |
Obrat, posebej konstruiran za proizvodnjo gorivnih elementov za „jedrske reaktorje“ in posebej izdelana ali pripravljena oprema zanj.
Tehnična opomba: Posebej izdelana ali pripravljena oprema za proizvajanje gorivnih elementov za „jedrske reaktorje“ vključuje opremo, ki:
|
0B006 |
Obrat za predelavo obsevanih gorivnih elementov iz „jedrskih reaktorjev“ in posebej konstruirana ali izdelana oprema zanj.
|
0B007 |
Obrat za pretvorbo plutonija in pripadajoča oprema, ki je posebej izdelana ali pripravljena v ta namen:
|
0C Materiali
0C001 |
„Naravni uran“ ali „osiromašeni uran“ ali torij v obliki kovine, zlitine, kemičnih spojin ali koncentratov in kateri koli drug material, ki vsebuje enega ali več prej navedenih materialov;
|
0C002 |
„Posebni cepljivi materiali“
|
0C003 |
Devterij, težka voda (devterijev oksid) in druge devterijeve spojine ter mešanice in raztopine, ki vsebujejo devterij in v katerih je izotopsko razmerje med devterijem in vodikom večje od 1:5 000. |
0C004 |
Grafit s čistostjo, boljšo od 5 ppm ‚ekvivalentov bora‘, in z gostoto nad 1,50 g/cm3 za uporabo v „jedrskem reaktorju“ v količinah nad 1 kg.
|
0C005 |
Posebej izdelane spojine ali praškaste snovi za proizvodnjo plinskih difuzijskih pregrad, ki so odporne proti koroziji z UF6 (npr. nikelj ali zlitine z vsaj 60 mas. % niklja, aluminijev oksid in popolnoma fluorirani polimeri ogljikovodika), s čistostjo vsaj 99,9 mas. % in povprečno velikostjo delcev manjšo od 10 μm, merjeno v skladu s standardom ASTM B330, in visoko stopnjo enakomerne zrnatosti. |
0D Programska oprema
0D001 |
„Programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz te skupine. |
0E Tehnologija
0E001 |
„Tehnologija“ je v skladu z opombo o jedrski tehnologiji v zvezi z „razvojem“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz te skupine. |
DEL III – Skupina 1
SKUPINA 1 – POSEBNI MATERIALI IN Z NJIMI POVEZANA OPREMA
1A Sistemi, oprema in komponente
1A001 |
Komponente, izdelane iz spojin s fluoridom:
|
1A002 |
„Kompozitne“ strukture ali laminati:
|
1A003 |
Proizvajalci aromatskih poliimidov, ki niso „taljivi“, v obliki filma, listov, trakov ali pasov, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
|
1A004 |
Zaščitna in opozorilna oprema in sestavni deli, ki niso posebej izdelani za vojaške namene:
|
1A005 |
Neprebojni jopiči in njihovi sestavni deli:
|
1A006 |
Oprema, posebej izdelana za uničenje improviziranih eksplozivnih naprav, navedenih v nadaljevanju, ter posebej zanje izdelane komponente:
Tehnična opomba: Za namene točke 1A006.b. so ‚motilci‘ naprave, ki so posebej izdelane za onesposobitev eksplozivne naprave z izstrelitvijo tekočega, trdnega ali razpršenega (zrnatega) projektila.
|
1A007 |
Oprema in naprave, posebej izdelane za električno proženje polnjenj in naprav, ki vsebujejo „energetske materiale“:
Tehnični opombi:
|
1A008 |
Naboji, naprave in komponente:
Tehnična opomba: ‚Oblikovano polnilo‘ je eksplozivno polnilo, oblikovano tako, da usmeri učinek eksplozije. |
1A102 |
Ponovno nasičeni pirolizirani ogljiko-ogljikovi sestavni deli, izdelani za vesoljska plovila iz točke 9A004 ali za sondirne rakete iz točke 9A104. |
1A202 |
Kompozitne strukture, razen tistih, ki so določene v točki 1A002, v obliki cevi in z obema od naslednjih značilnosti:
|
1A225 |
Platinirani katalizatorji, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za pospeševanje reakcije izmenjave vodikovega izotopa med vodikom in vodo, pri pridobivanju tritija iz težke vode ali za pridobivanje težke vode. |
1A226 |
Posebna embalaža, ki se uporablja pri ločevanju težke vode od navadne vode, ki ima obe od naslednjih značilnosti:
|
1A227 |
Okna za zaščito pred sevanjem iz materiala z visoko gostoto (iz svinčevega stekla ali drugo), ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebej izdelani okviri zanje:
Tehnična opomba: ‚Hladna površina‘ iz točke 1A227 pomeni vidno površino okna, ki je za predvideno uporabo izpostavljena najnižji stopnji sevanja. |
1 B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
1B001 |
Oprema za proizvodnjo ali pregledovanje „kompozitov“ ali laminatov iz točke 1A002 ali „vlaknenih ali nitastih materialov“ iz točke 1C010 in posebej izdelani sestavni deli in pribor zanje, kot so:
Tehnični opombi:
|
1B002 |
Oprema, izdelana za proizvodnjo prahu ali delcev kovinskih zlitin, ki ima obe naslednji značilnosti:
|
1B003 |
Orodje, šablone, kalupi ali utrjevalci za „superplastično oblikovanje“ ali za „difuzijsko spajanje“ titana, aluminija ali njunih zlitin, posebej izdelani za proizvodnjo katerega koli izmed naslednjih:
|
1B101 |
Oprema, ki ni zajeta v točki 1B001, za „proizvodnjo“ strukturnih kompozitov ter posebej zanje izdelanih sestavnih delov in pribora:
|
1B102 |
„Proizvodna oprema“ kovinskega prahu, razen tiste iz točke 1B002, in sestavni deli:
|
1B115 |
Oprema, razen tiste iz točke 1B002 ali 1B102, za proizvodnjo pogonskih goriv in njihovih sestavin in posebej zanjo izdelani sestavni deli:
|
1B116 |
Dulci, posebej izdelani za proizvodnjo pirolitsko dobljenih materialov, oblikovanih v kalupih, napeljavah ali drugih podlagah iz predhodnikov plinov, ki se razgrajujejo pri temperaturah med 1 573 K (1 300 °C) in 3 173 K (2 900 °C) pri tlaku od 130 Pa do 20 kPa. |
1B117 |
Vsadni mešalniki, ki imajo vse naslednje značilnosti, ter posebej zanje izdelane komponente:
|
1B118 |
Kontinuirani mešalniki, ki imajo vse naslednje značilnosti, ter posebej zanje izdelane komponente:
|
1B119 |
Mešalniki na napajalno energijo, ki se uporabljajo za drobljenje ali mletje materialov iz točk 1C011.a., 1C011.b. in 1C111 ali iz okvira Nadzora vojaškega blaga, in posebej zanje izdelane komponente: |
1B201 |
Stroji za navijanje niti, razen tistih iz točke 1B001 ali 1B101, in oprema zanje:
|
1B225 |
Elektrolitske celice za pridobivanje fluora s proizvodno zmogljivostjo, večjo od 250 g fluora na uro. |
1B226 |
Elektromagnetni ločevalniki izotopov, ki so izdelani ali opremljeni z enim ali več ionskimi viri z zmogljivostjo skupnega toka ionskega žarka 50 mA ali več.
|
1B228 |
Stolpi za kriogeno destilacijo vodika, ki imajo vse naslednje značilnosti:
Tehnična opomba: V točki 1B228 ‚efektivna dolžina‘ pomeni aktivno višino polnilnega materiala v polnjeni koloni ali aktivno višino plošč notranjega kontraktorja v ploščni koloni. |
1B230 |
Črpalke za kroženje raztopin koncentriranega ali razredčenega katalizatorja – kalijevega amida v tekočem amonijaku (KNH2/NH3), ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
1B231 |
Objekti ali obrati za ravnanje s tritijem in oprema zanje:
|
1B232 |
Turboekspanderji ali skupine turboekspanzijskih kompresorjev, ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
1B233 |
Objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov ter sistemi in oprema zanje:
|
1B234 |
Zadrževalni hrami, komore, vsebniki in drugi podobni zbiralniki za močna eksploziva, ki so namenjeni preizkušanju močnih eksplozivov ali eksplozivnih naprav in imajo obe ti dve značilnosti:
|
1B235 |
Ciljni sestavi in komponente za proizvodnjo tritija:
Tehnična opomba: Komponente, izdelane posebej za ciljne sestave za proizvodnjo tritija, lahko vključujejo pelete iz litija, materiale za absorpcijo tritija in posebej prevlečene srajčke. |
1C Materiali
Tehnična opomba:
kovine in zlitine:
če določbe ne opredeljujejo drugače, obsegata izraza ‚kovine‘ in ‚zlitine‘ v točkah od 1C001 do 1C012 naslednje neobdelane in napol obdelane oblike:
surove oblike:
|
anode, kepe, palice (vključno s palicami z zarezami in žičniškimi palicami), klade, bloki, grude, briketi, pogače, katode, kristali, kubusi, kocke, zrna, kroglice, ingoti, plošče, peleti, šibike, prah, koluti, sekanci, krajniki, nepravilni koščki, gobe, palčice; |
napol obdelane oblike (prevlečene, prekrite, navrtane, naluknjane ali ne):
a. |
kovani ali obdelani materiali, izdelani z valjanjem, vlečenjem, ekstrudiranjem, kovanjem, nabojnim ekstrudiranjem, stiskanjem, drobljenjem, atomiziranjem in s struženjem: profili, kanali, krogi, diski, prah, kosmiči, folije in listi, kovani predmeti, plošče, prah, stiskanine in tiskanine, trakovi, obroči, palice (vključno s taljenimi palicami, žičniškimi palicami in valjano žico), odrezki, oblike, listi, trakovi, cevi in črevesa (vključno s krogi, kvadrati in odprtinami za cevi), vlečena ali ekstrudirana žica; |
b. |
livarski materiali, dobljeni z litjem v pesku, šablonah, kovini, štukaturi ali v drugih vrstah kalupov, vključno z odlitki, dobljenimi pri visokem pritisku, sintriranimi oblikami in oblikami, dobljenimi z metalurgijo prahu. |
Predmet nadzora ostaja blago, izvoženo v oblikah, ki niso zajete v seznamu in so deklarirane kot dokončani proizvod, vendar v resnici pomenijo surove ali napol obdelane oblike.
1C001 |
Materiali, izdelani posebej za absorpcijo elektromagnetnega sevanja, ali intrinzično prevodni polimeri:
|
1C002 |
Kovinske zlitine, praškaste kovinske zlitine in legirani materiali:
Tehnične opombe:
|
1C003 |
Magnetne kovine kakršnih koli vrst ali oblik, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
|
1C004 |
Zlitine urana in titana ali volframove zlitine z „matriko“ na osnovi železa, niklja ali bakra, ki imajo naslednje značilnosti:
|
1C005 |
„Superprevodni“„kompozitni“ prevodniki, katerih dolžina presega 100 m ali imajo maso, ki presega 100 g:
Tehnična opomba: Za namen točke 1C005 so ‚filamenti‘ lahko v obliki žice, cilindrov, filmov, traku ali pasov. |
1C006 |
Tekočine in maziva:
|
1C007 |
Keramični prah, „kompozitni“ materiali s keramično „matriko“ in njihove ‚predhodne sestavine‘:
|
1C008 |
Nefluorirane polimerne snovi:
Tehnični opombi:
|
1C009 |
Nepredelane fluorirane spojine:
|
1C010 |
„Vlakneni ali nitasti materiali“:
Tehnični opombi:
|
1C011 |
Kovine in spojine:
|
1C012 |
Materiali:
Tehnična opomba: Ti materiali se navadno uporabljajo kot jedrski toplotni viri.
|
1C101 |
Materiali in naprave za zmanjšano opaznost, na primer radarski odboj, ultravijolični/infrardeči podpis in zvočni znaki, razen tistih iz točke 1C001, ki se uporabljajo v ‚projektilih‘, „projektilnih“ podsistemih ali zrakoplovih brez posadke, navedenih v točkah 9A012 ali 9A112.a.
Tehnična opomba: V točki 1C101 pomeni izraz ‚projektili‘ celotne raketne sisteme in zrakoplovne sisteme brez posadke, ki imajo doseg prek 300 km. |
1C102 |
Ponovno nasičeni pirolizirani ogljik-ogljikovi materiali, izdelani za vesoljska plovila iz točke 9A004 ali za sondirne rakete iz točke 9A104. |
1C107 |
Grafit in keramični materiali, razen tistih iz točke 1C007:
|
1C111 |
Goriva in sestavine goriv, razen tistih iz točke 1C011:
|
1C116 |
Maraging jekla za uporabo v ‚projektilih‘, ki imajo obe naslednji značilnosti:
Tehnična opomba 1: Maraging jekla so železove zlitine:
Tehnična opomba 2: V točki 1C116 pomeni izraz ‚projektil‘ celotne raketne sisteme in zrakoplovne sisteme brez posadke, ki imajo doseg prek 300 km. |
1C117 |
Materiali za proizvodnjo komponent ‚projektilov‘:
Tehnična opomba: V točki 1C117 pomeni izraz ‚projektili‘ celotne raketne sisteme in zrakoplovne sisteme brez posadke, ki imajo doseg prek 300 km. |
1C118 |
Dupleksno nerjavno jeklo, stabilizirano s titanom (Ti-DSS):
|
1C202 |
Naslednje zlitine, razen tistih, določenih v točki 1C002.b.3. ali b.4.:
Tehnična opomba: Zgoraj navedene zlitine se nanašajo na zlitine pred toplotno obdelavo ali po njej. |
1C210 |
‚Vlakneni ali nitasti materiali‘ ali prepregi, razen tistih, ki so določeni v točkah 1C010.a., .b. ali .e.:
|
1C216 |
Maraging jeklo, razen tistega, ki je določeno v točki 1C116, z natezno trdnostjo 1 950 MPa ali več pri 293 K (20 °C).
Tehnična opomba: Navedeno maraging jeklo zajema maraging jeklo pred toplotno obdelavo ali po njej. |
1C225 |
Bor, obogaten z izotopom bor 10 (10B) nad izotopskim deležem v naravi: elementarni bor, njegove spojine, mešanice, ki vsebujejo bor, izdelki iz teh materialov, odpadki ali ostanki navedenih materialov.
Tehnična opomba: Masni delež izotopa bor-10 v naravi znaša približno 18,5 mas. % (20 at.odstotka). |
1C226 |
Volfram, volframov karbid in zlitine z masnim deležem volframa nad 90 %, ki niso navedeni v točki 1C117, z obema naslednjima značilnostima:
|
1C227 |
Kalcij, ki ima obe naslednji značilnosti:
|
1C228 |
Magnezij, ki ima obe naslednji značilnosti:
|
1C229 |
Bizmut, ki ima obe naslednji značilnosti:
|
1C230 |
Kovinski berilij, zlitine, pri katerih je masni delež berilija nad 50 %, berilijeve spojine in njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov, razen tistih, določenih v Nadzoru vojaškega blaga.
|
1C231 |
Kovinski hafnij, zlitine z masnim deležem hafnija nad 60 %, hafnijeve spojine z masnim deležem hafnija nad 60 %, njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov. |
1C232 |
Helij 3 (3He), zmesi, ki vsebujejo helij 3, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo navedene snovi.
|
1C233 |
Litij, obogaten z izotopom litij 6 (6Li) nad vrednostmi v naravi, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo obogateni litij: elementarni litij, zlitine, spojine, mešanice, ki vsebujejo litij, izdelki iz teh materialov, odpadki ali ostanki navedenih materialov.
