Uradni list L 282/2016

19.10.2016

Uradni list Evropske unije

L 282/4

PREVOD

PARIŠKI SPORAZUM

POGODBENICE TEGA SPORAZUMA,

KI SO pogodbenice Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: Konvencija),

SKLADNO z Durbansko platformo za okrepljene ukrepe, ki je bila sprejeta na podlagi sklepa 1/CP.17 na sedemnajstem zasedanju Konference pogodbenic Konvencije,

ZA URESNIČITEV cilja Konvencije in delujoč skladno z njenimi načeli, vključno z načelom pravičnosti ter skupnih, vendar različnih odgovornosti in individualnih zmožnosti, v luči različnih nacionalnih posebnosti,

PRIZNAVAJOČ potrebo po učinkovitem in postopnem odzivu na resno nevarnost spremembe podnebja, ki temelji na najboljših razpoložljivih znanstvenih dognanjih,

PRIZNAVAJOČ TUDI posebne potrebe in posebne okoliščine pogodbenic v razvoju, zlasti tistih, ki so posebej izpostavljene škodljivim učinkom spremembe podnebja, kakor določa Konvencija,

V CELOTI UPOŠTEVAJOČ posebne potrebe in posebne razmere v najmanj razvitih državah v smislu financiranja in prenosa tehnologije,

PRIZNAVAJOČ, da so lahko pogodbenice izpostavljene škodljivim učinkom ne le spremembe podnebja, temveč tudi ukrepov, ki se izvajajo v okviru odziva nanjo,

POUDARJAJOČ nerazdružljivost boja proti spremembi podnebja (z njim povezanih ukrepov, odzivov in učinkov), pravičnega dostopa do trajnostnega razvoja in izkoreninjenja revščine,

PRIZNAVAJOČ temeljno prednostno nalogo, da je treba prehransko varnost in odpravljanje lakote ter posebej ranljive vidike sistemov pridelave hrane obvarovati pred škodljivimi učinki spremembe podnebja,

UPOŠTEVAJOČ zahteve po pravični tranziciji delovne sile ter ustvarjanju dostojnih možnosti za delo in kakovostnih delovnih mest skladno z razvojnimi prednostnimi nalogami, kakor so jih opredelile posamezne države,

ZAVEDAJOČ SE, da je sprememba podnebja skupna skrb človeštva, bi morale pogodbenice pri ukrepanju v boju proti njej spoštovati, spodbujati in izpolnjevati svoje obveznosti s področja človekovih pravic, pravice do zdravja, pravic domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti, migrantov, otrok, oseb s posebnimi potrebami in ljudi, ki živijo v težkih razmerah, pravice do razvoja ter enakosti spolov, krepitve vloge in položaja žensk in medgeneracijske pravičnosti,

PRIZNAVAJOČ pomen ohranjanja in izboljšanja ponorov in zbiralnikov toplogrednih plinov, omenjenih v Konvenciji,

ZAVEDAJOČ SE pomena zagotavljanja celovitosti vseh ekosistemov, vključno z oceani, in varstva biotske raznovrstnosti, kar nekatere kulture razumejo kot Mater Zemljo, ter zavedajoč se pomena, ki ga nekateri pripisujejo konceptu „podnebne pravičnosti“, pri ukrepanju v boju proti spremembi podnebja,

POTRJUJOČ pomen izobraževanja, usposabljanja, ozaveščenosti javnosti, udeležbe javnosti, javnega dostopa do informacij in sodelovanja na vseh ravneh v zvezi z zadevami, ki jih obravnava ta sporazum,

PRIZNAVAJOČ pomen delovanja vseh ravni oblasti in različnih akterjev, skladno z nacionalno zakonodajo posameznih pogodbenic, v boju proti spremembi podnebja,

PRIZNAVAJOČ tudi, da imajo trajnostni življenjski slogi ter vzorci proizvodnje in potrošnje, pri čemer so vodilne razvite pogodbenice, pomembno vlogo v boju proti spremembi podnebja,

SE DOGOVORIJO O NASLEDNJEM:

Člen 1

Za potrebe tega sporazuma se uporabljajo definicije iz člena 1 Konvencije. Poleg tega:

(a)	„Konvencija“ pomeni Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja, sprejeto v New Yorku, 9. maja 1992;

(b)	„Konferenca pogodbenic“ pomeni Konferenco pogodbenic Konvencije;

(c)	„pogodbenica“ pomeni pogodbenico tega sporazuma.

Člen 2

1. Cilj tega sporazuma, s katerim naj bi se izboljšalo izvajanje Konvencije, vključno z uresničevanjem njenega cilja, je okrepiti globalni odziv na nevarnost, ki grozi zaradi spremembe podnebja, in sicer v kontekstu trajnostnega razvoja in prizadevanj za odpravo revščine, med drugim tudi tako, da:

(a)

se dvig povprečne globalne temperature ohrani znatno pod 2 °C v primerjavi s predindustrijskim obdobjem in da se nadaljuje s prizadevanji, da se dvig temperature omeji na 1,5 °C v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, zavedajoč se, da bi se tako znatno zmanjšali tveganja in učinki spremembe podnebja;

(b)	se poveča sposobnost prilagajanja škodljivim učinkom spremembe podnebja, okrepi odpornost proti spremembi podnebja in spodbuja razvoj, usmerjen v družbo z nizkimi emisijami toplogrednih plinov, in sicer na način, da to ne bo ogrozilo pridelave hrane; ter

(c)	se finančne tokove uskladi z razvojnimi usmeritvami, ki vodijo v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in v večjo odpornost družbe proti spremembi podnebja.

2. Ta sporazum se bo izvajal v duhu pravičnosti in ob upoštevanju načela skupnih, vendar različnih odgovornosti in individualnih zmožnosti, v luči različnih nacionalnih posebnosti.

Člen 3

Pri izpolnjevanju obveznosti, povezanih z nacionalno določenimi prispevki h globalnemu odzivu na spremembo podnebja, si bodo vse pogodbenice prizadevale za uresničitev smelo zastavljenih ciljev in bodo sporočile ta prizadevanja, kot je opredeljeno v členih 4, 7, 9, 10, 11 in 13, namenjena uresničevanju cilja tega sporazuma, kot je določen v členu 2. Prizadevanja vseh pogodbenic se bodo skozi čas krepila, pri čemer bodo upoštevane potrebe po podpori pogodbenicam v razvoju za uspešno izvajanje tega sporazuma.

Člen 4

1. Da bi bil dosežen dolgoročni cilj omejitve dviga temperature, opredeljen v členu 2, nameravajo pogodbenice čim prej začeti zmanjševati globalno raven emisij toplogrednih plinov, pri čemer se zavedajo, da bodo pogodbenice v razvoju potrebovale več časa za začetek zmanjševanja in da si bodo potem prizadevale za naglo zmanjšanje teh emisij skladno z najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi dognanji, da bi bilo v drugi polovici tega stoletja doseženo ravnovesje med emisijami toplogrednih plinov iz antropogenih virov in njihovim odstranjevanjem v ponorih, in sicer na osnovi pravičnosti ter v kontekstu trajnostnega razvoja in prizadevanj za izkoreninjenje revščine.

2. Vsaka pogodbenica bo pripravila in sporočila podatke glede zaporednih nacionalno določenih prispevkov, ki jih namerava doseči. Pogodbenice bodo nadaljevale z domačimi ukrepi za blaženje spremembe podnebja z namenom, da dosežejo cilje teh prispevkov.

3. Vsak naslednji nacionalno določeni prispevek pogodbenice bo predstavljal napredek v primerjavi s trenutnim; odražal bo najvišjo možno ambicijo, ki jo lahko posamezna država doseže in ki odraža njene skupne, vendar različne odgovornosti in individualne zmožnosti, v luči različnih nacionalnih posebnosti.

4. Razvite pogodbenice bi morale še naprej imeti vodilno vlogo pri sledenju ciljem absolutnega zmanjšanja emisij, ki zajemajo celotno gospodarstvo. Pogodbenice v razvoju bi morale še naprej krepiti svoja prizadevanja za blaženje spremembe podnebja; poleg tega bi jih bilo treba tudi spodbujati, da sčasoma preidejo k ciljem zmanjševanja ali omejevanja emisij, ki zajemajo celotno gospodarstvo, v luči različnih nacionalnih posebnosti.

5. Pogodbenicam v razvoju bo zagotovljena podpora pri izvajanju tega člena skladno členi 9, 10 in 11, zavedajoč se, da bo okrepljena pomoč pogodbenicam v razvoju omogočila zastavljanje višjih ciljev za njihovo ukrepanje.

6. Najmanj razvite države in male otoške države v razvoju lahko pripravijo in sporočijo strategije, načrte in dejavnosti za razvoj, usmerjen v družbo z nizkimi emisijami toplogrednih plinov, ki odražajo njihove posebne okoliščine.

7. Dodatne koristi, ki jih prinaša omejevanje emisij ter so posledica prilagoditvenih dejavnosti in/ali načrtov pogodbenic za diverzifikacijo gospodarstva, lahko prispevajo k rezultatom blaženja iz tega člena.

8. Pri sporočanju obsega svojih nacionalno določenih prispevkov bodo vse pogodbenice posredovale informacije, potrebne za jasnost, preglednost in razumljivost, skladno s sklepom 1/CP.21 in vsemi ustreznimi sklepi Konference pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma.

9. Vsaka pogodbenica bo sporočila obseg nacionalno določenega prispevka vsakih pet let, skladno s sklepom 1/CP.21 in vsemi ustreznimi sklepi Konference pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma, in bo obveščena o rezultatih pregleda globalnega stanja, kot je navedeno v členu 14.

10. Na prvem zasedanju Konference pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma, se bo razpravljalo o skupnih časovnih okvirih za nacionalno določene prispevke.

11. Pogodbenica lahko kadar koli spremeni svoj trenutni nacionalno določeni prispevek, da bi povišala svoje zastavljene cilje, skladno z usmeritvami, sprejetimi na Konferenci pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma.

12. Nacionalno določeni prispevki pogodbenic bodo evidentirani v javnem registru, ki ga vodi sekretariat.

13. Pogodbenice bodo obračunavale izpolnjevanje svojih obveznosti, povezanih z nacionalno določenimi prispevki. Pri obračunavanju antropogenih emisij in njihovega odstranjevanja, ki ustrezajo njihovim nacionalno določenim prispevkom, bodo pogodbenice skrbele za okoljsko celovitost, preglednost, točnost, popolnost, primerljivost in doslednost ter se izogibale dvojnemu štetju skladno z usmeritvami, sprejetimi na Konferenci pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma.

14. V kontekstu svojih nacionalno določenih prispevkov bodo pogodbenice pri opredeljevanju in izvajanju blažitvenih ukrepov v zvezi z antropogenimi emisijami in njihovim odstranjevanjem po potrebi upoštevale obstoječe metode in usmeritve Konvencije v skladu z določili iz odstavka 13 tega člena.

15. Pri izvajanju tega sporazuma bodo pogodbenice upoštevale pomisleke pogodbenic, katerih gospodarstva bodo blažitveni ukrepi najbolj prizadeli, zlasti pogodbenic v razvoju.

16. Pogodbenice, vključno z regionalnimi organizacijami za gospodarsko povezovanje in njihovimi državami članicami, ki so sklenile sporazum o skupnem delovanju skladno z odstavkom 2 tega člena, bodo pri poročanju o svojih nacionalno določenih prispevkih obvestile sekretariat o določilih tega sporazuma, vključno s količino emisij, dodeljeno vsaki od pogodbenic za ustrezno časovno obdobje. Sekretariat bo pogodbenice in podpisnice Konvencije seznanil z določili tega sporazuma.

17. Vsaka podpisnica takšnega sporazuma bo odgovorna za svojo količino emisij, kot je določeno v sporazumu, omenjenem v odstavku 16 tega člena, skladno z odstavkoma 13 in 14 tega člena ter členoma 13 in 15.

18. Če pogodbenice delujejo v okviru in skupaj z regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje, ki je tudi sama pogodbenica tega sporazuma, je vsaka od držav članic te regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje posamično in skupaj s to organizacijo v skladu z odstavkoma 13 in 14 tega člena ter členoma 13 in 15 odgovorna za svojo količino emisij, kot je določeno v sporazumu, ki je bil skladno z odstavkom 16 tega člena sporočen sekretariatu.

19. Vse pogodbenice bi si morale prizadevati za oblikovanje in sporočanje dolgoročnih strategij razvoja, usmerjenega v družbo z nizkimi emisijami toplogrednih plinov, ob zavedanju, da člen 2 opredeljuje njihove skupne, vendar različne odgovornosti in zmožnosti, v luči različnih nacionalnih posebnosti.

Člen 5

1. Pogodbenice bi morale ohranjati in po potrebi izboljševati svoje ponore in zbiralnike toplogrednih plinov, vključno z gozdovi, kot je navedeno v odstavku 1(d) člena 4 Konvencije.

2. Pogodbenice se spodbuja, tudi prek plačil na osnovi rezultatov, da s svojimi ukrepi izvajajo in podpirajo obstoječi okvir, opredeljen v usmeritvah in sklepih, sprejetih že v okviru Konvencije, ki ureja: pristope politik in pozitivne spodbude za dejavnosti, povezane z zmanjševanjem emisij, ki jih povzročata krčenje in degradacija gozdov, ter vlogo ohranjanja in trajnostnega upravljanja gozdov ter povečevanja gozdnih zalog ogljika v državah v razvoju; in alternativne pristope politik, denimo pristope skupnega blaženja in prilagajanja za celovito in trajnostno upravljanje gozdov ob ponovni potrditvi pomena spodbud, ki se jih po potrebi namenja za neogljične koristi, povezane s tovrstnimi pristopi.

Člen 6

1. Pogodbenice priznavajo, da so se nekatere pogodbenice prostovoljno odločile dopustiti možnost postavitve ciljev, ki presegajo njihove nacionalno določene prispevke, da lahko okrepijo svoje blažitvene in prilagoditvene ukrepe ter spodbujajo trajnostni razvoj in okoljsko celovitost.

2. Pogodbenice bodo v okviru prostovoljnega sodelovanja – pri katerem prihaja do mednarodnega prenosa rezultatov blaženja, da bi bile lahko izpolnjene obveznosti, povezane z nacionalno določenimi prispevki – spodbujale trajnostni razvoj in zagotavljale okoljsko celovitost in preglednost, vključno z upravljanjem, uporabljale pa bodo tudi zanesljiv sistem obračunavanja, da bo med drugim zagotovljeno izogibanje dvojnemu štetju, in sicer skladno z usmeritvami, sprejetimi na Konferenci pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma.

3. Mednarodni prenos rezultatov blaženja, namenjen izpolnjevanju obveznosti, povezanih z nacionalno določenimi prispevki po tem sporazumu, je prostovoljen in ga odobrijo sodelujoče pogodbenice.

4. Mehanizem za prispevek k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in podporo trajnostnemu razvoju se vzpostavi skladno s pooblastilom in usmeritvami Konference pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma, in ga bodo pogodbenice lahko uporabljale na prostovoljni osnovi. Nadziralo ga bo telo, ki ga bo imenovala Konferenca pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma, njegov cilj pa bo:

(a)	spodbujati omejevanje emisij toplogrednih plinov ob hkratni krepitvi trajnostnega razvoja;

(b)	finančno spodbujati in omogočati udeležbo pri omejevanju emisij toplogrednih plinov prek javnih in zasebnih subjektov, ki jih potrdi pogodbenica;

(c)	prispevati k zmanjšanju emisij v pogodbenici gostiteljici, ki bo imela koristi od blažitvenih ukrepov, katerih posledica bo zmanjšanje emisij, ki jih lahko uporabi tudi druga pogodbenica, da izpolni svoje obveznosti, povezane z nacionalno določenim prispevkom; ter

(d)	prispevati k zmanjšanju skupnih svetovnih emisij.

5. Zmanjšanje emisij, ki je posledica mehanizma, navedenega v odstavku 4 tega člena, ne bo uporabljeno za prikaz izpolnjevanja obveznosti, povezanih z nacionalno določenim prispevkom pogodbenice gostiteljice, če jih uporabi druga pogodbenica, da prikaže svoje izpolnjevanje obveznosti, povezanih z nacionalno določenim prispevkom.

6. Konferenca pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma, bo zagotovila, da se delež prihodkov od dejavnosti v okviru mehanizma iz odstavka 4 tega člena uporabi za pokritje upravnih stroškov in za pomoč pogodbenicam v razvoju, ki so posebej izpostavljene škodljivim učinkom spremembe podnebja, da bodo lahko pokrivale stroške svojega prilagajanja.

7. Pravila, načini in postopki za mehanizme iz odstavka 4 tega člena bodo določeni na prvem zasedanju Konference pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma.

8. Pogodbenice se zavedajo pomena celovitih in uravnoteženih netržnih pristopov, ki so jim na voljo, da z njihovo pomočjo koordinirano in učinkovito izpolnjujejo obveznosti, povezane z njihovimi nacionalno določenimi prispevki (med drugim sem spadajo blaženje, prilagajanje, financiranje, prenos tehnologij in graditev lastnih zmogljivosti, kjer je to ustrezno) v kontekstu trajnostnega razvoja in odpravljanja revščine. Cilj teh pristopov je:

(a)	spodbujati prizadevanja za blaženje in prilagajanje;

(b)	krepiti udeležbo javnega in zasebnega sektorja pri izpolnjevanju obveznosti, povezanih z nacionalno določenimi prispevki, ter

(c)	omogočiti usklajevanje med različnimi instrumenti in ustreznimi institucionalnimi dogovori.

9. Okvir za netržne pristope k doseganju trajnostnega razvoja je tu opredeljen z namenom spodbujanja netržnih pristopov iz odstavka 8 tega člena.

Člen 7

1. Pogodbenice ugotavljajo, da imajo skupen globalni prilagoditveni cilj, ki zajema izboljšanje sposobnosti prilagajanja, krepitev odpornosti in zmanjšanje občutljivosti na spremembo podnebja, s čimer naj bi prispevale k trajnostnemu razvoju in zagotovile ustrezen prilagoditveni odziv, da se omeji dvig temperature iz člena 2.

2. Pogodbenice se zavedajo, da je prilagajanje globalen izziv, pred katerega so postavljeni vsi na lokalni, regionalni, nacionalni, makroregionalni in globalni ravni, ter da je ključen element (ki k njemu tudi prispeva) dolgoročnega globalnega odziva na spremembo podnebja, namenjenega zavarovanju ljudi, virov preživetja in ekosistemov, ob upoštevanju nujnih in takojšnjih potreb tistih pogodbenic v razvoju, ki so posebej izpostavljene škodljivim učinkom spremembe podnebja.

3. Prilagoditvena prizadevanja pogodbenic v razvoju bodo priznana skladno z načini, sprejetimi na prvem zasedanju Konference pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma.

4. Pogodbenice ugotavljajo, da je trenutna potreba po prilagajanju precejšnja in da lahko z intenzivnejšim omejevanjem emisij zmanjšajo potrebo po dodatnem prilagajanju ter da so lahko večje potrebe po prilagajanju povezane z večjimi stroški prilagajanja.

5. Pogodbenice potrjujejo, da bi morale biti dejavnosti, usmerjene v prilagajanje, vodene po posameznih državah, da bi moralo biti pri njihovem izvajanju upoštevano načelo enakosti spolov, da bi morale omogočati široko udeležbo in biti povsem pregledne, da bi morale biti pri njihovem izvajanju upoštevane ranljive skupine, skupnosti in ekosistemi ter da bi morale temeljiti (in biti skladno z njimi tudi vodene) na najboljših razpoložljivih znanstvenih dognanjih in, če je to primerno, tradicionalnem znanju, znanju domorodnih ljudstev in lokalnih sistemih znanja, vse to z namenom vključiti prilagajanje v ustrezne družbenogospodarske in okoljske politike ter ukrepe, kadar je to primerno.

6. Pogodbenice priznavajo pomen podpore prilagoditvenim prizadevanjem in s tem povezanega mednarodnega sodelovanja ter pomen upoštevanja potreb pogodbenic v razvoju, zlasti tistih, ki so posebej izpostavljene škodljivim učinkom spremembe podnebja.

7. Pogodbenice bi morale okrepiti sodelovanje pri izboljšanju ukrepov na področju prilagajanja, ob upoštevanju Sporazuma iz Cancuna o prilagoditvenem okviru, med drugim glede:

(a)	izmenjave informacij, dobrih praks, izkušenj in spoznanj, ki se med drugim nanašajo na znanost, načrtovanje, politiko in izvajanje v zvezi s prilagoditvenimi ukrepi;

(b)	krepitve institucionalnih dogovorov, med drugim tistih v okviru Konvencije, ki so namenjeni izvajanju tega sporazuma, za podporo združevanju ustreznih informacij in znanja ter nudenja tehnične podpore in usmeritev pogodbenicam;

(c)	krepitve znanstvenega znanja o podnebju, vključno z raziskavami, sistematičnim opazovanjem podnebnih sistemov in sistemov zgodnjega opozarjanja, da bodo informacije na voljo službam, ki se ukvarjajo s podnebjem, ter v pomoč nosilcem odločanja pri sprejemanju odločitev;

(d)	pomoči pogodbenicam v razvoju pri opredeljevanju učinkovitih s prilagajanjem povezanih praks, potreb in prednostnih nalog, podpore, ki jo prejemajo in namenjajo za prilagajanje, ter izzivov in vrzeli, in sicer na način, da se spodbuja dobra praksa; ter

(e)	izboljševanja učinkovitosti in trajnosti prilagoditvenih ukrepov.

8. Zaželeno je, da specializirane organizacije in agencije Združenih narodov podprejo prizadevanja pogodbenic pri izvajanju ukrepov iz odstavka 7 tega člena, ob upoštevanju določil iz odstavka 5 tega člena.

9. Vsaka pogodbenica ustrezno izvaja postopke načrtovanja prilagajanja in ukrepe, vključno s pripravo ali izboljševanjem ustreznih načrtov, politik in/ali prispevkov, ki lahko vključujejo:

(a)	izvajanje prilagoditvenih ukrepov, obvez in/ali prizadevanj;

(b)	proces oblikovanja in izvedbe nacionalnih načrtov prilagajanja;

(c)	oceno izpostavljenosti spremembi podnebja in njenih učinkov, s ciljem opredeliti ukrepe po posameznih državah in pomenu, ob upoštevanju ranljivih ljudi, krajev in ekosistemov;

(d)	spremljanje, vrednotenje in učenje iz načrtov, politik, programov in ukrepov; ter

(e)	krepitev odpornosti družbeno-gospodarskih in ekoloških sistemov, med drugim z diverzifikacijo gospodarstva in trajnostnim upravljanjem naravnih virov.

10. Vsaka pogodbenica bi morala, kadar bi bilo to potrebno, občasno predložiti in dopolniti svoje poročilo o poteku prilagajanja, ki lahko vključuje njene prednostne naloge, potrebe glede izvajanja in podpore, načrte in ukrepe, ne da bi s tem dodatno obremenila pogodbenice v razvoju.

11. Poročilo o poteku prilagajanja iz odstavka 10 tega člena se, skladno s potrebami, občasno predloži in dopolni v okviru ali skupaj z drugimi poročili ali dokumenti, kot je denimo nacionalni načrt prilagajanja, nacionalno določeni prispevek iz odstavka 2 člena 4 in/ali nacionalno poročilo.

12. Poročilo o poteku prilagajanja iz odstavka 10 tega člena se evidentira v javnem registru, ki ga vodi sekretariat.

13. Pogodbenicam v razvoju je skladno z določili členov 9, 10 in 11 zagotovljena stalna in okrepljena mednarodna podpora za izvedbo dejavnosti iz odstavkov 7, 9, 10 in 11 tega člena.

14. Pregled globalnega stanja iz člena 14 med drugim:

(a)	priznava prizadevanja pogodbenic v razvoju za prilagajanje na spremembo podnebja,

(b)	izboljšuje izvedbo prilagoditvenih ukrepov ob upoštevanju poročil o poteku prilagajanja iz odstavka 10 tega člena;

(c)	preverja ustreznost in uspešnost prilagajanja in podpore, namenjene prilagajanju; ter

(d)	preverja skupni napredek pri doseganju globalnega cilja za prilagajanje, ki je naveden v odstavku 1 tega člena.

Člen 8

1. Pogodbenice se zavedajo pomena preprečevanja, zmanjševanja in odpravljanja izgube ali škode, povezane s škodljivimi učinki spremembe podnebja, vključno z ekstremnimi vremenskimi pojavi in postopnimi naravnimi procesi, ter vloge trajnostnega razvoja pri zmanjševanju tveganja nastanka izgube in škode.

2. Delovanje Varšavskega mednarodnega mehanizma za reševanje vprašanj izgube in škode, povzročene zaradi spremembe podnebja, je v pristojnosti Konference pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma, ter ga je mogoče dopolnjevati in krepiti skladno z odločitvami in usmeritvami, sprejetimi na Konferenci pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma.

3. Pogodbenice bi morale z medsebojnim sodelovanjem in spodbujanjem ustrezno okrepiti svoje razumevanje, ukrepe in podporo, ko gre za izgubo in škodo, povezano s škodljivimi učinki spremembe podnebja, med drugim tudi prek varšavskega mednarodnega mehanizma.

4. Področja sodelovanja in olajševanja delovanja pri krepitvi razumevanja, ukrepov in podpore lahko vključujejo:

(a)	sisteme zgodnjega opozarjanja;

(b)	pripravljenost na izredne razmere;

(c)	postopne naravne procese;

(d)	dogodke, ki lahko povzročijo nepovratno in trajno izgubo ali škodo;

(e)	celovito presojanje in upravljanje tveganja;

(f)	programe za zavarovanje tveganja, razpršitev podnebnih tveganj in druge rešitve, povezane z zavarovanjem;

(g)	negospodarsko izgubo ter

(h)	odpornost skupnosti, virov preživetja in ekosistemov.

5. Varšavski mednarodni mehanizem deluje usklajeno z obstoječimi telesi in strokovnimi skupinami v okviru Sporazuma ter z ustreznimi organizacijami in strokovnimi skupinami zunaj Sporazuma.

Člen 9

1. Razvite pogodbenice zagotavljajo finančne vire za pomoč pogodbenicam v razvoju v zvezi z blaženjem in prilagajanjem pri nadaljevanju izpolnjevanja njihovih obstoječih obveznosti iz Konvencije.

2. Zaželeno je, da druge pogodbenice prostovoljno zagotovijo ali še naprej zagotavljajo tovrstno podporo.

3. V okviru svetovnega prizadevanja bi morale razvite pogodbenice še naprej ohranjati vodilno vlogo pri pridobivanju finančnih sredstev za boj proti spremembi podnebja iz različnih virov in instrumentov ter po različnih kanalih, ob zavedanju pomembne vloge javnih sredstev, in sicer na različne načine, vključno s podpiranjem strategij posameznih držav ter ob upoštevanju potreb in prednostnih nalog pogodbenic v razvoju. Takšna mobilizacija finančnih sredstev za boj proti spremembi podnebja bi morala odražati nenehni napredek v primerjavi s prejšnjimi prizadevanji.

4. Cilj zagotavljanja večjega obsega finančnih sredstev bi moral biti doseganje ravnovesja med prilagajanjem in blaženjem, ob upoštevanju strategij posameznih držav ter prednostnih nalog in potreb pogodbenic v razvoju, zlasti tistih, ki so posebej izpostavljene škodljivim učinkom spremembe podnebja in katerih zmožnosti so izraziteje omejene, kakršne so denimo najmanj razvite ali male otoške države v razvoju, ob upoštevanju potrebe po javnih in nepovratnih sredstvih, namenjenih prilagajanju.

5. Razvite pogodbenice vsaki dve leti predložijo okvirne kvantitativne in kvalitativne podatke, ki se nanašajo na odstavka 1 in 3 tega člena, kot je ustrezno, vključno (če so ti podatki na voljo) s predvidenim obsegom javnih finančnih sredstev, ki bodo zagotovljena pogodbenicam v razvoju. Zaželeno je, da druge pogodbenice, ki zagotavljajo sredstva, take podatke prostovoljno posredujejo vsaki dve leti.

6. Pregled globalnega stanja iz člena 14 upošteva ustrezne podatke o prizadevanjih, povezanih s financiranjem boja proti spremembi podnebja, ki jih predložijo razvite pogodbenice in/ali telesa tega sporazuma.

7. Razvite pogodbenice vsako leto posredujejo pregledne in dosledne podatke o podpori pogodbenicam v razvoju, ki jo zagotavljajo in pridobivajo prek javnih intervencij, skladno z načini, postopki in smernicami, ki bodo sprejete na prvem zasedanju Konference pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma, kakor je določeno v odstavku 13 člena 13. Zaželeno je, da enako ravnajo tudi druge pogodbenice.

8. Finančni mehanizem Konvencije, vključno z njegovimi operativnimi subjekti, opravlja tudi vlogo finančnega mehanizma tega sporazuma.

9. Institucije, ki delujejo za potrebe tega sporazuma, vključno z operativnimi subjekti finančnega mehanizma Konvencije, se trudijo zagotavljati učinkovit dostop do finančnih virov prek poenostavljenih odobritvenih postopkov in podporo izboljšani pripravljenosti pogodbenic v razvoju, zlasti najmanj razvitih držav in malih otoških držav v razvoju, v kontekstu njihovih nacionalnih podnebnih strategij in načrtov.

Člen 10

1. Pogodbenice imajo skupno dolgoročno vizijo, v okviru katere je poudarjen pomen razvoja in izmenjave tehnologij za krepitev odpornosti proti spremembi podnebja in za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.

2. Pogodbenice, ki se zavedajo pomena tehnologije za izvajanje dejavnosti blaženja in prilaganja na spremembo podnebja iz tega sporazuma ter ki priznavajo prizadevanja za uporabo in širjenje obstoječe tehnologije, bodo okrepile skupno delovanje na področju razvoja in izmenjave tehnologij.

3. Tehnološki mehanizem, vzpostavljen v okviru Konvencije, bo služil tudi potrebam tega sporazuma.

4. Vzpostavi se tehnološki okvir za zagotovitev krovnega usmerjanja delovanja tehnološkega mehanizma pri spodbujanju in lajšanju okrepljenih ukrepov na področju razvoja in prenosa tehnologij za podporo izvajanju tega sporazuma pri uresničevanju dolgoročne vizije, predstavljene v odstavku 1 tega člena.

5. Pospeševanje, spodbujanje in omogočanje inovacij je ključnega pomena za učinkovit, dolgoročen globalni odziv na spremembo podnebja ter za gospodarsko rast in trajnostni razvoj. Tovrstno prizadevanje bo ustrezno podprto, med drugim tudi s tehnološkim mehanizmom in finančnim mehanizmom Konvencije, ki bo zagotovil finančna sredstva za sodelovanje pri raziskavah in razvoju ter lajšanju dostopa pogodbenic v razvoju do tehnologije, zlasti v zgodnjih fazah tehnološkega cikla.

6. Pogodbenicam v razvoju bo zagotovljena podpora, tudi finančna, za izvajanje dejavnosti iz tega člena, vključno s krepitvijo skupnega delovanja na področju razvoja in prenosa tehnologij v različnih fazah tehnološkega cikla, s ciljem doseganja ravnovesja med podporo blaženju in prilagajanju. Pregled globalnega stanja iz člena 14 upošteva razpoložljive informacije o prizadevanjih, povezanih s podporo pogodbenicam pri razvoju in prenosu tehnologije.

Člen 11

1. Graditev lastnih zmogljivosti v okviru tega sporazuma naj bi izboljšala zmožnost in sposobnost pogodbenic v razvoju, zlasti držav z najmanjšimi zmogljivostmi, kakor so najmanj razvite države ali tiste, ki so posebej izpostavljene škodljivim učinkom spremembe podnebja, na primer male otoške države v razvoju, da bodo aktivno sodelovale v boju proti spremembi podnebja, kar med drugim vključuje izvajanje prilagoditvenih in blažitvenih ukrepov, ter olajšala razvoj, širjenje in uporabo tehnologije, dostop do finančnih sredstev za boj proti spremembi podnebja, ustreznih vidikov izobraževanja in usposabljanja ter ozaveščanja javnosti in preglednega in pravočasnega posredovanja točnih informacij. Za graditev lastnih zmogljivosti bi morale skrbeti posamezne države;

2. temeljiti bi morala na potrebah posameznih držav in se na te potrebe odzivati; zanjo bi morale biti odgovorne same pogodbenice, zlasti pogodbenice v razvoju, in sicer na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Graditev lastnih zmogljivosti bi morala potekati skladno s pridobljenimi spoznanji, tudi tistimi, ki so bila pridobljena pri graditvi lastnih zmogljivosti v okviru Konvencije, in bi morala biti učinkovit, ponavljajoč se proces, ki zajema vse sektorje gospodarstva ter upošteva načelo odprtosti za vse in načelo enakosti spolov.

3. Vse pogodbenice bi morale sodelovati pri graditvi lastnih zmogljivosti pogodbenic v razvoju za izvajanje tega sporazuma. Razvite pogodbenice bi morale povečati obseg podpore, namenjene graditvi lastnih zmogljivosti pogodbenic v razvoju.

4. Vse pogodbenice, ki sodelujejo pri graditvi lastnih zmogljivosti pogodbenic v razvoju za izvajanje tega sporazuma, bodisi na osnovi regionalnega, dvostranskega ali večstranskega sodelovanja, redno poročajo o svojih dejavnostih ali ukrepih za graditev lastnih zmogljivosti. Pogodbenice v razvoju bi morale redno poročati o napredku pri izvajanju načrtov za graditev lastnih zmogljivosti, politik ali ukrepov za izvajanje tega sporazuma.

5. Dejavnosti za graditev lastnih zmogljivosti se krepijo prek ustreznih institucionalnih dogovorov za podporo izvajanju tega sporazuma, vključno z ustreznimi institucionalnimi dogovori, vzpostavljenimi v okviru Konvencije, ki služijo potrebam tega sporazuma. Na prvem zasedanju Konference pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma, se razpravlja in sprejme sklep o institucionalnih dogovorih za graditev lastnih zmogljivosti.

Člen 12

Pogodbenice bodo sodelovale pri sprejemanju ustreznih ukrepov za izboljšanje izobraževanja, usposabljanja, ozaveščanja javnosti, udeležbe javnosti in javne dostopnosti informacij v zvezi s spremembo podnebja, pri čemer se zavedajo pomena teh dejavnosti za boljše uresničevanje tega sporazuma.

Člen 13

1. Da bi zgradili vzajemno zaupanje in spodbudili učinkovito izvajanje, se v okviru tega sporazuma vzpostavlja okvir za zagotavljanje preglednosti ukrepov in podpore z vgrajeno prožnostjo, ki upošteva različne zmogljivosti pogodbenic in gradi na skupnih izkušnjah.

2. Okvir za zagotavljanje preglednosti zagotavlja prožnost pri izvajanju določil tega člena tistim pogodbenicam v razvoju, ki jo potrebujejo zaradi svojih omejenih zmogljivosti. Prožnost se odraža v načinih, postopkih in smernicah iz odstavka 13 tega člena.

3. Okvir za zagotavljanje preglednosti gradi na določilih Konvencije, ki urejajo preglednost, in ta določila tudi dopolnjuje, ob upoštevanju posebnih okoliščin najmanj razvitih držav in malih otoških držav v razvoju; uveden bo na način, ki bo spodbujevalen, nevsiljiv in nekaznovalen, ob spoštovanju suverenosti držav in, če bo le mogoče, brez obremenjevanja pogodbenic.

4. Določila Konvencije, ki urejajo preglednost, vključno z nacionalnimi poročili, dveletnimi poročili in dveletnimi posodobljenimi poročili, mednarodnimi presojami in pregledi ter mednarodnim svetovanjem in analizami, bodo del izkušnje, namenjene oblikovanju načinov, postopkov in smernic iz odstavka 13 tega člena.

