Uradni list L 131/2019

17.5.2019

Uradni list Evropske unije

L 131/1

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/624

z dne 8. februarja 2019

o posebnih pravilih za izvajanje uradnega nadzora proizvodnje mesa ter za pridelovalna območja in območja za ponovno nasaditev živih školjk v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (1) in zlasti člena 18(7) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Uredbi (EU) 2017/625 so določena pravila o uradnem nadzoru in drugih uradnih dejavnostih, ki jih izvajajo pristojni organi držav članic zaradi preverjanja, ali so zadeve, kot je varnost hrane, skladne z zakonodajo Unije v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije. Zagotavlja zlasti uradni nadzor nad proizvodi živalskega izvora, namenjenimi za prehrano ljudi, da bi se preverjalo izpolnjevanje zahtev iz Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (2), Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Svetal (3), Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter Uredbe Sveta (ES) št. 1099/2009 (5).

(2)

Uredba (EU) 2017/625 razveljavlja Uredbo (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (6) z učinkom od 14. decembra 2019. Uredba (ES) št. 854/2004 trenutno določa posebna pravila za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi, da bi se preverjalo izpolnjevanje zahtev iz uredb (ES) št. 852/2004, (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 1069/2009. Omogoča tudi odobritev nekaterih odstopanj od teh zahtev.

(3)

Pravila v tej uredbi bi morala zagotoviti ohranitev zahtev, trenutno določenih v Uredbi (ES) št. 854/2004, ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih od datuma sprejetja navedenega akta, ter tudi novih znanstvenih dokazov in priglašenih nacionalnih predpisov za zagotovitev nadaljnje uporabe tradicionalnih metod na vseh stopnjah proizvodnje, predelave ali distribucije živil.

(4)

V Uredbi (EU) 2017/625 je predvideno sprejetje delegiranih aktov, v katerih so določeni merila in pogoji za odstopanja od nekaterih zahtev iz navedene uredbe, da bi se tako lahko pregledi ante mortem in post mortem izvajali pod odgovornostjo uradnega veterinarja, namesto da jih izvaja ali nadzira uradni veterinar. V teh delegiranih aktih bi bilo treba določiti tudi merila in pogoje, pod katerimi lahko uradni nadzor izvaja drugo osebje v razsekovalnicah, ki ga imenujejo pristojni organi.

(5)

Pregled ante mortem je ključen za varovanje zdravja ljudi, zdravja živali in dobrobiti živali, zato ostaja odgovornost uradnega veterinarja. Vendar bi nekatere rutinske naloge v okviru pregleda ante mortem v klavnicah lahko opravljal uradni pomočnik, ne da bi se ogrozilo doseganje ciljev Uredbe (EU) 2017/625, če se pri tem upoštevajo določena merila in pogoji.

(6)

Zlasti če je uradni veterinar opravil pregled ante mortem na izvornem gospodarstvu, bi bilo treba omogočiti več prožnosti pri pregledu ante mortem ob prihodu v klavnico, ki bi se lahko opravil pod odgovornostjo uradnega veterinarja. Če pa na izvornem gospodarstvu ni bil opravljen pregled ante mortem, bi bilo treba prenos nalog dovoliti le, če inšpekcijske preglede nadzira uradni veterinar ter ob upoštevanju nekaterih meril in pogojev za vrste, ki niso perutnina in lagomorfi.

(7)

V primeru nujnega zakola pregleda ante mortem ni mogoče opraviti v klavnici. Da bi se preprečilo nepotrebno trpljenje živali zaradi prevoza v klavnico ter omejile ekonomske izgube za izvajalce dejavnosti in zmanjšalo nastajanje odpadne hrane, bi bilo treba določiti merila in pogoje, ki v primeru nujnega zakola omogočajo izvedbo pregleda ante mortem zunaj klavnice. Živali, za katere je potreben nujni zakol, so lahko še vedno primerne za prehrano ljudi, če so rezultati inšpekcijskega pregleda mesa ugodni. Kadar se dovoli izvedba nujnega zakola zunaj klavnice, bi morali ti inšpekcijski pregledi zagotoviti največja jamstva o primernosti za prehrano.

(8)

Ocena izpolnjevanja zahtev glede zdravja ljudi, zdravja živali in dobrobiti živali je lahko učinkovitejša, če se pregledi ante mortem namesto v klavnici opravijo na izvornem gospodarstvu. Zato bi bilo treba v skladu z določenimi merili za vse vrste omogočiti odstopanja od pregledov ante mortem v klavnici.

(9)

Medtem ko so pregledi post mortem in dejavnosti presoje nujni za varovanje zdravja ljudi, zdravja živali in dobrobiti živali ter bi zato morali ostati odgovornost uradnega veterinarja, lahko nekatere naloge opravi uradni pomočnik, če so za te cilje zagotovljena zadostna jamstva ter izpolnjena določena merila in pogoji. Ta merila in pogoji bi morali zlasti omogočati nadaljevanje trenutnih praks v primeru prekinjenega zakola v klavnicah z majhno zmogljivostjo in obratih za obdelavo divjadi z majhno zmogljivostjo.

(10)

Opredeliti je treba nekatere merila in pogoje za odstopanje od osnovnih zahtev glede pregledov ante mortem in post mortem v klavnicah in obratih za obdelavo divjadi. Prag proizvodnje je nediskriminacijsko merilo, ki se osredotoča na najmanjše obrate v skladu s členom 16(3)(a) Uredbe (EU) 2017/625. Ker je struktura teh obratov v državah članicah različna, bi moral ta prag temeljiti na številu zaklanih ali obdelanih živali ali na dokazilu, da predstavlja omejen in fiksen delež mesa, dan na trg. V Uredbi (ES) št. 1099/2009 je opredeljena glava velike živine in določeni so pretvorbeni količniki, s katerimi se izrazi število živali določene vrste v okviru glav velike živine. Na podlagi teh določb bi bilo treba določiti pragove in uskladiti odstopanja od nekaterih zahtev glede na velikost klavnice.

(11)	Če so izpolnjena določena merila in pogoji, lahko nekatere naloge v razsekovalnicah opravlja osebje, ki ga imenujejo pristojni organi, ne da bi se ogrozili cilji varovanja zdravja ljudi, zdravja živali in dobrobiti živali.

(12)

Uradni nadzor proizvodnje školjk je potreben za zagotovitev izpolnjevanja meril in ciljev, ki jih določa zakonodaja Unije. V skladu z delom A poglavja II oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 se školjke nabirajo na pridelovalnih območjih, ki so jih razvrstili pristojni organi in na katerih so ti organi odobrili nabiranje. V Uredbi (EU) 2017/625 je predvideno sprejetje delegiranih aktov, ki določajo merila in pogoje za določitev primerov v zvezi s pektinidi, morskimi polži in morskimi kumarami, v katerih ni treba razvrstiti pridelovalnih območij in območij za ponovno nasaditev.

(13)	Določiti bi bilo treba tudi kraj izvajanja uradnega nadzora proizvodnje teh pektinidov, morskih polžev in morskih kumar, ki niso precejevalci.

(14)	V Uredbi (EU) 2017/625 je predvidena tudi možnost določitve posebnih odstopanj od uradnega nadzora v zvezi z vrstami Rangifer tarandus tarandus (severni jelen), Lagopus lagopus in Lagopus mutus (koconoga kura), da bi se omogočilo nadaljevanje starih lokalnih in tradicionalnih običajev in praks.

(15)

Države članice so lahko v skladu s členom 17(3) Uredbe (ES) št. 854/2004 sprejele nacionalne ukrepe, da bi omogočile nadaljnjo uporabo tradicionalnih metod ali se prilagodile potrebam živilskih dejavnosti z nizko proizvodnostjo ali ki so v regijah s posebnimi geografskimi omejitvami. Na podlagi tega sta Švedska in Finska Komisiji in drugim državam članicam priglasili nacionalne ukrepe s posebnimi odstopanji od nekaterih zahtev glede uradnega nadzora mesa severnih jelenov in koconogih kur. Ker v okviru Uredbe (EU) 2017/625 taka prilagoditev na podlagi nacionalnih ukrepov ni več mogoča, bi bilo treba v tej uredbi določiti odstopanja od uradnega nadzora mesa severnih jelenov in koconogih kur, da bi se tako omogočilo nadaljevanje starih lokalnih in tradicionalnih običajev in praks, ki ne vplivajo na uresničitev ciljev te Uredbe (EU) 2017/625.

(16)

V Uredbi (EU) 2017/625 so določene posebne minimalne zahteve za osebje, ki ga imenujejo pristojni organi, ter za uradne veterinarje in uradne pomočnike, ki sodelujejo pri izvajanju uradnega nadzora in nekaterih drugih uradnih dejavnosti. Določene so tudi minimalne zahteve za usposabljanje osebja v klavnicah, ki sodelujejo pri izvajanju uradnega nadzora in nekaterih drugih nadzornih dejavnosti.

(17)

Določiti bi bilo treba posebne minimalne zahteve za uradne veterinarje, uradne pomočnike in drugo osebje, ki ga določijo pristojni organi, da bi se ohranilo kakovostno in ustrezno opravljanje nalog, s tem pa zagotovila visoka raven varovanja potrošnikov ter zdravja in dobrobiti živali. Te zahteve bi morale vključevati posebne minimalne zahteve za usposabljanje. Zagotoviti bi bilo treba dovolj prožnosti za prilagoditev zahteve nalogam, ki jih je treba opraviti, ob upoštevanju delovnih izkušenj.

(18)	Zaradi ohranjanja kakovostnega in ustreznega opravljanja nalog bi bilo treba določiti tudi ustrezne minimalne zahteve za usposabljanje osebja v klavnicah, ki pomaga pri opravljanju nalog v zvezi z uradnim nadzorom in drugimi dejavnostmi uradnega nadzora, določenimi v uredbi.

(19)	Ker Uredba (EU) 2017/625 razveljavlja Uredbo (ES) št. 854/2004 z učinkom od 14. decembra 2019, bi se morala tudi ta uredba uporabljati od navedenega datuma –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

V tej uredbi so določena posebna pravila o izvajanju uradnega nadzora iz člena 18(1) Uredbe (EU) 2017/625 v zvezi s proizvodi živalskega izvora.

Navedena posebna pravila vključujejo:

(a)

merila in pogoje za določitev:

(i)	primerov, v katerih se lahko pregled ante mortem v določenih klavnicah izvede pod nadzorom ali odgovornostjo uradnega veterinarja;

(ii)	primerov, v katerih se lahko v primeru nujnega zakola pregled ante mortem izvede zunaj klavnice;

(iii)

primerov, v katerih se lahko pregled ante mortem izvede na izvornem gospodarstvu;

(iv)	jamstev, ki se zagotovijo za opravljanje pregledov post mortem in dejavnosti presoje pod odgovornostjo uradnega veterinarja v skladu s členom 18(2)(c) in (d) Uredbe (EU) 2017/625;

(v)	odstopanj od člena 18(6) Uredbe (EU) 2017/625 v zvezi z razvrstitvijo pridelovalnih območij ter območij za ponovno nasaditev pektinidov, morskih polžev in morskih kumar;

(vi)	primerov, v katerih lahko uradni nadzor v razsekovalnicah izvaja osebje, ki ga v ta namen določijo pristojni organi in je ustrezno usposobljeno;

(b)	določitev posebnih odstopanj v zvezi z vrstami Rangifer tarandus tarandus, Lagopus lagopus in Lagopus mutus, da bi se omogočilo nadaljevanje starih lokalnih in tradicionalnih običajev in praks;

(c)	določitev posebnih minimalnih zahtev, vključno z zahtevami za usposabljanje uradnega veterinarja, uradnega pomočnika in osebja, ki ga določijo pristojni organi, da bi se zagotovilo ustrezno opravljanje nalog iz člena 18 Uredbe (EU) 2017/625;

(d)	določitev ustreznih minimalnih zahtev za usposabljanje osebja v klavnicah, ki pomaga pri opravljanju nalog iz člena 18(3) Uredbe (EU) 2017/625.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(1)	„klavnica“ pomeni klavnico, kot je opredeljena v točki 1.16 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(2)

„izvorno gospodarstvo“ pomeni gospodarstvo, na katerem so bile živali nazadnje gojene. V primeru delno udomačenih jelenov, kot so opredeljeni v točki 2(q) Priloge I k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (7), vključuje tudi zganjanje živali v skupino, da bi se izbrale živali za zakol;

(3)	„pridelovalno območje“ pomeni proizvodno območje, kot je opredeljeno v točki 2.5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(4)	„območje za ponovno nasaditev“ pomeni območje za ponovno nasaditev, kot je opredeljeno v točki 2.6 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(5)	„osebje, ki ga določijo pristojni organi“, pomeni osebo, ki ni uradni pomočnik in uradni veterinar, ki je v skladu s to uredbo strokovno usposobljena za izvajanje te funkcije v razsekovalnicah in ki jo pristojni organi pooblastijo za opravljanje določenih dejavnosti;

(6)	„analiza tveganja“ pomeni analizo tveganja, kot je opredeljena v členu 3(10) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (8);

(7)	„razsekovalnica“ pomeni razsekovalnico, kot je opredeljena v točki 1.17 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(8)	„perutnina“ pomeni perutnino, kot je opredeljena v točki 1.3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(9)	„lagomorfi“ pomenijo lagomorfe, kot so opredeljeni v točki 1.4 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(10)	„nosilec živilske dejavnosti“ pomeni nosilca živilske dejavnosti, kot je opredeljen v členu 3(3) Uredbe (ES) št. 178/2002;

(11)	„domači kopitarji“ pomenijo domače parkljarje in kopitarje, kot so opredeljeni v točki 1.2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(12)	„meso“ pomeni meso, kot je opredeljeno v točki 1.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(13)	„gojena divjad“ pomeni gojeno divjad, kot je opredeljena v točki 1.6 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(14)	„končni potrošnik“ pomeni končnega potrošnika, kot je opredeljen v členu 3(18) Uredbe (ES) št. 178/2002;

(15)	„prodaja na drobno“ pomeni prodajo na drobno, kot je opredeljena v členu 3(7) Uredbe (ES) št. 178/2002;

(16)	„obrat“ pomeni obrat, kot je opredeljen v členu 2(1)(c) Uredbe (ES) št. 852/2004;

(17)	„klavnica z majhno zmogljivostjo“ pomeni klavnico, ki jo določijo pristojni organi na podlagi analize tveganja in v kateri se zakol izvaja le del delovnega dne ali ves delovni dan, ampak ne vsak delovni dan v tednu;

(18)	„obrat za obdelavo divjadi z majhno zmogljivostjo“ pomeni obrat za obdelavo divjadi, ki ga določijo pristojni organi na podlagi analize tveganja in v katerem se obdelava divjadi izvaja le del delovnega dne ali ves delovni dan, ampak ne vsak delovni dan v tednu;

(19)	„glava velike živine“ pomeni glavo velike živine, kot je opredeljena v členu 17(6) Uredbe (ES) št. 1099/2009;

(20)	„majhna divjad“ pomeni majhno divjad, kot je opredeljena v točki 1.7 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(21)	„obrat za obdelavo divjadi“ pomeni obrat za obdelavo divjadi, kot je opredeljen v točki 1.18 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(22)	„odpremni center“ pomeni odpremni center, kot je opredeljen v točki 2.7 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(23)	„školjke“ pomenijo školjke, kot so opredeljene v točki 2.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(24)	„predelava“ pomeni predelavo, kot je opredeljena v členu 2(1)(m) Uredbe (ES) št. 852/2004;

(25)	„notranji organi“ pomenijo notranje organe, kot so opredeljeni v točki 1.12 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(26)	„primarna pridelava“ pomeni primarno pridelavo, kot je opredeljena v členu 3(17) Uredbe (ES) št. 178/2002;

(27)	„mlečno pridelovalno gospodarstvo“ pomeni pridelovalno gospodarstvo, kot je opredeljeno v točki 4.2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004.

Člen 3

Merila in pogoji, ki določajo primere, v katerih lahko preglede ante mortem v nekaterih klavnicah opravi uradni pomočnik

1. Z odstopanjem od člena 18(2)(a) Uredbe (EU) 2017/625 lahko preglede ante mortem za vrste razen perutnine in lagomorfov opravi uradni pomočnik pod nadzorom uradnega veterinarja, če so postopki, ki se uporabljajo v klavnici, v skladu z naslednjimi merili in pogoji:

(a)

naloge v okviru pregledov ante mortem so izključno praktične in se nanašajo le na enega ali več od naslednjih vidikov:

(i)	preverjanje, ali nosilec živilske dejavnosti izpolnjuje zahteve v zvezi s podatki o prehranjevalni verigi in identifikacijskim pregledom živali;

(ii)	predizbor živali, pri katerih so bile ugotovljene možne anomalije v zvezi z zahtevami glede zdravja ljudi, zdravja živali in dobrobiti živali;

(b)	uradni pomočnik, ki opravlja pregled, v primeru odkritja ali suma možnih anomalij o tem nemudoma obvesti uradnega veterinarja, ki potem osebno opravi pregled ante mortem, in

(c)	uradni veterinar redno preverja, ali uradni pomočnik pravilno opravlja svoje naloge.

2. Z odstopanjem od člena 18(2)(a) Uredbe (EU) 2017/625 lahko preglede ante mortem za vse vrste opravi uradni pomočnik v klavnici pod odgovornostjo uradnega veterinarja, če so izpolnjeni naslednja merila in pogoji:

(a)	pregled ante mortem je na izvornem gospodarstvu že opravil uradni veterinar v skladu s členom 5;

(b)	uradni pomočnik, ki opravlja pregled, v primeru odkritja ali suma možnih anomalij o tem nemudoma obvesti uradnega veterinarja, ki potem osebno opravi pregled ante mortem, in

(c)	uradni veterinar redno preverja, ali uradni pomočnik pravilno opravlja svoje naloge.

3. Odstopanja iz odstavkov 1 in 2 se ne uporabljajo:

(a)	za živali, pri katerih je bil opravljen nujni zakol v skladu s poglavjem VI oddelka I Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(b)	za živali, za katere se sumi, da imajo bolezen ali stanje, ki bi lahko negativno vplivalo na zdravje ljudi;

(c)	za govedo iz čred, ki niso bile priznane kot uradno proste tuberkuloze ali katerih status črede, uradno proste bolezni, je bil začasno preklican;

(d)	za govedo iz čred ter za ovce in koze iz gospodarstev, ki niso bila priznana kot uradno prosta bruceloze ali katerih status gospodarstev, uradno prostih bolezni, je bil začasno preklican;

(e)	v primeru izbruha bolezni živali pri živalih iz regije v skladu s členom 2 Direktive Sveta 64/432/EGS (9), v kateri se uporabljajo omejitve v zvezi z zdravjem živali v skladu z zakonodajo Unije;

(f)	za živali, ki so pod strožjim nadzorom zaradi širjenja porajajočih se bolezni ali določenih bolezni s seznama Svetovne organizacije za zdravje živali.

Člen 4

Merila in pogoji, ki določajo primere, v katerih so lahko pregledi ante mortem v primeru nujnega zakola opravljeni zunaj klavnice

Z odstopanjem od člena 18(2)(a) Uredbe (EU) 2017/625 lahko uradni veterinar preglede ante mortem v primeru nujnega zakola opravlja zunaj klavnice le za domače kopitarje ter ob izpolnjevanju zahtev glede nujnega zakola iz točk (1), (2) in (6) Poglavja VI Oddelka I Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

Za živali, primerne za zakol, se izda vzorec veterinarskega spričevala v skladu s Prilogo V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/628 (10). Veterinarsko spričevalo spremlja živali v klavnico ali se v kakršni koli obliki pošlje vnaprej. Vse ugotovitve, pomembne za naknadne inšpekcijske preglede mesa, se zabeležijo v veterinarskem spričevalu.

Člen 5

Splošna merila in pogoji, ki določajo primere, v katerih so lahko pregledi ante mortem opravljeni na izvornem gospodarstvu

1. Z odstopanjem od člena 18(2)(a) in (b) Uredbe (EU) 2017/625 lahko pristojni organ dovoli, da se pregledi ante mortem za živali, namenjene za zakol, opravijo na izvornem gospodarstvu v skladu z merili in pogoji iz odstavka 2 in člena 6.

2. Naslednja merila in pogoji se uporabljajo za vse vrste:

(a)	pregledujejo se evidence ali dokumentacija na izvornem gospodarstvu, vključno s preverjanjem podatkov o prehranjevalni verigi;

(b)	posamezne preglede živali po potrebi olajša nosilec živilske dejavnosti;

(c)

pregledi ante mortem na izvornem gospodarstvu vključujejo fizični pregled živali za določitev, ali:

(i)	imajo bolezen ali stanje, ki se lahko prenese na živali ali ljudi z obdelavo ali zaužitjem mesa teh živali, in ali se obnašajo, posamezno ali skupno, na način, ki kaže, da se je taka bolezen pojavila;

(ii)	kažejo motnje splošnega vedenja, znake bolezni ali anomalije, zaradi katerih je lahko meso teh živali za prehrano ljudi neustrezno;

(iii)

obstajajo dokazi ali razlogi za sum, da živali mogoče vsebujejo kemične ostanke, ki presegajo ravni, določene v zakonodaji Unije, ali ostanke prepovedanih snovi;

(iv)	kažejo znake težav v zvezi z dobrobitjo živali, vključno s čezmerno umazanostjo;

(v)	so primerne za prevoz;

(d)	preverjanja in pregled ante mortem na izvornem gospodarstvu iz točk (a), (b) in (c) opravi uradni veterinar;

(e)	živali, primerne za zakol, se ustrezno označijo in ločijo od drugih živali ter z izvornega gospodarstva pošljejo neposredno v klavnico;

(f)

za živali, primerne za zakol, se izda veterinarsko spričevalo v skladu z delom I Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/628. Veterinarsko spričevalo spremlja živali v klavnico ali se v kakršni koli obliki pošlje vnaprej. Vse ugotovitve, pomembne za naknadne inšpekcijske preglede mesa, se zapišejo v veterinarskem spričevalu.

3. V skladu s členom 18(2)(a) in (b) Uredbe (EU) 2017/625 ter členom 3 te uredbe se v klavnici izvedeta naslednji dodatni preverjanji:

(a)	redno preverjanje obveznosti nosilcev živilske dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem, da so živali ustrezno označene;

(b)	redno preverjanje upoštevanja pravil o dobrobiti živali med prevozom in ob prihodu v klavnico ter obstoja kakršnih koli znakov stanj, ki bi lahko negativno vplivala na zdravje ljudi ali živali.

4. Če se živali ne zakoljejo v treh dneh od datuma izdaje veterinarskega spričevala iz odstavka 2(f) ali v 28 dneh v primerih iz člena 6(5):

(a)	in te živali niso bile odpremljene z izvornega gospodarstva v klavnico, se opravi dodaten pregled ante mortem in izda novo veterinarsko spričevalo;

(b)	in so te živali že na poti v klavnico ali so v klavnici, se zakol lahko odobri, takoj ko je ocenjen razlog za zamudo, če se za živali opravi dodaten pregled ante mortem v skladu s členom 11 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/627 (11).

Člen 6

Merila in pogoji za posamezno vrsto, ki določajo primere, v katerih so lahko pregledi ante mortem opravljeni na izvornem gospodarstvu

1. Pristojni organi v ustreznih primerih v zvezi s perutnino in gojeno divjadjo uporabljajo posebna merila in pogoje iz tega člena.

2. V primeru perutnine, rejene za proizvodnjo foie gras, in zapoznelo eviscerirane perutnine, zaklane na izvornem gospodarstvu, spričevalo, izpolnjeno v skladu z vzorcem veterinarskega spričevala iz dela II Priloge IV k Izvedbeni Uredbi (EU) 2019/628, spremlja neeviscerirane trupe v klavnico ali razsekovalnico ali se v kakršni koli obliki pošlje vnaprej, namesto spričevala iz točke 2(f) člena 5.

3. V primeru gojene divjadi, zaklane na izvornem gospodarstvu v skladu s točko 3 oddelka III Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, spričevalo, izpolnjeno v skladu z vzorcem veterinarskega spričevala iz dela III Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/628, spremlja živali v klavnico ali se v kakršni koli obliki pošlje vnaprej, namesto spričevala iz točke 2(f) člena 5.

4. V primeru gojene divjadi, zaklane na izvornem gospodarstvu v skladu s točko 3(a) oddelka III Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004:

(a)	spričevalo, izpolnjeno v skladu z vzorcem veterinarskega spričevala iz dela IV Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/628, spremlja živali v klavnico ali se v kakršni koli obliki pošlje vnaprej, namesto spričevala iz točke 2(f) člena 5;

(b)	uradni veterinar redno preverja, ali osebje, odgovorno za zakol in izkrvavitev, pravilno opravlja svoje naloge.

5. Z odstopanjem od člena 5(4) lahko države članice dovolijo zakol gojene divjadi do 28 dni od datuma izdaje veterinarskega spričevala iz člena 5(2)(f), če:

(a)	proizvajalec končnemu potrošniku ali lokalnim maloprodajnim podjetjem, ki neposredno dobavljajo končnemu potrošniku, neposredno dobavlja le majhne količine mesa gojene divjadi ter

(b)	na leto in na izvorno gospodarstvo ni zaklanih več kot 50 živali.

Člen 7

Merila in pogoji za opravljanje pregledov post mortem pod odgovornostjo uradnega veterinarja v skladu s členom 18(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625

(1) Preglede post mortem iz člena 18(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 lahko ob upoštevanju poglavja II Priloge II k tej uredbi opravi uradni pomočnik pod odgovornostjo uradnega veterinarja, če so izpolnjeni naslednja merila in pogoji:

(a)

zakol ali obdelava divjadi se izvajata v klavnici ali obratu za obdelavo divjadi z majhno zmogljivostjo, kjer je zaklanih ali obdelanih:

(i)	manj kot 1 000 glav velike živine na leto ali

(ii)	manj kot 150 000 živali iz vrst perutnine, lagomorfov in male divjadi na leto;

(b)

pristojni organ lahko poveča pragove iz točke (a), pri čemer zagotovi, da se odstopanje uporablja v najmanjših klavnicah in obratih za obdelavo divjadi, ki ustrezajo opredelitvi klavnice ali obrata za obdelavo divjadi z majhno zmogljivostjo, ter če skupna letna proizvodnja teh obratov ne presega 5 % skupne količine svežega mesa, proizvedenega v državi članici:

(i)	za zadevne vrste;

(ii)	vseh kopitarjev skupaj;

(iii)

vse perutnine skupaj ali

(iv)	vseh ptic in lagomorfov skupaj;

pristojni organi v takem primeru priglasijo odstopanje in dokazila v zvezi z njim v skladu s postopkom iz Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta (12);

(c)	zadevni obrat ima ustrezne objekte, v katerih lahko meso z anomalijami hrani ločeno od preostalega mesa, dokler uradni veterinar osebno ne pregleda mesa z anomalijami;

(d)	uradni veterinar obišče obrat vsaj enkrat dnevno, vključno z rednimi obiski med izvajanjem zakola;

(e)

pristojni organ je vzpostavil postopek za redno oceno dela uradnih pomočnikov v teh obratih, vključno s:

(i)	spremljanjem dela posameznika;

(ii)	pregledom dokumentacije o ugotovitvah pregleda in primerjavo z ustreznimi trupi;

(iii)

pregledi trupov v hladilnicah;

(f)

pristojni organ je opravil analizo tveganja, pri čemer je upošteval vsaj naslednje elemente:

(i)	število zaklanih ali obdelanih živali na uro ali na dan;

(ii)	vrsto in kategorijo zaklanih ali obdelanih živali;

(iii)

promet obrata;

(iv)	preteklo izvajanje postopkov v zvezi z zakolom ali obdelavo;

(v)	učinkovitost kakršnih koli dodatnih ukrepov v prehranjevalni verigi, sprejetih za zagotavljanje varnosti hrane v zvezi z živalmi, namenjenimi za zakol;

(vi)	učinkovitost analize tveganja in postopkov na podlagi kritičnih kontrolnih točk (HACCP);

(vii)

revizijske zapise;

(viii)

pretekla poročila pristojnega organa o opravljenih pregledih ante mortem in post mortem.

(2) Za namene točke (a)(i) odstavka 1 se uporabljajo pretvorbeni količniki iz člena 17(6) Uredbe (ES) št. 1099/2009. Vendar se za ovce in koze ter male (< 100 kg žive teže) jelene uporablja pretvorbni količnik 0,05 glave velike živine, za drugo veliko divjad pa 0,2 glave velike živine.

Člen 8

Pregledi post mortem, ki jih opravi uradni veterinar

Pregled post mortem opravi uradni veterinar v naslednjih primerih:

(a)	za živali, pri katerih je bil opravljen nujni zakol, v skladu s poglavjem VI dela I Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(b)	za živali, za katere se sumi, da imajo bolezen ali stanje, ki bi lahko negativno vplivalo na zdravje ljudi;

(c)	za govedo iz čred, ki niso bile priznane kot uradno proste tuberkuloze;

(d)	za govedo, ovce in koze iz čred, ki niso bile priznane kot uradno proste bruceloze;

(e)	v primeru izbruha bolezni živali, za katerega so pravila o zdravju živali določena v zakonodaji Unije. To se nanaša na živali, dovzetne za zadevno bolezen, ki prihajajo iz določene regije, kot je opredeljena v členu 2(2)(p) Direktive Sveta 64/432/EGS;

(f)	kadar je potreben strožji nadzor, da bi se upošteval pojav porajajočih se bolezni ali določenih bolezni s seznama Svetovne organizacije za zdravje živali;

(g)	v primeru odstopanja od časovnega razporeda pregleda post mortem v skladu s členom 13 Izvedbene uredbe (EU) 2019/627.

Člen 9

Merila in pogoji za opravljanje dejavnosti presoje v klavnicah in obratih za obdelavo divjadi

Uradni pomočniki lahko pod odgovornostjo uradnega veterinarja opravljajo dejavnosti presoje iz člena 18(2)(d)(iii) Uredbe (EU) 2017/625 v klavnicah in obratih za obdelavo divjadi le v zvezi z zbiranjem informacij o dobrih higienskih praksah in postopkih na podlagi HACCP ter ob upoštevanju poglavja II Priloge II k tej uredbi.

Člen 10

Merila in pogoji za opravljanje uradnega nadzora, vključno z dejavnostmi presoje v razsekovalnicah

Uradni nadzor iz člena 18(2)(d), vključno z dejavnostmi presoje, v razsekovalnicah lahko izvaja tudi drugo osebje, ki ga določijo pristojni organi, z odstopanjem od zahtev iz člena 18(2)(d) Uredbe (EU) 2017/625, če pristojni organi redno preverjajo delo tega osebja. Pri opravljanju teh dejavnosti je treba upoštevati poglavje III Priloge II k tej uredbi.

Člen 11

Uradni nadzor pektinidov, morskih polžev in morskih kumar, ki niso precejevalci in se nabirajo na pridelovalnih območjih, ki niso razvrščena v skladu s členom 18(6) Uredbe (EU) 2017/625

Z odstopanjem od člena 18(6) Uredbe (EU) 2017/625 razvrstitev pridelovalnih območij in območij za ponovno nasaditev ni potrebna v zvezi z nabiranjem pektinidov, morskih polžev in morskih kumar, ki niso precejevalci, če pristojni organi izvajajo uradni nadzor v zvezi s temi živalmi na avkcijah rib, v odpremnih centrih in predelovalnih obratih.

V okviru tega uradnega nadzora se preverja izpolnjevanje:

(a)	zdravstvenih standardov za žive školjke iz poglavja V oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(b)	posebnih zahtev glede pektinidov, morskih polžev in morskih kumar, ki niso precejevalci in se nabirajo zunaj razvrščenih pridelovalnih območij iz poglavja IX navedenega oddelka.

Člen 12

Posebna odstopanja v zvezi z vrstami Rangifer tarandus tarandus, Lagopus lagopus in Lagopus mutus iz člena 18(7)(h) Uredbe (EU) 2017/625

1. V skladu s členom 18(7)(h) Uredbe (EU) 2017/625 lahko Švedska in Finska v zvezi z območji v državah članicah iz Priloge I k tej uredbi odobrita naslednja posebna odstopanja od zahtev glede uradnega nadzora v zvezi z vrsto Rangifer tarandus tarandus (severni jelen), določenih v členu 18 navedene uredbe, ne da bi to vplivalo na uresničitev ciljev navedene uredbe:

(a)	z odstopanjem od člena 18(1) Uredbe (EU) 2017/625 se uradni nadzor ne zahteva za meso vrste Rangifer tarandus tarandus, če ga proizvajalec v majhnih količinah neposredno dobavlja končnemu potrošniku ali lokalnim maloprodajnim podjetjem, ki neposredno dobavljajo končnemu potrošniku;

(b)	z odstopanjem od člena 18(2) Uredbe (EU) 2017/625 pregled ante mortem ni obvezen za potepuške severne jelene, zaklane v posameznih primerih med 1. majem in 30. septembrom;

(c)

z odstopanjem od člena 18(2)(c) in člena 18(3) Uredbe (EU) 2017/625 lahko osebje v klavnici, ki je ustrezno usposobljeno za to nalogo v skladu s členom 14, pregleda:

(i)	trebušne notranje organe, razen jeter in ledvic;

(ii)	spolne organe;

(iii)

vime.

2. Z odstopanjem od člena 18(1) Uredbe (EU) 2017/625 uradni nadzor ni potreben za meso vrst Lagopus lagopus in Lagopus mutus (koconoga kura), če so ubite tako, da se med zimsko sezono lova v švedskih okrožjih Norrbotten, Västerbotten in Jämtland ter švedski občini Älvdalen v okrožju Dalarna ulovijo v past.

Člen 13

Posebne minimalne zahteve za uradnega veterinarja, uradnega pomočnika in osebje, ki ga določijo pristojni organi

1. Uradni veterinarji, ki opravljajo naloge iz člena 18 Uredbe (EU) 2017/625, izpolnjujejo posebne minimalne zahteve iz poglavja I Priloge II k tej uredbi.

Z odstopanjem od pravil iz točk od 1 do 6 poglavja I Priloge II lahko države članice določijo posebna pravila za:

(a)	uradne veterinarje, ki delajo skrajšan delovni čas in so odgovorni za pregledovanje majhnih dejavnosti ali ki izvajajo uradni nadzor le v zvezi s primarno pridelavo, zlasti nadzor na mlečnih pridelovalnih gospodarstvih ter preglede ante mortem zunaj klavnic, in

(b)	študente veterine, ki so uspešno opravili izpite o področjih iz točke 3 poglavja I Priloge II in začasno delajo v klavnici ob prisotnosti uradnega veterinarja.

2. Veterinarji, imenovani za uradne veterinarje pred datumom uporabe te uredbe, morajo ustrezno poznati področja iz točke 3 poglavja I Priloge II k tej uredbi. Pristojni organ po potrebi zagotovi, da je to znanje pridobljeno v okviru stalnih dejavnosti usposabljanja.

3. Uradni pomočniki, ki opravljajo naloge iz člena 18 Uredbe (EU) 2017/625, izpolnjujejo posebne minimalne zahteve iz poglavja II Priloge II k tej uredbi.

4. Osebje, ki ga določijo pristojni organi in ki opravlja naloge iz člena 18 Uredbe (EU) 2017/625, izpolnjuje posebne minimalne zahteve iz poglavja III Priloge II k tej uredbi.

Člen 14

Minimalne zahteve za usposabljanje osebja v klavnicah

Osebje v klavnicah, ki pomaga pri opravljanju nalog v zvezi z uradnim nadzorom in drugimi dejavnostmi nadzora v skladu s členom 18(3) Uredbe (EU) 2017/625, je usposobljeno v skladu z zahtevami pristojnih organov. Izpolnjuje tudi minimalne zahteve za usposabljanje iz poglavja II Priloge II k tej uredbi, kolikor je to potrebno za naloge pomoči, ki jih opravlja.

Člen 15

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 14. decembra 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. februarja 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(2) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

(3) Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

(4) Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).

(5) Uredba Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi (UL L 303, 18.11.2009, str. 1).

(6) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 139, 30.4.2004, str. 206).

(7) Uredba (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1).

(8) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(9) Direktiva Sveta 64/432/EGS z dne 26. junija 1964 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti (UL 121, 29.7.1964, str. 1977).

(10) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/628 z dne 8. aprila 2019 o vzorcih uradnih spričeval za nekatere živali in blago ter spremembi Uredbe (ES) št. 2074/2005 in Izvedbene uredbe (EU) 2016/759 glede vzorcev spričeval (glej stran 101 tega Uradnega lista).

(11) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/627 z dne 15. marca 2019 o določitvi enotnih praktičnih ureditev za izvajanje uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi, v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2074/2005 o uradnem nadzoru (glej stran 51 tega Uradnega lista).

(12) Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).

PRILOGA I

POSEBNA ODSTOPANJA ZA INŠPEKCIJSKI PREGLED MESA, PRIDOBLJENEGA IZ SEVERNEGA JELENA (RANGIFER TARANDUS TARANDUS)

Posebna odstopanja iz člena 12(1) se uporabljajo le na naslednjih območjih:

(a)

na Švedskem:

(i)	okrožje Norrbotten;

(ii)	okrožje Västerbotten;

(iii)

okrožje Jämtland;

(iv)	okrožje Västernorrland;

(v)	občina Älvdalen v okrožju Dalarna;

(vi)	občine Nordanstig, Hudiksvall in Söderhamn v okrožju Gävleborg;

(b)

na Finskem, kot so bila odobrena 31. decembra 2014:

(i)	okrožje Lapland, razen občin Kemi, Keminmaa in Tornio;

(ii)

okrožji North Ostrobothnia in Kainuu:

—	občine Kuusamo, Taivalkoski, Pudasjärvi, Suomussalmi in Hyrynsalmi;

—	občina Oulu: območje nekdanje občine Yli-Ii in območje severno od reke Kiiminkijoki v nekdanji občini Ylikiiminki;

—	občina Ii: območje nekdanje občine Kuivaniemi;

—	občini Puolanka in Utajärvi: območja severno od reke Kiiminkijoki in regionalna cesta 891 (Hyrynsalmi-Puolanka).

