21.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/1

21.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/2

(1)

Evropska unija si je zadala cilj ohraniti in razvijati območje svobode, varnosti in pravice.

(2)

V členu 82(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je določeno, da pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah v Uniji temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodb in pravosodnih odločb.

(3)

V skladu s Stockholmskim programom – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje (2), ki ga je Evropski svet sprejel na zasedanju 10. in 11. decembra 2009, bi bilo treba vzajemno priznavanje razširiti na vse vrste sodb in odločb pravosodne narave, ki so lahko, odvisno od pravnega sistema, kazenske ali upravne. Komisija in države članice so tudi pozvane, da preučijo, kako bi lahko izboljšale zakonodajo in praktične podporne ukrepe za zaščito žrtev. V programu je prav tako izpostavljeno, da se lahko za žrtve kaznivih dejanj predvidijo posebni zaščitni ukrepi, ki bi morali veljati v vsej Uniji. Ta direktiva je del skladnega in celovitega sklopa ukrepov v zvezi s pravicami žrtev.

(4)

Evropski parlament je v resoluciji z dne 26. novembra 2009 o odpravi nasilja nad ženskami pozval države članice, da izboljšajo svojo zakonodajo in politiko za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami in da sprejmejo ukrepe za odpravo vzrokov nasilja nad ženskami, med drugim tudi preventivne ukrepe; nadalje je pozval Unijo, da vsem žrtvam nasilja zagotovi pravico do pomoči in podpore. Evropski parlament je v resoluciji z dne 10. februarja 2010 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2009 podprl predlog za uvedbo evropske odredbe o zaščiti žrtev.

(5)

Svet je v resoluciji z dne 10. junija 2011 o načrtu za okrepitev pravic in zaščite žrtev, zlasti v kazenskih postopkih, zapisal, da bi bilo treba na ravni Unije sprejeti ukrepe za okrepitev pravic in zaščite žrtev kaznivih dejanj, ter pozval Komisijo, da v ta namen predloži ustrezne predloge. V tej zvezi bi bilo treba vzpostaviti mehanizem za vzajemno priznavanje odločb o ukrepih za zaščito žrtev kaznivih dejanj med državami članicami. V skladu z navedeno resolucijo bi to direktivo, ki zadeva vzajemno priznavanje zaščitnih ukrepov v kazenskih zadevah, moral dopolnjevati ustrezen mehanizem za ukrepe v civilnih zadevah.

(6)

V skupnem območju pravice brez notranjih meja je treba zagotoviti, da se zaščita fizične osebe, zagotovljena v eni državi članici, ohrani in nadaljuje v kateri koli drugi državi članici, v katero se oseba preseli ali se je že preselila. Treba bi bilo tudi zagotoviti, da legitimno uveljavljanje pravice državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic v skladu s členom 3(2) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in členom 21 PDEU ne bi povzročilo izgube njihove zaščite.

(7)

Za dosego teh ciljev bi morala biti v tej direktivi določena pravila, s katerimi se lahko zaščita, ki izhaja iz določenih zaščitnih ukrepov, sprejetih v skladu s pravom ene države članice (v nadaljnjem besedilu: država izdaje), razširi na drugo državo članico, v kateri se zaščitena oseba odloči prebivati ali zadrževati (v nadaljnjem besedilu: država izvršitve).

(8)

V tej direktivi so upoštevane različne pravne tradicije držav članic, pa tudi dejstvo, da se lahko učinkovita zaščita zagotovi z odredbami o zaščiti, ki jih izda organ, ki ni kazensko sodišče. Ta direktiva ne določa obveznosti spremembe nacionalnih sistemov za sprejem zaščitnih ukrepov in tudi ne določa obveznosti uvedbe ali spremembe kazenskopravnega sistema za izvrševanje evropske odredbe o zaščiti.

(9)

Ta direktiva se uporablja za zaščitne ukrepe, katerih namen je zlasti zaščititi osebo pred kaznivim dejanjem druge osebe, ki lahko na kakršen koli način ogrozi življenje ali telesno, duševno celovitost in spolno nedotakljivost te osebe, na primer s preprečevanjem kakršne koli oblike nadlegovanja, ter dostojanstvo ali osebno svobodo te osebe, na primer s preprečevanjem ugrabitev, zalezovanja in drugih oblik posredne prisile, pa tudi preprečiti nova kazniva dejanja ali zmanjšati posledice prejšnjih kaznivih dejanj. Te osebne pravice zaščitene osebe ustrezajo temeljnim vrednotam, ki se priznavajo in podpirajo v vseh državah članicah. Vendar država članica ni zavezana, da evropsko odredbo o zaščiti izda na podlagi kazenskega ukrepa, ki ne služi zaščiti osebe temveč primarno služi drugim ciljem, na primer socialni rehabilitaciji kršitelja. Treba je poudariti, da se ta direktiva nanaša na zaščitne ukrepe, ki poskušajo zaščititi vse žrtve in ne le žrtve spolnega nasilja, ob upoštevanju specifičnosti vsake vrste kaznivega dejanja.

(10)

Ta direktiva se uporablja za zaščitne ukrepe, sprejete v kazenskih zadevah, in tako ne zajema zaščitnih ukrepov, sprejetih v civilnih zadevah. Da bi bil zaščitni ukrep v skladu s to direktivo izvršljiv, ni nujno, da je obstoj kaznivega dejanja ugotovljen s pravnomočno sodno odločbo. Prav tako ni relevantna kazenska, upravna ali civilna narava organa, ki zaščitni ukrep sprejme. Ta direktiva držav članic ne obvezuje, da morajo spremeniti svoje nacionalno pravo, da bi lahko sprejemale zaščitne ukrepe v okviru kazenskih postopkov.

(11)

Namen te direktive je, da se uporablja za zaščitne ukrepe, sprejete v korist žrtev ali morebitnih žrtev kaznivih dejanj. Ta direktiva se zato ne bi smela uporabljati za ukrepe, sprejete z namenom zaščite prič.

(12)

Če je zaščitni ukrep, kakor je opredeljen v tej direktivi, sprejet za zaščito sorodnika glavne zaščitene osebe, lahko ob upoštevanju pogojev iz te direktive ta sorodnik zaprosi za evropsko odredbo o zaščiti zaprosi in se lahko ta zanj izda.

(13)

Vsako zaprosilo za izdajo evropske odredbe o zaščiti bi bilo treba obravnavati ustrezno hitro, pri tem pa upoštevati konkretne okoliščine primera, med drugim njegovo nujnost, predvideni datum prihoda zaščitene osebe na ozemlje države izvršitve in, če je možno, stopnjo ogroženosti zaščitene osebe.

(14)

Kadar se informacije na podlagi te direktive posredujejo zaščiteni osebi ali osebi, ki povzroča nevarnost, bi bilo treba te informacije posredovati tudi skrbniku oziroma zastopniku zadevne osebe, če je to ustrezno. Ustrezno pozornost bi bilo treba nameniti tudi potrebi, da so zaščitena oseba, oseba, ki povzroča nevarnost, ali skrbnik oziroma zastopnik v jeziku, ki ga razumejo, seznanjeni z informacijami, ki jih določa ta direktiva.

(15)

Pristojni organi bi morali v postopkih za izdajo in priznanje evropske odredbe o zaščiti ustrezno pozornost nameniti potrebam žrtev in še zlasti ranljivih oseb, kot so mladoletniki ali invalidi.

(16)

Za uporabo te direktive je bil morda odrejen zaščitni ukrep na podlagi sodbe, v smislu Okvirnega sklepa Sveta 2008/947/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb in pogojnih odločb zaradi zagotavljanja nadzorstva nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami (3), ali na podlagi odločbe o nadzornih ukrepih v smislu Okvirnega sklepa Sveta 2009/829/PNZ z dne 23. oktobra 2009 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih med državami članicami Evropske unije kot alternativi začasnemu priporu (4). Če je bila odločba v državi izdaje sprejeta na podlagi enega od navedenih okvirnih sklepov, bi morala država izvršitve ustrezno izvesti postopek za njeno priznanje. Vendar to ne bi smelo izključevati možnosti posredovanja evropske odredbe o zaščiti državi članici, ki ni država, ki izvršuje odločbe na podlagi navedenih okvirnih sklepov.