5. Namen okvira za zagotavljanje preglednosti delovanja je omogočiti jasno razumevanje ukrepov za boj proti spremembi podnebja v luči cilja Konvencije, kakor je opredeljen v njenem členu 2, vključno z jasnostjo in sledenjem napredku pri doseganju nacionalno določenih prispevkov posameznih pogodbenic iz člena 4 in prilagoditvenih ukrepov pogodbenic iz člena 7, vključno z dobrimi praksami, prednostnimi nalogami, potrebami in vrzelmi, da bi bili ti podatki na voljo za pregled globalnega stanja iz člena 14.

6. Namen okvira za zagotavljanje preglednosti podpore je omogočiti jasnost glede podpore, ki jo posamezne pogodbenice namenjajo in prejemajo v kontekstu ukrepov proti spremembi podnebja iz členov 4, 7, 9, 10 in 11, ter v čim večji možni meri omogočiti popoln pregled skupne zagotovljene finančne pomoči, da bi bili ti podatki na voljo za pregled globalnega stanja iz člena 14.

7. Vsaka pogodbenica bo redno posredovala naslednje podatke:

(a)

nacionalno poročilo o popisu antropogenih emisij toplogrednih plinov po virih in njihovega odstranjevanja po ponorih, pripravljeno po zgledu metodologij dobrih praks, ki jih je sprejel Medvladni forum za spremembo podnebja in je bil potrjen na Konferenci pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma; ter

(b)	podatke, potrebne za sledenje napredku, doseženem pri izvajanju in doseganju obveznosti, povezanih z njenim nacionalno določenim prispevkom, na podlagi člena 4.

8. Vsaka pogodbenica bi morala tudi posredovati ustrezne podatke, povezane z učinki spremembe podnebja in prilagajanjem spremembi podnebja, na podlagi člena 7.

9. Razvite pogodbenice bodo posredovale (morale pa bi jih posredovati tudi druge pogodbenice, ki nudijo podporo) podatke o finančni podpori ter podpori v obliki prenosa tehnologij in graditve lastnih zmogljivosti, ki jo nudijo pogodbenicam v razvoju, kot je določeno v členih 9, 10 in 11.

10. Pogodbenice v razvoju bi morale posredovati podatke o finančni podpori ter podpori v obliki prenosa tehnologij in graditve lastnih zmogljivosti, ki jo potrebujejo in prejemajo, kot je določeno v členih 9, 10 in 11.

11. Podatki, ki jih posreduje vsaka pogodbenica skladno z odstavkoma 7 in 9 tega člena, bodo predmet tehničnega strokovnega pregleda, skladno s sklepom 1/CP.21. Za tiste pogodbenice v razvoju, ki ga potrebujejo v zvezi s svojimi zmogljivostmi, postopek pregleda vsebuje tudi pomoč pri ugotavljanju potreb po graditvi lastnih zmogljivosti. Poleg tega vsaka pogodbenica sodeluje tudi pri spodbujevalni, večstranski oceni napredka v zvezi s prizadevanji iz člena 9 in svojega tozadevnega izpolnjevanja obveznosti, ki se nanašajo na njen nacionalno določeni prispevek.

12. Tehnični strokovni pregled iz tega odstavka vključuje oceno morebitne podpore, ki jo nudi pogodbenica, in oceno njenega izpolnjevanja obveznosti, ki se nanašajo na njen nacionalno določeni prispevek. V pregledu bodo ugotovljena tudi področja, ki jih lahko pogodbenica še izboljša, vključeval pa bo tudi pregled konsistentnosti posredovanih podatkov z načini, postopki in smernicami iz odstavka 13 tega člena, ob upoštevanju prožnosti, ki jo ima pogodbenica zagotovljeno z odstavkom 2 tega člena. Pri pregledu bo posebna pozornost posvečena zmožnostim posameznih pogodbenic v razvoju in razmeram, ki v njih vladajo.

13. Na prvem zasedanju Konference pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma, bodo (na podlagi izkušenj, pridobljenih pri zagotavljanju preglednosti v okviru Konvencije, in ob upoštevanju določil tega člena) sprejeti ustrezni skupni načini, postopki in smernice za zagotavljanje preglednosti pri delovanju in podpori.

14. Državam v razvoju bo zagotovljena podpora za izvajanje določil tega člena.

15. Pogodbenicam v razvoju bo zagotovljena tudi stalna podpora za krepitev njihovih s preglednostjo povezanih zmogljivosti.

Člen 14

1. Konferenca pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma, bo občasno opravila pregled izvajanja tega sporazuma, da oceni skupni napredek pri doseganju njegovega namena in uresničevanju njegovih dolgoročnih ciljev (v nadaljnjem besedilu: pregled stanja na globalni ravni). To bo storila na celovit in spodbujevalen način, pri čemer bo obravnavala blaženje, prilagajanje ter način izvajanja in podpore, ob upoštevanju načela pravičnosti in najboljših razpoložljivih znanstvenih dognanj.

2. Konferenca pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma, bo opravila svoj prvi pregled globalnega stanja leta 2023, zatem pa vsakih pet let, razen če ne bo na Konferenci pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma, odločeno drugače.

3. Rezultati pregleda globalnega stanja bodo pogodbenicam v pomoč pri dopolnjevanju in povečevanju obsega njihovih ukrepov in podpore, o čemer bo odločeno na nacionalni ravni, skladno z ustreznimi določili tega sporazuma ter pri izboljševanju mednarodnega sodelovanja v boju proti spremembi podnebja.

Člen 15

1. Vzpostavi se mehanizem za lažje izvajanje in spodbujanje zagotavljanja skladnosti z določili tega sporazuma.

2. Vlogo mehanizma iz odstavka 1 tega člena bo opravljal odbor, ki bo po svoji naravi in funkciji strokoven in spodbujevalen ter bo deloval pregledno, nezlonamerno in nekaznovalno. Odbor bo posebno pozornost posvečal zmogljivostim posameznih pogodbenic in razmeram, ki v njih vladajo.

3. Odbor bo deloval skladno z načini in postopki, sprejetimi na prvem zasedanju Konference pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma, in letno poročal Konferenci pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma.

Člen 16

1. Pogodbenice tega sporazuma se bodo sestajale v okviru Konference pogodbenic, najvišjega telesa Konvencije.

2. Pogodbenice Konvencije, ki niso pogodbenice tega sporazuma, se lahko kot opazovalke udeležijo vsakega zasedanja Konference pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma. Kadar ima Konferenca pogodbenic vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma, odločitve v zvezi s tem sporazumom sprejemajo le pogodbenice tega sporazuma.

3. Kadar ima Konferenca pogodbenic vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma, lahko katerega koli člana Urada Konference pogodbenic, ki je predstavnik pogodbenice Konvencije, ki pa takrat ni pogodbenica tega sporazuma, nadomesti dodatni član, izvoljen izmed pogodbenic tega sporazuma.

4. Konferenca pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma, redno spremlja izvajanje tega sporazuma in v okviru svojih pristojnosti sprejema odločitve, potrebne za spodbujanje njegovega uspešnega izvajanja. Opravlja funkcije, ki so ji dodeljene v okviru tega sporazuma, in:

(a)	ustanavlja pomožna telesa, za katere presodi, da so nujno potrebni za izvajanje tega sporazuma; ter

(b)	opravlja druge funkcije, ki utegnejo biti potrebne za izvajanje tega sporazuma.

5. Postopkovna pravila Konference pogodbenic in finančni postopki, ki se izvajajo v okviru Konvencije, se smiselno uporabljajo tudi za ta sporazum, razen če ni s soglasjem na Konferenci pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma, odločeno drugače.

6. Prvo zasedanje Konference pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma, bo sklical sekretariat hkrati s prvim zasedanjem Konference pogodbenic, ki je načrtovano po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma. Naslednja redna zasedanja Konference pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma, bodo potekala hkrati z rednimi zasedanji Konference pogodbenic, razen če ne bo na Konferenci pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma, odločeno drugače.

7. Izredna zasedanja Konference pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma, bodo organizirana takrat, ko se bo to zdelo potrebno Konferenci pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma, ali na pisno zahtevo katere koli pogodbenice, pod pogojem, da v šestih mesecih od dne, ko sekretariat o zahtevi za sklic obvesti pogodbenice, to podpre najmanj tretjina pogodbenic.

8. Združeni narodi in njihove specializirane agencije ter Mednarodna agencija za atomsko energijo in katera koli njihova država članica ali opazovalka, ki ni pogodbenica te Konvencije, so lahko kot opazovalci zastopani na zasedanjih Konference pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma. Vsi nacionalni ali mednarodni, vladni ali nevladni organi ali agencije, ki se strokovno ukvarjajo z zadevami, obravnavanimi v tem sporazumu, in ki so obvestili sekretariat o svoji želji, da so kot opazovalci zastopani na zasedanju Konference pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma, se lahko udeležijo zasedanja, razen če najmanj tretjina pogodbenic temu nasprotuje. Odobritev udeležbe in udeležba opazovalcev potekata skladno s postopkovnimi pravili iz odstavka 5 tega člena.

Člen 17

1. Sekretariat, ustanovljen skladno z določili člena 8 Konvencije, opravlja tudi vlogo sekretariata tega sporazuma.

2. Določila odstavka 2 člena 8 Konvencije o nalogah sekretariata in odstavka 3 člena 8 Konvencije o vsem potrebnem za delovanje sekretariata se smiselno uporabljajo tudi za ta sporazum. Sekretariat bo poleg tega opravljal tudi funkcije, ki mu bodo dodeljene skladno s tem sporazumom in na Konferenci pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma.

Člen 18

1. Pomožno telo za znanstveno in tehnološko svetovanje ter pomožno telo za izvajanje, ustanovljena s členoma 9 in 10 Konvencije, bosta opravljala tudi vlogo pomožnih teles za znanstveno in tehnološko svetovanje in izvajanje tega sporazuma. Določila Konvencije, ki se nanašajo na delovanje teh dveh teles, se smiselno uporabljajo tudi za ta sporazum. Zasedanja pomožnega telesa za znanstveno in tehnološko svetovanje in pomožnega telesa za izvajanje tega sporazuma bodo organizirana hkrati z zasedanji pomožnega telesa za znanstveno in tehnološko svetovanje in pomožnega telesa za izvajanje Konvencije.

2. Pogodbenice Konvencije, ki niso pogodbenice tega sporazuma, se lahko kot opazovalke udeležujejo vseh zasedanj pomožnih teles. Kadar pomožni telesi Konference opravljata vlogo pomožnih teles tega sporazuma, odločitve v zvezi s tem sporazumom sprejemajo le pogodbenice tega sporazuma.

3. Kadar pomožni telesi, ustanovljeni s členoma 9 in 10 Konvencije, opravljata svoje funkcije v zvezi z zadevami, povezanimi s tem sporazumom, je lahko vsak član uradov teh pomožnih teles, ki zastopa pogodbenico Konvencije, ki pa takrat ni pogodbenica tega sporazuma, nadomeščen z dodatnim članom, ki je izvoljen izmed pogodbenic tega sporazuma.

Člen 19

1. Pomožna telesa ali drugi institucionalni dogovori, ki so vzpostavljeni ali sklenjeni na podlagi ali v okviru Konvencije, razen tistih, ki so navedeni v tem sporazumu, služijo tudi potrebam tega sporazuma, če je tako odločeno na Konferenci pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma. Na Konferenci pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma, se opredelijo naloge, ki jih opravljajo ta pomožna telesa in ki se opravljajo v okviru takšnih dogovorov.

2. Na Konferenci pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic tega sporazuma, se lahko za ta pomožna telesa ali institucionalne dogovore sprejmejo nadaljnje usmeritve.

Člen 20

1. Ta sporazum lahko podpišejo, ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo države ali regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki so pogodbenice Konvencije. V podpis bo na voljo na sedežu Združenih narodov v New Yorku od 22. aprila 2016 do 21. aprila 2017. Pozneje bo ta sporazum na voljo za pristop od prvega dne po poteku obdobja, v katerem bo na voljo v podpis. Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu se deponirajo pri depozitarju.

2. Če postane pogodbenica tega sporazuma regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje, ne da bi bila pogodbenica katera od njenih članic, veljajo zanjo vse obveznosti iz Sporazuma. V primeru teh organizacij, katerih ena ali več držav članic so pogodbenice tega sporazuma, se organizacija in njene države članice odločijo o svojih odgovornostih za izpolnjevanje obveznosti iz tega sporazuma. V takšnih primerih organizacija in njene države članice ne morejo hkrati uresničevati pravic iz tega sporazuma.

3. V svojih listinah o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje izjavijo, kakšen je obseg njihovih pristojnosti v zadevah, ki jih ureja ta sporazum. Te organizacije so tudi dolžne obvestiti depozitarja, ki nato obvesti pogodbenice o vsaki pomembnejši spremembi obsega njihovih pristojnosti.

Člen 21

1. Ta sporazum začne veljati trideseti dan po datumu, na katerega vsaj 55 pogodbenic Konvencije, ki v ozračje skupaj prispevajo najmanj (ocenjenih) 55 odstotkov vseh svetovnih emisij toplogrednih plinov, deponira svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k Sporazumu.

2. Izključno za potrebe odstavka 1 tega člena „vse svetovne emisije toplogrednih plinov“ pomenijo najnovejšo sporočeno količino pogodbenic Konvencije na dan sprejetja ali pred sprejetjem tega sporazuma.

3. Za vsako regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje, ki ratificira, sprejme ali odobri ta sporazum ali k njemu pristopi po izpolnitvi pogojev za pričetek njegove veljave, opredeljenih v odstavku 1 tega člena, stopi ta sporazum v veljavo trideseti dan od datuma, ko je ta država ali regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

4. Za namene odstavka 1 tega člena se nobena listina, ki jo deponira regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje, ne šteje kot dodana listinam, ki so jih deponirale njene države članice.

Člen 22

Določila člena 15 Konvencije o sprejemanju amandmajev h Konvenciji se smiselno uporabljajo tudi za ta sporazum.

Člen 23

1. Določila člena 16 Konvencije o sprejemanju in dopolnjevanju aneksov h Konvenciji se smiselno uporabljajo tudi za ta sporazum.

2. Priloge k temu sporazumu so njegov sestavni del in – razen če ni izrecno določeno drugače – sklicevanje na ta sporazum hkrati pomeni tudi sklicevanje na vse njegove priloge. Tovrstne priloge so omejene na sezname, obrazce in vsa druga opisna gradiva znanstvene, tehnične, postopkovne ali upravne narave.

Člen 24

Določila člena 14 Konvencije o sprejemanju in dopolnjevanju aneksov h Konvenciji se smiselno uporabljajo tudi za ta sporazum.

Člen 25

1. Vsaka pogodbenica ima en glas, razen v primerih iz odstavka 2 tega člena.

2. Regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje lahko v zadevah, za katere so pristojne, uveljavljajo pravico do glasovanja s številom glasov, ki je enako številu njihovih držav članic, ki so pogodbenice tega sporazuma. Takšna organizacija ne more uveljavljati svoje pravice do glasovanja, če katera koli od njenih držav članic uveljavlja svojo pravico, in obratno.

Člen 26

Depozitar tega sporazuma je generalni sekretar Združenih narodov.

Člen 27

Pridržki k temu sporazumu niso mogoči.

Člen 28

1. Kadar koli po preteku treh let od dne, ko je za pogodbenico Sporazum začel veljati, ga lahko ta pogodbenica odpove s pisnim obvestilom depozitarju.

2. Vsaka taka odpoved začne veljati po poteku enega leta od dne, ko je depozitar prejel pisno obvestilo o odpovedi, ali na poznejši datum, ki je lahko naveden v obvestilu o odpovedi.

3. Za vsako pogodbenico, ki odpove Konvencijo, se šteje, da je odpovedala tudi ta sporazum.

Člen 29

Izvirnik tega sporazuma, katerega besedilo v arabščini, kitajščini, angleščini, francoščini, ruščini in španščini je enako verodostojno, je deponiran pri generalnem sekretarju Združenih narodov.

SESTAVLJENO v Parizu, dvanajstega decembra dva tisoč petnajst.

V POTRDITEV TEGA so podpisani, ki so za to ustrezno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.

Izjava Unije v skladu s členom 20(3) Pariškega sporazuma

Naslednje države so trenutno članice Evropske unije: Kraljevina Belgija, Republika Bolgarija, Češka republika, Kraljevina Danska, Zvezna republika Nemčija, Republika Estonija, Irska, Helenska republika, Kraljevina Španija, Francoska republika, Republika Hrvaška, Italijanska republika, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Madžarska, Republika Malta, Kraljevina Nizozemska, Republika Avstrija, Republika Poljska, Portugalska republika, Romunija, Republika Slovenija, Slovaška republika, Republika Finska, Kraljevina Švedska ter Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska.

Evropska unija izjavlja, da je v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije ter zlasti s členom 191 in členom 192(1) Pogodbe pristojna za sklepanje mednarodnih sporazumov ter izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz njih in ki prispevajo k doseganju naslednjih ciljev:

—	ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja,

—	varovanju človekovega zdravja,

—	skrbni in preudarni rabi naravnih virov,

—	spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam.

Evropska unija izjavlja, da bo zavezo iz svojega načrtovanega nacionalno določenega prispevka, predloženega 6. marca 2015, izpolnila s skupnimi ukrepi Unije in njenih držav članic, pri čemer vsaka deluje v okviru svojih pristojnosti.

Evropska unija bo v skladu s členom 20(3) Sporazuma še naprej redno zagotavljala informacije o vseh bistvenih spremembah obsega svojih pristojnosti.

19.10.2016

Uradni list Evropske unije

L 282/19

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1842

z dne 14. oktobra 2016

o spremembi Uredbe (ES) št. 1235/2008 glede elektronskega potrdila o kontrolnem pregledu za uvožene ekološke proizvode in nekaterih drugih elementov ter Uredbe (ES) št. 889/2008 glede zahtev za konzervirane ali predelane ekološke proizvode in posredovanja informacij

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (1) ter zlasti člena 38(a), (d) in (e) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (ES) št. 1235/2008 (2) določa podrobna pravila za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav.

(2)

Uredba (ES) št. 1235/2008 določa obdobje, v katerem morajo izvajalci nadzora in nadzorni organi predložiti svoj zahtevek za priznanje za namene izpolnjevanja zahtev iz člena 32 Uredbe (ES) št. 834/2007. Ker je izvajanje določb o uvozu proizvodov, ki izpolnjujejo zahteve, še v postopku ocenjevanja in se še vedno pripravljajo tudi s tem povezane smernice, modeli, vprašalniki in potreben sistem elektronskega prenosa, bi bilo treba rok za predložitev zahtevkov izvajalcev nadzora in nadzornih organov podaljšati.

(3)

Izkušnje so pokazale, da v državah članicah obstajajo različne prakse preverjanja pošiljk ekoloških proizvodov pred sprostitvijo v prosti promet v Uniji. Za dosleden in učinkovit nadzor bi bilo treba določiti vrste pregledov, ki so potrebni za preverjanje pošiljk, na podlagi ocene tveganja, ki se izvede v skladu s členom 27(3) Uredbe (ES) št. 834/2007. Prav tako je primerno, da se spremeni opredelitev organov, pristojnih za preverjanje pošiljk in overitev potrdil o kontrolnem pregledu, ter tako pojasni, da so ti organi pristojni organi, pristojni za organizacijo uradnega nadzora na področju ekološke pridelave in določeni v skladu s členom 27(1) Uredbe (ES) št. 834/2007.

(4)

Različne prakse izvajalcev nadzora in nadzornih organov je mogoče opaziti tudi v zvezi s klasifikacijo proizvodov, ki se uvažajo v okviru kategorij proizvodov iz prilog III in IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008. Za enotnejšo klasifikacijo v navedene kategorije proizvodov bi bilo treba zaradi jasnosti in pravne varnosti za izvajalce določiti nekatere opredelitve, da bi zagotovili enotno izvajanje pravil s strani izvajalcev nadzora in nadzornih organov ter olajšali nadzor pristojnim organom.

(5)

Za kategorije proizvodov, ki vključujejo pojma „nepredelano“ ali „predelano“, bi morala imeti ta pojma enak pomen kot v opredelitvah predelanih in nepredelanih proizvodov iz Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (3), in sicer zaradi poenostavitve in usklajenosti s higienskimi predpisi. Vendar bi bilo treba pojasniti, da postopki označevanja in pakiranja ne vplivajo na opredelitev izdelka kot nepredelanega ali predelanega.

(6)

Uvozni ureditvi, predvideni v členu 33(2) in (3) Uredbe (ES) št. 834/2007, se načeloma medsebojno izključujeta. Če je tretja država priznana kot enakovredna v skladu s členom 33(2) Uredbe (ES) št. 834/2007, nadzornega organa ali izvajalca nadzora za navedeno državo ni treba priznati v skladu s členom 33(3). Posledično člen 10(2)(b) Uredbe (ES) št. 1235/2008 določa, da se nadzorni organ ali izvajalec nadzora lahko prizna le v skladu s členom 33(3) Uredbe (ES) št. 834/2007 za državo, ki ni priznana v skladu s členom 33(2) Uredbe (ES) št. 834/2007. Da pa bi se izognili kakršni koli oviri za uvoz ekoloških proizvodov, bi moralo biti izvajalcem nadzora ali nadzornim organom omogočeno, da se jih prizna za priznano tretjo državo, če priznanje te tretje države ne velja za proizvod, ki se uvaža. Zato bi bilo treba sedanje odstopanje iz člena 10(3) Uredbe (ES) št. 1235/2008 spremeniti tako, da se upošteva ustaljena praksa sklicevanja na proizvode in ne na kategorijo proizvodov.

(7)

Na podlagi Uredbe (ES) št. 834/2007 se proizvodi, uvoženi iz tretje države, lahko dajo na trg Unije kot ekološki proizvodi, če imajo potrdilo o kontrolnem pregledu, ki so ga izdali pristojni organi, nadzorni organi ali izvajalci nadzora priznane tretje države oziroma ga je izdal priznani nadzorni organ ali izvajalec nadzora.

(8)

V skladu z ukrepom 12 Akcijskega načrta za prihodnost ekološke pridelave v Evropski uniji (4) je Komisija razvila sistem elektronskega izdajanja potrdil za uvoz ekoloških proizvodov, in sicer v obliki modula, vključenega v elektronski sistem TRACES (Trade Control and Expert System) iz Odločbe Komisije 2003/24/ES (5).

(9)

Nekatere določbe Uredbe (ES) št. 1235/2008 je treba spremeniti tako, da se uvede sistem elektronskega izdajanja potrdil in zagotovi njegovo pravilno delovanje. Zato bi bilo treba pojasniti pravila za sprostitev v prosti promet s strani carinskega organa zadevne države članice ter postopek za izdajo in overitev potrdila o kontrolnem pregledu, vključno s preverjanjem povezave med potrdilom o kontrolnem pregledu in carinsko deklaracijo. V tem okviru bi bilo treba pojasniti tudi postopek za izdajo in overitev potrdila o kontrolnem pregledu v posebnih carinskih postopkih. Za pravilno delovanje elektronskega sistema je treba navesti elektronske naslove priznanih izvajalcev nadzora in nadzornih organov.

(10)

Da se zagotovi neoporečnost ekoloških proizvodov, uvoženih v Unijo, je treba pojasniti, da na splošno velja, da je izvajalec nadzora ali nadzorni organ, ki izda potrdilo o kontrolnem pregledu, izvajalec nadzora ali nadzorni organ, ki potrdi proizvajalca ali predelovalca proizvoda. Če se izvajalec, ki izvede zadnji postopek za namene priprave, kakor je opredeljena v členu 2(i) Uredbe (ES) št. 834/2007, razlikuje od izvirnega proizvajalca ali predelovalca proizvoda, bi moral potrdilo o kontrolnem pregledu izdati izvajalec nadzora ali nadzorni organ, ki preveri zadnji postopek. Poleg tega je treba pojasniti, da lahko izvajalci nadzora ali nadzorni organi s seznama v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1235/2008 izdajajo potrdila o kontrolnem pregledu le v skladu s pogoji svojega priznanja, medtem ko lahko tisti s seznama v Prilogi IV k navedeni uredbi izdajajo potrdila o kontrolnem pregledu le za proizvode in države porekla, za katere so navedeni.

(11)

Izkušnje so pokazale, da pri pregledih, ki jih opravi izvajalec nadzora ali nadzorni organ, ki izda potrdilo o kontrolnem pregledu, obstajajo različne prakse. Zato je treba določiti, katere preglede je treba opraviti pred izdajo potrdila. Izvajalci nadzora ali nadzorni organi bi morali potrdilo o kontrolnem pregledu izdati šele po vseh dokumentacijskih pregledih in, če je primerno glede na njihovo oceno tveganja, fizičnih pregledih zadevnih proizvodov. Pri predelanih kmetijskih proizvodih bi morali izvajalci nadzora in nadzorni organi s seznama v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1235/2008 preveriti, ali so bile vse njihove sestavine pregledane z nadzornim sistemom v skladu s pogoji priznanja zadevne tretje države, medtem ko bi morali izvajalci nadzora in nadzorni organi s seznama v Prilogi IV k navedeni uredbi preveriti, ali so sestavine preverili in potrdili izvajalci nadzora ali nadzorni organi, priznani v skladu z zakonodajo Unije, oziroma so bile proizvedene v Uniji. Prav tako je treba določiti preglede, ki jih izvajajo izvajalci nadzora ali nadzorni organi s seznama v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008, ki potrjujejo izvajalce v zaključnih fazah proizvodne verige, kot so na primer tisti, ki izvajajo samo postopke označevanja ali pakiranja. V takih primerih bi bilo treba preveriti, ali so zadevne proizvode preverili in potrdili izvajalci nadzora ali nadzorni organi iz navedene priloge, ki so priznani za zadevno državo in kategorijo proizvodov.

(12)

Organi, pristojni za podeljevanje in posodabljanje pravic dostopa do sistema TRACES za namene elektronskega izdajanja potrdil o kontrolnem pregledu, bi morali biti znani. Poleg tega bi bilo treba določiti pravila, ki bi zajamčila, da TRACES zagotavlja dolgoročno verodostojnost, neoporečnost in čitljivost informacij ter povezanih metapodatkov v celotnem obdobju, ko jih je treba hraniti.

(13)	Uvesti bi bilo treba tudi določbo za uspešno in učinkovito izmenjavo informacij med organi držav članic v primerih odkritih nepravilnosti, zlasti kadar so proizvodi označeni kot ekološki, a jih ne spremljajo potrdila o kontrolnem pregledu.

(14)	Ker so zadnja uvozna dovoljenja, ki so jih izdale države članice, potekla 30. junija 2015, bi bilo treba iz Uredbe (ES) št. 1235/2008 črtati vsa sklicevanja na uvozna dovoljenja.

(15)	Izvajalci in države članice bi morali imeti dovolj časa, da svoje postopke prilagodijo elektronskemu potrdilu o kontrolnem pregledu iz sistema TRACES. Zato je treba določiti prehodno obdobje, v katerem sta izdaja in overitev potrdila o kontrolnem pregledu v papirni obliki še vedno možna.

(16)

Da se zagotovi pravilno delovanje elektronskega potrdila o kontrolnem pregledu in zlasti pojasni, da so proizvodi iz preusmeritve izključeni iz priznanj, dodeljenih tretjim državam, da se uskladi besedilo o poreklu proizvodov, ki prihajajo iz priznanih tretjih držav, ter da se spremeni kategorija proizvodov C tako, da se vanjo vključijo alge skupaj z mikroalgami, je primerno spremeniti nekatere elemente iz prilog III in IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008, ne da bi se spremenil obseg priznanj, predhodno dodeljenih tretjim državam ali izvajalcem nadzora in nadzornim organom.

(17)

V skladu z informacijami, ki so jih predložile Združene države Amerike, tretiranje jabolk in hrušk z antibiotiki za preprečevanje hruševega ožiga v navedeni tretji državi ni dovoljeno od oktobra 2014. Zato je upravičeno, da se odpravi zadevna omejitev za kategoriji proizvodov A in D iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1235/2008.

(18)

Glede na izkušnje, pridobljene pri izvajanju sistema enakovrednosti, je treba prilagoditi vzorec potrdila o kontrolnem pregledu in vzorec izpiska potrdila o kontrolnem pregledu iz prilog V in VI k Uredbi (ES) št. 1235/2008, da bi bile na voljo informacije o proizvajalcu ali predelovalcu proizvoda ter o zadevni državi izvora, kadar je različna od države izvoza proizvoda.

(19)	Uredba Komisije (ES) št. 889/2008 (6) določa podrobna pravila za ekološko pridelavo, označevanje in nadzor.

(20)

Ker bi novi opredelitvi pojmov „predelano“ in „nepredelano“, vstavljeni v Uredbo (ES) št. 1235/2008, pomenili, da se nekateri postopki, vključeni v opredelitev priprave iz člena 2(i) Uredbe (ES) št. 834/2007, ne štejejo za postopke, ki vključujejo predelavo, bi pravila iz člena 26 Uredbe (ES) št. 889/2008 za proizvodnjo predelane hrane in krme postala nejasna. Zato bi bilo treba spremeniti besedilo pravil o previdnostnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da se prepreči tveganje za kontaminacijo z nedovoljenimi snovmi ali proizvodi oziroma mešanje ali zamenjava z neekološkimi proizvodi, da bi postalo jasno, da ustrezno veljajo za izvajalce, ki se ukvarjajo s konzerviranjem. Zato je primerno vključiti tudi opredelitev pojmov „konzerviranje“ in „predelava“.

(21)	Posredovanje podatkov o uvoženih pošiljkah v skladu z Uredbo (ES) št. 889/2008 bi moralo prav tako potekati prek sistema TRACES.

(22)

Za pravilno delovanje elektronskega sistema izdajanja potrdil morajo države članice sporočiti Komisiji podatke o pristojnih organih in izvajalcih nadzora ali nadzornih organih, ki vključujejo elektronske naslove in internetna spletna mesta. Primerno je določiti nov končni rok za sporočanje teh podatkov.

(23)	Uredbi (ES) št. 1235/2008 in (ES) št. 889/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(24)

Da bi zagotovili nemoten prehod na nov elektronski sistem izdajanja potrdil, bi bilo treba to uredbo začeti uporabljati šest mesecev po njeni objavi. Vendar bi se morala sprememba kategorije proizvodov C, s katero se vanjo vključijo alge skupaj z mikroalgami, uporabljati od datuma začetka uporabe zadevne določbe Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/673 (7) o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008, da bi omogočili uporabo mikroalg za hrano.

(25)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora za ekološko pridelavo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba Uredbe (ES) št. 1235/2008

Uredba (ES) št. 1235/208 se spremeni, kot sledi:

člen 2 se spremeni:

(a)

točki 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:

„5.

‚preverjanje pošiljke‘: pomeni preverjanje, ki ga opravi pristojni organ zadevne države članice v okviru uradnega nadzora iz Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (*) glede izpolnjevanja zahtev iz Uredbe (ES) št. 834/2007, Uredbe (ES) št. 889/2008 in te uredbe s sistematičnimi dokumentacijskimi pregledi, naključnimi identifikacijskimi pregledi in, če je primerno glede na oceno tveganja, fizičnimi pregledi pred sprostitvijo pošiljk v prosti promet v Uniji v skladu s členom 13 te uredbe;

6.	‚pristojni organ zadevne države članice‘: pomeni carinski organ, agencijo za varnost hrane ali druge organe, ki jih določijo države članice v skladu s členom 27(1) Uredbe (ES) št. 834/2007 in so pristojni za preverjanje pošiljk in overitev potrdil o kontrolnem pregledu;

(*) Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).“;"

(b)

dodajo se naslednje točke 8 do 11:

„8.	‚proizvodi iz akvakulture‘: pomeni proizvode iz akvakulture, kot so opredeljeni v točki 34 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (**);

9.	‚nepredelano‘: pomeni nepredelano, kot se uporablja v opredelitvi nepredelanih proizvodov iz točke (n) člena 2(1) Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (***), ne glede na postopke pakiranja ali označevanja;

10.	‚predelano‘: pomeni predelano, kot se uporablja v opredelitvi predelanih proizvodov iz točke (o) člena 2(1) Uredbe (ES) št. 852/2004, ne glede na postopke pakiranja ali označevanja;

11.	‚vstopna točka‘: pomeni točko sprostitve v prosti promet.

(**) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22)."

(***) Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).“;"

v členu 4 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Komisija ob prejemu zahtevka za vključitev s strani predstavnika izvajalca nadzora ali nadzornega organa, pripravljenega na podlagi vzorca vloge, ki ga da Komisija na voljo v skladu s členom 17(2), preuči, ali naj zadevnega izvajalca nadzora ali nadzorni organ prizna in vključi na seznam iz člena 3. Za pripravo prvega seznama se upoštevajo le popolni zahtevki, prejeti pred 31. oktobrom 2017.“;

v členu 7(2) se točki (e) in (f) nadomestita z naslednjim:

„(e)	ime, naslov, elektronski naslov, internetni naslov in šifro nadzornih organov ali oziroma izvajalcev nadzora, ki jih je priznal pristojni organ iz točke (d) za izvajanje nadzora;

(f)	ime, naslov, elektronski naslov, internetni naslov in šifro organov in izvajalcev nadzora, ki so v tretji državi pristojni za izdajo potrdil za uvoz v Unijo;“;

v členu 9(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

če se po vključitvi tretje države na seznam kakor koli spremenijo ukrepi, ki veljajo v tej državi, ali njihovo izvajanje ter zlasti njen nadzorni sistem, ta tretja država o tem nemudoma obvesti Komisijo; kakršne koli spremembe informacij iz točk (d), (e) in (f) člena 7(2) se nemudoma sporočijo Komisiji prek računalniškega sistema iz člena 94(1) Uredbe (ES) št. 889/2008;“;

5.	v členu 10 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Z odstopanjem od odstavka 2(b) se lahko proizvodi s poreklom iz priznane tretje države, vpisane na seznam v skladu s členom 7, ki pa niso zajeti v priznanju, dodeljenem navedeni tretji državi, vključijo na seznam iz tega člena.“;

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Potrdilo o kontrolnem pregledu

1. Pogoji za sprostitev pošiljke proizvodov iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 834/2007, uvoženih v skladu s členom 33 navedene uredbe, v prosti promet v Uniji so:

(a)	predložitev izvirnika potrdila o kontrolnem pregledu pristojnemu organu zadevne države članice;

(b)	da pristojni organ zadevne države članice preveri pošiljko in overi potrdilo o kontrolnem pregledu ter

(c)	navedba številke potrdila o kontrolnem pregledu v carinski deklaraciji za sprostitev v prosti promet iz člena 158(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (****).

Pristojni organ zadevne države članice v državi članici, kjer se pošiljka sprosti v prosti promet v Uniji, preveri pošiljko in overi potrdilo o kontrolnem pregledu.

Države članice določijo vstopne točke na svoje ozemlje in o določenih vstopnih točkah obvestijo Komisijo.

2. Potrdilo o kontrolnem pregledu izda ustrezni nadzorni organ ali izvajalec nadzora, overi ga pristojni organ zadevne države članice in izpolni prvi prejemnik na podlagi vzorca in opomb iz Priloge V, ki pri tem uporabi elektronski sistem TRACES (Trade Control and Expert System), vzpostavljen z Odločbo Komisije 2003/24/ES (*****).

Izvirnik potrdila o kontrolnem pregledu je natisnjena in ročno podpisana kopija izpolnjenega elektronskega potrdila o kontrolnem pregledu v sistemu TRACES ali pa potrdilo o kontrolnem pregledu, podpisano v sistemu TRACES z naprednim elektronskim podpisom v smislu člena 3(11) Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (******) oziroma z elektronskim podpisom, ki daje funkcionalno enaka zagotovila kot podpis, ob uporabi enakih pravil in pogojev, ki so opredeljeni z določbami Komisije o elektronskih in digitalnih dokumentih iz Priloge k Sklepu Komisije 2004/563/ES, Euratom (*******).