Tehnična opomba: Masni delež izotopa litij-6 v naravi znaša približno 6,5 mas. % (7,5 at. odstotka). |
1C234 |
Cirkonij, pri katerem je razmerje med masnim deležem hafnija in cirkonija manjše od 1:500: kovine, zlitine, pri katerih je masni delež berilija nad 50 %, berilijeve spojine in njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov, razen tistih, določenih v točki 0A001.f.
|
1C235 |
Tritij, tritijeve spojine, mešanice, ki vsebujejo tritij, v katerih je razmerje med tritijevimi in vodikovimi atomi večje od 1:1 000, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene snovi.
|
1C236 |
‚Radionuklidi‘, primerni za ustvarjanje nevtronskih virov na podlagi reakcije alfa-n, razen tistih iz točk 0C001 in 1C012.a., v naslednjih oblikah:
Tehnična opomba: V točki 1C236 so ‚radionuklidi‘ katere koli od naslednjih snovi: – aktinij-225 (225Ac) aktinij-227 (227Ac) kalifornij-253 (253Cf) kirij-240 (240Cm) kirij-241 (241Cm) kirij-242 (242Cm) kirij-243 (243Cm) kirij-244 (244Cm) ajnštajnij-253 (253Es) ajnštajnij-254 (254Es) gadolinij-148 (148Gd) plutonij-236 (236Pu) plutonij-238 (238Pu) polonij-208 (208Po) polonij-209 (209Po) polonij-210 (210Po) radij-223 (223Ra) torij-227 (227Th) torij-228 (228Th) uran-230 (230U) uran-232 (232U) |
1C237 |
Radij-226 (226Ra), zlitine radija-226, spojine radija-226, mešanice, ki vsebujejo radij-226, njihovi izdelki in izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene materiale.
|
1C238 |
Klorov trifluorid (ClF3). |
1C239 |
Močni eksplozivi, razen tistih, ki so zajeti v Nadzoru vojaškega blaga, ali snovi ali mešanice z masnim deležem takšnih eksplozivov, večjim od 2 %, in katerih kristalna gostota je večja od 1,8 g/cm3, hitrost detonacije pa večja od 8 000 m/s. |
1C240 |
Nikelj v prahu in porozni kovinski nikelj, razen tistega, ki je naveden v točki 0C005:
Tehnična opomba: Točka 1C240.b. se nanaša na porozno kovino, ki se oblikuje s stiskanjem ali sintranjem materialov iz točke 1C240.a., da nastane kovinski material z drobnimi porami, ki so enakomerno porazdeljene po vsem volumnu. |
1C241 |
Renij in zlitine, ki vsebujejo najmanj 90 mas. % renija; in zlitine renija in volframa, ki vsebujejo najmanj 90 mas. % renija in volframa v kateri koli kombinaciji, razen tistih iz točke 1C226, in imajo obe naslednji značilnosti:
|
1C350 |
Kemikalije, ki se lahko uporabijo kot predhodniki toksičnih kemičnih agentov, in „mešanica kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več navedenih:
|
1C351 |
Človeški in živalski patogeni ter „toksini“:
|
1C353 |
‚Genetski elementi‘ in ‚gensko spremenjeni organizmi‘:
Tehnične opombe:
|
1C354 |
Rastlinski patogeni:
|
1C450 |
Toksične kemikalije in njihove predhodne sestavine ter „mešanice kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več teh kemikalij:
|
1D Programska oprema
1D001 |
„Programska oprema“ je posebej zasnovana ali prirejena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ opreme iz točk od 1B001 do 1B003. |
1D002 |
„Programska oprema“ za „razvoj“ organskih laminatov „matrik“, kovinskih „matrik“ ali ogljikovih „matrik“ ali „kompozitov“. |
1D003 |
„Programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena tako, da omogoča, da oprema funkcionira, kot je določeno v točki 1A004.c. ali 1A004.d. |
1D101 |
„Programska oprema“, zasnovana in pripravljena posebej za delovanje ali vzdrževanje blaga iz točke 1B101, 1B102, 1B115, 1B117, 1B118 ali 1B119. |
1D103 |
„Programska oprema“, pripravljena posebej za analizo zmanjšane opaznosti, na primer radarski odboj, ultravijolični/infrardeči podpis in akustični znaki. |
1D201 |
„Programska oprema“, ki je posebej napisana za „uporabo“ blaga, ki je določeno v točki 1B201. |
1E Tehnologija
1E001 |
„Tehnologija“ v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ opreme ali materialov iz točk 1A002 do 1A005, 1A006.b., 1A007, 1B ali 1C. |
1E002 |
Druga „tehnologija“:
|
1E101 |
„Tehnologija“ v skladu s splošno opombo o tehnologiji za „uporabo“ blaga, določenega v točkah 1A102, 1B001, 1B101, 1B102, od 1B115 do 1B119, 1C001, 1C101, 1C107, od 1C111 do 1C118, 1D101 ali 1D103. |
1E102 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“„programske opreme“ iz točke 1D001, 1D101 ali 1D103. |
1E103 |
„Tehnologija“ za uravnavanje temperature, pritiska ali okolja v avtoklavih ali hidroklavih, kadar se uporabljajo za „proizvodnjo“„kompozitov“ ali delno obdelanih „kompozitov“. |
1E104 |
„Tehnologija“ za „proizvodnjo“ pirolitsko dobljenih materialov, oblikovanih v kalupih, na vretenu ali drugih podlagah iz plinov predhodnikov, ki se razgrajujejo pri temperaturah med 1 573 K (1 300 °C) in 3 173 K (2 900 °C) pri pritisku od 130 Pa do 20 kPa.
|
1E201 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“ blaga, določenega v točkah 1A002, 1A007, 1A202, od 1A225 do 1A227, 1B201, od 1B225 do 1B234, 1C002.b.3. ali .b.4., 1C010.b., 1C202, 1C210, 1C216, od 1C225 do 1C241 ali 1D201. |
1E202 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ blaga iz točke 1A007, 1A202 ali od 1A225 do 1A227. |
1E203 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“„programske opreme“ iz točke 1D201. |
DEL IV – Skupina 2
SKUPINA 2 – OBDELAVA MATERIALOV
2A Sistemi, oprema in komponente
Opomba: |
za brezšumne ležaje glej Nadzor vojaškega blaga. |
2A001 |
Ležaji brez trenja, ležajni sistemi in komponente:
|
2A101 |
Radialni kroglični ležaji, razen tistih iz točke 2A001, ki imajo vse tolerance po proizvajalčevih specifikacijah, ki so v skladu z razredom 2 standarda ISO 492 (ali s standardi ANSI/ABMA 20 razreda ABEC-9 ali drugimi enakovrednimi nacionalnimi standardi), ali boljše in imajo vse naslednje značilnosti:
|
2A225 |
Kokile, izdelane iz materiala, odpornega na tekoče aktinidne kovine:
|
2A226 |
Ventili, ki imajo vse naslednje značilnosti:
Tehnična opomba: Za ventile, pri katerih sta premera vstopne in izstopne odprtine različna, se ‚nominalna velikost‘ v točki 2A226 nanaša na manjši premer. |
2B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
Tehnične opombe:
1. |
Sekundarne osi (tj. osi tipa W na vodoravnih vrtalnih strojih ali sekundarne rotacijske osi, katerih središčnica je vzporedna s primarno rotacijsko osjo) se ne štejejo med skupno število obdelovalnih osi. Za rotacijske osi ni potrebno, da se vrtijo več kot 360°. Rotacijsko os lahko poganja linearna naprava (tj. navojne ali ozobljene palice). |
2. |
Za namene točke 2B je število osi, ki lahko hkrati obdelujejo obdelovanec („vodenja po konturi“), tisto število osi, vzdolž ali okrog katerih se v času obdelovanja obdelovanca med obdelovancem in orodjem dogajajo sočasni in med seboj povezani pomiki. To ne vključuje nobenih dodatnih osi, vzdolž ali okrog katerih so še drugi relativni pomiki znotraj stroja, kot so:
|
3. |
Poimenovanje osi mora biti v skladu z mednarodnim standardom ISO 841:2001, Sistemi industrijske avtomatizacije in integracija – ‚Numerično krmiljeni stroji – Nomenklatura osi in gibanj‘. |
4. |
Za namene točk od 2B001 do 2B009 se „nihajno vreteno“ šteje za rotacijsko os. |
5. |
‚Uradna „enosmerna ponovljivost pozicioniranja“‘ se lahko uporabi za meritev modela obdelovalnega stroja namesto meritve dejanskega stroja in je določena z naslednjim:
|
6. |
Za namene točk 2B001.a. do 2B001.c. se ne upošteva merilna negotovost za natančnost „enosmerne ponovljivosti pozicioniranja“ obdelovalnih strojev, določena z mednarodnim standardom ISO 230-2:2014 ali enakovrednim nacionalnim standardom. |
7. |
Za namene točk 2B001.a. do 2B001.c. se merjenje osi opravi v skladu s preizkusi iz točke 5.3.2 standarda ISO 230-2:2014. Preizkusi za osi, daljše od 2 metrov, se opravijo na dvometrskem segmentu. Za osi, daljše od 4 metrov, je potrebnih več preizkusov (npr. dva preizkusa za osi, daljše od 4 m in krajše od 8 m, trije preizkusi za osi, daljše od 8 m in krajše od 12 m), vsak na dvometrskem segmentu in porazdeljenih v enakomernih presledkih po vsej dolžini osi. Preizkusni segmenti so enakomerno porazdeljeni po celotni dolžini osi, morebitna odvečna dolžina pa se enakomerno porazdeli med začetni, vmesni in končni preizkusni segment. Prijaviti je treba najmanjšo vrednost „enosmerne ponovljivosti pozicioniranja“ vseh preizkusnih segmentov. |
2B001 |
Obdelovalni stroji in katera koli njihova kombinacija za obdelovanje (ali odrezovanje) kovin, keramike ali „kompozitov“, ki so po proizvajalčevih specifikacijah lahko opremljeni z elektronsko napravo za „numerično krmiljenje“, kot sledijo:
|
2B002 |
Numerično krmiljeni obdelovalni stroji za optično končno obdelavo, opremljeni za selektivno odstranjevanje materiala pri izdelavi nesferičnih površin, ki imajo vse naslednje značilnosti:
Tehnične opombe: Za namene točke 2B002 velja:
|
2B003 |
„Numerično krmiljeni“ obdelovalni stroji, ki so posebej izdelani za posnemanje, končno obdelavo ali brušenje utrjenih (Rc = 40 ali več) valjastih poševno ali dvojno poševno ozobljenih zobnikov in imajo vse naslednje značilnosti:
|
2B004 |
„Izostatične stiskalnice“ za delo v vročem stanju, ki imajo vse naslednje in posebej izdelane komponente in pribor:
Tehnična opomba: Notranja širina komore se nanaša na komoro, v kateri se dosegata delovna temperatura in delovni tlak in ne vključuje prijemal. Za to dimenzijo se upošteva manjši premer: bodisi notranji premer tlačne posode ali izolirane talilne posode, kar je odvisno od tega, katera izmed komor je nameščena znotraj druge.
|
2B005 |
Oprema, izdelana posebej za dodajanje, obdelavo in postopkovni nadzor anorganskih nanosov, premazov in površinskih nanosov, za substrate iz stolpca 2, po postopkih iz stolpca 1 tabele, ki sledi točki 2E003.f., in posebej zanjo izdelane komponente za avtomatsko ravnanje, nameščanje in nadzor:
|
2B006 |
sistemi, oprema, pozicijske enote s povratno zanko in „elektronski sestavi“ za kontrolo dimenzij in merjenje:
|
2B007 |
„Roboti“, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti, in posebej zanje izdelane kontrolne enote in „končne enote“:
|
2B008 |
‚Sestavljene rotacijske mize‘ in „nihajna vretena“, posebej izdelana za stojna orodja:
|
2B009 |
Stroji za oblikovalno valjanje in stroji za potisno oblikovanje, ki so po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah lahko opremljeni z enotami za „numerično krmiljenje“ ali z računalniškim krmiljenjem in imajo obe naslednji značilnosti:
Tehnična opomba: Za namen točke 2B009 se štejejo stroji, ki vključujejo oblikovalno valjanje, pa tudi potisno oblikovanje, v kategorijo strojev za potisno oblikovanje. |
2B104 |
„Izostatične stiskalnice“, razen tistih iz točke 2B004, z vsemi naslednjimi značilnostmi:
|
2B105 |
Kemični postopki nanašanja (CVD), razen tistih iz točke 2B005.a., izdelani ali prirejeni za učvrščevanje ogljik-ogljikovih kompozitov. |
2B109 |
Potisno oblikovalni stroji, razen tistih iz točke 2B009, ki se uporabljajo pri „proizvodnji“ pogonskih komponent in opreme (npr. ohišja motorjev in medstopnje) za „projektile“ ter posebej izdelane komponente:
Tehnična opomba: Za namen točke 2B109 se štejejo stroji, ki vključujejo oblikovalno valjanje, pa tudi potisno oblikovanje, za potisno oblikovalne stroje. |
2B116 |
Sistemi za vibracijsko testiranje, oprema in sestavni deli zanje:
Tehnična opomba: Za namene točke 2B116 pomeni ‚brez zunanjih vplivov‘ ravno mizo ali površino brez vpenjal ali drugih pripomočkov. |
2B117 |
Oprema in naprave za nadzor postopkov, razen tistih iz točke 2B004, 2B005.a., 2B104 ali 2B105, izdelane ali prilagojene za denzifikacijo in pirolizo kompozitnih struktur raketnih šob in konic letal, ki ponovno vstopajo v ozračje. |
2B119 |
Balansirni stroji in sorodna oprema, kot sledijo:
|
2B120 |
Simulatorji premika ali merilne mize, ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
2B121 |
Pozicijske mize (oprema z zmožnostjo natančnih premikov v vseh oseh), razen tistih iz točke 2B120, ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
2B122 |
Centrifuge z zmožnostjo pospeševanja nad 100 g, ki so izdelane ali prilagojene tako, da vsebujejo drsne obroče ali integrirane nekontaktne naprave z zmožnostjo prenosa električnega toka ali signalov ali obojega.
|
2B201 |
Obdelovalni stroji in njihove kombinacije, razen tistih iz točke 2B001, za odstranjevanje ali odrezovanje kovin, keramike ali „kompozitov“, ki so po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah lahko opremljeni z elektronskimi enotami za sočasno „vodenje po konturi“ v dveh ali več oseh:
Tehnična opomba: Uradna vrednost natančnosti pozicioniranja, pridobljena po naslednjih postopkih iz meritev v skladu z ISO 230-2:1988 (6) ali enakovrednim nacionalnim standardom, se lahko uporabi kot meritev modela obdelovalnega stroja namesto meritve dejanskega stroja, če tako določijo in sprejmejo nacionalni organi. Določanje uradne vrednosti položajne natančnosti:
|
2B204 |
„Izostatične stiskalnice“, razen tistih iz točke 2B004 ali 2B104, in oprema zanje:
Tehnična opomba: V točki 2B204 se notranja širina komore nanaša na komoro, v kateri se dosegata delovna temperatura in delovni tlak in brez kakršnih koli dodatkov. Za to dimenzijo se upošteva manjši premer: bodisi notranji premer tlačne posode ali izolirane talilne posode, kar je odvisno od tega, katera izmed komor je nameščena znotraj druge. |
2B206 |
Merilni stroji, deli ali oprema za pregledovanje dimenzij, razen tistih iz točke 2B006:
Tehnična opomba: Vsi merjeni parametri iz točke 2B206 dopuščajo pozitivni in negativni odmik. |
2B207 |
„Roboti“, „končne enote“ in kontrolne enote, razen tistih iz točke 2B007:
|
2B209 |
Stroji za oblikovalno valjanje, stroji z vreteni z možnostjo potisnega oblikovanja, ki nudijo tudi funkcije oblikovalnega valjanja, razen tistih iz točke 2B009 ali 2B109, in vretena:
|
2B219 |
Centrifugalni večosni balansirni stroji, nepremični ali prenosni, horizontalni ali vertikalni:
|
2B225 |
Daljinske enote, ki omogočajo delovanje na daljavo pri radiokemičnem ločevanju ali v vročih celicah in imajo eno od naslednjih značilnosti:
Tehnična opomba: Daljinske manipulatorske enote omogočajo prenos človekovih dejanj z daljinsko upravljano roko in stalno povezavo. Lahko so tipa ‚strežnik-odjemalec‘ ali pa delujejo z uporabo krmilne palice ali računalniške miške. |
2B226 |
Indukcijske peči s kontrolirano atmosfero (z vakuumom ali inertnim plinom kot zaščito), razen tistih iz točk 9B001 in 3B001, in njihovo napajanje:
|
2B227 |
Vakuumske ali druge metalurške talilne peči in peči za ulivanje s kontrolirano atmosfero in oprema, povezana z njimi:
|
2B228 |
Oprema za izdelavo in sestavljanje rotorjev, za ravnanje rotorjev, ekspanzijskih oblikovnih kolutov ter gravur:
|
2B230 |
Vse vrste ‚tlačnih pretvornikov‘, ki omogočajo merjenje absolutnih tlakov in imajo vse naslednje značilnosti:
Tehnični opombi:
|
2B231 |
Vakuumske črpalke, ki imajo vse naslednje značilnosti:
Tehnični opombi:
|
2B232 |
Visoko hitrostni strelni sistemi (pogonski, plinski, tuljavni, elektromagnetni, elektrotermični in drugi napredni sistemi) z zmožnostjo pospeševanja izstrelka do hitrosti 1,5 km/s ali več. |
Opomba: |
GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA. |
2B233 |
Vijačni kompresorji in vijačne vakuumske črpalke, ki imajo meh kot tesnilo in vse naslednje značilnosti:
|
2B350 |
Pripomočki, oprema in sestavni deli za kemično proizvodnjo:
Tehnični opombi:
|
2B351 |
Naprave za nadzorovanje toksičnih plinov in nadzorni sistemi ter pripadajoče komponente za odkrivanje, razen tistih iz točke 1A004, ter detektorji, senzorne naprave in nadomestljivi senzorni naboji:
|
2B352 |
Oprema za proizvodnjo bioloških materialov in ravnanje z njimi:
|
2C Materiali
Jih ni.
2D Programska oprema
2D001 |
„Programska oprema“, razen tiste iz točke 2D002, kot sledi:
|
2D002 |
„Programska oprema“ za elektronske naprave, tudi če je v elektronski napravi ali sistemu, da bi tem napravam ali sistemom omogočala funkcijo „numeričnega krmiljenja“ enot, z zmožnostjo sočasne koordinacije več kot štirih osi zaradi „vodenja po konturi“.
|
2D003 |
„Programska oprema“, zasnovana ali prirejena za delovanje opreme iz točke 2B002, ki pretvori optično zasnovo, meritve obdelovanca in funkcije odstranjevanja materiala v ukaze „numeričnega krmiljenja“ za dosego želene oblike obdelovanca. |
2D101 |
„Programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena za „uporabo“ opreme iz točk 2B104, 2B105, 2B109, 2B116, 2B117 ali od 2B119 do 2B122.
|
2D201 |
„Programska oprema“, ki je posebej napisana za „uporabo“ opreme iz točke 2B204, 2B206, 2B207, 2B209, 2B219 ali 2B227. |
2D202 |
„Programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ opreme iz točke 2B201.
|
2D351 |
„Programska oprema“, razen tiste iz točke 1D003, ki je posebej zasnovana za „uporabo“ opreme iz točke 2B351. |
2E Tehnologija
2E001 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ opreme ali „programske opreme“ iz točke 2A, 2B ali 2D.
|
2E002 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „proizvodnjo“ opreme iz točke 2A ali 2B. |
2E003 |
Druga „tehnologija“:
|
2E101 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „uporabo“ opreme ali „programske opreme“ iz točk 2B004, 2B009, 2B104, 2B109, 2B116, od 2B119 do 2B122 ali 2D101. |
2E201 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „uporabo“ opreme ali „programske opreme“ iz točke 2A225, 2A226, 2B001, 2B006, 2B007.b., 2B007.c., 2B008, 2B009, 2B201, 2B204, 2B206, 2B207, 2B209, 2B225 do 2B233, 2D201 ali 2D202. |
2E301 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „uporabo“ blaga iz točk 2B350 do 2B352.