(17)

V skladu s členom 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter drugim odstavkom člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah bi bilo treba osebi, ki povzroča nevarnost, dati možnost zaslišanja in izpodbijanja zaščitnega ukrepa, bodisi med postopkom, ki vodi do sprejetja zaščitnega ukrepa, bodisi pred izdajo evropske odredbe o zaščiti.

(18)

Da bi se preprečilo, da bi bilo proti žrtvi v državi izvršitve storjeno kaznivo dejanje, bi morala imeti ta država na voljo pravna sredstva za priznanje odločbe, ki je bila predhodno sprejeta v korist žrtve v državi izdaje, hkrati pa tudi preprečiti, da bi morala žrtev sprožiti nov postopek ali ponovno predložiti dokaze v državi izvršitve, kot če država izdaje ne bi sprejela odločbe. Priznanje evropske odredbe o zaščiti s strani države izvršitve med drugim pomeni, da pristojni organ te države ob upoštevanju omejitev iz te direktive sprejema obstoj in veljavnost zaščitnega ukrepa, sprejetega v državi izdaje, prizna dejansko stanje, opisano v evropski odredbi o zaščiti, in soglaša, da bi bilo treba zagotoviti zaščito in da bi jo tudi bilo treba neprekinjeno zagotavljati v skladu z njenim nacionalnim pravom.

(19)

Ta direktiva vsebuje izčrpen seznam prepovedi in omejitev, ki bi, če bi bile izrečene v državi izdaje in vključene v evropski odredbi o zaščiti, morale biti priznane in izvršene v državi izvršitve ob upoštevanju omejitev iz te direktive. Na nacionalni ravni lahko obstajajo tudi druge vrste zaščitnih ukrepov, kot je, če to predpisuje nacionalno pravo, obveznost osebe, ki povzroča nevarnost, da ostane v določenem kraju. Takšne ukrepe lahko izreče država izdaje v okviru postopka, ki vodi do sprejetja enega od zaščitnih ukrepov, ki je lahko v skladu s to direktivo podlaga za evropsko odredbo o zaščiti.

(20)

Ker so v državah članicah za sprejetje in izvrševanje zaščitnih ukrepov pristojne različne vrste organov (civilni, kazenski ali upravni), se zdi primerno, da se v mehanizmu sodelovanja med državami članicami v okviru te direktive zagotovi visoka stopnja prožnosti. Pristojnemu organu države izvršitve zato ni treba v vseh primerih sprejeti enakega zaščitnega ukrepa, kot je bil sprejet v državi izdaje, in ima določeno stopnjo diskrecije, da sprejme kakršni koli ukrep, za katerega meni, da je v podobnem primeru v skladu z nacionalnim pravom ustrezen in primeren za zagotavljanje neprekinjene zaščite zaščitene osebe z vidika zaščitnega ukrepa, sprejetega v državi izdaje in opisanega v evropski odredbi o zaščiti.

(21)

Prepovedi ali omejitve, za katere se ta direktiva uporablja, med drugim obsegajo ukrepe, katerih cilj je omejitev osebnih stikov ali stikov na daljavo med zaščiteno osebo in osebo, ki povzroča nevarnost, kot sta to določitev nekaterih pogojev glede takšnih stikov ali omejitev vsebine komunikacije.

(22)

Pristojni organ države izvršitve bi moral obvestiti osebo, ki povzroča nevarnost, pristojni organ države izdaje in zaščiteno osebo o vsakem ukrepu, sprejetem na podlagi evropske odredbe o zaščiti. V uradnem obvestilu osebi, ki povzroča nevarnost, bi bilo treba ustrezno upoštevati interes zaščitene osebe, da se ne razkrije njenega naslova ali drugih kontaktnih podatkov. Takšne podatke bi bilo treba izločiti iz uradnega obvestila, pod pogojem, da naslov ali drugi kontaktni podatki niso del prepovedi ali omejitve, ki je kot izvršilni ukrep izrečena zoper osebo, ki povzroča nevarnost.

(23)

Če pristojni organ države izdaje umakne evropsko odredbo o zaščiti, bi moral pristojni organ države izvršitve prenehati izvajati ukrepe, ki jih je sprejel za izvrševanje evropske odredbe o zaščiti, pri čemer se razume, da lahko pristojni organ v državi izvršitve, samostojno in v skladu z nacionalnim pravom, sprejme kakršen koli zaščitni ukrep na podlagi nacionalnega prava za zaščito zadevne osebe.

(24)

Ker so v tej direktivi obravnavani primeri, v katerih se zaščitena oseba preseli v drugo državo članico, izdajanje ali izvrševanje evropske odredbe o zaščiti ne bi smelo pomeniti, da se na državo izvršitve prenesejo kakšne koli pristojnosti, povezane z glavnimi, odloženimi, alternativnimi, pogojnimi ali sekundarnimi sankcijami ali v zvezi z varnostnimi ukrepi, odrejenimi zoper osebo, ki povzroča nevarnost, če ta še naprej prebiva v državi, ki je sprejela zaščitni ukrep.

(25)

Kjer je to primerno bi moralo biti možno ukrepe, sprejete pri uporabi te direktive, v praksi uveljaviti z uporabo elektronskih sredstev, v skladu z nacionalno zakonodajo in postopki.

(26)

V okviru sodelovanja med organi, vključenimi v zagotavljanje zaščite zaščitene osebe, bi moral pristojni organ države izvršitve pristojnemu organu države izdaje sporočiti vsakršno kršitev ukrepov, sprejetih v državi izvršitve z namenom izvrševanja evropske odredbe o zaščiti. To sporočilo bi moralo pristojnemu organu države izdaje omogočiti, da se nemudoma odloči za kakršen koli ustrezen odziv glede zaščitnega ukrepa, izrečenega zoper osebo, ki povzroča nevarnost, v njegovi državi. Takšen odziv lahko, kjer je to primerno, vključuje izrek ukrepa odvzema prostosti kot nadomestitev prvotno sprejetega ukrepa brez odvzema prostosti, na primer kot alternativo preventivnemu priporu ali kot posledico pogojne odložitve sankcije. Ker takšna odločitev ne pomeni izreka nove sankcije v povezavi z novim kaznivim dejanjem, se razume, da takšna odločitev ne posega v možnost države izvršitve, da v primeru kršitve ukrepov, sprejetih zaradi izvrševanja evropske odredbe o zaščiti, po potrebi, izreče sankcije.

(27)

Zaradi različnih pravnih tradicij držav članic bi moral pristojni organ države izvršitve v primeru, če v tej državi ne bi bilo na voljo nobenega zaščitnega ukrepa glede na dejansko stanje, opisano v evropski odredbi o zaščiti, poročati pristojnemu organu države izdaje o vsaki kršitvi zaščitnega ukrepa, opisanega v evropski odredbi o zaščiti, s katero je seznanjen.

(28)

Za zagotavljanje nemotene uporabe te direktive v vsakem posameznem primeru, bi morali pristojni organi države izdaje in države izvršitve svoje pristojnosti izvajati v skladu z določbami te direktive in ob upoštevanju načela ne bis in idem.

(29)

Zaščitena oseba ne bi smela biti dolžna kriti stroškov v zvezi s priznanjem evropske odredbe o zaščiti, ki so nesorazmerni v primerjavi s podobnim nacionalnim primerom. Države članice bi morale pri izvajanju te direktive zagotoviti, da po priznanju evropske odredbe o zaščiti zaščitena oseba ni dolžna začeti nadaljnjih nacionalnih postopkov, da bi od pristojnega organa države izvršitve, kot neposredno posledico priznanja evropske odredbe o zaščiti, pridobila odločbo o sprejetju kakršnega koli ukrepa, ki bi bil v skladu z nacionalnim pravom te države na voljo v podobnem primeru za zagotavljanje zaščite zaščitene osebe.