Če je izvirnik potrdila o kontrolnem pregledu natisnjena in ročno podpisana kopija izpolnjenega elektronskega potrdila v sistemu TRACES, nadzorni organi, izvajalci nadzora, pristojni organi zadevne države članice in prvi prejemnik na vsaki stopnji izdaje, overitve in prejema potrdila o kontrolnem pregledu preverijo, ali ta kopija ustreza podatkom, navedenim v sistemu TRACES.

3. Potrdilo o kontrolnem pregledu se sprejme za overitev, potem ko ga izda nadzorni organ ali izvajalec nadzora proizvajalca ali predelovalca zadevnega proizvoda ali, če se izvajalec, ki izvede zadnji postopek za namene priprave, razlikuje od proizvajalca ali predelovalca proizvoda, potem ko ga izda nadzorni organ ali izvajalec nadzora izvajalca, ki izvede zadnji postopek za namene priprave, kakor je opredeljena v členu 2(i) Uredbe (ES) št. 834/2007.

Navedeni nadzorni organ ali izvajalec nadzora mora biti:

(a)	nadzorni organ ali izvajalec nadzora iz Priloge III k tej uredbi za zadevne proizvode in za tretjo državo, v kateri imajo proizvodi poreklo, ali, kjer je ustrezno, v kateri je bil izveden zadnji postopek za namene priprave, ali

(b)	nadzorni organ ali izvajalec nadzora iz Priloge IV k tej uredbi za zadevne proizvode in za tretjo državo, v kateri imajo proizvodi poreklo ali v kateri je bil izveden zadnji postopek za namene priprave.

4. Nadzorni organ ali izvajalec nadzora, ki izda potrdilo o kontrolnem pregledu, izda potrdilo o kontrolnem pregledu in podpiše izjavo v polju 18 potrdila šele po tem, ko opravi dokumentacijski pregled vseh zadevnih dokumentov o kontrolnem pregledu, vključno zlasti z načrtom pridelave za zadevni proizvod, dokumenti o prevozu in trgovinskimi dokumenti, ter ko opravi, če je primerno glede na njegovo oceno tveganja, fizični pregled pošiljke.

Vendar pa za predelane proizvode – če je nadzorni organ ali izvajalec nadzora, ki izda potrdilo o kontrolnem pregledu, nadzorni organ ali izvajalec nadzora s seznama v Prilogi III – izda potrdilo o kontrolnem pregledu in podpiše izjavo v polju 18 potrdila šele po tem, ko preveri, ali je vse ekološke sestavine proizvoda preveril in potrdil nadzorni organ ali izvajalec nadzora, priznan v zadevni tretji državi s seznama v navedeni prilogi, oziroma – če je nadzorni organ ali izvajalec nadzora, ki izda potrdilo, nadzorni organ ali izvajalec nadzora s seznama v Prilogi IV – izda potrdilo o kontrolnem pregledu in podpiše izjavo v polju 18 potrdila šele po tem, ko preveri, ali je vse ekološke sestavine takšnih proizvodov preveril in potrdil nadzorni organ ali izvajalec nadzora iz Priloge III ali IV oziroma ali so bile proizvedene in potrjene v Uniji v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007.

Če se izvajalec, ki izvede zadnji postopek za namene priprave, razlikuje od proizvajalca ali predelovalca proizvoda, nadzorni organ ali izvajalec nadzora, ki izda potrdilo o kontrolnem pregledu in je naveden na seznamu v Prilogi IV, izda potrdilo o kontrolnem pregledu in podpiše izjavo v polju 18 potrdila šele po tem, ko opravi dokumentacijski pregled vseh zadevnih dokumentov o kontrolnem pregledu, vključno z dokumenti o prevozu in trgovinskimi dokumenti, preveri, ali je pridelavo ali predelavo zadevnega proizvoda preveril in potrdil izvajalec nadzora ali nadzorni organ, priznan za zadevne proizvode in zadevno državo v skladu s členom 33(3) Uredbe (ES) št. 834/2007, ter opravi, če je primerno glede na njegovo oceno tveganja, fizični pregled pošiljke.

Na zahtevo Komisije ali pristojnega organa države članice da nadzorni organ ali izvajalec nadzora, ki izda potrdilo o kontrolnem pregledu v skladu z drugim in tretjim pododstavkom, nemudoma na razpolago seznam vseh izvajalcev v verigi ekološke pridelave ter nadzornih organov ali izvajalcev nadzora, pod nadzorom katerih navedeni izvajalci opravljajo svoje dejavnosti.

5. Potrdilo o kontrolnem pregledu se izda v enem izvodu.

Prvi prejemnik ali, kadar je to ustrezno, uvoznik lahko ustvari kopijo potrdila o kontrolnem pregledu za seznanjanje nadzornih organov in izvajalcev nadzora v skladu s členom 83 Uredbe (ES) št. 889/2008. Na vsaki kopiji je natisnjena ali odtisnjena navedba ‚KOPIJA‘.

6. Pri preverjanju pošiljke pristojni organ zadevne države članice overi izvirnik potrdila o kontrolnem pregledu v polju 20 in ga vrne osebi, ki je potrdilo predložila.

7. Prvi prejemnik ob prevzemu pošiljke izpolni polje 21 potrdila o kontrolnem pregledu, s čimer potrdi, da je bil prevzem pošiljke opravljen v skladu s členom 34 Uredbe (ES) št. 889/2008.

Prvi prejemnik nato izvirnik potrdila pošlje uvozniku, ki je naveden v polju 11 potrdila, za namene drugega pododstavka člena 33(1) Uredbe (ES) št. 834/2007.

(****) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1)."

(*****) Odločba Komisije 2003/24/ES z dne 30. decembra 2002 o razvoju celovitega računalniškega veterinarskega sistema (UL L 8, 14.1.2003, str. 44)."

(******) Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73)."

(*******) Sklep Komisije 2004/563/ES, Euratom z dne 7. julija 2004 o spremembi poslovnika (UL L 251, 27.7.2004, str. 9).“;"

vstavijo se naslednji členi 13a do 13d:

„Člen 13a

Višja sila ali izjemne okoliščine

1. V primerih višje sile ali izjemnih okoliščin, ki bi preprečile delovanje elektronskega sistema in zlasti povzročile nepravilno delovanje sistema ali nestalno povezavo, se lahko potrdila o kontrolnem pregledu in njihovi izpiski izdajo in potrdijo v skladu s členom 13(3) do (7) brez uporabe sistema TRACES v skladu z odstavki 2, 3 in 4 tega člena ter na podlagi vzorcev in opomb iz Priloge V ali VI. Pristojni organi, nadzorni organi, izvajalci nadzora in izvajalci nemudoma obvestijo Komisijo in v sistem TRACES vnesejo vse potrebne podatke v desetih koledarskih dneh po ponovni vzpostavitvi delovanja sistema.

2. Če se potrdilo o kontrolnem pregledu izda brez uporabe sistema TRACES, se sestavi v enem od uradnih jezikov Unije ter v celoti izpolni (razen žigov in podpisov) z velikimi tiskanimi črkami ali pa se v celoti natipka.

Potrdilo o kontrolnem pregledu je napisano v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države članice carinjenja. Če je potrebno, lahko pristojni organi zadevne države članice zahtevajo prevod potrdila o kontrolnem pregledu v svoj uradni jezik ali enega od svojih uradnih jezikov.

Potrdilo z neoverjenimi spremembami ali izbrisi se razveljavi.

3. Nadzorni organ ali izvajalec nadzora, ki izda potrdilo o kontrolnem pregledu, dodeli serijsko številko vsakemu izdanemu potrdilu in vodi kronološko evidenco izdanih potrdil ter v poznejših dopisih navede serijsko številko, ki jo dodeli sistem TRACES.

4. Kadar se potrdilo o kontrolnem pregledu izda in overi brez uporabe sistema TRACES, se drugi in tretji pododstavek člena 15(1) in člena 15(5) ne uporabljata.

Člen 13b

Uvoznik

Uvoznik navede številko potrdila o kontrolnem pregledu v carinski deklaraciji za sprostitev v prosti promet iz člena 158(1) Uredbe (EU) št. 952/2013.

Člen 13c

Pravice dostopa

Komisija je pristojna za podeljevanje in posodabljanje pravic dostopa do sistema TRACES za pristojne organe, opredeljene v členu 2(n) Uredbe (ES) št. 834/2007, pristojne organe tretjih držav, priznane v skladu s členom 33(2) navedene uredbe, ter nadzorne organe in izvajalce nadzora s seznama v Prilogi III ali IV k tej uredbi. Komisija pred podelitvijo pravic dostopa do sistema TRACES preveri identiteto zadevnih pristojnih organov, nadzornih organov in izvajalcev nadzora.

Pristojni organi, kakor so opredeljeni v členu 2(n) Uredbe (ES) št. 834/2007, so pristojni za podeljevanje in posodabljanje pravic dostopa do sistema TRACES za izvajalce, nadzorne organe in izvajalce nadzora v Uniji. Pristojni organi pred podelitvijo pravic dostopa do sistema TRACES preverijo identiteto zadevnih izvajalcev, nadzornih organov in izvajalcev nadzora. Države članice določijo enotni organ, pristojen za usklajevanje sodelovanja in stikov s Komisijo na tem področju.

Pristojni organi Komisijo obvestijo o podeljenih pravicah dostopa. Komisija navedene pravice dostopa aktivira v sistemu TRACES.

Člen 13d

Neoporečnost in čitljivost informacij

TRACES varuje neoporečnost informacij, vnesenih v skladu s to uredbo.

Pri tem zagotavlja zlasti naslednje:

(a)	omogoča nedvoumno identifikacijo vsakega uporabnika ter vsebuje učinkovite nadzorne ukrepe za nadzor pravic dostopa, da se prepreči nezakonit, zlonameren ali nepooblaščen dostop, izbris, sprememba ali selitev podatkov, datotek in metapodatkov;

(b)	opremljen je s sistemi fizičnega varovanja pred vdori in okoljskimi nezgodami ter z zaščito programske opreme pred spletnimi napadi;

(c)	shranjeni podatki so varovani v okolju, ki je varno v fizičnem smislu in z vidika programske opreme;

(d)	z različnimi sredstvi preprečuje vse nepooblaščene spremembe ter vsebuje mehanizme za zagotavljanje neoporečnosti, s katerimi je mogoče preveriti, ali so bili podatki v določenem časovnem obdobju spremenjeni;

(e)	za vsako bistveno stopnjo postopka hrani revizijsko sled;

(f)	omogoča zanesljive postopke pretvorbe formata in selitve, da se zagotovita čitljivost in dostopnost podatkov skozi celotno zahtevano obdobje hranjenja;

(g)	opremljen je z dovolj podrobno ter aktualno funkcijsko in tehnično dokumentacijo o delovanju in značilnostih sistema, pri čemer je ta dokumentacija vedno na voljo organizacijskim enotam, ki so pristojne za funkcijske in/ali tehnične specifikacije.“;

člen 14 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Kadar je pošiljka, ki prihaja iz tretje države, dana v postopek carinskega skladiščenja ali aktivnega oplemenitenja, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 952/2013, in je predmet ene ali več priprav iz drugega pododstavka, pristojni organ zadevne države članice preveri pošiljko, kot je navedeno v točki (b) prvega pododstavka člena 13(1) te uredbe, preden se opravi prva priprava. Referenčna številka carinske deklaracije, pod katero je bilo blago prijavljeno za carinsko skladiščenje ali za postopek aktivnega oplemenitenja, se vpiše v polje št. 19 potrdila o kontrolnem pregledu.

Priprava se omeji na naslednje vrste postopkov:

(a)	pakiranje ali ponovno pakiranje, ali

(b)	označevanje, ki zadeva navedbo metode ekološke pridelave.

Po tej pripravi je pošiljka pred sprostitvijo v prosti promet predmet ukrepov iz člena 13(1) te uredbe.

Po tem postopku se izvirnik potrdila o kontrolnem pregledu, kadar je to ustrezno, vrne uvozniku pošiljke, ki je naveden v polju 11 potrdila, za namene drugega pododstavka člena 33(1) Uredbe (ES) št. 834/2007.“;

(b)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Za posamezne serije, ki nastanejo z delitvijo, uvoznik, naveden v polju 11 potrdila o kontrolnem pregledu, predloži izpisek potrdila o kontrolnem pregledu prek sistema TRACES pristojnemu organu zadevne države članice v skladu z vzorcem in opombami, določenimi v Prilogi VI. Po preverjanju serije pristojni organ zadevne države članice overi izpisek potrdila o kontrolnem pregledu v polju 13 za namen sprostitve v prosti promet. Pristojni organ zadevne države članice v državi članici, kjer se serija sprosti v prosti promet v Uniji, preveri serijo in overi izpisek potrdila o kontrolnem pregledu.“;

(ii)	četrti pododstavek se črta;

člen 15 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se dodata naslednja drugi in tretji pododstavek:

„Ko pristojni organ zadevne države članice pri preverjanju pošiljke odkrije kršitev ali nepravilnost, ki povzroči zavrnitev overitve potrdila in sprostitve proizvodov v prosti promet, navedeni organ Komisijo in druge države članice nemudoma obvesti o navedeni kršitvi ali nepravilnosti prek sistema TRACES.

Države članice zagotovijo učinkovito in uspešno usklajevanje med pristojnimi organi, ki izvajajo uradni nadzor, da si lahko ti nemudoma izmenjajo podatke o odkritju pošiljk proizvodov iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 834/2007, označenih z izrazi, ki se sklicujejo na metodo ekološke pridelave, ki pa niso prijavljeni kot namenjeni za uvoz v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007. Pristojni organ zadevne države članice nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice o teh ugotovitvah prek sistema TRACES.“;

(b)

doda se naslednji odstavek 5:

„5. Uvoznik, prvi prejemnik ali njun nadzorni organ ali izvajalec nadzora pošlje informacije o kršitvah ali nepravilnostih v zvezi z uvoženimi proizvodi pristojnim organom zadevnih držav članic s pomočjo računalniškega sistema iz člena 94(1) Uredbe (ES) št. 889/2008 prek sistema TRACES.“;

10.	v členu 17 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Računalniški sistem, ki je določen v odstavku 1, lahko zbira zahtevke, dokumente in informacije iz te uredbe, kjer je to ustrezno.“;

11.

v členu 18 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Prvi seznam priznanih držav vključuje Argentino, Avstralijo, Kostariko, Indijo, Izrael (********), Novo Zelandijo in Švico. Ne vsebuje šifer iz člena 7(2)(f) te uredbe. Te šifre se dodajo pred 1. julijem 2010 s posodobitvijo seznama v skladu s členom 17(2).

(********) V nadaljnjem besedilu se razume kot Država Izrael brez ozemelj, ki so od junija 1967 pod izraelsko upravo, tj. Golanske planote, Gaze, vzhodnega Jeruzalema in drugih delov Zahodnega brega.“;"

12.	člen 19 se črta;

13.

vstavi se naslednji člen 19a:

„Člen 19a

Prehodna pravila o uporabi potrdil o kontrolnem pregledu, ki niso bila izdana v sistemu TRACES

Do 19. oktobra 2017 se potrdila o kontrolnem pregledu iz člena 13(1)(a) in njihovi izpiski iz člena 14(2) lahko izdajo in overijo v skladu s členom 13(3) do (7) brez uporabe sistema TRACES, v skladu s členom 13a(1), (2) in (3) ter na podlagi vzorcev in opomb iz Priloge V ali VI.“;

14.	Priloga III se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

15.	v Prilogi IV se na seznamu kategorij proizvodov vnos „C: Proizvodi akvakulture in morska trava“ nadomesti z vnosom „C: Nepredelani proizvodi iz akvakulture in alge“;

16.	Priloga V se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi;

17.	Priloga VI se nadomesti z besedilom iz Priloge III k tej uredbi.

Člen 2

Sprememba Uredbe (ES) št. 889/2008

Uredba (ES) št. 889/2008 se spremeni, kot sledi:

v členu 2 se dodata naslednji točki (t) in (u):

„(t)

‚konzerviranje‘ pomeni vsak ukrep, ki se razlikuje od gojenja in žetve ter se izvede na proizvodih, vendar se ne šteje za predelavo, opredeljeno v točki (u), vključno z vsemi ukrepi iz točke (n) člena 2(1) Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (*********) in brez pakiranja ali označevanja proizvoda;

(u)	‚predelava‘ pomeni kateri koli postopek iz točke (m) člena 2(1) Uredbe (ES) št. 852/2004, vključno z uporabo snovi iz člena 19(2)(b) Uredbe (ES) št. 834/2007. Postopki pakiranja ali označevanja proizvoda se ne štejejo za predelavo.

(*********) Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).“;"

2.	naslov naslova II se nadomesti z naslednjim: „NASLOV II PRAVILA ZA PRIDELAVO, KONZERVIRANJE, PREDELAVO, PAKIRANJE, PREVOZ IN SKLADIŠČENJE EKOLOŠKIH PROIZVODOV“;

3.	naslov poglavja 3 naslova II se nadomesti z naslednjim: „POGLAVJE 3 Konzervirani in predelani proizvodi“;

člen 26 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 26

Pravila za konzerviranje proizvodov ter za proizvodnjo predelane krme in hrane

1. Izvajalci, ki konzervirajo proizvode ali proizvajajo predelano krmo ali hrano, na podlagi sistematičnega določanja odločilnih korakov v predelavi vzpostavijo in posodobijo ustrezne postopke.

Z uporabo teh postopkov se v vsakem trenutku zagotovi, da konzervirani ali predelani proizvodi izpolnjujejo pravila za ekološko pridelavo.

2. Izvajalci upoštevajo in izvajajo postopke iz odstavka 1. Izvajalci zlasti:

(a)	sprejmejo previdnostne ukrepe, da preprečijo tveganje kontaminacije z nedovoljenimi snovmi ali proizvodi;

(b)	izvajajo primerne čistilne ukrepe, nadzorujejo njihovo učinkovitost in jih beležijo;

(c)	zagotovijo, da se neekološki proizvodi ne dajo v promet z navedbo o metodi ekološke pridelave.

3. Če so v zadevni pripravljalni enoti pripravljeni ali shranjeni tudi neekološki proizvodi, izvajalec:

(a)	neprekinjeno izvaja delovne postopke, dokler se ne opravi delo na celotni seriji, ter jih prostorsko ali časovno loči od podobnih delovnih postopkov, ki se izvajajo na neekoloških proizvodih;

(b)	pred postopki in po postopkih shranjuje ekološke proizvode prostorsko ali časovno ločeno od neekoloških proizvodov;

(c)	obvešča nadzorni organ ali izvajalca nadzora o postopkih iz točk (a) in (b) ter daje na voljo in posodablja evidenco o vseh postopkih in predelanih količinah;

(d)	sprejme potrebne ukrepe, ki omogočajo identifikacijo serij in preprečujejo mešanje ali zamenjavo z neekološkimi proizvodi;

(e)	izvaja postopke na ekoloških proizvodih šele po primernem čiščenju proizvodne opreme.

4. Dodatki, predelovalni pripomočki in druge snovi ter sestavine, ki se uporabljajo pri predelavi krme ali hrane, in vsi postopki predelave, ki se uporabljajo, kot je na primer dimljenje, so v skladu z načeli dobre proizvodne prakse.“;

v členu 84 se doda naslednji tretji odstavek:

„Uvoznik posreduje informacije iz prvega in drugega odstavka in pri tem uporabi elektronski sistem TRACES (Trade Control and Expert System), vzpostavljen z Odločbo Komisije 2003/24/ES (**********).

(**********) Odločba Komisije 2003/24/ES z dne 30. decembra 2002 o razvoju celovitega računalniškega veterinarskega sistema (UL L 8, 14.1.2003, str. 44).“;"

člen 94(1) se spremeni:

(a)

točki (a) in (b) se nadomestita z naslednjim:

„(a)	do 30. junija 2017 informacije iz člena 35(a) Uredbe (ES) št. 834/2007, vključno z elektronskim naslovom in internetnim naslovom, ter pozneje morebitne spremembe teh informacij;

(b)	do 30. junija 2017 informacije iz člena 35(b) Uredbe (ES) št. 834/2007, vključno z naslovom, elektronskim naslovom in internetnim naslovom, ter pozneje morebitne spremembe teh informacij;“;

(b)

doda se naslednja točka (e):

„(e)	do 30. junija 2017 ime, naslov, elektronski naslov in internetni naslov pristojnih organov zadevne države članice, kakor so opredeljeni v točki 6 člena 2 Uredbe (ES) št. 1235/2008, ter pozneje morebitne spremembe teh informacij.“

Člen 3

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 19. aprila 2017. Vendar se točka 2 člena 1 uporablja od datuma začetka veljavnosti te uredbe, točka 15 člena 1 pa se uporablja od 7. maja 2017.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. oktobra 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 189, 20.7.2007, str. 1.

(2) Uredba Komisije (ES) št. 1235/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav (UL L 334, 12.12.2008, str. 25).

(3) Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

(4) COM(2014) 179 final.

(5) Odločba Komisije 2003/24/ES z dne 30. decembra 2002 o razvoju celovitega računalniškega veterinarskega sistema (UL L 8, 14.1.2003, str. 44).

(6) Uredba Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L 250, 18.9.2008, str. 1).

(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/673 z dne 29. aprila 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L 116, 30.4.2016, str. 8).

PRILOGA I

Priloga III k Uredbi (ES) št. 1235/2008 se spremeni:

za naslovom „SEZNAM TRETJIH DRŽAV IN ZADEVNIH SPECIFIKACIJ IZ ČLENA 7“ se vstavi naslednja opomba:

„Opomba: V skladu s členom 17(1)(f) Uredbe (ES) št. 834/2007 se živali in proizvodi živalskega izvora, pridelani v obdobju preusmeritve, ne tržijo z navedbami iz členov 23 in 24 navedene uredbe, ki se uporabljajo pri označevanju in oglaševanju proizvodov. Ti proizvodi so zato prav tako izvzeti iz priznanj, kar se tiče kategorij proizvodov B in D, za vse tretje države, navedene v tej prilogi.“;

2.	v vnosih, ki se nanašajo na Argentino, Avstralijo, Kostariko, Indijo, Izrael, Japonsko, Švico, Tunizijo in Novo Zelandijo, se črta opomba „(1) Morska trava ni vključena.“;

vnos, ki se nanaša na Argentino, se spremeni:

(a)	v točki 1 se črtata omejitvi za kategoriji proizvodov B in D;

(b)

točka 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.	Poreklo: proizvodi kategorij A, B in F, ki so bili pridelani v Argentini, in proizvodi kategorije D, predelani v Argentini z ekološko pridelanimi sestavinami, ki so bile pridelane v Argentini.“;

v vnosu, ki se nanaša na Avstralijo, se točka 2 nadomesti z naslednjim:

„2.	Poreklo: proizvodi kategorij A in F, ki so bili pridelani v Avstraliji, in proizvodi kategorije D, predelani v Avstraliji z ekološko pridelanimi sestavinami, ki so bile pridelane v Avstraliji.“;

vnos, ki se nanaša na Kostariko, se spremeni:

(a)	ta sprememba ne zadeva različice v slovenskem jeziku;

(b)

točka 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.	Poreklo: proizvodi kategorij A in F, ki so bili pridelani v Kostariki, in proizvodi kategorije D, predelani v Kostariki z ekološko pridelanimi sestavinami, ki so bile pridelane v Kostariki.“;

v vnosu, ki se nanaša na Izrael, se točka 2 nadomesti z naslednjim:

„2.

Poreklo: proizvodi kategorij A in F, ki so bili pridelani v Izraelu, in proizvodi kategorije D, predelani v Izraelu z ekološko pridelanimi sestavinami, ki so bile pridelane v Izraelu ali so bile uvožene v Izrael:

—	bodisi iz Unije

—	bodisi iz tretjih držav v okviru ureditve, ki je priznana kot enakovredna v skladu z določbami člena 33(2) Uredbe (ES) št. 834/2007.“;

v vnosu, ki se nanaša na Japonsko, se točka 2 nadomesti z naslednjim:

„2.

Poreklo: proizvodi kategorij A in F, ki so bili pridelani na Japonskem, in proizvodi kategorije D, predelani na Japonskem z ekološko pridelanimi sestavinami, ki so bile pridelane na Japonskem ali so bile uvožene na Japonsko:

—	bodisi iz Unije

—	bodisi iz tretje države, za katero je Japonska priznala, da so bili proizvodi v tej tretji državi pridelani in nadzorovani v skladu s pravili, ki so enakovredna pravilom iz japonske zakonodaje.“;

vnos, ki se nanaša na Švico, se spremeni:

(a)	v točki 1 se črta omejitev za kategorijo proizvodov B;

(b)

točka 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

Poreklo: proizvodi kategorij A in F, ki so bili pridelani v Švici, in proizvodi kategorij D in E, predelani v Švici z ekološko pridelanimi sestavinami, ki so bile pridelane v Švici ali so bile uvožene v Švico:

—	bodisi iz Unije

—	bodisi iz tretje države, za katero je Švica priznala, da so bili proizvodi v tej tretji državi pridelani in nadzorovani v skladu s pravili, ki so enakovredna pravilom iz švicarske zakonodaje.“;

v vnosu, ki se nanaša na Tunizijo, se točka 2 nadomesti z naslednjim:

„2.	Poreklo: proizvodi kategorij A in F, ki so bili pridelani v Tuniziji, in proizvodi kategorije D, predelani v Tuniziji z ekološko pridelanimi sestavinami, ki so bile pridelane v Tuniziji.“;

10.	v vnosu, ki se nanaša na Združene države Amerike, se v točki 1 črtata omejitvi za kategoriji proizvodov A in D;

11.

vnos v zvezi z Novo Zelandijo se spremeni:

(a)	v točki 1 se črtata omejitvi za kategoriji proizvodov B in D;

(b)

točka 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

Poreklo: proizvodi kategorij A, B in F, ki so bili pridelani na Novi Zelandiji, in proizvodi kategorije D, predelani na Novi Zelandiji z ekološko pridelanimi sestavinami, ki so bile pridelane na Novi Zelandiji ali so bile uvožene na Novo Zelandijo:

—	bodisi iz Unije

—	bodisi iz tretjih držav v okviru ureditve, ki je priznana kot enakovredna v skladu z določbami člena 33(2) Uredbe (ES) št. 834/2007,

—

bodisi iz tretje države, katere pravila za pridelavo in preverjanje so bila priznana kot enakovredna Uradnemu programu MAF za zagotavljanje ekološke pridelave na podlagi jamstev in informacij, ki jih je predložil pristojni organ te države v skladu z določbami MAF, in pod pogojem da se uvozijo samo ekološko pridelane sestavine, ki bodo vključene, do največ 5 % proizvodov kmetijskega porekla, v proizvode kategorije D, pripravljene na Novi Zelandiji.“;

12.

v vnosu, ki se nanaša na Republiko Korejo, se točka 2 nadomesti z naslednjim:

„2.

Poreklo: proizvodi kategorije D, predelani v Republiki Koreji z ekološko pridelanimi sestavinami, ki so bile pridelane v Republiki Koreji ali uvožene v Republiko Korejo:

—	bodisi iz Unije

—	bodisi iz tretje države, za katero je Republika Koreja priznala, da so bili proizvodi v tej tretji državi pridelani in nadzorovani v skladu s pravili, ki so enakovredna pravilom iz zakonodaje Republike Koreje.“.

PRILOGA II

„PRILOGA V

Besedilo slike

Opombe

Polje 1: Ime, naslov in šifra izvajalca nadzora ali nadzornega organa v tretji državi, kot je navedeno v členu 13(3) Uredbe (ES) št. 1235/2008. Ta organ izpolni tudi polja od 4 do 18.

Polje 2: V tem polju sta navedeni določbi iz Uredbe (ES) št. 834/2007, ki sta povezani z izdajo in uporabo tega potrdila; označite ustrezno določbo.

Polje 3: Serijska številka potrdila, ki jo je samodejno dodelil elektronski sistem TRACES (Trade Control and Expert System) iz člena 13(2) Uredbe (ES) št. 1235/2008, razen če se uporablja člen 13a(3).

Polje 4: Ime in naslov izvajalca, ki izvaža proizvode iz države, navedene v polju 8. Izvoznik je izvajalec, ki opravi zadnji postopek za namene priprave, kakor je opredeljena v členu 2(i) Uredbe (ES) št. 834/2007, na proizvodih iz polja 13 in jih zapečati v ustrezni embalaži ali posodah, v skladu s členom 34 Uredbe (ES) št. 889/2008.

Polje 5: Izvajalci, ki so pridelali ali predelali proizvode v tretji državi, ki je navedena v polju 7.

Polje 6: Izvajalci nadzora ali nadzorni organi za spremljanje skladnosti pridelave ali predelave proizvodov s pravili ekološke pridelave v državi, navedeni v polju 7.

Polje 7: Država izvora pomeni državo(-e), kjer je bil proizvod proizveden/pridelan ali predelan.

Polje 8: Država izvoznica pomeni državo, kjer je bil na proizvodu opravljen zadnji postopek za namene priprave, kot je opredeljena v členu 2(i) Uredbe (ES) št. 834/2007, proizvod pa je bil nato zapečaten v ustrezni embalaži ali posodah.

Polje 9: Država carinjenja pomeni državo, v kateri je pošiljka sproščena v prosti promet v Evropski uniji. Vstopna točka je točka sprostitve v prosti promet in je opredeljena z oznako iz Kodeksa ZN za trgovinske in prometne lokacije (UN/LOCODE, pet črk).

Polje 10: Namembna država je država prvega prejemnika v Evropski uniji.

Polje 11: Ime in naslov uvoznika ter njegova registracijska in identifikacijska številka gospodarskega subjekta (številka EORI), kot je določeno v členu 9 Uredbe (EU) št. 952/2013. Uvoznik je fizična ali pravna oseba v Evropski uniji, ki sam ali prek zastopnika pošiljko predloži za sprostitev v prosti promet v Uniji.

Polje 12: Ime in naslov prvega prejemnika pošiljke v Evropski uniji. Prvi prejemnik je fizična ali pravna oseba, kamor se pošiljka dostavi in kjer bo obravnavana za nadaljnjo pripravo in/ali za trženje. Prvi prejemnik izpolni tudi polje 24.

Polje 13: Opis proizvodov, ki vključuje oznake kombinirane nomenklature za zadevne proizvode (po možnosti 8-mestna oznaka), trgovsko ime, število pakiranj (število škatel, zabojev, vreč, vrčev itd.), številko serije in neto maso.

Polje 14: Neobvezno.

Polje 15: Neobvezno.

Polje 16: Celotna bruto masa, izražena v ustreznih enotah (kg neto mase, litri itd.).

Polje 17: Prevozno sredstvo ob prihodu na vstopno točko.

Način prevoza: letalo, plovilo, železniški prevoz, cestno vozilo, drugo.

Identifikacija prevoznega sredstva: za letala navedite številko leta, za plovila navedite ime ladje, za železnico navedite ime vlaka in številko vagona, za cestni prevoz navedite številko registrske tablice in po potrebi številko registrske tablice priklopnika.

V primeru trajekta navedite plovilo in cestno vozilo z identifikacijo vozila in zadevnega trajekta.

Polje 18: Izjava nadzornega organa ali izvajalca nadzora, ki izda potrdilo. Podpis in žig morata biti v barvi, ki se razlikuje od barve tiskanega besedila.

Polje 19: Izpolni pristojni organ zadevne države članice ali uvoznik.

Polje 20: Izpolni pristojni organ zadevne države članice, če je primerno, pred pripravo ali postopkom delitve v okoliščinah iz člena 14 Uredbe (ES) št. 1235/2008 in pri preverjanju pošiljke v skladu s členom 13(1).

Polje 21: Izpolni prvi prejemnik ob prevzemu proizvodov po tem, ko je opravil preverjanje iz člena 34 Uredbe (ES) št. 889/2008.

“

PRILOGA III

„PRILOGA VI

Besedilo slike

Besedilo slike

14. Izjava prejemnika serije

S tem se potrjuje, da je bil prevzem serije opravljen v skladu s členom 33 Uredbe (ES) št. 889/2008.

Ime podjetja

Datum:

Ime in podpis pooblaščene osebe

Opombe

Izpisek št. : Številka izpiska ustreza številki serije, dobljene z delitvijo prvotne pošiljke.

Polje 1: Ime, naslov in šifra izvajalca nadzora ali nadzornega organa v tretji državi, ki je izdal osnovno potrdilo o kontrolnem pregledu.

Polje 2: V tem polju se navedeta določbi iz Uredbe (ES) št. 834/2007, ki sta povezani z izdajo in uporabo tega izpiska; označite ustrezno določbo, na podlagi katere je bila osnovna pošiljka uvožena; glejte polje 2 osnovnega potrdila o kontrolnem pregledu.

Polje 3: Serijska številka osnovnega potrdila o kontrolnem pregledu, ki jo je samodejno dodelil elektronski sistem TRACES (Trade Control and Expert System) iz člena 13(2) Uredbe (ES) št. 1235/2008, razen če se uporablja člen 13a(3).

Polje 4: Izvajalec, ki fizično razdeli prvotno pošiljko v serije, ali izvajalec, pristojen za navedeni postopek.

Polje 5: Izvajalec nadzora ali nadzorni organ, pristojen za nadzor izvajalca, ki pošiljko razdeli.

Polja 6, 7 in 8: Glejte ustrezne informacije v osnovnem potrdilu o kontrolnem pregledu.

Polje 10: Namembna država je država prvega prejemnika v Evropski uniji.

Polje 11: Prejemnik serije (dobljene z delitvijo) v Evropski uniji.

Polje 12: Opis proizvodov, ki vključuje oznake kombinirane nomenklature za zadevne proizvode (po možnosti 8-mestna oznaka), število pakiranj (število škatel, zabojev, vreč, vrčev itd.) ter neto masa, izražena v ustreznih enotah (kg neto mase, litri itd.), in neto masa, navedena v polju 13 osnovnega potrdila o kontrolnem pregledu.

Polje 13: Izpolni pristojni organ zadevne države članice za vsako od serij, ki izhajajo iz postopka delitve, navedenega v členu 14(2) Uredbe (ES) št. 1235/2008.

Polje 14: Izpolni se ob prevzemu serije po tem, ko je prejemnik opravil preverjanje iz člena 33 Uredbe (ES) št. 889/2008.

“

19.10.2016

Uradni list Evropske unije

L 282/43

SKLEP KOMISIJE (EU) 2016/1846

z dne 4. julija 2016

o ukrepu SA.41187 (2015/C) (ex 2015/NN), ki ga je Madžarska izvedla v zvezi z zdravstvenim prispevkom podjetij iz tobačne industrije

(notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 4049)

(Besedilo v madžarskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenima določbama (1), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

(1)

Komisija se je marca 2015 seznanila z novim zdravstvenim prispevkom, ki ga je Madžarska naložila podjetjem v tobačni industriji. Z dopisom z dne 13. aprila 2015 je Madžarski poslala zahtevo po informacijah o navedenem ukrepu in hkrati obvestila madžarske organe, da bo preučila možnost izdaje odredbe o začasnem odlogu v skladu s členom 11(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (2).

(2)	Madžarska je na navedeno zahtevo po informacijah odgovorila z dopisom z dne 12. maja 2015. Vendar ni predložila pripomb v zvezi z možnostjo, da Komisija izda odredbo o začasnem odlogu.

(3)

Komisija je 15. julija 2015 Madžarsko obvestila o odločitvi (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka), da v zvezi z zdravstvenim prispevkom, naloženim podjetjem v tobačni industriji, začne postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba). Komisija je v sklepu o začetku postopka zahtevala tudi takojšen začasni odlog izvajanja ukrepa.

(4)	Sklep o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (3). Komisija je z navedenim sklepom zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe v zvezi z ukrepom.

(5)	Komisija je prejela pripombe dveh zainteresiranih strani. Dne 20. oktobra 2015 jih je posredovala Madžarski in ji dala možnost, da nanje odgovori. Madžarska na pripombe ni odgovorila.