TABELA – TEHNIKE NANAŠANJA
TABELA – TEHNIKE NANAŠANJA – OPOMBE
trdi diski in glave trdih diskov, oprema za izdelavo izdelkov za enkratno uporabo, ventili za pipe, membrane za zvočnike, deli avtomobilskih motorjev, obdelovalni stroji, orodje za kovanje in stiskanje, oprema za pisarniške avtomate, mikrofoni ali medicinska oprema ali kalupi za vlivanje ali taljenje plastike, ki so izdelani iz zlitin, ki vsebujejo manj kot 5 % berilija.
TABELA – TEHNIKE NANAŠANJA – TEHNIČNE OPOMBE Postopki, našteti v stolpcu 1 tabele, so opredeljeni na naslednji način:
|
DEL V – Skupina 3
SKUPINA 3 – ELEKTRONIKA
3A Sistemi, oprema in komponente
Opomba 1: |
nadzorni status opreme in komponent, opisanih v točkah 3A001 ali 3A002, razen tistih iz točk od 3A001.a.3. do 3A001.a.10. ali iz točk 3A001.a.12. do 3A001.a.14., ki so posebej izdelane za drugo opremo in imajo iste funkcionalne značilnosti kot druga oprema, je določen z nadzornim statusom druge opreme. |
Opomba 2: |
nadzorni status integriranih vezij iz točk od 3A001.a.3. do 3A001.a.9. ali iz točk 3A001.a.12. do 3A001.a.14., ki so nespremenljivo programirana ali izdelana za specifično funkcijo za drugo opremo, je določen z nadzornim statusom druge opreme.
|
Opomba 3: |
status rezin (obdelanih ali neobdelanih) z določeno funkcijo se določa v skladu s parametri iz točk 3A001.a., 3A001.b., 3A001.d., 3A001.e.4., 3A001.g., 3A001.h., ali 3A001.i. |
3A001 |
Elektronske naprave, kot sledijo:
|
3A002 |
„Elektronski sestavi“, moduli in oprema za splošno rabo:
Tehnične opombe:
|
3A003 |
Sistemi za upravljanje toplote s pršilnim hlajenjem, ki uporabljajo zaprti krog za ravnanje s tekočino in opremo za ponovno obdelavo v zatesnjenem ohišju, kjer se dielektrična tekočina razpršuje na elektronske komponente s posebnimi pršilnimi šobami, ki so narejene tako, da vzdržujejo elektronske komponente v okviru njihovega temperaturnega območja, in posebej izdelane komponente zanje. |
3A101 |
Elektronska oprema, naprave in komponente, razen tistih iz točke 3A001:
|
3A102 |
‚Termične baterije‘, izdelane ali prilagojene za ‚projektile‘.
Tehnične opombe:
|
3A201 |
Elektronske komponente, razen tistih iz točke 3A001:
|
3A225 |
Frekvenčni pretvorniki ali generatorji, razen tistih iz točke 0B001.b.13., ki se uporabljajo kot motorni pogon s spremenljivo ali fiksno frekvenco in imajo vse naslednje značilnosti:
Tehnični opombi:
|
3A226 |
Močnostni enosmerni napajalniki, razen tistih, ki so določeni v točki 0B001.j.6., in ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
3A227 |
Visokonapetostni enosmerni napajalniki, razen tistih iz točke 0B001.j.5., ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
3A228 |
Stikalne naprave:
|
3A229 |
Visokotokovni impulzni generatorji:
|
3A230 |
Hitri impulzni generatorji in ‚impulzne glave‘ zanje, ki imajo obe naslednji značilnosti:
Tehnični opombi:
|
3A231 |
Nevtronski generatorski sistemi, vključno z elektronkami, ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
3A232 |
Večtočkovni vžigalni sistemi, razen tistih iz točke 1A007:
|
3A233 |
Masni spektrometri, razen tistih iz točke 0B002.g., ki so zmožni merjenja ionov z 230 u ali več, z resolucijo, ki je boljša od dveh delov v 230, in ionski viri zanje:
Tehnične opombe:
|
3A234 |
Trakasti valovodi, ki detonatorjem zagotavljajo nizko induktivnost in imajo naslednji značilnosti:
|
3 B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
3B001 |
Oprema za proizvodnjo polprevodniških elementov ali materialov in posebej izdelane komponente in pribor zanjo:
|
3B002 |
Preizkuševalna oprema, izdelana posebej za preizkušanje izdelanih in neizdelanih polprevodniških naprav in posebej zanjo izdelane komponente in pribor:
|
3C Materiali
3C001 |
Heteroepitaksialni materiali, sestavljeni iz „substrata“ z naloženimi plastmi, pridobljeni z epitaksialno rastjo, iz naslednjih materialov:
|
3C002 |
Uporovni materiali in „substrati“, prevlečeni z naslednjimi krmiljenimi uporovnimi pastami:
|
3C003 |
Organsko-anorganske spojine:
|
3C004 |
Hidridi fosforja, arzena ali antimona, katerih čistota je boljša od 99,999 %, tudi če so razredčeni v inertnih plinih ali vodiku.
|
3C005 |
Materiali z visoko upornostjo:
|
3C006 |
Materiali, ki niso določeni v točki 3C001, ki jih sestavljajo „substrati“ iz točke 3C005 z vsaj eno epitaksialno plastjo iz silicijevega karbida, galijevega nitrida, aluminijevega nitrida ali aluminijevega galijevega nitrida. |
3D Programska oprema
3D001 |
„Programska oprema“, izdelana posebej za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ opreme iz točk 3A001.b. do 3A002.h. ali iz točke 3B. |
3D002 |
„Programska oprema“, posebej izdelana za „uporabo“ opreme iz točk od 3B001.a. do f., 3B002 ali 3A225. |
3D003 |
„programska oprema“ za ‚računalniško litografijo‘, posebej zasnovana za „razvoj“ vzorcev na EUV litografskih maskah ali mrežicah.
Tehnična opomba: Pri ‚računalniški litografiji‘ gre za uporabo računalniškega modeliranja za napovedovanje, popravljanje, optimizacijo in preverjanje slikovnega delovanja litografskega postopka v zvezi z različnimi vzorci, postopki in sistemskimi pogoji. |
3D004 |
„Programska oprema“, izdelana posebej za „razvoj“ opreme iz točke od 3A003. |
3D005 |
„Programska oprema“, izdelana posebej za ponovno vzpostavitev normalnega delovanja mikroračunalnika, „mikroprocesorskega mikrovezja“ ali „mikroračunalniškega mikrovezja“ v 1 ms po motnji v obliki elektromagnetnega pulza (EMP) ali elektrostatične razelektritve (ESD), brez prekinitve delovanja. |
3D101 |
„Programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena za „uporabo“ opreme iz točke 3A101.b. |
3D225 |
„Programska oprema“, posebej izdelana za povečanje ali sprostitev zmogljivosti frekvenčnih pretvornikov ali generatorjev, da bi imeli značilnosti iz točke 3A225. |
3E Tehnologija
3E001 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ opreme ali materialov iz točke 3A, 3B ali 3C;
|
3E002 |
„Tehnologija“ v skladu s splošno opombo o tehnologiji, razen tiste iz točke 3E001, za „razvoj“ ali „proizvodnjo“„mikroprocesorskih mikrovezij“, „mikroračunalniških mikrovezij“ in jedra mikrokrmilniškega mikrovezja z aritmetično logično enoto z 32-bitno širino dostopa ali več in ima katero koli od naslednjih značilnosti:
|
3E003 |
Druga „tehnologija“ za „razvoj“ ali „proizvodnjo“:
|
3E004 |
„Tehnologija“, „potrebna“ za rezanje, brušenje in poliranje silicijevih rezin s premerom 300 mm za dosego „SFQR“ (Site Front least sQuares Range), ki znaša 20 nm ali manj na kateri koli površini velikosti 26 mm x 8 mm na prednji strani rezine, brez roba širine 2 mm ali manj.
Tehnična opomba: Za namene točke 3E004 je „SFQR“ razpon največjega in najmanjšega odstopanja od sprednje referenčne površine, ki se izračuna na podlagi metode najmanjšega kvadrata z vsemi podatki sprednje površine, vključno z mejami površine znotraj določene površine. |
3E101 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“ opreme ali „programske opreme“ iz točk 3A001.a.1. ali 2., 3A101, 3A102 ali 3D101. |
3E102 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“„programske opreme“ iz točke 3D101. |
3E201 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“ opreme iz točk 3A001.e.2., 3A001.e.3., 3A001.g., 3A201, in od 3A225 do 3A234. |
3E225 |
„Tehnologija“ v obliki kod ali ključev za povečanje ali sprostitev zmogljivosti frekvenčnih pretvornikov ali generatorjev, da bi imeli značilnosti iz točke 3A225. |
DEL IV – Skupina 4
SKUPINA 4 – RAČUNALNIKI
Opomba 1: |
računalnike, računalniško opremo in „programsko opremo“, povezano z izvajanjem telekomunikacijskih funkcij ali funkcij „lokalnega omrežja“, je treba obravnavati v primerjavi z delovnimi značilnostmi iz dela 1 skupine 5 (Telekomunikacije). |
Opomba 2: |
krmilne enote, ki neposredno medsebojno povezujejo vodila ali kanale osrednjih procesnih enot, ‚glavni pomnilnik‘ ali krmilniki diskov ne veljajo za telekomunikacijsko opremo, opisano v delu 1 skupine 5 (Telekomunikacije).
Tehnična opomba: ‚Glavni pomnilnik‘ je primarni pomnilnik podatkov ali ukazov, do katerih ima centralna procesna enota hitri dostop. Sestavljen je iz notranjega pomnilnika „digitalnega računalnika“ in vsake njegove hierarhične razširitve, kot je na primer predpomnilnik ali razširjeni pomnilnik z nesekvenčnim dostopom. |
4A Sistemi, oprema in komponente
4A001 |
Elektronski računalniki in sorodna oprema, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti, ter „elektronski sklopi“ in posebej zanje izdelane komponente:
|
4A003 |
„Digitalni računalniki“, „elektronski sklopi“ in sorodna oprema ter posebej zanje izdelane komponente:
|
4A004 |
Računalniki in posebej izdelana računalniška oprema, „elektronski sklopi“ in posebej izdelane komponente zanje:
Tehnične opombe:
|
4A005 |
Sistemi, oprema in pripadajoče komponente, posebej razvite ali prirejene za oblikovanje, upravljanje in zagotavljanje „vdorne programske opreme“ ali nadzor nad njo. |
4A101 |
Analogni računalniki, „digitalni računalniki“ ali diferencialni digitalni analizatorji, razen tistih iz točke 4A001.a.1., ki so izdelani ali prirejeni za uporabo v nosilnih raketah iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104. |
4A102 |
Hibridni računalniki, izdelani posebej za izdelovanje modelov, simulacijo ali sestavljanje oblike nosilnih raket iz točke 9A004 ali sondirnih raket iz točke 9A104.
|
4B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
Je ni.
4C Materiali
Jih ni.
4D Programska oprema
Opomba: |
nadzorni status „programske opreme“ za opremo, opisano v drugih skupinah, je obravnavan v ustrezni skupini. |
4D001 |
„Programska oprema“:
|
4D002 |
Se ne uporablja. |
4D003 |
Se ne uporablja. |
4D004 |
„Programska oprema“, posebej razvita ali prirejena za oblikovanje, upravljanje in zagotavljanje „vdorne programske opreme“ ali nadzor nad njo.
|
4E Tehnologija
4E001 |
|
TEHNIČNA OPOMBA O „PRILAGOJENI NAJVEČJI ZMOGLJIVOSTI“ („APP“)
„APP“ je prilagojena največja zmogljivost, s katero izvajajo „digitalni računalniki“ 64-bitna ali večja seštevanja ali množenja v plavajoči vejici.
„APP“ je izražen v teraFLOPS (WT) v enotah 1012 korigiranih operacij s plavajočo vejico na sekundo.
Okrajšave, uporabljene v tej tehnični opombi
n |
število procesorjev v „digitalnem računalniku“ |
i |
številka procesorja (i,...n) |
ti |
procesorski čas (ti = 1/Fi) |
Fi |
frekvenca procesorja |
Ri |
največja hitrost računanja v plavajoči vejici |
Wi |
korekcijski faktor arhitekture računalnika |
Prikaz metode izračuna „APP“
1. |
Za vsak procesor i določite največje število 64-bitnih ali večjih operacij v plavajoči vejici, FPOi, ki se izvedejo v ciklu vsakega procesorja v „digitalnem računalniku“.
|
2. |
Izračuna se hitrost R za računanje v plavajoči vejici za vsak procesor Ri = FPOi/ti. |
3. |
Izračuna se „APP“ kot „APP“ = W1 x R1 + W2 x R2 + … + Wn x Rn. |
4. |
Za ‚vektorske procesorje‘, Wi = 0,9. Za ‚nevektorske procesorje‘, Wi = 0,3. |
Opomba 1: |
za procesorje, ki izvajajo sestavljene operacije, npr. seštevanje in množenje v enem ciklu, se računa vsaka operacija posebej. |
Opomba 2: |
za cevovodni procesor je dejanska računska hitrost R hitrejša od cevovodne hitrosti, kadar je cevovod poln, in je večja od necevovodne hitrosti. |
Opomba 3: |
računsko hitrost R vsakega udeleženega procesorja je treba izračunati pri največji teoretični vrednosti, še preden se izvedejo kombinacije „APP“. Predpostavlja se, da obstajajo simultane operacije, kadar proizvajalec v priročniku ali navodilih za računalnik objavlja hkratno, paralelno ali sočasno delovanje ali izvajanje. |
Opomba 4: |
pri izračunih „APP“ ne vključujte procesorjev, ki so omejeni na vhodno-izhodne ali periferne funkcije (npr. za diskovni pogon, komunikacije in zaslon). |
Opomba 5: |
vrednosti „APP“ ne računajte za kombinacije procesorjev, povezanih v „lokalnih omrežjih“, prostranih omrežjih, povezavah/napravah, ki delujejo na vhodu/izhodu, v krmilnikih za vhod/izhod in za katero koli komunikacijsko povezavo, ki jo krmili „programska oprema“. |
Opomba 6: |
vrednosti „APP“ je treba računati za kombinacije procesorjev, ki vsebujejo procesorje, posebej zasnovane za povečanje zmogljivosti z združevanjem, ki delujejo simultano in s souporabo pomnilnika;
Tehnični opombi
|
Opomba 7: |
‚vektorski procesor‘ je definiran kot procesor z vgrajenimi ukazi, ki izvajajo večkratne izračune vektorjev s premično vejico (enorazsežno polje 64-bitnih ali večjih števil), simultano, imajo vsaj 2 vektorski funkcijski enoti in vsaj 8 vektorskih registrov z vsaj 64 elementi. |
DEL VII – Skupina 5
SKUPINA 5 – TELEKOMUNIKACIJE IN „INFORMACIJSKA VARNOST“
Del 1 – TELEKOMUNIKACIJE
Opomba 1: |
v delu 1 skupine 5 je določen nadzorni status komponent, opreme za testiranje in „proizvodnjo“ ter „programske opreme“ za to opremo, ki je posebej izdelana za telekomunikacijsko opremo ali sisteme.
|
Opomba 2: |
če so „digitalni računalniki“, računalniška ali „programska oprema“ bistveni za delovanje in podporo telekomunikacijske opreme iz te skupine, veljajo za posebej izdelane komponente pod pogojem, da gre za standardne modele, ki jih dobavlja proizvajalec. To vključuje operacijske, upravne, vzdrževalne, inženirske ali računske računalniške sisteme. |
5A1 Sistemi, oprema in komponente
5A001 |
Telekomunikacijski sistemi, oprema, komponente in pribor:
|
5A101 |
Oprema za daljinsko merjenje in vodenje, vključno s talno opremo, izdelana ali prirejena za uporabo v ‚projektilih‘.
Tehnična opomba: V točki 5A101 ‚projektil‘ pomeni celotni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke, ki ima doseg preko 300 km.
|
5B1 Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
5B001 |
Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo telekomunikacijskih sistemov ter komponente in pribor:
|
5C1 Materiali
Jih ni.
5D1 Programska oprema
5D001 |
„Programska oprema“:
Tehnični opombi:
|
5D101 |
„Programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena za „uporabo“ opreme iz točke 5A101. |
5E1 Tehnologija
5E001 |
„Tehnologija“, in sicer:
|
5E101 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ opreme iz točke 5A101. |
Del 2 – „INFORMACIJSKA VARNOST“
Opomba 1: |
se ne uporablja; |
Opomba 2: |
predmet nadzora v delu 2 skupine 5 niso proizvodi, kadar spremljajo uporabnika za njegovo osebno uporabo. |
Opomba 3: |
Opomba o kriptografiji
Predmet nadzora 5A002, 5D002.a.1., 5D002.b. in 5D002.c.1. ni naslednje blago:
Opomba k opombi o kriptografiji:
|
5A2 Sistemi, oprema in komponente
5A002 |
Sistemi, oprema in komponente za „informacijsko varnost“:
|
5A003 |
Sistemi, oprema in sestavni deli za nekriptografsko „informacijsko varnost“:
|
5A004 |
Sistemi, oprema in sestavni deli, s katerimi se premaguje, slabi ali zaobide „informacijska varnost“, kot sledi:
|
5B2 Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
5B002 |
Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo za „informacijsko varnost“:
|
5C2 Materiali
Jih ni.