(30)

Ob upoštevanju načela vzajemnega priznavanja, na katerem temelji ta direktiva, bi morale države članice v največji možni meri spodbujati neposredne stike med pristojnimi organi, kadar ti uporabljajo to direktivo.

(31)

Brez poseganja v neodvisnost sodstva in v razlike v organiziranosti pravosodja v Uniji bi morale države članice razmisliti o tem, da odgovorne za usposabljanje sodnikov, tožilcev ter zaposlenih na policiji in v pravosodju, ki sodelujejo v postopkih za izdajo ali priznanje evropske odredbe o zaščiti, zaprosijo, da se zagotovi ustrezno usposabljanje v zvezi s cilji te direktive.

(32)

Države članice bi morale Komisiji sporočiti ustrezne podatke o uporabi nacionalnih postopkov v zvezi z evropsko odredbo o zaščiti, vsaj glede števila zaprošenih, izdanih in/ali priznanih evropskih odredb o zaščiti, da bi tako pripomogle k lažji oceni uporabe te direktive. Pri tem bi bile koristne tudi druge vrste podatkov, kot so na primer vrsta zadevnih kaznivih dejanj.

(33)

Ta direktiva bi morala prispevati k zaščiti oseb, ki so v nevarnosti, ter brez poseganja vanje dopolnjevati instrumente, ki so že vzpostavljeni na tem področju, kot sta Okvirni sklep 2008/947/PNZ in Okvirni sklep 2009/829/PNZ, pri tem pa ne posegati vanje.

(34)

Če spada odločba v zvezi z zaščitnim ukrepom v področje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (5), Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo (6) ali Haaške konvencije iz leta 1996 o pristojnosti, veljavni zakonodaji, priznanju, izvrševanju in sodelovanju v zvezi z odgovornostjo staršev in ukrepih za varstvo otrok (7), bi bilo treba priznavanje in izvrševanje takšne odločbe izvajati v skladu z določbami ustreznega pravnega instrumenta.

(35)

Države članice in Komisija bi morale po potrebi informacije o evropski odredbi o zaščiti vključiti v obstoječe kampanje za izobraževanje in ozaveščanje o zaščiti žrtev kaznivih dejanj.

(36)

Osebni podatki, ki se obdelujejo pri izvajanju te direktive, bi morali biti varovani v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (8), in načeli, določenimi v Konvenciji Sveta Evrope iz leta 1981 o varstvu posameznikov glede avtomatske obdelave osebnih podatkov.

(37)

Ta direktiva bi morala v skladu s členom 6 PEU spoštovati temeljne pravice, ki jih zagotavljata Listina Evropske unije o temeljnih pravicah ter Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

(38)

Države članice se spodbuja, da pri izvajanju te direktive upoštevajo pravice in načela iz Konvencije Združenih narodov iz leta 1979 o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk.

(39)

Ker cilja te direktive, namreč zaščititi ogrožene osebe, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(40)

V skladu s členom 3 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, je Združeno kraljestvo podalo uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te direktive.

(41)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola, Irska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(42)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja –

1.

„evropska odredba o zaščiti“ pomeni odločbo, ki jo sprejme pravosodni ali enakovredni organ države članice v zvezi z zaščitnim ukrepom in na podlagi katere pravosodni ali enakovredni organ druge države članice v skladu z nacionalno zakonodajo sprejme ustrezen ukrep ali ukrepe za kontinuirano varstvo zaščitene osebe;

2.

„zaščitni ukrep“ pomeni odločbo v kazenski zadevi, sprejeto v državi izdaje v skladu z nacionalnim pravom in postopki, ki osebi, ki povzroča nevarnost, izreka eno ali več prepovedi ali omejitev iz člena 5 za zaščito zaščitene osebe pred kaznivim dejanjem, ki lahko ogrozi njeno življenje, telesno ali duševno celovitost, dostojanstvo, osebno svobodo ali spolno nedotakljivost;

3.

„zaščitena oseba“ pomeni fizično osebo, ki je zaščitena na podlagi zaščitnega ukrepa, sprejetega v državi izdaje;

4.

„oseba, ki povzroča nevarnost“ pomeni fizično osebo, ki ji je izrečena ena ali več prepovedi ali omejitev iz člena 5;

5.

„država izdaje“ pomeni državo članico, v kateri je bil sprejet zaščitni ukrep, na podlagi katerega se izda evropska odredba o zaščiti;

6.

„država izvršitve“ pomeni državo članico, ki ji je bila posredovana evropska odredba o zaščiti z namenom, da bi to odredbo priznala;

7.

„država nadzora“ pomeni državo članico, ki ji je bila posredovana sodba v smislu člena 2 Okvirnega sklepa 2008/947/PNZ, ali odločba o nadzornih ukrepih v smislu člena 4 Okvirnega sklepa 2009/829/PNZ.

(a)

prepoved vstopa na določene kraje, mesta ali opredeljena območja, na katerih zaščitena oseba prebiva ali jih obiskuje;

(b)

prepoved ali ureditev stikov z zaščiteno osebo v kakršni koli obliki, tudi po telefonu, elektronski ali navadni pošti, faksu ali kako drugače, ali

(c)

prepoved ali ureditev približevanja zaščiteni osebi na krajšo razdaljo od predpisane.

(a)

identiteto in državljanstvo zaščitene osebe ter identiteto in državljanstvo skrbnika ali zastopnika, če je zaščitena oseba mladoletna ali poslovno nesposobna;

(b)

datum, od katerega namerava zaščitena oseba prebivati ali se zadrževati v državi izvršitve, in obdobje oziroma obdobja bivanja v tej državi, če je to znano;

(c)

ime, naslov, telefonsko številko, številko faksa in elektronski naslov pristojnega organa države izdaje;

(d)

navedbo pravnega akta (na primer številko in datum), ki vsebuje zaščitni ukrep, na podlagi katerega se izda evropska odredba o zaščiti;

(e)

povzetek dejstev in okoliščin, zaradi katerih je bil v državi izdaje sprejet zaščitni ukrep;

(f)

prepovedi ali omejitve, izrečene osebi, ki povzroča nevarnost, z zaščitnim ukrepom, na katerem temelji evropska odredba o zaščiti, njihovo trajanje in navedbo morebitne sankcije v primeru kršitve kakršnih koli prepovedi ali omejitve;

(g)

uporabo morebitnega tehničnega pripomočka, ki je bil priskrbljen zaščiteni osebi ali osebi, ki povzroča nevarnost, kot sredstvo za izvršitev zaščitnega ukrepa;

(h)

identiteto in državljanstvo osebe, ki povzroča nevarnost, ter kontaktne podatke te osebe;

(i)

kadar ima pristojni organ države izdaje, brez dodatnega poizvedovanja, na voljo podatek, ali sta bila zaščitena oseba in/ali oseba, ki povzroča nevarnost, v državi izdaje deležna brezplačne pravne pomoči;

(j)

kjer je to primerno opis drugih okoliščin, ki bi lahko vplivale na oceno nevarnosti, ki grozi zaščiteni osebi;

(k)

po potrebi izrecno navedbo, da je bila sodba v smislu člena 2 Okvirnega sklepa 2008/947/PNZ ali odločba o nadzornih ukrepih v smislu člena 4 Okvirnega sklepa 2009/829/PNZ že posredovana državi nadzora, če ta ni država izvršitve evropske odredbe o zaščiti, in podatke o pristojnem organu te države za izvršitev takšne sodbe ali odločbe.