2. PODROBEN OPIS UKREPA

(6)

Madžarski parlament je 16. decembra 2014 sprejel zakon XCIV iz leta 2014 o zdravstvenem prispevku podjetij iz tobačne industrije za leto 2015 (v nadaljnjem besedilu: zakon). Z zakonom se nalaga davek, imenovan zdravstveni prispevek, na letni promet od proizvodnje in prodaje tobačnih izdelkov na Madžarskem, velja pa poleg obstoječih davkov na dohodek na Madžarskem, zlasti davka od dohodkov pravnih oseb. Davek se obračuna odobrenim imetnikom skladišč, uvoznikom in registriranim prodajalcem tobačnih izdelkov. Opredeljeni namen zakona je zbiranje sredstev za financiranje zdravstvenega sistema, da bi se izboljšala kakovost zdravstvenih storitev.

(7)

Davek za zdravstveni prispevek se plača na letni promet od proizvodnje in prodaje tobačnih izdelkov na Madžarskem, ustvarjen v letu pred davčnim letom, če promet od teh dejavnosti znaša najmanj 50 % skupnega letnega prometa podjetja. Določen ni noben odbitek stroškov, razen stroškov nekaterih naložb v davčnem letu. Davek za zdravstveni prispevek je progresiven. Veljavni prispevek je odvisen od letnega prometa davčnega zavezanca, kot sledi:

—	za promet pod 30 milijardami HUF: 0,2 %, pri čemer je spodnja meja vsaj 30 milijonov HUF,

—	za promet od 30 milijard HUF do 60 milijard HUF: 2,5 %,

—	za promet nad 60 milijardami HUF: 4,5 %.

(8)

V skladu z oddelkom 6(6) zakona se lahko davčna obveznost na podlagi davka za zdravstveni prispevek zmanjša za največ 80 % prispevka, ki ga je treba plačati, če podjetje izvede naložbe, ki so v skladu z opredelitvijo iz oddelka 3(4)(7) zakona C o računovodstvu iz leta 2000 (4). Zmanjšanje je enako pozitivni razliki med 30 % zneska, ki se šteje kot naložba v davčnem letu, in zneskom državne subvencije ali subvencije EU, ki se uporabi za izvedbo naložbenega projekta.

(9)	Zakon določa, da je treba davčno napoved oddati do 30. junija 2015, davek za zdravstveni prispevek pa plačati v 30 dneh po tem roku.

(10)	Zakon je začel veljati 1. februarja 2015, v prvotni različici pa naj bi začasno veljal do 31. decembra 2015. Dne 24. junija 2015 je bila v madžarskem uradnem listu objavljena sprememba zakona, s katero je davek za zdravstveni prispevek postal stalen.

3. FORMALNI POSTOPEK PREISKAVE

3.1 Razlogi za začetek formalnega postopka preiskave

(11)

Komisija je začela formalni postopek preiskave, ker je predhodno ugotovila, da progresivna struktura zdravstvenega prispevka (stopnje in razponi prometa) in določbe o zmanjšanju davčne obveznosti v primeru naložb (v nadaljnjem besedilu skupaj: sporna ukrepa) pomenijo nezakonito in nezdružljivo državno pomoč.

(12)

Menila je, da progresivne davčne stopnje, določene z zakonom, razlikujejo med podjetji glede na njihov promet ter dajejo selektivno prednost podjetjem z majhnim prometom – torej manjšim podjetjem. Ni bila prepričana, da lahko podjetja z večjim prometom toliko bolj vplivajo na proizvodni trg in ustvarijo toliko večje negativne posledice za zdravje, povezane s kajenjem, da bi to upravičevalo uporabo progresivnih davčnih stopenj, kot so trdili madžarski organi.

(13)

Komisija je menila tudi, da možnost zmanjšanja davčne obveznosti davčnega zavezanca v primeru naložb dodeljuje selektivno prednost podjetjem, ki so izvedla take naložbe. Ugotovila je še, da se zdi možnost zmanjšanja davčne obveznosti v primeru naložbe, ki je namenjena povečanju proizvodne in trgovinske zmogljivosti podjetja, neskladna z opredeljenim ciljem davka za zdravstveni prispevek, tj. zbiranjem sredstev za financiranje zdravstvenega sistema in izboljšanjem kakovosti zdravstvenih storitev, glede na to, da ima kajenje pomembno vlogo pri razvoju številnih bolezni in precej prispeva k povišanju stroškov za zdravstvo.

(14)	Komisija je zato predhodno ugotovila, da sporna ukrepa očitno nista utemeljena z naravo ali splošno shemo davčnega sistema niti nista združljiva z notranjim trgom.

3.2 Pripombe zainteresiranih strani

(15)

Komisija je prejela pripombe dveh zainteresiranih strani, ki sta pozdravili sklep o začetku postopka in se strinjali s predhodno oceno državne pomoči, ki jo je podala Komisija. Izrazili sta pomisleke glede morebitnih sprememb zakona in drugih podobnih ukrepov, ki bi jih lahko sprejeli madžarski organi.

(16)

Ena od zainteresiranih strani je poudarila, da bi zmanjšanje davčne obveznosti v primeru nekaterih naložb veljalo izključno za naložbe na Madžarskem, saj mora imeti v skladu z madžarskimi predpisi o trošarini podjetje sedež in upravo na Madžarskem, da pridobi dovoljenje za prodajo ali proizvodnjo tobaka na Madžarskem. Zato so naložbe, ki se upoštevajo za namene zakona, tiste, ki jih na Madžarskem izvedejo madžarska podjetja v domači lasti ali podružnice tujih multinacionalk s sedežem na Madžarskem.

3.3 Mnenje madžarskih organov

(17)

Madžarski organi se ne strinjajo z ugotovitvami Komisije, da sporna ukrepa pomenita državno pomoč. V bistvu trdijo, da ukrepa nista selektivna. Kar zadeva progresivnost davčnih stopenj, menijo, da se v primeru javnih bremen referenčni okvir določi z davčno osnovo in davčno stopnjo (vključno s sistemom progresivnih davčnih stopenj) skupaj in da so podjetja v enakem dejanskem položaju tista z enakim prometom. V tem smislu na podlagi progresivnega sistema stopenj, v katerem se uporabljajo davčni razredi, za subjekte z enako predvideno davčno osnovo velja enaka stopnja, enak pa je tudi izračunani znesek davka. Zato po mnenju madžarskih organov progresivni sistem davčnih stopenj ne ustvarja razlikovanja, saj za podjetja v enakem pravnem in dejanskem položaju velja enaka davčna stopnja, torej ni selektiven.

(18)

Kar zadeva zmanjšanje davčne obveznosti v primeru naložb, madžarski organi trdijo, da zakon ne razlikuje glede na vrsto ali vrednost naložbe in da se vsi gospodarski subjekti, ki izvedejo naložbo, obravnavajo enako. Podjetja, ki izvedejo naložbe enake vrednosti, so v enakem pravnem in dejanskem položaju. Poudarjajo, da zmanjšanje ne velja izključno za naložbe, izvedene na Madžarskem, in da se lahko pri izračunu upoštevajo vrednosti vseh naložb. Madžarski organi opozarjajo tudi, da se vrednost naložbe izračuna v skladu z opredelitvijo naložbe in izračunom vrednosti naložbe na podlagi zakona o računovodstvu, ki presega področje uporabe zakona o zdravstvenem prispevku podjetij iz tobačne industrije.

3.4 Pripombe Madžarske k pripombam zainteresiranih strani

(19)	Madžarska ni odgovorila na pripombe zainteresiranih strani, ki so ji bile posredovane z dopisom z dne 20. oktobra 2015.

4. OCENA POMOČI

4.1 Obstoj državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU

(20)

Člen 107(1) Pogodbe določa, da „[r]azen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(21)

Da se ukrep šteje za pomoč v smislu te določbe, morajo biti izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: (i) ukrep je mogoče pripisati državi in se financira iz državnih sredstev; (ii) prejemniku mora dodeliti prednost; (iii) navedena prednost mora biti selektivna in (iv) ukrep mora izkrivljati ali bi lahko izkrivljal konkurenco in vplivati na trgovino med državami članicami.

4.1.1 Državna sredstva in pripisljivost državi

(22)	Da bi ukrep pomenil državno pomoč, se mora financirati iz državnih sredstev in ga mora biti mogoče pripisati državi članici.

(23)	Ker sporna ukrepa izhajata iz akta madžarskega parlamenta, je jasno, da ju je mogoče pripisati Madžarski.

(24)

Kar zadeva financiranje ukrepa z državnimi sredstvi, kadar je posledica ukrepa ta, da se država odreče prihodkom, ki bi jih sicer pobrala od podjetja v normalnih okoliščinah, je tudi navedeni pogoj izpolnjen (5). V tem primeru se je Madžarska odpovedala sredstvom, ki bi jih drugače morala pobrati od podjetij z manjšim prometom (in torej manjših podjetij), če bi zanje veljal enak zdravstveni prispevek kot za podjetja z večjim prometom (in torej večja podjetja).

4.1.2 Prednost

(25)

V skladu s sodno prakso sodišč Unije v pojem pomoči niso zajete le pozitivne dajatve, ampak tudi ukrepi, ki v različnih oblikah znižujejo stroške, ki običajno bremenijo proračun podjetja (6). Prednost se lahko dodeli z različnimi vrstami zmanjšanja davčnega bremena podjetja in še zlasti z znižanjem davčne stopnje, davčne osnove ali zneska dolgovanega davka (7). Čeprav ukrep znižanja davka ne zajema pozitivnega prenosa državnih sredstev, upravičencu prinese prednost zaradi dejstva, da podjetja, za katere velja, postavlja v ugodnejši finančni položaj kot druge davčne zavezance, posledica pa je izguba prihodka za državo (8).

(26)

Zakon določa progresivne stopnje obdavčitve, ki veljajo za letni promet od proizvodnje in prodaje tobačnih izdelkov na Madžarskem, glede na razpon, v katerega spada promet podjetja. Progresivna narava navedenih stopenj deluje tako, da se delež davka, ki se obračuna na promet podjetja, postopno povečuje glede na število razponov, v katere spada navedeni promet. Podjetja z majhnim prometom (manjša podjetja) so zato obdavčena po precej nižji povprečni stopnji kot podjetja z velikim prometom (večja podjetja). Zaradi obdavčitve po tej bistveno nižji povprečni davčni stopnji se znižajo stroški podjetij z majhnim prometom v primerjavi s podjetji z velikim prometom, kar pomeni prednost v korist manjših podjetij glede na večja podjetja za namene člena 107(1) Pogodbe.

(27)

Podobno možnost do 80-odstotnega zmanjšanja davčne obveznosti podjetja na podlagi zakona v primeru naložb, izvedenih v davčnem letu, pomeni prednost za podjetja, ki so izvedla take naložbe, saj zmanjša njihovo davčno osnovo in s tem davčno breme v primerjavi s podjetji, ki tega zmanjšanja ne morejo izkoristiti.

4.1.3 Selektivnost

(28)

Ukrep je selektiven, če daje prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga v smislu člena 107(1) Pogodbe. Kar zadeva davčne sheme, je Sodišče razsodilo, da bi bilo treba selektivnost ukrepa običajno presojati z analizo v treh korakih (9). Najprej je treba opredeliti skupno ali običajno davčno ureditev, ki se uporablja v zadevni državi članici: „referenčni sistem“. Drugič, treba bi bilo ugotoviti, ali zadevni ukrep pomeni odstopanje od zadevnega sistema, tako da različno obravnava gospodarske subjekte, ki so z vidika ciljev, ki so lastni sistemu, v primerljivem dejanskem in pravnem položaju. Če zadevni ukrep ne pomeni odstopanja od referenčnega sistema, ni selektiven. Če od tega sistema odstopa (in je zato selektiven prima facie), je treba v tretjem koraku analize ugotoviti, ali je ukrep, ki odstopa od sistema, utemeljen z naravo ali splošno shemo referenčnega davčnega sistema (10). Če je ukrep, ki je selektiven prima facie, utemeljen z naravo ali splošno shemo sistema, se ne obravnava kot selektiven in torej ne spada na področje uporabe člena 107(1) Pogodbe.

4.1.3.1 Referenčni sistem

(29)	V tem primeru je referenčni sistem uporaba posebnega zdravstvenega prispevka za podjetja glede na promet od proizvodnje in prodaje tobačnih izdelkov na Madžarskem. Po mnenju Komisije struktura progresivnih stopenj zdravstvenega prispevka ne more biti del navedenega referenčnega sistema.

(30)

Kot je presodilo Sodišče (11), ni vedno dovolj, da se analiza selektivnosti omeji na vprašanje, ali ukrep odstopa od referenčnega sistema, kot ga je opredelila država članica. Treba je tudi oceniti, ali je država članica meje navedenega sistema oblikovala dosledno ali pa, v nasprotnem primeru, očitno samovoljno ali pristransko, da bi dala nekaterim podjetjem prednost pred drugimi. Namesto da bi država članica določila splošna pravila za vsa podjetja in odstopanje od teh pravil za nekatera podjetja, bi lahko ob izogibanju pravil o državni pomoči dosegla enak rezultat s spremembo in kombiniranjem svojih pravil tako, da njihova sama uporaba vodi v različno davčno breme za različna podjetja (12). V zvezi s tem je treba zlasti opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča člen 107(1) Pogodbe med ukrepi državnega posredovanja ne razlikuje glede na njihove vzroke ali cilje, ampak jih opredeljuje glede na njihove učinke in torej ne glede na uporabljene tehnike (13).

(31)

Uporaba pavšalnega davka na letni promet od proizvodnje in prodaje tobačnih izdelkov na Madžarskem je primeren način za zbiranje sredstev za financiranje zdravstvenega sistema, za progresivno strukturo davka, uvedeno z zakonom, pa se zdi, da jo je Madžarska namerno oblikovala, da bi dala nekaterim podjetjem prednost pred drugimi. Na podlagi progresivne strukture davka, uvedene z zakonom, se za podjetja, za katera velja davek, obračunavajo različne davčne stopnje, ki se postopno višajo do 4,5 % glede na razpona, v katerega spada promet podjetij. Zato se za podjetja, za katera velja zdravstveni prispevek, uporablja različna povprečna davčna stopnja, ki je odvisna od višine njihovega prometa (ali promet presega prage, določene z zakonom).

(32)

Vsako podjetje je obdavčeno po drugačni stopnji, zato Komisija za zdravstveni prispevek ne more določiti ene same referenčne stopnje. Madžarska tudi ni za nobeno posebno stopnjo navedla, da je referenčna ali „običajna“ stopnja, niti ni pojasnila, zakaj bi bila zaradi izjemnih okoliščin upravičena višja stopnja za podjetja z večjim prometom ali zakaj bi morale za podjetja z manjšim prometom veljati nižje stopnje.

(33)

Učinek strukture progresivnih stopenj, uvedene z zakonom, je torej ta, da različna podjetja plačujejo različne stopnje davka (izražene kot delež ustvarjenega skupnega letnega prometa), ki so odvisne od njihove velikosti, saj je znesek ustvarjenega prometa podjetja deloma povezan z velikostjo zadevnega podjetja. Vendar je opredeljeni cilj zdravstvenega prispevka zbiranje sredstev za sistem zdravstvene oskrbe in izboljšanje kakovosti zdravstvenih storitev na Madžarskem glede na dejstvo, da ima kajenje pomembno vlogo pri razvoju številnih bolezni in precej prispeva k povišanju stroškov za zdravstvo. Komisija meni, da struktura progresivnih stopenj zdravstvenega prispevka ne odraža povezave med negativnimi posledicami za zdravje, ki jih ustvarijo prodajalci in proizvajalci tobačnih izdelkov, ter prometom teh prodajalcev in proizvajalcev.

(34)

Ob upoštevanju navedenega cilja meni, da so vsi gospodarski subjekti, za katere velja zdravstveni prispevek, v primerljivem pravnem in dejanskem položaju ne glede na višino njihovega prometa, Madžarska pa ni prepričljivo utemeljila razlikovanja med navedenimi vrstami podjetij, kar zadeva obračunavanje zdravstvenega prispevka. Komisija se v zvezi s tem sklicuje na uvodne izjave 42 do 48. Madžarska je torej zdravstveni prispevek namerno oblikovala tako, da samovoljno daje prednost nekaterim podjetjem, tj. tistim z manjšim prometom (in torej manjšim podjetjem), in prikrajša druga, tj. večja podjetja (14).

(35)

Referenčni sistem je torej po zasnovi selektiven, saj ni upravičen ob upoštevanju cilja zdravstvenega prispevka, tj. zbiranja sredstev za financiranje madžarskega zdravstvenega sistema. Zato je v tem primeru za podjetja, ki poslujejo na Madžarskem, ustrezen referenčni sistem uvedba zdravstvenega prispevka na podlagi prometa podjetij, pri čemer struktura progresivnih stopenj ni del navedenega sistema.

4.1.3.2 Odstopanje od referenčnega sistema

(36)	Kot drugi korak je treba ugotoviti, ali ukrep odstopa od referenčnega sistema v korist posameznih podjetij, ki so v podobnem dejanskem in pravnem položaju glede na cilj, ki je del referenčnega sistema.

(37)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 31, je resnični cilj davka za zdravstveni prispevek financiranje zdravstvenega sistema in izboljšanje kakovosti zdravstvenih storitev na Madžarskem. Kot je nadalje pojasnjeno v uvodni izjavi 34, bi bilo treba za vse gospodarske subjekte, ki sodelujejo pri proizvodnji in prodaji tobačnih izdelkov, ob upoštevanju navedenega cilja šteti, da so v primerljivem pravnem in dejanskem položaju ne glede na svojo velikost ali višino prometa.

(38)	Zaradi progresivnosti strukture stopenj zdravstvenega prispevka se torej med podjetji, ki opravljajo dejavnost proizvodnje in prodaje tobačnih izdelkov na Madžarskem, vzpostavlja razlikovanje na podlagi njihove velikosti.

(39)

Dejansko so zaradi progresivne narave stopenj, določenih z zakonom, podjetja s prometom, ki spada v nižje razpone, precej manj obdavčena od podjetij s prometom, ki spada v višje razpone. Za podjetja z majhnim prometom zato veljajo precej nižje mejne davčne stopnje in precej nižje povprečne davčne stopnje v primerjavi s podjetji z velikim prometom in so torej za iste dejavnosti precej manj obdavčena. Komisija zato meni, da struktura progresivnih stopenj, uvedena z zakonom, v korist podjetij z nižjim prometom odstopa od referenčnega sistema, ki obsega uvedbo zdravstvenega prispevka za vse gospodarske subjekte, ki sodelujejo pri proizvodnji in prodaji tobačnih izdelkov na Madžarskem.

(40)

Podobno se zaradi možnosti do 80-odstotnega zmanjšanja davčne obveznosti podjetja na podlagi zakona v primeru naložb razlikuje med podjetji, ki so izvedla take naložbe, in podjetji, ki jih niso. Vendar so ob upoštevanju resničnega cilja davka za zdravstveni prispevek podjetja, ki so izvedla naložbe, in podjetja, ki jih niso, v primerljivem dejanskem in pravnem položaju, saj dejstvo, da podjetje izvaja naložbe, ne prispeva k zmanjšanju negativnih zunanjih učinkov, ki jih povzroča kajenje. Ravno nasprotno, možnost zmanjšanja davčne obveznosti podjetja v primeru naložb, ki je namenjena povečanju proizvodne in trgovinske zmogljivosti podjetja, se zdi neskladna z resničnim ciljem davka za zdravstveni prispevek. Komisija zato meni, da določbe zakona, ki zagotavljajo zmanjšanje davčne obveznosti v primeru naložb, razlikujejo med podjetji, ki so ob upoštevanju resničnega cilja zdravstvenega prispevka v primerljivem dejanskem in pravnem položaju, s tem pa nastane odstopanje od referenčnega sistema.

(41)	Komisija zato meni, da sta ukrepa selektivna prima facie.

4.1.3.3 Utemeljitev

(42)

Ukrep, ki odstopa od referenčnega sistema, ni selektiven, če je utemeljen z naravo ali splošno shemo navedenega sistema. To se zgodi, kadar je posledica mehanizmov, ki so del sistema ter so potrebni za njegovo delovanje in učinkovitost (15). Takšno utemeljitev mora predložiti država članica. Države članice se za ta namen ne morejo sklicevati na zunanje cilje politike, kot so cilji regionalne, okoljske ali industrijske politike, da bi s tem utemeljile različno obravnavo podjetij v okviru posamezne ureditve.

(43)

Madžarski organi so trdili, da se zdravstveni prispevek obračuna na proizvodnjo in prodajo izdelkov, ki povzročajo tveganje za zdravje, in ni povezan z dobičkom gospodarskih subjektov, medtem ko je davčna stopnja prilagojena obremenitvi, ki jo obdavčljivi subjekti zmorejo prenesti. Po njihovem mnenju plačilna sposobnost in stopnja tveganja, ki ga ustvarijo podjetja, nista razvidni iz donosnosti podjetij, ampak iz njihovih tržnih deležev in vodilnega položaja na trgu ter posledično vloge, ki jo imajo pri usmerjanju cen. Dobiček kot podlaga za prispevek je najmanj primeren dejavnik za izražanje škode za zdravje, ki jo subjekti, za katere velja prispevek, ustvarijo s svojo dejavnostjo. Poleg tega lahko podjetja z večjim prometom in tržnim deležem v primerjavi s podjetji z majhnim prometom precej bolj vplivajo na trg izdelka kot razlika med njihovimi stopnjami prometa. Zato ob upoštevanju cilja prispevka iz navedenega izhaja tudi, da bo gospodarski subjekt z večjim prometom na trgu tobačnih izdelkov ustvaril tudi precej večje negativne posledice za zdravje, povezane s kajenjem.

(44)

Glede na znatno relativno naraščanje progresivnih davčnih stopenj v tem primeru Komisija ne meni, da je lahko zmožnost plačila vodilno načelo pri obdavčitvi na podlagi prometa. Pri davku na podlagi prometa se v nasprotju z davki na podlagi dobička (16) ne upoštevajo stroški, ki nastanejo pri ustvarjanju tega prometa. Zato se brez konkretnih nasprotnih dokazov zdi dvomljivo, da bi bila plačilna sposobnost podjetja razvidna le iz višine ustvarjenega prometa, in to ne glede na nastale stroške. Poleg tega Komisija ni prepričana, da lahko podjetja z večjim prometom v primerjavi s podjetji z manjšim prometom toliko bolj vplivajo na proizvodni trg in samodejno ustvarijo toliko večje negativne posledice za zdravje, povezane s kajenjem, da bi to upravičevalo uporabo progresivnih davčnih stopenj za promet, kot so bile sprejete z zakonom.

(45)

Komisija vsekakor meni, da bi se lahko s plačilno sposobnostjo in negativnimi posledicami za zdravje, če bi se lahko šteli za načela zdravstvenega prispevka na podlagi prometa, utemeljila le linearna davčna stopnja, razen če se dokaže, da se plačilna sposobnost in ustvarjanje negativnih posledic za zdravje postopno povečujeta s povečanjem prometa. Poleg tega meni, da so lahko progresivne stopnje za prometne davke upravičene le, če naj bi se z njimi dosegel poseben cilj, za katerega si prizadeva davek, ki dejansko zahteva progresivne stopnje, tj. če se na primer dokaže, da se negativni zunanji učinki, ki nastanejo zaradi dejavnosti in naj bi jih davek odpravil, prav tako postopno povečujejo. Utemeljiti bi bilo treba tudi vzorec progresivnosti. Zlasti bi bilo treba pojasniti, zakaj ima promet nad 60 milijardami EUR 22-krat večje posledice za zdravje kot promet pod 30 milijardami EUR. Madžarska take utemeljitve ni predložila.

(46)

Komisija ni prepričana, da bi se škoda za zdravje, ki je posledica proizvodnje in prodaje tobačnih izdelkov, postopno povečala z ustvarjenim prometom in v skladu z naraščanjem davčne stopnje, ki velja na podlagi ukrepa. Poleg tega se zdi, da je pogoj, da zdravstveni prispevek velja le za podjetja, katerih promet od proizvodnje in prodaje tobačnih izdelkov znaša najmanj 50 % skupnega letnega prometa, prav tako v nasprotju z utemeljitvijo progresivnosti davka na podlagi učinkov tobačnih izdelkov na zdravje. Ob upoštevanju cilja davka bi ta zahteva pomenila, da tobačni izdelki, ki jih tržijo podjetja, katerih promet od proizvodnje in prodaje tobačnih izdelkov znaša manj kot 50 %, nimajo negativnih posledic za zdravje kot izdelki, ki jih tržijo podjetja, ki so s tobačnimi izdelki ustvarila večji delež prometa. Ta zahteva se zato ne zdi skladna z domnevnim ciljem ukrepa.

(47)

Tudi zmanjšanja davčne obveznosti v primeru naložb ni mogoče utemeljiti z naravo in splošno shemo davčnega sistema. Po mnenju Komisije je možnost do 80-odstotnega zmanjšanja davčne obveznosti podjetja v primeru naložb neskladna z resničnim ciljem davka za zdravstveni prispevek. Cilj davka za zdravstveni prispevek je ustvariti sredstva za zdravstveni sistem in izboljšanje kakovosti zdravstvenih storitev, glede na to, da ima kajenje pomembno vlogo pri razvoju številnih bolezni in precej prispeva k povišanju stroškov za zdravstvo. Zato se zdi Komisiji možnost zmanjšanja davčne obveznosti podjetja v primeru naložbe, katere namen je povečanje proizvodne in trgovinske zmogljivosti podjetja, neskladna z zadevnim ciljem davka, saj bi take naložbe, kot je navedeno že v uvodni izjavi 40, prej povečale proizvodno in trgovinsko zmogljivost podjetja in s tem negativne zunanje učinke, ki se poskušajo odpraviti z davkom za zdravstveni prispevek. Poleg tega se v prispevku, ki temelji na obdavčitvi prometa, stroški ne bi smeli upoštevati.

(48)

V skladu s tem Komisija ne meni, da sta ukrepa utemeljena z naravo in splošno shemo referenčnega sistema. Za ukrepa bi bilo zato treba šteti, da dodeljujeta selektivno prednost tobačnim podjetjem z manjšim prometom (in torej manjšim podjetjem) in podjetjem, ki so izvedla naložbe, zaradi katerih so upravičena do zmanjšanja davčne obveznosti v okviru davka za zdravstveni prispevek.

4.1.4 Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino znotraj Unije

(49)

Da bi ukrep v skladu s členom 107(1) Pogodbe pomenil državno pomoč, mora izkrivljati konkurenco ali bi jo lahko izkrivljal in vplivati na trgovino znotraj Unije. Ukrepa se uporabljata za vsa podjetja, ki ustvarijo promet s proizvodnjo in prodajo tobačnih izdelkov na Madžarskem. Madžarska tobačna industrija je odprta za konkurenco, zanjo pa je značilna prisotnost gospodarskih subjektov iz drugih držav članic in mednarodnih gospodarskih subjektov, zato bi lahko vsaka pomoč v korist nekaterih gospodarskih subjektov vplivala na trgovino znotraj Unije. Kolikor ukrepa podjetja z manjšim prometom in podjetja, ki so izvedla upravičene naložbe, razbremenita davčne obveznosti, ki bi jo drugače morala plačati, če bi zanje veljal enak zdravstveni prispevek kot za podjetja z večjim prometom in podjetja, ki niso izvedla naložb, pomoč, dodeljena na podlagi navedenih ukrepov, pomeni pomoč za tekoče poslovanje, saj se z njo navedenim podjetjem znižajo stroški, ki bi jih sicer imela pri izvajanju tekočih poslov ali običajnih dejavnosti. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pomoč za tekoče poslovanje izkrivlja konkurenco (17), zato bi bilo treba za vsako pomoč, dodeljeno navedenim podjetjem, šteti, da izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco s krepitvijo njihovega finančnega položaja na madžarskem trgu tobaka. Zato ukrepa izkrivljata ali bi lahko izkrivljala konkurenco in vplivata na trgovino znotraj Unije.

4.1.5 Sklepne ugotovitve

(50)

Vsi pogoji iz člena 107(1) Pogodbe so izpolnjeni, zato Komisija meni, da davek za zdravstveni prispevek za podjetja iz tobačne industrije, ki določa progresivno strukturo davka za tobačna podjetja, in zmanjšanje davčne obveznosti v primeru nekaterih naložb pomenita državno pomoč v smislu navedene določbe.

4.2 Združljivost pomoči z notranjim trgom

(51)

Državna pomoč se šteje za združljivo z notranjim trgom, če spada v katero od kategorij iz člena 107(2) Pogodbe (18), za združljivo z notranjim trgom pa se lahko šteje tudi, če Komisija ugotovi, da spada v katero od kategorij iz člena 107(3) Pogodbe (19). Vendar je država članica, ki je dodelila pomoč, tista, ki mora dokazati, da je državna pomoč, ki jo je dodelila, združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(2) ali 107(3) Pogodbe (20).

(52)

Komisija ugotavlja, da madžarski organi niso predložili argumentov za združljivost ukrepov z notranjim trgom, in da Madžarska ni predložila pripomb k pomislekom glede združljivosti ukrepov, ki so bili izraženi v sklepu o začetku postopka. Po mnenju Komisije ne velja nobena od izjem iz navedenih določb Pogodbe, saj si ukrepa očitno ne prizadevata za doseganje katerega od ciljev iz navedenih določb. Zato ukrepov ni mogoče razglasiti za združljiva z notranjim trgom.

4.3 Vračilo pomoči

(53)

Zdravstveni prispevek podjetij iz tobačne industrije ni bil priglašen oziroma ga Komisija ni razglasila za združljivega z notranjim trgom. Progresivna struktura zdravstvenega prispevka in določbe o zmanjšanju davčne obveznosti v primeru nekaterih naložb pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe in novo pomoč v smislu člena 1(c) Uredbe Sveta 2015/1589 (21), ki se je izvedla ob kršitvi obveznosti mirovanja iz člena 108(3) Pogodbe, zato navedena ukrepa pomenita tudi nezakonito pomoč v smislu člena 1(f) Uredbe (EU) 2015/1589.

(54)	Če se ugotovi, da ukrepa pomenita nezakonito in nezdružljivo državno pomoč, morajo prejemniki pomoč vrniti v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2015/1589.

(55)	Vendar je Madžarska potrdila, da je zaradi odredbe o začasnem odlogu, ki jo je Komisija izdala v sklepu o začetku postopka, začasno odložila izvajanje zdravstvenega prispevka za tobačna podjetja.

(56)	Na podlagi ukrepov državna pomoč dejansko ni bila dodeljena. Zato ni treba zahtevati vračila.

5. SKLEPNE UGOTOVITVE

(57)

Komisija ugotavlja, da davek za zdravstveni prispevek za podjetja iz tobačne industrije, ki določa progresivno strukturo davka za tobačna podjetja, in zmanjšanje davčne obveznosti v primeru nekaterih naložb pomenita državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe in da je Madžarska pomoč izvedla nezakonito v nasprotju s členom 108(3) navedene Pogodbe.

(58)	Ta sklep ne vpliva na morebitne preiskave skladnosti ukrepov s temeljnimi svoboščinami iz Pogodbe, zlasti pravico do ustanavljanja, kot jo zagotavlja člen 49 Pogodbe –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Struktura progresivne davčne stopnje za tobačna podjetja in določbe o zmanjšanju davčne obveznosti v primeru naložb, ki jih je Madžarska uvedla z zakonom XCIV o zdravstvenem prispevku podjetij iz tobačne industrije iz leta 2014, pomenijo državno pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije in jo je Madžarska nezakonito začela izvajati v nasprotju s členom 108(3) navedene Pogodbe.

Člen 2

Posamezna pomoč, dodeljena v skladu s shemo iz člena 1, ne pomeni pomoči, če v času, ko je dodeljena, izpolnjuje pogoje iz uredbe, sprejete v skladu s členom 2 Uredb Sveta (ES) št. 994/98 (22) ali (EU) 2015/1588 (23), odvisno od tega, katera se uporablja ob dodelitvi pomoči.

Člen 3

Posamezna pomoč, ki je dodeljena na podlagi sheme iz člena 1 in ob dodelitvi izpolnjuje pogoje iz uredbe, sprejete v skladu s členom 1 Uredbe (ES) št. 994/98, ki je bila razveljavljena in nadomeščena z Uredbo (EU) 2015/1588, ali katere koli druge odobrene sheme pomoči, je združljiva z notranjim trgom do najvišje stopnje intenzivnosti pomoči, ki se uporablja za zadevno vrsto pomoči.

Člen 4

Madžarska z dnem sprejetja tega sklepa ustavi vsa neizvedena plačila pomoči na podlagi sheme iz člena 1.

Člen 5

Madžarska zagotovi izvršitev tega sklepa v štirih mesecih od datuma uradnega obvestila o tem sklepu.

Člen 6

1. Madžarska v dveh mesecih po uradnem obvestilu o tem sklepu predloži podroben opis že sprejetih in načrtovanih ukrepov za uskladitev s tem sklepom.

2. Madžarska redno obvešča Komisijo o napredku državnih ukrepov, sprejetih za izvajanje tega sklepa. Na zahtevo Komisije takoj predloži informacije o že sprejetih in načrtovanih ukrepih za uskladitev s tem sklepom.

Člen 7

Ta sklep je naslovljen na Madžarsko.

V Bruslju, 4. julija 2016

Za Komisijo

Margrethe VESTAGER

Članica Komisije

(1) UL C 277, 21.8.2015, str. 24.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe ES (UL L 83, 27.3.1999, str. 1).

(3) Glej opombo 1.

(4) V skladu s tem zakonom „naložba“ pomeni nakup ali ustvarjanje opredmetenih osnovnih sredstev, proizvodnjo opredmetenih osnovnih sredstev z lastnim podjetjem, dejavnost za namestitev ali uporabo opredmetenega osnovnega sredstva, kupljenega za predvideni namen, do njegove namestitve ali prve običajne uporabe (prevoz, carinjenje, dejavnost posredovanja, postavitev temeljev, namestitev in vse dejavnosti, povezane z nakupom opredmetenega osnovnega sredstva, vključno z zasnovo, pripravo, dogovorom, posojilom in zavarovanjem); naložba pomeni tudi dejavnosti za nadgradnjo obstoječega opredmetenega osnovnega sredstva, spremembo njegovega namena, njegovo pretvorbo ali neposredno podaljšanje njegove življenjske dobe ali zmogljivosti ter druge dejavnosti, ki so navedene zgoraj in povezane s tako dejavnostjo.

(5) Zadeva C-83/98 P, Francija/Ladbroke Racing Ltd in Komisija, EU:C:2000:248, točke 48–51. Enako lahko pomeni državno pomoč ukrep, ki nekaterim podjetjem priznava znižanje davka ali odlog plačila normalno zapadlega davka, glej združene zadeve od C-78/08 do C-80/08, Paint Graphos in drugi, EU:C:2011:550, točka 46.

(6) Zadeva C-143/99, Adria-Wien Pipeline, EU: C: 2001:598, točka 38.

(7) Glej zadevo C-66/02, Italija/Komisija, EU:C:2005:768, točka 78; zadevo C-222/04, Cassa di Risparmio di Firenze in drugi, EU:C:2006:8, točka 132; zadevo C-522/13, Ministerio de Defensa in Navantia, EU: C:2014:2262, točke 21–31. Glej tudi točko 9 Obvestila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe, ki zadevajo neposredno obdavčitev ustvarjenega dohodka (UL C 384, 10.12.1998, str. 3).

(8) Združeni zadevi C-393/04 in C-41/05, Air Liquide Industries Belgium, EU:C:2006:403 in EU:C: 2006:216, točka 30, ter zadeva C-387/92, Banco Exterior de España, EU:C:1994:100, točka 14.

(9) Glej na primer zadevo C-279/08 P, Komisija/Nizozemska (NOx), EU:C:2011:551; zadevo C-143/99, Adria-Wien Pipeline, EU:C:2001:598; združene zadeve od C-78/08 do C-80/08, Paint Graphos in drugi, EU:C:2011:550; zadevo C-308/01, GIL Insurance, EU:C:2004:252.