PRILOGA II

POSEBNE MINIMALNE ZAHTEVE ZA URADNEGA VETERINARJA, URADNEGA POMOČNIKA IN OSEBJE, KI GA IMENUJEJO PRISTOJNI ORGANI

POGLAVJE I

URADNI VETERINARJI

Pristojni organi lahko za uradne veterinarje imenujejo le veterinarje, ki so opravili preizkus, ki izpolnjuje zahteve iz točke 3.

Pristojni organi morajo organizirati preizkus za kandidate, ki se prijavijo za uradnega veterinarja.

Pri preizkusu je treba ugotoviti poznavanje naslednjih področij, posebej povezanih z nalogami uradnega veterinarja, v potrebnem obsegu, odvisno od veterinarjevih strokovnih izkušenj in kvalifikacij, pri čemer je treba preprečiti kakršno koli podvajanje preizkusov znanja in spretnosti, ki jih veterinar potrebuje v skladu s členom 38(3) Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1):

(a)	nacionalna zakonodaja in zakonodaja Unije o zdravju ljudi, varnosti hrane, zdravju živali, dobrobiti živali in farmacevtskih snoveh;

(b)	načela skupne kmetijske politike, ukrepi trga, izvozna nadomestila in odkrivanje goljufij, tudi v svetovnem merilu: sanitarni in fitosanitarni sporazum Svetovne trgovinske organizacije, Codex Alimentarius, Svetovna organizacija za zdravje živali;

(c)	osnove predelave živil in živilske tehnologije;

(d)	načela, koncepti in metode dobre proizvodne prakse in upravljanja kakovosti;

(e)	upravljanje kakovosti pred nabiranjem (dobre kmetijske prakse);

(f)	spodbujanje in uporaba higiene živil, varnost, povezana z živili (dobre higienske prakse);

(g)	načela, koncepti in metode analize tveganja;

(h)	načela, koncepti in metode analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP), uporaba HACCP v celotni verigi proizvodnje živil;

(i)	presoja in preverjanje izpolnjevanja zahtev iz točk od (a) do (h);

(j)	preprečevanje in nadzor z živili povezanih tveganj v zvezi z zdravjem ljudi;

(k)	populacijska dinamika infekcij in zastrupitev;

(l)	diagnostična epidemiologija;

(m)	sistemi za spremljanje in nadzor;

(n)	načela in diagnostična uporaba modernih metod testiranja;

(o)	informacijska in komunikacijska tehnologija, če je ustrezna kot delovno orodje;

(p)	obdelava podatkov in aplikacije biostatistike;

(q)	raziskave izbruhov bolezni, ki se prenašajo z živili, pri ljudeh;

(r)	zadevni vidiki v zvezi s transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami (TSE);

(s)	dobrobit živali na ravni proizvodnje, prevoza in zakola;

(t)	okoljske zadeve, povezane s proizvodnjo živil (vključno z ravnanjem z odpadki);

(u)	previdnostno načelo in zaskrbljenost potrošnikov;

(v)	načela usposabljanja osebja, ki dela v proizvodni verigi;

(w)	zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode;

(x)	vidiki goljufij.

Kandidati lahko zahtevano znanje pridobijo kot del svojega osnovnega veterinarskega usposabljanja, z opravljenim usposabljanjem ali pridobljenimi poklicnimi izkušnjami, potem ko so se usposobili kot veterinarji.

Pristojni organi opustijo zahteve glede testiranja, če jim je predloženo zadostno dokazilo, da je kandidat pridobil vse zahtevano znanje kot del univerzitetne diplome ali s stalnim izobraževanjem s pridobitvijo podiplomskih kvalifikacij, s poklicnimi izkušnjami ali drugimi kvalifikacijami. Če je kandidat delno pridobil zahtevano znanje, pristojni organi organizirajo teste, ki se razlikujejo od testov iz točke 2, tako da upoštevajo strokovne izkušnje kandidatov.

Uradni veterinar mora imeti sposobnost multidisciplinarnega sodelovanja.

Vsak uradni veterinar mora opraviti praktično usposabljanje med poskusno dobo, ki traja najmanj 200 ur, preden začne delati samostojno. Ustrezno usposabljanje med študijem veterine je lahko vključeno v poskusno dobo. Delo v tem obdobju mora potekati pod nadzorom obstoječih uradnih veterinarjev v klavnicah, razsekovalnicah in na gospodarstvih. Usposabljanje mora vključevati zlasti presojo dobrih higienskih praks in postopkov, ki temeljijo na načelih HACCP.

Uradni veterinar mora svoje znanje posodabljati ter slediti novemu razvoju s stalnim izobraževanjem in strokovno literaturo na področjih iz točke 3. Uradni veterinar se mora udeleževati vsakoletnih stalnih izobraževanj, kadar koli je to mogoče.

Kadar strokovnjaki delajo v drugi državi članici ali se želijo preseliti v drugo državo članico, morajo države članice vzajemno priznavati teste za uradne veterinarje. V takem primeru morajo biti testi omejeni na področja, ki so pomembna za varovanje zdravja ljudi in živali v državi članici zaposlitve, vendar niso vključena v teste v državi članici izvora.

POGLAVJE II

URADNI POMOČNIK

Naloge uradnega pomočnika lahko opravljajo samo osebe, ki so opravile usposabljanje in test v skladu z zahtevami iz točke 5.

Pristojni organ organizira teste iz točke 1. Da bi kandidati izpolnjevali pogoje za te teste, morajo dokazati, da so opravili:

(a)	najmanj 500 ur usposabljanja, vključno z najmanj 400 urami praktičnega usposabljanja, ki vključuje področja iz točke 5, in

(b)	kakršno koli dodatno usposabljanje, potrebno za to, da bi uradni pomočniki lahko ustrezno izpolnjevali svoje dolžnosti.

Praktično usposabljanje iz točke 2(a) mora potekati v klavnicah, obratih za obdelavo divjadi in/ali razsekovalnicah pod nadzorom uradnega veterinarja.

Usposabljanje in testi morajo zadevati zlasti rdeče meso ali perutninsko meso. Vendar morajo osebe, ki so opravile usposabljanje za eno od teh dveh kategorij in opravile test, opraviti le skrajšano usposabljanje, da opravijo test za drugo kategorijo. Usposabljanje in testi morajo vključevati divjad, gojeno divjad in lagomorfe, če je to primerno.

Usposabljanje uradnih pomočnikov mora zajemati in testi morajo potrditi znanje o naslednjih področjih:

(a)

v zvezi z gospodarstvi:

(i)

teoretični del:

—	seznanjenost z organizacijo kmetijske panoge, proizvodnimi metodami, standardi za mednarodno trgovino z živalmi;

—	dobra živinorejska praksa;

—	osnovno znanje o boleznih, zlasti o zoonozah, ki se prenašajo z virusi, bakterijami in paraziti;

—	spremljanje bolezni, uporaba zdravil in cepiv, testiranje ostankov;

—	higienski in zdravstveni pregled;

—	dobrobit živali na kmetiji in med prevozom;

—	okoljske zahteve – v zgradbah, na kmetijah in na splošno;

—	zadevni zakoni in drugi predpisi;

—	zaskrbljenost potrošnikov in nadzor kakovosti;

(ii)

praktični del:

—	obiski na gospodarstvih različnih vrst in uporaba različnih načinov reje;

—	obiski proizvodnih obratov;

—	opazovanje natovarjanja in iztovarjanja živali;

—	laboratorijske predstavitve;

—	veterinarski pregledi;

—	dokumentacija;

(b)

v zvezi s klavnicami, obrati za obdelavo divjadi in razsekovalnicami:

(i)

teoretični del:

—	seznanjenost z organizacijo mesne industrije, proizvodnimi metodami, standardi mednarodne trgovine z živili ter tehnologijo zakola in razsekavanja;

—	osnovno znanje o higieni in dobri higienski praksi, zlasti industrijski higieni, higieni zakola, razsekavanja in skladiščenja, higieni dela;

—	osnovno znanje o HACCP in presoja postopkov, ki temeljijo na HACCP;

—	dobrobit živali pri iztovarjanju po prevozu in v klavnici;

—	osnovno znanje anatomije in fiziologije zaklanih živali;

—	osnovno znanje patologije zaklanih živali;

—	osnovno znanje patološke anatomije zaklanih živali;

—	ustrezno znanje glede TSE in drugih pomembnih zoonoz in povzročiteljev zoonoz ter tudi pomembnih bolezni živali;

—	poznavanje metod in postopkov zakola, inšpekcijskega pregleda, priprave, embaliranja, pakiranja in prevoza svežega mesa;

—	osnovno znanje mikrobiologije;

—	pregled ante mortem;

—	vzorčenje in analiza glede trihinele;

—	pregled post mortem;

—	upravne naloge;

—	poznavanje zadevnih zakonov in drugih predpisov;

—	postopek vzorčenja;

—	vidiki goljufij;

(ii)

praktični del:

—	identifikacija živali;

—	preverjanje starosti;

—	pregled in ocena zaklanih živali;

—	pregled ante mortem v klavnici;

—	pregled post mortem v klavnici ali obratu za obdelavo divjadi;

—	vzorčenje in analiza glede trihinele;

—	identifikacija živalskih vrst s pregledom tipičnih delov živali;

—	identifikacija in komentiranje delov zaklanih živali, na katerih so se pojavile spremembe;

—	nadzor higiene, vključno s presojo dobre higienske prakse in postopkov, ki temeljijo na HACCP;

—	evidentiranje rezultatov pregledov ante mortem;

—	vzorčenje;

—	sledljivost mesa;

—	dokumentacija, na primer ocena podatkov o prehranski verigi in branje evidenc.

Pristojni organi se lahko odločijo zmanjšati zahteve glede usposabljanja in testov v zvezi s:

(a)	teoretičnim delom, če uradni pomočnik dokaže zadostno izobraženost na področju iz specifičnih alinej iz točke 5(a)(i) ali (b)(i) tega poglavja;

(b)	praktičnim delom, če uradni pomočnik dokaže zadostne delovne izkušnje na področju iz specifičnih alinej iz točke 5(a)(ii) ali (b)(ii) tega poglavja.

Uradni pomočnik mora imeti sposobnost multidisciplinarnega sodelovanja.

Uradni pomočniki morajo svoje znanje posodabljati ter slediti novemu razvoju s stalnim izobraževanjem in strokovno literaturo. Uradni pomočnik se mora udeleževati vsakoletnih stalnih usposabljanj, kadar koli je to mogoče.

Če uradni pomočniki opravljajo samo vzorčenje in analizo v zvezi s pregledi glede trihinele in mikrobiološkimi merili, morajo pristojni organi zagotoviti le, da se udeležijo ustreznega usposabljanja za te naloge.

10.

Kadar strokovnjaki delajo v drugi državi članici ali se želijo preseliti v drugo državo članico, morajo države članice vzajemno priznavati teste za uradne pomočnike. V takem primeru morajo biti testi omejeni na področja, ki so pomembna za varovanje zdravja ljudi in živali v državi članici zaposlitve, vendar niso vključena v teste v državi članici izvora.

POGLAVJE III

OSEBJE, KI GA IMENUJEJO PRISTOJNI ORGANI

Pristojni organi lahko imenujejo le osebje, ki je opravilo usposabljanje in test v skladu z zahtevami iz točke 5 tega poglavja.

Pristojni organi morajo organizirati test iz točke 1. Da bi kandidati izpolnjevali pogoje za ta test, morajo dokazati, da so opravili:

(a)	najmanj 500 ur usposabljanja, vključno z najmanj 400 urami praktičnega usposabljanja, ki vključuje področja iz točke 5, in

(b)	kakršno koli dodatno usposabljanje, potrebno za to, da bi osebje, ki ga imenujejo pristojni organi, lahko ustrezno izpolnjevalo svoje dolžnosti.

Praktično usposabljanje iz točke 2(a) mora potekati v razsekovalnicah pod nadzorom uradnega veterinarja.

Usposabljanje osebja, ki ga imenujejo pristojni organi, mora vključevati in testi morajo potrditi znanje o naslednjih področjih v zvezi z razsekovalnicami:

(i)

teoretični del:

—	seznanjenost z organizacijo mesne industrije, proizvodnimi metodami, standardi za mednarodno trgovino z živili in tehnologijo razsekavanja;

—	temeljito znanje o higieni in dobri higienski praksi, zlasti industrijski higieni, higieni razsekavanja in skladiščenja, higieni dela;

—	temeljito znanje o HACCP in presoja postopkov, ki temeljijo na HACCP;

—	ustrezno znanje glede TSE in drugih pomembnih zoonoz in povzročiteljev zoonoz;

—	poznavanje metod in postopkov priprave, embaliranja, pakiranja in prevoza svežega mesa;

—	osnovno znanje mikrobiologije;

—	upravne naloge;

—	poznavanje zadevnih zakonov in drugih predpisov;

—	postopek vzorčenja;

—	vidiki goljufij;

(ii)

praktični del:

—	pregled in ocena zaklanih živali;

—	nadzor higiene, vključno s presojo dobre higienske prakse in postopkov, ki temeljijo na HACCP;

—	vzorčenje;

—	sledljivost mesa;

—	dokumentacija.

Pristojni organ se lahko odloči zmanjšati zahteve glede usposabljanja in testov v zvezi s:

(a)	teoretičnim delom, če član osebja, ki ga imenujejo pristojni organi, dokaže zadostno izobraženost na področju iz specifičnih alinej iz točke 5(i) tega poglavja;

(b)	praktičnim delom, če član osebja, ki ga imenujejo pristojni organi, dokaže zadostne delovne izkušnje na področju iz specifičnih alinej iz točke 5(ii) tega poglavja.

Osebje, ki ga imenujejo pristojni organi, mora imeti sposobnost multidisciplinarnega sodelovanja.

Osebje, ki ga imenujejo pristojni organi, mora svoje znanje posodabljati ter slediti novemu razvoju s stalnim izobraževanjem in strokovno literaturo. Osebje, ki ga imenujejo pristojni organi, se mora udeleževati vsakoletnih stalnih usposabljanj, kadar koli je to mogoče.

Kadar strokovnjaki delajo v drugi državi članici ali se želijo preseliti v drugo državo članico, morajo države članice vzajemno priznavati teste za drugo osebje, ki ga imenujejo pristojni organi. V takem primeru morajo biti testi omejeni na področja, ki so pomembna za varovanje zdravja ljudi in živali v državi članici zaposlitve, vendar niso vključena v teste v državi članici izvora.

(1) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, 30.9.2005, str. 22).

17.5.2019

Uradni list Evropske unije

L 131/31

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/626

z dne 5. marca 2019

o seznamih tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vnos nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Evropsko unijo, ter o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2016/759 v zvezi s temi seznami

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

po posvetovanju s Stalnim odborom za rastline, živali, hrano in krmo,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Uredbi (EU) 2017/625 so določena pravila o uradnem nadzoru in drugih nadzornih dejavnostih, ki jih izvajajo pristojni organi držav članic zaradi preverjanja skladnosti z zakonodajo Unije, med drugim na področju varnosti hrane v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije. Določa zlasti, da lahko nekatere živali in blago vstopijo v Unijo samo iz tretje države ali njene regije, navedene na seznamu, ki ga v ta namen pripravi Komisija.

(2)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/625 (2) dopolnjuje Uredbo (EU) 2017/625 v zvezi s pogoji za vnos pošiljk nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, iz tretjih držav ali njihovih regij v Unijo, da se zagotovi njihovo izpolnjevanje ustreznih zahtev, določenih s pravili iz člena 1(2)(a) Uredbe (EU) 2017/625 (varnost hrane), ali zahtev, ki so priznane kot vsaj enakovredne. Navedeni pogoji vključujejo opredelitev živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, za katere velja zahteva, da morajo prihajati iz tretje države ali njene regije, navedene na seznamu v skladu s členom 126(2)(a) Uredbe (EU) 2017/625.

(3)

Seznami tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vnos pošiljk nekaterih živalih in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo, so vzpostavljeni za zagotavljanje skladnosti z zahtevami glede varnosti hrane v skladu s členom 11(1) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 (3), ki bo 14. decembra 2019 razveljavljena z Uredbo (EU) 2017/625, in zahtevami glede zdravja živali v skladu s členom 8(1) Direktive Sveta 2002/99/ES (4). Kadar se je zdelo potrebno zagotoviti skladnost z zahtevami glede zdravja ljudi in živali, so bili z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/759 (5), Uredbo Komisije (EU) št. 206/2010 (6), Uredbo Komisije (ES) št. 119/2009 (7), Odločbo Komisije 2007/777/ES (8), Odločbo Komisije 2003/779/ES (9) in Uredbo Komisije (EU) št. 605/2010 (10) določeni skupni seznami, ki zajemajo oba vidika.

(4)

Dodatni seznami tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je na podlagi premisleka glede javnega zdravja dovoljen vnos školjk, iglokožcev, plaščarjev, morskih polžev in ribiških proizvodov v Unijo, so določeni v Odločbi Komisije 2006/766/ES (11), sprejeti v skladu s členom 11(1) Uredbe (ES) št. 854/2004.

(5)

Ker je Uredba (ES) št. 854/2004 razveljavljena z Uredbo (EU) 2017/625, ki začne veljati 14. decembra 2019, in da bi obstajal samo en pravni akt, ki bi združeval vse tretje države ali njihove regije, ki morajo biti z vidika živil in varnosti hrane navedene na seznamu za vnos nekaterih živali in blaga na trg Unije, je ustrezno določiti sezname za navedene živali in blago v tej uredbi.

(6)

Ker v okviru izvajanja Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (12) potekajo razprave o zahtevah za uvrstitev tretjih držav ali njihovih regij na seznam za vnos nekaterih proizvodov živalskega izvora v Unijo iz razlogov, povezanih z zdravjem živali, je za te proizvode živalskega izvora ustrezno zagotoviti tudi sezname z navedbo navzkrižnih sklicev na obstoječe sezname iz razlogov, povezanih z zdravjem živali, da se prepreči podvajanje seznamov. Ti seznami so bili na zahtevo zadevnih tretjih držav pripravljeni na podlagi Uredbe (ES) št. 854/2004 in Direktive Sveta 2002/99/ES. Za uvrstitev na te sezname so pristojni organi tretjih držav zagotovili ustrezna jamstva, zlasti glede skladnosti ali enakovrednosti z živilsko zakonodajo Unije ter organiziranosti pristojnih organov tretjih držav. Ponovna ocena izpolnjevanja teh pogojev v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 zato ni potrebna.

(7)

Ustrezno je vzdrževati skupne sezname za namene Uredbe (EU) 2017/625 v zvezi s hrano in varnostjo hrane, in sicer skupaj z obstoječimi seznami, določenimi iz razlogov, povezanih z zdravjem živali, ter ohranjati usklajen pristop, v skladu s katerim se tretje države in njihove regije uvrstijo na seznam le, če je v skladu z Direktivo Sveta 96/23/ES (13) odobren program nadzora ostankov, kadar je to ustrezno.

(8)

Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (14) določa zahteve za nosilce živilske dejavnosti, ki uvažajo proizvode živalskega izvora in sestavljene proizvode. Določa zlasti, da morajo nosilci živilske dejavnosti, ki uvažajo proizvode živalskega izvora iz tretjih držav ali njihovih regij, zagotoviti, da je tretja država odpreme uvrščena na seznam tretjih držav, iz katerih je dovoljen uvoz takih proizvodov.

(9)	Prehodni ukrepi, ki omogočajo odstopanja od uvoznih pogojev iz Uredbe (ES) št. 853/2004 in se uporabljajo za nekatere proizvode živalskega izvora, so določeni v Uredbi Komisije (EU) 2017/185 (15) in se uporabljajo do 31. decembra 2020.

(10)

Dodatne sezname tretjih držav ali njihovih regij je treba zato vzpostaviti najpozneje do izteka prehodnih ukrepov iz Uredbe (EU) 2017/185, da se prepreči prekinitev vnosa pošiljk takih proizvodov živalskega izvora v Unijo. Sezname bi bilo treba vzpostaviti zlasti za topljeno živalsko maščobo in ocvirke, meso plazilcev, žuželke in čreva za klobase.

(11)	Živila, ki so sestavljena, pridobljena ali proizvedena iz žuželk ali njihovih delov, vključno z živimi žuželkami, so predmet odobritve novega živila v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta (16). Ustrezno je vzpostaviti seznam za te skupine proizvodov.

(12)

Pred iztekom prehodnih ukrepov iz Uredbe (EU) 2017/185 je treba vzpostaviti seznam proizvodov živalskega izvora, razen tistih, za katere so posebni seznami določeni v tej uredbi, da se prepreči ogrožanje vnosa v Unijo proizvodov živalskega izvora, ki se trenutno uvažajo in ki so bistvenega pomena za evropske nosilce živilske dejavnosti.

(13)

Prehodni ukrepi iz Uredbe (EU) 2017/185 za nekatere proizvode živalskega izvora in sestavljene proizvode so bili uvedeni zato, ker pomenijo nizko tveganje za zdravje ljudi zaradi zelo majhnih porabljenih količin ali ker proizvodnja proizvodov večinoma izključuje tveganje za zdravje ljudi. Zato je nesorazmerno od tretjih držav zahtevati vse dokaze in jamstva v skladu s členom 127(3) Uredbe (EU) 2017/625 in členom 4 Delegirane uredbe (EU) 2019/625.

(14)	Sezname bi bilo treba določiti v tej uredbi ter jih črtati iz Izvedbene uredbe (EU) 2016/759 in Odločbe 2006/766/ES. Uredbo (EU) 2016/759 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti, Odločbo 2006/766/ES pa razveljaviti.

(15)	Ker se Uredba (EU) 2017/625 začne uporabljati 14. decembra 2019, bi se morala tudi ta uredba uporabljati od navedenega datuma.

(16)

Seznami tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je na podlagi zdravstvenega statusa živali v teh državah ali regijah dovoljen vnos pošiljk črev za klobase v Unijo, bodo vzpostavljeni šele od 21. aprila 2021 v skladu z Uredbo (EU) 2016/429. Ustrezno je, da se seznam tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vnos pošiljk črev za klobase za prehrano ljudi v Unijo, začne uporabljati na isti datum. Zato bi bilo treba prehodne ukrepe, ki omogočajo odstopanja v zvezi z zahtevami glede javnega zdravja za vnos pošiljk črev za klobase v Unijo, podaljšati do 20. aprila 2021.

(17)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta uredba se nanaša na sezname tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vnos pošiljk nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo z vidika varnosti hrane v skladu s členom 126(2)(a) Uredbe (EU) 2017/625.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„sveže meso“ pomeni sveže meso, kot je opredeljeno v točki 1.10 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(2)	„mesni pripravki“ pomenijo mesne pripravke, kot so opredeljeni v točki 1.15 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(3)	„meso“ pomeni meso, kot je opredeljeno v točki 1.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(4)	„perutnina“ pomeni perutnino, kot je opredeljena v točki 1.3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(5)	„divjad“ pomeni divjad, kot je opredeljena v točki 1.5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(6)	„jajca“ pomenijo jajca, kot so opredeljena v točki 5.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(7)	„jajčni proizvodi“ pomenijo jajčne izdelke, kot so opredeljeni v točki 7.3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(8)	„mesni proizvodi“ pomenijo mesne izdelke, kot so opredeljeni v točki 7.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(9)	„obdelani želodci, mehurji in čreva“ pomenijo obdelane želodce, mehurje in čreva, kot so opredeljeni v točki 7.9 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(10)	„školjke“ pomenijo školjke, kot so opredeljene v točki 2.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(11)	„ribiški proizvodi“ pomenijo ribiške proizvode, kot so opredeljeni v točki 3.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(12)	„surovo mleko“ pomeni surovo mleko, kot je opredeljeno v točki 4.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(13)	„mlečni proizvodi“ pomenijo mlečne izdelke, kot so opredeljeni v točki 7.2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(14)	„kolostrum“ pomeni kolostrum, kot je opredeljen v točki 1 oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(15)	„proizvodi na osnovi kolostruma“ pomenijo proizvode na osnovi kolostruma, kot so opredeljeni v točki 2 oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(16)	„žabji kraki“ pomenijo žabje krake, kot so opredeljeni v točki 6.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(17)	„polži“ pomenijo polže, kot so opredeljeni v točki 6.2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(18)	„topljena živalska maščoba“ pomeni topljeno živalsko maščobo, kot je opredeljena v točki 7.5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(19)	„ocvirki“ pomenijo ocvirke, kot so opredeljeni v točki 7.6 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(20)	„želatina“ pomeni želatino, kot je opredeljena v točki 7.7 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(21)	„kolagen“ pomeni kolagen, kot je opredeljen v točki 7.8 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(22)	„med“ pomeni med, kot je opredeljen v točki 1 dela IX Priloge II k Uredbi (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (17);

(23)	„čebelarski proizvodi“ pomenijo čebelarske proizvode, kot so opredeljeni v točki 2 dela IX Priloge II k Uredbi (EU) št. 1308/2013;

(24)	„meso plazilcev“ pomeni meso plazilcev, kot je opredeljeno v točki 16 člena 2 Uredbe (EU) 2019/625;

(25)	„žuželke“ pomenijo žuželke, kot so opredeljene v točki 17 člena 2 Uredbe (EU) 2019/625.

Člen 3

Seznam tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vnos svežega mesa in mesnih pripravkov iz kopitarjev v Unijo

Vnos pošiljk svežega mesa in mesnih pripravkov iz kopitarjev, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo je dovoljen le, če prihajajo iz tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen uvoz v Unijo v skladu s členom 14(a) Uredbe (EU) št. 206/2010.

Člen 4

Seznam tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vnos mesa perutnine, ratitov in divjih ptic, mesnih pripravkov iz perutnine, jajc in jajčnih proizvodov v Unijo

Vnos pošiljk mesa perutnine, ratitov in divjih ptic, mesnih pripravkov iz perutnine, jajc in jajčnih proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo je dovoljen le, če prihajajo iz tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen uvoz v Unijo v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 798/2008 (18).

Člen 5

Seznam tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vnos mesa divjih leporidov, divjih kopenskih sesalcev, razen kopitarjev in leporidov, ter gojenih kuncev v Unijo

Vnos pošiljk mesa divjih leporidov, divjih kopenskih sesalcev, razen kopitarjev in leporidov, ter gojenih kuncev, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo je dovoljen le, če prihajajo iz tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen uvoz v Unijo v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 119/2009.

Člen 6

Seznam tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vnos mesnih proizvodov ter obdelanih želodcev, mehurjev in črev, razen črev za klobase, v Unijo

Vnos pošiljk mesnih proizvodov ter obdelanih želodcev, mehurjev in črev, razen črev za klobase, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo je dovoljen le, če prihajajo iz tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen uvoz v Unijo v skladu s členom 3(b) Odločbe 2007/777/ES.

Vendar je vnos pošiljk na posušenih mesnih rezin (biltong/jerky) in pasteriziranih mesnih proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo je dovoljen le, če prihajajo iz tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen uvoz v Unijo v skladu z delom 3 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES.

Člen 7

Tretje države ali njihove regije, iz katerih je dovoljen vnos črev za klobase v Unijo

Vnos pošiljk črev za klobase, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo je dovoljen le, če prihajajo iz tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen uvoz v Unijo v skladu s členom 1 Odločbe 2003/779/ES.

Člen 8

Seznam tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vnos živih, ohlajenih, zamrznjenih ali predelanih školjk, iglokožcev, plaščarjev in morskih polžev v Unijo

Vnos pošiljk živih, ohlajenih, zamrznjenih ali predelanih školjk, iglokožcev, plaščarjev in morskih polžev, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo je dovoljen le, če prihajajo iz tretjih držav ali njihovih regij, navedenih na seznamu iz Priloge I. Kljub temu pa se dovoli tudi vnos mišic pritegovalk pektinidov, razen živali iz akvakulture, ki so popolnoma ločene od drobovja in spolnih žlez, v Unijo iz tretjih držav, ki niso navedene na takem seznamu.

Člen 9

Seznam tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vnos ribiških proizvodov, razen tistih, ki so navedeni v členu 8, v Unijo

Vnos pošiljk ribiških proizvodov, razen tistih, ki so navedeni v členu 8, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo je dovoljen le, če prihajajo iz tretjih držav ali njihovih regij, navedenih v Prilogi II.

Člen 10

Seznam tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vnos pošiljk surovega mleka, kolostruma, mlečnih proizvodov in proizvodov na osnovi kolostruma v Unijo

Vnos pošiljk surovega mleka, kolostruma, mlečnih proizvodov in proizvodov na osnovi kolostruma, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo je dovoljen le, če prihajajo iz tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen uvoz v Unijo v skladu s členom 2 Uredbe (EU) št. 605/2010.

Člen 11

Seznam tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vnos žabjih krakov v Unijo

Vnos pošiljk žabjih krakov, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo je dovoljen le, če prihajajo iz tretjih držav ali njihovih regij, navedenih v Prilogi III.

Člen 12

Seznam tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vnos polžev, pripravljenih v skladu z oddelkom XI Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, v Unijo

Vnos pošiljk polžev, pripravljenih v skladu z oddelkom XI Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo je dovoljen le, če prihajajo iz tretjih držav ali njihovih regij, navedenih v Prilogi III k tej uredbi.

Člen 13

Seznam tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vnos topljene živalske maščobe in ocvirkov v Unijo

Vnos pošiljk topljene živalske maščobe in ocvirkov, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo je dovoljen le, če prihajajo iz tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen uvoz mesnih proizvodov v Unijo v skladu s členom 3(b)(i) Odločbe 2007/777/ES.

Člen 14

Seznam tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vnos želatine in kolagena v Unijo

1. Vnos pošiljk želatine in kolagena, pridobljenih iz goveda, ovc, koz in prašičev ter enoprstih kopitarjev in namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo je dovoljen le, če prihajajo iz tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen uvoz pošiljk svežega mesa določenih kopitarjev v Unijo v skladu s členom 14(a) Uredbe (EU) št. 206/2010, ali iz Južne Koreje, Malezije, Pakistana ali Tajvana.

2. Vnos pošiljk želatine in kolagena, pridobljenih iz perutnine in namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo je dovoljen le, če prihajajo iz tretjih držav ali njihovih regij, navedenih v stolpcu 1 tabele iz dela 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008, iz katerih je dovoljen uvoz perutninskega mesa zadevnih vrst, kot je določeno v navedenem delu navedene priloge, ali iz Tajvana.

3. Vnos pošiljk želatine in kolagena, pridobljenih iz ribiških proizvodov in namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo je dovoljen le, če prihajajo iz tretjih držav ali njihovih regij, navedenih v Prilogi II.

4. Vnos pošiljk želatine in kolagena, pridobljenih iz leporidov in divjih kopenskih sesalcev, razen kopitarjev, in namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo je dovoljen le, če prihajajo iz tretjih držav ali njihovih regij, navedenih v stolpcu 1 tabele iz dela 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 119/2009.

Člen 15

Seznam tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vnos surovin za proizvodnjo želatine in kolagena v Unijo

1. Vnos pošiljk surovin za proizvodnjo želatine in kolagena, pridobljenih iz goveda, ovc, koz in prašičev ter enoprstih kopitarjev in namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo je dovoljen le, če prihajajo iz tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen uvoz pošiljk svežega mesa določenih kopitarjev v Unijo v skladu s členom 14(a) Uredbe (EU) št. 206/2010.

2. Vnos pošiljk surovin za proizvodnjo želatine in kolagena, pridobljenih iz perutnine in namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo je dovoljen le, če prihajajo iz tretjih držav ali njihovih regij, navedenih v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008, iz katerih je dovoljen uvoz perutninskega mesa zadevnih vrst, kot je določeno v navedenem delu navedene priloge.

3. Vnos pošiljk surovin za proizvodnjo želatine in kolagena, pridobljenih iz ribiških proizvodov in namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo je dovoljen le, če prihajajo iz tretjih držav ali njihovih regij, navedenih v Prilogi II.

4. Vnos pošiljk surovin za proizvodnjo želatine in kolagena, pridobljenih iz leporidov in divjih kopenskih sesalcev, razen kopitarjev, ter namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo je dovoljen le, če prihajajo iz tretjih držav ali njihovih regij, navedenih v stolpcu 1 tabele iz dela 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 119/2009.

Člen 16

Seznam tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vnos obdelanih surovin za proizvodnjo želatine in kolagena v Unijo

1. Vnos pošiljk obdelanih surovin za proizvodnjo želatine in kolagena, pridobljenih iz goveda, ovc, koz in prašičev ter enoprstih kopitarjev in namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo je dovoljen le, če prihajajo iz tretjih držav, navedenih v stolpcu 1 tabele iz dela 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010, ali iz Južne Koreje, Malezije, Pakistana ali Tajvana.

2. Vnos pošiljk obdelanih surovin za proizvodnjo želatine in kolagena, pridobljenih iz perutnine in namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo je dovoljen le, če prihajajo iz tretjih držav, navedenih v stolpcu 1 tabele iz dela 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008, ali iz Tajvana.

4. Vnos pošiljk obdelanih surovin za proizvodnjo želatine in kolagena, pridobljenih iz leporidov in divjih kopenskih sesalcev, razen kopitarjev, ter namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo je dovoljen le, če prihajajo iz tretjih držav ali njihovih regij, navedenih v stolpcu 1 tabele iz dela 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 119/2009.

5. Vnos pošiljk obdelanih surovin za proizvodnjo želatine in kolagena iz točke 4(b)(iii) poglavja I oddelka XIV Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 v Unijo je dovoljen le, če prihajajo iz tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vnos surovin, pridobljenih iz navedenih proizvodov, v skladu s členom 15 te uredbe.

Člen 17

Seznam tretjih držav, iz katerih je dovoljen vnos medu in drugih čebelarskih proizvodov v Unijo

Vnos pošiljk medu in drugih čebelarskih proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo je dovoljen le, če prihajajo iz tretjih držav, navedenih v stolpcu „Država“ v Prilogi k Sklepu Komisije 2011/163/EU (19) in označenih z „X“ v stolpcu „Med“ v navedeni prilogi.

Člen 18

Seznam tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vnos nekaterih visoko rafiniranih proizvodov v Unijo

Vnos pošiljk visoko rafiniranega hondroitin sulfata, hialuronske kisline, drugih proizvodov iz hidroliziranega hrustanca, hitosana, glukozamina, sirila, želatine iz ribjih mehurjev in aminokislin, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo je dovoljen le, če prihajajo iz naslednjih tretjih držav ali njihovih regij:

1.	v primeru surovin, pridobljenih iz kopitarjev, iz tretjih držav iz stolpca 1 tabele iz dela 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010 ali iz Južne Koreje, Malezije, Pakistana ali Tajvana;

2.	v primeru surovin, pridobljenih iz ribiških proizvodov, iz vseh tretjih držav ali njihovih regij iz Priloge II;

3.	v primeru surovin, pridobljenih iz perutnine, iz tretjih držav in/ali ozemelj iz stolpca 1 tabele iz dela 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008.

Člen 19

Seznam tretjih držav, iz katerih je dovoljen vnos mesa plazilcev v Unijo

Vnos pošiljk mesa plazilcev, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo je dovoljen le, če prihajajo iz Švice (20), Bocvane, Vietnama, Južne Afrike ali Zimbabveja.

Člen 20

Tretje države ali njihove regije, iz katerih je dovoljen vnos žuželk v Unijo

Vnos pošiljk žuželk, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo je dovoljen le, če so taka živila s poreklom in poslana iz tretje države ali njene regije, iz katere so žuželke dovoljene v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta in ki je navedena v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2017/2470 (21).

Člen 21

Seznam tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vnos drugih proizvodov živalskega izvora v Unijo

Vnos pošiljk proizvodov živalskega izvora, razen tistih iz členov od 3 do 20, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo je dovoljen le, če prihajajo iz naslednjih tretjih držav ali njihovih regij:

1.	če so pridobljeni iz kopitarjev, iz tretjih držav iz stolpca 1 tabele iz dela 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010 ali iz Južne Koreje, Malezije, Pakistana ali Tajvana;

2.	če so pridobljeni iz perutnine, iz tretjih držav iz stolpca 1 tabele iz dela 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 ali iz Tajvana;

3.	če so pridobljeni iz ribiških proizvodov, iz tretjih držav ali njihovih regij iz Priloge II;

4.	če so pridobljeni iz leporidov in divjih kopenskih sesalcev, razen kopitarjev, iz tretjih držav ali njihovih regij iz stolpca 1 tabele iz dela 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 119/2009;

5.	če so pridobljeni iz različnih vrst, iz tretjih držav ali njihovih regij iz točk od 1 do 4 tega člena za vsak proizvod živalskega izvora.

Člen 22

Sprememba Izvedbene uredbe (EU) 2016/759

Izvedbena uredba (EU) 2016/759 se spremeni:

1.	člen 1 se črta;

2.	Priloga I se črta.

Člen 23

Razveljavitev

Odločba 2006/766/ES se razveljavi. Sklicevanja na Odločbo 2006/766/ES se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV k tej uredbi.