(a)

evropska odredba o zaščiti ni popolna ali ni bila dopolnjena v roku, ki ga je določil pristojni organ države izvršitve;

(b)

zahteve iz člena 5 niso izpolnjene;

(c)

zaščitni ukrep se nanaša na dejanje, ki po pravu države izvršitve ni kaznivo dejanje;

(d)

zaščita izhaja iz izvršitve sankcije ali ukrepa, za katerega v skladu s pravom države izvršitve velja amnestija in se nanaša na dejanje ali ravnanje, ki v skladu s tem pravom sodi v pristojnost države izvršitve;

(e)

po zakonodaji države izvršitve je osebi, ki povzroča nevarnost, podeljena imuniteta, kar onemogoča sprejetje ukrepov na podlagi evropske odredbe o zaščiti;

(f)

kazenski pregon zoper osebo, ki povzroča nevarnost, je za dejanje ali ravnanje po pravu države izvršitve zastaral in spada to dejanje ali ravnanje v pristojnost države izvršitve;

(g)

priznanje evropske odredbe o zaščiti bi bilo v nasprotju z načelom ne bis in idem;

(h)

po pravu države izvršitve oseba, ki povzroča nevarnost, zaradi svoje starosti ne more biti kazensko odgovorna za dejanje ali vedenje, v zvezi s katerim je bil sprejet zaščitni ukrep;

(i)

zaščitni ukrep se nanaša na kaznivo dejanje, za katero se po pravu države izvršitve obravnava, kot da je bilo v celoti ali v poglavitnem ali bistvenem delu storjeno na njenem ozemlju.

(a)

nemudoma obvesti državo izdaje in zaščiteno osebo o tej zavrnitvi in o razlogih za zavrnitev;

(b)

kjer je to primerno obvesti zaščiteno osebo o možnosti, da zaprosi za sprejem zaščitnega ukrepa v skladu z nacionalnim pravom te države;

(c)

obvesti zaščiteno osebo o vseh veljavnih pravnih sredstvih, ki so po nacionalnem pravu te države na voljo zoper takšno odločitev.

(a)

izreče kazenske sankcije in sprejme kak drug ukrep kot posledico kršitve, če ta kršitev pomeni kaznivo dejanje po pravu države izvršitve;

(b)

sprejme vse odločitve nekazenske narave v zvezi s kršitvijo;

(c)

sprejme vse nujne in začasne ukrepe, da zaustavi kršitev, dokler država izdaje, kjer je to primerno, ne sprejme nadaljnje odločitve.

(a)

podaljšanju, pregledu, spremembi, preklicu in umiku zaščitnega ukrepa in posledično evropske odredbe o zaščiti;

(b)

izreku ukrepa odvzema prostosti kot posledico preklica zaščitnega ukrepa, če je bil zaščitni ukrep uporabljen na podlagi sodbe v smislu člena 2 Okvirnega sklepa 2008/947/PNZ ali na podlagi odločbe o nadzornih ukrepih v smislu člena 4 Okvirnega sklepa 2009/829/PNZ.

(a)

spremeni ukrepe, sprejete na podlagi evropske odredbe o zaščiti, v skladu s členom 9, ali

(b)

zavrne izvršitev spremenjene prepovedi ali omejitve, če ta ne ustreza vrstam prepovedi ali omejitev iz člena 5 ali če so podatki, poslani z evropsko odredbo o zaščiti v skladu s členom 7, nepopolni ali niso bili dopolnjeni v roku, ki ga je določil pristojni organ države izvršitve v skladu s členom 9(4).

(a)

če obstajajo jasni indici, da zaščitena oseba ne prebiva ali se ne zadržuje na ozemlju države izvršitve ali da je dokončno zapustila to ozemlje;

(b)

če se v skladu z njegovim nacionalnim pravom izteče najdaljši možni čas trajanja ukrepov, sprejetih zaradi izvršitve evropske odredbe o zaščiti;

(c)

v primeru iz člena 13(7)(b), ali

(d)

če je sodba v smislu člena 2 Okvirnega sklepa 2008/947/PNZ ali odločba o nadzornih ukrepih v smislu člena 4 Okvirnega sklepa 2009/829/PNZ po priznanju evropske odredbe o zaščiti posredovana državi izvršitve.

21.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/19

(1)

Svet je 25. februarja 2008 sprejel Uredbo (ES) št. 194/2008.

(2)

V skladu s Sklepom Sveta 2011/859/SZVP z dne 19. decembra 2011 o spremembi Sklepa 2010/232/SZVP o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti Burmi/Mjanmaru (2) bi morali biti posodobljeni podatki o podjetju s seznama iz Priloge V k Uredbi (ES) št. 194/2008.

(3)

Zato je potrebno ustrezno spremeniti Prilogo V k Uredbi (ES) št. 194/2008 –

21.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/20

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 57/2011 z dne 18. januarja 2011 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2011 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode EU, in za plovila EU v nekaterih vodah zunaj EU (2), določa kvote za leto 2011.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, kvota, dodeljena za leto 2011, izčrpala.

(3)

Zato je treba ribolovne dejavnosti za navedeni stalež prepovedati –

21.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/22

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 57/2011 z dne 18. januarja 2011 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2011 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode EU in za plovila EU v nekaterih vodah zunaj EU (2), določa kvote za leto 2011.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala kvota, dodeljena za leto 2011.

(3)

Zato je treba ribolovne dejavnosti za navedeni stalež prepovedati –

21.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/24

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 57/2011 z dne 18. januarja 2011 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2011 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode EU in za plovila EU v nekaterih vodah zunaj EU (2), določa kvote za leto 2011.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala kvota, dodeljena za leto 2011.

(3)

Zato je treba ribolovne dejavnosti za navedeni stalež prepovedati –

21.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/26

(1)

V skladu s členom 130 Uredbe (ES) št. 1234/2007 ima Komisija za upravljanje uvoza pooblastilo, da določi proizvode, za katere se zahteva uvozno dovoljenje. Pri ocenjevanju potrebe po sistemu dovoljenj Komisija upošteva ustrezne instrumente za upravljanje trgov, zlasti instrumente za spremljanje uvoza.

(2)

Člen 1(2)(a)(i) Uredbe Komisije (ES) št. 376/2008 (2) v povezavi s točko I dela I Priloge II določa zahtevo po dovoljenju za uvoz „banan, sveže uvoženih na podlagi skupne carinske tarife“ iz oznake KN 0803 00 19.

(3)

Zdaj se lahko izvaja učinkovit nadzor uvoza z drugimi sredstvi. Zaradi poenostavitve in da se zmanjša upravno breme za države članice in upravljavce, je treba odpraviti zahtevo po uvoznih dovoljenjih za banane. Člen 1(3) Uredbe Komisije (ES) št. 2014/2005 z dne 9. decembra 2005 o dovoljenjih v okviru uvoznih režimov za banane, sproščene v prosti promet na podlagi enotne carinske stopnje, v Skupnost (3) omejuje veljavnost dovoljenj na leto izdaje. Zato je primerno ukiniti obveznost za pridobitev uvoznih dovoljenj od 1. januarja 2012.

(4)

Uredbo (ES) št. 376/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

21.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/27

(1)

Zaradi spodbujanja oskrbe trga Skupnosti z žiti v prvih mesecih tržnega leta 2011/2012 so bile z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 633/2011 (2) do 31. decembra 2011 opuščene carine za uvozne tarifne kvote za navadno pšenico nižje in srednje kakovosti in krmni ječmen, ki so bile odprte z uredbama Komisije (ES) št. 1067/2008 (3) oziroma (ES) št. 2305/2003 (4).

(2)

Glede na možnosti razvoja trga žit v Evropski uniji ob koncu tržnega leta 2011/2012 se sklepa, da bodo cene ob upoštevanju nizke ravni zalog in trenutnih ocen Komisije v zvezi s količinami, ki bodo dejansko na voljo v okviru žetve v letu 2011, ostale nespremenjene. Da bi se spodbudila ohranitev uvoznih tokov, ki so koristni za uravnoteženost trga Unije, je potrebno zagotoviti neprekinjenost politike uvoza žit z ohranitvijo začasne opustitve uvoznih carin v tržnem letu 2011/2012 za tarifne kvote, za katere se ta ukrep trenutno uporablja, in sicer do 30. junija 2012.