5D2 Programska oprema
5D002 |
„Programska oprema“:
|
5E2 Tehnologija
5E002 |
„Tehnologija“, in sicer:
|
DEL VIII – Skupina 6
SKUPINA 6 – SENZORJI IN LASERJI
6A Sistemi, oprema in komponente
6A001 |
Akustični sistemi, oprema in komponente:
|
6A002 |
Optični senzorji ali oprema in komponente zanje:
|
6A003 |
Kamere, sistemi ali oprema in komponente zanje:
|
6A004 |
Optična oprema in komponente:
|
6A005 |
„Laserji“, razen tistih iz točke 0B001.g.5. ali 0B001.h.6., sestavni deli in optična oprema:
Tehnična opomba: V točki 6A005 je ‚učinkovitost zidne vtičnice‘ opredeljena kot razmerje izhodne moči „laserja“ (ali „povprečne izhodne moči“) do celotne električne vhodne moči za delovanje „laserja“, vključno z močjo napajalne enote/preklapljanja in termičnega preklapljanja/izmenjevalnika toplote.
|
6A006 |
„Magnetometri“, „magnetni gradiometri“, „lastni magnetni gradiometri“, podvodni senzorji električnega polja in „kompenzacijski sistemi“ ter posebej zanje izdelane komponente:
Tehnična opomba: Za namene točke 6A006 je ‚občutljivost‘ (nivo šuma) efektivna vrednost zvočne ravni, ki jo omejuje naprava, in je najnižji signal, ki ga je še mogoče izmeriti. |
6A007 |
Gravimetri in gravitacijski gradiometri:
|
6A008 |
Radarski sistemi, oprema in naprave, ki imajo katero koli izmed naslednjih značilnosti, in posebej zanje izdelane komponente:
Tehnični opombi:
|
6A102 |
‚Detektorji‘, utrjeni proti sevanju, razen tistih iz točke 6A002, posebej izdelani ali prirejeni za zaščito pred jedrskimi učinki (npr. elektromagnetnimi pulzi (EMP), rentgenskimi žarki, kombiniranim učinkom udarnih valov in toplote), ki se uporabljajo v „projektilih“ in so izdelani ali prirejeni tako, da vzdržijo stopnje sevanja, ki ustrezajo skupni dozi sevanja 5 × 105 radov (silicij) ali jo presegajo.
Tehnična opomba: V točki 6A102 je ‚detektor‘, opredeljen kot mehanska, električna, optična ali kemična naprava, ki avtomatsko prepoznava in zapiše ali pa zazna dražljaje, kot so na primer sprememba pritiska ali temperature v okolju, električni ali elektromagnetni signal ali sevanje iz radioaktivnega materiala. To vključuje naprave, ki zaznavajo z enkratno operacijo ali napako. |
6A107 |
Gravimetri ali komponente zanje in gravitacijski gradiometri:
|
6A108 |
Radarski sistemi, sistemi za sledenje in kupole radarskih anten, razen tistih iz točke 6A008:
|
6A202 |
Fotopomnoževalne cevi, ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
6A203 |
Kamere in komponente, razen tistih iz točke 6A003:
|
6A205 |
„Laserji“, „laserski“ ojačevalniki in oscilatorji, razen tistih iz točk 0B001.g.5., 0B001.h.6. in 6A005:
|
6A225 |
Interferometri za merjenje hitrosti, večje od 1 km/s v časovnih intervalih, krajših od 10 mikrosekund.
|
6A226 |
Tlačni senzorji:
|
6B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
6B002 |
Maske in mrežice, posebej izdelane za optične senzorje iz točke 6A002.a.1.b. ali 6A002.a.1.d. |
6B004 |
optična oprema:
|
6B007 |
Oprema za izdelavo, usklajevanje in kalibriranje gravimetrov na zemeljski površini s statično natančnostjo, boljšo od 0,1 mGal. |
6B008 |
Impulzivni radarski sistemi za merjenje preseka (prečnega prereza) s širino oddajnega impulza 100 ns ali manj in posebej zanje izdelane komponente.
|
6B108 |
Sistemi, razen tistih iz točke 6B008, izdelani posebej za meritve radarskega preseka, ki se uporabljajo v ‚projektilih‘ in njihovih podsistemih.
Tehnična opomba: V točki 6B108 ‚projektil‘ pomeni celotni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke, ki ima doseg prek 300 km. |
6C Materiali
6C002 |
Materiali za optične senzorje:
|
6C004 |
Optični materiali:
|
6C005 |
„Laserski“ materiali:
|
6D Programska oprema
6D001 |
„Programska oprema“, izdelana posebej za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ opreme iz točke 6A004, 6A005, 6A008 ali 6B008. |
6D002 |
„Programska oprema“, izdelana posebej za „uporabo“ opreme iz točke 6A002.b., 6A008 ali 6B008. |
6D003 |
Druga „programska oprema“:
|
6D102 |
„Programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena za „uporabo“ opreme iz točke 6A108. |
6D103 |
„Programska oprema“ za obdelavo posnetih podatkov po poletu in ki omogoča določanje položaja letala na celotni poti poleta, posebej izdelana ali prirejena za ‚projektile‘.
Tehnična opomba: V točki 6D103 ‚projektili‘ pomenijo celotne raketne sisteme in zrakoplovne sisteme brez posadke, ki imajo doseg več kot 300 km. |
6D203 |
„Programska oprema“, posebej zasnovana za povečanje ali sprostitev zmogljivosti kamer ali slikovnih naprav, da bi imele značilnosti iz točk od 6A203.a. do 6A203.c. |
6E Tehnologija
6E001 |
„tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ opreme, materialov ali „programske opreme“ iz točk 6A, 6B, 6C ali 6D. |
6E002 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „proizvodnjo“ opreme ali materialov iz točk 6A, 6B ali 6C. |
6E003 |
Druga „tehnologija“:
|
6E101 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“ opreme ali „programske opreme“ iz točke 6A002, 6A007.b. in .c., 6A008, 6A102, 6A107, 6A108, 6B108, 6D102 ali 6D103.
|
6E201 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“ opreme iz točke 6A003, 6A005.b.2., 6A005.b.3., 6A005.b.4., 6A005.b.6., 6A005.c.2., 6A005.d.3.c., 6A005.d.4.c., 6A202, 6A203, 6A205, 6A225 ali 6A226.
|
6E203 |
„Tehnologija“ v obliki kod ali ključev za povečanje ali sprostitev zmogljivosti kamer ali slikovnih naprav, da bi imele značilnosti iz točk od 6A203.a. do 6A203.c. |
DEL IX – Skupina 7
SKUPINA 7 – NAVIGACIJA IN LETALSKA ELEKTRONIKA
7A Sistemi, oprema in komponente
Opomba: |
glede avtomatskih pilotov za podvodna vozila glej skupino 8.
Glede radarjev glej skupino 6. |
7A001 |
Pospeškometri in posebej zanje izdelani sestavni deli:
|
7A002 |
Žiroskopi ali senzorji hitrosti vrtenja, ki imajo katero koli izmed naslednjih značilnosti, in posebej zanje izdelane komponente:
|
7A003 |
‚Inercialna merilna oprema ali sistemi‘, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
Tehnična opomba: ‚Pozicijska referenčna pomagala‘ neodvisno določajo položaj in vključujejo:
|
7A004 |
‚sledilniki zvezd‘ in njihovi sestavni deli:
Tehnična opomba: ‚Sledilniki zvezd‘ se imenujejo tudi zvezdni senzorji lege ali žiro-astro kompasi. |
7A005 |
„Satelitski navigacijski sistem“ s katero koli od posebej zanj izdelanih komponent:
|
7A006 |
Višinomeri za uporabo v zraku, ki ne delujejo na frekvencah od 4,2 do vključno 4,4 GHz in imajo katero koli izmed naslednjih značilnosti:
|
7A008 |
Podvodni sonarni navigacijski sistemi, ki uporabljajo Dopplerjevo hitrost ali zapise sonarja na podlagi vzajemnih hitrosti, združene s čelnim virom, in imajo pozicionarno natančnost, ki je enaka ali manjša (boljša) od 3 % prepotovane razdalje „verjetne krožne napake“ („CEP“) in posebej zanje izdelani sestavni deli.
|
7A101 |
Linerani pospeškometri, razen tistih iz točke 7A001, ki so izdelani za uporabo v inercialnih navigacijskih sistemih ali v vseh vrstah sistemov za vodenje, uporabnih v ‚projektilih‘, ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebno načrtovane komponente zanje:
Tehnični opombi:
|
7A102 |
Vse vrste žiroskopov, razen tistih iz točke 7A002, ki se uporabljajo v ‚projektilih‘, katerih nazivna ‚stabilnost‘„stopnje zdrsa z delovne točke“ znaša manj kot 0,5 °/h (1 sigma ali rms) v okolju 1 g0, in posebej zanje izdelane komponente.
Tehnični opombi:
|
7A103 |
Oprema in sistemi za meritve in navigacijo, razen tistih iz točke 7A003, in posebej zanje izdelane komponente:
Tehnična opomba: V 7A103 pomenijo ‚projektili‘ celotne raketne sisteme in neimenovane zrakoplove z možnostjo dosega, ki presega 300 km. |
7A104 |
Žiro-astro kompasi in druge naprave, razen tistih iz točke 7A004, ki dajejo položaj ali orientacijo z uporabo avtomatskega sledenja nebesnih teles ali satelitov, in posebej zanje izdelani sestavni deli. |
7A105 |
Oprema za sprejem za ‚satelitske navigacijske sisteme‘, razen tistih iz točke 7A005, ki ima katero koli od naslednjih značilnosti, in posebej zanjo izdelani sestavni deli:
Tehnična opomba: ‚Satelitski navigacijski sistem‘ v točki 7A105 vključuje globalne satelitske navigacijske sisteme (GNSS, npr. GPS, GLONASS, Galileo ali BeiDou) in regionalne satelitske navigacijske sisteme (RNSS, npr. NavIC, QZSS). |
7A106 |
Višinomeri, razen tistih iz točke 7A006, radarskega tipa ali tipa laserskega radarja, izdelani ali prirejeni za uporabo v nosilnih raketah iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104. |
7A115 |
Pasivni senzorji za določanje usmerjanja na določen elektromagnetni vir (oprema za iskanje smeri) ali na določeno značilnost terena, ki so izdelani ali prirejeni za uporabo v nosilnih raketah iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104.
|
7A116 |
Naslednji sistemi za krmarjenje leta in servo ventili: sistemi za krmarjenje leta in servo ventili, izdelani ali prirejeni za uporabo v nosilnih raketah iz točke 9A004, sondirnih raketah iz točke 9A104 ali „projektilih“:
|
7A117 |
„Krmilni sistemi“, uporabni v „projektilih“, z zmožnostjo doseganja sistemske natančnosti 3,33 % ali manj obsega (npr. ‚CEP‘ 10 km ali manj v obsegu 300 km).
Tehnična opomba: V točki 7A117 je ‚CEP‘ (verjetna krožna napaka ali krog enake verjetnosti) merilo natančnosti, opredeljeno kot polmer kroga s središčem v cilju, na določeni razdalji, kamor zadene 50 % projektilov. |
7B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
7B001 |
Oprema za testiranje, kalibracijo ali prilagoditev, izdelana posebej za opremo iz točke 7A.
Tehnični opombi:
|
7B002 |
Oprema, posebej izdelana za označevanje zrcal pri žiroskopih z obročnim „laserjem“:
|
7B003 |
Oprema, izdelana posebej za „proizvodnjo“ opreme iz točke 7A.
|
7B102 |
Reflektometri, izdelani posebej za označevanje zrcal laserskih žiroskopov, katerih merilna natančnost je 50 ppm ali manjša (boljša). |
7B103 |
„Proizvodne zmogljivosti“ in „proizvodna oprema“:
|
7C Materiali
Jih ni.
7D Programska oprema
7D001 |
„Programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ opreme iz točke 7A ali 7B. |
7D002 |
„Izvorna koda“ za delovanje ali vzdrževanje katere koli inercialne navigacijske opreme, skupaj z inercialno opremo, ki ni določena v točki 7A003 ali 7A004, ali sistemov za določanje lege in smeri (‚AHRS‘).
Tehnična opomba: ‚AHRS‘ se navadno razlikuje od inercialnih navigacijskih sistemov (INS), saj ‚AHRS‘ daje podatke o legi in smeri in navadno ne daje podatkov o pospešku, hitrosti in položaju, ki so povezani s sistemi INS. |
7D003 |
Druga „programska oprema“:
|
7D004 |
„Izvorna koda“, ki vključuje „razvojno“„tehnologijo“ iz točke 7E004.a.2., 7E004.a.3., 7E004.a.5., 7E004.a.6. ali 7E004.b., za kar koli od naslednjega:
|
7D005 |
„Programska oprema“, posebej izdelana za dešifriranje kode obsega „satelitskega navigacijskega sistema“ (GNSS) za vladno uporabo. |
7D101 |
„Programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena za „uporabo“ opreme iz točke 7A001 do 7A006, 7A101 do 7A106, 7A115, 7A116.a., 7A116.b., 7B001, 7B002, 7B003, 7B102 ali 7B103. |
7D102 |
Integracijska „programska oprema“:
|
7D103 |
„Programska oprema“, izdelana posebej za upodabljanje ali simulacijo „krmilnih sistemov“ iz točke 7A117 ali za njihovo konstrukcijsko integracijo v nosilne rakete iz točke 9A004 ali sindicirane rakete iz točke 9A104.
|
7D104 |
„Programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena za delovanje ali vzdrževanje „krmilnih sistemov“ iz točke 7A117.
|
7E Tehnologija
7E001 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ opreme ali „programske opreme“ iz točk 7A, 7B, 7D001, 7D002, 7D003, 7D005 in od 7D101 do 7D103.
|
7E002 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „proizvodnjo“ opreme iz točke 7A ali 7B. |
7E003 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za popravilo, obnovo ali remont opreme iz točk od 7A001 do 7A004.
|
7E004 |
Druga „tehnologija“:
|
7E101 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“ opreme iz točk od 7A001 do 7A006, od 7A101 do 7A106, od 7A115 do 7A117, 7B001, 7B002, 7B003, 7B102, 7B103 ter od 7D101 do 7D103. |
7E102 |
„Tehnologija“ za varovanje letalske elektronike in električnih podsistemov pred nevarnostjo elektromagnetnih pulzov (EMP) in elektromagnetne interference (EMI) iz zunanjih virov:
|
7E104 |
„Tehnologija“ za integracijo podatkov o krmarjenju leta, vodenju in pogonu v sistem upravljanja leta za optimizacijo tirnice raketnega sistema. |
DEL X – Skupina 8
SKUPINA 8 – POMORSTVO
8A Sistemi, oprema in komponente
8A001 |
Potopna vozila in površinska plovila:
|
8A002 |
Pomorski sistemi, oprema in sestavni deli:
|
8B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
8B001 |
Vodni tuneli, zasnovani tako, da imajo lastni šum manj kot 100 dB (referenca 1 μΡa, 1 Hz) v frekvenčnem območju nad 0 Hz, vendar ne več kot 500 Hz, in zasnovani za merjenje zvočnega polja, ki ga ustvarja tok vode okoli modelov pogonskih sistemov. |
8C Materiali
8C001 |
‚Sintaktična pena‘ za podvodno uporabo, z vsemi naslednjimi značilnostmi:
Tehnična opomba: ‚Sintaktična pena‘ je sestavljena iz votlih kroglic iz plastike ali stekla v smolni „matriki“. |
8D Programska oprema
8D001 |
„Programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena „razvoju“, „proizvodnji“ ali „uporabi“ opreme ali materialov iz točke 8A, 8B ali 8C. |
8D002 |
Posebna „programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena za „razvoj“, „proizvodnjo“, popravilo, obnovo ali remont propelerjev, izdelanih posebej za zmanjševanje podvodnega hrupa. |
8E Tehnologija
8E001 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ opreme ali materialov iz točke 8A, 8B ali 8C. |
8E002 |
Druga „tehnologija“:
|
DEL XI – Skupina 9
SKUPINA 9 – ZRAČNA PLOVILA IN POGON
9A Sistemi, oprema in komponente
Opomba: |
glede pogonskih sistemov, izdelanih ali prirejenih tako, da vzdržijo prehodno ionizirajoče sevanje, GLEJ NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA. |
9A001 |
Letalski plinskoturbinski motorji, ki imajo kar koli od naštetega:
|
9A002 |
‚Pomorski plinskoturbinski motorji‘ na tekoče gorivo, ki imajo obe naslednji značilnosti, ter posebej zanje izdelani sestavi in komponente:
Tehnična opomba: V točki 9A002 je ‚korigirana specifična poraba goriva‘ specifična poraba goriva motorja, korigirana za destilat za pomorske motorje na tekoče gorivo s kurilnostjo (tj. zgorevalno toploto) 42 MJ/kg (ISO 3977-2:1997). |
9A003 |
Posebej izdelane naprave ali komponente, ki vsebujejo katero koli „tehnologijo“ iz točke 9E003.a., 9E003.h. ali 9E003.i., za katere koli od naslednjih zračno-plinskoturbinskih motorjev:
|
9A004 |
Nosilne rakete, „vesoljska plovila“, „platforme vesoljskih plovil“, „koristni tovor vesoljskih plovil“, sistemi ali oprema na krovu „vesoljskih plovil“, kopenska oprema in platforme za zračno izstrelitev:
|
9A005 |
Pogonski sistemi za rakete na tekoče gorivo, ki vsebujejo kateri koli sistem ali komponente iz točke 9A006.
|
9A006 |
Sistemi in komponente, izdelani posebej za pogonske sisteme za rakete na tekoče gorivo:
|
9A007 |
Pogonski sistemi za rakete na trdo gorivo, ki imajo katero koli od naslednjih lastnosti:
|
9A008 |
Komponente, izdelane posebej za pogonske sisteme za rakete na trdo gorivo:
|
9A009 |
Hibridni raketni pogonski sistemi, ki imajo katero koli naslednjo značilnost:
|
9A010 |
Posebej izdelane komponente, sistemi in strukture za nosilne rakete, pogonske sisteme nosilnih raket ali „vesoljska plovila“:
|
9A011 |
Motorji na zajezni reakcijski pogon, motorji na nadzvočni zajezni reakcijski pogon ali ‚kombinirani ciklični motorji‘ in posebej zanje izdelane komponente.