Člen 24

Prehodne določbe

Države članice do 20. aprila 2021 še naprej dovolijo vnos pošiljk črev za klobase iz člena 7 na svoje ozemlje iz tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen uvoz takih pošiljk v Unijo v skladu s členom 1 Odločbe 2003/779/ES.

Člen 25

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 14. decembra 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 5. marca 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/625 z dne 4.marca 2019, ki dopolnjuje Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za vnos pošiljk nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo (glej stran 18 tega Uradnega lista).

(3) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 139, 30.4.2004, str. 206).

(4) Direktiva Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (UL L 18, 23.1.2003, str. 11).

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/759 z dne 28. aprila 2016 o pripravi seznamov tretjih držav, delov tretjih držav in ozemelj, iz katerih države članice dovolijo vnos nekaterih proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo, o določitvi zahtev za spričevala ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2074/2005 in razveljavitvi Odločbe 2003/812/ES (UL L 126, 14.5.2016, str. 13).

(6) Uredba Komisije (EU) št. 206/2010 z dne 12. marca 2010 o seznamih tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov, iz katerih se odobri vnos nekaterih živali in svežega mesa v Evropsko unijo, ter o zahtevah za izdajo veterinarskih spričeval (UL L 73, 20.3.2010, str. 1).

(7) Uredba Komisije (ES) št. 119/2009 z dne 9. februarja 2009 o seznamu tretjih držav ali njihovih delov za uvoz mesa divjih leporidov, nekaterih divjih kopenskih sesalcev in gojenih kuncev v Skupnost ali njegov tranzit skozi Skupnost ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (UL L 39, 10.2.2009, str. 12).

(8) Odločba Komisije 2007/777/ES z dne 29. novembra 2007 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in javnozdravstvenim varstvom ter vzorcih spričeval za uvoz iz tretjih držav nekaterih mesnih izdelkov in obdelanih želodcev, mehurjev in črev za prehrano ljudi in o razveljavitvi Odločbe 2005/432/ES (UL L 312, 30.11.2007, str. 49).

(9) Odločba Komisije 2003/779/ES z dne 31. oktobra 2003 o določitvi zahtev v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in veterinarskih spričeval za uvoz živalskih črev iz tretjih držav (UL L 285, 1.11.2003, str. 38).

(10) Uredba Komisije (EU) št. 605/2010 z dne 2. julija 2010 o pogojih zdravstvenega varstva živali, javnozdravstvenih pogojih in veterinarskih spričevalih za vnos surovega mleka, mlečnih proizvodov, kolostruma in proizvodov na osnovi kolostruma, namenjenih za prehrano ljudi, v Evropsko unijo (UL L 175, 10.7.2010, str. 1).

(11) Odločba Komisije 2006/766/ES z dne 6. novembra 2006 o določitvi seznamov tretjih držav in ozemelj, iz katerih je dovoljen uvoz školjk, iglokožcev, plaščarjev, morskih polžev in ribiških proizvodov (UL L 320, 18.11.2006, str. 53).

(12) Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).

(13) Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10).

(14) Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

(15) Uredba Komisije (EU) 2017/185 z dne 2. februarja 2017 o prehodnih ukrepih za uporabo nekaterih določb uredb (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 29, 3.2.2017, str. 21).

(16) Uredba (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljaviti Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L 327, 11.12.2015, str. 1).

(17) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(18) Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 z dne 8. avgusta 2008 o določitvi seznama tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Skupnost in njihov tranzit skozi Skupnost, ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (UL L 226, 23.8.2008, str. 1).

(19) Sklep Komisije 2011/163/EU z dne 16. marca 2011 o odobritvi načrtov, ki so jih predložile tretje države v skladu s členom 29 Direktive Sveta 96/23/ES (UL L 70, 17.3.2011, str. 40).

(20) V skladu s Sporazumom z dne 21. junija 1999 med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (UL L 114, 30.4.2002, str. 132).

(21) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 z dne 20. decembra 2017 o oblikovanju seznama Unije novih živil v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta o novih živilih (UL L 351, 30.12.2017, str. 72).

PRILOGA I

SEZNAM TRETJIH DRŽAV ALI NJIHOVIH REGIJ, IZ KATERIH JE DOVOLJEN VNOS ŽIVIH, OHLAJENIH, ZAMRZNJENIH ALI PREDELANIH ŠKOLJK, IGLOKOŽCEV, PLAŠČARJEV IN MORSKIH POLŽEV ZA PREHRANO LJUDI V UNIJO (1)

OZNAKA ISO DRŽAVE	TRETJA DRŽAVA ALI NJENA REGIJA	OPOMBE
AU	Avstralija
CA	Kanada
CH	Švica (2)
CL	Čile
GL	Grenlandija
JM	Jamajka	Samo morski polži.
JP	Japonska	Samo zamrznjene ali predelane školjke, iglokožci, plaščarji in morski polži.
KR	Južna Koreja	Samo zamrznjene ali predelane školjke, iglokožci, plaščarji in morski polži.
MA	Maroko	Predelanim školjkam vrste Acanthocardia tuberculatum je treba priložiti: (a) dodatno veterinarsko potrdilo, skladno z vzorcem iz dela B Dodatka V Priloge VI k Uredbi Komisije (ES) št. 2074/2005 (UL L 338, 22.12.2005, str. 27), in (b) analitične rezultate preizkusa, ki dokazujejo, da mehkužci ne vsebujejo ravni paralitičnega toksina školjk (PSP), ki jo je mogoče zaznati z metodo bioloških testov.
NZ	Nova Zelandija
PE	Peru	Samo očiščene pokrovače (Pectinidae), ki izvirajo iz akvakulture.
TH	Tajska	Samo zamrznjene ali predelane školjke, iglokožci, plaščarji in morski polži.
TN	Tunizija
TR	Turčija
US	Združene države Amerike	Država Washington in Massachusetts
UY	Urugvaj
VN	Vietnam	Samo zamrznjene ali predelane školjke, iglokožci, plaščarji in morski polži.

(1) Vključno s tistimi, ki jih zajema opredelitev ribiških proizvodov iz točke 3.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

(2) V skladu s Sporazumom z dne 21. junija 1999 med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (UL L 114, 30.4.2002, str. 132).

PRILOGA II

SEZNAM TRETJIH DRŽAV ALI NJIHOVIH REGIJ, IZ KATERIH JE DOVOLJEN VNOS RIBIŠKIH PROIZVODOV, RAZEN TISTIH, KI SO ZAJETI V PRILOGI I, V UNIJO

OZNAKA ISO DRŽAVE	TRETJA DRŽAVA ALI NJENA REGIJA	OMEJITVE
AE	Združeni arabski emirati
AG	Antigva in Barbuda	Samo živi jastogi.
AL	Albanija
AM	Armenija	Samo živi prosto živeči sladkovodni raki, toplotno obdelani negojeni sladkovodni raki in zamrznjeni negojeni sladkovodni raki.
AO	Angola
AR	Argentina
AU	Avstralija
AZ	Azerbajdžan	Samo kaviar.
BA	Bosna in Hercegovina
BD	Bangladeš
BJ	Benin
BN	Brunej	Samo proizvodi iz akvakulture.
BR	Brazilija
BQ	Bonaire, Sint Eustatius in Saba
BS	Bahami
BY	Belorusija
BZ	Belize
CA	Kanada
CG	Kongo	Samo ribiški proizvodi iz rib, ki so bile ujete, eviscerirane (kadar je to primerno), zamrznjene in dokončno pakirane na morju.
CH	Švica (1)
CI	Slonokoščena obala
CL	Čile
CN	Kitajska
CO	Kolumbija
CR	Kostarika
CU	Kuba
CV	Zelenortski otoki
CW	Curaçao
DZ	Alžirija
EC	Ekvador
EG	Egipt
ER	Eritreja
FJ	Fidži
FK	Falklandski otoki
GA	Gabon
GD	Grenada
GE	Gruzija
GH	Gana
GL	Grenlandija
GM	Gambija
GN	Gvineja	Samo ribe, ki niso šle skozi noben postopek priprave ali predelave, razen postopka odstranitve glave in evisceracije, hlajenja ali zamrzovanja. Zmanjšana pogostost fizičnih pregledov iz Odločbe Komisije 94/360/ES (UL L 158, 25.6.1994, str. 41) se ne uporablja.
GT	Gvatemala
GY	Gvajana
HK	Hongkong
HN	Honduras
ID	Indonezija
IL	Izrael
IN	Indija
IR	Iran
JM	Jamajka
JP	Japonska
KE	Kenija
KI	Kiribati
KR	Južna Koreja
KZ	Kazahstan
LK	Šrilanka
MA	Maroko
MD	Moldavija	Samo kaviar.
ME	Črna gora
MG	Madagaskar
MK	Severna Makedonija
MM	Mjanmar
MR	Mavretanija
MU	Mauritius
MV	Maldivi
MX	Mehika
MY	Malezija
MZ	Mozambik
NA	Namibija
NC	Nova Kaledonija
NG	Nigerija
NI	Nikaragva
NZ	Nova Zelandija
OM	Oman
PA	Panama
PE	Peru
PF	Francoska Polinezija
PG	Papua Nova Gvineja
PH	Filipini
PM	Saint Pierre in Miquelon
PK	Pakistan
RS	Srbija Ne vključuje Kosova, kot je opredeljeno v Resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999.
RU	Rusija
SA	Saudova Arabija
SB	Salomonovi otoki
SC	Sejšeli
SG	Singapur
SH	Sveta Helena Ne vključuje otokov Tristan da Cunha in Ascension.
SH	Tristan da Cunha Ne vključuje otokov Sveta Helena in Ascension.	Samo jastogi (sveži ali zamrznjeni).
SN	Senegal
SR	Surinam
SV	Salvador
SX	Sint Maarten
TG	Togo
TH	Tajska
TN	Tunizija
TR	Turčija
TW	Tajvan
TZ	Tanzanija
UA	Ukrajina
UG	Uganda
US	Združene države Amerike
UY	Urugvaj
VE	Venezuela
VN	Vietnam
YE	Jemen
ZA	Južna Afrika
ZW	Zimbabve

(1) V skladu s Sporazumom z dne 21. junija 1999 med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (UL L 114, 30.4.2002, str. 132).

PRILOGA III

SEZNAM TRETJIH DRŽAV ALI NJIHOVIH REGIJ, IZ KATERIH JE DOVOLJEN VNOS ŽABJIH KRAKOV IN POLŽEV, PRIPRAVLJENIH V SKLADU Z ODDELKOM XI PRILOGE III K UREDBI (ES) ŠT. 853/2004 IN NAMENJENIH ZA PREHRANO LJUDI, V UNIJO

OZNAKA ISO DRŽAVE	TRETJA DRŽAVA ALI NJENA REGIJA	OMEJITVE
AE	Združeni arabski emirati
AL	Albanija
AO	Angola
AR	Argentina
AU	Avstralija
AZ	Azerbajdžan
BA	Bosna in Hercegovina
BD	Bangladeš
BJ	Benin
BR	Brazilija
BQ	Bonaire, Sint Eustatius in Saba
BS	Bahami
BY	Belorusija
BZ	Belize
CA	Kanada
CH	Švica (1)
CI	Slonokoščena obala
CL	Čile
CN	Kitajska
CO	Kolumbija
CR	Kostarika
CU	Kuba
CV	Zelenortski otoki
CW	Curaçao
DZ	Alžirija
EC	Ekvador
EG	Egipt
ER	Eritreja
FJ	Fidži
FK	Falklandski otoki
GA	Gabon
GD	Grenada
GE	Gruzija
GH	Gana
GL	Grenlandija
GM	Gambija
GT	Gvatemala
GY	Gvajana
HK	Hongkong
HN	Honduras
ID	Indonezija
IL	Izrael
IN	Indija
IR	Iran
JM	Jamajka
JP	Japonska
KE	Kenija
KI	Kiribati
KR	Južna Koreja
KZ	Kazahstan
LK	Šrilanka
MA	Maroko
MD	Moldavija	Samo polži.
ME	Črna gora
MG	Madagaskar
MK	Severna Makedonija
MM	Mjanmar
MR	Mavretanija
MU	Mauritius
MV	Maldivi
MX	Mehika
MY	Malezija
MZ	Mozambik
NA	Namibija
NC	Nova Kaledonija
NG	Nigerija
NI	Nikaragva
NZ	Nova Zelandija
OM	Oman
PA	Panama
PE	Peru
PF	Francoska Polinezija
PG	Papua Nova Gvineja
PH	Filipini
PM	Saint Pierre in Miquelon
PK	Pakistan
RS	Srbija Ne vključuje Kosova, kot je opredeljeno v Resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999.
RU	Rusija
SA	Saudova Arabija
SB	Salomonovi otoki
SC	Sejšeli
SG	Singapur
SH	Sveta Helena Ne vključuje otokov Tristan da Cunha in Ascension.
SN	Senegal
SR	Surinam
SV	Salvador
SX	Sint Maarten
SY	Sirija	Samo polži.
TG	Togo
TH	Tajska
TN	Tunizija
TR	Turčija
TW	Tajvan
TZ	Tanzanija
UA	Ukrajina
UG	Uganda
US	Združene države Amerike
UY	Urugvaj
VE	Venezuela
VN	Vietnam
YE	Jemen
ZA	Južna Afrika
ZW	Zimbabve

(1) V skladu s Sporazumom z dne 21. junija 1999 med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (UL L 114, 30.4.2002, str. 132).

PRILOGA IV

KORELACIJSKA TABELA IZ ČLENA 23

Odločba 2006/766/ES	Ta uredba
Člen 1	Člen 8
Člen 2	Člen 9
Člen 3	—
Člen 4	—
Priloga I	Priloga I
Priloga II	Priloga II

17.5.2019

Uradni list Evropske unije

L 131/51

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/627

z dne 15. marca 2019

o določitvi enotnih praktičnih ureditev za izvajanje uradnega nadzora nad proizvodi živalskega izvora, namenjenimi za prehrano ljudi, v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2074/2005 o uradnem nadzoru

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2017/625 določa pravila o uradnem nadzoru in drugih uradnih dejavnostih, ki jih izvajajo pristojni organi držav članic za preverjanje skladnosti z zakonodajo Unije, med drugim na področju varnosti hrane v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije. Določa zlasti uradni nadzor v zvezi s proizvodi živalskega izvora, namenjenimi za prehrano ljudi. Poleg tega razveljavlja Uredbo (ES) št. 854/2004 (2) z učinkom od 14. decembra 2019. Navedena uredba trenutno določa posebna pravila za uradni nadzor nad proizvodi živalskega izvora, namenjenimi za prehrano ljudi, vključno z zahtevami glede enotnih praktičnih ureditev za izvajanje nadzora.

(2)

S pravili, določenimi v tej uredbi, bi se moralo zagotoviti nadaljevanje zahtev, da se zagotovi preverjanje skladnosti nosilcev živilske dejavnosti s pravili za varno ravnanje s proizvodi živalskega izvora, zlasti kakor je določeno v:

—	Direktivi Sveta 96/23/ES (3) glede ukrepov za spremljanje nekaterih snovi in ostankov;

—	Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 (4) glede nadzora nad transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami;

—	Direktivi Sveta 2002/99/ES (5) glede pravil v zvezi z zdravjem živali o proizvodih živalskega izvora;

—	Uredbi (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (6) glede splošnih načel in zahtev živilske zakonodaje;

—	Direktivi 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) glede spremljanja zoonoz in povzročiteljev zoonoz;

—	Odločbi Komisije 2003/467/ES (8) glede nadzora nad tuberkulozo, brucelozo in enzootsko govejo levkozo;

—	Uredbi (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (9) glede nadzora nad salmonelo;

—	Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 (10) glede higiene živil;

—	Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (11) glede posebnih higienskih pravil za živila živalskega izvora;

—	Uredbi Sveta (ES) št. 1/2005 (12) glede zaščite živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim;

—	Uredbi Komisije (ES) št. 2073/2005 (13) glede mikrobioloških meril za živila;

—	uredbah Komisije (ES) št. 1881/2006 (14) in (ES) št. 124/2009 (15) glede mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih;

—	Direktivi Sveta 2007/43/ES (16) glede zaščite piščancev;

—	Uredbi (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (17) glede zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode;

—	Uredbi Sveta (ES) št. 1099/2009 (18) glede zaščite živali pri usmrtitvi;

—	Direktivi 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta (19) glede zaščite živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene;

—	Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 636/2014 (20) glede trgovine z neodrto veliko divjadjo;

—	Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/1375 (21) glede uradnega nadzora nad trihinelo in

—	Uredbi (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (22) glede pravil v zvezi z zdravjem živali.

(3)

O praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora nad proizvodi živalskega izvora bi bilo treba razmisliti, kadar je zaradi odzivanja na znane enotne nevarnosti in tveganja, ki bi jih lahko pomenili proizvodi živalskega izvora, potrebna minimalna raven uradnega nadzora, ki zajema vse vidike, pomembne za zaščito zdravja ljudi ter, kadar je to ustrezno, zdravja in dobrobiti živali. Temeljiti bi morale na najnovejših ustreznih razpoložljivih informacijah in znanstvenih dokazih iz mnenj Evropske agencije za varnost hrane (EFSA).

(4)

Agencija EFSA je 31. avgusta 2011 sprejela znanstveno mnenje o nevarnostih za zdravje ljudi, ki jih je treba upoštevati pri inšpekcijskih pregledih (prašičjega) mesa (23). Priporočila iz navedenega mnenja so se upoštevala v zahtevah glede inšpekcijskih pregledov prašičjega mesa iz Uredbe (ES) št. 854/2004 in bi jih bilo treba ohraniti v zahtevah iz te uredbe.

(5)

Agencija EFSA je 23. maja 2012 sprejela znanstveno mnenje o nevarnostih za zdravje ljudi, ki jih je treba upoštevati pri inšpekcijskih pregledih (perutninskega) mesa (24). V navedenem mnenju sta bakteriji Campylobacter spp. in Salmonella spp. opredeljeni kot glavni nevarnosti, ki ju je treba upoštevati pri inšpekcijskih pregledih perutninskega mesa prek celostnega sistema za zagotavljanje varnosti hrane, kar je mogoče doseči z izboljšanjem podatkov o prehranski verigi in intervencijami na podlagi tveganja.

(6)

Agencija EFSA je 6. junija 2013 sprejela znanstveno mnenje o nevarnostih za zdravje ljudi, ki jih je treba upoštevati pri inšpekcijskih pregledih (govejega) mesa (25). V navedenem mnenju sta bakterija Salmonella spp. in patogena verotoksigena Escherichia coli (E. coli) opredeljeni kot najpomembnejši nevarnosti pri inšpekcijskih pregledih govejega mesa. V njem se priporoča, da se med pregledi post mortem pri živalih za rutinski zakol opustijo palpacija in zareze, saj se tako lahko zmanjšata širjenje in navzkrižna kontaminacija s prednostno obravnavanimi biološkimi nevarnostmi. Vendar bi bilo treba med pregledi post mortem ohraniti palpacije in zareze, potrebne za spremljanje pojava tuberkuloze in cisticerkoze, ki jo povzroča Taenia saginata (trakulja).

(7)

Agencija EFSA je prav tako 6. junija 2013 sprejela znanstveno mnenje o nevarnostih za zdravje ljudi, ki jih je treba upoštevati pri inšpekcijskih pregledih ovčjega in kozjega mesa (26). V navedenem mnenju je patogena verotoksigena E. coli opredeljena kot najpomembnejša nevarnost pri inšpekcijskih pregledih ovčjega in kozjega mesa. Tudi v tem mnenju se priporoča, da se med pregledi post mortem pri ovcah in kozah za rutinski zakol, kolikor je to mogoče, opustijo palpacija in zareze. Vendar bi bilo treba palpacijo in zareze zaradi spremljanja tuberkoloze in fascioloze ohraniti pri starejših živalih zaradi zdravstvenega nadzora nad živalmi in ljudmi.

(8)

Agencija EFSA je 6. junija 2013 sprejela tudi znanstveno mnenje o nevarnostih za zdravje ljudi, ki jih je treba upoštevati pri inšpekcijskih pregledih mesa (enoprstih kopitarjev) (27). V navedenem mnenju se priporoča, da se pri enoprstih kopitarjih izvede le vizualni pregled, kar lahko pomembno ugodno vpliva na mikrobiološki status mesa trupa enoprstih kopitarjev. Za tak inšpekcijski pregled se šteje, da verjetno ne bo vplival na splošni nadzor nad živalskimi boleznimi.

(9)

Agencija EFSA je 6. junija 2013 sprejela tudi znanstveno mnenje o inšpekcijskih pregledih mesa gojene divjadi. V navedenem mnenju se priporoča, da se razen v primeru odkritja anomalij opustijo palpacija in zareze, ter hkrati poudarja, da bi lahko imela taka opustitev posledice za splošni nadzor nad tuberkulozo.

(10)

Priporočila iz teh mnenj agencije EFSA bi bilo treba upoštevati pri določitvi enotnih praktičnih ureditev za izvajanje uradnega nadzora nad proizvodi živalskega izvora, namenjenimi za prehrano ljudi. Upoštevati bi bilo treba tudi morebitni učinek na trgovino s tretjimi državami. Hkrati bi bilo treba zagotoviti nemoten prehod z veljavnih zahtev, kakor so določene v Uredbi (ES) št. 854/2004.

(11)

Te praktične ureditve bi se morale uporabljati za uradni nadzor nad proizvodi živalskega izvora iz člena 18 Uredbe (EU) 2017/625 in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/624 (28). Te praktične ureditve za izvajanje uradnega nadzora bi morale biti enotne in bi morale olajšati uporabo zahtev glede minimalne ravni uradnega nadzora, ob upoštevanju velikosti malih podjetij, kakor je določeno v členu 16 Uredbe (EU) 2017/625, z nediskriminatorno uporabo praga.

(12)

Ker je struktura klavnic in obratov za predelavo divjadi v državah članicah različna, bi moral prag temeljiti na številu živali za zakol ali predelavo ali na dokazilu, da predstavlja omejen in fiksen delež mesa, danega na trg. V členu 17(6) Uredbe (ES) št. 1099/2009 je opredeljena glava velike živine in določeni so pretvorbeni količniki, s katerimi se izrazi število živali določene vrste v okviru glav velike živine. Na podlagi teh določb bi bilo treba določiti pragove in uskladiti odstopanja od nekaterih zahtev glede na velikost klavnice, kolikor je to mogoče.

(13)

Ohraniti bi bilo treba tudi posebne zahteve glede presoje, ki jo izvajajo pristojni organi, da se zagotovi enotno praktično preverjanje izpolnjevanja zahtev Unije glede proizvodov živalskega izvora. Presoja je zlasti pomembna za preverjanje splošnih in posebnih higienskih zahtev ter uporabo postopkov, ki temeljijo na analizi tveganj in kritičnih nadzornih točkah (HACCP).

(14)	Ohraniti bi bilo treba preverjanje izpolnjevanja zahtev glede identifikacijskega označevanja iz oddelka I Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004, kakor je trenutno določeno v Uredbi (ES) št. 854/2004, da se omogoči sledljivost živali.

(15)

Pregledi ante mortem in post mortem so bistveni za preverjanje izpolnjevanja zahtev glede zdravja ljudi ter zdravja in dobrobiti živali. Da bi se zagotovili vsaj enaka raven zdravja ljudi ter zdravja in dobrobiti živali, kot jo določa Uredba (ES) št. 854/2004, in pravična trgovina na odprtem trgu, je treba določiti enotne praktične ureditve za take inšpekcijske preglede, vključno s primeri, kadar se uradni nadzor izvaja pod odgovornostjo uradnega veterinarja. Kar zadeva uradni nadzor v zvezi s svežim mesom, bi bilo treba te inšpekcijske preglede dopolniti z ustreznimi dokumentacijskimi pregledi, nadzorom nad varnim odstranjevanjem materiala s posebnim tveganjem, kakor je opredeljen v členu 3(1)(g) Uredbe (ES) št. 999/2001, in drugih živalskih stranskih proizvodov ter po potrebi laboratorijskim preskušanjem.

(16)	Pomembno je opredeliti primere domnevne in ugotovljene neskladnosti, v katerih morajo pristojni organi sprejeti ukrepe v zvezi z nekaterimi proizvodi živalskega izvora. Pristojni organi bi morali sprejeti popravne ukrepe tudi v primeru neupoštevanja dobrih higienskih praks.

(17)

Oznaka zdravstvene ustreznosti iz člena 3(51) Uredbe (EU) 2017/625 se uporablja za meso nekaterih vrst in dokazuje, da je meso primerno za prehrano ljudi. Konkretno in enotno bi bilo treba določiti tehnične zahteve glede oznake zdravstvene ustreznosti in praktične ureditve njene namestitve, da se navede primernost mesa za prehrano ljudi in prepreči kakršna koli prekinitev trgovanja.

(18)

Uredba Komisije (ES) št. 2074/2005 (29) med drugim določa izvedbene ukrepe za organizacijo uradnega nadzora na podlagi Uredbe (ES) št. 854/2004 glede priznanih metod preskušanja za odkrivanje morskih biotoksinov v živih školjkah, metod preskušanja za surovo in toplotno obdelano mleko, uradnega nadzora nad ribiškimi proizvodi in pregledov mesa. Primerno je združiti vse izvedbene ukrepe za organizacijo uradnega nadzora in v to uredbo vključiti tiste iz Uredbe (ES) št. 2074/2005. V Uredbi (ES) št. 2074/2005 pa bi jih bilo treba črtati.

(19)	Veljavni pogoji za razvrstitev in spremljanje razvrščenih proizvodnih območij in območij za ponovno nasaditev živih školjk so se izkazali za učinkovite in zagotavljajo visoko raven varstva potrošnikov. Zato bi jih bilo treba ohraniti.

(20)	Referenčno metodo za analizo bakterije E. coli v živih školjkah, kakor je trenutno določena v Uredbi (ES) št. 854/2004, bi bilo treba ohraniti.

(21)

Mejne vrednosti za morske biotoksine so določene v Uredbi (ES) št. 853/2004. V točki 2 poglavja V oddelka VII Priloge III k navedeni uredbi je zlasti določeno, da žive školjke ne smejo vsebovati morskih biotoksinov v celotnih količinah (merjeno v celotnem telesu ali katerem koli užitnem delu posebej), ki presegajo mejne vrednosti, določene v navedenem poglavju.

(22)	Določiti bi bilo treba posebne zahteve za izvajanje uradnega nadzora in enotno najmanjšo pogostost takega nadzora v zvezi s surovim mlekom in mlečnimi proizvodi, da se zagotovita visoka raven varstva potrošnikov in lojalna konkurenca med nosilci živilske dejavnosti.

(23)

Določiti bi bilo treba posebne zahteve za izvajanje uradnega nadzora in enotno najmanjšo pogostost takega nadzora nad ribiškimi proizvodi, da se zagotovita visoka raven varstva potrošnikov in lojalna konkurenca med nosilci živilske dejavnosti. Navedeni nadzor bi moral vključevati vsaj redne preglede higienskih pogojev iztovarjanja in prve prodaje, redne inšpekcijske preglede plovil in obratov, vključno z dražbami rib in trgovci na debelo, ter preglede skladiščenja in prevoza. Določiti bi bilo treba tudi posebne zahteve za nadzor nad plovili.

(24)

Navedeni nadzor bi moral vključevati tudi praktične ureditve glede organoleptičnih pregledov, kazalnikov svežosti, nadzora nad histaminom, ostanki in onesnaževali ter mikrobioloških pregledov. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti nadzoru nad paraziti in strupenimi ribiškimi proizvodi. Ribiške proizvode, ki ne izpolnjujejo navedenih higienskih zahtev, bi bilo treba razglasiti za neprimerne za prehrano ljudi.

(25)	Določiti bi bilo treba tudi posebne zahteve glede uradnega nadzora nad ribiškimi proizvodi, ki jih ulovijo plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, in so vneseni v Unijo po tem, ko so bili preneseni, s skladiščenjem ali brez njega, v tretji državi.

(26)	Vse več je zanimanja za proizvodnjo in dajanje na trg mesa plazilcev. Da bi se zagotovila varnost mesa plazilcev, je treba poleg veljavnih splošnih higienskih pravil iz Uredbe (ES) št. 852/2004 in nadzora nad trihinelo iz Izvedbene uredbe (EU) 2015/1375 uvesti poseben uradni nadzor ob zakolu.

(27)	Uredbo (ES) št. 2074/2005 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(28)	Ker Uredba (EU) 2017/625 razveljavlja Uredbo (ES) št. 854/2004 z učinkom od 14. decembra 2019, bi se morala tudi ta uredba uporabljati od navedenega datuma.

(29)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta uredba določa enotne praktične ureditve za izvajanje uradnega nadzora in ukrepov v zvezi s proizvodnjo proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi. Ta uradni nadzor in ukrepe izvajajo pristojni organi ob upoštevanju zahtev iz člena 18(2), (3) in (5) Uredbe (EU) 2017/625 in Delegirane uredbe (EU) 2019/624.

Ta posebna pravila vključujejo:

(a)	posebne zahteve in enotno najmanjšo pogostost uradnega nadzora nad katerim koli proizvodom živalskega izvora, kar zadeva presoje in identifikacijsko označevanje;

(b)	posebne zahteve in enotno najmanjšo pogostost uradnega nadzora v zvezi s svežim mesom, vključno s posebnimi zahtevami glede presoj in posebnimi nalogami, kar zadeva nadzor v zvezi s svežim mesom;

(c)	ukrepe, ki jih je treba sprejeti, kadar sveže meso ne izpolnjuje zahtev Unije za zaščito zdravja ljudi ter zdravja in dobrobiti živali;

(d)	tehnične zahteve in praktične ureditve, kar zadeva oznako zdravstvene ustreznosti iz člena 5 Uredbe (ES) št. 853/2004;

(e)	posebne zahteve in enotno najmanjšo pogostost uradnega nadzora v zvezi z mlekom, kolostrumom, mlečnimi proizvodi in proizvodi na osnovi kolostruma;

(f)	pogoje za razvrstitev in spremljanje razvrščenih proizvodnih območij in območij za ponovno nasaditev živih školjk, vključno z odločitvami, ki jih je treba sprejeti po spremljanju razvrščenih proizvodnih območij in območij za ponovno nasaditev;

(g)	posebne zahteve in enotno najmanjšo pogostost uradnega nadzora nad ribiškimi proizvodi.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„sveže meso“ pomeni sveže meso, kakor je opredeljeno v točki 1.10 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(2)	„kolostrum“ pomeni kolostrum, kakor je opredeljen v točki 1 oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(3)	„mlečni proizvodi“ pomenijo mlečne izdelke, kakor so opredeljeni v točki 7.2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(4)	„proizvodi na osnovi kolostruma“ pomenijo proizvode na osnovi kolostruma, kakor so opredeljeni v točki 2 oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(5)	„proizvodno območje“ pomeni proizvodno območje, kakor je opredeljeno v točki 2.5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(6)	„območje za ponovno nasaditev“ pomeni območje za ponovno nasaditev, kakor je opredeljeno v točki 2.6 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(7)	„školjke“ pomenijo školjke, kakor so opredeljene v točki 2.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(8)	„ribiški proizvodi“ pomenijo ribiške proizvode, kakor so opredeljeni v točki 3.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(9)	„obrat“ pomeni obrat, kakor je opredeljen v členu 2(1)(c) Uredbe (ES) št. 852/2004;

(10)	„nosilec živilske dejavnosti“ pomeni nosilca živilske dejavnosti, kakor je opredeljen v členu 3(3) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (30);

(11)	„mikrobiološko merilo“ pomeni mikrobiološko merilo, kakor je opredeljeno v členu 2(b) Uredbe (ES) št. 2073/2005;

(12)	„klavnica“ pomeni klavnico, kakor je opredeljena v točki 1.16 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(13)	„sledljivost“ pomeni sledljivost, kakor je opredeljena v členu 3(15) Uredbe (ES) št. 178/2002;

(14)	„material s posebnim tveganjem“ pomeni snovi s specifičnim tveganjem, kakor so opredeljene v členu 3(1)(g) Uredbe (ES) št. 999/2001;

(15)	„kontaminacija“ pomeni kontaminacijo, kakor je opredeljena v členu 2(f)(1) Uredbe (ES) št. 852/2004;

(16)	„izvorno gospodarstvo“ pomeni izvorno gospodarstvo, kakor je opredeljeno v členu 2(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/624;

(17)	„primarna pridelava“ pomeni primarno pridelavo, kakor je opredeljena v členu 3(17) Uredbe (ES) št. 178/2002;

(18)	„domači kopitarji“ pomenijo domače parkljarje in kopitarje, kakor so opredeljeni v točki 1.2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(19)	„obrat za predelavo divjadi“ pomeni obrat za obdelavo divjadi, kakor je opredeljen v točki 1.18 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(20)	„velika divjad“ pomeni veliko divjad, kakor je opredeljena v točki 1.8 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(21)	„jata“ pomeni jato, kakor je opredeljena v členu 2(3)(b) Uredbe (ES) št. 2160/2003;

(22)	„lagomorfi“ pomenijo lagomorfe, kakor so opredeljeni v točki 1.4 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(23)	„trup“ pomeni trup, kakor je opredeljen v točki 1.9 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(24)	„drobovina“ pomeni drobovino, kakor je opredeljena v točki 1.11 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(25)	„nizkozmogljiva klavnica“ pomeni klavnico z majhno zmogjivostjo, kakor je opredeljena v členu 2(17) Delegirane uredbe (EU) 2019/624;

(26)	„nizkozmogljivi obrat za predelavo divjadi“ pomeni obrat za obdelavo divjadi, kakor je opredeljen v členu 2(18) Delegirane uredbe (EU) 2019/624;

(27)	„glava velike živine“ pomeni glavo velike živine, kakor je opredeljena v členu 17(6) Uredbe (ES) št. 1099/2009;

(28)	„mala divjad“ pomeni majhno divjad, kakor je opredeljena v točki 1.7 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(29)	„perutnina“ pomeni perutnino, kakor je opredeljena v točki 1.3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(30)	„razsekovalnica“ pomeni razsekovalnico, kakor je opredeljena v točki 1.17 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(31)	„drobovje“ pomeni notranje organe, kakor so opredeljeni v točki 1.12 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(32)	„meso“ pomeni meso, kakor je opredeljeno v točki 1.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(33)	„gojena divjad“ pomeni gojeno divjad, kakor je opredeljena v točki 1.6 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(34)	„divjad“ pomeni divjad, kakor je opredeljena v točki 1.5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(35)	„mlečnopridelovalno gospodarstvo“ pomeni pridelovalno gospodarstvo, kakor je opredeljeno v točki 4.2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(36)	„surovo mleko“ pomeni surovo mleko, kakor je opredeljeno v točki 4.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(37)	„prečiščevalni center“ pomeni obrat za prečiščevanje, kakor je opredeljen v točki 2.8 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(38)	„morski biotoksini“ pomenijo morske biotoksine, kakor so opredeljeni v točki 2.2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(39)	„faze pridelave, predelave in distribucije“ pomenijo faze pridelave, predelave in distribucije, kakor so opredeljene v členu 3(16) Uredbe (ES) št. 178/2002;

(40)	„odpremni center“ pomeni odpremni center, kakor je opredeljen v točki 2.7 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(41)	„dajanje na trg“ pomeni dajanje v promet, kakor je opredeljeno v členu 3(8) Uredbe (ES) št. 178/2002;

(42)	„predelovalno plovilo“ pomeni predelovalno plovilo, kakor je opredeljeno v točki 3.2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(43)	„zamrzovalno plovilo“ pomeni zamrzovalno plovilo, kakor je opredeljeno v točki 3.3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(44)	„plazilci“ pomenijo plazilce, kakor so opredeljeni v členu 2(15) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/625 (31);

(45)	„meso plazilcev“ pomeni meso plazilcev, kakor je opredeljeno v členu 2(16) Delegirane uredbe (EU) 2019/625;

(46)	„sveži ribiški proizvodi“ pomenijo sveže ribiške proizvode, kakor so opredeljeni v točki 3.5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(47)	„pripravljeni ribiški proizvodi“ pomenijo pripravljene ribiške proizvode, kakor so opredeljeni v točki 3.6 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(48)	„predelani ribiški proizvodi“ pomenijo predelane ribiške proizvode, kakor so opredeljeni v točki 7.4 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004.

NASLOV II

POSEBNE ZAHTEVE ZA IZVAJANJE IN ENOTNO NAJMANJŠO POGOSTOST URADNEGA NADZORA NAD PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA

POGLAVJE I

Posebne zahteve glede presoj pristojnih organov v obratih, kjer se predelujejo proizvodi živalskega izvora

Člen 3

Zahteve, ki so predmet presoje

1. Pristojni organi pri presoji dobrih higienskih praks v obratih preverijo, ali nosilci živilske dejavnosti, ki predelujejo proizvode živalskega izvora, stalno in ustrezno uporabljajo postopke vsaj v zvezi z:

(a)	zasnovo in vzdrževanjem prostorov in opreme;

(b)	higieno pred izvajanjem, med njim in po njem;

(c)	osebno higieno;

(d)	usposabljanjem na področju higiene in postopkov dela;

(e)	zatiranjem škodljivih organizmov;

(f)	kakovostjo vode;

(g)	nadzorovanjem temperature;

(h)	nadzorom nad živalmi ali živili, ki vstopijo v obrat in ga zapustijo, ter vso spremno dokumentacijo.

2. Pristojni organi pri presoji postopkov, ki temeljijo na analizi tveganj in kritičnih nadzornih točkah (HACCP), kakor je določeno v členu 5 Uredbe (ES) št. 852/2004, preverijo, ali nosilci živilske dejavnosti, ki predelujejo proizvode živalskega izvora, stalno in ustrezno uporabljajo take postopke.