(3)

Vendar se izvajalcev ne sme kaznovati, kadar je odpošiljanje žit za uvoz v Unijo v teku. Zato je primerno upoštevati čas, ki je potreben za prevoz, in izvajalcem omogočiti izvedbo sprostitve žit v prosti promet v skladu z režimom opustitve carin iz te uredbe za vse proizvode, za katere se je neposredni prevoz v Unijo začel najpozneje 30. junija 2012. Treba je tudi določiti, kakšno dokazilo je potrebno za utemeljitev neposrednega prevoza v Unijo in datuma začetka navedenega prevoza.

(4)

Za zagotavljanje učinkovitega upravljanja postopka izdaje uvoznih dovoljenj od 1. januarja 2012, mora ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(5)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v času, ki ga je določil njegov predsednik –

21.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/29

(1)

Sporazum je bil sklenjen v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo na eni strani in Palestinsko upravo Zahodnega brega in Gaze na drugi strani o nadaljnji liberalizaciji kmetijskih proizvodov, predelanih kmetijskih proizvodov ter rib in ribiških proizvodov ter o spremembi Začasnega Evro-mediteranskega pridružitvenega sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko skupnostjo na eni strani in Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) za Palestinsko upravo Zahodnega brega in Gaze na drugi strani („Sporazum“) (2). Sporazum je Unija odobrila s Sklepom Sveta 2011/824/EU (3).

(2)

Sporazum za obdobje desetih let od datuma začetka njegove veljavnosti zagotavlja povečane tarifne koncesije za uvoz neomejene količine izdelkov s poreklom z Zahodnega brega in iz Gaze v Evropsko unijo. Poleg tega je v Sporazumu predvideno tudi nadaljnje možno podaljšanje povečanih tarifnih koncesij glede na prihodnji gospodarski razvoj Zahodnega brega in Gaze.

(3)

Sporazum določa nadaljnjo liberalizacijo trgovine in kmetijskih izdelkov, predelanih kmetijskih proizvodov ter rib in ribiških proizvodov, zato je v obdobju izvajanja Sporazuma treba opustiti uporabo tarifnih kvot in referenčnih količin iz Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 747/2001 za izdelke s poreklom z Zahodnega brega in iz Gaze.

(4)

Uredba Sveta (EGS) št. 4088/87 z dne 21. decembra 1987 o določitvi pogojev za uporabo preferencialnih carin pri uvozu nekaterega cvetja s poreklom iz Cipra, Izraela, Jordanije, Maroka ter Zahodnega brega in Gaze (4) je bila razveljavljena z Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 (5).

(5)

Uredba Komisije (EGS) št. 700/88 z dne 17. marca 1988 o podrobnih pravilih za uporabo režimov za uvoz nekaterih cvetličarskih proizvodov s poreklom s Cipra, iz Izraela, Jordanije, Maroka ter z Zahodnega brega in iz Gaze (6) je bila razveljavljena z Uredbo Komisije (ES) št. 1227/2006 (7).

(6)

Zaradi navedenih razveljavitev je člen 2 Uredbe (ES) št. 747/2001 o zagotovitvi neupravičenosti do tarifnih koncesij za sveže rezano cvetje in cvetne brste, kadar se ne spoštuje cenovnih pogojev, predpisanih z Uredbo (EGS) št. 4088/87, postal odvečen in ga je zato treba črtati.

(7)

Uredbo (ES) št. 747/2001 je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Sporazum začne veljati 1. januarja 2012, zato je treba to uredbo uporabljati od navedenega datuma.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

1.

vstavi se naslednji člen 1a:

„Člen 1a

Opustitev uporabe tarifnih kvot in referenčnih količin za izdelke s poreklom z Zahodnega brega in iz Gaze

Uporaba tarifnih kvot in referenčnih količin iz Priloge VIII za izdelke s poreklom z Zahodnega brega in iz Gaze je začasno opuščena za obdobje desetih let od 1. januarja 2012.

Vendar je glede na prihodnji gospodarski razvoj Zahodnega brega in Gaze možno podaljšanje za dodatno obdobje najpozneje eno leto pred iztekom desetletnega obdobja, kot določa Sporazum v obliki izmenjave pisem, ki ga je Unija odobrila s Sklepom Sveta 2011/824/EU. (8)

2.

člen 2 se črta.

21.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/31

(1)

Uredba (ES) št. 1236/2005 prepoveduje izvoz blaga, ki je praktično uporabno zgolj za izvršitev smrtne kazni, za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, in uvaja nadzor nad izvozom določenega blaga, ki bi se lahko uporabilo za te namene. Spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava Listina Evropske Unije o temeljnih človekovih pravicah, zlasti spoštovanje in varstvo človekovega dostojanstva, pravico do življenja in prepoved mučenja ter nečloveškega in poniževalnega ravnanja ali kaznovanja.

(2)

Nedavno je bilo v nekaterih primerih izvoženo blago preusmerjeno in uporabljeno za izvršitev smrtne kazni, zlasti z vbrizganjem smrtonosnega odmerka. Unija nasprotuje smrtni kazni v kakršnih koli okoliščinah in si prizadeva za njeno ukinitev po vsem svetu. Izvozniki so protestirali, da se takšna zloraba proizvodov, ki so jih razvili za uporabo v medicini, neprostovoljno povezuje z njimi.

(3)

Zato je treba dopolniti seznam blaga, za katerega veljajo trgovinske omejitve, da se prepreči uporabo določenih medicinskih proizvodov za izvršitev smrtne kazni in zagotovi, da za vse izvoznike medicinskih proizvodov v Uniji na tem področju veljajo enaki pogoji. Zadevni medicinski proizvodi so bili med drugim razviti za anestezijo in sedacijo, zato se njihovega izvoza ne sme popolnoma prepovedati.

(4)

Poleg tega je treba prepoved trgovine s pasovi za elektrošoke razširiti tudi na podobne pripomočke, ki jih oseba nosi na telesu, kot so rokavi in lisice za elektrošoke, ki imajo enak učinek kot pasovi za elektrošoke.

(5)

Treba je prepovedati trgovino z bodičastimi gumijevkami, ki niso dovoljene pri kazenskem pregonu. Čeprav bodice lahko povzročijo znatno bolečino in trpljenje, se bodičaste gumijevke ne zdijo učinkovitejše od navadnih gumijevk za obvladovanje izgredov ali samozaščito, bolečine in trpljenje, ki jih povzročajo bodice, pa je okrutno in ni nujno potrebno za namene obvladovanja izgredov ali samozaščito.

(6)

Po sprejetju Uredbe (ES) št. 1236/2005 se je spremenilo številčenje določenih delov kombinirane nomenklature (KN), zato je treba zadevne oznake KN ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi, določeni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za skupna pravila za izvoz izdelkov.

(8)

Da se zagotovi učinkovitost ukrepov iz te uredbe, mora ta začeti veljati takoj –

21.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/35

(1)

Člen 70[(4c)] Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (2), dopušča, da se lahko stopnja prispevka EKSRP za države članice, ki se soočajo z resnimi težavami lastne finančne stabilnosti, poveča največ do 95 %.

(2)

Da bi države članice lahko čimprej uživale ugodnosti iz povečane stopnje sofinanciranja, se spremenijo pravila za izračun prispevka Unije, v okviru računov EKSRP, določenih z Uredbo Komisije (ES) št. 883/2006 (3), s takojšnjim začetkom veljave.