(10) Obvestilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe, ki zadevajo neposredno obdavčitev ustvarjenega dohodka.

(11) Združeni zadevi C-106/09 P in C-107/09 P, Komisija in Španija/Government of Gibraltar in Združeno kraljestvo, EU:C:2011:732.

(12) Glej prejšnjo opombo, točka 92.

(13) Zadeva C-487/06 P, British Aggregates/Komisija, EU:C:2008:757, točki 85 in 89 ter navedena sodna praksa; zadeva C-279/08 P, Komisija/Nizozemska (NOx), EU:C:2011:551, točka 51.

(14) Združeni zadevi C-106/09 P in C-107/09 P, Komisija in Španija/Government of Gibraltar in Združeno kraljestvo, EU:C:2011:732. Po analogiji glej tudi zadevo C-385/12 Hervis Sport- és Divatkereskedelmi Kft., EU:C:2014:47, v kateri je Sodišče odločilo: „[Č]lena 49 PDEU in 54 PDEU [je] treba razlagati tako, da nasprotujeta zakonodaji države članice, ki se nanaša na prometni davek na dejavnost trgovine na drobno v prodajalnah in ki davčne zavezance, ki znotraj skupine družb sestavljajo 'povezane družbe' v smislu te zakonodaje, zavezuje, da svoj promet seštejejo, da bi se uporabila zelo progresivna davčna stopnja, nato pa tako ugotovljeni znesek davka razdelijo sorazmerno s svojim dejanskim prometom, če so – kar mora ugotoviti predložitveno sodišče – davčni zavezanci, ki so del skupine družb in spadajo v najvišji razred posebnega davka, večinoma 'povezani' z družbami s sedežem v drugi državi članici.“

(15) Glej na primer združene zadeve od C-78/08 do C-80/08, Paint Graphos in drugi, EU:C:2011:550, točka 69.

(16) Glej Obvestilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe, ki zadevajo neposredno obdavčitev ustvarjenega dohodka, odstavek 24. Izjava o prerazporeditvenem namenu, s katero se lahko upraviči progresivna davčna stopnja, se izrecno nanaša le na davke na dobiček ali (neto) prihodek, ne pa na prometne davke.

(17) Zadeva C-172/03, Heiser, EU:C:2005:130, točka 55 (poudarek dodan). Glej tudi zadevo C-494/06 P, Komisija/Italija in Wam, EU:C:2009:272, točka 54 in navedena sodna praksa, ter zadevo C-271/13 P, Rousse Industry/Komisija, EU:C:2014:175, točka 44. Združene zadeve C-71/09 P, C-73/09 P in C-76/09 P, Comitato „Venezia vuole vivere“ in drugi/Komisija, EU:C:2011:368, točka 136. Glej tudi zadevo C-156/98, Nemčija/Komisija,EU:C:2000:467, točka 30 in navedena sodna praksa.

(18) Izjeme iz člena 107(2) PDEU se nanašajo na: (a) pomoč socialnega značaja, dodeljeno posameznim potrošnikom; (b) pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki in (c) pomoč, dodeljeno nekaterim območjem Zvezne republike Nemčije.

(19) Izjeme iz člena 107(3) PDEU se nanašajo na: (a) pomoč za pospeševanje razvoja nekaterih območij; (b) pomoč za nekatere pomembne projekte skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice; (c) pomoč za razvoj določenih gospodarskih dejavnosti ali območij; (d) pomoč za pospeševanje kulture in ohranjanja kulturne dediščine in (e) pomoč, ki jo Svet določi v sklepu.

(20) Zadeva T-68/03, Olympiaki Aeroporia Ypiresies/Komisija, EU:T:2007:253, točka 34.

(21) Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 248, 24.9.2015, str. 9).

(22) Uredba Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za določene vrste horizontalne državne pomoči (UL L 142, 14.5.1998, str. 1).

(23) Uredba Sveta (EU) 2015/1588 z dne 13. julija 2015 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za določene vrste horizontalne državne pomoči (UL L 248, 24.9.2015, str. 1).

19.10.2016

Uradni list Evropske unije

L 282/53

SKLEP KOMISIJE (EU) 2016/1847

z dne 4. julija 2016

o državni pomoči 41612 – (2015/C) (ex SA.33584 (2013/C) (ex 2011/NN)), ki jo je Nizozemska odobrila profesionalnemu nogometnemu klubu MVV v Maastrichtu

(notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 4053)

(Besedilo v nizozemskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

ob pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu s členom 108(2) Pogodbe (1), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

(1)

Komisija je bila leta 2010 obveščena, da je Nizozemska odobrila pomoč profesionalnemu nogometnemu klubu MVV v Maastrichtu. Med letoma 2010 in 2011 je prejela tudi pritožbe glede ukrepov v korist drugih profesionalnih nogometnih klubov z Nizozemske, to so Willem II v Tilburgu, FC Den Bosch v 's-Hertogenboschu, PSV v Eindhovnu in NEC v Nijmegenu. Z dopisom z dne 2. septembra 2011 je Nizozemska Komisiji predložila dodatne informacije o ukrepu za MVV.

(2)	Z dopisom z dne 6. marca 2013 je Komisija obvestila Nizozemsko, da se je odločila sprožiti postopek iz člena 108(2) Pogodbe v zvezi z ukrepi v korist klubov Willem II, NEC, MVV, PSV in FC Den Bosch.

(3)	Odločitev Komisije, da sproži postopek (v nadaljnjem besedilu: odločitev o sprožitvi postopka), je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (2). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo pripombe o zadevnih ukrepih.

(4)

Nizozemska je pripombe v okviru postopka o ukrepu v korist MVV predložila v dopisih z dne 31. maja 2013 in 12. novembra 2013. Nizozemska je prav tako odgovorila na zahtevo za dodatne informacije z dopisom z dne 26. marca 2014. 13. junija 2014 je potekal sestanek med službami Komisije in občino Maastricht, ki mu je sledil dopis Nizozemske z dne 30. julija 2014.

(5)	Komisija ni prejela pripomb zainteresiranih strani o ukrepih v korist MVV.

(6)	Po objavi odločitve o sprožitvi postopka in v soglasju z Nizozemsko so preiskave v zvezi z različnimi klubi potekale ločeno. Preiskava v zvezi z MVV je bila evidentirana pod številko zadeve SA.41612.

2. PODROBEN OPIS UKREPA

2.1 Ukrep in njegov upravičenec

(7)

Nacionalna nogometna zveza Koninklijke Nederlandse Voetbal Bond (v nadaljnjem besedilu: KNVB) je krovna organizacija profesionalnega in ljubiteljskega tekmovanja v nogometu. Na Nizozemskem je profesionalni nogomet organiziran po dvotirnem sistemu. V sezoni 2014/2015 je sodelovalo 38 klubov, od teh jih je 18 igralo v najvišji ligi (eredivisie) in 20 v nižji ligi (eerste divisie).

(8)

Klub Maastrichtse Voetbal Vereniging, ki se od sezone 2010/2011 imenuje Maatschappelijke Voetbal Vereniging Maastricht (v nadaljnjem besedilu: MVV), je bil ustanovljen leta 1908 in igra svoje domače tekme na nogometnem stadionu De Geusselt v Maastrichtu. MVV je v letu 2000 z vrha lige nazadoval v spodnjo ligo. MVV od leta 1970 ni sodeloval v evropskem klubskem tekmovanju.

(9)	Pravna oblika MVV je fundacija Stichting MVV. Po informacijah, ki jih je predložila Nizozemska, je MVV malo podjetje (3). V sezoni 2009/2010 je imel 38 zaposlenih, v sezoni 2010/2011 pa 35. Njegov prihodek in bilančna vsota za obe leti sta občutno pod 10 milijoni EUR.

(10)

V prvem četrtletju leta 2010 je občina Maastricht (v nadaljnjem besedilu: občina) opazila, da se MVV spopada s hudimi finančnimi težavami. Višina njegovega dolga se je povzpela na 6,5 milijona EUR; znesek v višini 1,7 milijona EUR je bil dolgovan občini v obliki podrejenega posojila. Pobudo, da se prepreči stečaj MVV, so aprila 2010 začeli navijači, podjetja in sponzorji („Initatiefgroup MVV Maastricht“). Ta pobuda je obsegala poslovni načrt za sanacijo finančnega stanja MVV in preoblikovanje MVV v uspešen profesionalni nogometni klub. Občina je pristopila k temu načrtu. Maja 2010 se je v okviru dogovora upnikov, ne pa tudi v okviru formalnega postopka, odpovedala terjatvi v višini 1,7 milijona EUR. Kupila je tudi stadion in kompleks za treniranje, ki ga je uporabljal le MVV, vendar je bil v ekonomskem lastništvu tretje stranke (fundacije Stichting Stadion Geusselt) na podlagi transakcije 1,85 milijona EUR, ki je vključevala dolgoročni zakup. Ta cena je temeljila na zunanjem poročilu o vrednotenju.

(11)	Nizozemska svoje namere za odpoved terjatvi MVV v višini 1,7 milijona EUR ter za nakup nogometnega stadiona in kompleksa za treniranje za 1,85 milijona EUR ni priglasila Komisiji v skladu s členom 108(3) Pogodbe.

2.2 Razlogi za sprožitev postopka

(12)

V odločitvi o sprožitvi postopka je Komisija prišla do predhodne ugotovitve, da je občina zagotovila selektivno prednost MVV z uporabo državnih sredstev in zato zagotovila pomoč temu nogometnemu klubu. Komisija je menila, da sta bila ukrepa sprejeta skupaj in da sta med seboj tesno povezana. Komisija je tudi sprejela stališče, da ukrepi pomoči profesionalnim nogometnim klubom verjetno izkrivljajo konkurenco in vplivajo na trgovino med državami članicami v smislu člena 107(1) Pogodbe. Komisija na podlagi razpoložljivih informacij v zvezi s povračilom dolga občine ni mogla sklepati, da je občina ravnala kot običajni upnik v tržnem gospodarstvu. Kar zadeva nakup stadiona in kompleksa za treniranje od tretje osebe, Komisija ob neobstoju verodostojnega poslovnega načrta, pripravljenega pred nakupom, ni mogla ugotoviti, da je občina ravnala kot tipični vlagatelj v tržnem gospodarstvu. Poleg tega je Komisija prosila za podrobnejše informacije glede navedb v občinskem svetu, da bi donos iz nakupa stadiona tretja oseba (fundacija stadion De Geusselt) prenesla naprej za kritje privilegiranih terjatev iz dolga MVV, kot so prispevki za pokojnine in davki.

(13)

Komisija ugotavlja, da je bil MVV v težkem finančnem položaju že več let pred letom 2010. V sezoni 2007/2008 je ustvaril izgubo v višini 0,15 milijona EUR in imel negativen lastniški kapital (– 2,7 milijona EUR). V sezoni 2008/2009 je ustvaril izgubo v višini 1,1 milijona EUR, njegov lastniški kapital pa se je zmanjšal na – 3,8 milijona EUR. Do marca 2010 je imel klub dodatne izgube v višini 1,3 milijona EUR in njegov lastniški kapital se je zmanjšal na – 5,17 milijona EUR. Aprila 2010 MVV ni več mogel izplačati plač in drugih tekočih izdatkov in je bil na robu stečaja.

(14)

Na tej podlagi je Komisija v odločbi o sprožitvi postopka navedla, da je imel MVV finančne težave v času, ko je bila pomoč dodeljena. Da bi ocenila združljivost pomoči s smernicami iz leta 2004 o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (4) (v nadaljnjem besedilu: smernice), je zahtevala informacije o skladnosti z vsemi zahtevami, določenimi v smernicah.

(15)

Komisija zlasti ni mogla preveriti, ali so bili upoštevani pogoji iz točk 34 od 37 smernic glede narave in uresničevanja načrta za prestrukturiranje. Komisija tudi ni mogla preveriti, ali so bili sprejeti ustrezni izravnalni ukrepi v smislu točk 38 do 42 smernic. Poleg tega je treba dokazati, da je bila pomoč omejena na najmanjši znesek, ki je potreben, da upravičenec sam plača ustrezen prispevek k prestrukturiranju, ter da bo spoštovano načelo „enkrat in zadnjič“.

3. PRIPOMBE NIZOZEMSKE

(16)

Pri ukrepih za MVV se Nizozemska ni strinjala, da ti ukrepi pomenijo državno pomoč. Menila je, da je občina, ki je imela podrejeno terjatev do podjetja, ki je bilo na robu stečaja, ravnala v skladu z načelom upnika v tržnem gospodarstvu, ko je leta 2010 odpisala svojo terjatev. Navedla je, da bi le uradna vloga ali zahtevek upnika za stečaj uvedel takojšni stečaj. Po mnenju Nizozemske v primeru stečaja družbe MVV občina po vsej verjetnosti tako in tako ne bi izterjala ničesar iz svojega podrejenega dolga. Terjatev je bila podrejena in tako nižje stopnje kot terjatev v višini približno 3 milijone EUR (privilegirana („preferente“) in nezavarovana („concurrente“) terjatev drugih upnikov)). Nizozemska je trdila, da zato ni bilo možnosti za pridobitev nadomestila za znesek posojila ter da so se bili tudi „preferente“ in „concurrente“ upniki pripravljeni odpovedati svojim zahtevkom v okviru splošnega načrta za prestrukturiranje. Hkrati bi MVV, če se občina maja 2010 ne bi odrekla terjatvi in bi sprožila začetek uradnega postopka zaradi insolventnosti, tvegal, da izgubi licenco za profesionalni nogomet po pravilih KNVB. Te licence ne bi bilo mogoče prenesti na drug klub.

(17)

Kar zadeva pridobitev stadiona De Geusselt in kompleksa za treniranje, ki ga je uporabljal MVV, je Nizozemska trdila, da je bila pridobitev izvedena po vrednosti, ki jo je ugotovil zunanji strokovnjak, zato je bila v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. To vrednotenje je zajemalo vrednotenje pravice do dolgoročnega zakupa in vrednost zgradb na zemljišču. Nizozemska je poudarila tudi strateško lego stadiona v Maastrichtu in interese občine v zvezi z znatnim (ponovnim) urbanističnim razvojem območja De Geusselt, na katerem sta stadion in kompleks za treniranje.

(18)

Namesto tega po navedbah Nizozemske, tudi če bi se štelo, da ukrepi dajejo selektivno prednost MVV, ne bi izkrivljali konkurence in vplivali na trgovino med državami članicami. Nizozemska je poudarila šibki položaj MVV v nacionalnem profesionalnem nogometu, zato bi bila njegova udeležba na tekmovanjih na evropski ravni zelo malo verjetna. Poudarjeno je bilo tudi, da Komisiji ni uspelo dokazati, da bi pomoč MVV izkrivljala konkurenco ali vplivala na trgovino na vseh trgih, navedenih v odločbi o sprožitvi postopka.

(19)	Dodatni argument, ki ga je navedla Nizozemska, je, da so ukrepi, če bi se štelo, da pomenijo državno pomoč, združljivi z notranjim trgom. Ti argumenti so temeljili, prvič, na smernicah, in drugič, na oceni združljivosti neposredno na podlagi člena 107(3)(c) ali (d) Pogodbe.

4. OCENA UKREPA

4.1 Obstoj državne pomoči v skladu s členom 107(1) Pogodbe

(20)

V skladu s členom 107(1) Pogodbe je državna pomoč pomoč, ki jo dodeli država članica, ali katera koli druga vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, če prizadene trgovino med državami članicami. Pogoji, določeni v členu 107(1) Pogodbe, so torej kumulativni, zato morajo biti za to, da bi bil ukrep opredeljen kot državna pomoč, izpolnjeni vsi pogoji.

(21)

Na podlagi odločitve o sprožitvi postopka je Komisija ocenila sklep občine z dne 25. maja 2010 o opustitvi podrejene terjatve MVV v višini 1,7 milijona EUR ter za nakup stadiona De Geusselt in kompleksa za treniranje MVV v znesku 1,85 milijona EUR. Nizozemska trdi, da oba ukrepa upoštevata načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu, zato se ne sme šteti, da pomenijo državno pomoč.

(22)

Komisija v skladu z relevantno sodno prakso (5) meni, da sta ukrepa nujno in neločljivo povezana. Za tak sklep Komisija upošteva kronologijo zadevnih ukrepov, njihov namen in položaj MVV v času, ko je občina sprejela odločitev, da bo podprla ta klub (6). Komisija najprej ugotavlja, da sta bila ukrepa obravnavana skupaj in da sta bila sprejeta na sestanku občinskega sveta 25. maja 2010. Namen obeh ukrepov je bil zagotoviti takojšnjo sanacijo MVV, o čemer so razpravljali – v okviru enega predloga – kot del stališča občine glede načrta za reševanje, ki ga je oblikovala skupina „Initatiefgroep MVV Maastricht“. Komisija zato ugotavlja, da sta ukrepa tesno povezana glede na njun namen in položaj kluba MVV v takratnem času, to je zagotoviti sanacijo MVV ob upoštevanju njegovega očitnega negotovega finančnega položaja.

(23)

Občina je odločila o obeh ukrepih in ta sta imela finančne posledice zanjo (v višini 3,55 milijona EUR). Tako ukrepa vključujeta uporabo državnih sredstev, sklep, ki ga Nizozemska ni izpodbijala. Prenos državnih sredstev ima lahko različne oblike, kot so neposredna nepovratna sredstva, posojila, jamstva, neposredne naložbe v kapital podjetja in prejemki v naravi. Odstop od terjatev s strani države in naložbe, neskladne s tržnimi pogoji, se prav tako štejejo za prenos državnih sredstev.

(24)

Dalje, Nizozemska in občina trdita, da je občina ravnala v skladu z načelom upnika v tržnem gospodarstvu glede odpisa terjatev ter v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu glede pridobitve stadiona in kompleksa za treniranje, zato ni zagotovila neupravičene gospodarske prednosti MVV. Komisija se s to analizo ne strinja iz naslednjih razlogov.

(25)

Kadar se finančni položaj podjetja izboljša zaradi posredovanja države, obstaja prednost. Za presojo, ali je ta prednost neupravičena, je treba finančno stanje podjetja po ukrepu primerjati z njegovim finančnim stanjem, če ukrep ne bi bil odobren. Ni sporno, da se je proračunsko stanje MVV opazno izboljšalo z ukrepoma, ki se preiskujeta.

4.1.1 Odpis podrejenega posojila/terjatev

(26)

Ukrepi, ki so jih sprejeli občina in drugi pomembni upniki, so omogočili MVV, da očisti svojo bilanco stanja. Komisija ugotavlja, da so drugi pomembni upniki MVV, in sicer tisti z zahtevki nad 150 000 EUR, odpisali terjatve, medtem ko so manjši upniki terjatve delno odpisali. Ti ukrepi, ki so pripeljali do odpisa terjatev zasebnih strani v višini 2,25 milijona EUR, in tudi ukrepi občine niso bili izvedeni v smislu formalnega odloga plačilnega postopka. Neobstoj formalnega okvira pojasnjuje, zakaj na koncu manjšina upnikov, ki imajo skupaj terjatve v višini 145 347 EUR, ni sodelovala pri odpisu, čeprav so nekateri med njimi obljubili, da bodo to storili. Komisija tudi ugotavlja, da druge odpisane terjatve niso bile podrejene narave, kot je bila terjatev občine. Po mnenju Nizozemske neobstoj formalnega postopka ni pomenil bistvene razlike, v smislu, da je bil rezultat rešitve dolga za občino enak tistemu, ki bi se zgodil v formalnem odlogu plačilnega postopka na podlagi nacionalnega prava o stečaju, to je da bi bilo mogoče druge upnike prisiliti k pridružitvi dogovoru upnikov, kar bi v primeru občine v vsakem primeru pomenilo izgubo celotnega zneska (podrejenega) posojila.

(27)

Kot je že bilo navedeno v odločitvi o sprožitvi postopka, pa Komisija ugotavlja, da se trije upniki niso popolnoma odpisali svojih terjatev, temveč so terjatve spremenili v terjatev za mogoča prihodnja plačila za prestope, ki bi se plačali MVV za igralce ob njihovem odhodu. V zvezi s tem je Nizozemska poudarila, da so ti trije upniki imeli prioritetno in zavarovano terjatev v višini 1,135 milijona EUR. Zato bi imeli boljše možnosti, da izterjajo vsaj del svojih terjatev v primeru uradnega stečajnega postopka kot drugi upniki z nezavarovanimi terjatvami, torej občina iz naslova svoje podrejene terjatve. Komisija meni, da čeprav občina posojila ni dala pod enakimi pogoji, zasebni vlagatelj ne bi v celoti odpisal terjatve ali bi si vsaj zavaroval – ali bi si prizadeval zagotoviti – neko vrsto (morebitnega) zavarovanja s premoženjem ob odpisu tako velikega posojila, tudi če bi bile možnosti za poplačilo slabe. Poleg tega Komisija ugotavlja, da bi občina lahko pridobila korist od drugih upnikov, tudi če bi bil načrt za reševanje res odvisen od njenega sodelovanja. Zato Komisija meni, da popoln odpis posojila občine brez pogojev ali zavarovanja ni v skladu z načelom upnika v tržnem gospodarstvu.

(28)

Kar zadeva odločitev o sodelovanju v dogovoru upnikov zunaj formalnega odloga plačilnega postopka, je Nizozemska poudarila, da bi KNVB v primeru formalnega odloga plačil klubu MVV odvzela licenco za profesionalni nogomet. Zato formalni odlog plačil ne bi bil v interesu občine niti v interesu večine drugih upnikov. To torej ne pomeni, da se položaj občine razlikuje od položaja drugih upnikov.

(29)

V zvezi s tem se nizozemski organi sklicujejo na tisti del odločitve o sprožitvi postopka, v katerem je Komisija sklenila, da ukrep občine Arnhem v korist nogometnega kluba Vitesse ne pomeni državne pomoči: načelo enakega obravnavanja določa, da mora Komisija razmere oceniti enako, kot je storila za občino Arnhem, to je da je skladna s členom 107(1) Pogodbe, saj bi bile tako odločitve občine skladne z načelom zasebnega upnika. V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je treba vsak primer presojati na podlagi njegove posamezne vsebine. V primeru Arnhem/Vitesse so pogoji v dogovorih upnikov pomenili, da so bili različni položaji občine in drugih upnikov v celoti izenačeni (vsak bi prejel 12 % svojih neporavnanih terjatev), kar pa ne velja v primeru Maastricht/MVV: drugi (prednostni) upniki bi v zameno za odpis svoje terjatve lahko imeli korist od morebitnega prihodka od prestopov igralcev, kar pa ni veljalo v primeru Maastricht.

(30)	Drugih razlogov, ki jih je navedla Nizozemska v zvezi z družbenogospodarskimi posledicami stečaja MVV, ni mogoče upoštevati pri oceni načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(31)

Prvič, družbenogospodarske posledice morebitnega stečaja MVV se nanašajo na vlogo občine kot javnega organa in ne na položaj zasebnega vlagatelja. Čeprav je mogoče, da je imela občina vlogo vlagatelja v območje De Geusselt, kot je navedeno v zapisniku občinskega sveta z dne 25. maja 2010, so ti interesi del širšega interesa v zvezi z drugimi splošnimi političnimi cilji, kot so infrastrukturni in gospodarski razvoj zadevnega območja, športna politika občine in občinska partnerstva. Zato odpis posojila – v času, ko je bil storjen – ni bil, ali pa je bil samo delno povezan z zasebnimi poslovnimi interesi občine kot lastnika zemljišča ali podjetja. Če so poslovni interesi obstajali, Nizozemska ni zagotovila nikakršnih pojasnil, kaj naj bi ti predstavljali. Drugič, opozoriti je treba, da samo odpis posojila ne bi preprečil stečaja MVV: potrebnih je bilo več podpornih ukrepov, kot sta nakup stadiona in kompleksa za treniranje, za katera Komisija meni, da nista bila v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Kot je navedeno zgoraj, je treba ukrepe presojati skupaj.

(32)

Zaradi tega je Komisija prišla do sklepa, da občina maja 2010 pri odločanju, da odpiše terjatev v višini 1,7 milijona EUR, ni ravnala kot udeleženec v tržnem gospodarstvu. Ta sklep temelji tudi na dejstvu, da je treba ta odpis posojila presojati skupaj z nakupom stadiona in kompleksa za treniranje, za katerega je Komisija ocenila, da ni v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

4.1.2 Nakup kompleksa za treniranje in stadiona

(33)

Občina se ni le odpovedala podrejeni terjatvi do kluba MVV, kupila je tudi stadion De Geusselt in kompleks za treniranje Klein Geusselt, saj je bil ta nakup prav tako del celotnega načrta za reševanje in prestrukturiranje MVV. Nizozemska trdi, da ta nakup ne pomeni državne pomoči, saj je potekal pod tržnimi pogoji. Trditev temelji na sporočilu Komisije o elementih državne pomoči pri prodaji zemljišč in objektov s strani javnih oblasti (7) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o prodaji zemljišč) in na načelu vlagatelja v tržnem gospodarstvu, v skladu s katerim finančnih poslov javnih organov glede podjetja, da bi bili ti posli sprejemljivi tudi za druge gospodarske subjekte pod enakimi pogoji, ni mogoče šteti za pridobitev prednosti za podjetje v smislu člena 107(1) Pogodbe. Glede sporočila o prodaji zemljišč Nizozemska priznava, da to obravnava prodajo zemljišča in ne nakupa nepremičnin, vendar meni, da se lahko uporablja po analogiji.

(34)

Komisija ugotavlja, da je bila nakupna cena v višini 1,85 milijona EUR določena na podlagi mnenja zunanjega izvedenca, ki je bilo predloženo Komisiji (poročilo revizorjev Van der Horst Taxateurs, junij 2010). Komisija ugotavlja tudi, da je občina že lastnik zemljišča, na katerem je bil zgrajen stadion. Kupila je stadion in drugo premoženje ter tudi pravico za dolgoročni zakup zemljišča (Recht van erfpacht). […] (*) Cena 1,85 milijona EUR vključuje kompleks za treniranje, ki ni bil vključen v izvedensko poročilo. Opozoriti je treba, da v izvedenskem poročilu ni navedena identiteta kupca.

(35)

Komisija ugotavlja, prvič, da razlogi občine za nakup stadiona vključujejo vidike, povezane z „javnim zdravjem“ in „socialno kohezijo“, glede na to, da je želela na območju De Geusselt (8) ohraniti in razviti „športno območje“. Taki strateški cilji ne bi bili del naložbene odločitve tržnega vlagatelja, zato občine ni mogoče enačiti z udeležencem v tržnem gospodarstvu. Drugič, Komisija se ne strinja, da bi bil udeleženec v tržnem gospodarstvu pripravljen kupiti nogometni stadion po njegovi nadomestni vrednosti. Za razliko od zemljišča ali drugega blaga je nogometni stadion proizvodno sredstvo, ki se lahko uporablja za ustvarjanje prihodkov, ima pa tudi stroške vzdrževanja. Udeleženec v tržnem gospodarstvu bi stadion kupil le na podlagi poslovnega načrta, ki bi izkazoval veliko verjetnost za dovolj donosno izkoriščanje. Ta poslovni načrt bi tudi določal ceno, po kateri bi bil vlagatelj pripravljen kupiti stadion. Občina ni imela takega poslovnega načrta, niti pred nakupom niti ko se je odločila za nakup stadiona. Dejansko je občinski izvršni organ maja 2010 obvestil občinski svet, da bo pripravljen načrt za prihodnje izkoriščanje stadiona kot večnamenskega objekta. Ta načrt je bil predstavljen svetu, vendar decembra 2010. Komisija ugotavlja, da je maja 2010, ko je bila sprejeta odločitev o nakupu stadiona, občina ocenila, da bi letni stroški vzdrževanja stadiona znašali 380 000 EUR, medtem ko je bila letna najemnina MVV 75 000 EUR (9). Razlika v višini 305 000 EUR bi se financira s prihodki od najemnine za druge dogodke ali bi jo morala kriti občina. Čeprav je bila nakupna cena določena tako, da bi se upoštevale morebitne izgube zaradi nizke najemnine za MVV, ni mogoče sklepati, da bi zasebni udeleženec na trgu sodeloval pri pogodbi z ugotovljenim visokim tveganjem za izgubo. Poročilo, predstavljeno občinskemu svetu decembra 2010, potrjuje, da „v trenutnem položaju komercialno izkoriščanje stadiona ali kritje stroškov uporabe stadiona ni mogoče“. V poročilu občinskega revizijskega sodišča (10) iz junija 2012 je navedeno, da izkoriščanje stadiona še naprej ustvarja izgubo.

(36)

Poleg tega bi bilo v primeru nujne prodaje, kar je bilo mogoče pričakovati glede MVV, od udeleženca v tržnem gospodarstvu mogoče pričakovati, da bo uporabil časovni vidik kot vzvod, da pridobi boljšo ceno od ocenjene vrednosti s strani cenilca. Vendar v primeru občine ni bilo tako, ta je preprosto upoštevala, da je ocena vrednosti cenilca „realna“.

(37)

Te ugotovitve ni mogoče spremeniti z upoštevanjem posebnih interesov občine v zvezi z razvojnimi načrti za območje De Geusselt. Nizozemska v načrtu za reševanje, kot je bil oblikovan leta 2010, ni prikazala nobenega načrta za nakup ali izračun pred junijem 2010 za morebiten nakup s strani občine. Taka presoja pred nakupom je nekaj, kar je mogoče pričakovati od tržnega vlagatelja.

(38)	Zaradi vseh teh razlogov je Komisija sklenila, da občina leta 2010 pri določanju ukrepov za nakup stadiona in kompleksa za treniranje ni delovala kot vlagatelj v tržnem gospodarstvu.

4.1.3 Učinek pomoči na MVV

(39)

Prednost za MVV je, prvič, da mu je bil odpuščen dolg, in drugič, da bo lahko še naprej igral nogomet na svojem domačem stadionu De Geusselt. Mesečna najemnina za neizključno uporabo obeh objektov po njunem nakupu s strani občine je znašala 3 % proračuna MVV oz. najmanj 75 000 EUR (11). Komisija tudi ugotavlja, da naj bi v skladu z določili kupoprodajne pogodbe znesek v višini 1,85 milijona EUR, ki ga je plačala občina, uporabil prodajalec, tretja stranka Stichting Stadion De Geusselt (12), za kritje dolgov MVV in davkov, plač za igralce in za pokojninske obveznosti; ti dolgovi so bili zunaj dogovora z upniki. Ta znesek v višini 1,85 milijona EUR je bil v finančnih poročilih MVV za sezono 2009/2010 knjižen kot izredni prihodek z oznako „prispevek občine Maastricht“ (Bijdrage Gemeente Maastricht). Prihodki od prodaje, ki jih je prejela fundacija Stichting Stadion De Geusselt, naj bi bili dejansko uporabljeni za odpis dolga in prestrukturiranje MVV (glej dopis fundacije občini z dne 9. junija 2010).

(40)

Nizozemska dvomi o vplivu morebitne pomoči na notranji trg za klube, ki ne igrajo nogometa na evropski ravni, še posebej na MVV. V zvezi s tem Komisija poudarja, da je MVV vsako leto potencialni udeleženec evropskih nogometnih tekmovanj. Tudi kot klub v drugi ligi načeloma lahko vpliva na tekmovanja na nacionalnem nogometnem prvenstvu in tam zmaga, kar bi mu omogočilo, da se v naslednjem letu poteguje za evropski pokal. V kratkem obdobju lahko celo nogometni klub na nižji ravni napreduje na višjo raven (13). Komisija dalje poudarja, da so profesionalni nogometni klubi poleg udeležbe na nogometnih tekmovanjih dejavni v več drugih gospodarskih dejavnostih, kot so trg za prestop profesionalnih igralcev, oglaševanje, sponzorstvo, trženje ali medijska pokritost. Pomoč profesionalnemu nogometnemu klubu krepi njegov položaj na vsakem od teh trgov, ki večinoma zajemajo več držav članic. Če se torej državna sredstva uporabijo za zagotovitev selektivne prednosti profesionalnemu nogometnemu klubu, taka pomoč lahko izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami v smislu člena 107(1) Pogodbe (14). Natančneje, kar zadeva MVV, je imelo več igralcev MVV leta 2010 državljanstvo druge države članice, zlasti belgijsko.

(41)	Na podlagi zgoraj navedenega Komisija sklepa, da odpustitev posojila ter nakup kompleksa za treniranje in stadiona (v višini 3,55 milijona EUR) pomenita državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Njuna združljivost z notranjim trgom bo obravnavana v nadaljevanju.

4.2 Ocena na podlagi člena 107(3)(c) Pogodbe

(42)	Komisija mora ugotoviti, ali se ukrepi pomoči za MVV lahko štejejo za združljive z notranjim trgom. V skladu s sodno prakso Sodišča so države članice tiste, ki morajo uveljavljati morebitne razloge za združljivost in dokazati, da so pogoji za tako združljivost izpolnjeni (15).

(43)	Nobeno odstopanje iz člena 107(2) Pogodbe ne velja za zadevni ukrep pomoči. Prav tako Nizozemska ni trdila, da je tako.

(44)

Komisija glede odstopanj iz člena 107(3) Pogodbe ugotavlja, da nobena od nizozemskih regij ne spada v odstopanje iz člena 107(3)(a) Pogodbe. Poleg tega zadevna pomoč ne spodbuja izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa niti ne bi bilo mogoče z njo odpraviti morebitnih resnih motenj v nizozemskem gospodarstvu v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe.

(45)

V zvezi z odstopanjem iz člena 107(3)(c) Pogodbe, to je glede pomoči za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar taka pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi, je Nizozemska trdila, da bi bilo mogoče to odstopanje uporabiti, če bi Komisija ugotovila, da gre pri zadevnih ukrepih za državno pomoč. V zvezi s tem je Nizozemska trdila, da je treba v analizi Komisije upoštevati člen 107(3)(d) Pogodbe za pomoč pri pospeševanju kulture in ohranjanju kulturne dediščine v kombinaciji s členom 165 Pogodbe.

(46)

Pri presoji pojma „razvoj gospodarskih dejavnosti“ v športnem sektorju Komisija ustrezno upošteva člen 165(1) Pogodbe in zadnjo alineo člena 165(2) Pogodbe, ki določata, da Unija prispeva k spodbujanju evropske razsežnosti v športu ob upoštevanju njegove posebne narave, na prostovoljstvu temelječih struktur in njegove družbene in vzgojne vloge. Vendar pa Pogodba loči med pojmoma šport in kultura; zato člen 107(3)(d) Pogodbe ne more biti podlaga za oceno združljivosti pomoči za MVV.

(47)

Za oceno ukrepa pomoči na podlagi člena 107(3)(c) Pogodbe je Komisija izdala več uredb, okvirov, smernic in obvestil o obliki pomoči ter o horizontalnih ali sektorskih namenih, za katere je pomoč dodeljena. Ob upoštevanju, da se je MVV spopadal s finančnimi težavami v času, ko so bili sprejeti ukrepi, in da je bila pomoč občine dana za reševanje teh težav, Komisija meni, da je primerno, da se presodi, ali se lahko uporabijo merila iz smernic (16). V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da smernice ne izključujejo profesionalnega nogometa. Ta gospodarska dejavnost zato spada na področje uporabe smernic.

(48)

Komisija je julija 2014 objavila nove smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (17). Vendar pa se te ne uporabljajo za to nepriglašeno pomoč, ki je bila dodeljena leta 2010. V skladu s točko 137 novih smernic bi enako veljalo za kakršne koli pomoči za reševanje ali prestrukturiranje, dodeljene brez predhodne odobritve, če je bil del pomoči ali celotna pomoč dodeljena po objavi teh smernic v Uradnem listu Evropske unije. V skladu s točko 138 novih smernic bo Komisija v vseh drugih primerih izvedla pregled na podlagi smernic, veljavnih ob dodelitvi pomoči. Zato bo Komisija v tem primeru svojo analizo oprla na Smernice iz leta 2004 (glej uvodno izjavo 14 zgoraj).