3. Ugotovijo zlasti, ali postopki, kolikor je to mogoče, zagotavljajo, da proizvodi živalskega izvora:

(a)	izpolnjujejo zahteve iz člena 3 Uredbe (ES) št. 2073/2005, kar zadeva mikrobiološka merila;

(b)

izpolnjujejo zahteve iz zakonodaje Unije o:

—	spremljanju kemičnih ostankov v skladu z Direktivo Sveta 96/23/ES in Odločbo Komisije 97/747/ES (32);

—	mejnih vrednostih ostankov za farmakološko aktivne snovi v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 37/2010 (33) in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/470 (34);

—	prepovedanih in nedovoljenih snoveh v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 37/2010, Direktivo Sveta 96/22/ES (35) in Odločbo Komisije 2005/34/ES (36);

—	onesnaževalih v skladu z uredbama (ES) št. 1881/2006 in (ES) št. 124/2009 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih;

—	ostankih pesticidov v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 (37);

(c)	ne vsebujejo fizikalnih nevarnosti, kot so tujki.

4. Kadar nosilec živilske dejavnosti uporablja postopke iz smernic o uporabi načel, ki temeljijo na HACCP, v skladu s členom 5(5) Uredbe (ES) št. 852/2004, presoja zajema pravilno uporabo navedenih smernic.

5. Pristojni organi pri izvajanju nalog presoje še posebej pazijo, da:

(a)

ugotovijo, ali osebje in dejavnosti osebja v obratu v vseh fazah proizvodnega postopka izpolnjujejo zahteve glede higienskih praks in HACCP iz člena 3 Uredbe (ES) št. 2073/2005, členov 4 in 5 Uredbe (ES) št. 852/2004 ter člena 3(1) Uredbe (ES) št. 853/2004. Za dopolnitev presoje lahko pristojni organi izvedejo preskuse učinkovitosti, da bi preverili, ali je osebje dovolj usposobljeno;

(b)	preverijo ustrezno evidenco nosilca živilske dejavnosti;

(c)	po potrebi vzamejo vzorce za laboratorijsko analizo;

(d)	evidentirajo elemente, ki so se upoštevali, in ugotovitve presoje.

Člen 4

Narava in pogostost presoj

1. Narava in pogostost nalog presoje v zvezi s posameznimi obrati je odvisna od ocenjenega tveganja. V ta namen pristojni organi redno ocenjujejo:

(a)	tveganje za zdravje ljudi in, če je to ustrezno, tveganje za zdravje živali;

(b)	v primeru klavnic vidike dobrobiti živali;

(c)	vrsto in proizvodnost izvajanih postopkov;

(d)	poročila o pretekli skladnosti nosilca živilske dejavnosti z živilsko zakonodajo.

2. Kadar nosilci živilske dejavnosti v prehranski verigi sprejmejo dodatne ukrepe za zagotavljanje varnosti živil z izvajanjem integriranih sistemov, sistemov lastnega nadzora ali certificiranja, ki ga opravi neodvisna tretja oseba, ali na druge načine in kadar so ti ukrepi dokumentirani ter je mogoče živali, ki jih zajemajo taki programi, jasno identificirati, lahko pristojni organi take ukrepe upoštevajo pri izvajanju presoje za pregled dobrih higienskih praks in postopkov, ki temeljijo na HACCP.

POGLAVJE II

Posebne zahteve za identifikacijsko označevanje

Člen 5

Izpolnjevanje zahtev Uredbe (ES) št. 853/2004 glede uporabe identifikacijskih oznak se preveri v vseh obratih, odobrenih v skladu z navedeno uredbo, poleg preverjanja izpolnjevanja drugih zahtev glede sledljivosti v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 178/2002.

POGLAVJE III

Znanstveni in tehnološki napredek

Člen 6

Države članice Komisijo in druge države članice obvestijo o znanstvenem in tehnološkem napredku iz člena 16(2)(b) Uredbe (EU) 2017/625 za proučitev in po potrebi nadaljnje ukrepanje.

NASLOV III

POSEBNE ZAHTEVE ZA IZVAJANJE IN ENOTNO NAJMANJŠO POGOSTOST URADNEGA NADZORA NAD SVEŽIM MESOM

POGLAVJE I

Presoje

Člen 7

Dodatne zahteve glede presoj v obratih, kjer se predeluje sveže meso

1. Pristojni organi poleg zahtev glede presoj iz členov 3 in 4 pri izvajanju presoje v obratih, kjer se predeluje sveže meso, preverijo stalno skladnost nosilcev živilske dejavnosti z njihovimi lastnimi postopki v zvezi z zbiranjem, prevozom, skladiščenjem in predelavo svežega mesa ter uporabo ali odstranjevanjem živalskih stranskih proizvodov, vključno s snovmi s specifičnim tveganjem, za katere so odgovorni nosilci živilske dejavnosti.

2. Pristojni organi med presojami v klavnicah preverijo vrednotenje podatkov o prehranski verigi, kakor je določeno v oddelku III Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004.

3. Pristojni organi pri izvajanju presoj postopkov, ki temeljijo na HACCP, preverijo, ali se ustrezno upoštevajo postopki iz oddelka II Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004 in ali postopki nosilcev živilske dejavnosti, kolikor je to mogoče, zagotavljajo, da sveže meso:

(a)	ne vsebuje patoloških anomalij ali sprememb;

(b)

ni onesnaženo s

(i)	fekalijami ali

(ii)	kakšno drugo snovjo, za katero se šteje, da pomeni nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi;

(c)	izpolnjuje mikrobiološka merila iz člena 3 Uredbe (ES) št. 2073/2005;

(d)	ne vsebuje materiala s posebnim tveganjem, v skladu z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 999/2001.

POGLAVJE II

Uradni nadzor v zvezi s svežim mesom

Člen 8

Ustreznost rezultatov presoje

Uradni veterinar pri izvajanju uradnega nadzora v skladu s tem poglavjem upošteva rezultate presoj, izvedenih v skladu s poglavjem I. Uradni nadzor po potrebi usmeri v pomanjkljivosti, odkrite med prejšnjimi presojami.

Oddelek 1

Pregledi dokumentov

Člen 9

Obveznosti pristojnih organov glede pregledov dokumentov

1. Pristojni organi nosilca živilske dejavnosti na izvornem gospodarstvu obvestijo o najnujnejših podatkih o prehranski verigi, ki jih je treba sporočiti upravljavcu klavnice v skladu z oddelkom III Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004.

2. Pristojni organi izvedejo potrebne preglede dokumentov, da preverijo, ali:

(a)	se podatki o prehranski verigi dosledno in učinkovito sporočajo med nosilcem živilske dejavnosti, ki je vzredil ali oskrboval živali pred odpremo, in upravljavcem klavnice;

(b)	so podatki o prehranski verigi veljavni in zanesljivi;

(c)	se izvornemu gospodarstvu zagotavljajo povratne informacije o ustreznih podatkih, če je to primerno, v skladu s členom 39(5).

3. Kadar se živali odpremljajo za zakol v drugo državo članico, pristojni organi na izvornem gospodarstvu in na kraju zakola z medsebojnim sodelovanjem zagotovijo, da so podatki o prehranski verigi, ki jih zagotovi nosilec živilske dejavnosti na izvornem gospodarstvu, lahko dostopni upravljavcu klavnice, ki jih prejme.

Člen 10

Obveznosti uradnega veterinarja glede pregledov dokumentov

1. Uradni veterinar rezultate pregledov in vrednotenj podatkov o prehranski verigi, ki jih zagotovi upravljavec klavnice, preveri v skladu z oddelkom III Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004. Uradni veterinar navedene preglede in vrednotenja skupaj z vsemi drugimi ustreznimi informacijami iz evidenc izvornega gospodarstva živali upošteva pri izvajanju pregledov ante mortem in post mortem.

2. Uradni veterinar pri izvajanju pregledov ante mortem in post mortem upošteva uradna spričevala, predložena v skladu s členom 29 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/628 (38), in vse deklaracije veterinarjev, ki izvajajo uradni nadzor ali druge preglede na ravni primarne pridelave.

3. V primeru nujnega zakola domačih kopitarjev zunaj klavnice uradni veterinar v klavnici pregleda spričevalo uradnega veterinarja, ki je izvedel pregled ante mortem v skladu s točko 6 poglavja VI oddelka I Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, predloženo v skladu s členom 29 Izvedbene uredbe (EU) 2019/628, in vse druge ustrezne informacije, ki jih predloži nosilec živilske dejavnosti.

4. V primeru velike divjadi uradni veterinar v obratu za predelavo divjadi pregleda in upošteva deklaracijo, ki je priložena trupu živali in jo je izdala usposobljena oseba v skladu s točko 4(a) poglavja II oddelka IV Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

Oddelek 2

Pregled ante mortem

Člen 11

Zahteve glede pregleda ante mortem v klavnici

1. Pri vseh živalih bi bilo treba pred zakolom izvesti pregled ante mortem. Vendar je pregled lahko omejen na reprezentativen vzorec ptic iz vsake jate in reprezentativen vzorec lagomorfov z vsakega izvornega gospodarstva lagomorfov.

2. Pregled ante mortem se izvede v 24 urah od prihoda živali v klavnico in manj kot 24 ur pred zakolom. Uradni veterinar lahko kadar koli zahteva dodatni pregled ante mortem.

3. S pregledi ante mortem se ugotovi, ali pri določeni živali, ki se pregleduje, kar koli kaže na:

(a)	ogroženost zdravja in dobrobiti živali;

(b)

kakršno koli stanje, anomalije ali bolezen, zaradi katerih sveže meso ni primerno za prehrano ljudi ali ki bi lahko negativno vplivali na zdravje živali, pri čemer se posebna pozornost nameni odkrivanju zoonotskih bolezni in živalskih bolezni, za katere so v Uredbi (EU) 2016/429 določena pravila v zvezi z zdravjem živali;

(c)	uporabo prepovedanih ali nedovoljenih snovi, zlorabo zdravil za uporabo v veterinarski medicini ali prisotnost kemičnih ostankov ali onesnaževal.

4. Pregled ante mortem vključuje preverjanje skladnosti nosilcev živilske dejavnosti z obveznostjo zagotavljanja, da imajo živali čisto kožo ali kožuh, da se prepreči kakršno koli nesprejemljivo tveganje kontaminacije svežega mesa med zakolom.

5. Uradni veterinar izvede klinični pregled vseh živali, ki jih je nosilec živilske dejavnosti ali uradni pomočnik morda ločil od drugih za temeljitejši pregled ante mortem.

6. Kadar se pregled ante mortem izvede na izvornem gospodarstvu v skladu s členom 5 Delegirane uredbe (EU) 2019/624, uradni veterinar v klavnici pregled ante mortem izvede le, kadar je tako določeno in v določenem obsegu.

Oddelek 3

Pregled post mortem

Člen 12

Zahteve glede pregleda post mortem

1. Ob upoštevanju odstopanja iz točke 4 poglavja II oddelka IV Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 se trupi in spremljajoča drobovina pregledajo post mortem:

(a)	takoj po zakolu ali

(b)	takoj, ko je to mogoče po prihodu v obrat za predelavo divjadi.

2. Pristojni organi lahko od nosilca živilske dejavnosti zahtevajo, da zagotovi posebne tehnične naprave in dovolj prostora za pregled drobovine.

3. Pristojni organi:

(a)	pregledajo vse zunanje površine, vključno z zunanjimi površinami telesnih odprtin trupov, in drobovino;

(b)	posebno pozornost namenijo odkrivanju zoonotskih bolezni in živalskih bolezni, za katere so v Uredbi (EU) 2016/429 določena pravila v zvezi z zdravjem živali.

4. Hitrost klavne linije in število prisotnega inšpekcijskega osebja sta tolikšna, da omogočata ustrezen pregled.

Člen 13

Odstopanje od časovnega razporeda pregleda post mortem

1. Pristojni organi lahko z odstopanjem od člena 12(1) dovolijo, da se, kadar v obratu za predelavo divjadi ali klavnici med zakolom in predelavo ni prisoten uradni veterinar ali uradni pomočnik, pregled post mortem odloži za največ 24 ur od zakola ali prihoda v obrat za predelavo divjadi, če:

(a)

so zadevne živali zaklane v nizkozmogljivi klavnici ali predelane v nizkozmogljivem obratu za predelavo divjadi, kjer je zaklanih ali predelanih:

(i)	manj kot 1 000 glav velike živine letno ali

(ii)	manj kot 150 000 glav perutnine, lagomorfov in male divjadi letno;

(b)	je v obratu dovolj objektov za shranjevanje svežega mesa in drobovine, da ju je mogoče pregledati;

(c)	pregled post mortem izvede uradni veterinar.

(2) Pristojni organ lahko poveča praga iz točke (a)(i) in (ii) odstavka 1, pri čemer zagotovi, da se odstopanje uporablja v najmanjših klavnicah in obratih za predelavo divjadi, ki ustrezajo opredelitvi nizkozmogljive klavnice ali nizkozmogljivega obrata za predelavo divjadi, ter če skupna letna proizvodnja teh obratov ne presega 5 % skupne količine svežega mesa, proizvedenega v državi članici:

(a)	za zadevne vrste

(b)	ali za vse kopitarje skupaj;

(c)	za vso perutnino skupaj ali

(d)	za vse ptice in lagomorfe skupaj.

Pristojni organi v takem primeru priglasijo odstopanje in dokazila v zvezi z njim v skladu s postopkom iz Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta (39);

3. Za namene odstavka 1(a)(i) se uporabljajo pretvorbeni količniki iz člena 17(6) Uredbe (ES) št. 1099/2009. Vendar se za ovce in koze ter male (< 100 kg žive teže) jelene uporablja pretvorbeni količnik 0,05 glave velike živine, za drugo veliko divjad pa 0,2 glave velike živine.

Člen 14

Zahteve glede dodatnih pregledov pri pregledu post mortem

1. Dodatni pregledi, kot so palpacija in zareze delov trupa in drobovine ter laboratorijski preskusi, se izvedejo, kadar je treba:

(a)	postaviti končno diagnozo domnevne nevarnosti ali

(b)

odkriti prisotnost:

(i)	živalske bolezni, za katero so v Uredbi (EU) 2016/429 določena pravila v zvezi z zdravjem živali;

(ii)

kemičnih ostankov ali onesnaževal iz Direktive 96/23/ES in Odločbe 97/747/ES, zlasti:

—	kemičnih ostankov, ki presegajo vrednosti iz uredb (EU) št. 37/2010 in (ES) št. 396/2005;

—	onesnaževal, ki presegajo mejne vrednosti iz uredb (ES) št. 1881/2006 in (ES) št. 124/2009, ali

—	ostankov snovi, ki so prepovedane ali niso dovoljene v skladu z Uredbo (EU) št. 37/2010 ali Direktivo 96/22/ES;

(iii)

neizpolnjevanja mikrobioloških meril iz člena 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 2073/2005 ali morebitno prisotnost drugih mikrobioloških nevarnosti, zaradi katerih sveže meso ne bi bilo primerno za prehrano ljudi;

(iv)	drugih dejavnikov, zaradi katerih bi morda bilo treba sveže meso razglasiti za neprimerno za prehrano ljudi ali določiti omejitve pri njegovi uporabi.

2. Med pregledom post mortem se s previdnostnimi ukrepi zagotovi, da je kontaminacija svežega mesa zaradi ukrepov, kot so palpacija, rezanje ali zareze, čim manjša.

Člen 15

Zahteve glede pregleda post mortem pri domačih enoprstih kopitarjih, govedu, starejšemu od osmih mesecev, domačih prašičih, starejših od petih tednov, in veliki divjadi

1. Zahteve iz tega člena se uporabljajo poleg zahtev iz členov 12 in 14.

2. Uradni veterinar zahteva, da se trupi domačih enoprstih kopitarjev, goveda, starejšega od osmih mesecev, in domačih prašičev, starejših od petih tednov, v pregled post mortem predložijo prerezani po dolžini v polovici trupa vzdolž hrbtenice.

3. Če je to potrebno zaradi pregleda post mortem, lahko uradni veterinar zahteva, da je vsaka glava ali vsak trup vzdolžno razpolovljen. Vendar lahko uradni veterinar, da bi se upoštevali določene prehranjevalne navade, tehnološki razvoj ali posebne sanitarne razmere, dovoli, da se v pregled post mortem pri domačih enoprstih kopitarjih, govedu, starejšem od osmih mesecev, in domačih prašičih, starejših od petih tednov, predložijo trupi, ki niso razpolovljeni.

4. V nizkozmogljivih klavnicah ali nizkozmoglivih obratih za predelavo divjadi, ki sprejmejo manj kot 1 000 glav velike živine letno, lahko uradni veterinar iz sanitarnih razlogov dovoli, da se trupi odraslih domačih enoprstih kopitarjev, odraslega goveda in odrasle velike divjadi pred pregledom post mortem razrežejo na četrtine.

Člen 16

Dodatne zahteve glede pregleda post mortem v primerih nujnega zakola

V primeru nujnega zakola se pregled post mortem na trupu izvede čim prej v skladu s členi 12, 13, 14 in 15, preden se da na trg za prehrano ljudi.

Člen 17

Praktične ureditve za pregled post mortem pri domačem govedu, domačih ovcah in kozah, domačih enoprstih kopitarjih in domačih prašičih

Kadar pregled post mortem izvede uradni veterinar, se ta pregled izvede pod njegovim nadzorom ali, če so vzpostavljena zadostna jamstva, pod njegovo odgovornostjo v skladu s členom 18(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 in členom 7 Delegirane uredbe (EU) 2019/624, pristojni organi zagotovijo, da se v primeru domačega goveda, domačih ovc in koz, domačih enoprstih kopitarjev in domačih prašičev poleg zahtev iz členov 12, 14 in 15 upoštevajo praktične ureditve iz naslednjih členov 18 do 24.

Člen 18

Mlado govedo

1. Postopke pregleda post mortem iz odstavka 2 je treba izvesti na trupih in drobovini naslednjih vrst goveda:

(a)	živali, mlajših od osmih mesecev, in

(b)	živali, mlajših od 20 mesecev, če so bile vzrejene brez dostopa do pašnikov vse svoje življenje v državi članici ali regiji države članice, uradno prosti tuberkuloze, v skladu s členom 1 Odločbe 2003/467/ES.

2. Postopki pregleda post mortem vključujejo vsaj vizualni pregled:

(a)	glave in grla; skupaj s palpacijo in pregledom retrofaringealnih limfnih vozlov (Lnn. retropharyngiales), vendar se lahko države članice, da bi zagotovile nadzor nad statusom države ali regije, uradno proste tuberkuloze, odločijo za nadaljnje preiskave; pregled gobca in golta;

(b)	pljuč, sapnika in požiralnika; palpacija pljuč; palpacija in pregled bronhialnih in mediastinalnih limfnih vozlov (Lnn. bifurcationes, eparteriales in mediastinales);

(c)	osrčnika in srca;

(d)	trebušne prepone;

(e)	jeter ter hepatičnih in pankreatičnih limfnih vozlov (Lnn. portales);

(f)	gastrointestinalnega trakta, mezenterija ter gastričnih in mezenteričnih limfnih vozlov (Lnn. gastrici, mesenterici, craniales in caudales);

(g)

vranice;

(h)

ledvic;

(i)	poprsnice in potrebušnice;

(j)	predela okoli popka in sklepov mladih živali.

3. Uradni veterinar nadaljuje z naslednjimi postopki pregleda post mortem, ki vključujejo zareze in palpacijo na trupu in drobovini, kadar obstajajo znaki morebitnega tveganja za zdravje ljudi, zdravje živali ali dobrobit živali, navedeni v členu 24:

(a)	zareza v retrofaringealne limfne vozle (Lnn. retropharyngiales); palpacija jezika;

(b)

zareza v bronhialne in mediastinalne limfne vozle (Lnn. bifurcationes, eparteriales in mediastinales); odprtje sapnika in glavnih sapničnih vej po dolžini; pljuča se zarežejo v zadnji tretjini, pravokotno na njihovo glavno os; te zareze niso potrebne, če se pljuča ne bodo uporabila za prehrano ljudi;

(c)	zareza v srce po dolžini, tako da se odprejo prekati in se prereže medprekatni pretin;

(d)	zareza v gastrične in mezenterične limfne vozle;

(e)	palpacija vranice;

(f)	zareza v ledvice in renalne limfne vozle (Lnn. renales);

(g)	palpacija predela okoli popka in sklepov. V predel okoli popka se naredi zareza, sklepi pa se odprejo; pregledati je treba sinovialno tekočino.

Člen 19

Drugo govedo

1. Na trupih in drobovini goveda, razen goveda iz člena 18(1), se izvedejo naslednji postopki pregleda post mortem:

(a)

vizualni pregled glave in grla; zareza v retrofaringealne limfne vozle (Lnn. retropharyngiales) in njihov pregled; pregled zunanjih žvekalk, v kateri se naredita dve zarezi vzporedno s spodnjo čeljustjo, ter notranjih žvekalk (notranjih pterigoidnih mišic), v kateri se zareže vzdolž ene ravni. Jezik je toliko prost, da omogoča podroben vizualni pregled gobca in golta;

(b)	pregled sapnika in požiralnika; vizualni pregled in palpacija pljuč; zareza v bronhialne in mediastinalne limfne vozle (Lnn. bifurcationes, eparteriales in mediastinales) ter njihov pregled;

(c)	vizualni pregled osrčnika in srca; v slednjega se zareže po dolžini, tako da se odprejo prekati in se prereže medprekatni pretin;

(d)	vizualni pregled trebušne prepone;

(e)	vizualni pregled jeter ter hepatičnih in pankreatičnih limfnih vozlov (Lnn. portales);

(f)	vizualni pregled gastrointestinalnega trakta, mezenterija, gastričnih in mezenteričnih limfnih vozlov (Lnn. gastrici, mesenterici, craniales in caudales); palpacija gastričnih in mezenteričnih limfnih vozlov;

(g)	vizualni pregled vranice;

(h)	vizualni pregled ledvic;

(i)	vizualni pregled poprsnice in potrebušnice;

(j)	vizualni pregled spolnih organov (razen penisa, če je že zavržen);

(k)	vizualni pregled vimen in njihovih limfnih vozlov (Lnn. supramammarii).

2. Uradni veterinar nadaljuje z naslednjimi postopki pregleda post mortem, ki vključujejo zareze in palpacijo na trupu in drobovini, kadar obstajajo znaki morebitnega tveganja za zdravje ljudi, zdravje živali ali dobrobit živali, navedeni v členu 24:

(a)	zareza v submaksilarne in parotidne limfne vozle (Lnn. mandibulares in parotidei) ter njihov pregled; palpacija jezika in golta;

(b)

(c)	palpacija jeter ter hepatičnih in pankreatičnih limfnih vozlov (Lnn. portales); zareza v gastrično površino jeter in spodnji del režnja lobus caudatus, da se pregleda žolčevod;

(d)	zareza v gastrične in mezenterične limfne vozle;

(e)	palpacija vranice;

(f)	zareza v ledvice in renalne limfne vozle (Lnn. renales);

(g)	palpacija in zareza v vimena in njihove limfne vozle (Lnn. supramammarii) pri kravah. Pri kravah se vsaka polovica vimena odpre z dolgo, globoko zarezo, ki sega do laktifernih sinusov (sinus lactiferes), in zareže se v limfne vozle vimen, razen če se ta ne bodo uporabila za prehrano ljudi.

Člen 20

Mlade domače ovce in koze ter ovce brez izraslih stalnih sekalcev

1. Na trupih in drobovini ovc brez izraslih stalnih sekalcev ali mlajših od 12 mesecev in koz, mlajših od šestih mesecev, se izvedejo naslednji postopki pregleda post mortem:

(a)	vizualni pregled glave, vključno z grlom, gobcem, jezikom ter parotidnimi in retrofaringealnimi limfnimi vozli. Ti pregledi niso nujni, če lahko pristojni organ zagotovi, da se glava, vključno z jezikom in možgani, ne bo uporabila za prehrano ljudi;

(b)	vizualni pregled pljuč, sapnika in požiralnika ter bronhialnih in mediastinalnih limfnih vozlov (Lnn. bifurcationes, eparteriales in mediastinales);

(c)	vizualni pregled osrčnika in srca;

(d)	vizualni pregled trebušne prepone;

(e)	vizualni pregled jeter ter hepatičnih in pankreatičnih limfnih vozlov (Lnn. portales);

(f)	vizualni pregled gastrointestinalnega trakta, mezenterija ter gastričnih in mezenteričnih limfnih vozlov (Lnn. gastrici, mesenterici, craniales in caudales);

(g)	vizualni pregled vranice;

(h)	vizualni pregled ledvic;

(i)	vizualni pregled poprsnice in potrebušnice;

(j)	vizualni pregled predela okoli popka in sklepov.

(a)	palpacija grla, gobca, jezika in parotidnih limfnimih vozlov. Razen če je v pravilih v zvezi z zdravjem živali določeno drugače, ti pregledi niso nujni, če lahko pristojni organi zagotovijo, da se glava, vključno z jezikom in možgani, ne bo uporabila za prehrano ljudi;

(b)	palpacija pljuč; zareza v pljuča, sapnik in požiralnik ter bronhialne in mediastinalne limfne vozle;

(c)	zareza v srce;

(d)	palpacija jeter in njihovih limfnih vozlov; zareza v gastrično površino jeter, da se pregleda žolčevod;

(e)	palpacija vranice;

(f)	zareza v ledvice in renalne limfne vozle (Lnn. renales);

(g)	palpacija predela okoli popka in sklepov; v predel okoli popka se naredi zareza, sklepi pa se odprejo; pregleda se sinovialna tekočina.

Člen 21

Druge domače ovce in koze

1. Na trupih in drobovini ovac z izraslim stalnim sekalcem ali starih 12 mesecev ali več in koz, starih šest mesecev ali več, se izvedejo naslednji postopki pregleda post mortem:

(a)	vizualni pregled glave, vključno z grlom, gobcem, jezikom in parotidnimi limfnimi vozli, ter palpacija retrofaringealnih limfnih vozlov. Ti pregledi niso nujni, če lahko pristojni organi zagotovijo, da se glava, vključno z jezikom in možgani, ne bo uporabila za prehrano ljudi;

(b)	vizualni pregled pljuč, sapnika in požiralnika; palpacija pljuč ter bronhialnih in mediastinalnih limfnih vozlov (Lnn. bifurcationes, eparteriales in mediastinales);

(c)	vizualni pregled osrčnika in srca;

(d)	vizualni pregled trebušne prepone;

(e)	vizualni pregled jeter ter hepatičnih in pankreatičnih limfnih vozlov (Lnn. portales); palpacija jeter in njihovih limfnih vozlov; zareza v gastrično površino jeter, da se pregleda žolčevod;

(f)	vizualni pregled gastrointestinalnega trakta, mezenterija ter gastričnih in mezenteričnih limfnih vozlov (Lnn. gastrici, mesenterici, craniales in caudales);

(g)	vizualni pregled vranice;

(h)	vizualni pregled ledvic;

(i)	vizualni pregled poprsnice in potrebušnice;

(j)	vizualni pregled spolnih organov (razen penisa, če je že zavržen);

(k)	vizualni pregled vimen in njihovih limfnih vozlov.

(a)	palpacija grla, gobca, jezika in parotidnih limfnimih vozlov. Razen če je v pravilih v zvezi z zdravjem živali določeno drugače, ti pregledi niso nujni, če lahko pristojni organi zagotovijo, da se glava, vključno z jezikom in možgani, ne bo uporabila za prehrano ljudi;

(b)	zareza v pljuča, sapnik in požiralnik ter bronhialne in mediastinalne limfne vozle;

(c)	zareza v srce;

(d)	palpacija vranice;

(e)	zareza v ledvice in renalne limfne vozle (Lnn. renales).

Člen 22

Domači enoprsti kopitarji

1. Na trupih in drobovini domačih enoprstih kopitarjev se izvedejo naslednji postopki pregleda post mortem:

(a)	vizualni pregled glave in, po sprostitvi jezika, grla; jezik je toliko prost, da omogoča podroben vizualni pregled gobca in golta, ter ga je treba prav tako vizualno pregledati;

(b)	vizualni pregled pljuč, sapnika in požiralnika ter bronhialnih in mediastinalnih limfnih vozlov (Lnn. bifurcationes, eparteriales in mediastinales);

(c)	vizualni pregled osrčnika in srca;

(d)	vizualni pregled trebušne prepone;

(e)	vizualni pregled jeter ter hepatičnih in pankreatičnih limfnih vozlov (Lnn. portales);

(f)	vizualni pregled gastrointestinalnega trakta, mezenterija ter gastričnih in mezenteričnih limfnih vozlov (Lnn. gastrici, mesenterici, craniales in caudales);

(g)	vizualni pregled vranice;

(h)	vizualni pregled ledvic;

(i)	vizualni pregled poprsnice in potrebušnice;

(j)	vizualni pregled spolnih organov žrebcev (razen penisa, če je že zavržen) in kobil;

(k)	vizualni pregled vimen in njihovih limfnih vozlov (Lnn. supramammarii);

(l)	vizualni pregled predela okoli popka in sklepov mladih živali;

(m)	pri sivih konjih pregled mišic in limfnih vozlov (Lnn. subrhomboidei) pleč pod hrustancem lopatice po sprostitvi vezi enega pleča, zaradi pregleda glede melanoze in melanomov. Ledvice se razkrijejo.

(a)	palpacija in zareza v submaksilarne, retrofaringealne in parotidne limfne vozle (Lnn. retropharyngiales, mandibulares in parotidei); palpacija jezika;

(b)	palpacija pljuč; palpacija in zareza v bronhialne in mediastinalne limfne vozle. Sapnik in glavne sapnične veje se odprejo po dolžini, pljuča pa se zarežejo v zadnji tretjini, pravokotno na njihovo glavno os; vendar te zareze niso potrebne, če se pljuča ne bodo uporabila za prehrano ljudi;

(c)	zareza v srce po dolžini, tako da se odprejo prekati in se prereže medprekatni pretin;

(d)	palpacija in zareza v jetra ter hepatične in pankreatične limfne vozle (Lnn. portales);

(e)	zareza v gastrične in mezenterične limfne vozle;

(f)	palpacija vranice;

(g)	palpacija ledvic ter zareza v ledvice in renalne limfne vozle (Lnn. renales);

(h)	zareza v supramamarne limfne vozle;

(i)	palpacija predela okoli popka in sklepov mladih živali. V primeru dvoma se naredi zareza v predel okoli popka, sklepi pa se odprejo; pregledati je treba sinovialno tekočino;

(j)	zareza prek celotne ledvice pri sivih konjih.

Člen 23

Domači prašiči

1. Na trupih in drobovini domačih prašičev se izvedejo naslednji postopki pregleda post mortem:

(a)	vizualni pregled glave in grla;

(b)	vizualni pregled gobca, golta in jezika;

(c)	vizualni pregled pljuč, sapnika in požiralnika;

(d)	vizualni pregled osrčnika in srca;

(e)	vizualni pregled trebušne prepone;

(f)	vizualni pregled jeter ter hepatičnih in pankreatičnih limfnih vozlov (Lnn. portales); vizualni pregled gastrointestinalnega trakta, mezenterija, gastričnih in mezenteričnih limfnih vozlov (Lnn. gastrici, mesenterici, craniales in caudales);

(g)	vizualni pregled vranice; vizualni pregled ledvic; vizualni pregled poprsnice in potrebušnice;

(h)	vizualni pregled spolnih organov (razen penisa, če je že zavržen);

(i)	vizualni pregled vimen in njihovih limfnih vozlov (Lnn. supramammarii);

(j)	vizualni pregled predela okoli popka in sklepov mladih živali.

(a)	zareza v submaksilarne limfne vozle (Lnn. mandibulares) in njihov pregled;

(b)

palpacija pljuč ter bronhialnih in mediastinalnih limfnih vozlov (Lnn. bifurcationes, eparteriales in mediastinales). Sapnik in glavne sapnične veje se odprejo po dolžini, pljuča pa se zarežejo v zadnji tretjini, pravokotno na njihovo glavno os; navedene zareze niso potrebne, če se pljuča ne bodo uporabila za prehrano ljudi;

(c)	zareza v srce po dolžini, tako da se odprejo prekati in se prereže medprekatni pretin;

(d)	palpacija jeter in njihovih limfnih vozlov;

(e)	palpacija in po potrebi zareza v gastrične in mezenterične limfne vozle;

(f)	palpacija vranice;

(g)	zareza v ledvice in renalne limfne vozle (Lnn. renales);

(h)	zareza v supramamarne limfne vozle;

(i)	palpacija predela okoli popka in sklepov mladih živali ter po potrebi zareza v predel okoli popka in odprtje sklepov.

Člen 24

Znaki morebitnega tveganja za zdravje ljudi, zdravje živali ali dobrobit živali pri domačem govedu, domačih ovcah in kozah, domačih enoprstih kopitarjih in domačih prašičih

Uradni veterinar opravi dodatne postopke pregleda post mortem iz člena 18(3), člena 19(2), člena 20(2), člena 21(2), člena 22(2) in člena 23(2), ki vključujejo zareze in palpacijo na trupu in drobovini, če po njegovem mnenju kaj od naslednjega nakazuje morebitno tveganje za zdravje ljudi, zdravje živali ali dobrobit živali:

(a)	pregledi in analize pregledov dokumentov, izvedeni v skladu s členoma 9 in 10;

(b)	ugotovitve pregleda ante mortem, izvedenega v skladu s členom 11;

(c)	rezultati preverjanja skladnosti s pravili o dobrobiti živali, izvedenega v skladu s členom 38;

(d)	ugotovitve pregleda post mortem, izvedenega v skladu s členi 12 do 24;

(e)	dodatni epidemiološki ali drugi podatki z izvornega gospodarstva živali.

Člen 25

Praktične ureditve za pregled post mortem pri perutnini

1. Pri vsej perutnini se izvede pregled post mortem, ki lahko vključuje pomoč osebja klavnice v skladu s členom 18(3) Uredbe (EU) 2017/625. Uradni veterinar ali uradni pomočnik v skladu s členom 18(2)(c) navedene uredbe osebno izvede naslednje preglede:

(a)	vsakodnevni pregled drobovja in telesnih votlin reprezentativnega vzorca vsake jate;

(b)	podroben pregled naključnega vzorca perutninskih delov ali cele perutnine, razglašene za neprimerno za prehrano ljudi po pregledu post mortem vsake jate;

(c)	vse nadaljnje preglede, ki so potrebni, kadar obstaja razlog za sum, da bi lahko bilo meso zadevne perutnine neprimerno za prehrano ljudi.

2. Pristojni organi se lahko z odstopanjem od odstavka 1 odločijo, da se pregled post mortem izvede le pri reprezentativnem vzorcu perutnine iz vsake jate, če:

(a)	imajo nosilci živilske dejavnosti vzpostavljen sistem, kot ga zahteva uradni veterinar in ki omogoča odkritje in ločitev ptic z anomalijami, kontaminacijo ali pomanjkljivostmi;

(b)

ima klavnica dolgo zgodovino skladnosti z zahtevami, kar zadeva:

(i)	splošne in posebne zahteve v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 852/2004, vključno z mikrobiološkimi merili, ki se uporabljajo za točki 1.28 in 2.1.5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 2073/2005;

(ii)	postopke, ki temeljijo na načelih HACCP, v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 852/2004 in

(iii)

specifična higienska pravila v skladu s členom 5 in oddelkom II Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(c)	pri pregledu ante mortem ali preverjanju podatkov o prehranski verigi niso bile ugotovljene anomalije, ki bi lahko nakazovale resno težavo za zdravje ljudi ali živali, zaradi katere bi lahko bili potrebni ukrepi iz členov 40 do 44.

3. V primeru perutnine, rejene za proizvodnjo foie gras, in pozneje eviscerirane perutnine, pridobljene na izvornem gospodarstvu, v skladu s točkama 8 in 9 poglavja VI oddelka II Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, se pregled post mortem izvede v razsekovalnici, kamor se taki trupi prepeljejo neposredno z izvornega gospodarstva.

Člen 26

Praktične ureditve za pregled post mortem pri gojenih lagomorfih

Za gojene lagomorfe se uporabljajo praktične ureditve za pregled post mortem pri perutnini v skladu s členom 25. Določbe, ki se uporabljajo za posamezno jato iz člena 25, se uporabljajo za gojene lagomorfe z istega izvornega gospodarstva, zaklane istega dne.

Člen 27

Praktične ureditve za pregled post mortem pri gojeni divjadi

1. Za gojeno divjad se uporabljajo naslednji postopki pregleda post mortem:

(a)	v primeru malih (< 100 kg) jelenov postopki post mortem za ovce iz člena 21, vendar se v primeru severnih jelenov uporabljajo postopki post mortem za ovce iz člena 20, jezik pa se lahko uporabi za prehrano ljudi brez pregleda glave;

(b)	v primeru divjadi iz družine Suidae postopki post mortem za domače prašiče iz člena 23;

(c)	v primeru velike divjadi iz družine Cervidae in druge velike divjadi, ki ni zajeta v odstavku (a), ter v primeru velike divjadi iz družine Suidae, ki ni zajeta v odstavku (b), postopki post mortem za govedo iz člena 19;

(d)	v primeru ratitov postopki post mortem za perutnino iz člena 25(1).

2. Kadar so živali zaklane zunaj klavnice, uradni veterinar v klavnici preveri spričevalo.

Člen 28

Praktične ureditve za pregled post mortem pri divjadi

1. Uradni veterinar preveri, ali so neodrti veliki divjadi, ki se v obrat za predelavo divjadi prevaža z ozemlja druge države članice, priloženi veterinarsko spričevalo, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge k Uredbi (EU) št. 636/2014, ali izjave v skladu s točko 8(b) poglavja II oddelka IV Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004. Uradni veterinar upošteva tudi vsebino navedenega spričevala ali izjav.

2. Uradni veterinar med pregledom post mortem izvede:

(a)

vizualni pregled trupa, njegovih votlin in po potrebi organov, da bi:

(i)	odkril vse anomalije, ki ne izhajajo iz postopka lova. V ta namen lahko diagnoza temelji na kakršnih koli podatkih, ki jih usposobljena oseba predloži glede obnašanja živali pred usmrtitvijo;

(ii)	preveril, ali smrti niso povzročili drugi razlogi, kot je uplenitev;

(b)	preiskavo organoleptičnih anomalij;

(c)	po potrebi palpacijo in zareze v organe;

(d)

kadar obstajajo resni razlogi za sum na prisotnost ostankov ali onesnaževal, analizo z vzorčenjem ostankov, ki ne izhajajo iz postopka lova, vključno z okoljskimi onesnaževali. Kadar se na podlagi takega suma izvede obsežnejši pregled, veterinar z oceno vse divjadi, uplenjene med posameznim lovom, ali tistih delov, za katere se sumi, da kažejo enake anomalije, počaka do zaključka navedenega pregleda;

(e)

pregled glede značilnosti, ki nakazujejo, da meso pomeni tveganje za zdravje, vključno z:

(i)	nenormalnim obnašanjem ali motnjami v splošnem stanju žive živali, o katerih je poročal lovec;

(ii)	splošno prisotnostjo tumorjev ali abscesov, ki so prizadeli različne notranje organe ali mišice;

(iii)

artritisom, orhitisom, patološkimi spremembami jeter ali vranice, vnetjem mod ali predela okoli popka;

(iv)	prisotnostjo tujkov, ki ne izhajajo iz postopka lova, v telesnih votlinah, želodcu, črevesju ali urinu, če sta poprsnica ali potrebušnica razbarvani (če je prisotno ustrezno drobovje);

(v)	prisotnostjo parazitov;

(vi)	tvorjenjem velikih količin plina v gastrointestinalnem traktu z razbarvanjem notranjih organov (če so ti prisotni);

(vii)

velikimi anomalijami v barvi, čvrstosti ali vonju mišičnih tkiv ali organov;

(viii)

zastaranimi odprtimi zlomi;

(ix)	mršavostjo in/ali splošnim ali lokaliziranim edemom;

(x)	novejšimi adhezijami poprsnice ali potrebušnice;

(xi)	drugimi očitnimi obsežnimi spremembami, kot je gniloba.

3. Če uradni veterinar tako zahteva, se hrbtenica in glava vzdolžno razpolovita.

4. V primeru male divjadi, ki se ne eviscerira takoj po uplenitvi, uradni veterinar pregled post mortem izvede na reprezentativnem vzorcu živali iz istega vira. Kadar se pri pregledu odkrije bolezen, ki se prenaša na ljudi, ali katera koli od značilnosti iz odstavka 2(e), uradni veterinar izvede več pregledov celotne serije, da ugotovi, ali bi jo bilo treba razglasiti za neprimerno za prehrano ljudi ali pa bi bilo treba pregledati vsak trup posebej.

5. Uradni veterinar lahko izvede kakršne koli nadaljnje zareze in preglede ustreznih delov živali, potrebne za postavitev končne diagnoze. Če ocene ni mogoče podati le na podlagi praktičnih ureditev iz odstavka 2, se dodatni pregledi izvedejo v laboratoriju.

6. Poleg primerov, opredeljenih v členu 45, se meso, ki ima med pregledom post mortem katero koli od značilnosti iz odstavka 2(e), razglasi za neprimerno za prehrano ljudi.

Oddelek 4

Uradni nadzor nad posebnimi nevarnostmi in laboratorijsko preskušanje

Člen 29

Praktične ureditve za uradni nadzor nad transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami

1. Poleg zahtev iz Uredbe (ES) št. 999/2001 glede uradnega nadzora, ki ga je treba izvesti v zvezi s transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami, uradni veterinar odstranitev, ločevanje in po potrebi označevanje materiala s posebnim tveganjem preveri tudi v skladu s pravili iz člena 8(1) navedene uredbe in člena 12 Uredbe (ES) št. 1069/2009 o živalskih stranskih proizvodih.

2. Uradni veterinar zagotovi, da nosilec živilske dejavnosti sprejme vse potrebne ukrepe za izognitev kontaminaciji mesa z materialom s posebnim tveganjem med zakolom, vključno z omamljanjem. To vključuje odstranitev materiala s posebnim tveganjem.

Člen 30

Praktične ureditve za uradni nadzor nad cisticerkozo med pregledom post mortem pri domačem govedu in prašičih

1. Postopki pregleda post mortem, opisani v členih 18, 19 in 23, so minimalne zahteve za pregled za cisticerkozo pri govedu in prašičih (domačih, gojenih divjih in divjih). V primeru goveda iz člena 19 se lahko pristojni organi odločijo, da zareza v žvekalke pri pregledu post mortem ni obvezna, če:

(a)	se uporabi poseben serološki preskus;

(b)	so bile živali vzrejene na izvornem gospodarstvu, ki je uradno prosto cisticerkoze, ali

(c)

je s 95-odstotno gotovostjo dokazano, da je prevalenca v izvorni populaciji ali v dobro opredeljeni podpopulaciji manjša od enega primera na milijon, ali če v zadnjih petih letih (ali dveh letih, kadar je to podprto in utemeljeno z analizo tveganja, ki so jo izvedli pristojni organi) ni bil odkrit noben primer pri vseh zaklanih živalih na podlagi podatkov iz poročil, pripravljenih v skladu s členom 9(1) Direktive 2003/99/ES.

2. Meso, okuženo s cisticerki, je treba razglasiti za neprimerno za prehrano ljudi. Vendar se lahko deli, ki niso okuženi, če žival na splošno ni okužena s cisticerki, po obdelavi s postopkom hlajenja razglasijo za primerne za prehrano ljudi.

Člen 31

Praktične ureditve za uradni nadzor nad trihinelo med pregledom post mortem

1. Trupi prašičev, enoprstih kopitarjev in drugih vrst, dovzetnih za trihinelo, se pregledajo za trihinelo v skladu z Uredbo (EU) 2015/1375, razen če se uporablja eno od odstopanj iz člena 3 navedene uredbe.

2. Meso živali, okuženih s trihinelo, se razglasi za neprimerno za prehrano ljudi.

Člen 32

Praktične ureditve za uradni nadzor nad smrkavostjo med pregledom post mortem pri enoprstih kopitarjih

1. Sveže meso enoprstih kopitarjev se da na trg le, če je pridobljeno iz enoprstih kopitarjev, ki so bili vsaj 90 dni pred datumom zakola v državi članici ali tretji državi ali njeni regiji, iz katere je dovoljen vnos enoprstih kopitarjev v Unijo.

2. V primeru enoprstih kopitarjev, ki izvirajo iz države članice ali tretje države ali njene regije, ki ne izpolnjuje meril Svetovne organizacije za zdravje živali za državo, prosto smrkavosti, se enoprsti kopitarji po prepolovitvi glave vzdolž medialne ravnine in eksciziji nosnega pretina pregledajo za smrkavost s skrbnim pregledom mukoznih membran sapnika, grla, nosnih votlin, sinusov in njihovih vej.

3. Meso enoprstih kopitarjev, pri katerih je bila diagnosticirana smrkavost, se razglasi za neprimerno za prehrano ljudi.

Člen 33

Praktične ureditve za uradni nadzor nad tuberkulozo med pregledom post mortem

1. Kadar živali reagirajo pozitivno ali neopredeljivo na tuberkulin ali kadar obstajajo drugi razlogi za sum na okužbo, se zakoljejo ločeno od drugih živali, pri čemer se sprejmejo previdnostni ukrepi za preprečitev tveganja okužbe drugih trupov, klavne linije in osebja, prisotnega v klavnici.

2. Vse meso živali, pri katerih so bile pri pregledu post mortem odkrite lokalizirane lezije v več organih ali več predelih trupa, podobne tuberkuloznim lezijam, se razglasi za neprimerno za prehrano ljudi. Vendar če je bila tuberkulozna lezija ugotovljena v limfnih vozlih le enega organa ali dela trupa, se za neprimerne za prehrano ljudi razglasijo le prizadeti organ ali del trupa in z njim povezani limfni vozli.

Člen 34

Praktične ureditve za uradni nadzor nad brucelozo med pregledom post mortem

1. Kadar živali reagirajo pozitivno ali neopredeljivo na test bruceloze ali kadar obstajajo drugi razlogi za sum na okužbo, se zakoljejo ločeno od drugih živali, pri čemer se sprejmejo previdnostni ukrepi za preprečitev tveganja okužbe drugih trupov, klavne linije in osebja, prisotnega v klavnici.

2. Meso živali, pri katerih so bile pri pregledu post mortem odkrite lezije, ki kažejo na akutno brucelozo, se razglasi za neprimerno za prehrano ljudi. V primeru živali, ki reagirajo pozitivno ali neopredeljivo na test bruceloze, se vime, genitalni trakt in kri razglasijo za neprimerne za prehrano ljudi, tudi če niso bile odkrite nobene take lezije.

Člen 35

Praktične ureditve za uradni nadzor nad salmonelo

1. Pristojni organi preverijo, ali nosilci živilske dejavnosti pravilno izvajajo točke 2.1.3, 2.1.4 in 2.1.5 poglavja 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 2073/2005, pri čemer uporabijo enega ali več naslednjih ukrepov:

(a)	uradno vzorčenje z uporabo iste metode in površine vzorčenja, kot ju uporabijo nosilci živilske dejavnosti. Vsako leto se v vsaki klavnici odvzame vsaj 49 naključnih vzorcev (40). To število vzorcev se lahko na podlagi ocene tveganja v primeru majhnih klavnic zmanjša;

(b)	zbiranje vseh podatkov o skupnem številu vzorcev in številu vzorcev, pozitivnih na salmonelo, ki jih nosilci živilske dejavnosti odvzamejo v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 2073/2005 v okviru točk 2.1.3, 2.1.4 in 2.1.5 poglavja 2 Priloge I k Uredbi;

(c)

zbiranje vseh podatkov o skupnem številu vzorcev in številu vzorcev, pozitivnih na salmonelo, odvzetih v okviru nacionalnih programov nadzora v državah članicah ali njihovih regijah, za katere so bila v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 853/2004 v zvezi s proizvodnjo mesa prežvekovalcev in enoprstih kopitarjev ter prašičjega in perutninskega mesa odobrena posebna jamstva.

2. Če nosilec živilske dejavnosti večkrat ne izpolni proizvodnega higienskega merila, pristojni organi od njega zahtevajo, da predloži akcijski načrt, in strogo nadzorujejo njegove rezultate.

3. O skupnem številu vzorcev in številu vzorcev, pozitivnih na salmonelo, se poroča v skladu s členom 9(1) Direktive 2003/99/ES, pri čemer se razlikuje med vzorci, odvzetimi v skladu z odstavkom 1(a), (b) in (c), kadar je to ustrezno.

Člen 36

Praktične ureditve za uradni nadzor nad kampilobakterjem

1. Pristojni organi preverijo, ali nosilci živilske dejavnosti pravilno izvajajo točko 2.1.9 (proizvodno higiensko merilo za kampilobakter na klavnih trupih brojlerjev) poglavja 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 2073/2005, pri čemer uporabijo enega ali več naslednjih ukrepov:

(a)	uradno vzorčenje z uporabo iste metode in površine vzorčenja, kot ju uporabijo nosilci živilske dejavnosti. Vsako leto se v vsaki klavnici odvzame vsaj 49 naključnih vzorcev. To število vzorcev se lahko na podlagi ocene tveganja v primeru majhnih klavnic zmanjša; ali

(b)	zbiranje vseh podatkov o skupnem številu vzorcev in številu vzorcev s kampilobakterjem z več kot 1 000 cfu/g, ki jih nosilci živilske dejavnosti odvzamejo v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 2073/2005 v okviru točke 2.1.9 poglavja 2 Priloge I k Uredbi.

2. Če nosilec živilske dejavnosti večkrat ne izpolni proizvodnega higienskega merila, pristojni organi od njega zahtevajo, da predloži akcijski načrt, in strogo nadzorujejo njegove rezultate.

3. O skupnem številu vzorcev in številu vzorcev s kampilobakterjem z več kot 1 000 cfu/g se poroča v skladu s členom 9(1) Direktive 2003/99/ES, pri čemer se razlikuje med vzorci, odvzetimi v skladu z odstavkom 1(a) in (b), kadar je to ustrezno.

Člen 37

Posebne zahteve glede laboratorijskih preskusov

1. Uradni veterinar pri izvajanju laboratorijskih preskusov v skladu s členom 18(2)(d)(ii) in (iv) Uredbe (EU) 2017/625 zagotovi, da so pri vzorčenju vzorci ustrezno identificirani in se z njimi ustrezno ravna ter da so poslani v ustrezen laboratorij v okviru:

(a)	spremljanja zoonoz in povzročiteljev zoonoz ter nadzora nad njimi;

(b)	letnega programa spremljanja transmisivnih spongiformnih encefalopatij v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 999/2001;

(c)

odkrivanja farmakološko aktivnih snovi ali proizvodov, ki so prepovedani ali niso dovoljeni, in nadzora nad reguliranimi farmakološko aktivnimi snovmi, pesticidi, krmnimi dodatki in onesnaževali, ki presegajo veljavne mejne vrednosti Unije, zlasti v okviru nacionalnih načrtov za odkrivanje ostankov ali snovi iz člena 110(2) Uredbe (EU) 2017/625 in člena 5 Direktive 96/23/ES;

(d)	odkrivanja živalskih bolezni, za katere so v Uredbi (EU) 2016/429 določena pravila v zvezi z zdravjem živali.

2. Uradni veterinar zagotovi, da se po potrebi izvedejo vsi dodatni laboratorijski preskusi, ki se zdijo potrebni za izpolnitev obveznosti iz člena 18(2) Uredbe (EU) 2017/625.

Oddelek 5

Uradni nadzor nad dobrobitjo živali

Člen 38

Uradni nadzor nad dobrobitjo živali pri prevozu in zakolu

Uradni veterinar preveri skladnost s pravili v zvezi z zaščito živali med prevozom v skladu z Uredbo (ES) št. 1/2005 in v času zakola v skladu z Uredbo (ES) št. 1099/2009 ter nacionalnimi pravili o dobrobiti živali.

POGLAVJE III

Sporočanje rezultatov pregleda in ukrepi, ki jih morajo pristojni organi sprejeti v primeru specifičnega neizpolnjevanja zahtev glede svežega mesa in dobrobiti živali

Člen 39

Ukrepi v zvezi s sporočanjem rezultatov uradnega nadzora

1. Uradni veterinar evidentira in ovrednoti rezultate uradnega nadzora, izvedenega v skladu s členi 7 do 38.

2. Če se pri pregledih odkrije prisotnost kakršne koli bolezni ali stanja, ki bi lahko vplivalo na zdravje ljudi ali živali ali ogrozilo dobrobit živali, uradni veterinar sprejme naslednje ukrepe:

(a)	uradni veterinar obvesti upravljavca klavnice;

(b)

če se je težava iz tega odstavka pojavila med primarno pridelavo in je povezana z zdravjem ljudi, zdravjem živali, dobrobitjo živali ali ostanki zdravil za uporabo v veterinarski medicini, nedovoljenimi ali prepovedanimi snovmi, ostanki pesticidov, krmnimi dodatki ali onesnaževali, uradni veterinar obvesti:

(i)	veterinarja, ki skrbi za izvorno gospodarstvo;

(ii)	uradnega veterinarja, ki je izvedel pregled ante mortem na izvornem gospodarstvu, kadar to ni veterinar iz točke (i);

(iii)

nosilca živilske dejavnosti, odgovornega za izvorno gospodarstvo (če takšna informacija ne bi posegala v poznejše sodne postopke), in

(iv)	pristojne organe, odgovorne za nadzor nad izvornim gospodarstvom ali loviščem;

(c)	če so bile zadevne živali vzrejene v drugi državi, uradni veterinar zagotovi, da so obveščeni pristojni organi zadevne države.

3. Pristojni organi rezultate uradnega nadzora vnesejo v ustrezne zbirke podatkov, vsaj kadar se zbiranje takih podatkov zahteva na podlagi člena 4 Direktive 2003/99/ES, člena 8 Direktive Sveta 64/432/EGS (41) in Priloge III k Direktivi 2007/43/ES.

4. Kadar uradni veterinar pri izvajanju pregleda ante mortem ali post mortem ali katere druge oblike uradnega nadzora sumi na prisotnost živalske bolezni, za katero so v Uredbi (EU) 2016/429 določena pravila v zvezi z zdravjem živali, o tem obvesti pristojne organe. Uradni veterinar in pristojni organi na svojih ustreznih področjih pristojnosti sprejmejo vse potrebne ukrepe in previdnostne ukrepe za preprečitev možnega širjenja povzročitelja bolezni.

5. Uradni veterinar lahko za sporočanje ustreznih rezultatov pregledov ante mortem in post mortem izvornemu gospodarstvu, na katerem so živali bivale pred zakolom, uporabi vzorec dokumenta iz Priloge I.

6. Kadar so živali bivale na izvornem gospodarstvu v drugi državi članici, pristojni organi države članice, v kateri so bile živali zaklane, ustrezne rezultate pregledov ante mortem in post mortem sporočijo pristojnim organom države članice izvora. V ta namen uporabijo vzorec dokumenta iz Priloge I v uradnih jezikih obeh zadevnih držav članic ali v jeziku, dogovorjenem med obema državama članicama.

Člen 40

Ukrepi v primeru neizpolnjevanja zahtev glede podatkov o prehranski verigi

1. Uradni veterinar zagotovi, da se živali zakoljejo le, če je upravljavec klavnice prejel, preveril in ovrednotil ustrezne podatke o prehranski verigi v skladu s členom 9(2)(a) in (b).

2. Uradni veterinar lahko z odstopanjem od odstavka 1 dovoli, da so živali v klavnici zaklane, tudi če ustrezni podatki o prehranski verigi niso na voljo. V takih primerih se podatki predložijo, preden se meso razglasi za primerno za prehrano ljudi, trupi in zadevna drobovina pa se do navedene razglasitve skladiščijo ločeno od drugega mesa.

3. Če v 24 urah po prispetju živali v klavnico niso na voljo ustrezni podatki o prehranski verigi, uradni veterinar vse meso zadevne živali razglasi za neprimerno za prehrano ljudi. Če žival še ni bila zaklana, se usmrti ločeno od drugih živali, pri čemer se sprejmejo vsi potrebni previdnostni ukrepi za zaščito zdravja živali in ljudi.

Člen 41

Ukrepi v primeru neskladnosti, evidentirani v podatkih o prehranski verigi

1. Uradni veterinar se prepriča, da upravljavec klavnice ne sprejema živali za zakol, kadar je iz podatkov o prehranski verigi ali katerih koli drugih spremnih evidenc, dokumentacije ali informacij razvidno, da:

(a)	živali prihajajo z izvornega gospodarstva ali območja, kjer velja prepoved premikov ali druga omejitev zaradi zdravja živali ali zdravja ljudi;

(b)	niso bila izpolnjena pravila o uporabi zdravil za uporabo v veterinarski medicini, da so bile živali zdravljene s prepovedanimi ali nedovoljenimi snovmi ali da se niso upoštevale zakonsko določene mejne vrednosti za kemične ostanke ali onesnaževala ali

(c)	je prisotno kakršno koli drugo stanje, ki bi lahko negativno vplivalo na zdravje ljudi ali živali.

2. Če so živali že v klavnici, se usmrtijo ločeno in razglasijo za neprimerne za prehrano ljudi, pri čemer se sprejmejo previdnostni ukrepi za zaščito zdravja živali in ljudi. Če je to po mnenju uradnega veterinarja potrebno, se na izvornem gospodarstvu izvede uradni nadzor.

Člen 42

Ukrepi v primeru zavajajočih podatkov o prehranski verigi

1. Pristojni organi sprejmejo ustrezne ukrepe, če odkrijejo, da spremna evidenca, dokumentacija ali druge informacije ne ustrezajo dejanskim razmeram na izvornem gospodarstvu ali dejanskemu stanju živali ali da je njihov cilj namenoma zavesti uradnega veterinarja.

2. Pristojni organi sprejmejo ukrepe zoper nosilca živilske dejavnosti, odgovornega za izvorno gospodarstvo živali, ali katero koli drugo vpleteno osebo, vključno z upravljavcem klavnice. Ti ukrepi lahko zlasti zajemajo dodatni nadzor. Stroške takega dodatnega nadzora nosi nosilec živilske dejavnosti, odgovoren za izvorno gospodarstvo živali, ali katera koli druga vpletena oseba.

Člen 43

Ukrepi v primeru neizpolnjevanja zahtev glede živih živali

1. Uradni veterinar preveri skladnost nosilca živilske dejavnosti z obveznostjo na podlagi točke 3 poglavja IV oddelka I Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, da zagotovi ustrezno identifikacijo živali, sprejetih za zakol za prehrano ljudi. Uradni veterinar zagotovi, da so živali, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, usmrčene ločeno in razglašene za neprimerne za prehrano ljudi. Če je to po mnenju uradnega veterinarja potrebno, se na izvornem gospodarstvu izvede uradni nadzor.

2. Uradni veterinar zagotovi, da živali, pri katerih obstaja nesprejemljivo tveganje kontaminacije mesa med zakolom, kakor je določeno v členu 11(4), niso zaklane za prehrano ljudi, če niso prej očiščene.

3. Uradni veterinar zagotovi, da se živali z boleznijo ali stanjem, ki bi se lahko preneslo na živali ali ljudi, ki meso predelujejo ali ga zaužijejo, in na splošno živali, ki kažejo klinične znake sistemske bolezni ali mršavosti ali katerega koli drugega stanja, zaradi katerega bi bilo meso neprimerno za prehrano ljudi, ne zakoljejo za prehrano ljudi. Take živali se usmrtijo ločeno v takih pogojih, da se druge živali ali trupi ne morejo kontaminirati, in razglasijo za neprimerne za prehrano ljudi.

4. Uradni veterinar odloži zakol živali, za katere se sumi, da imajo bolezen ali stanje, ki bi lahko negativno vplivalo na zdravje ljudi ali živali. Pri takih živalih izvede podroben pregled ante mortem, da postavi diagnozo. Poleg tega se lahko odloči, da se poleg pregleda post mortem vzamejo vzorci in naredijo laboratorijske preiskave. Če je to potrebno, da se prepreči kontaminacija drugega mesa, se živali zakoljejo ločeno ali ob koncu običajnega zakola, pri čemer se sprejmejo vsi drugi previdnostni ukrepi.

5. Uradni veterinar zagotovi, da se živali, ki bi lahko vsebovale ostanke prepovedanih ali nedovoljenih farmakološko aktivnih snovi ali ostanke dovoljenih farmakološko aktivnih snovi, pesticide ali onesnaževala v količinah, ki presegajo mejne vrednosti, določene v skladu z zakonodajo Unije, obravnavajo v skladu s členi 16 do 19 Direktive 96/23/ES.

6. Uradni veterinar določi pogoje, pod katerimi se živali pod njegovim neposrednim nadzorom obravnavajo v okviru posebnega programa za izkoreninjenje ali nadzor nad specifičnimi boleznimi, kot sta bruceloza ali tuberkuloza, ali povzročitelji zoonoz, kot je salmonela. Pristojni organi določijo pogoje, pod katerimi se lahko take živali zakoljejo. Ti pogoji so zasnovani tako, da čim bolj zmanjšajo kontaminacijo drugih živali in mesa drugih živali.

Praviloma so živali, pripeljane v klavnico za zakol, tam tudi zaklane. Vendar lahko v izjemnih okoliščinah, kot je resna okvara klavnih naprav, uradni veterinar dovoli neposredne premike v drugo klavnico.

Kadar se med pregledom ante mortem na izvornem gospodarstvu odkrije neskladnost, ki pomeni tveganje za zdravje živali ali ljudi ali dobrobit živali, uradni veterinar ne dovoli prevoza živali v klavnico in uporabljajo se ustrezni ukrepi glede sporočanja rezultatov pregleda v skladu s členom 39(2)(b)(i) in (iii).

Člen 44

Ukrepi v primeru neizpolnjevanja zahtev glede dobrobiti živali

1. V primerih neupoštevanja pravil glede zaščite živali pri zakolu ali usmrtitvi iz členov 3 do 9, členov 14 do 17 ter členov 19 in 22 Uredbe Sveta (ES) št. 1099/2009 uradni veterinar preveri, ali nosilec živilske dejavnosti takoj sprejme potrebne popravne ukrepe in prepreči ponavljanje.

2. Uradni veterinar sprejme sorazmeren in postopen pristop k izvršilnim ukrepom, od izdaje navodil do upočasnitve in ustavitve proizvodnje, odvisno od narave in resnosti težave.

3. Uradni veterinar po potrebi druge pristojne organe obvesti o težavah v zvezi z dobrobitjo.

4. Če uradni veterinar odkrije neupoštevanje pravil o zaščiti živali med prevozom iz Uredbe (ES) št. 1/2005, sprejme potrebne ukrepe v skladu z ustrezno zakonodajo Unije.

5. Če uradni pomočnik izvede preglede v zvezi z dobrobitjo živali in se pri navedenih pregledih ugotovi neupoštevanje pravil o zaščiti živali, o tem takoj obvesti uradnega veterinarja. Če je to v nujnih primerih potrebno, do prihoda uradnega veterinarja sprejme potrebne ukrepe iz odstavkov 1 do 4.

Člen 45

Ukrepi v primeru neizpolnjevanja zahtev glede svežega mesa

Uradni veterinar sveže meso razglasi za neprimerno za prehrano ljudi, če:

(a)	izvira iz živali, pri katerih se ni izvedel pregled ante mortem v skladu s členom 18(2)(a) ali (b) Uredbe (EU) 2017/625, razen v primeru divjadi in potepuških severnih jelenov iz člena 12(1)(b) Delegirane uredbe (EU) 2019/624;

(b)

izvira iz živali, katerih drobovina se ni pregledala post mortem v skladu s členom 18(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625, razen v primeru drobovja velike divjadi, za katero se ne zahteva, da spremlja trup v obrat za predelavo divjadi v skladu s točko 4 poglavja II oddelka IV Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(c)	izvira iz živali, ki so bile mrtve pred zakolom, mrtvorojene, nerojene ali zaklane pred starostjo sedmih dni;

(d)	izvira iz obrezovanja vbodnih ran;

(e)

izvira iz živali, ki so jih prizadele živalske bolezni, za katere so v zakonodaji Unije določena pravila v zvezi z zdravjem živali in ki so navedene v Prilogi I k Direktivi 2002/99/ES, razen če je pridobljeno v skladu s posebnimi zahtevami iz navedene direktive; ta izjema se ne uporablja, če je v zahtevah glede uradnega nadzora nad tuberkulozo in brucelozo iz členov 33 in 34 te uredbe določeno drugače.

(f)	izvira iz živali, ki jih je prizadela splošna bolezen, kot so splošna septikemija, piemija, toksemija ali viremija;

(g)	ni v skladu z merili varnosti živil iz poglavja I Priloge I k Uredbi (ES) št. 2073/2005 za določitev, ali se lahko živila dajo na trg;

(h)	kaže okužbo s paraziti, razen če je drugače določeno v zahtevah o uradnem nadzoru nad cisticerkozo iz člena 30;

(i)	vsebuje kemične ostanke ali onesnaževala, ki presegajo vrednosti iz uredb (EU) št. 37/2010, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1881/2006 in (ES) št. 124/2009, ali ostanke snovi, ki so prepovedane ali niso dovoljene na podlagi Uredbe (EU) št. 37/2010 ali Direktive 96/22/ES;

(j)	sestoji iz jeter in ledvic živali, starejših od dveh let, iz regij, kjer se je v okviru izvajanja načrtov, odobrenih v skladu s členom 5 Direktive 96/23/ES, odkrila splošna prisotnost težkih kovin v okolju;

(k)	je bilo protizakonito obdelano z dekontaminacijskimi snovmi;

(l)	je bilo protizakonito obdelano z ionizirajočim sevanjem, vključno z ultravijoličnim sevanjem;

(m)	vsebuje tujke, razen, v primeru divjadi, snovi, uporabljene za uplenitev živali;

(n)	presega najvišje dovoljene ravni radioaktivnosti, določene v zakonodaji Unije, ali, kadar ni zakonodaje Unije, v nacionalnih pravilih;

(o)	kaže patološke ali organoleptične spremembe, zlasti izrazit spolni vonj ali nezadostno izkrvavitev (razen pri divjadi);

(p)	izvira iz mršavih živali;

(q)	vsebuje material s posebnim tveganjem, razen če je dovoljena odstranitev v drugem obratu v skladu s točko 4.3 Priloge V k Uredbi (ES) št. 999/2001 in je sveže meso še naprej pod nadzorom pristojnih organov;

(r)	je kontaminirano z blatom, fekalijami ali drugače;

(s)	sestoji iz krvi, ki bi lahko pomenila tveganje za zdravje ljudi ali živali zaradi zdravstvenega statusa živali, iz katere izvira, ali kontaminacije, do katere je prišlo med postopkom zakola;

(t)	lahko po mnenju uradnega veterinarja po preučitvi vseh zadevnih podatkov pomeni tveganje za zdravje ljudi ali živali ali iz kakršnega koli drugega razloga ni primerno za prehrano ljudi;

(u)	povzroča posebne nevarnosti v skladu s členi 29 do 36.

Člen 46

Ukrepi v primeru neizpolnjevanja zahtev glede dobrih higienskih praks

1. Pristojni organi lahko nosilcu živilske dejavnosti naročijo, da nemudoma sprejme popravne ukrepe, vključno z zmanjšanjem hitrosti zakola, če je to po mnenju prisotnega uradnika potrebno v naslednjih primerih:

(a)	kadar se kontaminacija odkrije na zunanjih površinah trupa ali v njegovih votlinah, nosilec živilske dejavnosti pa ne sprejme ustreznih ukrepov, da to popravi, ali

(b)	če pristojni organ meni, da so dobre higienske prakse ogrožene.

2. V takih primerih pristojni organi povečajo intenzivnost pregledov, dokler se ne prepričajo, da je nosilec živilske dejavnosti ponovno prevzel nadzor nad postopkom.

POGLAVJE IV

Omejitve

Člen 47

Omejitve za nekatero sveže meso

Uradni veterinar lahko naloži zahteve v zvezi z uporabo svežega mesa, ki izvira iz živali:

(a)	ki jih je bilo treba nujno zaklati zunaj klavnice, ali

(b)	iz jat, v katerih se obdelava mesa uporabi v skladu z delom E Priloge II k Uredbi (ES) št. 2160/2003, preden se meso da na trg.

POGLAVJE V

Označevanje zdravstvene ustreznosti mesa, primernega za prehrano ljudi, po pregledih ante mortem in post mortem

Člen 48

Tehnične zahteve glede oznake zdravstvene ustreznosti in praktične ureditve za njeno namestitev

1. Uradni veterinar nadzoruje označevanje zdravstvene ustreznosti in uporabljene oznake.

2. Uradni veterinar zagotovi zlasti, da:

(a)

se oznaka zdravstvene ustreznosti namesti le na domače kopitarje, gojene divje sesalce, razen lagomorfov, pri katerih sta se izvedla pregleda ante mortem in post mortem, ter veliko divjad, pri kateri se je izvedel pregled post mortem, v skladu s členom 18(2)(a), (b) in (c) Uredbe (EU) 2017/625, kadar ni razlogov za razglasitev, da je meso neprimerno za prehrano ljudi. Vendar se lahko oznaka namesti, preden so na voljo rezultati kakršnega koli pregleda za trihinelo in/ali preskusa za transmisivno spongiformno encefalopatijo, če so pristojni organi uvedli sistem, vzpostavljen v klavnici ali obratu za predelavo divjadi, s katerim se zagotavlja sledljivost vseh delov živali, pri čemer klavnice ali obrata za predelavo divjadi do dobljenega negativnega rezultata ne zapusti noben del pregledanih živali, ki nosijo oznako, razen če je tako določeno v skladu s členom 2(3) Uredbe (EU) 2015/1375;

(b)	se oznaka zdravstvene ustreznosti namesti na zunanjo površino trupa z žigosanjem s črnilom ali vžiganjem, in sicer tako, da je vsak kos, če so trupi v klavnici razrezani na polovice ali četrtine trupa ali če so polovice trupa razrezane na tri kose, označen s svojo oznako zdravstvene ustreznosti.

3. Pristojni organi zagotovijo, da se praktične ureditve za oznako zdravstvene ustreznosti uporabljajo v skladu s Prilogo II.

4. Pristojni organi zagotovijo, da meso neodrte divjadi nima oznake zdravstvene ustreznosti, razen če je bilo po odrtju v obratu za predelavo divjadi pregledano post mortem in razglašeno za primerno za prehrano ljudi.

NASLOV IV

POSEBNE ZAHTEVE IN ENOTNA NAJMANJŠA POGOSTOST URADNEGA NADZORA V ZVEZI S SUROVIM MLEKOM, KOLOSTRUMOM, MLEČNIMI PROIZVODI IN PROIZVODI NA OSNOVI KOLOSTRUMA, KOT JE POTREBNO ZA ODZIV NA ZNANE ENOTNE NEVARNOSTI IN TVEGANJA

Člen 49

Nadzor gospodarstev za pridelavo mleka in kolostruma

1. Uradni veterinar preveri, ali so izpolnjene zdravstvene zahteve za pridelavo surovega mleka in kolostruma, kakor je določeno v delu I poglavja I oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004. Uradni veterinar preveri zlasti:

(a)	zdravstveni status živali;

(b)	odsotnost uporabe prepovedanih ali nedovoljenih farmakološko aktivnih snovi in

(c)	ali morebitna prisotnost ostankov dovoljenih farmakološko aktivnih snovi, pesticidov ali onesnaževal ne presega vrednosti, določenih v uredbah (EU) št. 37/2010, (ES) št. 396/2005 ali (ES) št. 1881/2006.

2. Uradni nadzor iz odstavka 1 se lahko izvede v primeru veterinarskih pregledov, izvedenih v skladu z določbami Unije o zdravju živali ali ljudi ali dobrobiti živali.

3. Če obstajajo razlogi za sum, da zdravstvene zahteve iz odstavka 1 niso izpolnjene, uradni veterinar preveri splošni zdravstveni status živali.

4. Pristojni organi izvedejo uradni nadzor na gospodarstvih za pridelavo mleka in kolostruma, da bi preverili, ali so izpolnjene higienske zahteve iz dela II poglavja I oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004. Ta nadzor lahko vključuje inšpekcijske preglede in spremljanje nadzora, ki ga izvajajo strokovne organizacije. Če se dokaže, da higiena ni ustrezna, pristojni organi preverijo, ali so sprejeti primerni ukrepi za izboljšanje stanja.

Člen 50

Nadzor nad mlekom in kolostrumom

1. Pristojni organi v primeru surovega mleka in kolostruma spremljajo preglede, izvedene v skladu z delom III poglavja I oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004. Kadar se uporabi preskušanje, pristojni organi z analiznimi metodami iz Priloge III k tej uredbi preverijo skladnost z mejnimi vrednostmi za surovo mleko in kolostrum iz dela III poglavja I oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

2. Če nosilec živilske dejavnosti na pridelovalnem gospodarstvu stanja ni popravil v treh mesecih od prvega uradnega obvestila pristojnim organom o neizpolnjevanju meril v zvezi s štetjem kolonij na plošči in/ali številom somatskih celic za surovo mleko in kolostrum, pristojni organi preverijo, ali:

(a)	je dostava surovega mleka in kolostruma s pridelovalnega gospodarstva začasno ustavljena ali

(b)	za surovo mleko in kolostrum v skladu s posebnim dovoljenjem ali splošnimi navodili pristojnih organov veljajo zahteve v zvezi z njuno obdelavo in uporabo, ki so potrebne za zaščito zdravja ljudi.

Pristojni organi to začasno ustavitev ali te zahteve ohranijo, dokler nosilec živilske dejavnosti ne dokaže, da surovo mleko in kolostrum ponovno izpolnjujeta merila.

3. Pristojni organi z analiznimi metodami iz Priloge III k tej uredbi preverijo ustrezno uporabo postopka pasterizacije za mlečne proizvode iz dela II poglavja II oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

NASLOV V

POSEBNE ZAHTEVE GLEDE URADNEGA NADZORA V ZVEZI Z ŽIVIMI ŠKOLJKAMI Z RAZVRŠČENIH PRIDELOVALNIH OBMOČIJ IN OBMOČIJ ZA PONOVNO NASADITEV

Člen 51

Izključitev

Ta naslov se uporablja za žive školjke. Uporablja se tudi za žive iglokožce, žive plaščarje in žive morske polže. Ne uporablja se za žive morske polže in žive morske kumare, ki niso precejevalci.

Člen 52

Razvrstitev proizvodnih območij in območij za ponovno nasaditev živih školjk

1. Pristojni organi določijo lokacijo in meje proizvodnih območij in območij za ponovno nasaditev, ki jih razvrstijo v skladu s členom 18(6) Uredbe (EU) 2017/625. Po potrebi lahko to storijo v sodelovanju z nosilcem živilske dejavnosti.

2. Pristojni organi proizvodna območja in območja za ponovno nasaditev, s katerih dovolijo nabiranje živih školjk, razvrstijo med območja razreda A, razreda B in razreda C glede na stopnjo fekalne kontaminacije. Po potrebi lahko to storijo v sodelovanju z nosilcem živilske dejavnosti.

3. Pristojni organi za razvrstitev proizvodnih območij in območij za ponovno nasaditev določijo obdobje pregleda za podatke vzorčenja s posameznega proizvodnega območja in območja za ponovno nasaditev, da določijo skladnost s standardi iz členov 53, 54 in 55.

POGLAVJE I

Posebne zahteve glede razvrstitve proizvodnih območij in območij za ponovno nasaditev živih školjk

Člen 53

Zahteve za območja razreda A

1. Pristojni organi lahko med območja razreda A razvrstijo tista območja, na katerih se lahko nabirajo školjke za neposredno prehrano ljudi.

2. Žive školjke, dane na trg s takih območij, izpolnjujejo zdravstvene standarde za žive školjke iz poglavja V oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

3. Pri 80 % vzorcev živih školjk z območij razreda A, nabranih v obdobju pregleda, število E. coli ne presega 230 bakterij na 100 g mesa in intravalvularne tekočine.

4. Pri preostalih 20 % vzorcev število E. coli ne presega 700 bakterij na 100 g mesa in intravalvularne tekočine.

5. Pri ocenjevanju rezultatov za določeno obdobje pregleda za ohranjanje območja razreda A se lahko pristojni organi na podlagi ocene tveganja, ki temelji na raziskavi, odločijo, da ne upoštevajo anomalnih rezultatov, ki presegajo raven 700 bakterij E. coli na 100 g mesa in intravalvularne tekočine.

Člen 54

Zahteve za območja razreda B

1. Pristojni organi lahko med območja razreda B razvrstijo tista območja, na katerih se lahko žive školjke nabirajo in s katerih se lahko dajo na trg za prehrano ljudi šele po obdelavi v prečiščevalnem centru ali po ponovni nasaditvi, tako da izpolnjujejo zdravstvene standarde iz člena 53.

2. Pri 90 % vzorcev živih školjk z območij razreda B število E. coli ne presega 4 600 bakterij na 100 g mesa in intravalvularne tekočine.

3. Pri preostalih 10 % vzorcev število E. coli ne presega 46 000 bakterij na 100 g mesa in intravalvularne tekočine.

Člen 55

Zahteve za območja razreda C

1. Pristojni organi lahko med območja razreda C razvrstijo tista območja, na katerih se lahko žive školjke nabirajo in s katerih se lahko dajo na trg šele po ponovni nasaditvi za dolgo obdobje, tako da izpolnjujejo zdravstvene standarde iz člena 53.

2. Pri živih školjkah z območij razreda C število E. coli ne presega 46 000 bakterij na 100 g mesa in intravalvularne tekočine.

Člen 56

Zahteve glede sanitarne raziskave

1. Pristojni organi pred razvrstitvijo proizvodnega območja ali območja za ponovno nasaditev izvedejo sanitarno raziskavo, ki vključuje:

(a)	popis virov onesnaženja človeškega ali živalskega izvora, ki bodo verjetno vir kontaminacije proizvodnega območja;

(b)	pregled količine organskih onesnaževal, sproščenih v različnih letnih obdobjih, glede na sezonska nihanja populacij ljudi in živali na prispevnem območju, odčitke padavin, čiščenje odpadnih voda itd.;

(c)	določitev značilnosti kroženja onesnaževal na podlagi trenutnih tokov, batimetrije in ciklusa plimovanja na proizvodnem območju.

2. Pristojni organi sanitarno raziskavo, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 1, izvedejo na vseh razvrščenih proizvodnih območjih in območjih za ponovno nasaditev, razen če je bila že izvedena.

3. Pristojnim organom lahko pomagajo drugi uradni organi ali nosilci živilske dejavnosti pod pogoji, ki jih pristojni organi določijo v zvezi z izvedbo te raziskave.

Člen 57

Program spremljanja

Pristojni organi za proizvodna območja živih školjk vzpostavijo program spremljanja, ki temelji na pregledu sanitarne raziskave iz člena 56. S številom vzorcev, geografsko razporeditvijo odvzemnih mest in pogostostjo vzorčenja v okviru programa se zagotovi, da so rezultati analize reprezentativni za zadevno območje.

Člen 58

Pristojni organi vzpostavijo postopek, s katerim zagotovijo, da sta sanitarna raziskava iz člena 56 in program spremljanja iz člena 57 reprezentativna za zadevno območje.

POGLAVJE II

Pogoji za spremljanje razvrščenih proizvodnih območij in območij za ponovno nasaditev živih školjk

Člen 59

Spremljanje razvrščenih proizvodnih območij in območij za ponovno nasaditev

Pristojni organi periodično spremljajo proizvodna območja in območja za ponovno nasaditev, razvrščena v skladu s členom 18(6) Uredbe (EU) 2017/625, da preverijo:

(a)	da ni napačne prakse glede porekla, izvora in namembnega kraja živih školjk;

(b)	mikrobiološko kakovost živih školjk v zvezi z razvrščenimi proizvodnimi območji in območji za ponovno nasaditev;

(c)	prisotnost planktona, ki proizvaja toksine, v proizvodnih vodah in vodah ponovne nasaditve ter prisotnost morskih biotoksinov v živih školjkah;

(d)	prisotnost kemičnih onesnaževal v živih školjkah.

Člen 60

Priznane metode za odkrivanje morskih biotoksinov v živih školjkah

1. Pristojni organi z analiznimi metodami iz Priloge V preverijo skladnost z mejnimi vrednostmi iz točke 2 poglavja V oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 in po potrebi skladnost nosilcev živilske dejavnosti. Nosilci živilske dejavnosti te metode uporabijo po potrebi.

2. V skladu s členom 4 Direktive 2010/63/EU se, kadar je to mogoče, namesto postopka iz člena 3(1) navedene direktive uporablja znanstveno zadovoljiva metoda ali preskusna strategija, ki ne zahteva uporabe živih živali.

3. V skladu s členom 4 Direktive 2010/63/EU je treba pri uporabi bioloških metod upoštevati elemente zamenjave, izboljšanja in zmanjšanja.

Člen 61

Načrti vzorčenja

1. Pristojni organi za namene pregledov iz člena 59(b), (c) in (d) pripravijo načrte vzorčenja, v skladu s katerimi se taki pregledi izvajajo redno ali za vsak primer posebej, če so obdobja nabiranja neredna. Z geografsko razporeditvijo odvzemnih mest in pogostostjo vzorčenja se zagotovi, da so rezultati analize reprezentativni za zadevno razvrščeno proizvodno območje ali območje za ponovno nasaditev.

2. V načrtih vzorčenja za preverjanje mikrobiološke kakovosti živih školjk se upoštevajo zlasti:

(a)	verjetna nihanja fekalne kontaminacije;

(b)	parametri iz člena 56(1).

3. V načrtih vzorčenja za preverjanje prisotnosti planktona, ki proizvaja toksine, na razvrščenih proizvodnih območjih in območjih za ponovno nasaditev ter prisotnosti morskih biotoksinov v živih školjkah se upoštevajo zlasti možna nihanja v prisotnosti planktona, ki vsebuje morske biotoksine. Vzorčenje zajema:

(a)	periodično vzorčenje za odkrivanje sprememb v sestavi planktona, ki vsebuje toksine, in njihovo geografsko razporeditev. Rezultatom, ki nakazujejo kopičenje toksinov v mesu živih školjk, sledi intenzivno vzorčenje;

(b)	periodične preskuse toksičnosti z uporabo živih školjk s prizadetega območja, ki so najbolj dovzetne za kontaminacijo.

4. Pogostost vzorčenja za analizo toksinov v živih školjkah je tedenska v obdobjih nabiranja, razen kadar:

(a)	se lahko pogostost vzorčenja zmanjša na specifičnih razvrščenih območjih za ponovno nasaditev ali proizvodnih območjih ali za specifične vrste živih školjk, če ocena tveganja glede pojava toksinov ali fitoplanktona nakazuje zelo majhno tveganje toksičnih epizod;

(b)	se pogostost vzorčenja poveča, če taka ocena nakazuje, da tedensko vzorčenje ne bi zadoščalo.

5. Ocena tveganja iz odstavka 4 se periodično pregleduje, da se oceni tveganje pojava toksinov v živih školjkah s teh območij.

6. Kadar je za skupino vrst, ki so gojene na istem razvrščenem proizvodnem območju ali območju za ponovno nasaditev, na voljo znanje o stopnjah kopičenja toksinov, se lahko vrsta z najvišjo stopnjo uporabi kot indikatorska vrsta. To bo omogočilo izkoriščanje vseh vrst v skupini, če so ravni toksinov v indikatorski vrsti pod zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi. Kadar so ravni toksinov pri indikatorski vrsti nad zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi, se lahko nabiranje drugih vrst dovoli le, če nadaljnje analize drugih vrst pokažejo, da so ravni toksinov pod mejnimi vrednostmi.

7. Kar zadeva spremljanje planktona, so vzorci reprezentativni za vodni stolp na razvrščenem proizvodnem območju ali območju za ponovno nasaditev ter zagotavljajo podatke o prisotnosti toksičnih vrst in trendih populacije. Če se odkrijejo kakršne koli spremembe v toksičnih populacijah, ki lahko povzročijo kopičenje toksinov, se poveča pogostost vzorčenja živih školjk ali uvede previdnostno zaprtje območij, dokler se ne dobijo rezultati analize toksinov.

8. Načrti vzorčenja za preverjanje prisotnosti kemičnih onesnaževal omogočajo odkritje vsake prekoračitve vrednosti iz Uredbe (ES) št. 1881/2006.

POGLAVJE III

Upravljanje razvrščenih proizvodnih območij in območij za ponovno nasaditev po spremljanju

Člen 62

Odločitve po spremljanju

1. Kadar rezultati spremljanja iz člena 59 kažejo, da zdravstveni standardi za žive školjke niso izpolnjeni ali da morda obstaja tveganje za zdravje ljudi, pristojni organi zaprejo zadevno proizvodno območje ali območje za ponovno nasaditev, s čimer preprečijo nabiranje živih školjk. Vendar lahko proizvodno območje ali območje za ponovno nasaditev prerazvrstijo v razred B ali C, če izpolnjuje ustrezna merila iz členov 54 in 55 ter ne pomeni nobenega drugega tveganja za zdravje ljudi.

2. Kadar rezultati mikrobiološkega spremljanja kažejo, da standardi za žive školjke iz člena 53 niso izpolnjeni, lahko pristojni organi na podlagi ocene tveganja ter le začasno in enkrat dovolijo nadaljevanje nabiranja brez zaprtja ali prerazvrstitve, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)	zadevno razvrščeno proizvodno območje in vsi odobreni obrati, ki z njega prejemajo žive školjke, so pod uradnim nadzorom istih pristojnih organov;

(b)	za zadevne žive školjke se uporabljajo ustrezni omejevalni ukrepi, kot so prečiščevanje, ponovna nasaditev ali predelava.

3. Spremni dokument o registraciji iz poglavja I oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 vključuje vse informacije v zvezi z uporabo odstavka 2.

4. Pristojni organi določijo pogoje, pod katerimi se lahko uporabi odstavek 2, da se za zadevno proizvodno območje zagotovi ohranjanje skladnosti z merili iz člena 53.

Člen 63

Ponovno odprtje proizvodnih območij

1. Pristojni organi lahko zaprto proizvodno območje ali območje za ponovno nasaditev ponovno odprejo le, če zdravstveni standardi za žive školjke ponovno izpolnjujejo ustrezne zahteve iz poglavja V oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 in ne pomenijo nobenega drugega tveganja za zdravje ljudi.

2. Kadar pristojni organi proizvodno območje ali območje za ponovno naselitev zaprejo zaradi prisotnosti planktona ali ravni toksinov v živih školjkah, ki presegajo zakonsko določeno mejno vrednost za morske biotoksine iz točke 2 poglavja V oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, ga lahko ponovno odprejo le, če sta pod zakonsko določeno mejno vrednostjo vsaj dva zaporedna rezultata analize v razmiku vsaj 48 ur.

3. Pristojni organi lahko pri odločanju glede ponovnega odprtja proizvodnega območja ali območja za ponovno naselitev upoštevajo informacije o trendih fitoplanktona.

4. Kadar obstajajo zanesljivi podatki o dinamiki toksičnosti za dano območje in če so na voljo novejši podatki o trendih upadanja toksičnosti, se lahko pristojni organi odločijo, da ponovno odprejo območje z rezultati, pridobljenimi pri enem samem vzorčenju, ki so pod zakonsko določeno mejno vrednostjo iz točke 2 poglavja V oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

Člen 64

Sistem nadzora

1. Pristojni organi vzpostavijo sistem nadzora za zagotovitev, da proizvodi živalskega izvora, škodljivi za zdravje ljudi, niso dani na trg. Sistem nadzora zajema laboratorijske preskuse, s katerimi se preverja, ali nosilci živilske dejavnosti izpolnjujejo zahteve glede končnega proizvoda, vključno z živimi školjkami in vsemi proizvodi iz teh školjk, v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije.

2. S tem sistemom nadzora se po potrebi preveri, ali ravni morskih biotoksinov in onesnaževal ne presegajo varnostnih mejnih vrednosti in ali mikrobiološka kakovost školjk ne pomeni nevarnosti za zdravje ljudi.

Člen 65

Odločitev pristojnih organov

1. Pristojni organi ukrepajo takoj, kadar je treba zapreti ali ponovno razvrstiti proizvodno območje ali pa se lahko to ponovno odpre oziroma kadar se za žive školjke uporabljajo ukrepi iz člena 62(2).

2. Pristojni organi lahko pri odločanju o razvrstitvi, ponovni razvrstitvi, odprtju ali zaprtju proizvodnih območij v skladu s členi 52, 62 in 63 rezultate pregledov, ki so jih izvedli nosilci živilske dejavnosti ali organizacije, ki zastopajo nosilce živilske dejavnosti, upoštevajo le, če so laboratorij, ki izvede analizo, imenovali pristojni organi, vzorčenje in analiza pa se izvedeta v skladu s protokolom, o katerem se skupaj dogovorijo pristojni organi in nosilci živilske dejavnosti ali zadevne organizacije.

POGLAVJE IV

Druge zahteve

Člen 66

Evidentiranje in izmenjava informacij

Pristojni organi:

(a)

uvedejo in posodabljajo seznam razvrščenih proizvodnih območij in območij za ponovno nasaditev, s podrobnostmi o njihovi lokaciji in mejah ter tudi razredu, v katerega je območje razvrščeno, s katerih se školjke lahko vzamejo v skladu z zahtevami iz člena 52. Ta seznam se posreduje zainteresiranim stranem, na katere vpliva ta uredba, kot so proizvajalci, nabiralci ter upravljavci prečiščevalnih in odpremnih centrov;

(b)	zainteresirane strani, kot so proizvajalci, nabiralci ter upravljavci prečiščevalnih in odpremnih centrov, nemudoma obvestijo o vsaki spremembi lokacije, mej ali razreda proizvodnega območja, o njegovem začasnem ali dokončnem zaprtju ali o uporabi ukrepov iz člena 60(2).

NASLOV VI

POSEBNE ZAHTEVE IN ENOTNA NAJMANJŠA POGOSTOST URADNEGA NADZORA V ZVEZI Z RIBIŠKIMI PROIZVODI

Člen 67

Uradni nadzor nad proizvodnjo in dajanjem na trg

Uradni nadzor nad proizvodnjo in dajanjem ribiških proizvodov na trg vključuje preverjanje izpolnjevanja zahtev iz oddelka VIII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, zlasti:

(a)	redni pregled higienskih pogojev iztovarjanja in prve prodaje;

(b)

redne inšpekcijske preglede plovil in obratov na kopnem, vključno z dražbami rib in veleprodajnim trgom, da se pregleda zlasti:

(i)	ali so še izpolnjeni pogoji za odobritev;

(ii)	ali se pravilno ravna z ribiškimi proizvodi;

(iii)

izpolnjevanje zahtev glede higiene in temperature;

(iv)	čistoča obratov, vključno s plovili, njihovih objektov, naprav in opreme ter higiena osebja;

(c)	preglede pogojev skladiščenja in prevoza.

Člen 68

Kraj uradnega nadzora

1. Pristojni organi izvedejo uradni nadzor na plovilih, ko se ta ustavijo v pristanišču države članice. Ta nadzor zadeva vsa plovila, ki iztovarjajo ribiške proizvode v pristaniščih EU, ne glede na njihovo zastavo.

2. Pristojni organi države zastave lahko izvedejo uradni nadzor na plovilih pod njihovo zastavo, medtem ko je plovilo na morju ali v pristanišču druge države članice ali tretje države.

Člen 69

Odobritev predelovalnih, zamrzovalnih ali hladilnih plovil

1. Kadar se predelovalno, zamrzovalno ali hladilno plovilo, ki pluje pod zastavo države članice, pregleda zaradi izdaje odobritve plovila, pristojni organi države članice zastave izvedejo uradni nadzor v skladu s členom 148 Uredbe (EU) 2017/625, zlasti ob upoštevanju rokov iz člena 148(4). Po potrebi lahko plovilo pregledajo, medtem ko je na morju ali v pristanišču druge države članice ali tretje države.

2. Kadar pristojni organi države članice zastave plovilo pogojno odobrijo v skladu s členom 148 Uredbe (EU) št. 2017/625, lahko pristojne organe druge države članice ali tretje države pooblastijo za izvajanje nadaljnjega nadzora, da bi izdali dokončno odobritev, podaljšali pogojno odobritev ali preverili odobritev, če je v primeru tretje države taka država na seznamu tretjih držav, iz katerih je uvoz ribiških proizvodov dovoljen v skladu s členom 127 Uredbe (EU) 2017/625. Po potrebi lahko ti pristojni organi plovilo pregledajo, medtem ko je na morju ali v pristanišču druge države članice ali tretje države.

3. Kadar pristojni organi države članice pristojne organe druge države članice ali tretje države pooblastijo za izvajanje nadzora v njihovem imenu v skladu s tem členom, se pristojni organi obeh strani dogovorijo o pogojih, ki urejajo tak nadzor. S temi pogoji se zagotovi zlasti, da pristojni organi države članice zastave nemudoma prejmejo poročila o rezultatih nadzora in vsaki domnevni neskladnosti, tako da lahko sprejmejo potrebne ukrepe.

Člen 70

Uradni nadzor nad ribiškimi proizvodi

Uradni nadzor nad ribiškimi proizvodi mora vključevati vsaj naslednje praktične ureditve iz Priloge VI glede:

(a)	organoleptičnih pregledov;

(b)	kazalnikov svežosti;

(c)	histamina;

(d)	ostankov in onesnaževal;

(e)	mikrobioloških pregledov;

(f)	parazitov;

(g)	strupenih ribiških proizvodov.

Člen 71

Odločitve po nadzoru

Pristojni organi ribiške proizvode razglasijo za neprimerne za prehrano ljudi, če:

(a)	uradni nadzor, izveden v skladu s členom 70, pokaže, da niso v skladu z organoleptičnimi, kemijskimi, fizičnimi ali mikrobiološkimi zahtevami ali zahtevami glede parazitov, kakor je določeno v oddelku VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 in/ali Uredbi (ES) št. 2073/2005;

(b)

njihovi užitni deli vsebujejo kemične ostanke ali onesnaževala, ki presegajo vrednosti iz uredb (EU) št. 37/2010, (ES) št. 396/2005 in (ES) št. 1881/2006, ali ostanke snovi, ki so prepovedane ali niso dovoljene v skladu z Uredbo (EU) št. 37/2010 ali Direktivo 96/22/ES, ali niso v skladu s katero koli drugo ustrezno zakonodajo Unije o farmakološko aktivnih snoveh;

(c)

izvirajo iz:

(i)	strupenih rib;

(ii)	ribiških proizvodov, ki ne izpolnjujejo zahtev glede morskih biotoksinov;

(iii)

živih školjk, iglokožcev, plaščarjev ali morskih polžev, ki vsebujejo morske biotoksine v skupnih količinah, ki presegajo mejne vrednosti iz Uredbe (ES) št. 853/2004; ali

(d)	pristojni organi menijo, da lahko pomenijo tveganje za zdravje ljudi ali živali, ali iz kakršnega koli drugega razloga niso primerni za prehrano ljudi.

Člen 72

Zahteve glede uradnega nadzora nad ribiškimi proizvodi, ki jih ulovijo plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, in so vneseni v Unijo po tem, ko so bili preneseni, s skladiščenjem ali brez njega, v tretjih državah

1. Ribiškim proizvodom, namenjenim za prehrano ljudi, ki jih ulovijo plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, in so raztovorjeni, s skladiščenjem ali brez njega, v tretjih državah, navedenih, kot je določeno v členu 126(2)(a) Uredbe (EU) 2017/625, preden so vneseni v Unijo z drugačnim prevoznim sredstvom, je priloženo veterinarsko spričevalo, ki ga izdajo pristojni organi navedene tretje države in je izpolnjeno v skladu z vzorcem veterinarskega spričevala iz poglavja B dela II Priloge III k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/628.

2. Če se ribiški proizvodi iz odstavka 1 raztovorijo in prepeljejo v skladiščne prostore v tretji državi iz navedenega odstavka, so navedeni skladiščni prostori na seznamu, kot je določeno v členu 5 Delegirane uredbe (EU) 2019/625.

3. Če se ribiški proizvodi iz odstavka 1 natovorijo na plovilo, ki pluje pod zastavo tretje države, mora biti ta tretja država navedena, kot je določeno v členu 3 Delegirane uredbe (EU) 2019/625, plovilo pa mora biti na seznamu, kot je določeno v členu 5 Delegirane uredbe (EU) 2019/625.

4. Kontejnerska plovila, ki se uporabljajo za prevoz ribiških proizvodov v kontejnerjih, so izvzeta iz te zahteve.

NASLOV VII

POSEBNE ZAHTEVE ZA IZVAJANJE IN ENOTNO NAJMANJŠO POGOSTOST URADNEGA NADZORA NAD MESOM PLAZILCEV

Člen 73

Pregled ante mortem in post mortem pri plazilcih

Člen 11 se uporablja za pregled ante mortem pri plazilcih.

Členi 12, 13 in 14 se uporabljajo za pregled post mortem pri plazilcih. Za namene člena 13(a)(i) se plazilec šteje za 0,5 glave velike živine.

NASLOV VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 74

Spremembe Uredbe (ES) št. 2074/2005

Uredba (ES) št. 2074/2005 se spremeni:

1.	členi 5, 6b in 6c se črtajo;

2.	v Prilogi I se črtata oddelek II in Dodatek;

3.	v Prilogi II se črta oddelek II;

4.	prilogi III in V se črtata;

5.	Priloga VIa se črta;

6.	Priloga VIb in Dodatek k tej prilogi se črtata.

Člen 75

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 14. decembra 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. marca 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(2) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 139, 30.4.2004, str. 206).

(3) Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10).

(4) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1).

(5) Direktiva Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (UL L 18, 23.1.2003, str. 11).

(6) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(7) Direktiva 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki spreminja Odločbo Sveta 90/424/EGS in razveljavlja Direktivo Sveta 92/117/EGS (UL L 325, 12.12.2003, str. 31).

(8) Odločba Komisije 2003/467/ES z dne 23. junija 2003 o uvedbi statusa nekaterih držav članic in regij držav članic, uradno prostih tuberkuloze, bruceloze in enzootske goveje levkoze glede čred goveda (UL L 156, 25.6.2003, str. 74).

(9) Uredba (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (UL L 325, 12.12.2003, str. 1).

(10) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

(11) Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

(12) Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) št. 1255/97 (UL L 3, 5.1.2005, str. 1).

(13) Uredba Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (UL L 338, 22.12.2005, str. 1).

(14) Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5).

(15) Uredba Komisije (ES) št. 124/2009 z dne 10. februarja 2009 o določitvi mejnih vrednosti kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v živilih zaradi neizogibnega prenosa teh snovi v krmo za neciljne živali (UL L 40, 11.2.2009, str. 7).

(16) Direktiva Sveta 2007/43/ES z dne 28. junija 2007 o določitvi minimalnih pravil za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa (UL L 182, 12.7.2007, str. 19).

(17) Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).

(18) Uredba Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi (UL L 303, 18.11.2009, str. 1).

(19) Direktiva 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene (UL L 276, 20.10.2010, str. 33).

(20) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 636/2014 z dne 13. junija 2014 o vzorcu spričevala za trgovino z neodrto veliko divjadjo (UL L 175, 14.6.2014, str. 16).

(21) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1375 z dne 10. avgusta 2015 o določitvi posebnih predpisov za uradni nadzor trihinel v mesu (UL L 212, 11.8.2015, str. 7).

(22) Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).

(23) EFSA Journal 2011; 9(10):2351.

(24) EFSA Journal 2012; 10(6):2741.

(25) EFSA Journal 2013; 11(6):3266.

(26) EFSA Journal 2013; 11(6):3265.

(27) EFSA Journal 2013; 11(6):3263.

(28) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/624 z dne 8. februarja 2019 o posebnih pravilih za izvajanje uradnega nadzora proizvodnje mesa ter za pridelovalna območja in območja za ponovno nasaditev živih školjk v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (glej stran 1 tega Uradnega lista).

(29) Uredba Komisije (ES) št. 2074/2005 z dne 5. decembra 2005 o določitvi izvedbenih ukrepov za nekatere proizvode iz Uredbe (ES) št. 853/2004 in za organizacijo uradnega nadzora po uredbah (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004, o odstopanju od Uredbe (ES) št. 852/2004 ter spremembi uredb (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 854/2004 (UL L 338, 22.12.2005, str. 27).

(30) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(31) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/625 z dne 4. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za vnos pošiljk nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo (glej stran 18 tega Uradnega lista).

(32) Odločba Komisije 97/747/ES z dne 27. oktobra 1997 o obsegu in pogostnosti vzorčenja, predvidenega v Direktivi Sveta 96/23/ES za nadzor nekaterih snovi in njihovih ostankov v nekaterih živalskih proizvodih (UL L 303, 6.11.1997, str. 12).

(33) Uredba Komisije (EU) št. 37/2010 z dne 22. decembra 2009 o farmakološko aktivnih snoveh in njihovi razvrstitvi glede mejnih vrednosti ostankov v živilih živalskega izvora (UL L 15, 20.1.2010, str. 1).

(34) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/470 z dne 21. marca 2018 o podrobnih pravilih glede mejnih vrednosti ostankov, ki jih je treba upoštevati za nadzor živil, pridobljenih iz živali, ki se zdravijo v EU v skladu s členom 11 Direktive 2001/82/ES (UL L 79, 22.3.2018, str. 16).

(35) Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3).

(36) Odločba Komisije 2005/34/ES z dne 11. januarja 2005 o določitvi usklajenih standardov za preizkušanje določenih ostankov v proizvodih živalskega izvora, uvoženih iz tretjih držav (UL L 16, 20.1.2005, str. 61).

(37) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).

(38) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/628 z dne 8. aprila 2019 o vzorcih uradnih spričeval za nekatere živali in blago ter spremembi Uredbe (ES) št. 2074/2005 in Izvedbene uredbe (EU) 2016/759 glede teh vzorcev spričeval (glej stran 101 tega Uradnega lista).

(39) Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).

(40) Če so vsi negativni, je mogoče s 95-odstotno statistično gotovostjo trditi, da je prevalenca manjša od 6 %.

(41) Direktiva Sveta 64/432/EGS z dne 26. junija 1964 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti (UL L 121, 29.7.1964, str. 1977).

PRILOGA I

VZOREC DOKUMENTA ZA KOMUNIKACIJO Z IZVORNIM GOSPODARSTVOM V SKLADU S ČLENOM 39(5)

1. Identifikacijski podatki

1.1 Izvorno gospodarstvo (lastnik ali upravnik)

Ime/številka

Polni naslov

Telefonska številka

Elektronski naslov, če je na voljo

1.2 Identifikacijske številke … [navedite] ali priložite seznam

Skupno število živali (po vrstah)

Težave pri identifikaciji (če obstajajo)

1.3 Identifikacijska številka črede/jate/kletke (če je ustrezno)

1.4 Živalska vrsta

1.5 Referenčna številka veterinarskega spričevala (če je ustrezno)

2. Ugotovitve pregleda ante mortem

2.1 Dobrobit

Število prizadetih živali

Vrsta/razred/starost

Pripombe

2.2 Živali so bile ob dostavi umazane.

2.3 Klinične ugotovitve glede bolezni

Število prizadetih živali

Vrsta/razred/starost

Pripombe

Datum inšpekcijskega pregleda

2.4 Laboratorijski izvidi (1)

3. Ugotovitve pregleda ante mortem

3.1 Makroskopske ugotovitve

Število prizadetih živali

Vrsta/razred/starost

Prizadeti organ ali mesto živali

Datum zakola

3.2 Bolezen (lahko se uporabijo oznake (2))

Število prizadetih živali

Vrsta/razred/starost

Organ ali mesto prizadetih živali

Delno ali v celoti prizadet trup (navedite razlog)

Datum zakola

3.3 Laboratorijski izvidi (3)

3.4 Drugi izvidi

3.5 Ugotovitve v zvezi z dobrobitjo

4. Dodatne informacije

5. Kontaktni podatki klavnice (številka odobritve)

Ime

Polni naslov

Telefonska številka

Elektronski naslov, če je na voljo

6. Uradni veterinar (ime s tiskanimi črkami)

Podpis in žig

7. Datum

8. Število strani, priloženih temu obrazcu:

(1) Mikrobiološki, kemijski, serološki itd. (izvide vključite po prilogah).

(2) Pristojni organi lahko uvedejo naslednje oznake: oznako A za bolezni na seznamu Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE); oznaki B100 in B200 za zadeve v zvezi z dobrobitjo živali ter oznake od C100 do C290 za odločitve v zvezi z mesom. Sistem označevanja lahko po potrebi vključuje nadaljnjo delitev (npr. C141 za blago splošno bolezen, C142 za hujšo bolezen itd.). Če se uporabljajo oznake, morajo biti dostopne nosilcu živilske dejavnosti z ustrezno razlago njihovega pomena.

(3) Mikrobiološki, kemijski, serološki itd. (izvide vključite po prilogah).

PRILOGA II

PRAKTIČNE UREDITVE ZA OZNAKO ZDRAVSTVENE USTREZNOSTI V SKLADU S ČLENOM 48

Oznaka zdravstvene ustreznosti mora biti ovalen znak širine vsaj 6,5 cm in višine 4,5 cm z navedbo naslednjih podatkov v popolnoma čitljivi pisavi:

(a)	ime države, v kateri je obrat, ki je lahko izpisano v celoti z velikimi tiskanimi črkami ali v obliki dvočrkovne oznake v skladu z ustrezno oznako ISO. Za države članice pa so te oznake BE, BG, CZ, DK, DE, EE, IE, GR, ES, FR, HR, IT, CY, LV, LT, LU, HU, MT, NL, AT, PL, PT, RO, SI, SK, FI, SE in UK;

(b)	številka odobritve klavnice in

(c)	(kadar se oznaka uporablja v obratu v Uniji) kratica CE, EC, EF, EG, EK, EO, EY, ES, EÜ, EB, EZ, KE ali WE. Navedene kratice ne smejo biti navedene na oznakah, ki se uporabljajo na mesu, uvoženem v Unijo iz klavnic zunaj Unije.

Črke morajo biti visoke vsaj 0,8 cm, številke pa vsaj 1 cm. Dimenzije pisave in oznake za označevanje zdravstvene ustreznosti jagnjet, kozličkov in pujskov se lahko zmanjšajo.

Črnilo, ki se uporablja za označevanje zdravstvene ustreznosti, mora biti dovoljeno v skladu s pravili Unije glede uporabe barvil v živilih.

Oznaka zdravstvene ustreznosti lahko vključuje tudi navedbo uradnega veterinarja, ki je opravil zdravstveni pregled mesa.

PRILOGA III

METODE PRESKUŠANJA SUROVEGA IN TOPLOTNO OBDELANEGA KRAVJEGA MLEKA V SKLADU S ČLENOM 50

POGLAVJE I

DOLOČITEV ŠTEVILA KOLONIJ NA PLOŠČI IN ŠTEVILA SOMATSKIH CELIC

Pri preverjanju skladnosti z merili iz dela III oddelka IX poglavja I Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 je treba kot referenčne metode uporabiti naslednje standarde:

1.	EN ISO 4833-1 za štetje kolonij na plošči pri 30 °C;

2.	EN ISO 13366-1 za določitev števila somatskih celic.

Uporaba alternativnih analiznih metod je sprejemljiva:

za štetje kolonij na plošči pri 30 °C, kadar so metode validirane glede na referenčno metodo iz točke 1 dela A v skladu s protokolom iz standarda EN ISO 16140-2, dopolnjenim s standardom EN ISO 16297 v primeru štetja kolonij na plošči pri surovem mleku.

V skladu s standardom EN ISO 21187 se določi zlasti pretvorbeno razmerje med alternativno metodo in referenčno metodo iz točke 1 dela A;

2.	za določitev števila somatskih celic, kadar so metode validirane glede na referenčno metodo iz točke 2 dela A v skladu s protokolom iz standarda ISO 8196-3 in se uporabljajo v skladu s standardom EN ISO 13366-2 ali drugimi podobnimi mednarodno sprejetimi protokoli.

POGLAVJE II

DOLOČITEV AKTIVNOSTI ALKALNE FOSFATAZE V KRAVJEM MLEKU

Pri določanju aktivnosti alkalne fosfataze v pasteriziranem kravjem mleku je treba kot referenčno metodo uporabiti standard EN ISO 11816-1.

Aktivnost alkalne fosfataze v pasteriziranem kravjem mleku je izražena kot število milienot encimske aktivnosti na liter (mU/l). Enota aktivnosti alkalne fosfataze je količina encima alkalna fosfataza, ki katalizira pretvorbo enega mikromola substrata na minuto.

Rezultat preskusa alkalne fosfataze velja za negativen, kadar izmerjena aktivnost v kravjem mleku ne presega 350 mU/l.

Uporaba alternativnih analiznih metod je sprejemljiva, kadar so metode validirane glede na referenčne metode iz dela A v skladu z mednarodno sprejetimi protokoli in pravili dobrih laboratorijskih praks.

PRILOGA IV

REFERENČNA PRESKUSNA METODA ZA ANALIZO BAKTERIJE E. COLI V ŽIVIH ŠKOLJKAH ZA RAZVRSTITEV PROIZVODNIH OBMOČIJ IN OBMOČIJ ZA PONOVNO NASADITEV V SKLADU S ČLENOM 52(2)

Referenčna metoda za analizo bakterije E. coli v živih školjkah je metoda odkrivanja in najverjetnejšega števila (most probable number – MPN), določena v standardu ISO 16649-3. Alternativne metode se lahko uporabljajo, če so validirane glede na to referenčno metodo v skladu z merili iz standarda ISO 16140.

PRILOGA V

PRIZNANE METODE ZA ODKRIVANJE MORSKIH BIOTOKSINOV V SKLADU S ČLENOM 60

POGLAVJE I

METODA ZA ODKRIVANJE PARALITIČNEGA TOKSINA ŠKOLJK

Količina paralitičnega toksina školjk v celotnem telesu ali vsakem užitnem delu školjk posebej se določi z uporabo uradne metode združenja AOAC OMA 2005.06, kakor je objavljena v AOAC International Journal 88(6), str. 1714–1732 (Lawrenceova metoda), biološkega poskusa na miših ali katere koli druge mednarodno priznane validirane metode.

Če so rezultati sporni, je referenčna metoda uradna metoda združenja AOAC OMA 2005.06 iz dela A.

POGLAVJE II

METODA ZA ODKRIVANJE AMNEZIJSKEGA TOKSINA ŠKOLJK

Količina amnezijskega toksina školjk v celotnem telesu ali vsakem užitnem delu školjk posebej se določi z uporabo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti z ultravijoličnim določanjem (HPLC/UV) ali katere koli druge mednarodno priznane validirane metode.

Vendar se lahko za presejalne namene uporabi tudi uradna metoda združenja AOAC 2006.02, kakor je bila objavljena v AOAC International Journal 90, str. 1011–1027 (encimska imunska metoda (ELISA) za amnezijski toksin školjk), ali katera koli druga mednarodno priznana validirana metoda.

Če so rezultati sporni, je referenčna metoda HPLC/UV.

POGLAVJE III

METODE ZA ODKRIVANJE LIPOFILNIH TOKSINOV

Referenčna metoda za odkrivanje morskih toksinov iz točk (c), (d) in (e) poglavja V(2) oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 je tekočinska kromatografija s tandemsko masno spektrometrijo, ki je metoda referenčnega laboratorija EU (EURL LC-MS/MS). S to metodo se določijo vsaj naslednje spojine:

(a)	toksini skupine okadaične kisline: OA, DTX1 in DTX2, vključno z njihovimi estri (DTX3);

(b)	toksini skupine pektenotoksinov: PTX1 in PTX2;

(c)	toksini skupine jesotoksinov: YTX, 45 OH YTX, homo YTX in 45 OH homo YTX;

(d)	toksini skupine azaspiracidov: AZA 1, AZA 2 in AZA 3.

Če se pojavijo novi analogi navedenih toksinov, za katere je določen faktor toksične ekvivalentnosti (toxicity equivalent factor – TEF), se vključijo v analizo.

Skupna toksična ekvivalentnost se izračuna z uporabo faktorjev toksične ekvivalentnosti, kot priporoča Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v EFSA Journal (2008) 589, str. 1–62, ali katerem koli posodobljenem nasvetu agencije EFSA.

Metode, ki niso tiste iz dela A, kot so metoda LC-MS, HPLC z ustreznim odkrivanjem, imunski in funkcionalni preskusi, kot je preskus zaviranja encima fosfataze, se lahko uporabijo kot nadomestne možnosti ali poleg metode EURL LC-MS/MS, če:

(a)	same ali v povezavi z drugimi lahko odkrijejo vsaj analoge, opredeljene v delu A. Po potrebi se opredelijo ustreznejša merila;

(b)

izpolnjujejo merila učinkovitosti metode, ki jih določa metoda EURL LC-MS/MS. Take metode morajo biti validirane medlaboratorijsko in uspešno preskušene s priznano shemo preskušanja usposobljenosti. Metoda referenčnega laboratorija EU za morske biotoksine podpira dejavnosti, usmerjene k medlaboratorijski validaciji tehnike, ki dopušča formalno standardizacijo;

(c)	njihovo izvajanje zagotavlja enako raven varstva javnega zdravja.

POGLAVJE IV

ODKRIVANJE NOVIH ALI NOVONASTALIH MORSKIH TOKSINOV

Kemijske metode, alternativne metode z ustreznim odkrivanjem ali biološki poskus na miših se lahko uporabljajo med rednim spremljanjem proizvodnih območij in območij za ponovno nasaditev za odkrivanje novih ali novonastalih morskih toksinov na podlagi nacionalnih programov nadzora, ki jih pripravijo države članice.

PRILOGA VI

PRAKTIČNE UREDITVE ZA URADNI NADZOR NAD RIBIŠKIMI PROIZVODI V SKLADU S ČLENOM 70

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

A. Organoleptični pregledi

Naključni organoleptični pregledi se izvajajo v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije. Eden od ciljev nadzora je preverjanje skladnosti z merili svežosti, določenimi v skladu s to uredbo. To zlasti vključuje preverjanje, v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije, ali ribiški proizvodi vsaj izpolnjujejo temeljna merila svežosti, določena v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2406/96 (1).

B. Kazalniki svežosti

Kadar se pri organoleptičnem pregledu pojavijo kakršni koli dvomi glede svežosti ribiških proizvodov, se lahko vzamejo vzorci, ki se laboratorijsko pregledajo, da se določijo ravni skupnega hlapnega bazičnega dušika (total volatile basic nitrogen – TVB-N) in trimetilamin-dušika (trimethylamine nitrogen – TMA-N) v skladu s tehničnimi ureditvami iz poglavja II.

Pristojni organi uporabljajo merila iz te uredbe.

Če organoleptični pregled vzbuja sum na prisotnost drugih pogojev, ki bi lahko vplivali na zdravje ljudi, se za namene preverjanja vzamejo ustrezni vzorci.

C. Histamin

Za preverjanje skladnosti z dovoljenimi mejnimi vrednostmi iz Uredbe (ES) št. 2073/2005 se izvede naključno preskušanje za histamin.

D. Ostanki in onesnaževala

V skladu z Direktivo 96/23/ES in Odločbo 97/747/ES se vzpostavijo ureditve spremljanja za nadzor skladnosti z zakonodajo EU o:

—	mejnih vrednostih ostankov za farmakološko aktivne snovi v skladu z uredbama (EU) št. 37/2010 in (EU) 2018/470;

—	prepovedanih in nedovoljenih snoveh v skladu z Uredbo (EU) št. 37/2010, Direktivo 96/22/ES in Odločbo 2005/34/ES;

—	onesnaževalih v skladu z Uredbo (ES) št. 1881/2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih in

—	ostankih pesticidov v skladu z Uredbo (ES) št. 396/2005.

E. Mikrobiološki pregledi

Po potrebi se izvedejo mikrobiološki pregledi v skladu z ustreznimi pravili in merili iz Uredbe (ES) št. 2073/2005.

F. Paraziti

Preskušanje na podlagi tveganja se izvede zaradi preverjanja skladnosti z delom D poglavja III oddelka VIII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 in oddelkom I Priloge II k Uredbi (ES) št. 2074/2005.

G. Strupeni ribiški proizvodi

Izvede se nadzor za zagotovitev, da:

1.	se na trg ne dajo ribiški proizvodi iz strupenih rib naslednjih družin: Tetraodontidae, Molidae, Diodontidae in Canthigasteridae;

se sveži, pripravljeni, zamrznjeni in predelani ribiški proizvodi, ki izvirajo iz družine Gempylidae, zlasti iz vrst Ruvettus pretiosus in Lepidocybium flavobrunneum, lahko dajo na trg samo v embalirani/pakirani obliki in so ustrezno označeni, da so potrošniki seznanjeni s pripravo/kuhanjem in tveganjem v zvezi s prisotnostjo snovi s škodljivimi gastrointestinalnimi učinki. Na etiketi so navedena znanstvena in splošna imena ribiških proizvodov;

se na trg ne dajo ribiški proizvodi, ki vsebujejo biotoksine, kot so ciguatera ali drugi toksini, nevarni za zdravje ljudi. Vendar se ribiški proizvodi, ki izvirajo iz živih školjk, iglokožcev, plaščarjev in morskih polžev, lahko dajo na trg, če so bili proizvedeni v skladu z oddelkom VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 in izpolnjujejo standarde iz točke 2 poglavja V navedenega oddelka.

POGLAVJE II

NADZOR NAD SKUPNIM HLAPNIM BAZIČNIM DUŠIKOM (TVB-N)

A. Mejne vrednosti skupnega hlapnega bazičnega dušika (TVB-N) za nekatere kategorije ribiških proizvodov in analizne metode, ki jih je treba uporabljati

Nepredelani ribiški proizvodi se štejejo za neprimerne za prehrano ljudi, kadar organoleptična ocena vzbudi dvome o njihovi svežosti, kemijsko preverjanje pa pokaže, da so presežene naslednje mejne vrednosti TVB-N:

(a)	25 mg dušika/100 g mesa za vrste iz točke 1 dela B tega poglavja;

(b)	30 mg dušika/100 g mesa za vrste iz točke 2 dela B tega poglavja;

(c)	35 mg dušika/100 g mesa za vrste iz točke 3 dela B tega poglavja;

(d)

60 mg dušika/100 g celih ribiških proizvodov, ki se uporabljajo neposredno za pripravo ribjega olja za prehrano ljudi, kakor je navedeno v drugem odstavku točke 1 poglavja IV.B oddelka VIII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004; kadar pa je surovina v skladu s točkami (a), (b) in (c) prvega odstavka navedene točke, lahko države članice do sprejetja posebne zakonodaje Unije določijo višje mejne vrednosti za nekatere vrste.

Referenčna metoda, ki se uporabi za preverjanje mejnih vrednosti TVB-N vključuje destilacijo ekstrakta, razgrajenega s perklorno kislino, kakor je določeno v delu C.

Destilacija iz točke 1 se izvede z uporabo aparature v skladu z diagramom iz dela D.

Rutinske metode, ki se lahko uporabljajo za preverjanje mejne vrednosti TVB-N, so:

(a)	mikrodifuzijska metoda po Conwayu in Byrnu (1933);

(b)	metoda neposredne destilacije po Antonacopoulosu (1968);

(c)	destilacija ekstrakta, razgrajenega s triklorocetno kislino (Odbor Codex Alimentarius za ribe in ribiške proizvode (1968)).

Vzorec je sestavljen iz približno 100 g mesa, odvzetega z vsaj treh različnih mest, zmešanega skupaj z mletjem.

Države članice uradnim laboratorijem priporočijo, da kot rutinski postopek uporabljajo zgornje metode. V primeru dvomljivih rezultatov ali v primeru spora glede rezultatov analize, izvedene z eno od rutinskih metod, se lahko za preverjanje rezultatov uporabi samo referenčna metoda.

B. Kategorije živalskih vrst, za katere so določene mejne vrednosti TVB-N

Mejne vrednosti TVB-N so določene za naslednje kategorije živalskih vrst:

1.	Sebastes spp., Helicolenus dactylopterus, Sebastichthys capensis;

2.	vrste iz družine Pleuronectidae (razen jezikov: Hippoglossus spp.);

3.	Salmo salar, vrste iz družine Merlucciidae, vrste iz družine Gadidae.

C. Referenčni postopek za določitev koncentracije TVB-N v ribah in ribiških proizvodih

1. Namen in področje uporabe

Ta metoda opisuje referenčni postopek za ugotavljanje koncentracije dušika v TVB-N v ribah in ribiških proizvodih. Postopek se lahko uporablja pri koncentraciji TVB-N od 5 mg/100 g do najmanj 100 mg/100 g.

2. Opredelitev pojmov

„Koncentracija TVB-N“ pomeni vsebnost dušika v hlapnih dušikovih bazah, kot je določeno z opisanim referenčnim postopkom.

„Raztopina“ pomeni vodno raztopino, kot sledi:

(a)	raztopina perklorne kisline = 6 g/100 ml;

(b)	raztopina natrijevega hidroksida = 20 g/100 ml;

(c)	standardna raztopina klorovodikove kisline 0,05 mol/l (0,05 N). Pri uporabi avtomatske destilacijske aparature se mora titracija izvesti s standardno raztopino klorovodikove kisline 0,01 mol/l (0,01 N);

(d)	raztopina borove kisline = 3 g/100 ml;

(e)	silikonsko sredstvo proti penjenju;

(f)	raztopina fenolftaleina = 1 g/100 ml 95-odstotnega etanola;

(g)	indikatorska raztopina (Tashiro mešani indikator) = 2 g metilrdečega in 1 g metilenmodrega se raztopi v 1 000 ml 95-odstotnega etanola.

3. Kratek opis

Hlapne dušikove baze se ekstrahirajo iz vzorca z raztopino 0,6 mol/l perklorne kisline. Po alkalizaciji se ekstrakt destilira z vodno paro, hlapne bazične komponente pa se absorbirajo v predložko za kislino. Koncentracija TVB-N se določi s titracijo absorbiranih baz. Izrazi se v mg/100 g.

4. Kemikalije

Če ni navedeno drugače, se uporabijo kemikalije čistosti reagenta. Voda je bodisi destilirana bodisi demineralizirana in vsaj enake čistote.

5. Uporabijo se naslednje naprave in pripomočki:

(a)	mlin za meso za izdelavo dovolj homogeno sesekljanega ribjega mesa;

(b)	visokohitrostni mešalnik z 8 000 do 45 000 vrtljaji/minuto;

(c)	nagubani filtrirni papir premera 150 mm, za hitro filtriranje;

(d)	bireta, 5 ml, graduirana na 0,01 ml;

(e)	aparatura za destilacijo z vodno paro. Aparatura mora biti takšna, da omogoča reguliranje različnih količin pare in proizvaja konstantno količino pare v določenem času. Zagotavljati mora, da sproščene baze med dodajanjem snovi za alkalizacijo ne uhajajo.

6. Izvedba referenčnega postopka

Pri delu s perklorno kislino, ki je zelo jedka, se upoštevajo potrebni varnostni in preventivni ukrepi. Vzorci se pripravijo čim prej po prihodu v skladu z naslednjimi navodili:

(a)

priprava vzorca:

vzorec za analizo se previdno zmelje z mlinom za meso, kot je opisano v točki 5(a). Količina 10 g ± 0,1 g zmletega vzorca se odtehta v ustrezno posodo. To se zmeša z 90,0 ml raztopine perklorne kisline, dve minuti homogenizira z mešalnikom, kot je opisan v točki 5(b), in nato filtrira.

Tako pridobljeni ekstrakt se lahko hrani najmanj sedem dni pri temperaturi med približno 2 °C in 6 °C;

(b)

destilacija z vodno paro:

50,0 ml ekstrakta, pridobljenega v skladu s točko (a), se prenese v aparaturo za destilacijo z vodno paro, kot je opisana v točki 5(e). Za poznejše preverjanje alkalizacije ekstrakta se doda nekaj kapljic raztopine fenolftaleina. Po dodatku nekaj kapljic silikonskega sredstva proti penjenju se ekstraktu doda 6,5 ml raztopine natrijevega hidroksida in takoj se začne destilacija z vodno paro.

Destilacija z vodno paro se uravna tako, da v 10 minutah nastane približno 100 ml destilata. Destilacijska odtočna cev se potopi v predložko s 100 ml raztopine borove kisline, ki ji je dodanih od tri do pet kapljic indikatorske raztopine. Po točno 10 minutah je destilacija končana. Destilacijska odtočna cev se odstrani iz predložke in spere z vodo. Hlapne baze, ki so v raztopini predložke, se določijo s titracijo s standardno raztopino klorovodikove kisline.

pH vrednost končne točke mora biti 5,0 ± 0,1;

(c)	titracija: potrebna je dvakratna ponovitev analize. Uporabljena metoda je pravilna, če razlika med obema analizama ni večja od 2 mg/100 g;

(d)	slepi preskus: izvede se slepi preskus, kot je opisan v točki (b). Namesto ekstrakta se uporabi 50,0 ml raztopine perklorne kisline.

7. Izračun koncentracije TVB-N

S titracijo raztopine predložke s standardno raztopino klorovodikove kisline se koncentracija TVB-N izračuna z naslednjo enačbo:

Formula

pri čemer:

V1	=	volumen 0,01 mol standardne raztopine klorovodikove kisline v ml za vzorec;
V0	=	volumen 0,01 mol standardne raztopine klorovodikove kisline v ml za slepi vzorec;
M	=	masa vzorca v gramih.

Poleg tega se zahtevajo še:

(a)	dvakratna analiza. Uporabljena metoda je pravilna, če razlika med obema analizama ni večja od 2 mg/100 g;

(b)	preverjanje opreme. Oprema se preveri z destilacijo raztopine NH4Cl, ekvivalentne 50 mg TVB-N/100 g;

(c)	standardni odkloni. Izračunata se standardni odklon ponovljivosti Sr = 1,20 mg/100 g in standardni odklon obnovljivosti SR = 2,50 mg/100 g.

D. Aparatura za destilacijo TVB-N z vodno paro

Sample extract

Steam injection tube

Distillation tube

Steam generator

Flask or breaker

(Boric acid)

End of condenser

Cool water

Cooler

(1) Uredba Sveta (ES) št. 2406/96 z dne 26. novembra 1996 o določitvi skupnih tržnih standardov za nekatere ribiške proizvode. UL L 334, 23.12.1996, str. 1.

17.5.2019

Uradni list Evropske unije

L 131/101

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/628

z dne 8. aprila 2019

o vzorcih uradnih spričeval za nekatere živali in blago ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2074/2005 in Izvedbene uredbe (EU) 2016/759 v zvezi s temi vzorci spričeval

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Uredbi (EU) 2017/625 so določena pravila o uradnem nadzoru in drugih nadzornih dejavnostih, ki jih izvajajo pristojni organi držav članic za preverjanje, ali so področja, kot je varnost hrane, skladna z zakonodajo Unije v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije. Določeno je zlasti uradno potrjevanje, kadar je to ustrezno, da se zagotovi skladnost s pravili EU o živalih in blagu.

(2)	Točka (a) prvega odstavka člena 90 Uredbe (EU) 2017/625 pooblašča Komisijo, da z izvedbenimi akti sprejme pravila v zvezi z vzorci uradnih spričeval in pravila za izdajo takih spričeval, kadar zahteve niso določene v pravilih iz člena 1(2) navedene uredbe.

(3)	Pošiljkam živali in blaga se priloži uradno spričevalo, izdano na papirju ali v elektronski obliki. Zato je poleg zahtev iz poglavja VII naslova II Uredbe (EU) 2017/625 primerno določiti skupne zahteve glede izdaje uradnih spričeval za oba primera.

(4)

Vzorci spričeval so vključeni v elektronski sistem TRACES, vzpostavljen z Odločbo Komisije 2003/623/ES (2), da bi se olajšali in pospešili upravni postopki na mejah Unije ter omogočila elektronska komunikacija med pristojnimi organi, ki pomaga preprečevati morebitne goljufive ali zavajajoče prakse v zvezi z uradnimi spričevali.

(5)

Od leta 2003 se je računalniška tehnologija znatno razvila in sistem TRACES je bil spremenjen, da bi se izboljšale kakovost, obdelava in varna izmenjava podatkov. Zato bi bilo treba obliko vzorcev spričeval in opomb o njihovem izpolnjevanju, določenih v tej uredbi, prilagoditi sistemu TRACES, na primer z uporabo več oznak kombinirane nomenklature (KN) ali zagotavljanjem sledljivosti za tristransko trgovino, kadar država odpreme ni država porekla pošiljke.

(6)	V skladu s členom 133(4) Uredbe (EU) 2017/625 je treba sistem TRACES vključiti v sistem upravljanja informacij za uradni nadzor (Information Management System for Official Controls – IMSOC). Zato bi bilo treba vzorce zdravstvenih spričeval, določene v tej uredbi, prilagoditi sistemu IMSOC.

(7)	Točka (c) prvega odstavka člena 90 Uredbe (EU) 2017/625 pooblašča Komisijo, da z izvedbenimi akti določi pravila glede postopkov za izdajo nadomestnih spričeval.

(8)

Da bi se izognili nepravilni uporabi in zlorabam, je pomembno opredeliti primere, v katerih se lahko izda nadomestno spričevalo, in zahteve, ki jih morajo taka spričevala izpolnjevati. Ti primeri bi morali biti zlasti omejeni na očitne upravne napake, kot so napačen vrstni red številk v številki kontejnerja ali številki zalivke ali napake pri črkovanju v naslovih ali opisih proizvodov.

(9)	Člen 126(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 določa, da mora biti pošiljkam nekaterih živali in blaga priloženo uradno spričevalo, uradno potrdilo ali drugo dokazilo, da je pošiljka skladna z veljavnimi pravili iz člena 1(2) navedene uredbe.

(10)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/625 (3) določa seznam blaga in živali, namenjenih za prehrano ljudi, zlasti proizvodov živalskega izvora, živih žuželk ter kalčkov in semen, namenjenih za proizvodnjo kalčkov, ki jim mora biti ob vstopu v Unijo priloženo uradno spričevalo, če so namenjeni za dajanje na trg. Za lažji uradni nadzor ob vstopu v Unijo bi bilo treba določiti vzorce uradnih spričeval za take blago in živali, namenjene za prehrano ljudi, v skladu s točko (a) prvega odstavka člena 90 in člena 126(3) Uredbe (EU) 2017/625.

(11)	Vzorci spričeval, ki se zahtevajo zaradi javnega zdravja, so trenutno določeni v različnih pravnih aktih. Primerno je, da se ti vzorci spričeval združijo v enem samem pravnem aktu s sklici nanje.

(12)

Kar zadeva potrjevanje nekaterih proizvodov živalskega izvora iz razlogov, povezanih z zdravjem živali, se uporabljajo skupni vzorci spričeval. Zahteve za potrjevanje iz razlogov, povezanih z zdravjem živali, bi bilo treba pregledati do 21. aprila 2021, tj. do datuma začetka uporabe Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Skupne vzorce spričeval bi bilo treba ohraniti do navedenega pregleda.

(13)

Zaradi uskladitve in jasnosti bi bilo treba v to uredbo vključiti vzorce spričeval, ki so trenutno določeni v Uredbi Komisije (ES) št. 2074/2005 (5), Uredbi Komisije (EU) št. 211/2013 (6) in Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/759 (7). Zato bi bilo treba ustrezno spremeniti Uredbo (ES) št. 2074/2005 in Izvedbeno uredbo (EU) 2016/759 ter razveljaviti Uredbo (EU) št. 211/2013.

(14)

Da bi se olajšalo preverjanje skladnosti z zahtevami EU, se zdi primerno uvesti dodatne nove vzorce zdravstvenih spričeval za vstop topljenih živalskih maščob in ocvirkov, žuželk in mesa plazilcev, namenjenih za dajanje na trg. Taki vzorci spričeval pristojnim organom v tretjih državah tudi omogočajo lažje razumevanje zahtev EU in tako olajšujejo vstop živalskih maščob in ocvirkov, žuželk in mesa plazilcev v Unijo.

(15)

Točka (e) prvega odstavka člena 90 Uredbe (EU) 2017/625 pooblašča Komisijo, da z izvedbenimi akti sprejme pravila o obliki dokumentov, ki morajo biti priloženi živalim ali blagu po opravljenem uradnem nadzoru. V skladu s členom 5 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/624 (8) morajo taka zdravstvena spričevala spremljati živali na poti v klavnico, potem ko se na izvornem gospodarstvu opravi pregled ante mortem. Zato bi bilo treba obliko takih spričeval določiti v tej uredbi.

(16)	V primeru nujnega zakola zunaj klavnice je zaradi usklajenosti in jasnosti primerno, da se v tej uredbi določi vzorec spričevala za izjavo, ki jo mora dati (uradni) veterinar v skladu s točko 6 poglavja VI oddelka I Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(17)	Ker se Uredba (EU) 2017/625 začne uporabljati 14. decembra 2019, bi se morala tudi ta uredba uporabljati od navedenega datuma.

(18)	Primerno je uvesti prehodno obdobje, da bi se upoštevale pošiljke živali in blaga, ki se pošljejo in po potrebi potrdijo pred datumom uporabe te uredbe.

(19)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1. Ta uredba določa:

(a)	pravila za enotno uporabo členov 88 in 89 Uredbe (EU) 2017/625 glede podpisa in izdaje uradnih spričeval ter jamstev o zanesljivosti uradnih spričeval, da se zagotovi skladnost z zahtevami člena 126(2)(c) navedene uredbe;

(b)	zahteve za vzorce uradnih spričeval, ki se ne predložijo v sistem IMSOC;

(c)	zahteve za vzorce uradnih spričeval, ki se predložijo v sistem IMSOC;

(d)	zahteve za nadomestna spričevala.

2. Ta uredba določa tudi:

(a)	vzorce uradnih spričeval za vstop živali, proizvodov živalskega izvora, sestavljenih proizvodov, zarodnega materiala in živalskih stranskih proizvodov v Unijo, ter opombe o njihovem izpolnjevanju;

(b)

posebne vzorce uradnih spričeval za vstop naslednjih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi in dajanje na trg, v Unijo:

(i)	proizvodi živalskega izvora, za katere se tako spričevalo zahteva v skladu s členom 13 Delegirane uredbe (EU) 2019/625;

(ii)	žive žuželke;

(iii)

kalčki in semena, namenjena za proizvodnjo kalčkov;

(c)	vzorce uradnih spričeval v primeru pregleda ante mortem na izvornem gospodarstvu ali v primeru nujnega zakola zunaj klavnice.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„dajanje na trg“ pomeni dajanje v promet, kot je opredeljeno v členu 3(8) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (10);

(2)	„kalčki“ pomenijo kalčke, kot so opredeljeni v členu 2(a) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 208/2013 (11);

(3)	„klavnica“ pomeni klavnico, kot je opredeljena v točki 1.16 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(4)	„sveže meso“ pomeni sveže meso, kot je opredeljeno v točki 1.10 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(5)	„meso“ pomeni meso, kot je opredeljeno v točki 1.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(6)	„perutnina“ pomeni perutnino, kot je opredeljena v točki 1.3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(7)	„divjad“ pomeni divjad, kot je opredeljena v točki 1.5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(8)	„jajca“ pomenijo jajca, kot so opredeljena v točki 5.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(9)	„jajčni proizvodi“ pomenijo jajčne izdelke, kot so opredeljeni v točki 7.3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(10)	„mesni pripravki“ pomenijo mesne pripravke, kot so opredeljeni v točki 1.15 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(11)	„mesni proizvodi“ pomenijo mesne izdelke, kot so opredeljeni v točki 7.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(12)	„obdelani želodci, mehurji in čreva“ pomenijo obdelane želodce, mehurje in čreva, kot so opredeljeni v točki 7.9 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(13)	„školjke“ pomenijo školjke, kot so opredeljene v točki 2.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(14)	„ribiški proizvodi“ pomenijo ribiške proizvode, kot so opredeljeni v točki 3.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(15)	„surovo mleko“ pomeni surovo mleko, kot je opredeljeno v točki 4.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(16)	„mlečni proizvodi“ pomenijo mlečne izdelke, kot so opredeljeni v točki 7.2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(17)	„kolostrum“ pomeni kolostrum, kot je opredeljen v točki 1 oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(18)	„proizvodi na osnovi kolostruma“ pomenijo proizvode na osnovi kolostruma, kot so opredeljeni v točki 2 oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(19)	„žabji kraki“ pomenijo žabje krake, kot so opredeljeni v točki 6.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(20)	„polži“ pomenijo polže, kot so opredeljeni v točki 6.2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(21)	„topljena živalska maščoba“ pomeni topljeno živalsko maščobo, kot je opredeljena v točki 7.5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(22)	„ocvirki“ pomenijo ocvirke, kot so opredeljeni v točki 7.6 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(23)	„želatina“ pomeni želatino, kot je opredeljena v točki 7.7 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(24)	„kolagen“ pomeni kolagen, kot je opredeljen v točki 7.8 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(25)	„med“ pomeni med, kot je opredeljen v točki 1 dela IX Priloge II k Uredbi (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (12);

(26)	„čebelarski proizvodi“ pomenijo čebelarske proizvode, kot so opredeljeni v točki 2 dela IX Priloge II k Uredbi (EU) št. 1308/2013;

(27)	„meso plazilcev“ pomeni meso plazilcev, kot je opredeljeno v členu 2(16) Delegirane uredbe (EU) 2019/625;

(28)	„žuželke“ pomenijo žuželke, kot so opredeljene v členu 2(17) Delegirane uredbe (EU) 2019/625;

(29)	„hladilno plovilo“ pomeni hladilno plovilo, kot je opredeljeno v členu 2(26) Delegirane uredbe (EU) 2019/625;

(30)	„zamrzovalno plovilo“ pomeni zamrzovalno plovilo, kot je opredeljeno v točki 3.3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(31)	„predelovalno plovilo“ pomeni predelovalno plovilo, kot je opredeljeno v točki 3.2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(32)	„proizvodno območje“ pomeni proizvodno območje, kot je opredeljeno v točki 2.5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(33)	„odpremni center“ pomeni odpremni center, kot je opredeljen v točki 2.7 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(34)	„mehansko izkoščeno meso“ pomeni mehansko izkoščeno meso, kot je opredeljeno v točki 1.14 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(35)	„obrat za predelavo divjadi“ pomeni obrat za obdelavo divjadi, kot je opredeljen v točki 1.18 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(36)	„razsekovalnica“ pomeni razsekovalnico, kot je opredeljena v točki 1.17 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(37)	„gojena divjad“ pomeni gojeno divjad, kot je opredeljena v točki 1.6 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004.

Člen 3

Zahteve za vzorce uradnih spričeval, ki se ne predložijo v sistem IMSOC

Vzorci uradnih spričeval za živali, proizvode živalskega izvora, sestavljene proizvode, zarodni material, živalske stranske proizvode, kalčke in semena, namenjena za proizvodnjo kalčkov, s poreklom iz tretjih držav ali njihovih regij, ki se v skladu z zakonodajo Unije zahtevajo za vstop v Unijo in se ne predložijo v sistem IMSOC, izpolnjujejo naslednje zahteve:

(1)	Poleg podpisa uradnika, pristojnega za izdajo spričevala, spričevalo vsebuje uradni žig. Barva podpisa se razlikuje od barve tiska. Ta zahteva se uporablja tudi za žige, ki niso reliefni ali vodni žigi.

(2)	Če vzorec spričevala vsebuje izjave, uradnik, pristojen za izdajo spričevala, tiste, ki niso relevantne, prečrta, parafira in ožigosa ali pa se v celoti umaknejo iz spričevala.

(3)

Spričevalo je sestavljeno iz:

(a)	enega samega lista papirja ali

(b)	več listov papirja, pri čemer so vsi listi nedeljivi in tvorijo povezano celoto, ali

(c)	niza strani, ki so oštevilčene tako, da je razvidno, da so del zaključenega niza.

(4)	Če je spričevalo sestavljeno iz niza strani, je na vsaki strani navedena edinstvena kodna oznaka iz člena 89(1)(a) Uredbe (EU) 2017/625, vsebuje pa tudi podpis uradnika, pristojnega za izdajo spričevala, in uradni žig.

(5)	Spričevalo se izda, preden pošiljka, na katero se nanaša, zapusti nadzor pristojnih organov tretje države, ki izdajo spričevalo.

Člen 4

Zahteve za vzorce uradnih spričeval, ki se predložijo v sistem IMSOC

1. Vzorci uradnih spričeval za vstop živali, proizvodov živalskega izvora, sestavljenih proizvodov, zarodnega materiala in živalskih stranskih proizvodov s poreklom iz tretjih držav ali njihovih regij, v Unijo, ki se predložijo v sistem IMSOC, temeljijo na vzorcu uradnega spričevala, določenem v Prilogi I.

2. Del II vzorcev uradnih spričeval iz odstavka 1 vključuje posebna zdravstvena jamstva in informacije, ki se zahtevajo v delu II ustreznih vzorcev uradnih spričeval za živali, proizvode živalskega izvora, sestavljene proizvode, zarodni material in živalske stranske proizvode s poreklom iz tretjih držav ali njihovih regij, ki se v skladu z zakonodajo Unije zahtevajo za vstop v Unijo.

3. Uradno spričevalo se predloži v sistem IMSOC, preden pošiljka, na katero se nanaša, zapusti nadzor pristojnih organov tretje države, ki izdajo spričevalo.

4. Zahteve iz tega člena ne vplivajo na naravo, vsebino in obliko uradnih spričeval ali potrdil iz člena 73(2)(b) in (c) ter člena 129(2)(a) Uredbe (EU) 2017/625.

Člen 5

Nadomestna spričevala

1. Pristojni organi lahko izdajo nadomestno spričevalo le v primeru upravnih napak v prvotnem spričevalu ali če je bilo prvotno spričevalo poškodovano ali izgubljeno.

2. Nadomestno spričevalo ne spreminja informacij iz prvotnega spričevala o identifikaciji, sledljivosti in zdravstvenih jamstvih glede pošiljk.

3. Poleg tega za nadomestno spričevalo velja naslednje:

(a)	jasno se sklicuje na edinstveno kodno oznako iz člena 89(1)(a) Uredbe (EU) 2017/625 in datum izdaje prvotnega spričevala in v njem je jasno navedeno, da nadomešča prvotno spričevalo;

(b)	ima novo številko spričevala, ki se razlikuje od številke prvotnega spričevala;

(c)	vsebuje datum izdaje in ne datum izdaje prvotnega spričevala ter

(d)	se pristojnim organom predloži v izvirniku, razen v primeru elektronskih nadomestnih spričeval, predloženih v sistem IMSOC.

Člen 6

Opombe o izpolnjevanju vzorcev uradnih spričeval

Vzorci uradnih spričeval iz členov 12, 13 in 15 do 27 se izpolnijo na podlagi opomb iz Priloge II.

Člen 7

Vzorci uradnih spričeval za vstop svežega mesa kopitarjev v Unijo za dajanje na trg

Za izpolnitev zahtev glede izdajanja spričeval iz členov 88 in 89 ter člena 126(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 se za vstop svežega mesa kopitarjev v Unijo za dajanje na trg uporabljajo vzorci uradnih spričeval „BOV“, „OVI“, „POR“, „EQU“, „RUF“, „RUW“, „SUF“, „SUW“ in „EQW“ iz dela 2 Priloge II k Uredbi Komisije (EU) št. 206/2010 (13).

Člen 8

Vzorci uradnih spričeval za vstop mesa perutnine, ratitov in divjih ptic ter jajc in jajčnih proizvodov v Unijo za dajanje na trg

Za izpolnitev zahtev glede izdajanja spričeval iz členov 88 in 89 ter člena 126(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 se za vstop mesa perutnine, ratitov in divjih ptic ter jajc in jajčnih proizvodov v Unijo za dajanje na trg uporabljajo vzorci uradnih spričeval „POU“, „POU-MI/MSM“, „RAT“, „RAT-MI/MSM“, „WGM“, „WGM-MI/MSM“, „E“ in „EP“ iz dela 2 Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 798/2008 (14).

Člen 9

Vzorci uradnih spričeval za vstop mesa divjih leporidov, nekaterih divjih kopenskih sesalcev in gojenih kuncev v Unijo za dajanje na trg

Za izpolnitev zahtev glede izdajanja spričeval iz členov 88 in 89 ter člena 126(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 se za vstop mesa divjih leporidov, nekaterih divjih kopenskih sesalcev in gojenih kuncev v Unijo za dajanje na trg uporabljajo vzorci uradnih spričeval „WL“, „WM“ in „RM“ iz Priloge II k Uredbi Komisije (ES) št. 119/2009 (15).

Člen 10

Vzorec uradnega spričevala za vstop mesnih pripravkov v Unijo za dajanje na trg

Za izpolnitev zahtev glede izdajanja spričeval iz členov 88 in 89 ter člena 126(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 se za vstop mesnih pripravkov v Unijo za dajanje na trg uporablja vzorec uradnega spričevala iz Priloge II k Odločbi Komisije 2000/572/ES (16).

Člen 11

Vzorci uradnih spričeval za vstop nekaterih mesnih proizvodov ter obdelanih želodcev, mehurjev in črev v Unijo za dajanje na trg

Za izpolnitev zahtev glede izdajanja spričeval iz členov 88 in 89 ter člena 126(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 se za vstop nekaterih mesnih proizvodov ter obdelanih želodcev, mehurjev in črev v Unijo za dajanje na trg uporablja vzorec uradnega spričevala iz Priloge III k Odločbi Komisije 2007/777/ES (17). Vendar se v primeru vstopa črev za klobase v Unijo za dajanje na trg uporablja veterinarsko zdravstveno spričevalo iz Priloge IA k Odločbi Komisije 2003/779/ES (18).

Člen 12

Vzorci uradnih spričeval za vstop živih školjk, iglokožcev, plaščarjev in morskih polžev v Unijo za dajanje na trg

Za izpolnitev zahtev glede izdajanja spričeval iz členov 88 in 89 ter člena 126(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 se za vstop živih školjk, iglokožcev, plaščarjev in morskih polžev v Unijo za dajanje na trg uporablja vzorec uradnega spričevala iz poglavja A dela I Priloge III k tej uredbi. V primeru vstopa v Unijo in dajanja na trg predelanih školjk vrste Acanthocardia Tuberculatum se spričevalu iz prvega stavka doda vzorec uradnega spričevala, določen v poglavju B dela I Priloge III k tej uredbi.

Člen 13

Vzorci uradnih spričeval za vstop ribiških proizvodov v Unijo za dajanje na trg

1. Za izpolnitev zahtev glede izdajanja spričeval iz členov 88 in 89 ter člena 126(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 se za vstop ribiških proizvodov v Unijo za dajanje na trg uporablja vzorec uradnega spričevala iz poglavja A dela II Priloge III k tej uredbi.

2. V primeru ribiških proizvodov, ki jih ulovijo plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, in so preneseni v tretjih državah s skladiščenjem ali brez njega, se uporablja vzorec spričevala iz poglavja B dela II Priloge III k tej uredbi.

3. Za izpolnitev zahtev glede izdajanja spričeval iz členov 88 in 89 ter člena 126(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 se v primeru neposrednega uvoza ribiških proizvodov iz hladilnega, zamrzovalnega ali predelovalnega plovila, kot je določeno v členu 11(3) Delegirane uredbe (EU) 2019/625, uporabi vzorec uradnega spričevala, ki ga podpiše kapitan in je določen v poglavju C dela II Priloge III k tej uredbi.

Člen 14

Vzorci uradnih spričeval za vstop surovega mleka, kolostruma, mlečnih proizvodov in proizvodov na osnovi kolostruma v Unijo za dajanje na trg

Za izpolnitev zahtev glede izdajanja spričeval iz členov 88 in 89 ter člena 126(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 se za vstop surovega mleka, kolostruma, mlečnih proizvodov in proizvodov na osnovi kolostruma v Unijo za dajanje na trg uporabljajo vzorci uradnih spričeval „Mleko – RM“, „Mleko – RMP“, „Mleko – HTB“, „Mleko – HTC“ in „Kolostrum – C/CPB“ iz dela 2 Priloge II k Uredbi Komisije (EU) št. 605/2010 (19).

Člen 15

Vzorec uradnega spričevala za vstop ohlajenih, zamrznjenih ali pripravljenih žabjih krakov, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo za dajanje na trg

Za izpolnitev zahtev glede izdajanja spričeval iz členov 88 in 89 ter člena 126(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 se za vstop ohlajenih, zamrznjenih ali pripravljenih žabjih krakov, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo za dajanje na trg uporablja vzorec uradnega spričevala iz dela III Priloge III k tej uredbi.

Člen 16

Vzorec uradnega spričevala za vstop ohlajenih, zamrznjenih, brez lupine, kuhanih, pripravljenih ali konzerviranih polžev, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo za dajanje na trg

Za izpolnitev zahtev glede izdajanja spričeval iz členov 88 in 89 ter člena 126(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 se za vstop ohlajenih, zamrznjenih, brez lupine, kuhanih, pripravljenih ali konzerviranih polžev, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo za dajanje na trg uporablja vzorec uradnega spričevala iz dela IV Priloge III k tej uredbi.

Člen 17

Vzorec uradnega spričevala za vstop topljenih živalskih maščob in ocvirkov, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo za dajanje na trg

Za izpolnitev zahtev glede izdajanja spričeval iz členov 88 in 89 ter člena 126(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 se za vstop topljenih živalskih maščob in ocvirkov, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo za dajanje na trg uporablja vzorec uradnega spričevala iz dela V Priloge III k tej uredbi.

Člen 18

Vzorec uradnega spričevala za vstop želatine, namenjene za prehrano ljudi, v Unijo za dajanje na trg

Za izpolnitev zahtev glede izdajanja spričeval iz členov 88 in 89 ter člena 126(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 se za vstop želatine, namenjene za prehrano ljudi, v Unijo za dajanje na trg uporablja vzorec uradnega spričevala iz dela VI Priloge III k tej uredbi.

Člen 19

Vzorec uradnega spričevala za vstop kolagena, namenjenega za prehrano ljudi, v Unijo za dajanje na trg

Za izpolnitev zahtev glede izdajanja spričeval iz členov 88 in 89 ter člena 126(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 se za vstop kolagena, namenjenega za prehrano ljudi, v Unijo za dajanje na trg uporablja vzorec uradnega spričevala iz dela VII Priloge III k tej uredbi.

Člen 20

Vzorec uradnega spričevala za vstop surovin za proizvodnjo želatine in kolagena, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo za dajanje na trg

Za izpolnitev zahtev glede izdajanja spričeval iz členov 88 in 89 ter člena 126(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 se za vstop surovin za proizvodnjo želatine in kolagena, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo za dajanje na trg uporablja vzorec uradnega spričevala iz dela VIII Priloge III k tej uredbi.

Člen 21

Vzorec uradnega spričevala za vstop obdelanih surovin za proizvodnjo želatine in kolagena, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo za dajanje na trg

Za izpolnitev zahtev glede izdajanja spričeval iz členov 88 in 89 ter člena 126(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 se za vstop obdelanih surovin za proizvodnjo želatine in kolagena, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo za dajanje na trg uporablja vzorec uradnega spričevala iz dela IX Priloge III k tej uredbi.

Člen 22

Vzorec uradnega spričevala za vstop medu in drugih čebelarskih proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo za dajanje na trg

Za izpolnitev zahtev glede izdajanja spričeval iz členov 88 in 89 ter člena 126(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 se za vstop medu in drugih čebelarskih proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo za dajanje na trg uporablja vzorec uradnega spričevala iz dela X Priloge III k tej uredbi.

Člen 23

Vzorec uradnega spričevala za vstop visokorafiniranega hondroitin sulfata, hialuronske kisline, drugih proizvodov iz hidroliziranega hrustanca, hitosana, glukozamina, sirila, želatine iz ribjih mehurjev in aminokislin, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo za dajanje na trg

Za izpolnitev zahtev glede izdajanja spričeval iz členov 88 in 89 ter člena 126(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 se za vstop visokorafiniranega hondroitin sulfata, hialuronske kisline, drugih proizvodov iz hidroliziranega hrustanca, hitosana, glukozamina, sirila, želatine iz ribjih mehurjev in aminokislin, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo za dajanje na trg uporablja vzorec uradnega spričevala iz dela XI Priloge III k tej uredbi.

Člen 24

Vzorec uradnega spričevala za vstop mesa plazilcev, namenjenega za prehrano ljudi, v Unijo za dajanje na trg

Za izpolnitev zahtev glede izdajanja spričeval iz členov 88 in 89 ter člena 126(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 se za vstop mesa plazilcev, namenjenega za prehrano ljudi, v Unijo za dajanje na trg uporablja vzorec uradnega spričevala iz dela XII Priloge III k tej uredbi.

Člen 25

Vzorec uradnega spričevala za vstop žuželk, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo za dajanje na trg

Za izpolnitev zahtev glede izdajanja spričeval iz členov 88 in 89 ter člena 126(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 se za vstop žuželk, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo za dajanje na trg uporablja vzorec uradnega spričevala iz dela XIII Priloge III k tej uredbi.

Člen 26

Vzorec uradnega spričevala za vstop drugih proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi, ki niso zajeti v členih 7 do 25, v Unijo za dajanje na trg

Za izpolnitev zahtev glede izdajanja spričeval iz členov 88 in 89 ter člena 126(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 se za vstop drugih proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi, ki niso zajeti v členih 7 do 25 te uredbe, v Unijo za dajanje na trg uporablja vzorec uradnega spričevala iz dela XIV Priloge III k tej uredbi.

Člen 27

Vzorec uradnega spričevala za vstop kalčkov in semen, namenjenih za proizvodnjo kalčkov, v Unijo za dajanje na trg

Za izpolnitev zahtev glede izdajanja spričeval iz členov 88 in 89 ter člena 126(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 se za vstop kalčkov in semen, namenjenih za proizvodnjo kalčkov, v Unijo za dajanje na trg uporablja vzorec uradnega spričevala iz dela XV Priloge III k tej uredbi.

Člen 28

Vzorci uradnih spričeval v primeru pregleda ante mortem na izvornem gospodarstvu

Za izpolnitev zahtev glede izdajanja spričeval iz členov 88 in 89 ter člena 126(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 se v primeru pregleda ante mortem na izvornem gospodarstvu v skladu s členoma 5 in 6 Delegirane uredbe (EU) 2019/624 uporabijo vzorci uradnih spričeval iz Priloge IV k tej uredbi.

Člen 29

Vzorec uradnega spričevala v primeru nujnega zakola zunaj klavnice

Za izpolnitev zahtev glede izdajanja spričeval iz členov 88 in 89 ter člena 126(2)(c) Uredbe (EU) 2017/625 se v primeru nujnega zakola zunaj klavnice v skladu s členom 4 Delegirane uredbe (EU) 2019/624 uporabi vzorec uradnega spričevala iz Priloge V k tej uredbi.

Člen 30

Spremembe Uredbe (ES) št. 2074/2005

Uredba (ES) št. 2074/2005 se spremeni:

(1)	člen 6 se črta;

(2)	Priloga VI se črta.

Člen 31

Spremembe Izvedbene uredbe (EU) 2016/759

Izvedbena uredba (EU) 2016/759 se spremeni:

(1)	člen 2 se črta;

(2)	Priloga II se črta.

Člen 32

Razveljavitev

Uredba (EU) št. 211/2013 se razveljavi. Sklicevanja na Uredbo (EU) št. 211/2013 se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VI k tej uredbi.

Člen 33

Prehodne določbe

Pošiljke proizvodov živalskega izvora, ki so jim priložena ustrezna spričevala, izdana v skladu z Uredbo (ES) št. 2074/2005, Uredbo (EU) št. 211/2013 in Izvedbeno uredbo (EU) 2016/759, se lahko sprejmejo za vstop v Unijo do 13. marca 2020, če je bilo spričevalo podpisano pred 14. decembrom 2019.

Do 13. marca 2020 pošiljke topljenih živalskih maščob in ocvirkov lahko vstopijo v Unijo, če se zanje uporablja spričevalo za mesne izdelke iz Priloge III k Odločbi 2007/777/ES, pošiljke mesa plazilcev, žuželk in drugih proizvodov živalskega izvora iz člena 26 pa lahko vstopijo v Unijo brez spričevala iz Priloge III k tej uredbi.

Člen 34

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 14. decembra 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. aprila 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(2) Odločba Komisije 2003/623/ES z dne 19. avgusta 2003 o razvoju celovitega računalniškega veterinarskega sistema Traces (UL L 216, 28.8.2003, str. 58).

(3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/625 z dne 4. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za vnos pošiljk nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo (glej stran 18 tega Uradnega lista).

(4) Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).

(5) Uredba Komisije (ES) št. 2074/2005 z dne 5. decembra 2005 o določitvi izvedbenih ukrepov za nekatere proizvode iz Uredbe (ES) št. 853/2004 in za organizacijo uradnega nadzora po uredbah (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004, o odstopanju od Uredbe (ES) št. 852/2004 ter spremembi uredb (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 854/2004 (UL L 338, 22.12.2005, str. 27).

(6) Uredba Komisije (EU) št. 211/2013 z dne 11. marca 2013 o zahtevah za certificiranje za uvoz v Unijo kalčkov in semen, namenjenih za proizvodnjo kalčkov (UL L 68, 12.3.2013, str. 26).

(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/759 z dne 28. aprila 2016 o pripravi seznamov tretjih držav, delov tretjih držav in ozemelj, iz katerih države članice dovolijo vnos nekaterih proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo, o določitvi zahtev za spričevala ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2074/2005 in razveljavitvi Odločbe 2003/812/ES (UL L 126, 14.5.2016, str. 13).

(8) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/624 z dne 8. februarja 2019 o posebnih pravilih za izvajanje uradnega nadzora proizvodnje mesa ter za pridelovalna območja in območja za ponovno nasaditev živih školjk v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (glej stran 1 tega Uradnega lista).

(9) Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

(10) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(11) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 208/2013 z dne 11. marca 2013 o zahtevah glede sledljivosti za kalčke in semena, namenjena za proizvodnjo kalčkov (UL L 68, 12.3.2013, str. 16).

(12) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(13) Uredba Komisije (EU) št. 206/2010 z dne 12. marca 2010 o seznamih tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov, iz katerih se odobri vnos nekaterih živali in svežega mesa v Evropsko unijo, ter o zahtevah za izdajo veterinarskih spričeval (UL L 73, 20.3.2010, str. 1).

(14) Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 z dne 8. avgusta 2008 o določitvi seznama tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Skupnost in njihov tranzit skozi Skupnost, ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (UL L 226, 23.8.2008, str. 1).

(15) Uredba Komisije (ES) št. 119/2009 z dne 9. februarja 2009 o seznamu tretjih držav ali njihovih delov za uvoz mesa divjih leporidov, nekaterih divjih kopenskih sesalcev in gojenih kuncev v Skupnost ali njegov tranzit skozi Skupnost ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (UL L 39, 10.2.2009, str. 12).

(16) Odločba Komisije 2000/572/ES z dne 8. septembra 2000 o določitvi pogojev za zdravstveno varstvo živali in javnozdravstveno varstvo ter veterinarsko certificiranje za uvoz mesnih pripravkov v Skupnost iz tretjih držav (UL L 240, 23.9.2000, str. 19).

(17) Odločba Komisije 2007/777/ES z dne 29. novembra 2007 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in javnozdravstvenim varstvom ter vzorcih spričeval za uvoz iz tretjih držav nekaterih mesnih izdelkov in obdelanih želodcev, mehurjev in črev za prehrano ljudi in o razveljavitvi Odločbe 2005/432/ES (UL L 312, 30.11.2007, str. 49).

(18) Odločba Komisije 2003/779/ES z dne 31. oktobra 2003 o določitvi zahtev v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in veterinarskih spričeval za uvoz živalskih črev iz tretjih držav (UL L 285, 1.11.2003, str. 38).

(19) Uredba Komisije (EU) št. 605/2010 z dne 2. julija 2010 o pogojih zdravstvenega varstva živali, javnozdravstvenih pogojih in veterinarskih spričevalih za vnos surovega mleka, mlečnih proizvodov, kolostruma in proizvodov na osnovi kolostruma, namenjenih za prehrano ljudi, v Evropsko unijo (UL L 175, 10.7.2010, str. 1).

PRILOGA I

VZORCI URADNIH SPRIČEVAL ZA VSTOP ŽIVALI, PROIZVODOV ŽIVALSKEGA IZVORA, SESTAVLJENIH PROIZVODOV, ZARODNEGA MATERIALA IN ŽIVALSKIH STRANSKIH PROIZVODOV V UNIJO

Besedilo slike

Besedilo slike

PRILOGA II

OPOMBE O IZPOLNJEVANJU VZORCEV URADNIH SPRIČEVAL ZA VSTOP ŽIVALI, PROIZVODOV ŽIVALSKEGA IZVORA, SESTAVLJENIH PROIZVODOV, ZARODNEGA MATERIALA IN ŽIVALSKIH STRANSKIH PROIZVODOV V UNIJO

Splošno

Za izbiro katere koli možnosti obkljukajte ali označite ustrezno okence s križcem (X).

Navedba „ISO“ pomeni mednarodno standardno dvočrkovno oznako države v skladu z mednarodnim standardom ISO 3166 alfa-2 (1).

V rubrikah I.15., I.18., I.20. in I.22. se lahko izbere samo ena od možnosti.

Če se prejemnik, mejna kontrolna točka vstopa (v nadaljnjem besedilu: MKT) ali podatki o prevozu (tj. prevozno sredstvo in datum) spremenijo po tem, ko je bilo spričevalo izdano, mora nosilec dejavnosti, odgovoren za pošiljko, obvestiti pristojni organ države članice vstopa. Zaradi take spremembe se ne zahteva nadomestno spričevalo.

Del I: Podrobnosti odpremljene pošiljke

Država:

ime tretje države, ki izda spričevalo.

Rubrika I.1.:

Pošiljatelj/izvoznik: ime in naslov (ulica, mesto in regija, pokrajina ali država, kot je ustrezno) fizične ali pravne osebe, ki pošilja pošiljko in ki mora biti v tretji državi, razen v primeru ponovnega vstopa pošiljk, ki izvirajo iz Evropske unije.

Rubrika I.2.:

Referenčna številka spričevala: edinstvena obvezna oznaka, ki jo dodeli pristojni organ tretje države v skladu s svojo klasifikacijo. Ta rubrika je obvezna za vsa spričevala, ki niso bila predložena prek IMSOC.

Rubrika I.2.a:

Referenčna številka IMSOC: edinstvena referenčna oznaka, ki jo samodejno dodeli sistem IMSOC, če je spričevalo registrirano v njem. Ta rubrika se ne izpolni, če spričevalo ni predloženo v IMSOC.

Rubrika I.3.:

Osrednji pristojni organ: ime osrednjega organa v tretji državi, ki izda spričevalo.

Rubrika I.4.:

Lokalni pristojni organ: če je to ustrezno, ime lokalnega organa v tretji državi, ki izda spričevalo.

Rubrika I.5.:

Prejemnik/uvoznik: ime in naslov fizične ali pravne osebe, ki ji je pošiljka namenjena, v namembni državi članici ali v tretji državi v primeru tranzita. Vendar te informacije niso obvezne za pošiljke, ki so v tranzitu skozi Evropsko unijo.

Rubrika I.6.:

Nosilec dejavnosti, odgovoren za pošiljko:

ime in naslov osebe v Evropski uniji, ki je odgovorna za pošiljko, ko se predloži MKT, in ki izda potrebne izjave pristojnim organom kot uvoznik ali v imenu uvoznika.

Za izdelke v tranzitu skozi Evropsko unijo: ime in naslov sta obvezna.

Za nekatere živali: ime in naslov sta obvezna, če se to zahteva v zadevni zakonodaji Evropske unije.

Za živali in proizvode za dajanje na trg: ime in naslov sta neobvezna.

Rubrika I.7.:

Država porekla:

Za proizvode: ime in oznaka ISO države, v kateri je bilo blago pridelano, proizvedeno in zapakirano (označeno z identifikacijsko oznako).

Za živali: država prebivališča v zahtevanem obdobju, kot je določeno v zadevnem zdravstvenem spričevalu Evropske unije. V primeru registriranih konjev, ki ponovno vstopajo v Evropsko unijo, država porekla pomeni državo, iz katere so bili nazadnje poslani.

V primeru trgovine, ki vključuje več kot eno tretjo državo (tristransko trgovanje), je treba izpolniti spričevalo za vsako državo porekla posebej.

Rubrika I.8.:

Regija izvora: za živali ali proizvode, na katere vplivajo ukrepi regionalizacije v skladu z zakonodajo Evropske unije, če je to ustrezno. Oznako odobrenih regij, območij ali kompartmentov je treba navesti, kot je določeno v zadevni zakonodaji Evropske unije.

Rubrika I.9.:

Namembna država: ime in oznaka ISO namembne države Evropske unije za živali ali proizvode.

Če so proizvodi v tranzitu, je treba navesti ime in oznako ISO namembne tretje države.

Rubrika I.10.:

Namembna regija: glej rubriko I.8.

Rubrika I.11.:

Kraj odpreme: ime, naslov in številka odobritve, če se tako zahteva v zakonodaji Evropske unije, gospodarstev ali obratov, iz katerih prihajajo živali ali proizvodi.

Za živali: gospodarstvo ali drugo uradno nadzorovano kmetijsko, industrijsko ali trgovinsko podjetje, vključno z živalskimi vrtovi, zabaviščnimi parki, naravnimi in lovskimi rezervati, kjer se živali redno gojijo ali vzrejajo.

Za zarodni material: osemenjevalna središča za pridobivanje ali skladiščenje semena ali skupine za zbiranje ali pridobivanje zarodkov.

Za druge proizvode: katera koli enota podjetja v sektorju živil ali živalskih stranskih proizvodov. Navesti je treba samo obrat, ki pošilja proizvode. V primeru trgovine, ki vključuje več kot eno tretjo državo (tristranska trgovina), je kraj odpreme zadnji obrat tretje države v izvozni verigi, iz katerega se končna pošiljka prepelje v Evropsko unijo.

Rubrika I.12.:

Namembni kraj:

ta podatek je neobvezen, razen v primeru skladiščenja proizvodov v tranzitu.

Za dajanje na trg: kraj, kamor so živali ali proizvodi poslani za končno raztovarjanje. Navedite ime, naslov in številko odobritve gospodarstev ali obratov v namembnem kraju, če je to ustrezno.

Za skladiščenje proizvodov v tranzitu: ime, naslov in številka odobritve skladišča v prosti coni, carinskega skladišča ali ladjarja.

Rubrika I.13.:

Kraj natovarjanja:

Za živali: ime mesta ali kraja natovarjanja živali in, v primeru predhodnega zbiranja, podatki o uradnem zbirnem centru.

Za proizvode: ime mesta in kategorije (na primer: obrat, gospodarstvo, pristanišče ali letališče) končnega kraja, kjer se proizvodi natovorijo na prevozno sredstvo za pot v Evropsko unijo. V primeru kontejnerja navedite, kje bo natovorjen na končno prevozno sredstvo za prevoz v Evropsko unijo. V primeru trajekta navedite kraj vkrcanja tovornjaka.

Rubrika I.14.:

Datum in čas pošiljanja:

Za živali: datum in čas predvidenega odhoda živali v prevoznem sredstvu (zrakoplovu, plovilu, železniškem vagonu ali cestnem prevoznem sredstvu).

Za proizvode: datum odhoda prevoznega sredstva (zrakoplova, plovila, železniškega vagona ali cestnega prevoznega sredstva).

Rubrika I.15.:

Prevozno sredstvo: prevozno sredstvo, ki zapusti državo odpreme.

Način prevoza: zrakoplov, plovilo, železniški vagon, cestno prevozno sredstvo ali drugo. „Drugo“ pomeni načine prevoza, ki niso zajeti v Uredbi Sveta (ES) št. 1/2005 (2).

Identifikacija prevoznega sredstva: za zrakoplove navedite številko leta, za plovila navedite ime ladij, za železniški prevoz navedite ime vlaka in številko vagona, za cestni prevoz navedite številko registrske tablice in, če je to ustrezno, številko registrske tablice priklopnika.

V primeru trajekta navedite identifikacijo cestnega prevoznega sredstva, številko registrske tablice in, če je to ustrezno, številko registrske tablice priklopnika ter ime trajekta, s katerim se načrtuje prevoz.

Rubrika I.16.:

MKT vstopa: navedite ime MKT in njeno identifikacijsko oznako, ki jo dodeli sistem IMSOC.

Rubrika I.17.:

Spremni dokumenti:

vrsto in referenčno številko dokumenta je treba navesti, kadar pošiljko spremljajo drugi dokumenti, kot je dovoljenje CITES, dovoljenje za invazivne tujerodne vrste ali trgovinski dokument (na primer številka letalskega tovornega lista, številka nakladnice ali komercialna številka vlaka ali cestnega prevoznega sredstva).

Rubrika I.18.:

Pogoji prevoza: kategorija zahtevane temperature med prevozom proizvodov (proizvodi pri prostorski temperaturi, ohlajeni, zamrznjeni). Izbere se lahko samo ena kategorija.

Rubrika I.19.:

Številka kontejnerja/številka zalivke: zadevne številke, če je to ustrezno.

Številka kontejnerja se navede, če se blago prevaža v zaprtih kontejnerjih.

Navesti je treba samo uradno številko zalivke. Uradna zalivka je veljavna, če se pritrdi na kontejner, tovornjak ali železniški vagon pod nadzorom pristojnega organa, ki izda spričevalo.

Rubrika I.20.:

Blago s spričevalom za: navedite namen dajanja na trg živali ali predvidene uporabe za proizvode, kot je navedeno v zadevnem zdravstvenem spričevalu Evropske unije.

Krma: zadeva samo živalske stranske proizvode, namenjene za krmo, iz Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

Odobreni organ: premik živali v odobreni organ, inštitut ali središče v skladu z Direktivo Sveta 92/65/EGS (4).

Umetna reprodukcija: zadeva samo zarodni material.

Vzreja/proizvodnja: za plemenske živali in živali za proizvodnjo, vključno z živalmi iz akvakulture, namenjenimi za gojenje.

Industrija konzerviranja: zadeva na primer tune, namenjene za industrijo konzerviranja.

Cirkus/razstava: za registrirane cirkuške in razstavne živali ter vodne živali za akvarije ali podobne dejavnosti, ki niso namenjene za nadaljnjo prodajo.

Pitanje: zadeva samo ovce in koze.

Nadaljnja obdelava: zadeva samo proizvode, ki jih je treba nadalje predelati, preden se dajo na trg.

Obnova populacije divjadi: zadeva samo divjad za obnovo staležev.

Prehrana ljudi: zadeva samo proizvode, namenjene za prehrano ljudi, za katere se v zakonodaji Evropske unije zahteva zdravstveno ali veterinarsko spričevalo.

Drugo: za namene, ki niso navedeni drugje v tej klasifikaciji, vključno z vodnimi živalmi, namenjenimi za komercialni ribolov.

Hišne živali: komercialni premiki psov, mačk, belih dihurjev in ptic v Unijo. Za okrasne vodne živali, namenjene za trgovine s hišnimi živalmi ali podobna podjetja za nadaljnjo prodajo.

Farmacevtska uporaba: živalski stranski proizvodi, ki niso primerni za prehrano ljudi ali živali, kakor je navedeno v Uredbi (ES) št. 1069/2009.

Karantena: nanaša se na Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 139/2013 (5) za ptice, razen perutnine, na Direktivo 92/65/EGS za mesojede živali, primate in netopirje ter na Direktivo Sveta 2006/88/ES (6) za živali iz akvakulture.

Registrirani enoprsti kopitarji: v skladu z Direktivo Sveta 2009/156/ES (7).

Ponovna nasaditev: zadeva samo živali iz akvakulture.

Zakol: za živali, ki so namenjene neposredno ali prek zbirnega centra v klavnico.

Tehnična uporaba: živalski stranski proizvodi, ki niso primerni za prehrano ljudi ali živali, kakor je navedeno v Uredbi (ES) št. 1069/2009.

Trgovinski vzorci: kot so opredeljeni v točki 39 Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 142/2011 (8).

Rubrika I.21.:

Za tranzit: samo za tranzit živali ali proizvodov skozi Evropsko unijo iz ene tretje države v drugo ali iz enega dela tretje države v drug del iste tretje države. Navedite ime in oznako ISO namembne tretje države.

Rubrika I.22.:

Za notranji trg: za vse pošiljke, namenjene na trg Evropske unije.

Dokončni uvoz: to možnost je treba uporabiti samo za pošiljke, namenjene za carinski postopek „sprostitev v prosti promet“ v Evropski uniji.

Za nekatere živali (na primer registrirane enoprste kopitarje) je treba izbrati samo eno od naslednjih možnosti:

Ponovni vstop: to možnost je treba uporabiti samo za živali, ki jim je odobren ponovni vstop, kot so registrirani konji za dirke, tekmovanja in kulturne prireditve, ki po začasnem izvozu ponovno vstopijo v Evropsko unijo.

Začasni sprejem: to možnost je treba uporabiti samo za vstop živali, ki jim je odobren začasen vstop v Evropsko unijo, kot so registrirani konji, ki vstopijo za obdobje, krajše od 90 dni.

Rubrika I.23.:

Skupno število pakiranj: število zabojev, kletk ali boksov, v katerih se živali prevažajo, število kriogenih posod za zarodni material ali število pakiranj za proizvode. V primeru pošiljk razsutega tovora je ta rubrika neobvezna.

Rubrika I.24.:

Količina:

Za živali: skupno število glav ali slamic, izraženo v enotah.

Za zarodni material: skupno število slamic, izraženo v enotah.

Za proizvode in vodne živali, razen okrasnih rib: skupna bruto in neto teža v kilogramih.

Skupna neto teža: opredeljena je kot masa samega blaga brez neposrednih kontejnerjev ali kakršnega koli pakiranja.

Skupna bruto teža: skupna teža v kilogramih. Ta teža je opredeljena kot skupna masa proizvodov, neposrednih kontejnerjev in njihovega celotnega pakiranja, vendar brez kontejnerjev za prevoz in druge prevozne opreme.

Rubrika I.25.:

Opis blaga: navedite ustrezno oznako harmoniziranega sistema (oznako HS) in naslov, ki ga je določila Svetovna carinska organizacija, kot je navedeno v Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (9). Ta carinski opis se po potrebi dopolni z dodatnimi informacijami, potrebnimi za razvrstitev živali ali proizvodov v veterinarskem smislu. Poleg tega navedite kakršne koli posebne zahteve v zvezi z živalmi ali naravo/predelavo proizvodov, kot so določene v zadevnem vzorcu zdravstvenega ali veterinarskega spričevala Evropske unije.

Območje: za živali ali proizvode, na katere vpliva določitev odobrenih območij ali kompartmentov v skladu z zakonodajo Evropske unije. Območja ali proizvodna območja (na primer v primeru školjk) morajo biti navedena, kakor so objavljena na seznamih Evropske unije odobrenih obratov.

Za živali: vrsta, pasma ali kategorija, identifikacijska metoda, identifikacijska številka, starost, spol, količina ali neto teža in test.

Za zarodni material: datum zbiranja ali pridobivanja, številka odobritve središča ali skupine, identifikacija slamice in količina. Poleg tega se za živali donorke navedejo vrsta, pasma ali kategorija in identifikacija.

Za proizvode: vrsta, vrsta proizvodov, vrsta obdelave, številka odobritve obratov skupaj z oznako ISO države (klavnica, predelovalni obrat, hladilnica), število pakiranj, vrsta pakiranja, serijska številka, neto teža in končni potrošnik (tj. proizvodi so pakirani za končnega potrošnika).

Vrsta: znanstveno ime ali kakor je opredeljena v skladu z zakonodajo Evropske unije.

Vrsta pakiranja: navedite vrsto pakiranja v skladu z opredelitvijo iz Priporočila št. 21 (10) UN/CEFACT (Center Združenih narodov za pospeševanje trgovine in elektronsko poslovanje).

Del II: Potrditev

Ta del mora izpolniti uradni veterinar ali uradni inšpektor.

Rubrika II.:

Podatki o zdravstvenem stanju: prosimo, da ta del izpolnite v skladu s posebnimi zdravstvenimi zahtevami Evropske unije, ki se nanašajo na živalske vrste ali naravo proizvodov in kot so določene v sporazumih o enakovrednosti z nekaterimi tretjimi državami ali drugi zakonodaji Evropske unije, kot je zakonodaja za izdajanje spričeval.

Kadar za pošiljko ne obstajajo potrdila o zdravstvenem stanju živali ali javnozdravstvena potrdila, se ta celotni oddelek črta ali razveljavi ali ne izda v skladu z opombami za del II posebnih zdravstvenih spričeval Evropske unije.

Rubrika II.a.:

Referenčna številka spričevala: ista referenčna oznaka kot v rubriki I.2.

Rubrika II.b.:

Referenčna številka IMSOC: ista referenčna oznaka kot v rubriki I.2.a.

Uradnik, pristojen za izdajo spričevala:

uradni veterinar ali uradni inšpektor, kot je določeno v zadevni zakonodaji Evropske unije: ime z velikimi tiskanimi črkami, kvalifikacija in naziv, po potrebi identifikacijska številka ter originalni žig pristojnega organa in datum podpisa.

(1) Seznam imen in oznak držav je na voljo na povezavi: http://www.iso.org/iso/country_codes/iso-3166-1_decoding_table.htm.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) 1255/97 (UL L 3, 5.1.2005, str. 1).

(3) Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).

(4) Direktiva Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (UL L 268, 14.9.1992, str. 54).

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 139/2013 z dne 7. januarja 2013 o pogojih zdravstvenega varstva živali pri uvozu nekaterih ptic v Unijo in pogojih za karanteno teh ptic (UL L 47, 20.2.2013, str. 1).

(6) Direktiva Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih (UL L 328, 24.11.2006, str. 14).

(7) Direktiva Sveta 2009/156/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (UL L 192, 23.7.2010, str. 1).

(8) Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L 54, 26.2.2011, str. 1).

(9) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(10) Zadnja različica: revizija 9 prilog V in VI, kot sta objavljeni na: http://www.unece.org/tradewelcome/un-centre-for-trade-facilitation-and-e-business-uncefact/outputs/cefactrecommendationsrec-index/list-of-trade-facilitation-recommendations-n-21-to-24.html.

PRILOGA III

VZOREC URADNIH SPRIČEVAL ZA VSTOP ŽIVALI IN BLAGA, NAMENJENIH ZA PREHRANO LJUDI, V UNIJO ZA DAJANJE NA TRG

DEL I

POGLAVJE A: VZOREC URADNEGA SPRIČEVALA ZA VSTOP ŽIVIH ŠKOLJK, IGLOKOŽCEV, PLAŠČARJEV IN MORSKIH POLŽEV V UNIJO ZA DAJANJE NA TRG

Besedilo slike

Besedilo slike

POGLAVJE B: DODATNI VZOREC URADNEGA SPRIČEVALA ZA PREDELANE ŠKOLJKE VRSTE ACANTHOCARDIA TUBERCULATUM

Besedilo slike

DEL II

POGLAVJE A: VZOREC URADNEGA SPRIČEVALA ZA VSTOP RIBIŠKIH PROIZVODOV V UNIJO ZA DAJANJE NA TRG

Besedilo slike

Besedilo slike

POGLAVJE B: VZOREC URADNEGA SPRIČEVALA ZA RIBIŠKE PROIZVODE, KI JIH ULOVIJO PLOVILA, KI PLUJEJO POD ZASTAVO DRŽAVE ČLANICE, IN SO PRENESENI V TRETJIH DRŽAVAH S SKLADIŠČENJEM ALI BREZ NJEGA

Besedilo slike

POGLAVJE C: VZOREC URADNEGA SPRIČEVALA, KI GA PODPIŠE KAPITAN IN KI SPREMLJA ZAMRZNJENE RIBIŠKE PROIZVODE OB VSTOPU V UNIJO ZA DAJANJE NA TRG NEPOSREDNO IZ ZAMRZOVALNEGA PLOVILA, HLADILNEGA PLOVILA ALI PREDELOVALNEGA PLOVILA

Besedilo slike

Besedilo slike

DEL III

VZOREC URADNEGA SPRIČEVALA ZA VSTOP OHLAJENIH, ZAMRZNJENIH ALI PRIPRAVLJENIH ŽABJIH KRAKOV, NAMENJENIH ZA PREHRANO LJUDI, V UNIJO ZA DAJANJE NA TRG

Besedilo slike

DEL IV

VZOREC URADNEGA SPRIČEVALA ZA VSTOP OHLAJENIH, ZAMRZNJENIH, BREZ LUPINE, KUHANIH, PRIPRAVLJENIH ALI KONZERVIRANIH POLŽEV, NAMENJENIH ZA PREHRANO LJUDI, V UNIJO ZA DAJANJE NA TRG

Besedilo slike

DEL V

VZOREC URADNEGA SPRIČEVALA ZA VSTOP TOPLJENIH ŽIVALSKIH MAŠČOB IN OCVIRKOV, NAMENJENIH ZA PREHRANO LJUDI, V UNIJO ZA DAJANJE NA TRG

Besedilo slike

Besedilo slike

DEL VI

VZOREC URADNEGA SPRIČEVALA ZA VSTOP ŽELATINE, NAMENJENE ZA PREHRANO LJUDI, V UNIJO ZA DAJANJE NA TRG

Besedilo slike

Besedilo slike

DEL VII

VZOREC URADNEGA SPRIČEVALA ZA VSTOP KOLAGENA, NAMENJENEGA ZA PREHRANO LJUDI, V UNIJO ZA DAJANJE NA TRG

Besedilo slike

Besedilo slike

DEL VIII

VZOREC URADNEGA SPRIČEVALA ZA VSTOP SUROVIN ZA PROIZVODNJO ŽELATINE IN KOLAGENA, NAMENJENIH ZA PREHRANO LJUDI, V UNIJO ZA DAJANJE NA TRG

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

DEL IX

VZOREC URADNEGA SPRIČEVALA ZA VSTOP OBDELANIH SUROVIN ZA PROIZVODNJO ŽELATINE IN KOLAGENA, NAMENJENIH ZA PREHRANO LJUDI, V UNIJO ZA DAJANJE NA TRG

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

DEL X

VZOREC URADNEGA SPRIČEVALA ZA VSTOP MEDU IN DRUGIH ČEBELARSKIH PROIZVODOV, NAMENJENIH ZA PREHRANO LJUDI, V UNIJO ZA DAJANJE NA TRG

Besedilo slike

DEL XI

VZOREC URADNEGA SPRIČEVALA ZA VSTOP VISOKORAFINIRANEGA HONDROITIN SULFATA, HIALURONSKE KISLINE, DRUGIH PROIZVODOV IZ HIDROLIZIRANEGA HRUSTANCA, HITOSANA, GLUKOZAMINA, SIRILA, ŽELATINE IZ RIBJIH MEHURJEV IN AMINOKISLIN, NAMENJENIH ZA PREHRANO LJUDI, V UNIJO ZA DAJANJE NA TRG

Besedilo slike

Besedilo slike

DEL XII

VZOREC URADNEGA SPRIČEVALA ZA VSTOP MESA PLAZILCEV, NAMENJENEGA ZA PREHRANO LJUDI, V UNIJO ZA DAJANJE NA TRG

Besedilo slike

Besedilo slike

DEL XIII

VZOREC URADNEGA SPRIČEVALA ZA VSTOP ŽUŽELK, NAMENJENIH ZA PREHRANO LJUDI, V UNIJO ZA DAJANJE NA TRG

Besedilo slike

Besedilo slike

DEL XIV

VZOREC URADNEGA SPRIČEVALA ZA VSTOP DRUGIH PROIZVODOV ŽIVALSKEGA IZVORA, NAMENJENIH ZA PREHRANO LJUDI, KI NISO ZAJETI V ČLENIH 7 DO 25 IZVEDBENE UREDBE KOMISIJE (EU) 2019/628, V UNIJO ZA DAJANJE NA TRG

Besedilo slike

Besedilo slike

DEL XV

VZOREC URADNEGA SPRIČEVALA ZA VSTOP KALČKOV IN SEMEN, NAMENJENIH ZA PROIZVODNJO KALČKOV, V UNIJO ZA DAJANJE NA TRG

Besedilo slike

Besedilo slike

PRILOGA IV

VZOREC URADNIH SPRIČEVAL V PRIMERU PREGLEDA ANTE MORTEM NA IZVORNEM GOSPODARSTVU

Del I: VZOREC URADNEGA SPRIČEVALA ZA ŽIVE ŽIVALI

Besedilo slike

Del II: VZOREC URADNEGA SPRIČEVALA ZA PERUTNINO, NAMENJENO ZA PROIZVODNJO FOIE GRAS, IN POZNEJE EVISCERIRANO PERUTNINO

Besedilo slike

Del III: VZOREC URADNEGA SPRIČEVALA ZA GOJENO DIVJAD, ZAKLANO NA IZVORNEM GOSPODARSTVU

Besedilo slike

Del IV: VZOREC URADNEGA SPRIČEVALA ZA GOJENO DIVJAD, ZAKLANO NA GOSPODARSTVU v skladu s točko 3a oddelka III Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004

Besedilo slike

PRILOGA V

VZOREC URADNEGA SPRIČEVALA V PRIMERU NUJNEGA ZAKOLA ZUNAJ KLAVNICE V SKLADU S ČLENOM 4 DELEGIRANE UREDBE KOMISIJE (EU) 2019/624 (1)

VZOREC URADNEGA SPRIČEVALA V PRIMERU NUJNEGA ZAKOLA ZUNAJ KLAVNICE

Besedilo slike

(1) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/624 z dne 8. februarja 2019 o posebnih pravilih za izvajanje uradnega nadzora proizvodnje mesa ter za pridelovalna območja in območja za ponovno nasaditev živih školjk v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 131, 17.5.2019, str. 1).

PRILOGA VI

KORELACIJSKA TABELA IZ ČLENA 32

Uredba (EU) št. 211/2013	Ta uredba
Člen 1	Člen 1(2)(b)(ii)
Člen 2	Člen 2(2)
Člen 3	Člen 27
Člen 4	—
Člen 5	—
Priloga	Del XV Priloge III

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 131

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 62 17. maj 2019

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/624 z dne 8. februarja 2019 o posebnih pravilih za izvajanje uradnega nadzora proizvodnje mesa ter za pridelovalna območja in območja za ponovno nasaditev živih školjk v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	1
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/625 z dne 4. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za vnos pošiljk nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo ( 1 )	18
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/626 z dne 5. marca 2019 o seznamih tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vnos nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Evropsko unijo, ter o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2016/759 v zvezi s temi seznami ( 1 )	31
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/627 z dne 15. marca 2019 o določitvi enotnih praktičnih ureditev za izvajanje uradnega nadzora nad proizvodi živalskega izvora, namenjenimi za prehrano ljudi, v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2074/2005 o uradnem nadzoru ( 1 )	51
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/628 z dne 8. aprila 2019 o vzorcih uradnih spričeval za nekatere živali in blago ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2074/2005 in Izvedbene uredbe (EU) 2016/759 v zvezi s temi vzorci spričeval ( 1 )	101