(3)

Uredbo Sveta (ES) št. 883/2006 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za kmetijske sklade –

21.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/36

(1)

Odpreti je treba tarifne kvote Unije za ovce, koze ter ovčje in kozje meso za leto 2012. Dajatve in količine je treba določiti v skladu z ustreznimi mednarodnimi sporazumi, veljavnimi v letu 2012. Na podlagi pogajanj, ki so vodila v sklenitev Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Novo Zelandijo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Republike Bolgarije in Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji (2), je Unija sklenila, da bo povečala letno količino za Novo Zelandijo za 400 ton in v njen seznam vključila letno tarifno kvoto erga omnes za uvoz mesa ovac in koz v višini 200 ton mase klavnega trupa.

(2)

Uredba Sveta (ES) št. 312/2003 z dne 18. februarja 2003 o izvajanju, za Skupnost, tarifnih določb Sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani (3) določa, da se s 1. februarjem 2003 odpre dodatna dvostranska tarifna kvota za oznako proizvoda 0204 v višini 2 000 ton ter dodatno 10-odstotno letno povečanje prvotne količine. Zato je treba tarifni kvoti GATT/STO za Čile dodati 200 ton na leto, obe kvoti pa je treba še naprej upravljati skupaj na enak način.

(3)

Uredba Komisije (EU) št. 1245/2010 z dne 21. decembra 2010 o odprtju tarifnih kvot Unije za leto 2011 za ovce, koze, ovčje in kozje meso (4) je za leto 2011 odprla tarifne kvote Unije v skladu z ustreznimi mednarodnimi sporazumi, veljavnimi v letu 2011. Navedene tarifne kvote je treba ohraniti in jih odpreti vsako leto ob upoštevanju zgoraj navedenih določb sporazumov z Novo Zelandijo in Čilom. Uredba (EU) št. 1245/2010 tudi konec leta 2011 zastara, zato jo je treba razveljaviti. Poleg tega se mora ta uredba uporabljati več kot eno leto in mora biti v skladu s ciljem poenostavitve, tako da se prepreči sprejemanje nove uredbe vsako leto.

(4)

Uvoze v skladu s to uredbo je treba upravljati na podlagi koledarskega leta.

(5)

Da bi zagotovili pravilno delovanje tarifnih kvot Unije, je treba določiti ekvivalent mase trupa.

(6)

Tarifne kvote za proizvode iz ovčjega in kozjega mesa je treba z odstopanjem od Uredbe Komisije (ES) št. 1439/95 z dne 26. junija 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 3013/89 glede uvoza in izvoza proizvodov v sektorju ovčjega in kozjega mesa (5) upravljati v skladu s členom 144(2)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007. To je treba narediti v skladu s členoma 308a in 308b ter členom 308c(1) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (6).

(7)

Tarifne kvote iz te uredbe je sprva treba šteti za nekritične v smislu člena 308c Uredbe (EGS) št. 2454/93, ko se kvote upravljajo po sistemu „prvi prispe, prvi dobi“. Zato je treba carinske organe pooblastiti, da odstopijo od zahteve glede varščine za blago, ki je bilo prvotno uvoženo v okviru navedenih tarifnih kvot v skladu s členom 308c(1) in členom 248(4) Uredbe (EGS) št. 2454/93.

(8)

Treba je natančno določiti, kakšno potrdilo o poreklu proizvodov morajo predložiti izvajalci, da lahko uveljavljajo tarifne kvote po sistemu „prvi prispe, prvi dobi“.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(a)

za žive živali: 0,47;

(b)

za jagnječje meso brez kosti in meso kozlička brez kosti: 1,67;

(c)

za meso koštrunov in ovac brez kosti, za kozje meso brez kosti, razen za meso kozlička, in mešanice navedenih: 1,81;

(d)

za proizvode iz mesa s kostmi: 1,00.

(a)

pri tarifni kvoti, ki je del preferencialnega tarifnega sporazuma, potrdilo o poreklu, predpisano v navedenem sporazumu;

(b)

pri drugih tarifnih kvotah potrdilo, izdano v skladu s členom 47 Uredbe (EGS) št. 2454/93, in naslednji podatki, ki se navedejo poleg podatkov, določenih v navedenem členu:

(c)

pri državi, katere tarifna kvota je uvrščena v točkah (a) in (b) in se združuje, se predloži dokazilo iz točke (a).

21.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/39

(1)

Priloga V k Uredbi (ES) št. 329/2007 navaja osebe, subjekte in organe, ki jih je imenoval Svet in na katere se nanaša zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe.

(2)

Svet je 19. decembra 2011 sklenil spremeniti seznam oseb, subjektov in organov, na katere se nanaša zamrznitev finančnih sredstev in gospodarskih virov. Prilogo V je zato treba posodobiti.

(3)

Da bi se zagotovila učinkovitost ukrepov iz te uredbe, mora ta začeti veljati takoj –

21.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/48

21.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/50

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 620/2009 z dne 13. julija 2009 o upravljanju uvozne tarifne kvote za visokokakovostno goveje meso (3) določa podrobna pravila za vložitev zahtevkov in izdajo uvoznih dovoljenj.

(2)

Člen 7(2) Uredbe (ES) št. 1301/2006 določa, da je treba v primerih, kadar količine, zajete v zahtevkih za izdajo dovoljenja, presegajo količine, ki so na voljo za obdobje kvote, določiti koeficient dodelitve za količine, zajete v posameznem zahtevku za izdajo dovoljenja. Zahtevki za uvozna dovoljenja, vloženi v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 620/2009 med 1. in 7. decembra 2011, presegajo količine, ki so na voljo. Zato je treba določiti koeficient dodelitve in v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja –

21.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/51

(1)

Člen 19.1 Statuta ESCB določa, da Evropska centralna banka (ECB) od kreditnih institucij s sedežem v državah članicah lahko zahteva, da imajo obvezne rezerve na računih pri ECB in nacionalnih centralnih bankah, skladno s cilji monetarne politike, in da Svet ECB lahko opredeli pravila za izračun in določitev zahtevanih obveznih rezerv.

(2)

Uredba (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9) (1) med drugim določa kategorije institucij, ki so obvezniki za obvezne rezerve, in stopnje obveznih rezerv, ki se uporabljajo za določene kategorije obveznosti.

(3)

Dne 8. decembra 2011 je Svet ECB odločil o dodatnih ukrepih izboljšane kreditne podpore za podporo bančnega posojanja in likvidnosti na denarnem trgu euroobmočja. Ker sistema obveznih rezerv ECB ni treba uporabiti za usmerjanje pogojev denarnega trga v enakem obsegu kot v običajnih okoliščinah, je treba znižati stopnjo obveznih rezerv na 1 %, da bi tako izboljšali zagotavljanje likvidnosti nasprotnim strankam pri operacijah denarne politike Eurosistema. Uredbo (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9) je zato treba spremeniti –

21.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/52

(1)

Svet je 12. decembra 2005 sprejel Skupni ukrep 2005/889/SZVP o ustanovitvi Misije pomoči Evropske unije za mejni prehod Rafa (EU BAM Rafah) (1).

(2)

Svet je 26. maja 2011 sprejel Sklep 2011/312/SZVP (2) o spremembi Skupnega ukrepa 2005/889/SZVP in o njegovem podaljšanju do 31. decembra 2011.

(3)

Politični in varnostni odbor je 8. novembra 2011 priporočil tehnično podaljšanje EU BAM Rafah za nadaljnjih 6 mesecev.

(4)

EU BAM Rafah bi bilo treba na podlagi sedanjega mandata podaljšati za obdobje od 1. januarja 2012 do 30. junija 2012.

(5)

Prav tako je treba določiti referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z EU BAM Rafah za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2012.

(6)

Misija EU BAM Rafah se bo izvajala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji –

(1)

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Varnost

1.   Poveljnik civilne operacije usmerja načrtovanje varnostnih ukrepov vodje misije in zagotavlja, da se ti ukrepi za EU BAM Rafah ustrezno in uspešno izvajajo v skladu s členoma 5 in 9, pri tem pa se usklajuje z Varnostnim direktoratom Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD).