Tehnična opomba: Za namene točke 9A011 ‚kombinirani ciklični motorji‘ združujejo dva ali več naslednjih tipov motorjev:
motor na zajezni reakcijski pogon ali motor na nadzvočni reakcijski pogon; raketni motor ali pogonski stroj (na tekoče/v gelu/trdno ali hibridno gorivo). |
9A012 |
„Zrakoplovi brez posadke“ („UAV“), „zračne ladje“ brez posadke, pripadajoča oprema in sestavni deli:
|
9A101 |
Turboreakcijski in turboventilacijski motorji, razen tistih iz točke 9A001;
|
9A102 |
‚Sistemi turbopropelerskih motorjev‘, posebej izdelani za zračna plovila brez posadke iz točke 9A012 ali 9A112.a. in komponente, izdelane posebej zanje, z ‚maksimalno močjo‘ nad 10 kW.
Tehnični opombi:
|
9A104 |
Sondirne rakete z dosegom najmanj 300 km.
|
9A105 |
Raketni motorji na tekoče gorivo ali raketni motorji na goriva v gelu:
|
9A106 |
Sistemi in komponente, razen tistih iz točke 9A006, izdelani posebej za sisteme raketnega pogona na tekoče gorivo ali gorivo v gelu:
|
9A107 |
Raketni motorji na trdo gorivo, uporabni v celotnih raketnih sistemih ali v zračnih plovilih brez posadke, z dosegom 300 km, razen tistih iz točke 9A007, s skupno impulzno zmogljivostjo enako ali večjo od 0,841 MNs.
|
9A108 |
Komponente, razen tistih iz točke 9A008, izdelane posebej za pogonske sisteme za rakete na trdo gorivo in hibridne raketne pogonske sisteme:
|
9A109 |
Hibridni raketni motorji in posebej izdelane komponente zanje:
|
9A110 |
Kompozitne strukture, laminati in proizvodi iz njih, razen tistih iz točke 9A010, ki so izdelani posebej za uporabo v ‚projektilih‘ ali podsistemih iz točke 9A005, 9A007, 9A105, 9A106.c., 9A107, 9A108.c., 9A116 ali 9A119.
Tehnična opomba: V točki 9A110 ‚projektil‘ pomeni celotni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke, ki ima doseg prek 300 km. |
9A111 |
Impulzni reaktivni motorji ali detonacijski motorji, uporabni v „projektilih“ ali zračnih plovilih brez posadke iz točke 9A012 ali 9A112.a., in posebej zanje izdelane komponente.
Tehnična opomba: V točki 9A111 detonacijski motorji z detonacijo povečajo efektivni tlak po celi izgorevalni komori. Primeri detonacijskih motorjev so impulzni detonacijski motorji, rotacijski detonacijski motorji ali detonacijski motorji na zvezne valove. |
9A112 |
„Zrakoplovi brez posadke“, razen tistih iz točke 9A012:
|
9A115 |
Oprema za podporo izstreljevanju:
|
9A116 |
Vozila za ponovni vstop, uporabna v „projektilih“, in zanje izdelana ali prirejena oprema:
|
9A117 |
Mehanizmi za združevanje in razdruževanje ter medstopnje, uporabni v „projektilih“.
Opomba:GLEJ TUDI TOČKO 9A121. |
9A118 |
Naprave za uravnavanje izgorevanja, uporabne v motorjih, ki so uporabni v „projektilih“ ali zračnih plovilih brez posadke iz točke 9A012 ali 9A112.a., iz točke 9A011 ali 9A111. |
9A119 |
Posamezne raketne stopnje, uporabne v kompletnih raketnih sistemih ali v zračnih plovilih brez posadke, z dosegom 300 km, razen tistih iz točk 9A005, 9A007, 9A009, 9A105, 9A107 in 9A109. |
9A120 |
Rezervoarji za tekoča goriva ali goriva v gelu, razen tistih iz točke 9A006, posebej konstruirani za goriva iz točke 1C111 ali ‚druga tekoča goriva ali goriva v gelu‘, ki se uporabljajo za raketne sisteme z zmogljivostjo prenosa vsaj 500 kg tovora najmanj 300 km daleč.
|
9A121 |
Centralni in medstopenjski električni konektorji, posebej izdelani za „projektile“, vesoljska plovila iz točke 9A004 ali sondirne rakete iz točke 9A104.
Tehnična opomba: Medstopenjski konektorji iz točke 9A121 zajemajo tudi električne konektorje, nameščene med „projektilom“, vesoljsko plovilo ali sondirno raketo in njihovim tovorom. |
9A350 |
Razpršilni ali zamegljevalni sistemi, posebej izdelani ali prirejeni za montažo na letalo, „vozila lažja od zraka“ ali zračna plovila brez posadke, in posebno zasnovane komponente kot so navedene:
Tehnični opombi:
|
9B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
9B001 |
Proizvodna oprema, orodje ali pribor:
|
9B002 |
Realnočasovni kontrolni sistemi, merilne naprave (vključno s senzorji) ali oprema za avtomatsko pridobivanje in obdelavo podatkov, ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
9B003 |
Oprema, izdelana posebej za „proizvodnjo“ ali testiranje krtačnih tesnil plinskih turbin, izdelanih za delovanje pri obodni hitrosti nad 335 m/s in temperaturi nad 773 K (500 °C), ter posebej izdelane komponente in pribor zanjo. |
9B004 |
Orodja, matrike in naprave za spajanje v trdnem stanju „superzlitinskih“, titanovih ali intermetalnih kombinacij kril in diskov iz točke 9E003.a.3. ali 9E003.a.6. za plinske turbine. |
9B005 |
Realnočasovni kontrolni sistemi, merilne naprave (vključno s senzorji) ali oprema za avtomatsko pridobivanje in obdelavo podatkov, izdelana posebej za uporabo v eni izmed naslednjih naprav:
|
9B006 |
Oprema za testiranje zvočnih vibracij z zmožnostjo vzpostavitve zvočnega tlaka 160 dB ali več (glede na 20 μΡa), z nazivno izhodno močjo 4 kW ali več pri temperaturi testne celice nad 1 273 K (1 000 °C), in posebej zanjo izdelani kvarčni grelci.
|
9B007 |
Oprema, izdelana posebej za pregled celovitosti raketnih motorjev in ki uporablja nedestruktivne tehnike testiranja (NDT), razen planarnih analiz z rentgenskimi žarki ali osnovnih fizikalnih ali kemičnih analiz. |
9B008 |
Pretvorniki za neposredne meritve trenja zunanje plasti stene, izdelani posebej za delovanje pri testnem toku s (stagnacijsko) temperaturo, večjo od 833 K (560 °C). |
9B009 |
Obdelovalni postopki, namenjeni posebej za rotorske komponente plinskoturbinskih motorjev, proizvedene z metalurgijo prahu, ki imajo obe od naslednjih lastnosti:
|
9B010 |
Oprema, izdelana posebej za proizvodnjo blaga iz točke 9A012. |
9B105 |
‚Aerodinamične naprave za testiranje‘ za hitrosti 0,9 macha ali več, uporabne za ‚projektile‘ in njihove podsisteme.
Tehnične opombe:
|
9B106 |
Okoljske in gluhe komore:
|
9B107 |
‚Aerotermodinamične naprave za testiranje‘, uporabne za ‚projektile‘, pogonske sisteme za ‚projektilne‘ rakete ter vozila za ponovni vstop in opremo iz točke 9A116, ki imajo eno od naslednjih lastnosti:
Tehnični opombi:
|
9B115 |
Posebej izdelana „proizvodna oprema“ za sisteme, podsisteme in komponente iz točk od 9A005 do 9A009, 9A011, 9A101, 9A102, 9A105 do 9A109, 9A111 ali od 9A116 do 9A120. |
9B116 |
Posebej izdelane „proizvodne zmogljivosti“ za nosilne rakete iz točke 9A004 ali sistemi, podsistemi in komponente iz točk od 9A005 do 9A009, 9A011, 9A101, 9A102, od 9A104 do 9A109, 9A111 ali od 9A116 do 9A120, ali ‚projektile‘.
Tehnična opomba: V točki 9B116 ‚projektil‘ pomeni celotni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke, ki ima doseg prek 300 km. |
9B117 |
Testne mize ali stojala za rakete ali raketne motorje na tekoča ali trda goriva, ki imajo katero koli od naslednjih lastnosti:
|
9C Materiali
9C108 |
„Izolacijski“ material v razsutem stanju in „notranja obloga“, razen tiste iz točke 9A008, za ohišja raketnih motorjev, ki se lahko uporabljajo za „projektile“ ali so posebej konstruirana za raketne motorje na trdo gorivo iz točk 9A007 ali 9A107. |
9C110 |
S smolo impregnirani vlakneni prepregi in s kovino prevlečene predoblike vlaken zanje, za kompozitne strukture, laminate in proizvode iz točke 9A110, izdelani iz organske ali kovinske matrike z uporabo vlaknenih ali filamentnih ojačitev s „specifično natezno trdnostjo“ več kot 7,62 x 104 m in s „specifičnim modulom“, večjim od 3,18 x 106 m.
|
9D Programska oprema
9D001 |
„Programska oprema“, ki ni določena v točki 9D003 ali 9D004, posebej izdelana ali prirejena za „razvoj“ opreme ali „tehnologije“ iz točk od 9A001 do 9A119, 9B ali 9E003. |
9D002 |
„Programska oprema“, ki ni določena v točki 9D003 ali 9D004, posebej izdelana ali prirejena za „proizvodnjo“ opreme iz točk od 9A001 do 9A119 ali 9B. |
9D003 |
„Programska oprema“, ki vključuje „tehnologijo“ iz točke 9E003(h) in se uporablja v „sistemih FADEC“ za sisteme iz točke 9A ali opremo iz točke 9B. |
9D004 |
Druga „programska oprema“:
|
9D005 |
„Programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena za delovanje blaga iz točke 9A004.e. ali 9A004.f.
|
9D101 |
„Programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena za „uporabo“ blaga iz točke 9B105, 9B106, 9B116 ali 9B117. |
9D103 |
„Programska oprema“, napisana posebej za oblikovanje, simuliranje ali integracijo konstrukcije nosilnih raket iz točke 9A004, sondirnih raket iz točke 9A104 ali „projektilov“ ali podsistemov iz točke 9A005, 9A007, 9A105, 9A106.c., 9A107, 9A108.c., 9A116 ali 9A119.
|
9D104 |
„Programska oprema“, kot sledi:
|
9D105 |
„Programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena za usklajevanje funkcije več kot enega podsistema, razen tiste iz točke 9D004.e., v nosilnih raketah iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104 ali ‚projektilih‘.
Tehnična opomba: V točki 9D105 ‚projektil‘ pomeni celotni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke, ki ima doseg prek 300 km. |
9E Tehnologija
Opomba: |
„razvojna“ ali „proizvodna“„tehnologija“ iz točk od 9E001 do 9E003 za plinskoturbinske motorje se še naprej ureja, če se uporablja za popravila ali remont. Iz nadzora so izvzeti: tehnični podatki, skice ali dokumentacija za vzdrževanje, ki je v neposredni povezavi s kalibriranjem, odstranitvijo ali zamenjavo poškodovane ali nepopravljive enote, vključno z zamenjavo kompletnega motorja ali njegovega modula. |
9E001 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ opreme ali „programske opreme“ iz točk 9A001.b., od 9A004 do 9A012, 9A350, 9B ali 9D. |
9E002 |
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „proizvodnjo“ opreme iz točk 9A001.b., od 9A004 do 9A011, 9A350 ali 9B.
|
9E003 |
Druga „tehnologija“:
|
9E101 |
|
9E102 |
„Tehnologija“ v skladu s splošno opombo o tehnologiji za „uporabo“ nosilnih raket iz točke 9A004, blaga iz točk od 9A005 do 9A011, „UAV“ iz točke 9A012 ali blaga iz točk 9A101, 9A102, 9A104 do 9A111, 9A112.a., od 9A115 do 9A121, 9B105, 9B106, 9B115, 9B116, 9B117, 9D101 ali 9D103.
Tehnična opomba: V točki 9E102 pomeni ‚UAV‘ zrakoplovne sisteme brez posadke z možnostjo dosega več kot 300 km. |
(1) https://www.australiagroup.net/
(2) http://mtcr.info/
(3) http://www.nuclearsuppliersgroup.org/
(4) http://www.wassenaar.org/
(5) https://www.opcw.org/chemical-weapons-convention
(6) Proizvajalci, ki izračunavajo pozicijsko natančnost v skladu s standardom ISO 230-2:1997 ali 2006, se morajo posvetovati s pristojnimi organi v državi članici EU, v kateri so registrirani.
(7) Številke v oklepajih pomenijo številke opomb na koncu tabele.
PRILOGA II
SPLOŠNA IZVOZNA DOVOLJENJA UNIJE
V naslednjih oddelkih so določena splošna izvozna dovoljenja Unije za nekatere vrste izvoza.
A. IZVOZ V AVSTRALIJO, KANADO, ISLANDIJO, JAPONSKO, NOVO ZELANDIJO, NORVEŠKO, ŠVICO, VKLJUČNO Z LIHTENŠTAJNOM, ZDRUŽENO KRALJESTVO IN ZDRUŽENE DRŽAVE
SPLOŠNO IZVOZNO DOVOLJENJE UNIJE ŠT. EU001
(iz točke (d) člena 12(1) te uredbe)
Izvoz v Avstralijo, Kanado, Islandijo, Japonsko, Novo Zelandijo, Norveško, Švico, vključno z Lihtenštajnom, Združeno kraljestvo in Združene države
Organ, ki izdaja dovoljenje: Evropska unija
Del 1 – Blago
To dovoljenje zajema vse blago z dvojno rabo, določeno v Prilogi I, razen tistega, ki je navedeno v oddelku I te priloge.