(49)

V skladu s točko 11 smernic je podjetje v težavah, kadar obstajajo običajni znaki podjetja v težavah, kot so naraščajoče izgube, upadanje prometa, kopičenje zalog, presežki prostih zmogljivosti, padanje denarnih tokov, naraščajoči dolgovi, naraščajoči stroški obresti in zmanjševanje ali izguba celotne čiste vrednosti sredstev. V težjih primerih je lahko podjetje že postalo plačilno nesposobno ali je po domačem pravu že v kolektivnem postopku v primeru insolventnosti. Kot je navedeno v uvodni izjavi 13, je imel MVV negativen lastniški kapital od sezone 2007/2008 naprej in v prvem četrtletju leta 2010 je negativna vrednost lastniškega kapitala znašala – 5,1 milijona EUR, medtem ko so dolgovi MVV znašali 6,4 milijona EUR. Kot je opozorila Nizozemska, je bil MVV spomladi 2010 pravzaprav že v stečaju. MVV je torej očitno bilo podjetje v težavah v smislu smernic. Nizozemska tega dejstva ne izpodbija. Zato je treba združljivost državne pomoči za MVV oceniti na podlagi smernic.

(50)

V oddelku 3.2 smernic je določeno, da mora biti dodelitev pomoči pogojena z izvajanjem načrta za prestrukturiranje. Vendar pa v skladu s točko 59 smernic za MSP (kot je na primer MVV) ni potrebno, da načrta za prestrukturiranje odobri Komisija, čeprav mora ustrezati zahteva določenih v točkah 35, 36 in 37 smernic, in ga mora potrditi zadevna država članica, ki o tem obvesti Komisijo. Komisija ugotavlja, da je Nizozemska predložila načrt za prestrukturiranje, ki izpolnjuje pogoje iz točk od 34 do 37 smernic. Skupni stroški prestrukturiranja so znašali skoraj 6 milijonov EUR. V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je odločitev, da dodeli pomoč MVV, podrejena več pogojem. Ti pogoji so določeni v poslovnem načrtu iz leta 2010, navedenem v uvodni izjavi 10.

(51)

V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je odločitev občine, da se odpove posojilu in plača za De Geusselt, sledila analizi o naravi in vzrokih težav MVV. Transakcija je temeljila na številnih pogojih, katerih cilj je ponovna vzpostavitev dolgoročne sposobnosti preživetja kluba v razumnem triletnem roku in izpolnjevanje zahtev KNVB za licenco, da lahko MVV še naprej igra na profesionalnih tekmovanjih. Načrt za prestrukturiranje je novemu vodstvu dovoljeval, da zmanjša število zaposlenih in igralcev. Načrt za prestrukturiranje ni bil odvisen od zunanjih dejavnikov, ki jim MVV lahko sledi, vendar jih ne more popolnoma nadzorovati, kot je iskanje novih sponzorjev in povečanje števila gledalcev. Predvideva se nadaljnje izboljšanje finančnega položaja kluba in da bo še naprej deloval kot profesionalni nogometni klub. Razvoj, kot je naveden v uvodni izjavi spodaj, izkazuje, da je načrt dejansko realen.

(52)

Ukrepi, ki so bili izvedeni, so bili potrebni za ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja MVV. Finančni položaj kluba je bil dejansko obnovljen. Zaradi teh ukrepov je MVV za celotno sezono 2009/2010 vknjižil dobiček v višini 3,9 milijona EUR in imel prvič po več letih pozitiven lastniški kapital v višini 0,051 milijona EUR. Naslednja sezona 2010/2011 se je končala z dobičkom v višini 0,021 milijona EUR, lastniški kapital MVV pa je znašal 0,072 milijona EUR. V sezoni 2011/2012 je MVV dosegel prag dobička. V začetku sezone 2011/2012 je KMVB finančni status MVV povišal iz kategorije 1 (nezadostno) v 3 (dobro).

4.2.1 Izravnalni ukrepi

(53)	Smernice v točkah od 38 do 42 določajo, da mora upravičenec sprejeti izravnalne ukrepe, da se zmanjša učinek izkrivljanja pomoči in njeni negativni učinki na trgovinske pogoje. Vendar v skladu s točko 41 smernic ta pogoj ne velja za mala podjetja, kot je MVV.

4.2.2 Pomoč omejena na najnižjo vsoto

(54)

Komisija tudi ugotavlja, da so načrt za prestrukturiranje pretežno financirali zunanji zasebni subjekti, poleg izvedenih notranjih prihrankov v skladu s točkama 43 in 44 smernic. Več zasebnih subjektov je odpisalo dolgove. Skupni prispevek upnikov in občine k refinanciranju MVV je znašal okoli 5,8 milijona EUR (skupaj z odpisom dolga in nakupom stadiona ter dolgoročnim zakupom). Prispevek zasebnih subjektov, ki so poleg države prispevali k odpisu dolga, je znašal 2,25 milijona EUR in je tako višji od zahtevanih 25 % za mala podjetja.

(55)	Znesek pomoči je bil potreben. V skladu z načrtom za prestrukturiranje bi moral privesti do manjše izgube v sezonah 2011/2012 in 2012/2013, pozneje pa do zmernih pozitivnih rezultatov. To ne bo dovoljevalo MVV, da kupi nove igralce ali jih privabi z višjimi plačami.

(56)

Načrt je bil zasnovan tako, da se oslabljenemu MVV omogoči nov začetek brez dolgov, vendar z novo strukturo. Ukrepi bi morali voditi v zdrav finančni položaj MVV, sočasno pa tudi k izpolnjevanju zahtev KNVB. V zvezi s tem Komisija opozarja, da vsak nizozemski profesionalni nogometni klub prejme licenco KNVB, na podlagi katere mora izpolnjevati različne obveznosti. Ena od obveznosti se nanaša na finančno razumnost kluba. Vsako sezono mora klub do 1. novembra, 1. marca in 15. junija predložiti finančno poročilo, v katerem med drugim navede svoj trenutni finančni položaj in proračun za naslednjo sezono. Na podlagi teh poročil so klubi razvrščeni v tri kategorije (1 – nezadostno, 2 – zadostno, 3 – dobro). Klubi v kategoriji 1 morajo predložiti načrt za izboljšave, da bi dosegli kategorijo 2 ali 3. Če klub ne ravna v skladu z načrtom, lahko KNVB proti njemu uvede sankcije, vključno z uradnim opozorilom, zmanjšanjem točk iz tekmovanj in – kot skrajna kazen – odvzemom licence. Nizozemski profesionalni nogometni klub, ki razglasi stečaj, izgubi licenco. Če se ustanovi naslednik kluba, ta v profesionalno nogometno ligo ne more vstopiti neposredno, temveč začne v drugi najvišji amaterski ligi.

(57)

Načrt za prestrukturiranje predvideva novo vodstvo, novo strukturo, novo ime, manjše plače in nanj zaposlenih, tudi med igralci. Več igralcev je prestopilo, obstoječe pogodbe so bile ali odpovedane ali podaljšane za nižje plačilo, nove pogodbe so bile sklenjene brez plačila za prestop, igralci so bili posojeni pri drugih klubih, sklenjeno je bilo nekaj amaterskih pogodb; to je omogočilo 40-odstotno znižanje stroškov za zaposlene in igralce. Kot je opisano v uvodnih izjavah 26 in dalje, so drugi upniki razen občine odpisali terjatve do kluba MVV v višini 2,25 milijona EUR. Tako je bil MVV skoraj popolnoma brez dolga.

(58)

Komisija ugotavlja, da načrt za prestrukturiranje obravnava vzroke za finančne težave MVV, zlasti stroške igralcev, torej plače in plačila za prestope. Za profesionalni nogometni klub ni mogoče pričakovati, da se bo širil na druge trge v smislu smernic; lahko pa se pričakuje, da bo prihranil pri osrednji dejavnosti, in to je MVV storil. Nizozemska je predložila tudi seznam ukrepov, ki jih je MVV sprejel za zmanjšanje stroškov za izkoriščanje kluba. Načrt za prestrukturiranje ni bil odvisen od zunanjih dejavnikov, ki jim MVV lahko sledi, vendar jih ne more popolnoma nadzorovati, kot je iskanje novih sponzorjev in povečanje števila gledalcev. Komisija zato meni, da izvajanje načrta MVV omogoča, da še naprej deluje na trdni podlagi v nizozemskem profesionalnem nogometu, kot je zahtevala tudi KNVB, ki je MVV dodelila status kategorije 3. Komisija tudi ugotavlja, da je načrt za prestrukturiranje poleg izvedenih notranjih varčevanj pretežno financiran s strani zunanjih zasebnih subjektov. S tem so izpolnjene zahteve iz točke 44 smernic, da se za mala podjetja, kot je MVV, najmanj 25 % stroškov za prestrukturiranje krije iz prispevka upravičenca, vključno z zunanjim financiranjem, ki dokazuje prepričanje v sposobnost preživetja upravičenca.

(59)	Poleg tega je Nizozemska predložila informacije o dodatnih dejavnostih prestrukturiranega MVV v korist družbe, ki vključujejo številne šole v Maastrichtu in Euregiu. Te dejavnosti naj bi prispevale k družbeni in izobraževalni funkciji športa, kot je navedeno v členu 165 Pogodbe.

Spremljanje in letno poročilo ter načelo enkrat in zadnjič

(60)

V točki 49 smernic je določeno, da država članica z rednimi podrobnimi poročili poroča o ustreznem izvajanju načrta za prestrukturiranje. V točki 51 so opredeljeni manj strogi pogoji za mala in srednje velika podjetja, za katera se pošiljanje letne kopije bilance stanja in bilance uspeha običajno šteje za zadostno. Nizozemska se je zavezala k predložitvi teh poročil. V skladu s smernicami se Nizozemska zavezuje, da pošlje končno poročilo o dokončanju načrta za prestrukturiranje.

(61)

Točke od 72 do 77 smernic se nanašajo na „načelo enkrat in zadnjič“, v skladu s katerim se lahko pomoč za prestrukturiranje dodeli le enkrat v desetih letih. Nizozemska je navedla, da MVV ni prejel pomoči za reševanje ali prestrukturiranje v desetih letih pred dodelitvijo zadevne pomoči. Nizozemska se je tudi zavezala, da v naslednjih desetih letih ne dodeli nikakršne nove pomoči za reševanje ali prestrukturiranje MVV.

5. SKLEPNA UGOTOVITEV

(62)

Komisija ugotavlja, da Nizozemska ni spoštovala obveznosti iz člena 108(3) Pogodbe, ker ji ni vnaprej priglasila državne pomoči v višini 3,55 milijona EUR, ki je bila dodeljena MVV v letu 2010, ko je bil ta v finančnih težavah. Vendar se ta pomoč lahko šteje za združljivo z notranjim trgom kot pomoč za prestrukturiranje v smislu smernic, saj so izpolnjeni vsi pogoji za tako pomoč, določeni v smernicah –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Državna pomoč, ki jo je Nizozemska v znesku 3,55 milijona EUR izvedla v korist nogometnega kluba MVV v Maastrichtu, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Nizozemsko.

V Bruslju, 4. julija 2016

Za Komisijo

Margrethe VESTAGER

Članica Komisije

(1) Odločba Komisije v zadevi SA.33584 (2013/C) (ex 2011/NN) – Nizozemska pomoč nekaterim nizozemskim profesionalnim nogometnim klubom v obdobju 2008–2011 – Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C 116, 23.4.2013, str. 19).

(2) Glej opombo 1.

(3) V členu 2(2) Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro-, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36) je malo podjetje opredeljeno kot podjetje, ki ima manj kot 50 zaposlenih in letni promet, ki ne presega 10 milijonov EUR.

(4) Sporočilo Komisije – Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 244, 1.10.2004, str. 2). Uporaba navedenih smernic je bila podaljšana s Sporočilom Komisije o podaljšanju uporabe Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah z dne 1. oktobra 2004 (UL C 296, 2.10.2012, str. 3).

(5) Zadeva Francija proti Komisiji, T-1/12, točka 37 in naslednje ter tam navedena sodna praksa (zadeva BP Chemicals proti Komisiji, T-11/95).

(6) Sodba BP Chemicals proti Komisiji, točka 171.

(7) UL C 209, 10.7.1997, str. 3.

(*) Zaupne informacije.

(8) Zapisnik zasedanja mestnega sveta z dne 25. maja 2010, točka 10. Čeprav je občina kot razlog za nakup stadiona navedla zagotovitev svojega položaja pri nepremičninah, so tudi v točki 5 navedeni drugi gospodarski in družbeni učinki, ki jih želi doseči.

(9) Nov zakup z MVV je bil sklenjen 21. junija 2010.

(10) Rekenkamer Maastricht: De Relatie tussen de gemeente Maastricht en MVV.

(11) Nova najemnina MVV je bila vezana na promet družbe in določena na najnižji znesek 75 000 EUR; če bi bil MVV uspešen, bi se najemnina zvišala. Prihodki od najemnine za uporabo stadiona s strani drugih bi prav tako pripadali občini.

(12) Fundacija, ki je po mnenju Nizozemske neodvisna od MVV in občine Maastricht.

(13) To dejstvo je poudaril PEC Zwolle, drug nizozemski profesionalni nogometni klub, ki je v sezoni 2010/2011 prav tako igral v drugi ligi. PEC je v sezoni 2012/2013 napredoval v prvo ligo in v sezoni 2013/2014 zmagal na nacionalnem nogometnem prvenstvu, zato je v sezoni 2014/2015 lahko igral na evropski ravni.

(14) Odločitve Komisije glede Nemčije z dne 20. marca 2013 v zadevah Multifunktionsarena der Stadt Erfurt (zadeva SA.35135 (2012/N)), točka 12, in Multifunktionsarena der Stadt Jena (zadeva SA.35440 (2012/N)), povzetki v UL C 140, 18.5.2013, str. 1, ter z dne 2. oktobra 2013 v zadevi Fußballstadion Chemnitz (zadeva SA.36105 (2013/N)), povzetek v UL C 50, 21.2.2014, str. 1.

(15) Zadeva Italija proti Komisiji, C-364/90, ECLI:EU:C:1993:157, točka 20.

(16) Glej opombo 4.

(17) Sporočilo Komisije – Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (UL C 249, 31.7.2014, str. 1).

19.10.2016

Uradni list Evropske unije

L 282/63

SKLEP KOMISIJE (EU) 2016/1848

z dne 4. julija 2016

o ukrepu SA.40018 (2015/C) (ex 2015/NN), ki ga je Madžarska izvedla v zvezi s spremembo pristojbine za inšpekcijski nadzor v prehranski verigi na Madžarskem iz leta 2014

(notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 4056)

(Besedilo v madžarskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenima določbama (1), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

(1)

Komisija se je na podlagi časopisnih člankov, objavljenih decembra 2014, seznanila s spremembo madžarskega zakona o prehranski verigi iz leta 2008, sprejeto leta 2014, s katero se ureja pristojbina za inšpekcijski nadzor v prehranski verigi. Z dopisom z dne 17. marca 2015 je madžarskim organom poslala zahtevo po informacijah, ti pa so nanjo odgovorili z dopisom z dne 16. aprila 2015.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 15. julija 2015 Madžarsko obvestila o odločitvi (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka), da v zvezi z ukrepom pomoči začne postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba). V sklepu o začetku postopka je zahtevala tudi takojšen začasni odlog izvajanja ukrepa v skladu s členom 11(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 (2).

(3)	Sklep o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (3). Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe v zvezi z ukrepom pomoči.

(4)	Komisija je prejela pripombe ene zainteresirane strani. Z dopisom z dne 13. oktobra 2015 jih je posredovala Madžarski in ji dala možnost, da nanje odgovori. Madžarska na zadevne pripombe ni odgovorila.

2. PODROBEN OPIS UKREPA

2.1 Zakon o prehranski verigi iz leta 2008, ki določa pristojbino za inšpekcijski nadzor v prehranski verigi

(5)

Določbe, ki se uporabljajo za pristojbino za inšpekcijski nadzor v prehranski verigi, so navedene v zakonu XLVI o prehranski verigi in uradnem nadzoru nad njo (v nadaljnjem besedilu: zakon o prehranski verigi) iz leta 2008 in uredbi št. 40 z dne 27. aprila 2012 o pravilih za prijavo in plačilo pristojbine za inšpekcijski nadzor v prehranski verigi, ki jo je sprejel minister za razvoj podeželja. Podjetja, ki se v skladu z zakonom o prehranski verigi štejejo za subjekte, ki poslujejo v prehranski verigi, morajo plačati pristojbino glede na promet, ki ga ustvarijo pri nekaterih dejavnostih. V zakonu je naveden seznam dejavnosti (4), v zvezi s katerimi morajo družbe plačati pristojbino za inšpekcijski nadzor.

(6)

Vsa podjetja (družbe in druge pravne osebe, pa tudi posamezniki, ki svoje dejavnosti opravljajo kot samostojni podjetniki ali primarni proizvajalci), ki poslujejo na Madžarskem in so v letu pred prijavo z navedenimi dejavnostmi ustvarila promet, morajo plačati pristojbino za inšpekcijski nadzor v prehranski verigi. Namen pristojbine za inšpekcijski nadzor v prehranski verigi je kritje stroškov, ki jih ima nacionalni urad za varnost prehranske verige (državna agencija) z opravljanjem nalog, povezanih z nekaterimi regulativnimi in nadzornimi dejavnostmi v prehranski verigi. Pristojbina za nadzor se izračuna vsako leto, subjekt, za katerega velja pristojbina, pa jo mora prijaviti in plačati ne glede na to, ali je bil opravljen poseben uradni nadzor na kraju samem.

(7)	Zakon o prehranski verigi je do 31. decembra 2014 določal, da morajo vsi subjekti, ki poslujejo v prehranski verigi, v zvezi z zadevnim prometom plačati pristojbino po 0,1-odstotni pavšalni stopnji.

(8)	Zbrana pristojbina za inšpekcijski nadzor v prehranski verigi se lahko porabi le za naloge, določene v strategiji za varnost v prehranski verigi, in dejavnosti organa za prehransko verigo.

2.2 Sprememba zakona o prehranski verigi iz leta 2014

(9)

S spremembo člena 47/B zakona o prehranski verigi z zakonom LXXIV iz leta 2014 (5), ki je začel veljati 1. januarja 2015 (v nadaljnjem besedilu: sprememba iz leta 2014), so bila uvedena posebna pravila za izračun pristojbine za inšpekcijski nadzor v zvezi s prometom, ki ga ustvarijo prodajalne izdelkov široke potrošnje (6) na madžarskem trgu.

(10)

S spremembo zakona o prehranski verigi iz leta 2014 je bila uvedena progresivna struktura pristojbin za upravljavce prodajaln izdelkov široke potrošnje (7), katere stopnje so v razponu od 0 do 6 %. Natančneje, za promet, za katerega se obračuna pristojbina za inšpekcijski nadzor v prehranski verigi, so se uporabljale naslednje stopnje:

—	0 % za promet do 500 milijonov HUF (približno 1,6 milijona EUR),

—	0,1 % za promet od 500 milijonov HUF do 50 milijard HUF (približno 160,6 milijona EUR),

—	1 % za promet od 50 milijard HUF do 100 milijard HUF (približno 321,2 milijona EUR),

—	2 % za promet od 100 milijard HUF do 150 milijard HUF (približno 481,8 milijona EUR),

—	3 % za promet od 150 milijard HUF do 200 milijard HUF (približno 642,4 milijona EUR),

—	4 % za promet od 200 milijard HUF do 250 milijard HUF (približno 803 milijonov EUR),

—	5 % za promet od 250 milijard HUF do 300 milijard HUF (približno 963,5 milijona EUR),

—	6 % za promet nad 300 milijardami HUF.

(11)	V skladu s spremembo zakona o prehranski verigi iz leta 2014 se je za vse ostale subjekte, ki poslujejo v prehranski verigi, pristojbina za zadevni promet še naprej izračunavala po 0,1-odstotni pavšalni stopnji.

(12)

Niti spremenjena določba madžarskega zakona o prehranski verigi niti njen obrazložitveni memorandum se ne sklicujeta na razloge za uvedbo posebnih pravil v zvezi s stopnjo pristojbine za prodajalne izdelkov široke potrošnje. Prav tako ni podano nobeno pojasnilo glede določitve različnih razponov prometa in z njimi povezanih stopenj pristojbin.

(13)

Pristojbino prijavijo subjekti, ki poslujejo v prehranski verigi. Plača se letno v dveh enakih obrokih, in sicer do 31. julija in 31. januarja. Zakon tudi določa poenostavljene postopke za primere, ko je pristojbina nižja od 1 000 HUF (približno 3,20 EUR). V takem primeru je pristojbino še vedno treba prijaviti, vendar je ni treba plačati.

(14)

Če pristojbina za inšpekcijski nadzor ni plačana do roka, se zaračunajo zamudne obresti. Če osebe ali subjekti, za katere velja pristojbina za inšpekcijski nadzor v prehranski verigi, ne izpolnijo svoje obveznosti glede prijave ali prijavo izpolnijo z zamudo, nepopolno ali navedejo neresnične podatke, se jim lahko naloži kazen zaradi neizpolnitve obveznosti.

3. FORMALNI POSTOPEK PREISKAVE

3.1 Razlogi za začetek formalnega postopka preiskave

(15)	Komisija je začela formalni postopek preiskave, ker je menila, da progresivna struktura pristojbin (stopnje in razponi prometa), uvedena s spremembo iz leta 2014, pomeni nezakonito in nezdružljivo državno pomoč.

(16)

Zlasti je menila, da progresivne stopnje, uvedene s spremembo iz leta 2014, razlikujejo med podjetji glede na njihov promet in s tem glede na njihovo velikost ter dajejo selektivno prednost podjetjem z majhnim prometom – torej manjšim podjetjem. Madžarska ni predložila dokazov, da progresivna struktura pristojbin, ki se uporablja za prodajalne izdelkov široke potrošnje, kot so supermarketi, ustreza podobnemu progresivnemu vzorcu, ki se pojavlja pri stroških nacionalnega urada za varnost prehranske verige za inšpekcijske preglede navedenih prodajaln. Madžarska torej ni dokazala, da je ukrep utemeljen z naravo ali splošno shemo davčnega sistema. Komisija je zato menila, da ukrep pomeni državno pomoč, saj so bili vsi drugi pogoji iz člena 107(1) Pogodbe očitno izpolnjeni.

(17)

Komisija je izrazila tudi pomisleke glede združljivosti ukrepa z notranjim trgom. Zlasti je opozorila, da ne more razglasiti za združljivega ukrepa državne pomoči, ki krši druga pravila prava Unije, kot so temeljne svoboščine, določene s Pogodbo, ali določbe uredb in direktiv Unije. Takrat ni mogla izključiti, da je bil ukrep namenjen zlasti podjetjem v tuji lasti, kar bi lahko pomenilo kršitev člena 49 Pogodbe, ki določa temeljno pravico do ustanavljanja, podvomila pa je tudi, da je bila različna davčna obravnava, ki izhaja iz ukrepa, potrebna in sorazmerna s ciljem izpolnjevanja obveznosti iz Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

3.2 Spremembe pravne podlage pristojbine za inšpekcijski nadzor po začetku formalnega postopka preiskave

(18)

Madžarska vlada je 27. oktobra 2015 madžarskemu parlamentu predložila predlog zakona o spremembi zakona XLVI o prehranski verigi in uradnem nadzoru nad njo iz leta 2008. Madžarski parlament je 17. novembra 2015 sprejel zakon CLXXXII iz leta 2015 o spremembi zakona XLVI o prehranski verigi in uradnem nadzoru nad njo iz leta 2008, ki je bil 26. novembra 2015 objavljen v madžarskem Uradnem listu (Magyar Közlöny) št. 182/2015. Novi zakon je začel veljati 31. dan po objavi, tj. 27. decembra 2015.

(19)	S spremembo iz novembra 2015 se je ukinila progresivna struktura pristojbin, uvedena s spremembo iz leta 2014, in znova uvedla 0,1-odstotna pavšalna pristojbina za inšpekcijski nadzor za vse subjekte, ki poslujejo v prehranski verigi, kot je veljala že, preden je bil zakon iz leta 2014 spremenjen.

3.3 Pripombe Madžarske

(20)	Madžarska ni Komisiji poslala nobenih pripomb na sklep o začetku postopka.

(21)

Namesto tega je z dopisom z dne 16. septembra 2015, naslovljenim na komisarja za konkurenco, Komisiji poslala predlog spremenjene pristojbine za inšpekcijski nadzor v prehranski verigi. V tem predlogu bi bila 0-odstotna stopnja razveljavljena, namesto progresivne strukture pristojbin z osmimi stopnjami (od 0 do 6 %) pa bi se uvedel dvostopenjski sistem (0,1 % za gospodarske subjekte iz sektorja maloprodaje z majhnim prometom in 0,3 % za gospodarske subjekte iz sektorja maloprodaje z večjim prometom).

(22)

Službe Komisije so z dopisom z dne 7. oktobra 2015 Madžarsko obvestile, da so se razlike med stopnjami pristojbin z novim predlogom sicer zmanjšale, vendar ima predlagana nova pristojbina še vedno progresivno strukturo, ki bi bila z vidika državne pomoči problematična, če ne bi bila utemeljena z vodilnimi načeli sistema pristojbin za inšpekcijski nadzor.

(23)

Madžarska je z dopisom z dne 7. oktobra 2015 poslala dodatne informacije in podatke, s katerimi naj bi utemeljila dvostopenjsko progresivno strukturo pristojbin na podlagi stroškov nadzora nad glavnimi akterji na trgu in drugimi poslovnimi enotami. Zlasti je trdila, da imajo glavni akterji zapleteno strukturo, zaradi katere je nadzor zahtevnejši, organ, ki ga izvaja, pa zanj potrebuje precej več virov.

(24)

Službe Komisije so Madžarsko na podlagi njene prošnje za povratne informacije o predlogu, ki ga je predložila v dopisu z dne 16. septembra 2015, in dodatnih informacijah, ki jih je predložila v dopisu z dne 7. oktobra 2015, z dopisom z dne 17. marca 2016 obvestile, da predloženi podatki ne dokazujejo, da se stroški nadzora kot delež prometa povečajo enako kot stopnje pristojbin. Zlasti so potrdile svoje mnenje, da iz predloženih podatkov ni razvidno, da so stroški inšpekcijskega nadzora za družbe, za katere bi veljala 0,3-odstotna stopnja, trikrat višji – za vsak forint nadzorovanega prometa – od stroškov za družbe, za katere bi veljala 0,1-odstotna stopnja. Zato bi bilo treba za progresivno dvostopenjsko strukturo pristojbin šteti, da zagotavlja selektivno prednost podjetjem, za katera bi veljal manjši razpon.

(25)	Nazadnje, Madžarska tega zakonodajnega predloga za spremembo zakona XLVI o prehranski verigi in uradnem nadzoru nad njo iz leta 2008 ni predložila madžarskemu parlamentu.

3.4 Pripombe zainteresiranih strani

(26)

Komisija je prejela pripombe ene zainteresirane strani. Navedena zainteresirana stran posluje na madžarskem trgu in se strinja z oceno Komisije iz sklepa o začetku postopka. Trdi, da je bil ukrep zasnovan tako, da je bil usmerjen zlasti v tuje družbe, kar je po njenem mnenju mogoče zaradi strukture madžarskega maloprodajnega trga. Po njenih navedbah imajo tuje družbe v maloprodajnem sektorju na Madžarskem podružnice ali hčerinske družbe, zaradi česar se stopnja njihovega (konsolidiranega) prometa poviša. Nasprotno so madžarska podjetja organizirana v franšizni sistem, v katerem vsako posamezno prodajalno (ali omejeno število prodajaln) upravlja drug pravni subjekt, ki ni del gospodarske družbe ali skupine dajalca franšize. Po ocenah, ki jih je predložila zainteresirana stran, bi imeli na Madžarskem tuji trgovci na drobno (skupine družb) skupaj trenutno približno 50-odstotni tržni delež, vendar plačajo približno 95 % celotnega zneska pristojbin za inšpekcijski nadzor, madžarski trgovci na drobno pa na podlagi člena 47/B zakona o prehranski verigi običajno velja 0-odstotna ali 0,1-odstotna stopnja pristojbine.

(27)

Povedano drugače, madžarski trgovci z živili na drobno zaradi organizacije v franšizni sistem samodejno spadajo v razpone z nižjimi pristojbinami (zanje velja 0- ali 0,1-odstotna stopnja), podružnice/hčerinske družbe tujih matičnih družb s sedežem v EU, ki niso organizirane v franšizni sistem, pa na splošno plačajo visoke stopnje pristojbin. Zato po mnenju zainteresirane strani pristojbina za inšpekcijski nadzor v prehranski verigi daje selektivno prednost manjšim podjetjem in tistim podjetjem, ki poslujejo v sektorju trgovine na drobno in niso organizirana v sistem podružnic, tj. madžarskim podjetjem pred podjetji v tuji lasti.

3.5 Pripombe Madžarske k pripombam zainteresirane strani

(28)	Komisija je v dopisu z dne 13. oktobra 2015 Madžarski posredovala pripombe edine zainteresirane strani, vendar ni prejela nobenega odgovora nanje.

4. OCENA POMOČI

(29)

Komisija je svojo oceno v tem sklepu omejila na določbe spremembe zakona o prehranski verigi iz leta 2014, natančneje na spremenjeno določbo, ki določa progresivno strukturo pristojbine (stopnje in razpone prometa) za prodajalne izdelkov široke potrošnje na Madžarskem, kot je navedeno v uvodni izjavi 10.

4.1 Obstoj državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe

(30)

(31)

4.1.1 Državna sredstva in pripisljivost državi

(32)	Da bi ukrep pomenil državno pomoč, se mora financirati iz državnih sredstev in ga mora biti mogoče pripisati državi članici.

(33)	Ker ukrep izhaja iz akta madžarskega parlamenta, je jasno, da ga je mogoče pripisati Madžarski. Trditve Madžarske, da ji pristojbine ni mogoče pripisati, ker je pravna podlaga za pristojbino Uredba (ES) št. 882/2004, ni mogoče sprejeti.

(34)

Sodišča Unije so že razsodila, da oprostitve davka, ki jo sprejme država članica, ki izvaja direktivo Unije v skladu s svojimi obveznostmi iz Pogodbe, ni mogoče pripisati zadevni državi članici, ampak izhaja iz akta zakonodajalca Unije in zato ne pomeni državne pomoči (9). Vendar Uredba (ES) št. 882/2004 določa splošne obveznosti držav članic in jim ne nalaga obveznosti, naj za izvajanje nadzora določijo progresivne pristojbine na podlagi prometa, zato za spremembo iz leta 2014 ni mogoče trditi, da izhaja iz akta zakonodajalca Unije. Člen 26 Uredbe (ES) št. 882/2004 določa, da „[d]ržave članice zagotovijo, da so na voljo ustrezna finančna sredstva za potrebno osebje in druge vire za uradni nadzor na kateri koli način, ki se jim zdi primeren, vključno s splošno obdavčitvijo ali določanjem pristojbin ali dajatev“. V skladu s členom 27(1) lahko „[d]ržave članice […] pobirajo pristojbine ali dajatve za kritje stroškov uradnega nadzora“. Torej je za določitev zneska pristojbin v okvirih zadevne zakonodaje in zlasti v skladu s členom 27 Uredbe št. 882/2004 odgovorna posamezna država članica. Vsako odločitev, sprejeto v tem okviru, je zato mogoče pripisati Madžarski.

(35)

Kar zadeva financiranje ukrepa z državnimi sredstvi, kadar je posledica ukrepa ta, da se država odreče prihodkom, ki bi jih sicer pobrala od podjetja v normalnih okoliščinah, je tudi navedeni pogoj izpolnjen (10). V tem primeru se je Madžarska odpovedala sredstvom, ki bi jih drugače morala pobrati od upravljavcev prodajaln izdelkov široke potrošnje z manjšim prometom (in torej manjših podjetij), če bi zanje veljala enaka pristojbina za inšpekcijski nadzor kot za upravljavce prodajaln izdelkov široke potrošnje z večjim prometom.

4.1.2 Prednost

(36)

V skladu s sodno prakso sodišč Unije v pojem pomoči niso zajete le pozitivne dajatve, ampak tudi ukrepi, ki v različnih oblikah znižujejo stroške, ki običajno bremenijo proračun podjetja (11). Čeprav ukrep, ki vključuje znižanje davka ali dajatve, ne zajema pozitivnega prenosa državnih sredstev, upravičencu prinese prednost, saj podjetja, za katera velja, postavlja v ugodnejši finančni položaj kot druge davčne zavezance, posledica pa je izguba prihodka za državo (12). Prednost se lahko dodeli z različnimi vrstami zniževanja davčnega bremena podjetja in še zlasti z zniževanjem davčne stopnje, davčne osnove ali zneska dolgovanega davka (13).

(37)

Sprememba zakona o prehranski verigi iz leta 2014 določa progresivno strukturo pristojbin, ki se uporablja za upravljavce prodajaln izdelkov široke potrošnje in je odvisna od razpona, v katerega spada promet zadevnih podjetij. Progresivna narava navedenih pristojbin deluje tako, da se povprečni delež pristojbine, ki se obračuna na promet prodajalne, poveča, ko se poveča njen promet in doseže naslednji višji razpon. Podjetjem z majhnim prometom (manjšim podjetjem) se zato obračuna pristojbina po precej nižjih povprečnih stopnjah kot podjetjem z velikim prometom (večjim podjetjem). Zaradi plačevanja pristojbine po tej bistveno nižji povprečni stopnji se znižajo stroški podjetij z majhnim prometom v primerjavi s podjetji z velikim prometom, kar pomeni prednost v korist manjših podjetij glede na večja podjetja za namene člena 107(1) Pogodbe.

4.1.3 Selektivnost

(38)	Ukrep je selektiven, če daje prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(39)

Kar zadeva davčne sheme, je Sodišče razsodilo, da bi bilo treba selektivnost ukrepa običajno presojati z analizo v treh korakih (14). Najprej je treba opredeliti skupno ali običajno davčno ureditev, ki se uporablja v zadevni državi članici: „referenčni sistem“. Drugič, treba bi bilo ugotoviti, ali zadevni ukrep pomeni odstopanje od zadevnega sistema, tako da različno obravnava gospodarske subjekte, ki so z vidika ciljev, ki so lastni sistemu, v primerljivem dejanskem in pravnem položaju. Če zadevni ukrep ne pomeni odstopanja od referenčnega sistema, ni selektiven. Če od tega sistema odstopa (in je zato selektiven prima facie), je treba v tretjem koraku analize ugotoviti, ali je ukrep, ki odstopa od sistema, utemeljen z naravo ali splošno shemo (referenčnega) davčnega sistema (15). Če je ukrep, ki je selektiven prima facie, utemeljen z naravo ali splošno shemo sistema, se ne obravnava kot selektiven in torej ne spada na področje uporabe člena 107(1) Pogodbe.

(a) Referenčni sistem

(40)	Komisija v tem primeru meni, da je referenčni sistem pristojbina za inšpekcijski nadzor za podjetja, ki na Madžarskem poslujejo v prehranski verigi (16). Po njenem mnenju progresivna struktura pristojbin, uvedena s spremembo iz leta 2014, ne more biti del navedenega referenčnega sistema.

(41)

Kot je pojasnilo Sodišče (17), ni vedno dovolj, da se analiza selektivnosti omeji na vprašanje, ali ukrep odstopa od referenčnega sistema, kot ga je opredelila država članica. Treba je tudi oceniti, ali je država članica meje navedenega sistema oblikovala dosledno ali pa, v nasprotnem primeru, očitno samovoljno ali pristransko, da bi dala nekaterim podjetjem prednost pred drugimi. Namesto da bi država članica določila splošna pravila za vsa podjetja in odstopanje od teh pravil za nekatera podjetja, bi lahko ob izogibanju pravil o državni pomoči dosegla enak rezultat s spremembo in kombiniranjem svojih pravil tako, da njihova sama uporaba vodi v različno davčno breme za različna podjetja (18). V zvezi s tem je treba zlasti opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča člen 107(1) Pogodbe med ukrepi državnega posredovanja ne razlikuje glede na njihove vzroke ali cilje, ampak jih opredeljuje glede na njihove učinke in torej ne glede na uporabljene tehnike (19).

(42)

Uporaba pavšalne pristojbine za promet subjektov, ki poslujejo v prehranski verigi, je primerno sredstvo za kritje stroškov, ki jih ima država zaradi svojih dejavnosti inšpekcijskega nadzora v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004, za progresivno strukturo pristojbin, uvedeno s spremembo zakona o prehranski verigi iz leta 2014, pa se zdi, da jo je Madžarska namerno oblikovala, da bi dala nekaterim podjetjem prednost pred drugimi. Pred spremembo iz leta 2014 so morali vsi subjekti, ki poslujejo v prehranski verigi, vključno s prodajalnami izdelkov široke potrošnje, za ustvarjeni promet plačati pristojbino po 0,1-odstotni pavšalni stopnji. Na podlagi progresivne strukture pristojbin, uvedene s spremembo iz leta 2014, bi lahko za upravljavce prodajaln izdelkov široke potrošnje veljalo osem različnih stopenj pristojbin – od 0 do 6 %, pri čemer se stopnje postopno višajo glede na razpon, v katerega spada promet upravljavca. Zato se na podlagi spremembe iz leta 2014 za podjetja, za katera velja pristojbina, uporablja različna povprečna davčna stopnja, ki je odvisna od narave njihovih dejavnosti (ali upravljajo prodajalne izdelkov široke potrošnje) in višine njihovega prometa (ali promet presega prage, določene s spremembo).

(43)

Vsaka družba je obdavčena po drugačni stopnji, zato Komisija za pristojbine, kakor so bile spremenjene leta 2014, ne more določiti ene same referenčne stopnje. Madžarska tudi ni za nobeno posebno stopnjo navedla, da je referenčna ali „običajna“ stopnja, niti ni pojasnila, zakaj bi bila zaradi izjemnih okoliščin upravičena višja stopnja za upravljavce prodajaln izdelkov široke potrošnje z večjim prometom ali zakaj bi morale za nekatere kategorije gospodarskih subjektov ali upravljavcev prodajaln izdelkov široke potrošnje z manjšim prometom veljati nižje stopnje.

(44)

Učinek spremembe iz leta 2014 je torej ta, da različna podjetja plačujejo različne stopnje davka (izražene kot delež ustvarjenega skupnega letnega prometa), ki so odvisne od njihovih dejavnosti in – ker je znesek ustvarjenega prometa podjetja deloma povezan z velikostjo zadevnega podjetja – njihove velikosti. Vendar je cilj pristojbine za inšpekcijski nadzor živil financiranje preverjanj zdravstvenih in varnostnih vidikov živil, ki prehajajo skozi prehransko verigo, v progresivni strukturi pristojbin s stopnjami med 0 % in 6 % pa se ne kaže razmerje med stroški inšpekcijskih pregledov v prostorih podjetij, ki jih ukrep zajema, in prometom teh podjetij.

(45)

Komisija ob upoštevanju navedenega cilja meni, da so na splošno vsi subjekti, ki poslujejo v prehranski verigi, in zlasti vsi upravljavci prodajaln izdelkov široke potrošnje v primerljivem pravnem in dejanskem položaju, ne glede na svoje dejavnosti ali višino prometa, Madžarska pa ni prepričljivo utemeljila razlikovanja med navedenimi vrstami podjetij, kar zadeva obračunavanje pristojbine za inšpekcijski nadzor v prehranski verigi. Komisija se v zvezi s tem sklicuje na uvodne izjave 52 do 57. Madžarska je torej pristojbino za inšpekcijski nadzor v prehranski verigi namerno oblikovala tako, da samovoljno daje prednost nekaterim podjetjem, tj. upravljavcem prodajaln izdelkov široke potrošnje z manjšim prometom (in torej manjšim podjetjem), in prikrajša druga, tj. večja podjetja, ki so večinoma tudi v tuji lasti (20).

(46)

Referenčni sistem je torej po zasnovi selektiven, saj ni upravičen ob upoštevanju cilja inšpekcijskega nadzora nad živili, tj. financiranja preverjanj zdravstvenih in varnostnih vidikov živil, ki prehajajo skozi prehransko verigo. Zato je v tem primeru za podjetja, ki na Madžarskem poslujejo v prehranski verigi, ustrezen referenčni sistem uvedba pristojbine za inšpekcijski nadzor na podlagi njihovega prometa, pri čemer progresivna struktura pristojbin ni del navedenega sistema.

(b) Odstopanje od referenčnega sistema

(47)	Kot drugi korak je treba ugotoviti, ali ukrep odstopa od referenčnega sistema v korist posameznih podjetij, ki so v podobnem dejanskem in pravnem položaju glede na cilj, ki je del referenčnega sistema.

(48)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 44, je resnični cilj pristojbine za inšpekcijski nadzor nad živili financiranje preverjanj zdravstvenih in varnostnih vidikov živil, ki prehajajo skozi prehransko verigo na Madžarskem. Kot je nadalje pojasnjeno v navedeni uvodni izjavi, bi bilo treba na splošno za vse subjekte, ki poslujejo v prehranski verigi, in zlasti za vse upravljavce prodajaln izdelkov široke potrošnje ob upoštevanju navedenega cilja šteti, da so v primerljivem pravnem in dejanskem položaju ne glede na svoje dejavnosti ali višino prometa.

(49)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 37, je rezultat progresivne strukture pristojbin, ki v skladu s spremembo iz leta 2014 velja le za upravljavce prodajaln izdelkov široke potrošnje, ta, da se podjetjem z velikim prometom obračunajo precej višje mejne pristojbine za inšpekcijski nadzor in precej višje povprečne stopnje pristojbin za inšpekcijski nadzor kot upravljavcem prodajaln z majhnim prometom in drugim subjektom, ki poslujejo v prehranski verigi. Povedano drugače, progresivna struktura pristojbin, uvedena s spremembo iz leta 2014, med podjetji, ki so v primerljivem dejanskem in pravnem položaju, kar zadeva cilj pristojbine za inšpekcijski nadzor živil, razlikuje na podlagi njihovih dejavnosti in velikosti.

(50)

Komisija ugotavlja zlasti, da se je zaradi stopenj pristojbin, določenih s spremembo zakona o prehranski verigi iz leta 2014, in razponov, za katere veljajo, povišala pristojbina za podjetja, za katera velja pristojbina, to pa je odvisno od prometa, ki so ga podjetja ustvarila z nekaterimi dejavnostmi, in s tem od njihove velikosti. Mejna stopnja pristojbine je 0,1 % za podjetja, ki ustvarijo več kot 500 milijonov HUF in do 50 milijard HUF prometa. Ta mejna stopnja je pomnožena s 60, da se doseže 6 % za podjetja, ki prodajajo izdelke široke potrošnje in ustvarijo promet nad 300 milijardami HUF. Posledica navedenega povišanja mejne stopnje pristojbine je, da je povprečna stopnja pristojbine za prodajalno s prometom v zgornjem razponu precej višja od tiste, ki velja za podjetja z manjšim prometom (in torej manjša podjetja).

(51)

Zato progresivna struktura pristojbin, uvedena s spremembo iz leta 2014, od referenčnega sistema, ki obsega uvedbo pristojbine za inšpekcijski nadzor za podjetja, ki na Madžarskem poslujejo v prehranski verigi, odstopa v korist upravljavcev prodajaln izdelkov široke potrošnje z manjšim prometom (in torej manjših podjetij). Komisija zato meni, da je sporni ukrep selektiven prima facie.

(52)

Ukrep, ki odstopa od referenčnega sistema, ni selektiven, če je utemeljen z naravo ali splošno shemo navedenega sistema. To se zgodi, kadar je selektivna obravnava posledica mehanizmov, ki so del sistema in so potrebni za njegovo delovanje in učinkovitost (21). Države članice se za ta namen ne morejo sklicevati na zunanje cilje politike, kot so cilji regionalne, okoljske ali industrijske politike, da bi s tem utemeljile različno obravnavo podjetij v okviru posamezne ureditve. Utemeljitev mora predložiti država članica, tj. madžarski organi.

(53)

Po navedbah madžarskih organov je namen odstopanja zagotoviti, da je stopnja pristojbine za inšpekcijski nadzor bolj sorazmerna z viri, ki jih organ potrebuje za inšpekcijski pregled velikih akterjev na trgu (npr. certifikati, čas, potreben za inšpekcijski pregled s sistemi IT in sistemi zagotavljanja kakovosti, število obratov podjetja, uporaba strokovnjakov in stroški motornih vozil). Po njihovem mnenju bi morali subjekti, ki poslujejo v prehranski verigi in imajo večji promet ali predstavljajo večje tveganje zaradi večjega števila potrošnikov, s katerimi poslujejo, več prispevati k financiranju inšpekcijskega nadzora v prehranski verigi.

(54)

Komisija meni, da so lahko progresivne pristojbine na podlagi prometa upravičene le, če se želi z njimi doseči specifičen cilj, ki zahteva take progresivne stopnje, tj. če se stroški, ki naj bi jih pokrila pristojbina, ali negativni zunanji učinki, ki nastanejo zaradi dejavnosti in naj bi jih pristojbina odpravila, prav tako povišajo nesorazmerno (22) s povečanjem prometa. S pristojbino za nadzor v maloprodajni verigi naj bi se financirala preverjanja zdravstvenih in varnostnih vidikov živil, ki prehajajo skozi prehransko verigo, zato Komisija ni ugotovila nobenega razloga, zakaj bi se morali stroški takega nadzora povišati nesorazmerno s prometom večjih podjetij.

(55)

Madžarska na primer ni predložila dokazov, ki bi pojasnili, zakaj bi upravljavec prodajalne z velikim prometom, ki prodaja na primer zavitek sladkorja, predstavljal 60-krat večje tveganje ali potreboval nadzor, ki je 60-krat dražji v primerjavi z upravljavcem majhnega supermarketa z majhnim prometom, ki prodaja enak zavitek sladkorja. Promet, ustvarjen s prodajo navedenega zavitka sladkorja, je podoben za obe podjetji, pristojbina za vsak forint prometa, ustvarjenega s prodajo navedenega zavitka, pa je za upravljavca majhnega supermarketa 60-krat nižja.

(56)

Komisija ugotavlja tudi, da domnevni utemeljitvi Madžarske, da bi morali subjekti, ki poslujejo v prehranski verigi in imajo večji promet, več prispevati k financiranju inšpekcijskega nadzora v prehranski verigi, nasprotuje dejstvo, da bodo za prodajalno izdelkov široke potrošnje, ki ustvari velik promet, za navedeni promet veljale višje stopnje kot za subjekte, ki poslujejo v prehranski verigi in niso podjetja, ki prodajajo izdelke široke potrošnje ter ustvarijo enako stopnjo prometa, vendar zanje velja 0,1-odstotna pavšalna pristojbina.

(57)	V skladu s tem po mnenju Komisije ukrep ni utemeljen z naravo in splošno shemo referenčnega sistema. Za ukrep bi bilo zato treba šteti, da dodeljuje selektivno prednost podjetjem, ki upravljajo prodajalne izdelkov široke potrošnje z manjšim prometom (in torej manjšim podjetjem).

4.1.4 Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino znotraj Unije

(58)

Da bi ukrep v skladu s členom 107(1) Pogodbe pomenil državno pomoč, mora izkrivljati konkurenco ali bi jo lahko izkrivljal in vplivati na trgovino znotraj Unije. Ukrep velja za podjetja, ki ustvarijo promet z nekaterimi dejavnostmi, povezanimi s prehransko verigo, in prodajo izdelkov široke potrošnje na madžarskem trgu, vključno z gospodarskimi subjekti iz drugih držav članic. Za trg, na katerem delujejo podjetja, ki prodajajo izdelke široke potrošnje, je na Madžarskem in v drugih državah članicah značilna prisotnost gospodarskih subjektov iz drugih držav članic, ki učinkovito poslujejo – ali pa bi lahko razvili svoje poslovanje – na mednarodni ravni. Progresivna narava pristojbine na podlagi prometa lahko da veliko prednost nekaterim od teh gospodarskih subjektov v škodo drugih ter okrepi njihov položaj na madžarskem trgu in evropskem trgu na splošno. Ukrep torej vpliva na konkurenčni položaj podjetij, za katera velja progresivna pristojbina, izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco in vpliva na trgovino znotraj Unije.

4.1.5 Sklepne ugotovitve

(59)	Vsi pogoji iz člena 107(1) Pogodbe so izpolnjeni, zato Komisija meni, da sprememba zakona o prehranski verigi iz leta 2014, ki določa progresivno pristojbino za podjetja, ki prodajajo izdelke široke potrošnje, pomeni državno pomoč v smislu navedene določbe.

4.2 Združljivost pomoči z notranjim trgom

(60)

Državna pomoč se šteje za združljivo z notranjim trgom, če spada v katero od kategorij iz člena 107(2) Pogodbe (23), za združljivo z notranjim trgom pa se lahko šteje tudi, če Komisija ugotovi, da spada v katero od kategorij iz člena 107(3) Pogodbe (24). Vendar je država članica, ki je dodelila pomoč, tista, ki mora dokazati, da je državna pomoč, ki jo je dodelila, združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(2) ali 107(3) Pogodbe (25).

(61)

Komisija ugotavlja, da madžarski organi niso predložili argumentov, zakaj bi bila sprememba zakona o prehranski verigi iz leta 2014 združljiva z notranjim trgom. Madžarska ni predložila pripomb k pomislekom glede združljivosti ukrepa, ki so bili podani v sklepu o začetku postopka, in se ni odzvala na pripombe, ki jih je tretja oseba podala glede združljivosti (26). Po mnenju Komisije ne velja nobena od izjem iz navedenih določb, saj naj se z ukrepom očitno ne bi dosegel kateri od ciljev iz navedenih določb. Zato ukrepa ni mogoče razglasiti za združljivega z notranjim trgom.

(62)

Komisija nadalje opozarja, da ne more razglasiti za združljivega ukrepa državne pomoči, ki krši druga pravila prava Unije, kot so temeljne svoboščine, določene s Pogodbo, ali določbe uredb in direktiv Unije. V zvezi s tem pomisleki, ki jih je Komisija izrazila v sklepu o začetku postopka, da je ukrep namenjen zlasti podjetjem v tuji lasti, kar bi lahko pomenilo kršitev člena 49 Pogodbe, ki določa temeljno pravico do ustanavljanja, niso bili odpravljeni. Madžarska ni predložila pripomb glede morebitne kršitve člena 49 Pogodbe ali pripomb, ki jih je v zvezi s tem predložila zainteresirana tretja oseba.

(63)

Madžarska je trdila, da je Uredba (ES) št. 882/2004 pravna podlaga za pristojbino za inšpekcijski nadzor v prehranski verigi, kakor je bila spremenjena s spremembo iz leta 2014. Vendar se Komisija na podlagi informacij, ki so jih predložili madžarski organi (27), ne strinja s tem, da je ukrep, kakor je bil spremenjen leta 2014, v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004, in sicer iz naslednjih štirih razlogov.

(64)

Prvič, na podlagi informacij, ki jih je predložila Madžarska, ni bilo ugotovljeno, da se je pristojbina za inšpekcijski nadzor, kakor je bila spremenjena leta 2014, izračunala v skladu z merili za izračun pristojbin iz Uredbe (ES) št. 882/2004, niti da ni presegla skupnih stroškov, ki pristojnim organom nastanejo pri izvajanju uradnega nadzora, kakor je izrecno zahtevano v členu 27(4)(a) navedene uredbe.

(65)

Drugič, za stroške, ki so se upoštevali pri določitvi metode za izračun pristojbine za inšpekcijski nadzor, se zdi, da niso v skladu s tistimi iz člena 27(4)(a) v povezavi s Prilogo VI k Uredbi (ES) št. 882/2004. V zadevni prilogi je zlasti navedeno, da lahko stroški, ki jih je treba upoštevati pri izračunu pristojbin, vključujejo stroške osebja, „ki je vključeno v uradni nadzor“, madžarski organi pa so Komisijo obvestili, da pristojbina za inšpekcijski nadzor, ki jo zaračunajo, vključuje tudi (širše) stroške, ki izhajajo iz obsežnejše kategorije „plače osebja“ (28).

(66)

Tretjič, čeprav so madžarski organi upravičeni do zaračunavanja pavšalnih stopenj pristojbin v skladu s členom 27(4)(b) Uredbe (ES) št. 882/2004, niso prepričljivo utemeljili progresivne narave pristojbine za inšpekcijski nadzor in njenih struktur (razponov in stopenj pristojbin). Madžarska zlasti ni predložila dokazov, da struktura progresivnih stopenj (stopnje in razponi prometa), ki se uporablja za prodajalne izdelkov široke potrošnje, ustreza podobnemu progresivnemu vzorcu, ki se pojavlja pri stroških nacionalnega urada za varnost prehranske verige za inšpekcijske preglede zadevnih podjetij.

(67)

Čeprav je progresivna stopnja domnevno upravičena na podlagi Uredbe (ES) št. 882/2004, saj mora biti pristojbina sorazmerna z večjimi upravnimi viri, ki jih pristojni organi potrebujejo za nadzor nad glavnimi udeleženci na trgu, Komisija ne razume, kako je lahko glede na naravo uradnega nadzora nadzor nad več prodajalnami večjih trgovcev na drobno dražji ali zahtevnejši od nazora nad več franšiznimi prodajalnami gospodarskih subjektov (za katere pa veljajo precej nižje pristojbine za inšpekcijski nadzor, saj je promet vsake prodajalne, obravnavane posebej, precej manjši).

(68)	Komisija ob upoštevanju navedenega meni, da različna davčna obravnava, ki izhaja iz ukrepa, ni potrebna in sorazmerna s ciljem izpolnjevanja obveznosti iz Uredbe (ES) št. 882/2004.

4.3 Pristojbina za inšpekcijski nadzor v prehranski verigi iz spremenjenega zakona

(69)

Kot je navedeno v oddelku 3.2, se progresivne stopnje za pristojbino za inšpekcijski nadzor v prehranski verigi, kakor je bila spremenjena 17. novembra 2015, ne uporabljajo več. V zakonu CLXXXII iz leta 2015 o spremembi zakona XLVI o prehranski verigi in uradnem nadzoru nad njo iz leta 2008 je namesto tega določena 0,1-odstotna pavšalna stopnja za vse subjekte, ki poslujejo v prehranski verigi. Z odpravo progresivne strukture pristojbine so se odpravili pomisleki v zvezi z državno pomočjo, ki jih je Komisija zaradi navedene progresivne strukture izrazila v sklepu o začetku postopka.

4.4 Vračilo pomoči

(70)

Sprememba iz leta 2014 ni bila priglašena niti je Komisija ni razglasila za združljivo z notranjim trgom. Sprememba iz leta 2014 pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe in novo pomoč v smislu člena 1(c) Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 (29), ki se je začela izvajati ob kršitvi obveznosti mirovanja iz člena 108(3) Pogodbe, zato navedeni ukrep pomeni tudi nezakonito pomoč v smislu člena 1(f) Uredbe (EU) 2015/1589.

(71)	Če se ugotovi, da ukrep pomeni nezakonito in nezdružljivo državno pomoč, morajo prejemniki v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2015/1589 pomoč vrniti.

(72)

Vendar je Madžarska potrdila, da je zaradi odredbe o začasnem odlogu, ki jo je Komisija izdala v sklepu o začetku postopka, začasno odložila plačilo pristojbine za inšpekcijski nadzor v prehranski verigi za subjekte, za katere je veljala zadevna kategorija progresivne pristojbine za inšpekcijski nadzor.

(73)	Tako na podlagi ukrepa državna pomoč dejansko ni bila dodeljena. Zato ni treba zahtevati vračila.

5. SKLEPNE UGOTOVITVE

(74)	Komisija ugotavlja, da je Madžarska nezakonito izvedla zadevno pomoč in s tem kršila člen 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(75)	Ta sklep ne vpliva na morebitne preiskave skladnosti ukrepa s temeljnimi svoboščinami iz Pogodbe, zlasti pravico do ustanavljanja, kot jo zagotavlja člen 49 Pogodbe –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Progresivna struktura pristojbine (stopnje in razponi prometa), ki velja za upravljavce prodajaln izdelkov široke potrošnje in je bila v pristojbino za inšpekcijski nadzor v prehranski verigi na Madžarskem uvedena s spremembo z zakonom LXXIV iz leta 2014, pomeni državno pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije in jo je Madžarska nezakonito začela izvajati v nasprotju s členom 108(3) navedene Pogodbe.

Člen 2

Posamezna pomoč, dodeljena v skladu s shemo iz člena 1, ne pomeni pomoči, če v času, ko je dodeljena, izpolnjuje pogoje iz uredbe, sprejete v skladu s členom 2 uredb Sveta (ES) št. 994/98 (30) ali (EU) 2015/1588 (31), odvisno od tega, katera se uporablja ob dodelitvi pomoči.

Člen 3

Madžarska z dnem sprejetja tega sklepa ustavi vsa neizvedena plačila pomoči na podlagi sheme iz člena 1.

Člen 4

Madžarska zagotovi izvršitev tega sklepa v štirih mesecih od datuma uradnega obvestila o tem sklepu.

Člen 5

Ta sklep je naslovljen na Madžarsko.

V Bruslju, 4. julija 2016

Za Komisijo

Margrethe VESTAGER

Članica Komisije

(1) UL C 277, 21.8.2015, str. 12.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 83, 27.3.1999, str. 1).

(3) Glej opombo 1.

(4) Po navedbah madžarskih organov v dopisu z dne 16. aprila 2015, ki so ga v odgovor poslali Komisiji: „Dejavnosti, za katere velja pristojbina za inšpekcijski nadzor, so:

—	distribucija živali, ki se gojijo za proizvodnjo živil, vzrejo ali poskuse;

—	distribucija rastlin, semen, rastlinskih proizvodov, materiala za razmnoževanje in sadilnega materiala, ki se gojijo za proizvodnjo živil ali krme;

—	proizvodnja ali distribucija živil, vključno z gostinskimi storitvami, ki jih ponujajo gostinski in javni prehranski obrati;

—	proizvodnja ali distribucija krme;

—	proizvodnja ali distribucija veterinarskih preparatov in proizvodov;

—	proizvodnja ali distribucija pesticidov, materialov za povečanje donosa ali gnojil ES;

—	ravnanje s stranskimi proizvodi živalskega izvora, njihova uporaba, nadaljnja predelava in prevoz ali dajanje proizvodov iz njih na trg;

—	poslovanje družbe, ki se ukvarja s prevozom živine, obrata za čiščenje in razkuževanje vozil za prevoz živine, karantenske postaje, izbrane za sprejemanje tujih živali, obrata za nalaganje živali, zbirne postaje, trgovine, postaje za krmljenje in napajanje, postaje za počitek ali trga z živalmi;

—	proizvodnja ali hramba razmnoževalnega materiala;

—	poslovanje fitosanitarnega ali veterinarskega laboratorija ali laboratorija za analizo živil in krme;

—	distribucija naprav za označevanje živali.“

(5) Zakon LXXIV iz leta 2014 o spremembi posebnih zakonov o davku, drugih z njimi povezanih zakonov in zakona CXXII iz leta 2010 o nacionalni davčni in carinski upravi.

(6) Izdelki široke potrošnje so v členu 2(18a) zakona o trgovini opredeljeni, kot sledi: „izdelki široke potrošnje: razen izdelkov, ki se prodajajo v gostinstvu, tista živila, kozmetični izdelki, drogerijski izdelki, čistila in kemikalije za gospodinjstvo, higienski izdelki iz papirja za zadovoljevanje dnevnih potreb in zahtev prebivalstva, ki jih potrošnik običajno porabi, nadomesti ali zamenja v enem letu“. V skladu s členom 2(18b) zakona o trgovini so „prodajalne izdelkov široke potrošnje“„tiste prodajalne, ki veliko večino prometa ustvarijo z izdelki široke potrošnje“.

(7) Za namene tega sklepa izraz upravljavci prodajaln izdelkov široke potrošnje vključuje vsa podjetja, za katera velja pristojbina za inšpekcijski nadzor v prehranski verigi v zvezi s prometom, ki so ga ustvarile prodajalne izdelkov široke potrošnje.

(8) Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

(9) Zadeva T-351/02, Deutsche Bahn/Komisija, EU:T:2006:104, točka 102.

(10) Zadeva C-83/98 P, Francija/Ladbroke Racing Ltd in Komisija, EU:C:2000:248, točke 48–51. Enako lahko pomeni državno pomoč ukrep, ki nekaterim podjetjem priznava znižanje davka ali odlog plačila normalno zapadlega davka, glej združene zadeve od C-78/08 do C-80/08, Paint Graphos in drugi, EU:C:2011:550, točka 46.

(11) Zadeva C-143/99, Adria-Wien Pipeline, EU:C:2001:598, točka 38.

(12) Združeni zadevi C-393/04 in C-41/05, Air Liquide Industries Belgium, EU:C:2006:403, točka 30, ter zadeva C-387/92, Banco Exterior de Espana, EU:C:1994:100, točka 14.

(13) Zadeva C-66/02, Italija/Komisija, EU:C:2005:768, točka 78; zadeva C-222/04, Cassa di Risparmio di Firenze SpA in drugi, EU:C:2006:8, točka 132, in zadeva C-522/13, Ministerio de Defensa in Navantia, EU:C:2014:2262, točke 21–31. Glej tudi točko 9 Obvestila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe, ki zadevajo neposredno obdavčitev ustvarjenega dohodka (UL C 384, 10.12.1998, str. 3).

(14) Glej na primer zadeve C-279/08 P, Komisija/Nizozemska (NOx), EU:C:2011:551; zadeva C-143/99, Adria-Wien Pipeline, EU:C:2001:598; združene zadeve od C-78/08 do C-80/08, Paint Graphos in drugi, EU:C:2011:550; zadeva C-308/01, GIL Insurance, EU:C:2004:252.

(15) Obvestilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe, ki zadevajo neposredno obdavčitev ustvarjenega dohodka (UL C 384, 10.12.1998, str. 3).

(16) Glej opombo 4.

(17) Združeni zadevi C-106/09 P in C-107/09 P, Komisija in Španija/Government of Gibraltar in Združeno kraljestvo, EU:C:2011:732.

(18) Glej prejšnjo opombo, točka 92.

(19) Zadeva C-487/06 P, British Aggregates/Komisija, EU:C:2008:757, točki 85 in 89 ter navedena sodna praksa; zadeva C-279/08 P, Komisija/Nizozemska (NOx), EU:C:2011:551, točka 51.

(20) Združeni zadevi C-106/09 P in C-107/09 P, Komisija in Španija/Government of Gibraltar in Združeno kraljestvo, EU:C:2011:732. Po analogiji glej tudi zadevo C-385/12 Hervis Sport- és Divatkereskedelmi Kft., EU:C:2014:47, v kateri je Sodišče odločilo: „[Č]lena 49 PDEU in 54 PDEU [je] treba razlagati tako, da nasprotujeta zakonodaji države članice, ki se nanaša na prometni davek na dejavnost trgovine na drobno v prodajalnah in ki davčne zavezance, ki znotraj skupine družb sestavljajo 'povezane družbe' v smislu te zakonodaje, zavezuje, da svoj promet seštejejo, da bi se uporabila zelo progresivna davčna stopnja, nato pa tako ugotovljeni znesek davka razdelijo sorazmerno s svojim dejanskim prometom, če so – kar mora ugotoviti predložitveno sodišče – davčni zavezanci, ki so del skupine družb in spadajo v najvišji razred posebnega davka, večinoma 'povezani' z družbami s sedežem v drugi državi članici.“

(21) Glej na primer združene zadeve od C-78/08 do C-80/08, Paint Graphos in drugi,EU:C:2011:550, točka 69.

(22) S pavšalno stopnjo pristojbine se je že uvedla višja pristojbina za prodajalne z večjim prometom.

(23) Izjeme iz člena 107(2) Pogodbe se nanašajo na: (a) pomoč socialnega značaja, dodeljeno posameznim potrošnikom; (b) pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki in (c) pomoč, dodeljeno nekaterim območjem Zvezne republike Nemčije.

(24) Izjeme iz člena 107(3) Pogodbe se nanašajo na: (a) pomoč za pospeševanje razvoja nekaterih območij; (b) pomoč za nekatere pomembne projekte skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice; (c) pomoč za razvoj določenih gospodarskih dejavnosti ali območij; (d) pomoč za pospeševanje kulture in ohranjanja kulturne dediščine in (e) pomoč, ki jo Svet določi v sklepu.

(25) Zadeva T-68/03, Olympiaki Aeroporia Ypiresies/Komisija, EU:T:2007:253, točka 34.

(26) Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 4, so se navedene pripombe 13. oktobra 2015 posredovale Madžarski, da bi ta lahko odgovorila nanje.

(27) Informacije, predložene Generalnemu direktoratu za zdravje in varnost hrane z dopisom z dne 26. februarja [Ares(2015)835210] oziroma 19. maja 2015 [Ares(2015)2083309].

(28) Glej dopis madžarskih organov z dne 7. oktobra 2015, poslan službam Komisije.

(29) Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 248, 24.9.2015, str. 9).

(30) Uredba Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za določene vrste horizontalne državne pomoči (UL L 142, 14.5.1998, str. 1).

(31) Uredba Sveta (EU) 2015/1588 z dne 13. julija 2015 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za določene vrste horizontalne državne pomoči (UL L 248, 24.9.2015, str. 1).

19.10.2016

Uradni list Evropske unije

L 282/75

SKLEP KOMISIJE (EU) 2016/1849

z dne 4. julija 2016

o ukrepu SA.41613 – (2015/C) (ex SA.33584 – 2013/C (ex 2011/NN)), ki ga je Nizozemska odobrila profesionalnemu nogometnemu klubu PSV v Eindhovnu

(notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 4093)

(Besedilo v nizozemskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

ob pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu s členom 108(2) Pogodbe (1), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

(1)

Komisija je maja 2011 iz tiska in prek vlog državljanov izvedela, da namerava občina Eindhoven s finančnimi transakcijami podpreti profesionalni nogometni klub Philips Sport Vereniging (v nadaljnjem besedilu: PSV). Komisija je med letoma 2010 in 2011 prejela tudi pritožbe glede ukrepov v korist drugih profesionalnih nogometnih klubov z Nizozemske, in sicer MVV v Maastrichtu, Willem II v Tilburgu, FC Den Bosch v 's-Hertogenboschu in NEC v Nijmegenu. Nizozemska je 26. in 28. julija 2011 Komisiji posredovala informacije o ukrepu za PSV.

(2)	Z dopisom z dne 6. marca 2013 je Komisija obvestila Nizozemsko, da se je odločila sprožiti postopek iz člena 108(2) Pogodbe v zvezi z ukrepi v korist klubov Willema II, NEC, MVV, PSV in FC Den Bosch.

(3)	Odločitev Komisije, da sproži postopek (v nadaljnjem besedilu: odločitev o sprožitvi postopka), je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (2). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo pripombe o zadevnih ukrepih.

(4)	Nizozemska je pripombe o ukrepu v korist PSV predložila z dopisi z dne 6. junija in 12. novembra 2013 ter 12. in 14. januarja ter 22. aprila 2016.

(5)

Komisija je prejela pripombe teh zainteresiranih strani: občine Eindhoven (v nadaljnjem besedilu: občina) z dne 23. maja 2013, 11. septembra 2013 in 26. septembra 2013 ter PSV z dne 24. maja 2013. Komisija je te pripombe posredovala Nizozemski, ki je imela priložnost za odziv. Nizozemska je predložila pripombe z dopisom z dne 12. novembra 2013.

(6)	Srečanja z Nizozemsko so potekala 9. julija 2013, 25. februarja 2015 in 13. oktobra 2015.

(7)	Občina se je 17. julija 2013 pri Splošnem sodišču (3) pritožila proti odločbi o sprožitvi postopka z dne 6. marca 2013.

(8)	Po objavi odločitve o sprožitvi postopka in v soglasju z Nizozemsko so preiskave v zvezi z različnimi klubi potekale ločeno. Preiskava v zvezi s PSV je bila evidentirana pod številko zadeve SA.41613.

2. PODROBEN OPIS UKREPA

2.1 Ukrep

(9)

Nacionalna nogometna zveza Koninklijke Nederlandse voetbal Bond (v nadaljnjem besedilu: KNVB) je krovna organizacija profesionalnega in amaterskega tekmovanja v nogometu. Na Nizozemskem je profesionalni nogomet organiziran po dvotirnem sistemu. V sezoni 2014/2015 je sodelovalo 38 klubov, od katerih jih je 18 igralo v najvišji ligi (eredivisie) in 20 v nižji ligi (eerste divisie).

(10)

PSV je bil ustanovljen leta 1913 in igra svoje domače tekme v Eindhovnu. Leta 1999 so bile poslovne dejavnosti PSV združene v družbo z omejeno odgovornostjo [naamloze vennootschap]. Vse razen ene delnice so v lasti fundacije PSV Football. Preostala delnica je v lasti nogometnega kluba PSV v Eindhovnu. PSV igra v najvišji ligi in nenehno tekmuje za najvišja mesta v njej. Prvi v najvišji ligi je bil v sezonah 2014/2015 in 2015/2016. Redno sodeluje na evropskih turnirjih, zmagal pa je tudi v evropskem pokalu (1987/1988) in v nogometnem pokalu UEFA (1977/1978).

(11)

PSV je tudi lastnik nogometnega stadiona Philips (v nadaljnjem besedilu: stadion). Do leta 2011 je imel v lasti tudi zemljišče pod stadionom in kompleks za treniranje De herdgang. V letu 2011 se je PSV soočal z resnimi likvidnostnimi težavami, v zvezi s katerimi se je obrnil na občino, družbo Philips in več drugih družb v Eindhovnu ter na nekatere banke. Nekatera od teh podjetij so se dejansko strinjala, da dodelijo nova posojila ali spremenijo obstoječa, da bi pomagala PSV premostiti težke čase.

(12)

Takrat sta se občina in PSV dogovorila o prodaji in povratnem zakupu. Strinjala sta se, da bo občina kupila zemljišče pod stadionom in kompleks za treniranje za 48 385 000 EUR. Zemljišče stadiona je bilo ocenjeno na 41 160 000 EUR. Za financiranje tega nakupa se je občina dogovorila za dolgoročno posojilo v podobnem znesku po fiksni obrestni meri banke. Zemljišče pod stadionom je bilo nato dano na voljo PSV prek dolgoročnega zakupa (erfpacht) za 40 let, ki se na zahtevo PSV lahko podaljša. Letna zakupnina znaša 2 463 030 EUR. Ta letna zakupnina vključuje zakupnino za zemljišče stadiona (1 863 743 EUR), zemljišče pod kompleksom za treniranje (327 151 EUR) in parkirišče (272 135 EUR). Pogodba je vsebovala določbo, da se bo zakupnina pregledala po 20 letih.

(13)	Nizozemska o svoji nameri, da vstopi v ta konstrukt prodaje in povratnega zakupa, ni obvestila Komisije v skladu s členom 108(3) Pogodbe.

2.2 Razlogi za sprožitev postopka

(14)

V odločitvi o sprožitvi postopka je Komisija zagovarjala stališče, da ukrepi pomoči profesionalnim nogometnim klubom verjetno izkrivljajo konkurenco in vplivajo na trgovino med državami članicami v smislu člena 107(1) Pogodbe. Komisija je prav tako dvomila o primernosti določitve prodajne cene za zemljišče pod stadionom in zakupnine za zemljišče. V predhodnih ugotovitvah je sklepala, da je občina dala selektivno prednost PSV z uporabo državnih sredstev in s tem temu nogometnemu klubu dala državno pomoč.

(15)

Zlasti kar zadeva sklicevanje Nizozemske na sporočilo Komisije o elementih državne pomoči pri prodaji zemljišč s strani javnih organov (4) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o prodaji zemljišč), Komisija ponovno poudarja, da smernice, ki so opredeljene v navedenem sporočilu, kot je navedeno v uvodu, „zadevajo samo prodajo zemljišč in objektov v javni lasti. Ne nanašajo se na javne nakupe zemljišč in objektov ali oddajo oziroma zakup zemljišč in objektov s strani javnih organov. Take transakcije lahko prav tako vsebujejo elemente državne pomoči.“

(16)

Glede strokovne ocene zunanjega cenilca, na katero se je občina zanesla, je Komisija podvomila v primernost izračuna vrednosti z uporabo cene za zemljišče za mešano uporabo namesto cene zemljišča za nogometni stadion. Komisijo je tudi dvomila, da so bile profitne marže in marže za tveganja, ki so se uporabile za izračun vrednosti zemljišča za nadaljnji razvoj po tem, ko se izteče dolgoročni zakup, realne.

(17)

Komisija v tej fazi ni bila prepričana, da je občina nameravala zagotoviti, da je transakcija v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Namesto tega se je poskušala izogniti izgubi; z drugimi besedami, zaščitni ukrepi so bili uvedeni zato, da je vpliv transakcij na njen proračun nevtralen. To ne bi bilo sprejemljivo za običajnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, čeprav bi se oprl na zunanjega cenilca glede vrednotenja zemljišča in določitve zakupnine.

3. PRIPOMBE NIZOZEMSKE

(18)

Nizozemska meni, da transakcija ne pomeni državne pomoči iz teh razlogov: (a) vrednost zemljišča in letna zakupnina so določili zunanji cenilci v skladu s sporočilom o prodaji zemljišč. Navedeno sporočilo bi zagotovilo ustrezen okvir za oceno transakcije z vidika državne pomoči; (b) PSV bo občini plačeval dolgoročno zakupnino, ki je višja od zneska obrokov, ki jih občina plačuje banki, kar zagotavlja, da postopek ni finančno nevtralen le za občino; (c) PSV bo zagotovil jamstvo za tista plačila, ki jih pokriva prodaja sezonskih vstopnic; (d) če gre PSV v stečaj, bosta zemljišče in stadion prešla na občino; (e) letna zakupnina se bo pregledala po 20 letih na podlagi novega poročila o vrednotenju.

(19)

Po mnenju Nizozemske je občina s pridobitvijo zemljišča, na katerem stoji stadion, delovala pod tržnimi pogoji v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu in načelom upnika v tržnem gospodarstvu. Zahtevala je neodvisno vrednotenje zemljišča za določitev transakcijske cene na podlagi tržne vrednosti zemljišča.

(20)

Kar zadeva vrednotenje zemljišča kot zemljišča za mešano uporabo, Nizozemska dodaja, da je treba pri kakršni koli oceni v kontekstu primerjave med ravnanjem javnih in zasebnih vlagateljev upoštevati, kako bi zasebni vlagatelj ravnal v času zadevne transakcije, glede na razpoložljive podatke in predviden razvoj v tistem času. Izvedenec je bil pooblaščen, da ugotovi vrednost, ki jo ima nepremičnina glede na njeno trenutno stanje, v primeru prodaje na podlagi domnevno najboljše ponudbe, po dobro pripravljeni ponudbi, ki sledi trgu, ob upoštevanju razvojnega potenciala zemljišča.

(21)

Zato se Nizozemska sklicuje na neodvisno poročilo o vrednotenju, v katerem je navedeno, da mora ocena upoštevati mogoči realni in predvidljivi prihodnji razvoj, ki vpliva na zemljišče. Poročilo obravnava mogoč razvoj zemljišča, na katerem stoji stadion, in v njem je navedeno, da bi se, če stadiona ne bi bilo več, zemljišče najverjetneje uporabilo kot območje za mešano uporabo za pisarne in večstanovanjske stavbe. Vrednotenje bi moralo izhajati iz te možnosti, čeprav do takega razvoja ne bo prišlo v več desetletjih. Nizozemska in poročilo o vrednotenju poudarjata, da je ta predpostavka realna, še posebej ker je zemljišče v središču mesta. Potencial za postopen razvoj vrednosti zemljišč v centru je veliko večji kot za tista na obrobju. V zadevnem primeru je občina v še toliko ugodnejšem položaju, ker lahko sama odloči o urbanističnem načrtovanju in s tem tudi o mogoči prihodnji uporabi stadiona.

(22)

Po mnenju Nizozemske je domnevna morebitna/mogoča mešana uporaba zemljišča za stanovanja/pisarne v skladu z nedavnim urbanim razvojem območja stadiona in njegovimi nadaljnjimi možnostmi. Neposredna okolica zemljišča se je razvila iz pretežno industrijskega območja v mešano stanovanjsko in pisarniško območje v središču mesta. Občina ima tudi lasten interes glede območja stadiona, saj je pridobitev strateških zemljišč del njene strategije za razvoj urbanega okolja, kot je določeno v dokumentu „Interimstructuurvisie 2009“. Ta dokument določa okvir za preoblikovanje opuščenih industrijskih območij v osrednjih mestnih delih z mešanico stanovanjskih enot, kreativnih dejavnosti, trgovin in pisarn. Priglašeni del te strategije je zgodnje zagotavljanje strateškega zemljišča kot del dolgoročne naložbene strategije za uresničitev načrtov. Občina v skladu s tem in ker sočasno ne more uresničiti vseh načrtov za enotno območje, tudi želi združiti občinski nakup zemljišča (da si ga zagotovi) z dolgoročnimi zakupi. Dogovor glede stadiona je v skladu z načrtovanim. Občina je ugotovila, da ji pridobitev lastništva nudi priložnost, ki je v skladu z njenimi interesi. Hkrati bi se s tem zagotovil zanesljiv priliv prihodkov ob pridobitvi zemljišča za čas trajanja dolgoročnega zakupa.

(23)

Zato se v poročilu o vrednotenju upošteva, s sklicevanjem na splošno sprejet standard, po katerem mora biti vrednost zemljišča ocenjena na osnovi najvišje in najboljše uporabe prostora, da mora cena temeljiti na zemljišču za mešano uporabo. Poročilo vključuje tudi oceno pričakovanih stroškov rušenja obstoječih stavb in razvoja območja ter pričakovano ceno gradnje stanovanj in pisarn. Pri vrednotenju se primerja mogoča vrednost pisarn in stanovanj ob upoštevanju nedavnega razvoja na sosednjih območjih. Kot dodaten blažilnik tveganj, cenilec predvideva le 80-odstotni indeks talne površine glede na podobne projekte.

(24)

V poročilu o vrednotenju je za določitev letne zakupnine kot osnova upoštevana predvidena vrednost zemljišča stadiona in kompleksa za treniranje (skupaj ocenjena na 48 385 000 EUR) skupaj s parkiriščem, ki je že bilo v lasti občine (ocenjeno na 6 010 000 EUR). Kot referenčna obrestna mera se uporablja dolgoročna obrestna mera nizozemskih državnih obveznic v letu 2011 po stopnji 3,54 %. K temu se doda pribitek 1,5 % letno za kritje tveganja zmanjšanja vrednosti zemljišča in/ali neplačila. Zakupnina je tako določena zato, da se občini zagotovi donos 5,04 %.

(25)

Vrednotenje zunanjega cenilca predvideva povečanje vrednosti zemljišča v 40 letih v skladu s pričakovano povprečno letno stopnjo inflacije v višini 1,7 %. Na tej podlagi vrednotenje šteje za primerno, da PSV plača letno zakupnino v višini 2 463 030 EUR. Nizozemska trdi, da je ta znesek usklajen z najemnino, ki jo plačujejo profesionalni nogometni klubi drugod v državi za najem stadiona, in da je zato v skladu s tržnimi pogoji. Glede predvidenega povečanja vrednosti zemljišča v višini 1,7 % študija dopušča znižanje vrednosti po 20 letih v kumulativni vrednosti zemljišča kot varnostno rezervo v višini 22,5 % in določa ocenjeno zakupnino na tej nižji osnovi od 21 leta naprej. Glede na varnostno rezervo v višini 22,5 % znaša stopnja dejanske vrednosti rasti, uporabljene pri vrednotenju, 1,01 % za vseh 40 let (0,4 % za prvih 20 let).

(26)

Poročilo ugotavlja, da lahko dolgoročni zakup za več kot 15 let vključuje določena tveganja. Z vidika tržnega vlagatelja se dolgoročno obdobje, v katerem še ne more uresničiti vrednosti nepremičnine na območju za mešano uporabo, izravna z zakupnino, ki že temelji na predvideni vrednosti zemljišča za mešano uporabo. Zakupnina bo pregledana čez 20 let na podlagi novega poročila o vrednotenju. Ta pregled bo zajemal vrednost zemljišča in ustrezno donosnost na to vrednost. Ta zakup ustvarja prihodke med trajanjem zakupa s poznejšo možnostjo za izkoriščanje potenciala zemljišča.

(27)

Tveganje za občino bi bilo omejeno tudi z dodatnimi dejavniki. Glede tveganja namembnosti prostorske ureditve poročilo o vrednotenju prostorske ureditve izhaja iz dejstva, da je namembnost območja okoli stadiona že prostorsko preurejena iz industrijske v mešano uporabo. V enem primeru je vlagatelj pridobil spremembo namembnosti v osmih tednih. Tako je cenilec to predpostavko upošteval za realno. Ni upošteval dejavnika, da lahko občina vpliva na postopek načrtovanja, ampak je preučil razvoj na okoliških območjih in upravno prakso pri izdaji dovoljenj ter spremembe namembnosti za zasebne gradbene izvajalce. Prostorska zakonodaja dovoljuje prožno spreminjanje namembnosti. Za dodatno zmanjšanje tveganja pri izračunu poročilo o vrednotenju predvideva nižjo gostoto gradnje kot na sosednjih zemljiščih.

(28)

Tudi če bi se namembnost stadiona ohranila v sedanjem stanju, to ne bi pomenilo velikega tveganja. Sedanja prostorska namembnost je za stadion in poslovno uporabo. Če se ta prostorska namembnost ohrani, bi to lahko povzročilo le rahlo znižanje vrednosti zemljišča. Po mnenju Nizozemske bi omogočala kakršno koli komercialno uporabo prostorov in razvoj dobičkonosnih poslovnih dejavnosti. Neodvisni cenilec je ugotovil, da je mešana uporaba ustrezna podlaga za vrednotenje. Tega ni predlagala občina.

(29)

Dolgoročna pogodba o zakupu določa, da sta zemljišče in stadion, če PSV ne plačuje zakupnine ali gre v stečaj, popolnoma na voljo občini, ki lahko razvije potencial zemljišča. Zgradbe na zemljišču bodo postale last občine. Kot je navedeno zgoraj, cena transakcije v višini 48 385 000 EUR že upošteva pričakovane stroške rušenja in razvoja, višina zakupnine pa bo v celoti pregledana po 20 letih. Poleg tega se je PSV zavezal, da bo prihodke od prodaje sezonskih vstopnic zastavil za plačilo zakupnine, in je nakazal znesek v višini zakupnine za dve leti (za začetno desetletno obdobje).

(30)	Ob izteku veljavnosti zakupne pogodbe občina ne bo prejela le obresti, temveč bo še vedno lastnica zemljišča pod stadionom, ki bo imelo domnevno večjo vrednost kot danes in ga bo mogoče uporabiti na različne načine. Zgradbe na zemljišču bodo tudi na voljo občini brez vsakršnega nadomestila PSV.

4. PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI

(31)

Občina in PSV sta predložila pripombe v postopku, ki so bile enake kot pripombe, ki jih je predložila Nizozemska. Poleg tega je mestna občina opisala postopek, ki je privedel do odločitve za nakup zemljišča stadiona, in razloge za nakup. Občina navaja, da je januarja 2011 začela posvetovanja s PSV za sklenitev sporazuma o prodaji in povratnem zakupu. Osnovni cilj je bil pomagati PSV s proračunsko nevtralno transakcijo, ki klubu ne bi zagotavljala finančne prednosti, ki je ne bi mogel pridobiti pod tržnimi pogoji.

(32)

V ta namen in s tem ciljem je občina prosila podjetje za neodvisno vrednotenje zemljišč Troostwijk Taxaties B.V. (v nadaljnjem besedilu: Troostwijk), naj določi tržno ceno zadevnih zemljišč in razumen znesek za letno zakupnino. Troostwijk je marca 2011 predložilo oceno zemljišča stadiona in drugih zemljišč, ki jih je PSV želel prodati občini. Tržno ceno za zemljišče pod stadionom, glede na njegovo takratno stanje in ob upoštevanju njegovih razvojnih možnosti, je določilo v višini 41 160 000 EUR. Metodologijo za določitev vrednosti zemljišča in zakupnino je potrdilo zunanje računovodsko podjetje, ki dela za občino. Zakupnina bi bila višja od obresti, ki bi jih morala plačati občina za posojilo za financiranje nakupa zemljišč.

(33)

Po prejemu zahteve Komisije za informacije maja 2011 o načrtovani transakciji je občina posebno pozornost namenila temu, da ukrep sledi tržnim pogojem in da ne bo vplival na njen proračun. Občina je poudarila, da je pridobitev zemljišča zanjo zanimiva, saj je skladna tudi z njeno strategijo pridobivanja zemljišč in razvoja. Občina bi imela lasten interes za nakup tega zemljišča, ki bi lahko zanjo imelo višjo vrednost kot za druge morebitne vlagatelje.

5. OCENA UKREPA – OBSTOJ DRŽAVNE POMOČI V SKLADU S ČLENOM 107(1) POGODBE

(34)

V skladu s členom 107(1) Pogodbe je državna pomoč pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev pomoč, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco, tako da daje gospodarsko prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, kolikor prizadene trgovino med državami članicami. Pogoji, določeni v členu 107(1) Pogodbe, so kumulativni in za to, da se ukrep opredeli kot državna pomoč, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji.

5.1 Državna sredstva in pripisljivost državi

(35)	O ukrepu za nakup zemljišča pod stadionom in kompleksa za treniranje De Herdgang za 48 385 000 EUR in nato povratni zakup PSV se je odločila občina. Ta ukrep vključuje proračun občine in s tem uporabo državnih sredstev. Zato ga je mogoče pripisati državi.

5.2 Mogoči učinki pomoči na trgovino in konkurenco

(36)

Nizozemska dvomi o učinku morebitnih pomoči na notranjem trgu za klube, ki ne igrajo nogometa na evropski ravni. Vendar se profesionalni nogometni klubi štejejo za podjetja in so predmet nadzora državne pomoči. Nogomet je oblika plačane zaposlitve in zagotavlja storitve za plačilo; razvil je visoko raven profesionalnosti in s tem povečal svoj gospodarski učinek (5).

(37)

Profesionalni nogometni klubi opravljajo gospodarske dejavnosti na več trgih, poleg udeležbe na nogometnih tekmovanjih, ki imajo mednarodno razsežnost, so to še trg za prestop profesionalnih igralcev, oglaševanje, sponzorstvo, trženje in medijska pokritost. Pomoč profesionalnemu nogometnemu klubu krepi njegov položaj na vsakem od teh trgov, ki večinoma vključujejo več držav članic. Če se torej državna sredstva uporabljajo za dajanje selektivne prednosti profesionalnemu nogometnemu klubu, ne glede na ligo, v kateri igra, taka pomoč verjetno lahko izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami v smislu člena 107(1) Pogodbe (6).

5.3 Selektivna prednost

(38)	Da bi ukrep pomenil državno pomoč, mora nuditi gospodarsko prednost, ki je prejemnik ne bi mogel pridobiti pod običajnimi tržnimi pogoji. Pri nakupu zemljišč od PSV in poznejšem zakupu bi šlo za tako ugodnost, če bi bili pogoji za PSV ugodnejši, kot jih upravičujejo pogoji na trgu.

(39)

Običajni interesi vlagatelja/najemodajalca v poslovnem postopku prodaje in povratnem zakupu so primerna donosnost naložbe v obliki zakupnine med trajanjem zakupa in lastništvo nad sredstvom, ki ga že uporablja zanesljiv najemnik. Vlagatelj/najemodajalec bo tako imel v dolgoročni uporabi, v celoti zakupljeno sredstvo s stabilnim dotokom prihodkov.

5.3.1 Uporaba sporočila o prodaji zemljišč

(40)

Nizozemska se za to oceno sklicuje na sporočilo o prodaji zemljišč. Glede na navedeno sporočilo prodaja zemljišč in objektov s strani javnega organa ne pomeni pomoči, prvič, kadar javni organ sprejme najboljšo ali edino ponudbo na podlagi brezpogojnega razpisnega postopka, in drugič, kadar je pri neobstoju takega razpisnega postopka prodajna cena vsaj enaka vrednosti, določeni v neodvisni strokovni oceni.

(41)

Komisija poudarja, da smernice v sporočilu o prodaji zemljišč, kot je navedeno v uvodu, „zadeva samo prodajo zemljišč in objektov v javni lasti. Ne nanašajo se na javne nakupe zemljišč in objektov ali oddajo oziroma zakup zemljišč in objektov s strani javnih organov. Take transakcije lahko prav tako vsebujejo elemente državne pomoči.“ Poleg tega v zadevnem primeru samo določitev vrednosti zemljišča ne zadostuje. Postopek prodaje in povratnega zakupa vsebuje tudi zakupnino. Ugotoviti je treba tudi tržno skladnost te zakupnine.

(42)

Vsekakor so mehanizmi v sporočilu za prodajo zemljišč zgolj sredstva za to, da se ugotovi, ali je država ravnala kot vlagatelj v tržnem gospodarstvu in so zato specifični primeri za uporabo preizkusa načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu za transakcije zemljišč med zasebnimi in javnimi subjekti (7).

5.3.2 Spoštovanje načela vlagatelja v tržem gospodarstvu

(43)

Komisija mora zato oceniti, ali bi zasebni vlagatelj vstopil v obravnavane posle pod enakimi pogoji. Hipotetični zasebni vlagatelj deluje kot preudaren vlagatelj, katerega namen je zagotoviti običajen pričakovan donos, ob upoštevanju ravni tveganja, ki je sprejemljiva za zadevno stopnjo donosa. Načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu ne bi bilo upoštevano, če bi bila cena za zemljišče določena na ravni, ki je višja od tržne cene, zakupnina pa na nižji ravni.

(44)	Nizozemska in občino trdita, da je občina ravnala na podlagi (predhodne) ocene neodvisnega cenilca in zato v skladu z načelom vlagatelja v tržem gospodarstvu. Transakcija je bila izvedena na podlagi tržne vrednosti zemljišča, zato ni dala prednosti PSV.

(45)	Komisija meni, da se skladnost s tržnimi pogoji načeloma lahko določi z neodvisno strokovno oceno vrednosti.

(46)

Glede skladnosti rezultatov ocene zunanjega cenilca, na katere se je oprla občina, je bila Nizozemska v odločitvi o sprožitvi postopka pozvana, naj utemelji, zakaj so cenilci pri svojih izračunih uporabili ceno zemljišča za mešano uporabo namesto cene zemljišča za nogometni stadion. Komisija je tudi želela utemeljitev stopenj dobička in tveganja, ki se uporabljajo za izračun vrednosti zemljišča za prihodnji razvoj po koncu dolgoročnega zakupa.

(47)

Na podlagi informacij, ki sta jih predložili Nizozemska in občina, Komisija ugotavlja, da je občina pridobila zemljišče po oceni zemljišč, ki jo je izvedlo podjetje za neodvisno vrednotenje zemljišč Trooswijk. Ko so se januarja 2011 začela posvetovanja o sklenitvi sporazuma o prodaji in povratnem zakupu s PSV, je bil osnovni cilj pomagati PSV s transakcijo, ki klubu ne bi zagotovila finančne prednosti, ki je ne bi mogel pridobiti pod tržnimi pogoji. Zato je občina prosila Troostwijk, naj določi tržno ceno zadevnih zemljišč in zakupnino za letni zakup, skladno s tržnimi pogoji.

(48)

Predpostavke, na katerih temelji vrednotenje, se zdijo razumne. Troostwijk je v poročilu o vrednotenju iz marca 2011 ocenilo tržno ceno zemljišča na podlagi njegovega takratnega stanja in ob upoštevanju njegovih razvojnih možnosti ter tako določilo ceno 41 160 000 EUR. Metodologijo za določitev vrednosti zemljišča in zakupnino za zakup je potrdila zunanja računovodska družba, ki dela za občino.

(49)

Poročilo o vrednotenju podjetja Troostwijk upošteva mogoče realne in predvidljive prihodnje dogodke, ki vplivajo na zemljišče. Poročilo upošteva mogoč razvoj območja stadiona in navaja, da bi se, če stadiona ne bi več bilo, zemljišče najverjetneje uporabilo kot območje za mešano uporabo za pisarne in večstanovanjske stavbe. V poročilu o vrednotenju je poudarjeno, da je ta predpostavka realna predvsem zato, ker je zemljišče v središču mesta. Za zemljišča v središču mesta je možnost za postopen razvoj vrednosti veliko večja kot za tista na obrobju. Poročilo o vrednotenju se poleg tega sklicuje na splošni standard vrednotenja, pri čemer je osnova za določitev vrednosti zemljišča največja in najboljša uporaba območja.

(50)

Prihodnja uporaba, kot jo opisuje Nizozemska, je tudi skladna z dolgoročno strategijo urbanega razvoja občine za celotno območje stadiona, kot je opisano v uvodni izjavi 22. Kot je opisala občina, bi bila verjetnost pridobitve spremembe namembnosti zemljišča zelo visoka za vsakega lastnika zadevnih zemljišč.

(51)	V vsakem primeru pa ima po navedbah Nizozemske sedanja namembnost zemljišča za stadion in njegova poslovna uporaba tudi velik gospodarski potencial.

(52)

Zato je mogoče skleniti, da se zdi sprejemljivo, da se v strokovni oceni zemljišče ovrednoti na podlagi mešane uporabe. Komisija je že sprejela, da občina lahko pri vrednotenju zemljišč izhaja iz dolgoročne perspektive za razvoj vrednosti zemljišča na območju, kjer se lahko pričakujejo izboljšave v skladu s poslovno strategijo načrtovanja (8).

(53)

PSV bo plačal občini dolgoročno zakupnino, ki jo je določilo neodvisno podjetje za vrednotenje in je izračuna na podlagi cene, ki se predvideva za zemljišče ob upoštevanju njegove poznejše morebitne uporabe za stanovanja in pisarne in glede na dolgoročne obrestne mere za državne obveznice v letu 2011, povišane za premijo za tveganje v višini 1,5 %.

(54)	Tako zakupnina že izraža ceno, ki je ocenjena za zemljišče za drug namen in ne za športno uporabo. Zato je višja kot zakupnina, izračunana na podlagi sedanje rabe zemljišča.

(55)	Poročilo ugotavlja, da dolgoročni zakup za več kot 15 let lahko vključuje določena tveganja v smislu nihanja vrednosti zemljišča. Ta tveganja pa so omejena z več dejavniki, ki bodo natančneje obravnavani v uvodnih izjavah 56 do 59.

(56)

Predpostavke v poročilu o vrednotenju se lahko štejejo za previdne. Poročilo o vrednotenju določa pričakovano mogočo vrednost pisarn in stanovanj glede na nedavni razvoj na sosednjih območjih, dodaten blažilnik tveganj glede morebitne prodajne cene stanovanj pa je le 80-odstotni indeks talne površine v primerjavi s podobnimi projekti.

(57)

Glede predvidenega povečanja vrednosti zemljišča v višini 1,7 %, ki je predvidena stopnja inflacije, vrednotenje vključuje popravni ukrep: po 20 letih je izveden odbitek od akumulirane vrednosti zemljišča v višini 22,5 %, ki je vključen kot varnostna rezerva. Pri združitvi obeh predpostavk, bi pričakovana rast znašala 1,01 % letno za 40-letno obdobje zakupa in 0,4 % letno za prvih 20 let. Tako je prvotna predpostavka 1,7 % v povezavi z varnostno rezervo smiselna, glede na to, da je zadevno sredstvo zemljišče, za katero se lahko pričakuje, da bo ohranilo vrednost ali jo povečalo, in da je v središču mesta (čeprav je zemljišče trenutno opredeljeno kot zemljišče za komercialne namene, zakupnina že temelji na predvideni vrednosti za mešano rabo zemljišča). Poleg tega je stopnja inflacije za Nizozemsko leta 2011 znašala 2,3 % (9), ciljna stopnja inflacije ECB pa 2 %. Obe vrednosti sta znatno višji od pričakovanih stopenj rasti za ocenjeno vrednost zemljišč, ki jo je uporabil cenilec.

(58)

Poleg teh zaščitnih ukrepov glede zakupnine vsebuje zakupna pogodba, ki jo je sklenila občina, različna druga določila za kritje morebitnih tveganj, zlasti glede tveganja neplačila PSV. Nogometni klub zagotavlja jamstvo za zakupnino s prihodki od prodaje letnih vstopnic. PSV je prav tako zagotovil jamstvo v višini 5 milijonov EUR, kar ustreza približno dvoletni zakupnini, ki je odvzeta iz nakupne cene in je v hrambi pri notarju za deset let.

(59)

Pogodbenici sta se dogovorili, da se bo zakupnina v celoti pregledala po 20 letih na zahtevo katere koli pogodbenice. Ta pregled bo temeljil na novem poročilu o vrednotenju. Na podlagi vrednosti zemljišča se bo takrat, skupaj z ustrezno donosnostjo državnih vrednostnih papirjev in premijo za tveganje, določila nova zakupnina za zemljišče. Strani so se strinjale, da se za občino določi nadaljnji zaščitni ukrep, in sicer da pravice do uporabe zemljišč in stadiona preidejo na občino, če PSV ne bi spoštoval plačila zakupnine ali bi šel v stečaj. Ta določba pomeni odstopanje od običajnih posledic po nizozemskem civilnem pravu, v skladu s katerim zakupne pravice postanejo del stečajne mase, s čimer se izognejo nadzoru s strani lastnika zemljišča. V tem primeru občina po izteku zakupa ostane lastnik zemljišča in nadzoruje njegovo uporabo.

(60)

Medtem ko se predpostavke v poročilu o vrednotenju zdijo primerne, kot je navedeno v uvodnih izjavah 48 do 57, ostaja primerjava z drugimi gospodarskimi posli težavna, saj se zakupne pogodbe, ki jih je Nizozemska predložila za primerjalne analize, lahko nanašajo na različne sektorje (kot je stanovanjski sektor v Amsterdamu). Zato je Komisija pri presoji, ali je sedanja transakcija skladna z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu, preverila, ali bi bila lahko referenčno merilo drugačna osnova za trgovinski posel, ki temelji na posojilu občine Eindhoven klubu PSV in v katerem zemljišče služi za zavarovanje.

(61)

Komisija ugotavlja, da bo zakupnina, ki jo plača PSV, višja od tržne obrestne mere za posojilo, po tem, ko se upoštevajo razlike med prodajo in povratnim zakupom posla ter posojilom. Najpomembnejša razlika se nanaša na dejstvo, da če bi PSV po prejemu posojila od občine postal plačilno nesposoben, občina ne bi dobila nazaj nominalnega zneska posojila. Ne bi mogla izkoristiti morebitnega povečanja vrednosti zemljišča preko nominalnega zneska posojila. V sporazumu o prodaji in povratnem najemu občina postane lastnik zemljišča na začetku zakupne pogodbe in bo imela vse lastninske pravice v primeru neizpolnjevanja obveznosti. Občina se je pri odločanju o ukrepu osredotočila na ta vidik, zlasti ker zagotovljeno popolno razpolaganje z zemljiščem po morebitnem neplačilu PSV odstopa od splošnih določb nizozemskega prava v korist občine (uvodna izjava 59). Vsako povečanje vrednosti zemljišča (po določitvi posojilnih pogojev) bo zato le v korist občine.

(62)

Tako bi bilo mogoče pričakovati, da bi imela transakcija prodaje in povratnega zakupa nižji pričakovani donos kot posojilo. Stopnja donosa posojila z visokokakovostnim zavarovanjem, danega podjetju z bonitetno oceno, ki je podobna oceni nogometnega kluba PSV, bi torej pomenila zgornjo mejo referenčne vrednosti.

(63)

Zaradi neobstoja zanesljivih tržnih meril (10) je tržno referenčno obrestno mero za alternativo posojilu PSV treba vzpostaviti na podlagi sporočila Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (11). Za pridobitev previdne ocene se ta izračun opravi ob upoštevanju dejstva, da je PSV v letu 2011 izkazoval slabo kreditno kvaliteto, in ob predpostavki visokega zavarovanja posojila (tj. z zemljiščem). Dobljena referenčna obrestna mera bi znašala 6,05 %.

(64)

Vlagatelj, ki da posojilo, zato pričakuje za 1,01 % višji donos kot občina v transakciji prodaje in povratnega zakupa. Vendar pa občina še vedno deluje kot vlagatelj v tržnem gospodarstvu, če je vlagatelj, ki da posojilo, pripravljen odpustili donos v višini 1,01 % v zameno za morebitno povečanje vrednosti zemljišča (glej uvodno izjavo 61). Na podlagi značilnosti transakcije je tak potencial povečanja vrednosti vreden vsaj 1,01 %, zato se donos, ki ga pričakuje občina pri prodaji in povratnem zakupu, zdi v skladu s tržnimi referenčnimi merili.

(65)	Zato se zdi, da konstrukt prodaje in povratnega zakupa ne povzroči neupravičene prednosti za PSV in občini daje donos, ki je v skladu z načelom vlagateljev v tržnem gospodarstvu.

(66)

Nazadnje je treba opozoriti, da je po mnenju Nizozemske zakupnina primerljiva z najemnino, ki jo drugod po državi plačujejo profesionalni nogometni klubi za najem stadiona. Čeprav je takšna primerjava še vedno težavna zaradi različnih lokacij, je treba poudariti, da navedeni klubi ne plačujejo le letne najemnine za zemljišče pod stadionom, temveč za celotno poslopje stadiona. Za primerjavo, PSV je lastnik stadiona, nosi stroške njegovega obratovanja in vzdrževanja ter poleg tega plačuje zakupnino zemljišče pod stadionom.

6. SKLEPNA UGOTOVITEV

(67)

Zato Komisija ugotavlja, da so bili dvomi, izraženi v odločitvi o sprožitvi postopka, v zadostni meri odpravljeni. Občina je, ko je kupila zemljišče stadiona in ga dala v zakup PSV, ravnala tako, kot bi ravnal hipotetični zasebni vlagatelj v podobnem položaju. Zato transakcija ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Ukrep, ki ga je Nizozemska izvedla v korist nogometnega kluba PSV v Eindhovnu, ne pomeni pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Nizozemsko.

V Bruslju, 4. julija 2016

Za Komisijo

Margrethe VESTAGER

Članica Komisije

(2) Glej opombo 1.

(3) Zadeva T-370/13 Gemeente Eindhoven proti Komisiji.

(4) UL C 209, 10.7.1997, str. 3.

(5) Zadeva Olympique Lyonnais, C-325/08, ECLI:EU:C:2010:143, točki 27 in 28; zadeva Meca-Medina in Majcen proti Komisiji, C-519/04 P, ECLI:EU:C:2006:492, točka 22, in zadeva Bosman, C-415/93, ECLI:EU:C:1995:463, točka 73.

(6) Odločitve Komisije glede Nemčije z dne 20. marca 2013 v zadevah Multifunktionsarena der Stadt Erfurt (zadeva SA.35135 (2012/N), točka 12) in Multifunktionsarena der Stadt Jena (zadeva SA.35440 (2012/N), povzetki v UL C 140, 18.5.2013, str. 1) in z dne 2. oktobra 2013 v zadevi Fußballstadion Chemnitz (zadeva SA.36105 (2013/N), povzetek v UL C 50, 21.2.2014, str. 1, točke od 12 do 14); odločitve Komisije glede Španije z dne 18. decembra 2013 v zadevi o morebitni državni pomoči štirim španskim profesionalnim nogometnim klubom (zadeva SA.29769 (2013/C), točka 28); v zadevi Real Madrid CF (zadeva SA.33754 (2013/C), točka 20) in v zadevi o domnevni pomoči trem nogometnim klubom v Valencii (zadeva SA.36387 (2013/C), točka 16), objavljene v UL C 69, 7.3.2014, str. 99.

(7) Glede na preizkus načela vlagatelja v tržem gospodarstvu ne bi šlo za državno pomoč, če bi bil zasebni vlagatelj, ki deluje v običajnih tržnih pogojih v tržnem gospodarstvu, v podobnih okoliščinah upravičencu pripravljen zagotoviti obravnavane ukrepe.

(8) Sklep Komisije 2011/529/EU z dne 20. aprila 2011 o ukrepu C-37/04 (ex NN 51/04), ki ga je izvedla Finska za podjetje Componenta Oyj (UL L 230, 7.9.2011, str. 69), uvodne izjave 68 do 74.

(9) http://data.worldbank.org/indicator/FP.CPI.TOTL.ZG/countries/NL?display=graph

(10) V tem primeru ni bilo dovolj podatkov za oblikovanje tržnega približka za referenčno obrestno mero.

(11) UL C 14, 19.1.2008, str. 6.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 282

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 59 19. oktober 2016

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
	*	Sklep Sveta (EU) 2016/1841 z dne 5. oktobra 2016 o sklenitvi Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, v imenu Evropske unije	1
		Pariški sporazum	4
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1842 z dne 14. oktobra 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 1235/2008 glede elektronskega potrdila o kontrolnem pregledu za uvožene ekološke proizvode in nekaterih drugih elementov ter Uredbe (ES) št. 889/2008 glede zahtev za konzervirane ali predelane ekološke proizvode in posredovanja informacij ( 1 )	19
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1843 z dne 18. oktobra 2016 o prehodnih ukrepih za uporabo Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede akreditacije uradnih laboratorijev, ki opravljajo uradno testiranje na trihinelo ( 1 )	38
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1844 z dne 18. oktobra 2016 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	40
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1845 z dne 18. oktobra 2016 o določitvi koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevke za pomoč za zmanjšanje proizvodnje mleka na podlagi Delegirane uredbe (EU) 2016/1612	42
		SKLEPI
	*	Sklep Komisije (EU) 2016/1846 z dne 4. julija 2016 o ukrepu SA.41187 (2015/C) (ex 2015/NN), ki ga je Madžarska izvedla v zvezi z zdravstvenim prispevkom podjetij iz tobačne industrije (notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 4049) ( 1 )	43
	*	Sklep Komisije (EU) 2016/1847 z dne 4. julija 2016 o državni pomoči 41612 – (2015/C) (ex SA.33584 (2013/C) (ex 2011/NN)), ki jo je Nizozemska odobrila profesionalnemu nogometnemu klubu MVV v Maastrichtu (notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 4053) ( 1 )	53
	*	Sklep Komisije (EU) 2016/1848 z dne 4. julija 2016 o ukrepu SA.40018 (2015/C) (ex 2015/NN), ki ga je Madžarska izvedla v zvezi s spremembo pristojbine za inšpekcijski nadzor v prehranski verigi na Madžarskem iz leta 2014 (notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 4056) ( 1 )	63
	*	Sklep Komisije (EU) 2016/1849 z dne 4. julija 2016 o ukrepu SA.41613 – (2015/C) (ex SA.33584 – 2013/C (ex 2011/NN)), ki ga je Nizozemska odobrila profesionalnemu nogometnemu klubu PSV v Eindhovnu (notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 4093) ( 1 )	75

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	133,9
0702 00 00	ZZ	133,9
0707 00 05	TR	145,2
0707 00 05	ZZ	145,2
0709 93 10	TR	154,9
0709 93 10	ZZ	154,9
0805 50 10	AR	91,3
	CL	95,5
	TR	85,9
	UY	51,6
	ZA	73,6
	ZZ	79,6
0806 10 10	BR	278,4
	EG	169,2
	TR	151,7
	ZZ	199,8
0808 10 80	AR	191,8
	AU	196,9
	BR	124,9
	CL	154,2
	NZ	137,0
	ZA	117,5
	ZZ	153,7
0808 30 90	CN	75,0
	TR	134,9
	ZZ	105,0