2.   Vodja misije je odgovoren za varnost EU BAM Rafah in zagotavljanje skladnosti z minimalnimi varnostnimi standardi, ki se uporabljajo za EU BAM Rafah, v skladu s politiko Unije v zvezi z varnostjo osebja, napotenega v operativni vlogi izven Unije v skladu z naslovom V Pogodbe in s tem povezanimi instrumenti.

3.   Vodji misije pomaga višji uradnik za varnost misije (SMSO), ki poroča vodji misije in vzdržuje tesne delovne stike z Varnostnim direktoratom ESZD.

4.   Osebje EU BAM Rafah pred začetkom dela opravi obvezno varnostno usposabljanje v skladu z OPLAN. Osebju se na območju namestitve prav tako zagotovi redno osvežilno usposabljanje, ki ga organizira SMSO.“;

(2)

v členu 13 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z EU BAM Rafah za obdobje od 25. novembra 2005 do 31. decembra 2011, znaša 21 570 000 EUR.

Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z EU BAM Rafah za obdobje od 1. januarja 2012 do 30. junija 2012, znaša 970 000 EUR.“;

(3)

v členu 16 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Veljati preneha 30. junija 2012.“.

21.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/54

(1)

Svet je 14. novembra 2005 sprejel Skupni ukrep 2005/797/SZVP (1) o Policijski misiji Evropske unije za Palestinska ozemlja (EUPOL COPPS), nazadnje spremenjen s Sklepom 2009/955/SZVP (2) in s prenehanjem veljavnosti 31. decembra 2010.

(2)

Svet je 17. decembra 2010 sprejel Sklep 2010/784/SZVP (3) o nadaljevanju izvajanja Policijske misije Evropske unije za Palestinska ozemlja s 1. januarjem 2011, s prenehanjem veljavnosti 31. decembra 2011.

(3)

Politični in varnostni odbor (PVO) je 8. novembra 2011 priporočil tehnično nadaljevanje izvajanja EUPOL COPPS misije za dodatnih šest mesecev.

(4)

Na podlagi sedanjega mandata misije EUPOL COPPS bi se moralo njeno izvajanje nadaljevati, in sicer v obdobju od 1. januarja do 30. junija 2012.

(5)

Prav tako je za isto obdobje treba določiti referenčne finančne zneske za kritje odhodkov misije EUPOL COPPS.

(6)

Misija EUPOL COPPS se bo izvajala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije, kot je navedeno v členu 21 Pogodbe –

1.

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Varnost

1.   Poveljnik civilne operacije usmerja načrtovanje varnostnih ukrepov vodje misije in zagotavlja, da se ti ukrepi za misijo EUPOL COPPS ustrezno in učinkovito izvajajo v skladu s členi 5, 6 in 9, pri tem pa se usklajuje z Varnostnim direktoratom Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD).

2.   Vodja misije je odgovoren za varnost misije EUPOL COPPS in zagotavljanje skladnosti z minimalnimi varnostnimi zahtevami, ki se uporabljajo za misijo EUPOL COPPS, v skladu s politiko Unije v zvezi z varnostjo osebja, napotenega v operativni vlogi izven Unije v skladu z naslovom V Pogodbe in s tem povezanimi instrumenti.

3.   Vodji misije pomaga višji uradnik za varnost misije (SMSO), ki poroča vodji misije in bo vzdrževal tesne delovne stike z Varnostnim direktoratom ESZD.

4.   Osebje misije EUPOL COPPS pred začetkom dela opravi obvezno varnostno usposabljanje v skladu z OPLAN. Osebju se na območju namestitve prav tako zagotovi redno osvežilno usposabljanje, ki ga organizira SMSO.“;

2.

odstavek 1 člena 13 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z misijo EUPOL COPPS v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2011 je 8 250 000 EUR.

Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z misijo EUPOL COPPS v obdobju od 1. januarja do 30. junija 2012 je 4 750 000 EUR.“;

3.

drugi odstavek člena 16 se nadomesti z naslednjim:

„Veljati preneha 30. junija 2012.“.

21.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/55

(1)

Svet je dne 26. aprila 2010 sprejel Sklep 2010/232/SZVP.

(2)

Podatki o podjetju s seznama iz Priloge I k Sklepu 2010/232/SZVP bi morali biti posodobljeni.

(3)

Zato je potrebno ustrezno spremeniti Prilogo I k Sklepu 2010/232/SZVP –

21.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/56

(1)

Svet je dne 22. decembra 2010 sprejel Sklep 2010/800/SZVP, s katerim so bili uvedeni omejevalni ukrepi proti Demokratični ljudski republiki Koreji.

(2)

Svet je podrobno pregledal sezname oseb in subjektov iz prilog II in III Sklepa 2010/800/SZVP, za katere se uporabljata člena 4(1)(b) in (c) ter 5(1)(b) in (c) navedenega sklepa.

(3)

Svet je sklenil, da bi bilo treba za osebe in subjekte iz prilog II in III Sklepa 2010/800/SZVP še naprej uporabljati posebne omejevalne ukrepe, določene v navedenem sklepu.

(4)

Svet je tudi sklenil, da bi bilo treba spremeniti podatke o subjektu iz Priloge II Sklepa 2010/800/SZVP.

(5)

Nadalje je Svet sklenil, da bi bilo treba na seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz prilog II in IV Sklepa 2010/800/SZVP, uvrstiti dodatne osebe in subjekte.

(6)

Zato bi bilo treba sezname oseb in subjektov iz prilog II in III Sklepa 2010/800/SZVP temu ustrezno posodobiti –

21.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/61

(1)

V skladu s členom 36 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1528/2007 je Kenija 16. februarja 2011 zahtevala odstopanje od pravil o poreklu iz navedene priloge za obdobje enega leta. Kenija je 20. septembra 2011 predložila dodatne informacije v zvezi z zahtevkom. Zahtevek zadeva celotno količino 2 000 ton filetov tuna iz tarifne številke HS 1604. Zahtevek je bil vložen, ker sta se ulov in dobava surovega tuna s poreklom zmanjšala ter zaradi problema piratstva.

(2)

Po informacijah, ki jih je predložila Kenija, je ulov surovega tuna s poreklom nenavadno majhen celo v primerjavi z običajnimi sezonskimi nihanji in je privedel do zmanjšanja proizvodnje filetov tuna. Poleg tega je Kenija izpostavila tveganje zaradi piratstva pri dobavi surovega tuna. Zaradi teh neobičajnih razmer Kenija v določenem obdobju ne more izpolnjevati pravil o poreklu iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1528/2007.

(3)

Za zagotovitev neprekinjenega uvoza proizvodov iz držav AKP v Unijo in tekočega prehoda od Sporazuma o partnerstvu AKP-ES k Sporazumu o določitvi okvira za Sporazum o začasnem gospodarskem partnerstvu (Sporazum o začasnem partnerstvu VAS-EU) je treba odobriti novo odstopanje z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2011.

(4)

Začasno odstopanje od pravil o poreklu iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1528/2007 ne bi povzročilo resne škode obstoječi industriji Skupnosti ob upoštevanju zadevnega uvoza, če se spoštujejo nekateri pogoji v zvezi s količinami, nadzorom in trajanjem.

(5)

Zato je odobritev začasnega odstopanja iz člena 36(1)(a) Priloge II k Uredbi (ES) št. 1528/2007 upravičena.

(6)

Keniji bo odobreno samodejno odstopanje od pravil o poreklu za filete tuna iz tarifne številke HS 1604 v skladu s členom 41(8) Protokola o poreklu, priloženega k Sporazumu o začasnem partnerstvu VAS–EU, ko začne navedeni sporazum veljati ali se začasno uporabljati.