Del 2 – Namembne države
To dovoljenje velja v celotnem carinskem območju Unije za izvoz v naslednje namembne države:
— |
Avstralija, |
— |
Kanada, |
— |
Islandija, |
— |
Japonska, |
— |
Nova Zelandija, |
— |
Norveška, |
— |
Švica, vključno z Lihtenštajnom, |
— |
Združeno kraljestvo (brez poseganja v uporabo te uredbe za Združeno kraljestvo in v njem, kar zadeva Severno Irsko, v skladu s točko 47 Priloge 2 k Protokolu o Irski/Severni Irski (v nadaljnjem besedilu: Protokol), ki je priložen Sporazumu o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (1), ki vsebuje seznam določb prava Unije iz člena 5(4) Protokola), |
— |
Združene države. |
Del 3 – Pogoji in zahteve za uporabo
1. |
To dovoljenje ne dovoljuje izvoza blaga, če:
|
2. |
Izvoznik mora v carinski deklaraciji navesti, da se blago izvaža na podlagi splošnega izvoznega dovoljenja Unije št. EU001. |
3. |
Izvoznik, ki uporablja to dovoljenje, mora pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež, uradno obvestiti o prvi uporabi tega dovoljenja v 30 dneh od datuma prvega izvoza, oziroma v skladu z zahtevami pristojnega organa države članice, kjer ima izvoznik prebivališče ali sedež, pred prvo uporabo tega dovoljenja. Države članice uradno obvestijo Komisijo o izbranem mehanizmu obveščanja za dovoljenje. Komisija sporočene informacije objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
Zahteve po poročanju, povezane z uporabo tega dovoljenja, in dodatne informacije, ki jih o blagu, ki je predmet izvoza, na podlagi tega dovoljenja zahteva država članica, iz katere se izvaža, določijo države članice. Država članica lahko od izvoznikov, ki imajo prebivališče ali sedež v tej državi članici, zahteva, da se pred prvo uporabo tega dovoljenja registrirajo. Registracija je samodejna, pristojni organ pa jo izvozniku potrdi brez odlašanja, vsekakor pa v 10 delovnih dneh od prejema zahtevka, ob upoštevanju člena 12(7) te uredbe. Kadar je to primerno, zahteve iz drugega in tretjega pododstavka temeljijo na zahtevah, ki veljajo za uporabo nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj, ki jih izdajo tiste države članice, ki takšna dovoljenja imajo. |
B. IZVOZ DOLOČENEGA BLAGA Z DVOJNO RABO V DOLOČENE NAMEMBNE DRŽAVE
SPLOŠNO IZVOZNO DOVOLJENJE UNIJE ŠT. EU002
(iz točke (d) člena 12(1) te uredbe)
Izvoz določenega blaga z dvojno rabo v določene namembne države
Organ, ki izdaja dovoljenje: Evropska unija
Del 1 – Blago
To dovoljenje zajema naslednje blago z dvojno rabo iz Priloge I:
— |
1A001, |
— |
1A003, |
— |
1A004, |
— |
1C003.b., |
— |
1C003.c., |
— |
1C004, |
— |
1C005, |
— |
1C006, |
— |
1C008, |
— |
1C009, |
— |
2B008, |
— |
3A001.a.3., |
— |
3A001.a.6., |
— |
3A001.a.7., |
— |
3A001.a.9., |
— |
3A001.a.10., |
— |
3A001.a.11., |
— |
3A001.a.12., |
— |
3A002.c., |
— |
3A002.d., |
— |
3A002.e., |
— |
3A002.f., |
— |
3C001, |
— |
3C002, |
— |
3C003, |
— |
3C004, |
— |
3C005, |
— |
3C006. |
Del 2 – Namembne države
To dovoljenje velja v celotnem carinskem območju Unije za izvoz v naslednje namembne države:
— |
Argentina, |
— |
Južna Afrika, |
— |
Južna Koreja, |
— |
Turčija. |
Del 3 – Pogoji in zahteve za uporabo
1. |
To dovoljenje ne dovoljuje izvoza blaga, če:
|
2. |
Izvoznik mora v carinski deklaraciji navesti, da se blago izvaža na podlagi splošnega izvoznega dovoljenja Unije št. EU002. |
3. |
Izvoznik, ki uporablja to dovoljenje, mora pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež, uradno obvestiti o prvi uporabi tega dovoljenja v 30 dneh od datuma prvega izvoza, oziroma v skladu z zahtevami pristojnega organa države članice, kjer ima izvoznik prebivališče ali sedež, pred prvo uporabo tega dovoljenja. Države članice uradno obvestijo Komisijo o izbranem mehanizmu obveščanja za dovoljenje. Komisija sporočene informacije objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
Zahteve po poročanju, povezane z uporabo tega dovoljenja, in dodatne informacije, ki jih o blagu, ki je predmet izvoza, na podlagi tega dovoljenja zahteva država članica, iz katere se izvaža, določijo države članice. Država članica lahko od izvoznikov, ki imajo prebivališče ali sedež v tej državi članici, zahteva, da se pred prvo uporabo tega dovoljenja registrirajo. Registracija je samodejna, pristojni organ pa jo izvozniku potrdi brez odlašanja, vsekakor pa v 10 delovnih dneh od prejema zahtevka, ob upoštevanju člena 12(7) te uredbe. Kadar je to primerno, zahteve iz drugega in tretjega pododstavka temeljijo na zahtevah, ki veljajo za uporabo nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj, ki jih izdajo tiste države članice, ki takšna dovoljenja imajo. |
C. IZVOZ PO POPRAVILU/ZAMENJAVI
SPLOŠNO IZVOZNO DOVOLJENJE UNIJE ŠT. EU003
(iz točke (d) člena 12(1) te uredbe)
Izvoz po popravilu/zamenjavi
Organ, ki izdaja dovoljenje: Evropska unija
Del 1 – Blago
1. |
To dovoljenje zajema vse blago z dvojno rabo iz Priloge I k tej uredbi, razen tistega, ki je našteto v odstavku 2 tega oddelka, če:
|
2. |
Izključeno blago:
|
Del 2 – Namembne države
To dovoljenje velja v celotnem carinskem območju Unije za izvoz v naslednje namembne države:
— |
Albanija, |
— |
Argentina, |
— |
Bosna in Hercegovina, |
— |
Brazilija, |
— |
Čile, |
— |
Kitajska (vključno s Hongkongom in Makavom), |
— |
francoska čezmorska ozemlja, |
— |
Indija, |
— |
Kazahstan, |
— |
Mehika, |
— |
Črna gora, |
— |
Maroko, |
— |
Severna Makedonija, |
— |
Rusija, |
— |
Srbija, |
— |
Singapur, |
— |
Južna Afrika, |
— |
Južna Koreja, |
— |
Tunizija, |
— |
Turčija, |
— |
Ukrajina, |
— |
Združeni arabski emirati. |
Del 3 – Pogoji in zahteve za uporabo
1. |
To splošno dovoljenje se lahko uporablja le po opravljenem začetnem izvozu v okviru splošnega izvoznega dovoljenja Unije ali po izdaji izvoznega dovoljenja s strani pristojnega organa države članice, v kateri je prebivališče ali sedež izvirnega izvoznika za izvoz blaga, ki je bilo nato ponovno uvoženo na carinsko območje Unije zaradi vzdrževanja, popravila ali zamenjave To dovoljenje je veljavno le za izvoze prvotnemu končnemu uporabniku. |
2. |
To dovoljenje ne dovoljuje izvoza blaga, če:
|
3. |
Pri izvažanju katerega koli blaga s tem dovoljenjem izvozniki:
|
4. |
Izvoznik, ki uporablja to dovoljenje, mora pred prvo uporabo tega dovoljenja pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež, uradno obvestiti o prvi uporabi tega dovoljenja v 30 dneh od datuma prvega izvoza, oziroma v skladu z zahtevami pristojnega organa države članice, kjer ima izvoznik prebivališče ali sedež. Države članice uradno obvestijo Komisijo o izbranem mehanizmu obveščanja za dovoljenje. Komisija sporočene informacije objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
Zahteve po poročanju, povezane z uporabo tega dovoljenja, in dodatne informacije, ki jih o blagu, ki je predmet izvoza, na podlagi tega dovoljenja zahteva država članica, iz katere se izvaža, določijo države članice. Država članica lahko od izvoznikov, ki imajo prebivališče ali sedež v tej državi članici zahteva, da se pred prvo uporabo tega dovoljenja registrirajo. Registracija je samodejna, pristojni organ pa jo izvozniku potrdi brez odlašanja, vsekakor pa v 10 delovnih dneh od prejema zahtevka, ob upoštevanju člena 12(7) te uredbe. Kadar je to primerno, zahteve iz drugega in tretjega pododstavka temeljijo na zahtevah, ki veljajo za uporabo nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj, ki jih izdajo tiste države članice, ki takšna dovoljenja imajo. |
5. |
To dovoljenje zajema blago za ‚popravilo‘, ‚zamenjavo‘ in ‚vzdrževanje‘, vključno z naključno izboljšavo izvornega blaga, npr. zaradi uporabe modernih rezervnih delov ali uporabe poznejših standardov za zanesljivost in varnost, če zaradi tega ne pride do krepitve funkcionalnih zmogljivosti blaga oziroma novih ali dodatnih funkcij blaga. |
D. ZAČASNI IZVOZ ZA RAZSTAVO ALI SEJME
SPLOŠNO IZVOZNO DOVOLJENJE UNIJE ŠT. EU004
(iz točke (d) člena 12(1) te uredbe)
Začasni izvoz za razstave ali sejme
Organ, ki izdaja dovoljenje: Evropska unija
Del 1 – Blago
To dovoljenje zajema vse blago z dvojno rabo iz Priloge razen:
(a) |
vse blago iz oddelka I te Priloge; |
(b) |
vse blago, navedeno v oddelku D, za vsako kategorijo Priloge I (to ne vključuje programske opreme, nujne za pravilno delovanje opreme za namene predstavitve); |
(c) |
vse blago, navedeno v oddelku E, za vsako kategorijo Priloge I; |
(d) |
naslednje blago iz Priloge I:
|
Del 2 – Namembne države
To dovoljenje velja v celotnem carinskem območju Unije za izvoz v naslednje namembne države:
— |
Albanija, |
— |
Argentina, |
— |
Bosna in Hercegovina, |
— |
Brazilija, |
— |
Čile, |
— |
Kitajska (vključno s Hongkongom in Makavom), |
— |
francoska čezmorska ozemlja, |
— |
Indija, |
— |
Kazahstan, |
— |
Mehika, |
— |
Črna gora, |
— |
Maroko, |
— |
Severna Makedonija, |
— |
Rusija, |
— |
Srbija, |
— |
Singapur, |
— |
Južna Afrika, |
— |
Južna Koreja, |
— |
Tunizija, |
— |
Turčija, |
— |
Ukrajina, |
— |
Združeni arabski emirati. |
Del 3 – Pogoji in zahteve za uporabo
1. |
To dovoljenje dovoljuje izvoz blaga, navedenega v delu 1, če gre za začasni izvoz v razstavne ali sejemske namene, kakor je opredeljeno v odstavku 6 tega dela, in če se blago v 120 dneh po začetnem izvozu v celoti in brez sprememb uvozi nazaj v carinsko območje Unije. |
2. |
Pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež, lahko na prošnjo izvoznika umakne zahtevo, da mora biti blago ponovno uvoženo, kakor je navedeno v odstavku 1. Za postopek umika se ustrezno uporabi postopek za posamezna dovoljenja iz člena 12(2) te uredbe. |
3. |
To dovoljenje ne dovoljuje izvoza blaga, če:
|
4. |
Izvoznik mora v carinski deklaraciji navesti, da se blago izvaža na podlagi splošnega izvoznega dovoljenja Unije št. EU004. |
5. |
Izvoznik, ki uporablja to dovoljenje, mora pred prvo uporabo tega dovoljenja pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež, uradno obvestiti o prvi uporabi tega dovoljenja v 30 dneh od datuma prvega izvoza, oziroma v skladu z zahtevami pristojnega organa države članice, kjer ima izvoznik prebivališče ali sedež. Države članice uradno obvestijo Komisijo o izbranem mehanizmu obveščanja za dovoljenje. Komisija sporočene informacije objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
Zahteve po poročanju, povezane z uporabo tega dovoljenja, in dodatne informacije, ki jih o blagu, ki je predmet izvoza, na podlagi tega dovoljenja zahteva država članica, iz katere se izvaža, določijo države članice. Država članica lahko od izvoznikov, ki imajo prebivališče ali sedež v tej državi članici zahteva, da se pred prvo uporabo tega dovoljenja registrirajo. Registracija je samodejna, pristojni organ pa jo izvozniku potrdi brez odlašanja, vsekakor pa v 10 delovnih dneh od prejema zahtevka, ob upoštevanju člena 12(7) te uredbe. Kadar je to primerno, zahteve iz drugega in tretjega pododstavka temeljijo na zahtevah, ki veljajo za uporabo nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj, ki jih izdajo tiste države članice, ki takšna dovoljenja imajo. |
6. |
Za namene tega dovoljenja ‚razstava ali sejem‘ pomeni poslovne prireditve določenega trajanja, na katerih številni razstavljavci predstavljajo svoje izdelke poslovnim obiskovalcem ali splošni javnosti. |
E. TELEKOMUNIKACIJE
SPLOŠNO IZVOZNO DOVOLJENJE UNIJE ŠT. EU005
(iz točke (d) člena 12(1) te uredbe)
Telekomunikacije
Organ, ki izdaja dovoljenje: Evropska unija
Del 1 – Blago
To dovoljenje zajema naslednje blago z dvojno rabo iz Priloge I:
(a) |
naslednje blago iz skupine 5 dela 1:
|
(b) |
tehnologija, ki se nadzira po točki 5E001.a., kadar se zahteva za namestitev, delovanje, vzdrževanje ali popravilo blaga iz točke (a) in je namenjena za istega končnega uporabnika. |
Del 2 – Namembne države
To dovoljenje velja v celotnem carinskem območju Unije za izvoz v naslednje namembne države:
— |
Argentina, |
— |
Kitajska (vključno s Hongkongom in Makavom), |
— |
Indija, |
— |
Južna Afrika, |
— |
Južna Koreja, |
— |
Rusija, |
— |
Turčija, |
— |
Ukrajina. |
Del 3 – Pogoji in zahteve za uporabo
1. |
To dovoljenje ne dovoljuje izvoza blaga, če:
|
2. |
Izvoznik mora v carinski deklaraciji navesti, da se blago izvaža na podlagi splošnega izvoznega dovoljenja Unije št. EU005. |
3. |
Izvoznik, ki uporablja to dovoljenje, mora pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež, uradno obvestiti o prvi uporabi tega dovoljenja v 30 dneh od datuma prvega izvoza, oziroma v skladu z zahtevami pristojnega organa države članice, kjer ima izvoznik prebivališče ali sedež, pred prvo uporabo tega dovoljenja. Države članice uradno obvestijo Komisijo o izbranem mehanizmu obveščanja za dovoljenje. Komisija sporočene informacije objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
Zahteve po poročanju, povezane z uporabo tega dovoljenja, in dodatne informacije, ki jih o blagu, ki je predmet izvoza, na podlagi tega dovoljenja zahteva država članica, iz katere se izvaža, določijo države članice. Država članica lahko od izvoznikov, ki imajo prebivališče ali sedež v tej državi članici zahteva, da se pred prvo uporabo tega dovoljenja registrirajo. Registracija je samodejna, pristojni organ pa jo izvozniku potrdi brez odlašanja, vsekakor pa v 10 delovnih dneh od prejema zahtevka, ob upoštevanju člena 12(7) te uredbe. Kadar je to primerno, zahteve iz drugega in tretjega pododstavka temeljijo na zahtevah, ki veljajo za uporabo nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj, ki jih izdajo tiste države članice, ki takšna dovoljenja imajo. |
F. KEMIKALIJE
SPLOŠNO IZVOZNO DOVOLJENJE UNIJE ŠT. EU006
(iz točke (d) člena 12(1) te uredbe)
Kemikalije
Organ, ki izdaja dovoljenje: Evropska unija
Del 1 – Blago
To dovoljenje zajema naslednje blago z dvojno rabo iz Priloge:
|
1C350:
|
|
1C450.a.:
|
|
1C450.b.:
|
Del 2 – Namembne države
To dovoljenje velja v celotnem carinskem območju Unije za izvoz v naslednje namembne države:
— |
Argentina, |
— |
Južna Koreja, |
— |
Turčija, |
— |
Ukrajina. |
Del 3 – Pogoji in zahteve za uporabo
1. |
To dovoljenje ne dovoljuje izvoza blaga, če:
|
2. |
Izvoznik mora v carinski deklaraciji navesti, da se blago izvaža na podlagi splošnega izvoznega dovoljenja Unije št. EU006. |
3. |
Izvoznik, ki uporablja to dovoljenje, mora pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež, uradno obvestiti o prvi uporabi tega dovoljenja v 30 dneh od datuma prvega izvoza, oziroma v skladu z zahtevami pristojnega organa države članice, kjer ima izvoznik prebivališče ali sedež, pred prvo uporabo tega dovoljenja. Države članice uradno obvestijo Komisijo o izbranem mehanizmu obveščanja za dovoljenje. Komisija sporočene informacije objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
Zahteve po poročanju, povezane z uporabo tega dovoljenja, in dodatne informacije, ki jih o blagu, ki je predmet izvoza, na podlagi tega dovoljenja zahteva država članica, iz katere se izvaža, določijo države članice. Država članica lahko od izvoznikov, ki imajo prebivališče ali sedež v tej državi članici zahteva, da se pred prvo uporabo tega dovoljenja registrirajo. Registracija je samodejna, pristojni organ pa jo izvozniku potrdi brez odlašanja, vsekakor pa v 10 delovnih dneh od prejema zahtevka, ob upoštevanju člena 12(7) te uredbe. Kadar je to primerno, zahteve iz drugega in tretjega pododstavka temeljijo na zahtevah, ki veljajo za uporabo nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj, ki jih izdajo tiste države članice, ki takšna dovoljenja imajo. |
G. PRENOS PROGRAMSKE OPREME IN TEHNOLOGIJE ZNOTRAJ SKUPINE
SPLOŠNO IZVOZNO DOVOLJENJE UNIJE ŠT. EU007
(iz točke (d) člena 12(1) te uredbe)
Prenos programske opreme in tehnologije znotraj skupine
Organ, ki izdaja dovoljenje: Evropska unija
Del 1 – Blago
To dovoljenje zajema vso tehnologijo in programsko opremo iz Priloge I, razen tiste iz oddelka I te priloge ter tehnologije in programske opreme, povezane z blagom iz 4A005, 4D004, 4E001.c, 5A001.f in 5A001.j.
Del 2 – Namembne države
To dovoljenje velja v celotnem carinskem območju Unije za izvoz programske opreme in tehnologije v naslednje namembne države:
— |
Argentina, |
— |
Brazilija, |
— |
Čile, |
— |
Indija, |
— |
Indonezija, |
— |
Izrael, |
— |
Jordanija, |
— |
Malezija, |
— |
Mehika, |
— |
Maroko, |
— |
Filipini, |
— |
Singapur, |
— |
Južna Afrika, |
— |
Južna Koreja, |
— |
Tajska, |
— |
Tunizija. |
Del 3 – Pogoji in zahteve za uporabo
1. |
To dovoljenje dovoljuje izvoz programske opreme in tehnologije iz dela 1 s strani izvoznika, ki je pravna oseba s sedežem v državi članici, do družbe, ki je v celoti v lasti in pod nadzorom izvoznika (v nadaljnjem besedilu: hčerinska družba), ali družbe, ki je v neposredni in popolni lasti iste matične družbe kot izvoznik (v nadaljnjem besedilu:sestrska družba), če:
|
2. |
To dovoljenje ne dovoljuje izvoza programske opreme in tehnologije, če:
|
3. |
Izvoznik, ki namerava uporabljati to dovoljenje, izvaja „ program notranje skladnosti“. |
4. |
Izvoznik mora v primeru fizičnega izvoza programske opreme ali tehnologije v carinski deklaraciji navesti, da se blago izvaža napodlagi splošnega izvoznega dovoljenja Unije št. EU007. |
5. |
Izvoznik, ki namerava uporabiti to dovoljenje, se pred njegovo prvo uporabo registrirajo pri pristojnem organu države članice, v kateri ima izvoznik sedež.
Registracija je samodejna, pristojni organ pa jo izvozniku potrdi v 10 delovnih dneh od prejema zahtevka. |
6. |
Izvoznik, ki uporablja to dovoljenje, uradno obvesti pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik sedež, o prvi uporabi tega dovoljenja najpozneje 30 dni pred datumom prvega izvoza. |
7. |
Izvoznik, ki uporablja to dovoljenje, pristojnemu organu države članice, v kateri ima izvoznik sedež, poroča o uporabi tega dovoljenja. Poročilo o uporabi tega dovoljenja se pripravi vsaj enkrat letno in vključuje vsaj informacije o:
Dodatne informacije, ki jih o blagu, ki je predmet izvoza, na podlagi tega dovoljenja zahteva država članica, iz katere se izvaža, določijo države članice. |
H. ŠIFRIRANJE
SPLOŠNO IZVOZNO DOVOLJENJE UNIJE ŠT. EU008
(iz točke (d) člena 12(1) te uredbe)
Šifriranje
Organ, ki izdaja dovoljenje: Evropska unija
Del 1 – Blago
1. |
To dovoljenje zajema naslednje blago z dvojno rabo iz Priloge I:
|
2. |
Dovoljenje je veljavno le, če blago izpolnjuje vse naslednje pogoje:
|
3. |
Tega dovoljenja se ne sme uporabljati, če:
|
Del 2 – Namembne države
To dovoljenje velja v celotnem carinskem območju Unije za izvoz v vse namembne države razen:
(a) |
namembnih držav, ki izpolnjujejo pogoje za izvoz na podlagi splošnega izvoznega dovoljenja Unije št. EU001, |
(b) |
Afghanistan, Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Kambodža, Srednjeafriška republika, Kitajska (vključno s Hongkongom in Makavom), Kongo, Demokratična republika Kongo, Egipt, Eritreja, Gruzija, Iran, Irak, Izrael, Kazahstan, Kirgizistan, Libanon, Libija, Malezija, Mali, Mavricij, Mongolija, Mjanmar/Burma, Severna Korea, Oman, Pakistan, Katar, Rusija, Saudova Arabija, Somalija, Južni Sudan, Sudan, Sirija, Tadžikistan, Turkmenistan, Združeni arabski emirati, Uzbekistan, Venezuela, Jemen, Zimbabve; |
(c) |
vseh namembnih držav, razen tistih iz točke (b), za katere velja embargo na orožje ali omejevalni ukrepi Unije za blago z dvojno rabo. |
Del 3 – Pogoji in zahteve za uporabo
1. |
To dovoljenje ne dovoljuje izvoza blaga, kadar:
|
2. |
Kadar se zahteva carinska deklaracija, mora izvoznik v njej navesti, da se blago izvaža na podlagi splošnega izvoznega dovoljenja Unije št. EU008. |
3. |
Izvoznik, ki namerava uporabiti to dovoljenje, se pred njegovo prvo uporabo registrira pri pristojnem organu države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež. Registracija je samodejna, pristojni organ pa jo izvozniku potrdi v 10 delovnih dneh od prejema zahtevka. |
4. |
Registrirani izvoznik o prvi uporabi tega dovoljenja uradno obvesti pristojni organ države članice, v kateri ima registrirani uvoznik prebivališče ali sedež, in sicer najpozneje 10 dni pred datumom prvega izvoza. |
5. |
Izvoznik na zahtevo pristojnega organa države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež, predloži tehnične podatke o vsakem izvozu, načrtovanem ali opravljenem na podlagi tega dovoljenja. Če se taki tehnični podatki zahtevajo v zvezi z določenim blagom in se ti podatki spremenijo, izvoznik o tem brez odlašanja uradno obvesti pristojni organ. Tehnični podatki vključujejo vsaj naslednje informacije o blagu:
|
6. |
Pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež, lahko zaradi nacionalne varnosti izvozniku prepove uporabo tega splošnega izvoznega dovoljenja Unije za katero koli blago iz dela 1. Zadevna država članica Komisijo in druge države članice obvesti o uporabi te določbe. |
7. |
Registrirani izvoznik na zahtevo pristojnemu organu države članice, v kateri ima prebivališče ali sedež, poroča o uporabi tega dovoljenja. Poročilo o uporabi tega dovoljenja se na zahtevo pripravi vsaj enkrat letno in vključuje vsaj naslednje informacije:
|
I. SEZNAM IZ TOČKE (A) ČLENA 12(6) TE UREDBE IN ODDELKOV A, C, D IN G TE PRILOGE
Točke ne vsebujejo vedno celotnega opisa blaga in opomb iz Priloge I. Celoten opis blaga navaja Priloga I.
Navedba blaga v tem oddelku ne vpliva na uporabo Splošne opombe o programski opremi iz Priloge I.
— |
Vso blago, navedeno v Prilogi IV; |
— |
0C001 „naravni uran“ ali „osiromašeni uran“ ali torij v obliki kovine, zlitine, kemičnih spojin ali koncentratov in kateri koli drug material, ki vsebuje enega ali več prej naštetih materialov; |
— |
0C002 „posebni cepljivi materiali“ razen tistih, ki so navedeni v Prilogi IV; |
— |
0D001 „programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz skupine 0, če se nanaša na točko 0C001 ali na tisto blago iz točke 0C002, ki je izključeno iz Priloge IV; |
— |
0E001 „tehnologija“ v skladu z Opombo o jedrski tehnologiji za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz skupine 0, če se nanaša na točko 0C001 ali na tisto blago iz točke 0C002, ki je izključeno iz Priloge IV; |
— |
1A102 ponovno nasičeni pirolizirani ogljiko-ogljikovi sestavni deli, izdelani za vesoljska plovila iz točke 9A004 ali za sondirne rakete iz točke 9A104; |
— |
1C351 človeški in živalski patogeni ter „toksini“; |
— |
1C353 genetski elementi in genetsko modificirani organizmi; |
— |
1C354 rastlinski patogeni; |
— |
1C450.a.1. amiton: O,O-dietil S-[2-(dietilamino) etil] fosforotiolat (78–53–5) in ustrezne alkilirane ali protonirane soli. |
— |
1C450.a.2. PFIB: 1,1,3,3,3-pentafluoro-2-(trifluorometil)-1-propen (382–21–8). |
— |
7E104 „tehnologija“ za integracijo podatkov o krmarjenju leta, vodenju in pogonu v sistem upravljanja leta za optimizacijo tirnice raketnega sistema; |
— |
9A009.a hibridni raketni pogonski sistemi s skupno impulzno zmogljivostjo več kot 1,1 MNs; |
— |
9A117 mehanizmi za združevanje in razdruževanje ter medstopnje, uporabni v „projektilih“. |
(1) Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL L 29, 31.1.2020, str. 7).
PRILOGA III
VZORCI OBRAZCEV ZA DOVOLJENJA
A. Vzorec obrazca za individualno ali globalno izvozno dovoljenje
(iz člena 12(2) te uredbe)
Pri izdaji izvoznih dovoljenj si bodo države članice prizadevale, da bo iz obrazca jasno razvidno, za katero vrsto dovoljenja gre (individualno ali globalno)
To izvozno dovoljenje je veljavno v vseh državah članicah Evropske unije do poteka veljavnosti.
EVROPSKA UNIJA |
IZVOZ BLAGA Z DVOJNO RABO (Uredba (EU) 2021/821) |
|||||||||
1 |
|
št. |
|
|
||||||
DOVOLJENJE |
|
|
||||||||
|
|
|||||||||
|
št. |
|||||||||
|
|
Oznaka |
||||||||
|
|
Oznaka |
||||||||
|
Oznaka |
|||||||||
1 |
|
Oznaka |
||||||||
|
|
Oznaka2 |
||||||||
|
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
|
|
||||||||
|
||||||||||
Na voljo za vnaprej natisnjene podatke po presoji države članice |
||||||||||
|
Izpolni izdajatelj Podpis Organ izdajatelj |
Žig |
||||||||
|
|
Datum |
|
|||||||
1 Bis |
|
|
|
|||||||
DOVOLJENJE |
|
|
|
|||||||
|
|
Oznaka 2 |
||||||||
|
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
|
Oznaka2 |
||||||||
|
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
|
Oznaka2 |
||||||||
|
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
|
Oznaka2 |
||||||||
|
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
|
Oznaka2 |
||||||||
|
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
|
Oznaka2 |
||||||||
|
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
|
Oznaka2 |
||||||||
|
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
|
Oznaka2 |
||||||||
|
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
|
Oznaka2 |
||||||||
|
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
|
Oznaka2 |
||||||||
|
|
|||||||||
|
|
|||||||||
Opomba: V delu 1 stolpca 24 se navede še razpoložljiva količina, v delu 2 stolpca 24 pa količina, ki se v tem primeru odšteje. |
||||||||||
|
|
|
||||||||
|
|
|
|
|||||||
1. |
|
|
|
|||||||
2. |
||||||||||
1. |
|
|
|
|||||||
2. |
||||||||||
1. |
|
|
|
|||||||
2. |
||||||||||
1. |
|
|
|
|||||||
2. |
||||||||||
1. |
|
|
|
|||||||
2. |
||||||||||
1. |
|
|
|
|||||||
2. |
||||||||||
1. |
|
|
|
|||||||
2. |
|
|||||||||
1. |
|
|
|
|||||||
2. |
B. Vzorec obrazca za dovoljenje za posredniške storitve/tehnično pomoč
(iz člena 13(5) te uredbe)
EVROPSKA UNIJA |
IZVAJANJE POSREDNIŠKIH STORITEV/TEHNIČNE POMOČI (Uredba (EU) št. 2021/821) |
|||||||||
1 |
|
št. |
|
|
||||||
DOVOLJENJE |
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
št. |
|||||||||
|
Oznaka (2) |
|||||||||
|
Oznaka (2) |
|||||||||
|
|
Oznaka (2) |
||||||||
|
|
|||||||||
1 |
|
|
||||||||
|
|
|
||||||||
|
|
|||||||||
|
||||||||||
|
||||||||||
Na voljo za vnaprej natisnjene podatke po presoji države članice |
||||||||||
|
Izpolni izdajatelj Podpis Organ izdajatelj |
Žig |
||||||||
|
|
Datum |
|
C. Skupni elementi za objavo nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj v nacionalnih uradnih listih
(iz točke (b) člena 12(6) te uredbe)
1. |
Naziv nacionalnega splošnega izvoznega dovoljenja |
2. |
Organ, ki dovoljenje izdaja |
3. |
Veljavnost v EU. Uporabi se naslednje besedilo:
„To je nacionalno splošno izvozno dovoljenje na podlagi pogojev iz člena 12(6) Uredbe (EU) 2021/821 To dovoljenje velja v vseh državah članicah Evropske unije v skladu s členom 12(6) navedene uredbe.“ Veljavnost: v skladu z nacionalnimi praksami. |
4. |
Zadevno blago: uporabi se naslednje uvodno besedilo:
„To izvozno dovoljenje zajema naslednje“ |
5. |
Zadevna območja: uporabi se naslednje uvodno besedilo:
„To izvozno dovoljenje velja za izvoz na naslednja območja“ |
6. |
Pogoji in zahteve |
(1) Po potrebi je ta opis lahko naveden v eni ali več prilogah k temu obrazcu (1 bis). V tem primeru se v tem polju navede natančno število prilog. Opis mora biti kolikor je mogoče natančen in po potrebi vključevati št. CAS ali druge sklice, zlasti za kemično blago.
(2) Glej Uredbo (ES) št. 1172/95 (UL L 118, 25.5.1995, str. 10).
PRILOGA IV
SEZNAM BLAGA Z DVOJNO RABO IZ ČLENA 11(1) TE UREDBE
Točke ne vsebujejo vedno celotnega poimenovanja blaga in opomb iz Priloge I (1) . Celoten opis blaga navaja samo Priloga I.
Navedba blaga v tej prilogi ne vpliva na uporabo določb, ki zadevajo proizvode množičnega trga v Prilogi I.
Pojmi v dvojnih navednicah so na seznamu opredeljenih pojmov v Prilogi I.
DEL I
(možnost nacionalnega splošnega dovoljenja za trgovino znotraj Unije)
Blago prikrite tehnologije
1C001 |
|
Materiali, posebej izdelani za absorbiranje elektromagnetnih sevanj, ali intrinsično prevodni polimeri. OPOMBA: GLEJ TUDI TOČKO 1C101 |
1C101 |
|
Materiali in naprave za zmanjšano opaznost, kot je radarska odbojnost, ultravijolični/infrardeči znaki in zvočni znaki, razen tistih iz točke 1C001, ki se uporabljajo v ‚projektilih‘ podsistemih „projektilov“ ali zrakoplovih brez posadke, navedenih v točki 9A012. Opomba: predmet nadzora v točki 1C101 niso materiali, če je blago, narejeno iz njih, namenjeno izključno za civilno uporabo. Tehnična opomba: V točki 1C101 pomeni izraz ‚projektilih‘ celotne raketne sisteme in sisteme zrakoplovov brez posadke z dosegom več kot 300 km. |
1D103 |
|
„Programska oprema“, pripravljena posebej za analizo zmanjšane opaznosti, na primer radarski odboj, ultravijolični/infrardeči podpis in akustični znaki. |
1E101 |
|
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „uporabo“ blaga iz točke 1C101 ali 1D103. |
1E102 |
|
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „razvoj“„programske opreme“ iz točke 1D103. |
6B008 |
|
Impulzivni radarski sistemi za merjenje preseka (prečnega prereza) s širino oddajnega impulza 100 ns ali manj in posebej zanje izdelane komponente. OPOMBA: GLEJ TUDI TOČKO 6B108 |
6B108 |
|
Sistemi, izdelani posebej za radarsko merjenje preseka, ki se lahko uporabljajo v ‚projektilih‘, in njihovi podsistemi. Tehnična opomba: V točki 6B108 ‚projektil‘ pomeni celotni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke, ki ima doseg več kot 300 km. |
Blago strateškega nadzora Unije
1A007 |
|
Oprema in naprave, posebej izdelane za električno proženje polnjenj in naprav, ki vsebujejo „energetske materiale“: OPOMBA: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA, TOČKI 3A229 in 3A232.
Opomba: predmet nadzora v točki 1A007.b. niso detonatorji, ki uporabljajo samo primarne eksplozive, na primer svinčev azid. |
||||||||||||
1C239 |
|
Močni eksplozivi, razen tistih, ki so zajeti v Nadzoru vojaškega blaga, ali snovi ali mešanice z masnim deležem takšnih eksplozivov, večjim od 2 %, in katerih kristalna gostota je večja od 1,8 g/cm3, hitrost detonacije pa večja od 8 000 m/s. |
||||||||||||
1E201 |
|
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „uporabo“ blaga iz točke 1C239. |
||||||||||||
3A229 |
|
Visokotokovni impulzni generatorji … OPOMBA: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA. |
||||||||||||
3A232 |
|
Večtočkovni vžigalni sistemi, razen tistih iz točke 1A007 zgoraj … OPOMBA: GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA. |
||||||||||||
3E201 |
|
„Tehnologija“ v skladu s splošno opombo o tehnologiji za „uporabo“ opreme iz točke 3A229 ali 3A232. |
||||||||||||
6A001 |
|
Naslednje blago s področja akustike: |
||||||||||||
6A001.a.1.b. |
|
Sistemi za odkrivanje ali določanje položaja objektov s katero koli od naslednjih značilnosti:
|
||||||||||||
6A001.a.2.a.2. |
|
Hidrofoni … vsebujejo … |
||||||||||||
6A001.a.2.a.3. |
|
Hidrofoni … imajo … |
||||||||||||
6A001.a.2.a.6. |
|
Hidrofoni … namenjeni za … |
||||||||||||
6A001.a.2.b. |
|
Vlečena zaporedja akustičnih hidrofonov … |
||||||||||||
6A001.a.2.c. |
|
Procesna oprema, izdelana posebej za realnočasovne aplikacije z vlečenimi večelementnimi akustičnimi hidrofoni, ki imajo „uporabniku dostopno programirljivost“ ter možnost procesiranja in koreliranja v časovnem ali frekvenčnem prostoru, vključno s spektralno analizo, digitalnim filtriranjem in oblikovanjem snopa z uporabo hitre Fouriereve ali druge transformacije ali procesa. |
||||||||||||
6A001.a.2.e. |
|
Zaporedja hidrofonov s talnimi ali obalnimi kabelskimi sistemi, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
|
||||||||||||
6A001.a.2.f. |
|
Procesna oprema, izdelana posebej za realnočasovne aplikacije s podmorskimi kabelskimi sistemi, ki imajo „uporabniku dostopno programirljivost“ ter možnost procesiranja in koreliranja v časovnem ali frekvenčnem prostoru, vključno s spektralno analizo, digitalnim filtriranjem in oblikovanjem snopa z uporabo hitre Fouriereve ali druge transformacije ali procesa. |
||||||||||||
6D003.a. |
|
„Programska oprema“ za „realnočasovno obdelavo“ akustičnih podatkov. |
||||||||||||
8A002.o.3. |
|
Sistemi za zmanjšanje hrupa, ki se uporabljajo v plovilih z bruto tonažo 1 000 ton ali več:
Tehnična opomba: ‚sistemi za aktivno zmanjševanje ali popolno dušenje hrupa’ vsebujejo sisteme elektronskega krmiljenja z zmožnostjo aktivnega zmanjšanja vibracij opreme z ustvarjanjem protizvočnih ali protivibracijskih signalov neposredno na vire. |
||||||||||||
8E002.a. |
|
„Tehnologija“ za „razvoj“, „proizvodnjo“, popravilo, obnovo ali remont propelerjev, izdelanih posebej za zmanjševanje podvodnega hrupa. |
Blago strateškega nadzora Unije – Kriptoanaliza – skupina 5, del 2
5A004.a. |
|
Oprema, izdelana ali prirejena za izvajanje ‚kriptoanalitičnih funkcij‘. Opomba: točka 5A004.a. vključuje sisteme ali opremo, izdelane ali prirejene za izvajanje ‚kriptoanalitičnih funkcij‘ z obratnim inženiringom. Tehnična opomba: ‚kriptoanalitične funkcije‘ so funkcije, namenjene premagovanju kriptografskih mehanizmov zaradi pridobivanja zaupnih spremenljivk ali občutljivih podatkov, vključno z odprtim besedilom, gesli ali kriptografskimi ključi. |
||||||
5D002.a. |
|
„Programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ česar koli od naslednjega:
|
||||||
5D002.c. |
|
„Programska oprema“, ki ima značilnosti ali opravlja ali simulira funkcije katere koli od naslednje opreme:
|
||||||
5E002.a. |
|
Samo „tehnologija“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz točk 5A004.a, 5D002.a.3. ali 5D002.c.3 zgoraj. |
Blago tehnologije MTCR
7A117 |
|
„Krmilni sistemi“ za uporabo v „projektilih“ z zmožnostjo doseganja sistemske natančnosti 3,33 % ali manj dosega (npr. ‚CEP‘ 10 km ali manj v dosegu 300 km), razen „krmilnih sistemov“, izdelanih za projektile z dosegom pod 300 km ali zrakoplove s posadko. Tehnična opomba: V točki 7A117 je ‚CEP‘ (verjetna krožna napaka ali krog enake verjetnosti) merilo natančnosti, opredeljeno kot polmer kroga s središčem v cilju, na določeni razdalji, kamor zadene 50 % projektilov. |
||||||||||||
7B001 |
|
Oprema za testiranje, kalibracijo ali prilagoditev, načrtovana posebej za opremo iz točke 7A117 zgoraj. Opomba: predmet nadzora v točki 7B001 ni oprema za testiranje, kalibracijo ali prilagoditev za ‚stopnjo vzdrževanja I‘ ali ‚stopnjo vzdrževanja II‘. |
||||||||||||
7B003 |
|
Oprema, načrtovana posebej za „proizvodnjo“ opreme iz točke 7A117 zgoraj. |
||||||||||||
7B103 |
|
„Proizvodne zmogljivosti“, načrtovane posebej za opremo iz točke 7A117 zgoraj. |
||||||||||||
7D101 |
|
„Programska oprema“, načrtovana posebej za „uporabo“ opreme iz točk 7B003 ali 7B103 zgoraj. |
||||||||||||
7E001 |
|
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „razvoj“ opreme ali „programske opreme“iz točk 7A117, 7B003, 7B103 ali 7D101 zgoraj. |
||||||||||||
7E002 |
|
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „proizvodnjo“ opreme iz točk 7A117, 7B003 in 7B103 zgoraj. |
||||||||||||
7E101 |
|
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „uporabo“ opreme iz točk 7A117, 7B003, 7B103 in 7D101 zgoraj. |
||||||||||||
9A004 |
|
Nosilne rakete z zmogljivostjo prenosa vsaj 500 kg tovora najmanj 300 km daleč. OPOMBA: GLEJ TUDI TOČKO 9A104. Opomba 1: predmet nadzora v točki 9A004 ni tovor. |
||||||||||||
9A005 |
|
Pogonski sistemi za rakete na tekoče gorivo, vsebujoči katere koli sisteme ali komponente iz točke 9A006, ki se lahko uporabljajo za nosilne rakete iz točke 9A004 zgoraj ali za sondirne rakete iz točke 9A104 spodaj. OPOMBA: GLEJ TUDI TOČKI 9A105 IN 9A119. |
||||||||||||
9A007.a. |
|
Pogonski sistemi za rakete na trdo gorivo, ki se lahko uporabljajo za nosilne rakete iz točke 9A004 zgoraj ali za sondirne rakete iz točke 9A104 spodaj, s katero koli od naslednjih značilnosti: OPOMBA: GLEJ TUDI TOČKO 9A119.
|
||||||||||||
9A008.d. |
|
Komponente, izdelane posebej za pogonske sisteme za rakete na trdo gorivo: OPOMBA: GLEJ TUDI TOČKO 9A108.c.
|
||||||||||||
9A104 |
|
Sondirne rakete z zmogljivostjo prenosa vsaj 500 kg tovora najmanj 300 km daleč. OPOMBA: GLEJ TUDI TOČKO 9A004. |
||||||||||||
9A105.a. |
|
Raketni motorji na tekoče gorivo: OPOMBA: GLEJ TUDI TOČKO 9A119.
|
||||||||||||
9A106.c. |
|
Sistemi ali komponente, razen tistih iz točke 9A006, ki so uporabni v „projektilih“, izdelanih posebej za sisteme raketnega pogona na tekoče gorivo:
Tehnična opomba: Primeri načinov doseganja krmiljenja potiska iz točke 9A106.c. so:
|
||||||||||||
9A108.c. |
|
Komponente, razen tistih iz točke 9A008, ki so uporabne v ‚projektilih‘, izdelanih posebej za pogonske sisteme za rakete na trdo gorivo:
Tehnična opomba: Primeri načinov doseganja krmiljenja potiska iz točke 9A108.c. so:
|
||||||||||||
9A116 |
|
Vozila za ponovni vstop, ki se lahko uporabljajo v „projektilih“, in zanje izdelana ali prirejena oprema, razen vozil za ponovni vstop, izdelanih za tovor, ki ni orožje:
|
||||||||||||
9A119 |
|
Posamezne raketne stopnje, uporabne v kompletnih raketnih sistemih ali v zračnih plovilih brez posadke, z zmogljivostjo prenosa vsaj 500 kg tovora 300 km daleč, razen tistih iz točk 9A005 ali 9A007.a. zgoraj. |
||||||||||||
9B115 |
|
Posebej izdelana „proizvodna oprema“ za sisteme, podsisteme in komponente iz točke 9A005, 9A007.a., 9A008.d., 9A105.a., 9A106.c., 9A108.c., 9A116 ali 9A119 zgoraj. |
||||||||||||
9B116 |
|
Posebej izdelane „proizvodne zmogljivosti“ za nosilne rakete iz točke 9A004 ali sistemi, podsistemi in komponente iz točke 9A005, 9A007.a., 9A008.d., 9A104, 9A105.a., 9A106.c., 9A108.c., 9A116 ali 9A119 zgoraj. |
||||||||||||
9D101 |
|
„Programska oprema“, ki je posebej napisana za „uporabo“ blaga iz točke 9B116 zgoraj. |
||||||||||||
9E001 |
|
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „razvoj“ opreme ali „programske opreme“ iz točk 9A004, 9A005, 9A007.a., 9A008.d., 9B115, 9B116 ali 9D101 zgoraj. |
||||||||||||
9E002 |
|
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „proizvodnjo“ opreme iz točk 9A004, 9A005, 9A007.a., 9A008.d., 9B115 ali 9B116 zgoraj. Opomba: glede „tehnologije“ za popravila struktur, laminatov ali materialov, ki so predmet nadzora, glej točko 1E002.f. |
||||||||||||
9E101 |
|
„Tehnologija“ v skladu s splošno opombo o tehnologiji za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ blaga iz točke 9A104, 9A105.a., 9A106.c., 9A108.c., 9A116 ali 9A119 zgoraj. |
||||||||||||
9E102 |
|
„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „uporabo“ nosilnih raket iz točke 9A004, 9A005, 9A007.a., 9A008.d., 9A104, 9A105.a., 9A106.c., 9A108.c., 9A116, 9A119, 9B115, 9B116 ali 9D101 zgoraj. |
Izjeme:
Predmet nadzora v Prilogi IV ni naslednje blago tehnologije MTCR:
1. |
ki se prenaša na podlagi naročil, ki jih v okviru pogodbenega odnosa izdaja Evropska vesoljska agencija (ESA), ali ki jih prenaša ESA pri izvajanju svojih uradnih nalog; |
2. |
ki se prenaša na podlagi naročil, ki jih v okviru pogodbenega odnosa izdaja nacionalna vesoljska organizacija države članice, ali ki jih takšna organizacija prenaša pri izvajanju svojih uradnih nalog; |
3. |
ki se prenaša na podlagi naročil, ki se v okviru pogodbenega odnosa izdajo v zvezi z razvojem in proizvodnim programom za vesoljske izstrelitve Unije, ki ga podpišeta dve ali več evropskih vlad; |
4. |
ki se prenaša na vesoljsko izstrelišče pod nadzorom države, ki je v državi članici, razen če država članica nadzira takšen prenos v skladu s to uredbo. |
DEL II
(brez nacionalnega splošnega dovoljenja za trgovino znotraj Unije)
Blago CWC (Konvencija o kemičnem orožju)
1C351.d.4.: |
|
ricin |
1C351.d.5.: |
|
saksitoksin |
Blago tehnologije NSG
Celotna skupina 0 Priloge I je vključena v Prilogo IV, pod naslednjimi pogoji:
0C001: to blago ni vključeno v Prilogo IV;
— |
0C002: to blago ni vključeno v Prilogo IV, razen „posebnih cepljivih materialov“:
|
— |
za točko 0C003 samo če je za uporabo v „jedrskem reaktorju“ (v okviru točke 0A001.a.; |
— |
0D001 („programska oprema“) je vključena v Prilogo IV, razen če se nanaša na točko 0C001 ali na tiste proizvode iz točke 0C002, ki so izključeni iz Priloge IV; |
— |
0E001 („tehnologija“) je vključena v Prilogo IV, razen če se nanaša na točko 0C001 ali na tiste proizvode iz točke 0C002, ki so izključeni iz Priloge IV.
|
(1) Razlike v besedilu/obsegu med Prilogo I in Prilogo IV so označene v krepkem ležečem tisku.
PRILOGA V
RAZVELJAVLJENA UREDBA S SEZNAMOM NAKNADNIH SPREMEMB
Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 (UL L 134, 29.5.2009, str. 1)
Uredba (EU) št. 1232/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 326, 8.12.2011, str. 26)
Uredba (EU) št. 388/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 129, 16.5.2012, str. 12)
Uredba (EU) št. 599/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 79)
Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1382/2014 (UL L 371, 30.12.2014, str. 1)
Delegirana Uredba Komisije (EU) 2015/2420 (UL L 340, 24.12.2015, str. 1)
Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1969 (UL L 307, 15.11.2016, str. 1)
Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/2268 (UL L 334, 15.12.2017, str. 1)
Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/1922 (UL L 319, 14.12.2018, str. 1)
Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/2199 (UL L 338, 30.12.2019, str. 1)
Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1749 (UL L 421, 14.12.2020, str. 1)
Uredba (EU) 2020/2171 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 432, 21.12.2020, str. 4)
PRILOGA VI
KORELACIJSKA TABELA
Uredba (ES) št. 428/2009 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 1 |
Člen 2, uvodno besedilo |
Člen 2, uvodno besedilo |
Člen 2, točka 1 |
Člen 2, točka 1 |
Člen 2, točka 2, uvodno besedilo |
Člen 2, točka 2, uvodno besedilo |
Člen 2, točka 2(i) in (ii) |
Člen 2, točka 2(a) in (b) |
– |
Člen 2, točka 2(c) |
Člen 2, točka 2(iii) |
Člen 2, točka 2(d) |
Člen 2, točka 3, prvi pododstavek, uvodno besedilo |
Člen 2, točka 3, prvi pododstavek, uvodno besedilo |
Člen 2, točka 3, prvi pododstavek, točka (i) |
Člen 2, točka 3, prvi pododstavek, točka (a) |
Člen 2, točka 3, prvi pododstavek, točka (ii) |
Člen 2, točka 3, prvi pododstavek, točka (b) |
Člen 2, točka 3, drugi pododstavek |
Člen 2, točka 3, točka (c) |
– |
Člen 2, točka 3, točka (d) |
Člen 2, točka 4 |
Člen 2, točka 4 |
– |
Člen 2, točka 5 |
– |
Člen 2, točka 6 |
Člen 2, točka 5, prvi pododstavek, uvodno besedilo |
Člen 2, točka 7, prvi pododstavek, uvodno besedilo |
Člen 2, točka 5, prvi pododstavek, prva alinea |
Člen 2, točka 7 |
Člen 2, točka 5, prvi pododstavek, druga alinea |
Člen 2, točka 7 |
Člen 2, točka 5, drugi pododstavek |
Člen 2, točka 7 |
Člen 2, točka 6 |
Člen 2, točka 8 |
– |
Člen 2, točki 9 in 10 |
Člen 2, točka 7 |
Člen 2, točka 11 |
Člen 2, točka 8 |
Člen 2, točka 12 |
Člen 2, točka 9 |
Člen 2, točka 15 |
Člen 2, točka 10 |
Člen 2, točka 13 |
– |
Člen 2, točka 14 |
Člen 2, točka 11 |
Člen 2, točka 16 |
Člen 2, točka 12 |
Člen 2, točka 17 |
Člen 2, točka 13 |
Člen 2, točka 18 |
– |
Člen 2, točka 19 |
– |
Člen 2, točka 20 |
– |
Člen 2, točki 21 in 22 |
Člen 3 |
Člen 3 |
Člen 4(1) |
Člen 4(1), uvodno besedilo in točka (a) |
Člen 4(2), prvi stavek |
Člen 2(19) in 4(1)(b) |
Člen 4(2), drugi stavek |
Člen 4(1)(b), uvodno besedilo |
Člen 4(2), točke (a), (b) in (c) |
Člen 4(1), točka (b) (i), (ii) in (iii) |
Člen 4(3) |
Člen 4(1), točka (c) |
Člen 4(4) |
Člen 4(2) |
Člen 4(5) |
Člen 4(3) |
Člen 4(6) |
Člen 4(4) in (5) |
Člen 4(7) |
Člen 4(6) |
– |
Člen 4(7) |
Člen 4(8) |
Člen 4(8) |
– |
Člen 5 |
Člen 5(1), prvi stavek |
Člen 6(1) |
Člen 5(1), drugi stavek |
Člen 6(2) |
Člen 5(2), (3) in (4) |
Člen 6(3), (4) in (5) |
Člen 6(1), prvi stavek |
Člen 7(1) |
Člen 6(1), drugi stavek |
– |
Člen 6(2), prvi stavek |
Člen 7(2), prvi stavek |
– |
Člen 7(2), drugi stavek |
Člen 6(3) |
Člen 7(3) |
Člen 6(4) |
Člen 7(4) |
Člen 7 |
– |
– |
Člen 8 |
Člen 8 |
Člen 9 |
– |
Člen 10 |
Člen 9(1), prvi pododstavek |
Člen 12(1), točka (d) |
Člen 9(1), drugi in tretji pododstavek |
Člen 12(7) |
Člen 9(1), četrti in peti pododstavek |
Člena 17 in 19 |
Člen 9(2), prvi pododstavek |
Člen 12(1), točke (a) do (c) in člen 12(2), prvi pododstavek |
Člen 9(2), drugi pododstavek |
Člen 12(1), drugi pododstavek |
– |
Člen 12(2), drugi pododstavek |
– |
Člen 12(3) |
Člen 9(2), tretji pododstavek |
Člen 12(4), prvi in drugi pododstavek |
– |
Člen 12(4), tretji pododstavek |
Člen 9(3) |
Člen 12(5) |
Člen 9(4) |
Člen 12(6) |
Člen 9(5) |
– |
Člen 9(6) |
Člen 12(6), četrti pododstavek, in člen 23(1) |
Člen 10(1), razširjen na tehnično pomoč |
Člen 13(1), prvi pododstavek, in člen 13(2) |
– |
Člen 13(1), drugi pododstavek |
Člen 10(2) |
Člen 13(3) |
Člen 10(3) |
Člen 13(4) |
Člen 11 |
Člen 14 |
Člen 12(1) |
Člen 15(1) |
Člen 12(2) |
– |
– |
Člen 15(2) |
Člen 13 |
Člen 16 |
Člen 14(1) |
Člen 12(2), tretji pododstavek, in člen 13(5), razširjen na tehnično pomoč |
Člen 14(2) |
Člen 12(4), četrti pododstavek |
Člen 15(1) |
Člen 17(1), točka (a) |
Člen 15(2) |
Člen 20) |
Člen 15(3) |
Člen 17(1), uvodno besedilo in točka (b) |
– |
Člen 17(2) |
Člen 16 |
Člen 21 |
Člen 17 |
Člen 22 |
Člen 18 |
– |
Člen 19(1) |
– |
Člen 19(1), uvodno besedilo |
Člen 23(2), uvodno besedilo |
– |
Člen 23(2), točka (a) |
– |
Člen 23(2), točka (b) |
– |
Člen 23(2), točka (c) |
Člen 19(2), točka (a) |
Člen 23(2), točka (d) |
Člen 19(2), točka (b) |
Člen 23(2), točka (e) |
– |
Člen 23(3) |
– |
Člen 23(4) |
Člen 19(3) |
Člen 23(5) |
Člen 19(4) |
Člen 23(6) |
Člen 19(5) |
Člen 26(1), drugi stavek |
Člen 19(6) |
Člen 23(7) |
Člen 20(1) do (3) |
Člen 27(1) do (3) |
Člen 21 |
Člen 28 |
Člen 22(1) in (2) |
Člen 11(1) in (2) |
Člen 22(3) in (4) |
Člen 11(3) in (4) |
Člen 22(5) do (7) |
Člen 11(5) do (7) |
Člen 22(8) |
Člen 27(4) |
Člen 22(9) in (10) |
Člen 11(8) in (9) |
Člen 23(1) in (2) |
Člen 24(1) in (2) |
– |
Člen 24(3) |
– |
Člen 24(4) |
Člen 23(3) |
Člen 26(2) |
– |
Člen 26(3) |
– |
Člen 26(4) |
Člen 23a(1) |
Člen 18(1) |
Člen 23a(2) in (3) |
Člen 18(2) in (3) |
– |
Člen 18(4) |
Člen 23a(4) in (5) |
Člen 18(5) in (6) |
Člen 23b |
Člen 19 |
Člen 24 |
Člen 25(1) |
– |
Člen 25(2) |
Člen 25(1) |
Člen 23(1), prvi in drugi pododstavek |
Člen 25(2) in (3) |
– |
Člen 25(4) |
Člen 26(2) |
– |
Člen 29(1) |
Člen 25a |
Člen 29(2) |
Člen 26 |
– |
– |
Člen 30 |
Člen 27 |
Člen 31 |
Člen 28 |
Člen 32 |
Priloga I |
Priloga I |
– |
Priloga I |
Priloga IIa |
Priloga II, oddelek A |
Priloga IIb |
Priloga II, oddelek B |
Priloga IIc |
Priloga II, oddelek C |
Priloga IId |
Priloga II, oddelek D |
Priloga IIe |
Priloga II, oddelek E |
Priloga IIf |
Priloga II, oddelek F |
– |
Priloga II, oddelek G |
– |
Priloga II, oddelek H |
Priloga IIg |
Priloga II, oddelek I |
Priloga IIIa |
Priloga III, oddelek A |
Priloga IIIb |
Priloga III, oddelek B |
Priloga IIIc |
Priloga III, oddelek C |
Priloga IV |
Priloga IV |
Priloga V |
Priloga V |
Priloga VI |
Priloga VI |