(7)

V skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 1528/2007 se pravila o poreklu iz Priloge II k navedeni uredbi in odstopanja od njih nadomestijo s pravili Sporazuma o začasnem partnerstvu VAS–EU, katerega začetek veljavnosti ali začasna uporaba sta predvidena za leto 2012. Zato se mora to odstopanje uporabljati do 31. decembra 2011. Za leto 2011 naj bi se odstopanje še odobrilo, vendar bo celotni položaj, vključno s stanjem ratifikacije začasnega sporazuma o partnerstvu VAS-EU, ponovno ocenjen leta 2012.

(8)

V skladu s členom 41(8) Protokola o poreklu, priloženega k Sporazumu o začasnem partnerstvu VAS–EU, je samodejno odstopanje od pravil o poreklu omejeno na letno kvoto 2 000 ton filetov tuna za države, ki so parafirale Sporazum o začasnem partnerstvu VAS–EU (Kenija, Uganda, Tanzanija, Ruanda in Burundi). Kenija je edina država regije, ki trenutno izvaža filete tuna v Unijo. Zato je primerno, da se Keniji odobri odstopanje v skladu s členom 36 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1528/2007 v zvezi z 2 000 tonami filetov tuna, kar ne presega celotne letne kvote, odobrene regiji VAS na podlagi Sporazuma o začasnem partnerstvu VAS-EU.

(9)

V skladu s tem je treba Keniji odobriti odstopanje v zvezi z 2 000 tonami filetov tuna za obdobje enega leta.

(10)

Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (2) določa pravila v zvezi z upravljanjem tarifnih kvot. Zaradi učinkovitega upravljanja, ki ga v tesnem sodelovanju izvajajo organi Kenije, carinski organi držav članic in Komisija, je treba navedena pravila smiselno uporabljati za količine, uvožene v skladu z odstopanjem, odobrenim s tem sklepom.

(11)

Za zagotovitev učinkovitega spremljanja izvajanja odstopanja morajo organi Kenije Komisiji redno sporočati podrobne podatke o izdanih potrdilih o gibanju blaga EUR.1.

(12)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

21.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/64

(1)

Odločba 2009/470/ES določa postopke za dodelitev finančnega prispevka Unije za programe za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje živalskih bolezni in zoonoz.

(2)

Odločba Komisije 2008/341/ES z dne 25. aprila 2008 o določitvi meril Skupnosti za nacionalne programe za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje nekaterih živalskih bolezni in zoonoz (2) določa, da morajo programi za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje živalskih bolezni in zoonoz iz Priloge k navedeni odločbi, ki jih države članice predložijo Komisiji, izpolnjevati vsaj merila iz Priloge k Odločbi 2008/341/ES, da bi bili odobreni v skladu z ukrepi iz člena 27(1) Odločbe 2009/470/ES.

(3)

S Sklepom Komisije 2010/712/EU z dne 23. novembra 2010 o odobritvi letnih in večletnih programov ter finančnega prispevka Unije za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje nekaterih živalskih bolezni in zoonoz, ki so jih države članice predložile za leto 2011 in naslednja leta (3), so bili odobreni nekateri nacionalni programi ter določena stopnja in najvišji znesek finančnega prispevka Unije za vsak program, ki so ga predložile države članice.

(4)

Komisija je ocenila poročila držav članic o izdatkih za navedene programe. Rezultati navedene ocene kažejo, da nekatere države članice dodeljenih sredstev za leto 2011 ne bodo porabile v celoti, druge pa jih bodo porabile več.

(5)

Nekatere države članice so obvestile Komisijo, da glede na sedanji finančni položaj potrebujejo dodatno podporo za izplačilo nadomestil lastnikom izločenih živali ter druge ukrepe, financirane na ravni 50 %, da se zagotovi kontinuiteta veterinarskih programov, ki jih sofinancira EU, in ohrani pozitiven trend v zvezi z različnimi boleznimi.

(6)

Komisija je preučila zahtevke za povečano stopnjo financiranja ob upoštevanju veterinarskih razmer in razpoložljivosti sredstev sedanjega finančnega leta ter sklenila, da je za upravičene ukrepe, ki se financirajo na ravni 50 %, primerno okrepiti podporo s spremembo stopnje financiranja na 60 %.

(7)

Zato je treba finančni prispevek Unije za številne nacionalne programe prilagoditi. Primerno je, da se dodeljena sredstva iz nacionalnih programov, ki ne bodo porabljena v celoti, prerazporedijo za tiste, pri katerih bo dodeljeni znesek presežen. Prerazporeditev mora temeljiti na najnovejših podatkih o odhodkih, ki so v zadevnih državah članicah dejansko nastali.

(8)

Poleg tega je Portugalska predložila spremenjeni program za izkoreninjenje goveje bruceloze, Latvija je predložila spremenjeni program za nadzor salmoneloze, Romunija in Slovaška sta predložili spremenjena programa za nadzor in spremljanje klasične prašičje kuge, Danska je predložila spremenjeni program spremljanja aviarne influence pri perutnini in divjih pticah, Belgija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Irska, Španija, Francija, Italija, Ciper, Latvija, Luksemburg, Madžarska, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo so predložili spremenjene programe za transmisivne spongiformne encefalopatije (TSE), govejo spongiformno encefalopatijo (BSE) in praskavec, Romunija, Slovenija in Finska pa so predložile spremenjene programe za izkoreninjenje stekline.

(9)

Komisija je navedene spremenjene programe ocenila z veterinarskega in finančnega vidika. Ugotovljeno je bilo, da so skladni z ustrezno veterinarsko zakonodajo Unije in zlasti z merili iz Priloge k Odločbi 2008/341/ES. Zato je treba spremenjene programe odobriti.

(10)

Sklep 2010/712/EU je zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

program, ki ga je 26. julija 2011 predložila Belgija;

(b)

program, ki ga je 8. marca 2011 predložila Latvija.

(a)

program, ki ga je 7. oktobra 2011 predložila Romunija;

(b)

program, ki ga je 21. novembra 2011 predložila Slovaška.

(a)

program, ki ga je 15. junija 2011 predložila Belgija;

(b)

program, ki ga je 17. junija 2011 predložila Češka;

(c)

program, ki ga je 8. junija 2011 predložila Danska;

(d)

program, ki ga je 14. junija 2011 predložila Nemčija;

(e)

program, ki ga je 27. junija 2011 predložila Estonija;

(f)

program, ki ga je 29. junija 2011 predložila Irska;

(g)

program, ki ga je 1. julija 2011 predložila Španija;

(h)

program, ki ga je 13. julija 2011 predložila Francija;

(i)

program, ki ga je 22. junija 2011 predložila Italija;

(j)

program, ki ga je 30. junija 2011 predložil Ciper;

(k)

program, ki ga je 28. junija 2011 predložila Latvija;

(l)

program, ki ga je 24. junija 2011 predložil Luksemburg;

(m)

program, ki ga je 29. junija 2011 predložila Madžarska;

(n)

program, ki ga je 30. junija 2011 predložila Nizozemska;

(o)

program, ki ga je 29. junija 2011 predložila Avstrija;

(p)

program, ki ga je 28. junija 2011 predložila Poljska;

(q)

program, ki ga je 29. junija 2011 predložila Portugalska;

(r)

program, ki ga je 8. junija 2011 predložila Slovenija;

(s)

program, ki ga je 30. junija 2011 predložila Slovaška;

(t)

program, ki ga je 22. junija 2011 predložila Finska;

(u)

program, ki ga je 20. junija 2011 predložila Švedska;

(v)

program, ki ga je 28. junija 2011 predložilo Združeno kraljestvo.

(a)

program, ki ga je 23. septembra 2011 predložila Romunija;

(b)

program, ki ga je 15. septembra 2011 predložila Finska.

1.

člen 1 se spremeni:

2.

člen 2 se spremeni:

3.

člen 3 se spremeni:

4.

člen 4 se spremeni:

5.

člen 5 se spremeni:

6.

člen 6 se spremeni:

7.

člen 8 se spremeni:

8.

člen 9 se spremeni: