31.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 286/1

(1)

Uredba (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (3), je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker so potrebne dodatne spremembe, bi bilo treba navedeno uredbo zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

Ugotovljeno je, da stalne emisije snovi, ki tanjšajo ozonski plašč (ODS), povzročajo znatno škodo ozonskemu plašču. Obstajajo jasni dokazi o manjši obremenitvi ozračja s snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč, in opaziti je mogoče nekaj zgodnjih znakov obnovitve ozonske plasti v stratosferi. Ozonska plast pa se po napovedih pred sredino 21. stoletja ne bo obnovila na raven koncentracij ozona pred letom 1980. Povečano sevanje UV-B, ki je posledica tanjšanja ozonskega plašča, je zato še vedno resna grožnja zdravju in okolju. Hkrati ima večina teh snovi velik potencial globalnega segrevanja in so dejavniki, ki prispevajo k višanju temperature Zemlje. Zato je treba sprejeti nadaljnje učinkovite ukrepe za zaščito zdravja ljudi in okolja pred škodljivimi učinki teh emisij ter za preprečitev, da se ozonska plast obnovi še pozneje.

(3)

Glede na svojo odgovornost za okolje in trgovino je Skupnost skladno z Odločbo Sveta 88/540/EGS (4) postala pogodbenica Dunajske konvencije o zaščiti ozonskega plašča in Montrealskega protokola o snoveh, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (v nadaljnjem besedilu: Protokol).

(4)

Številne snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, so toplogredni plini, vendar niso zajeti v Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja ter njenem Kjotskem protokolu zaradi domneve, da se bo uporaba teh snovi s Protokolom postopoma opustila. Kljub napredku, ki je bil dosežen s Protokolom, je treba opustitev snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, v Evropski uniji in na svetovni ravni še vedno izpeljati do konca, hkrati pa upoštevati, da imajo številna sedanja nadomestila za snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, visok potencial globalnega segrevanja. Zato je treba povsod, kjer so na voljo tehnično dosegljiva nadomestila z nizkim potencialom globalnega segrevanja, kar najbolj zmanjšati in izkoreniniti proizvodnjo in uporabo snovi, ki tanjšajo ozonski plašč.

(5)

Pogodbenice Protokola so sprejele dodatne ukrepe za zaščito ozonskega plašča, nazadnje na zasedanju v Montrealu septembra 2007 in v Dohi novembra 2008. Treba je ukrepati na ravni Skupnosti za izpolnitev obveznosti Skupnosti po Protokolu in še zlasti za izvedbo pospešenega postopnega opuščanja delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, pri tem pa ustrezno upoštevati tveganja zaradi postopnega uvajanja nadomestil z visokim potencialom globalnega segrevanja.

(6)

Zaradi pomislekov, ki jih je Znanstvena skupina za presojo navedla v poročilu za leto 2006 glede vse večje proizvodnje in porabe delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov v državah v razvoju, so pogodbenice Protokola na 19. zasedanju leta 2007 sprejele Sklep XIX/6, v katerem je predpisan načrt za pospešeno postopno opuščanje delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov. V skladu z navedenim sklepom bi bilo treba datum opustitve proizvodnje prestaviti z leta 2025 na leto 2020.

(7)

V skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000 se čisti delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki od leta 2010 ne smejo več uporabljati za vzdrževanje ali servisiranje opreme za hlajenje in klimatizacijo. Da bi čim bolj zmanjšali tveganje za nezakonito uporabo čistih delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov v reciklirani ali predelani obliki, bi bilo treba pri vzdrževanju ali servisiranju uporabljati le predelane ali reciklirane snovi. Ponovno prodajo recikliranih delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov bi bilo treba prepovedati, saj se reciklirani delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki smejo uporabljati le, kadar so zajeti iz takšne opreme in jih uporabi podjetje, ki je opravilo ali naročilo zajem. Zaradi doslednosti bi morala ta izjema veljati tudi za toplotne črpalke.

(8)

Glede na široko dostopnost tehnologij in nadomestil za snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, je treba v nekaterih primerih zagotoviti strožje ukrepe nadzora, kakor so predvideni v Uredbi (ES) št. 2037/2000 in Protokolu.

(9)

Uredba (ES) št. 2037/2000 je določala postopno opuščanje proizvodnje in dajanja na trg klorofluoroogljikovodikov, drugih popolnoma halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, halonov, ogljikovega tetraklorida, 1,1,1-trikloroetana, delno halogeniranih bromofluoroogljikovodikov, bromoklorometana in metilbromida, s tem pa je bilo prepovedano dajanje na trg teh snovi ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo te snovi. Zdaj je tudi primerno, da se prepoved postopoma razširi na uporabo teh snovi za vzdrževanje ali servisiranje takšne opreme.

(10)

Komisija bi morala pod nekaterimi pogoji odobriti izjeme za laboratorijske in analitske uporabe bistvenega pomena, tudi po postopni opustitvi nadzorovanih snovi. Sklep X/14 pogodbenic Protokola določa zlasti merila za odobritev izjem za navedene uporabe. Komisija bi morala biti pooblaščena za določitev pogojev za laboratorijske in analitske uporabe bistvenega pomena. Da bi preprečili povečanje količin, ki se uporabljajo za te namene, se proizvajalcem in uvoznikom ne bi smelo dovoliti, da bi znatno povečali količine, dane na trg. V to uredbo bi bilo treba vključiti posebne pogoje, ki so jih pogodbenice določile za dajanje snovi na trg za navedene uporabe, da se zagotovi skladnost z njimi.

(11)

Nadomestljivost metilbromida se je pokazala v občutnejšem zmanjšanju njegove proizvodnje in porabe v primerjavi s Protokolom ter v Odločbi Komisije 2008/753/ES z dne 18. septembra 2008 o nevključitvi metilbromida v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o preklicu registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedeno snov (5) ter v Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (6). Popolnoma bi bilo treba opustiti izjemo za nujne uporabe metilbromida, obenem pa začasno dopustiti možnost za odobritev odstopanja v izrednih razmerah ob nepričakovanih izbruhih škodljivcev ali bolezni, kadar je taka uporaba v nujnih primerih dovoljena v skladu z Direktivo Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (7) in Direktivo 98/8/ES. V takih primerih bi bilo treba določiti ukrepe, s katerimi bi karseda zmanjšali emisije, kot je na primer uporaba dejansko neprepustnih prevlek pri zaplinjevanju zemlje.

(12)

Glede na Uredbo Komisije (ES) št. 2032/2003 z dne 4. novembra 2003 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z dajanjem biocidnih pripravkov v promet (8), ki od 1. septembra 2006 prepoveduje uporabo metilbromida kot biocida, in Sklep 2008/753/ES, ki po 18. marcu 2010 prepoveduje uporabo metilbromida kot fitofarmacevtskega sredstva, bi bilo treba z 18. marcem 2010 prepovedati tudi uporabo metilbromida za karantenske ukrepe in predtovorna opravila.

(13)

Protokol v členu 2F(7) od pogodbenic zahteva, da si prizadevajo za omejitev uporabe delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov na tisto uporabo, pri kateri ni na voljo okoljsko primernejših nadomestnih snovi ali tehnologij. Glede na razpoložljive druge in nadomestne tehnologije je mogoče še bolj omejiti dajanje na trg in uporabo delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov ter izdelkov in opreme, ki jih vsebujejo ali so od njih odvisni. Sklep VI/13 pogodbenic Protokola določa, da se pri vrednotenju nadomestnih snovi za delno halogenirane klorofluoroogljikovodike upoštevajo dejavniki, kakršni so dejavnik škodljivosti za ozon, energetska učinkovitost, možna vnetljivost, strupenost, potencial globalnega segrevanja in možni vplivi na učinkovito uporabo in postopno opuščanje klorofluoroogljikovodikov in halonov. Pogodbenice so v navedenem sklepu ugotovile, da bi bilo treba za zaščito ozonskega plašča in zaradi možnosti nadomeščanja znatno zaostriti nadzor nad delno halogeniranimi klorofluoroogljikovodiki iz Protokola.

(14)

Nadzorne ukrepe v zvezi z izdelki in opremo, ki vsebujejo nadzorovane snovi, bi bilo treba razširiti na izdelke in opremo, ki so odvisni od teh snovi, da se prepreči izogibanje omejitvam, ki jih določa ta uredba. Z vključitvijo izdelkov in opreme, pri katerih je zaradi oblike, uporabe ali ustreznega delovanja potrebna prisotnost nadzorovanih snovi, se prepreči morebitna priložnost za dajanje na trg, uvoz ali izvoz izdelkov ali opreme, ki tisti trenutek ne vsebujejo nadzorovanih snovi, vendar jih bo treba pozneje ponovno napolniti. Poleg tega bi bilo treba odpraviti izjeme za izdelke in opremo, proizvedene pred začetkom veljavnosti nadzornih ukrepov, saj niso več ustrezni in lahko pomenijo tveganje za nezakonito dajanje na trg ali trgovino.

(15)

Nadzorovane snovi ter izdelki in oprema, ki jih vsebujejo ali so od njih odvisni, se iz držav, ki niso pogodbenice Protokola, ne bi smeli uvažati. Poleg tega bi bilo treba izvoz izdelkov in opreme, ki vsebujejo delno halogenirane klorofluoroogljikovodike ali so od njih odvisni, po začetku veljavnosti prepovedi uporabe teh izdelkov in opreme ali nadzorovanih snovi za njihovo vzdrževanje ali servisiranje v Skupnosti prepovedati, da se prepreči kopičenje teh snovi v državah, kjer ni na voljo ustreznih obratov za uničevanje.

(16)

Sistem za dajanje dovoljenj za nadzorovane snovi vključuje tudi dovoljenja za izvoz nadzorovanih snovi, da bi izboljšali spremljanje in nadzor trgovine s snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč, ter omogočili izmenjavo informacij med pogodbenicami. Sistem za dajanje dovoljenj bi bilo treba razširiti na izdelke in opremo, ki vsebujejo nadzorovane snovi ali so od njih odvisni.

(17)

Da bi izboljšali spremljanje in nadzor trgovine, bi moralo dajanje dovoljenj poleg vstopa blaga na carinsko območje za sprostitev v prosti promet v Skupnosti zajemati tudi vstop v skladu z drugimi carinskimi postopki ali za carinsko dovoljeno rabo in uporabo. Tranzit preko carinskega območja Skupnosti, začasna hramba, carinsko skladiščenje in postopki proste cone bi morali biti še vedno mogoči brez dovoljenja, da se prepreči nepotrebno breme za upravljavce in carinske organe. Državi članici, ki ni del carinskega območja Skupnosti ali ni zajeta v tej uredbi, je pa ratificirala Protokol, se za tovor, ki je namenjen v to državo članico ali iz nje, ne bi smelo naložiti nepotrebnih bremen v zvezi z licenciranjem in poročanjem, če so izpolnjene zahteve te uredbe in Protokola.

(18)

Komisija bi morala imeti pred izdajo uvoznih in izvoznih dovoljenj možnost, da pri pristojnih organih zadevne tretje države preveri, ali bi nameravana transakcija izpolnjevala veljavne obveznosti v tej državi, da se prepreči nezakonita in neželena trgovina.

(19)

Direktiva Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (9), Direktiva 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 1999 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov (10) in Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (11) določajo označevanje snovi, opredeljenih kot snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, ter označevanje zmesi, ki vsebujejo takšne snovi. Ker se snovi, ki tanjšajo ozonski plašč in so proizvedene za uporabo kot surovina in predelovalno sredstvo ter za laboratorijsko in analitsko uporabo, lahko sprostijo v prosti promet v Skupnosti, bi jih bilo treba razlikovati od snovi, proizvedenih za druge uporabe, da se preprečijo zlorabe uporabe nadzorovanih snovi za surovine, kot predelovalnih sredstev ali za laboratorijsko in analitsko uporabo, za uporabe, ki na podlagi te uredbe niso nadzorovane. Poleg tega bi bilo treba med vzdrževanjem ali servisiranjem označiti tudi izdelke in opremo, ki vsebujejo take snovi ali so od njih odvisni, da so končni uporabniki obveščeni in da je izvrševanje te uredbe lažje.

(20)

Da bi se zmanjšali izpusti nadzorovanih snovi v ozračje, bi bilo treba sprejeti ukrepe za zajem uporabljenih nadzorovanih snovi in preprečitev uhajanja nadzorovanih snovi.

(21)

Protokol zahteva poročanje o trgovini s snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč. Zato bi bilo treba od proizvajalcev, uvoznikov in izvoznikov nadzorovanih snovi zahtevati letno poročanje. Da bi Komisiji omogočili racionalizacijo postopkov poročanja za izpolnitev določil Protokola in se izognili podvajanju postopkov, bi morali tudi obrati za uničevanje poročati neposredno Komisiji. Da bi zagotovili izpolnitev obveznosti poročanja na podlagi Protokola in izboljšali njihovo praktično uporabo, bi morala biti Komisija pooblaščena za spreminjanje obveznosti poročanja za države članice in podjetja. Glede na predviden razvoj internetnih orodij poročanja bi morala Komisija po potrebi zasnovati ukrepe za prilagoditev obveznosti poročanja, kakor hitro bodo ustrezna orodja poročanja na voljo.

(22)

Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v državah članicah ureja Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (12), varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v Komisiji pa ureja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (13), zlasti glede zahtev po zaupnosti in varnosti obdelave, prenosa osebnih podatkov s Komisije na države članice, zakonitosti obdelave ter pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, dostopa do osebnih podatkov in njihovega popravljanja.

(23)

Države članice bi morale izvajati inšpekcijske preglede, pri katerih se uporablja pristop, temelječ na tveganju, da zagotovijo izpolnjevanje vseh določb te uredbe in so zato pri tem usmerjene na tiste dejavnosti, ki pomenijo največje tveganje za nezakonito trgovino ali emisije nadzorovanih snovi. Priporočilo 2001/331/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o minimalnih merilih za okoljsko inšpekcijo v državah članicah (14) bi moralo predstavljati usmeritev za države članice pri opravljanju inšpekcijskih pregledov.

(24)

Glede na nenehne inovacije v sektorjih, ki so zajeti v tej uredbi, bi morala Komisija redno opravljati pregled te uredbe ter po potrebi podati predloge, zlasti o predvidenih izjemah in odstopanjih, ko bodo na voljo tehnično in ekonomsko dosegljiva nadomestila za uporabo nadzorovanih snovi, da bi še okrepila zaščito ozonske plasti in hkrati zmanjšala emisije toplogrednih plinov. Da bi zagotovili izpolnjevanje določb Protokola, bi morala biti Komisija pooblaščena, da priloge k tej uredbi uskladi s sklepi pogodbenic, zlasti s tistimi, ki se nanašajo na odobrene metode uničevanja, pogoje za dajanje nadzorovanih snovi na trg za laboratorijske in analitske uporabe bistvenega pomena ter postopke, pri katerih se nadzorovane snovi lahko uporabljajo kot predelovalna sredstva.

(25)

Ukrepe za izvajanje te uredbe bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (15).

(26)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za določitev oblike in vsebine oznak za nadzorovane snovi, ki so proizvedene, dane na trg ali se uporabljajo kot surovine, predelovalno sredstvo ali za laboratorijsko in analitsko uporabo; za spremembo Priloge III glede postopkov, pri katerih se lahko nadzorovane snovi uporabljajo kot predelovalna sredstva; za spremembo največjih količin nadzorovanih snovi, ki se lahko uporabijo kot predelovalna sredstva ali izločijo iz uporab kot predelovalna sredstva; za spremembo Priloge V o pogojih za dajanje na trg in nadaljnjo distribucijo nadzorovanih snovi za laboratorijsko in analitsko uporabo; za določitev mehanizma za določitev kvot nadzorovanih snovi za laboratorijsko in analitsko uporabo; za spremembo Priloge VI glede sprejema sprememb in časovnih okvirov za postopno opuščanje nujne uporabe halonov; za spremembo navedb, ki jih je potrebno navesti v zahtevku za izdajo dovoljenja; za sprejem dodatnih ukrepov za spremljanje trgovine z nadzorovanimi snovmi ali novimi snovmi ter z izdelki ali opremo, ki vsebujejo nadzorovane snovi ali so od njih odvisni; za sprejem pravil, ki veljajo za sprostitev v prosti promet v Skupnosti izdelkov in opreme, ki so uvoženi iz države, ki ni pogodbenica Protokola in so bili proizvedeni z uporabo nadzorovanih snovi; za spremembo Priloge VII o tehnologijah uničevanja; za določitev seznama izdelkov in opreme, za katere bi morala biti zajem za uničenje ali uničenje brez predhodnega zajetja nadzorovanih snovi tehnično in gospodarsko izvedljiva in zato obvezna; za sprejetje pogojev za minimalno usposobljenost osebja; za določitev seznama tehnologij in praks, s katerimi bi podjetja preprečila in čim bolj zmanjšala uhajanje in emisije nadzorovanih snovi; za vključitev novih snovi v Prilogo II in za spreminjanje obveznosti poročanja za države članice in podjetja. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(27)

Direktiva 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih (16) in Direktiva Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (17) določata ukrepe o okolju prijaznem odstranjevanju in predelavi odpadkov ter o nadzoru nad nevarnimi odpadki. V zvezi s tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti snovem, ki tanjšajo ozonski plašč, v odpadkih, nastalih pri gradnji in rušenju, ter v opremi s področja uporabe Direktive 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (18). V skladu s Protokolom se lahko za uničevanje nadzorovanih snovi uporabljajo le tehnologije, ki jih odobrijo pogodbenice. V to uredbo bi bilo zato treba vključiti s tem povezane sklepe pogodbenic, da bi zagotovili uporabo zgolj teh tehnologij pod pogojem, da je njihova uporaba skladna z zakonodajo Skupnosti in nacionalno zakonodajo o odpadkih.

(28)

Vzpostaviti bi bilo treba prilagodljiv mehanizem za uvedbo obveznosti poročanja o snoveh, ki so opredeljene kot snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, da se omogoči presoja, kako obsežen je njihov vpliv na okolje, in zagotovi, da za nove snovi, za katere je bil ugotovljen precejšen dejavnik škodljivosti za ozon, veljajo nadzorni ukrepi. V tem pogledu bi bilo treba posebno pozornost nameniti vlogi zelo kratkoživih snovi; zlasti bi bilo treba upoštevati oceno Programa Združenih narodov za okolje in Svetovne meteorološke organizacije o ozonu iz leta 2006 (UNEP/WMO), ki ugotavlja, da je dejavnik škodljivosti za ozon pri teh snoveh večji, kot je bilo sprva ocenjeno.

(29)

Države članice bi morale določiti pravila o kaznih za primere kršitev določb te uredbe in zagotoviti, da se pravila izvajajo. Te kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(30)

Ker ciljev te uredbe, in sicer zagotovitve upoštevanja obveznosti Skupnosti kot pogodbenice Protokola, ter soočanja s čezmejnimi okoljskimi težavami, ki imajo globalne učinke ob hkratnem reguliranju trgovine v Skupnosti in izven nje s snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč ter s proizvodi in opremo, ki vsebujejo te snovi ali so od njih odvisni, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in ker jih zato lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev –

1.

„Protokol“ pomeni Montrealski protokol iz leta 1987 o snoveh, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, kakor je bil nazadnje spremenjen in prilagojen;

2.

„pogodbenica“ pomeni vsako pogodbenico Protokola;

3.

„država, ki ni pogodbenica Protokola“ v zvezi z določeno nadzorovano snovjo pomeni vsako državo ali organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki jih ne zavezujejo določbe protokola, veljavne za to snov;

4.

„nadzorovane snovi“ pomenijo snovi, navedene v Prilogi I, vključno z njihovimi izomeri, samostojne ali v mešanici, še čiste, zajete, reciklirane ali predelane;

5.

„klorofluoroogljikovodiki“ pomenijo nadzorovane snovi, navedene v skupini I Priloge I, vključno z njihovimi izomeri;

6.

„haloni“ pomenijo nadzorovane snovi, navedene v skupini III Priloge I, vključno z njihovimi izomeri;

7.

„ogljikov tetraklorid“ pomeni nadzorovano snov, opredeljeno v skupini IV Priloge I;

8.

„metilbromid“ pomeni nadzorovano snov, opredeljeno v skupini VI Priloge I;

9.

„delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki“ pomenijo nadzorovane snovi, navedene v skupini VIII Priloge I, vključno z njihovimi izomeri;

10.

„nove snovi“ pomenijo snovi, navedene v Prilogi II, samostojne ali v mešanici, še čiste, zajete, reciklirane ali predelane;

11.

„surovina“ pomeni vsako nadzorovano snov ali novo snov, ki gre skozi kemijsko preobrazbo v procesu, v katerem je njena prvotna sestava povsem spremenjena, in katere emisije so zanemarljive;

12.

„predelovalna sredstva“ pomenijo nadzorovane snovi, ki se uporabljajo kot kemijska predelovalna sredstva za področja uporabe, navedena v Prilogi III;

13.

„proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki proizvaja nadzorovane ali nove snovi v Skupnosti;

14.

„proizvodnja“ pomeni količino proizvedenih nadzorovanih snovi ali novih snovi, tudi količino, ki namerno ali nenamerno nastane kot stranski proizvod, razen če se ta stranski proizvod uniči med proizvodnim procesom ali po dokumentiranem postopku ter se zagotovi skladnost s to uredbo in zakonodajo Skupnosti ter nacionalno zakonodajo o odpadkih. Za „proizvodnjo“ se ne štejejo količine, ki so zajete, reciklirane ali predelane, niti neznatne količine, ki so neizogibno prisotne v izdelkih v sledovih ali se izločijo med proizvodnjo;

15.

„dejavnik škodljivosti za ozon“ ali „ODP“ pomeni številko, opredeljeno v prilogah I in II, ki pomeni merilo za možni učinek vsake nadzorovane ali nove snovi na tanjšanje ozonskega plašča;

16.

„obračunska raven“ je količina nadzorovane snovi iz iste skupine v Prilogi I in je določena tako, da se teža vsake nadzorovane snovi pomnoži z njenim dejavnikom škodljivosti za ozon in se tako dobljene vrednosti seštejejo;

17.

„industrijska racionalizacija“ pomeni prenos vse ali dela obračunske ravni proizvodnje enega proizvajalca na drugega med pogodbenicami ali znotraj države članice, zato da se kar najbolj poveča ekonomska učinkovitost ali se tako odzove na pričakovane primanjkljaje v oskrbi zaradi zapiranja obratov;

18.

„uvoz“ pomeni vstop snovi, izdelkov in opreme iz te uredbe na carinsko območje Skupnosti, če gre za ozemlje države članice, ki je ratificirala Protokol in v kateri se uporablja ta uredba;

19.

„izvoz“ pomeni izstop snovi, izdelkov in opreme iz te uredbe, ki imajo status blaga Skupnosti, ali ponoven izvoz snovi, izdelkov in opreme iz te uredbe, če imajo status, ki ni status blaga Skupnosti, s carinskega območja Skupnosti, če gre za ozemlje države članice, ki je ratificirala Protokol in v kateri se uporablja ta uredba;

20.

„dajanje na trg“ pomeni oskrbovanje ali dajanje snovi na voljo tretjim osebam znotraj Skupnosti za plačilo ali brezplačno in vključuje sprostitev v prosti promet v Skupnosti, kakor je navedeno v Uredbi (ES) št. 450/2008. Kar zadeva izdelke in opremo, ki so del nepremičnine ali del prevoznega sredstva, to velja le za prvo dobavo ali dajanje na voljo znotraj Skupnosti;

21.

„uporaba“ pomeni uporabo nadzorovanih ali novih snovi v proizvodnji pri vzdrževanju ali servisiranju, vključujoč ponovno polnjenje izdelkov in opreme ali v drugih procesih;

22.

„toplotna črpalka“ pomeni napravo ali napeljavo, ki pri nizki temperaturi zbira toploto iz zraka, vode ali zemlje in jo dobavlja;

23.

„zajem“ pomeni zbiranje in hranjenje nadzorovanih snovi iz izdelkov in opreme ali posod med vzdrževanjem ali servisiranjem ali pred odstranitvijo;

24.

„recikliranje“ pomeni ponovno uporabo zajetih nadzorovanih snovi po osnovnem procesu čiščenja;

25.

„predelava“ pomeni ponovno obdelavo zajete nadzorovane snovi, da bi dobila enake lastnosti kot čista snov glede na namen uporabe;

26.

„podjetje“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo ki:

27.

„karantenski ukrepi“ pomenijo uporabe, namenjene preprečevanju vnosa, utrditve ali širjenja karantenskih škodljivcev (vključno z boleznimi) ali zagotavljanju njihovega uradnega nadzora, kadar:

28.

„predtovorna opravila“ pomenijo tiste nekarantenske ukrepe, ki se uporabljajo do 21 dni pred izvozom, da so izpolnjene uradne zahteve države uvoznice ali uradne zahteve države izvoznice, ki so bile v veljavi pred 7. decembrom 1995. Uradne zahteve so zahteve, ki jih izpolni ali odobri nacionalni organ za varstvo rastlin, živali, okolja, zdravja ali skladiščnih izdelkov;

29.

„izdelki in oprema, odvisni od nadzorovanih snovi“ pomenijo izdelke in opremo, ki ne delujejo brez nadzorovanih snovi, ne zajemajo pa izdelkov in opreme, ki se uporabljajo za proizvodnjo, obdelavo, zajem, recikliranje, predelavo ali uničenje nadzorovanih snovi;

30.

„čiste snovi“ pomenijo snovi, ki še niso bile uporabljene;

31.

„izdelki in oprema“ pomenijo vse izdelke in opremo, razen posod, ki se uporabljajo za prevoz ali hranjenje nadzorovanih snovi.

(a)

spremeni Prilogo III;

(b)

spremeni največjo količino nadzorovanih snovi, ki se lahko uporabijo kot predelovalna sredstva ali izločijo iz uporab, kjer služijo kot predelovalna sredstva, kakor je navedeno v drugem in tretjem pododstavku odstavka 4.

(a)

obračunska raven njegove proizvodnje delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov v obdobju od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010 in v vsakem naslednjem dvanajstmesečnem obdobju do 31. decembra 2013 ne presega 35 % obračunske ravni njegove proizvodnje delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov v letu 1997;

(b)

obračunska raven njegove proizvodnje delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014 in v vsakem naslednjem dvanajstmesečnem obdobju do 31. decembra 2016 ne presega 14 % obračunske ravni njegove proizvodnje delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov v letu 1997;

(c)

obračunska raven njegove proizvodnje delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017 in v vsakem naslednjem dvanajstmesečnem obdobju do 31. decembra 2019 ne presega 7 % obračunske ravni njegove proizvodnje delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov v letu 1997;

(d)

ne proizvaja delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov po 31. decembru 2019.

(a)

nadzorovanih snovi, ki se uporabljajo za laboratorijske in analitske uporabe iz člena 10 in člena 11(2);

(b)

nadzorovanih snovi, ki se uporabljajo kot surovine;

(c)

nadzorovanih snovi, ki se uporabljajo kot predelovalna sredstva;

(d)

nadzorovanih snovi za uničenje s tehnologijami iz člena 22(2);

(e)

do 31. decembra 2019 delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, ki bodo prepakirani in nato najpozneje do 31. decembra naslednjega koledarskega leta ponovno izvoženi v pogodbenico, v kateri poraba ali uvoz tega delno halogeniranega klorofluoroogljikovodika nista prepovedana;

(f)

metilbromida za uporabo v nujnih primerih iz člena 12(3) ali, do 31. decembra 2014, za prepakiranje in nato ponovni izvoz za karantenske ukrepe ali predtovorna opravila pod pogojem, da ponovni izvoz poteka v letu uvoza;

(g)

zajetih, recikliranih ali predelanih halonov, pod pogojem, da se uvozijo le za nujne uporabe iz člena 13(1), in sicer jih uvozijo podjetja, ki jih pristojen organ zadevne države članice pooblasti za shranjevanje halonov za nujne uporabe;

(h)

izdelkov in opreme, ki vsebujejo nadzorovane snovi ali so od njih odvisni, za uničenje, kadar je primerno s tehnologijami iz člena 22(2);

(i)

izdelkov in opreme, ki vsebujejo nadzorovane snovi ali so od njih odvisni, za zadovoljitev laboratorijske in analitske uporabe iz člena 10 in člena 11(2);

(j)

izdelkov in opreme, ki vsebujejo halon ali so od njega odvisni, za zadovoljitev nujne uporabe iz člena 13(1);

(k)

izdelke in opremo, ki vsebujejo delno halogenirane klorofluoroogljikovodike, za katere je bilo dajanje na trg odobreno v skladu s členom 11(5).

(a)

nadzorovane snovi, ki se uporabljajo za laboratorijske in analitske ali nujne uporabe iz člena 10, člena 11(2) in člena 13;

(b)

nadzorovane snovi, ki se uporabljajo kot surovine;

(c)

nadzorovane snovi, ki se uporabljajo kot predelovalna sredstva.

(a)

nadzorovanih snovi, ki se uporabljajo za laboratorijske in analitske uporabe iz člena 10;

(b)

nadzorovanih snovi, ki se uporabljajo kot surovine;

(c)

nadzorovanih snovi, ki se uporabljajo kot predelovalna sredstva;

(d)

izdelkov in opreme, ki vsebujejo nadzorovane snovi ali so od njih odvisni, izdelanih v skladu s členom 10(7) ali uvoženih v skladu s točko (h) ali (i) člena 15(2);

(e)

zajetih, recikliranih ali predelanih halonov, ki jih podjetja, ki jih pooblasti pristojni organ zadevne države članice, shranijo za nujne uporabe iz člena 13(1), ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo halon ali so od njega odvisni, za zadovoljitev nujne uporabe;

(f)

čistih ali predelanih delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov za uporabe, ki ni uničenje;

(g)

do 31. decembra 2014 metilbromida, ki se ponovno izvozi za karantenske ukrepe ali predtovorna opravila;

(h)

inhalatorjev z določenim odmerkom s klorofluoroogljikovodikom, katerega uporaba je odobrena na podlagi člena 3(1) Uredbe (ES) št. 2037/2000.

(a)

ime in naslov uvoznika in izvoznika;

(b)

državo uvoza in izvoza;

(c)

v primeru uvoza ali izvoza nadzorovanih snovi opis vsake nadzorovane snovi, vključno s:

(d)

v primeru uvoza ali izvoza izdelkov in opreme, ki vsebujejo nadzorovane snovi ali so od njih odvisni:

(e)

namen predlaganega uvoza, vključno z nameravano carinsko dovoljeno rabo in uporabo s podrobno navedbo, kadar je primerno, nameravanega carinskega postopka;

(f)

kraj in pričakovani datum predlaganega uvoza ali izvoza;

(g)

carinski urad, pri katerem bo blago deklarirano;

(h)

v primeru uvoza nadzorovanih snovi ali izdelkov in opreme, namenjene uničenju, ime in naslov obrata, v katerem bodo uničeni;

(i)

vse nadaljnje podatke, potrebne po mnenju pristojnega organa države članice.

(a)

v primeru uvoznega dovoljenja, kadar se na podlagi informacij pristojnih organov zadevne države ugotovi, da izvoznik ni podjetje, pooblaščeno za trgovanje z zadevno snovjo v navedeni državi;

(b)

v primeru izvoznega dovoljenja, če so pristojni organi države uvoznice obvestili Komisijo, da bo uvoz nadzorovane snovi pomenil primer nezakonite trgovine ali negativno vplival na izvajanje nadzornih ukrepov države uvoznice, na podlagi katerih izpolnjujejo svoje obveznosti iz Protokola, ali povzročil prekoračitev količinskih omejitev v okviru Protokola za navedeno državo.

(a)

polnjeni s tekočino, katere količina je enaka ali presega 3 kg nadzorovanih snovi, vsaj enkrat na 12 mesecev pregledani zaradi uhajanja; to ne velja za opremo s hermetično zaprtimi sistemi, ki so označeni kot taki in vsebujejo manj kot 6 kg nadzorovanih snovi;

(b)

polnjeni s tekočino, katere količina je enaka ali presega 30 kg nadzorovanih snovi, vsaj enkrat na šest mesecev pregledani zaradi uhajanja;

(c)

polnjeni s tekočino, katere količina je enaka ali presega 300 kg nadzorovanih snovi, vsaj enkrat na tri mesece pregledani zaradi uhajanja;

(a)

količine metilbromida, dovoljene za različne rabe, v skladu s členom 12(2) in (3), pri karantenskih ukrepih in predtovornih opravilih na svojem ozemlju, namene, za katere je bil uporabljen, ter napredek pri ovrednotenju in uporabi nadomestnih snovi;

(b)

količine nameščenih uporabljenih in skladiščenih halonov za nujne uporabe, v skladu s členom 13(1), ukrepe, sprejete za zmanjšanje njihovih emisij, in oceno teh emisij ter napredek pri ovrednotenju in uporabi ustreznih nadomestnih snovi;

(c)

primere nezakonite trgovine, predvsem tiste, ki so bili odkriti med inšpekcijskimi pregledi, izvedenimi v skladu s členom 28.

(a)

svojo skupno proizvodnjo vsake snovi iz odstavka 1;

(b)

vsako proizvodnjo, dano na trg ali uporabljeno za proizvajalčevo lastno uporabo v Skupnosti, pri čemer ločeno opredeli proizvodnjo za surovine, predelovalno sredstvo, ter drugo;

(c)

vsako proizvodnjo za izpolnjevanje laboratorijske in analitske uporabe bistvenega pomena v Skupnosti, dovoljeno v skladu s členom 10(6);

(d)

vsako proizvodnjo, dovoljeno po členu 10(8), za zadovoljevanje laboratorijske in analitske uporabe bistvenega pomena pogodbenic;

(e)

vsako povečanje proizvodnje, dovoljeno po členu 14(2), (3) in (4) v zvezi z industrijsko racionalizacijo;

(f)

vse reciklirane, predelane ali uničene količine in tehnologijo, uporabljeno za uničevanje, vključno s količinami, proizvedenimi in uničenimi kot stranski proizvod, kakor je navedeno v členu 3(14);

(g)

vse zaloge;

(h)

vse nakupe od drugih proizvajalcev v Skupnosti in prodaje drugim proizvajalcem v Skupnosti.

(a)

vse količine, sproščene za prosti promet v Skupnosti, pri čemer ločeno navede uvoz nadzorovanih snovi za surovine in predelovalna sredstva, za laboratorijske in analitske uporabe bistvenega pomena, dovoljene v skladu s členom 10(6), za uporabo pri karantenskih ukrepih in predtovornih opravilih ter za uničenje. Uvoznik, ki uvozi nadzorovane snovi za uničenje, sporoči tudi dejanski končni namembni kraj ali namembne kraje za vsako snov, pri čemer ločeno za vsak namembni kraj navede količino vsake snovi ter ime in naslov obrata za uničevanje, kamor je bila snov dostavljena;

(b)

vse uvožene količine v skladu z drugimi carinskimi postopki z ločeno opredelitvijo carinskega postopka in predvidenih uporab;

(c)

vse količine uporabljenih snovi iz odstavka 1, uvoženih za recikliranje ali predelavo;

(d)

vse zaloge;

(e)

vse nakupe od drugih podjetij v Skupnosti in prodaje drugim podjetjem v Skupnosti;

(f)

državo izvoznico.

(a)

vse količine teh izvoženih snovi, pri čemer se ločeno navedejo količine, izvožene v vsako namembno državo, in količine, izvožene za surovine, ter uporaba kot predelovalno sredstvo, laboratorijska in analitska uporaba bistvenega pomena, nujna uporaba in uporaba pri karantenskih ukrepih in predtovornih opravilih;

(b)

vse zaloge;

(c)

vse nakupe od drugih podjetij v Skupnosti in prodaje drugim podjetjem v Skupnosti;

(d)

namembno državo.

(a)

vse količine takih uničenih snovi, vključno s količinami, ki jih vsebujejo izdelki ali oprema;

(b)

vse zaloge takih snovi, ki čakajo na uničenje, vključno s količinami, ki jih vsebujejo izdelki ali oprema;

(c)

tehnologijo, uporabljeno za uničenje.

(a)

vse količine takih snovi, uporabljene za surovino ali kot predelovalna sredstva;

(b)

vse zaloge takih snovi;

(c)

s tem povezane procese in emisije.

31.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 286/31

(1)

Letno zbiranje statističnih podatkov o informacijski družbi, kakor je določeno z Uredbo (ES) št. 808/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (2), je omejeno na največ pet let po začetku veljavnosti navedene uredbe in se izteče leta 2009. Vendar obstaja na ravni Skupnosti stalna potreba po letnem zbiranju skladnih statističnih informacij o informacijski družbi.

(2)

Na zasedanju Evropskega sveta marca 2005 je bil poudarjen pomen vseobsegajoče informacijske družbe, temelječe na široki uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v javnih storitvah, malih in srednjih podjetjih (MSP) ter gospodinjstvih.

(3)

Na zasedanju Evropskega sveta marca 2006 je bil potrjen ključni pomen bolj produktivne uporabe IKT v poslovnih in upravnih organizacijah, Komisija in države članice pa so bile pozvane k intenzivnemu izvajanju strategije i2010. Ta strategija spodbuja odprto in konkurenčno digitalno gospodarstvo in poudarja IKT kot gonilo vključevanja in kakovosti življenja. Šteje kot ključni dejavnik prenovljenega lizbonskega partnerstva za rast in zaposlovanje.

(4)

Aprila 2006 je skupina na visoki ravni za i2010, ustanovljena s Sklepom Komisije 2006/215/ES (3), odobrila okvir za primerjalno analizo i2010, ki določa seznam ključnih kazalnikov za primerjavo razvoja evropske informacijske družbe, kakor je določena v strategiji i2010.

(5)

Sklep št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) (4) pomaga krepiti konkurenčnost in inovativnost v Skupnosti, spodbujati napredek družbe znanja in trajnostni razvoj na podlagi uravnovešene gospodarske rasti. Navedeni sklep zahteva od Skupnosti, da pridobi zanesljivo analitično podlago na številnih področjih v podporo oblikovanju politike. Okvirni program, vzpostavljen z navedenim sklepom, podpira ukrepe za analizo politike na podlagi uradnih statistik.

(6)

Ministrska izjava o e-vključenosti, ki je bila sprejeta 11. junija 2006 v Rigi, poziva k vključenosti informacijske družbe. Določa okvir za obsežno politiko e-vključenosti, ki naj obravnava teme, kot so staranje družbe, velik geografski digitalni razkorak, dostopnost, digitalna pismenost in usposobljenost, kulturne razlike in vključene spletne javne storitve. Poziva Komisijo, naj podpre zbiranje in določanje referenčnih meril v Evropski uniji in izven nje.

(7)

Kazalniki za primerjalno analizo razvoja informacijske družbe, kakor so izraženi v političnih strategijah Skupnosti, kakršen je okvir za primerjalno analizo i2010 strategije i2010 in njen nadaljnji razvoj v okviru lizbonske strategije, bi morali temeljiti na skladnih statističnih informacijah.

(8)

Sprememba Uredbe (ES) št. 808/2004 bi morala upoštevati Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki (5).

(9)

Ta uredba ne bi smela povečati obremenitev poročevalskih enot in nacionalnih statističnih organov, izmerjenih s številom obveznih spremenljivk ali trajanjem anketiranja, glede na zbiranje in prenos usklajenih statistik v primerjavi s stanjem, ki je obstajalo pred začetkom veljavnosti te uredbe.

(10)

Uredbo (ES) št. 808/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Izvedeno je bilo posvetovanje z Odborom za statistične programe, ustanovljenim s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom (6) –

1.

člen 3(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Statistični podatki, ki se zbirajo, vključujejo informacije, ki so koristne za strukturne kazalnike in potrebne za primerjavo političnih strategij Skupnosti o razvoju evropskega informacijskega prostora, poslovnih inovacij in evropske informacijske družbe, kakor je okvir za primerjalno analizo i2010 in njegov nadaljnji razvoj v okviru lizbonske strategije, kakor tudi druge informacije, potrebne za zagotovitev enotne podlage za analizo informacijske družbe.“;

2.

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Obdelava, pošiljanje in posredovanje podatkov

1.   Države članice Komisiji (Eurostatu) pošiljajo podatke in metapodatke, ki jih zahtevajo ta uredba in njeni izvedbeni ukrepi, v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki (7) o pošiljanju zaupnih podatkov.

2.   Države članice pošiljajo podatke in metapodatke, ki jih zahteva ta uredba, v elektronski obliki v skladu s standardom medsebojne izmenjave, o katerem se dogovorijo Komisija in države članice.

3.   Poglavje V Uredbe (ES) št. 223/2009 se uporablja za obdelavo in posredovanje zaupnih podatkov.

3.

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Kakovost statistike in poročila

1.   Države članice zagotovijo kakovost poslanih podatkov.

2.   Za namen te uredbe se uporabljajo merila kakovosti, določena v členu 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009.

3.   Države članice Komisiji (Eurostatu) vsako leto predložijo poročilo o kakovosti poslanih podatkov in opravljenih morebitnih metodoloških spremembah. Poročilo predložijo en mesec po tem, ko so bili poslani podatki.“;

4.

prilogi I in II se nadomestita z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

31.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 286/36

(1)

Tjulnji so čuteča bitja, ki lahko občutijo bolečino, stisko, strah in druge oblike trpljenja. V svoji izjavi o prepovedi proizvodov iz tjulnjev v Evropski uniji (3) je Evropski parlament pozval Komisijo, naj nemudoma oblikuje uredbo o prepovedi uvoza, izvoza in prodaje vseh izdelkov iz sedlastih in kapičastih tjulnjev. V svoji resoluciji z dne 12. oktobra 2006 o akcijskem načrtu Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010 (4) je Evropski parlament pozval Komisijo, naj predlaga popolno prepoved uvoza izdelkov iz tjulnjev. V svojem priporočilu 1776 (2006) z dne 17. novembra 2006 o lovu na tjulnje je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope priporočila, da se pozove države članice Sveta Evrope, ki se ukvarjajo z lovom na tjulnje, k prepovedi vseh krutih načinov lova, pri katerih živali ne umrejo takoj in brez trpljenja, k prepovedi omamljanja živali z instrumenti, kot so harpune (hakapik), kiji in pištole, in k spodbujanju pobud, ki imajo za cilj prepoved trgovine z izdelki iz tjulnjev.

(2)

Uvoz kož mladičev sedlastih in kapičastih tjulnjev in izdelkov iz njih v države članice je prepovedan v skladu z Direktivo Sveta 83/129/EGS z dne 28. marca 1983 o uvozu kož nekaterih tjulnjih mladičev in izdelkov iz njih v države članice (5).

(3)

Lov na tjulnje se izvaja v Skupnosti in zunaj nje ter se izvaja za pridobivanje izdelkov in proizvodov, kot so na primer meso, olje, mast, organi, kožuhi in izdelki, narejeni iz njih, ki vključujejo različne izdelke, kot so kapsule Omega-3 in oblačila, izdelana iz predelane kože in kožuha tjulnjev. Ti izdelki so v komercialni prodaji na različnih trgih, vključno s trgom Skupnosti. Glede na samo naravo teh izdelkov je za potrošnike zelo težko ali nemogoče razlikovati med temi in podobnimi izdelki, ki niso izdelani iz tjulnjev.

(4)

Javnost in vlade so večkrat izrazile zaskrbljenost glede ustreznosti ravnanja z živalmi zaradi bolečine, stiske, strahu in drugih oblik trpljenja, ki nastajajo pri najpogosteje izvajanem načinu ubijanja in odiranja tjulnjev.

(5)

Zaradi zaskrbljenosti državljanov in potrošnikov glede ustreznega ravnanja z živalmi pri ubijanju in odiranju tjulnjev ter možne prisotnosti na trgu izdelkov, ki so bili proizvedeni iz živali, ubitih in odrtih na način, ki povzroča bolečino, stisko, strah in druge oblike trpljenja, je več držav članic sprejelo ali namerava sprejeti zakonodajo za ureditev trgovine z izdelki iz tjulnjev s prepovedjo njihovega uvoza in proizvodnje, medtem ko v drugih državah članicah ni nobenih omejitev v trgovini s temi izdelki.

(6)

Med nacionalnimi ureditvami na področju trgovine, uvoza, proizvodnje in trženja izdelkov iz tjulnjev tako obstajajo razlike. Navedene razlike ovirajo delovanje notranjega trga z izdelki, ki vsebujejo ali lahko vsebujejo izdelke iz tjulnjev, in ovirajo trgovino s takšnimi izdelki.

(7)

Obstoj tako različnih ureditev lahko potrošnike še bolj odvrne od nakupa izdelkov, ki niso izdelani iz tjulnjev, vendar jih je težko razlikovati od podobnega blaga, izdelanega iz tjulnjev, ali od izdelkov, ki lahko vključujejo elemente ali sestavine, ki so pridobljeni iz tjulnjev, vendar to ni jasno razvidno, kot velja na primer za kožuhe, kapsule Omega-3, olja in usnjene izdelke.

(8)

Ukrepi iz te uredbe bi zato morali uskladiti pravila o komercialni dejavnosti v zvezi z izdelki iz tjulnjev v celotni Skupnosti in tako preprečiti motnje na notranjem trgu v zvezi z zadevnimi izdelki, vključno z izdelki, ki so enakovredni izdelkom iz tjulnjev ali jih nadomeščajo.

(9)

V skladu s Protokolom o zaščiti in dobrem počutju živali, priloženem Pogodbi, mora Skupnost pri oblikovanju in izvajanju, med drugim, politike notranjega trga v celoti upoštevati zahteve po dobrem počutju živali. Usklajena pravila iz te uredbe bi morala v skladu s tem v celoti upoštevati vidik ustreznega ravnanja z živalmi.

(10)

Za odpravljanje sedanje razdrobljenosti notranjega trga je treba oblikovati usklajena pravila, pri čemer je treba upoštevati vidik ustreznega ravnanja z živalmi. Da se na učinkovit in sorazmeren način odpravijo ovire za prost pretok zadevnih proizvodov, na splošno ne bi smeli dovoliti dajanja na trg izdelkov iz tjulnjev, s čimer bi ponovno vzpostavili zaupanje potrošnikov in hkrati zagotovili izpolnjevanje zahtev glede ustreznega ravnanja z živalmi. Ker zaskrbljenost državljanov in potrošnikov vključuje tudi vprašanje ubijanja in odiranja tjulnjev, je treba sprejeti tudi ukrepe za zmanjšanje povpraševanja, ki spodbuja trženje izdelkov iz tjulnjev, in tudi gospodarskega povpraševanja, ki spodbuja komercialen lov na tjulnje. Da se zagotovi učinkovito izvrševanje, bi bilo treba ta usklajena pravila izvrševati v trenutku uvoza izdelkov ali na kraju njihovega uvoza.

(11)

Čeprav bi bilo mogoče tjulnje ubiti in jih odirati na način, ki preprečuje nepotrebne bolečine, stiske, strah in druge oblike trpljenja, je glede na pogoje, v katerih poteka lov tjulnjev, v praksi nemogoče ali vsaj zelo težko učinkovito zagotoviti dosledno preverjanje in nadzor nad tem, ali lovci spoštujejo vidik dobrega počutja živali, kar je 6. decembra 2007 ugotovila Evropska agencija za varnost hrane.

(12)

Jasno je tudi, da druge oblike usklajenih pravil, na primer zahteve za etiketiranje, ne bi dosegle enakega rezultata. Če bi od proizvajalcev, distributerjev ali trgovcev na drobno zahtevali, da označujejo izdelke, ki so v celoti ali delno iz tjulnjev, bi bilo to za navedene gospodarske subjekte prav tako znatno breme in bi bilo tudi nesorazmerno drago v primerih, ko bi izdelki iz tjulnjev predstavljali zgolj majhen del zadevnega izdelka. V nasprotju s tem bo mogoče ukrepe iz te uredbe lažje izpolniti in obenem pomiriti potrošnike.

(13)

Da bi zagotovili popolno učinkovitost usklajenih pravil iz te uredbe, bi morala ta pravila veljati ne le za izdelke iz tjulnjev, ki izvirajo iz Skupnosti, pač pa tudi za izdelke, uvožene v Skupnost iz tretjih držav.

(14)

Izogniti bi se bilo treba negativnim vplivom na bistvene gospodarske in družbene interese Eskimov, ki jim lov na tjulnje pomeni sredstvo za preživljanje. Lov je pomemben sestavni del kulture in identitete Eskimov in ga kot takega priznava deklaracija Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev. Zato bi bilo treba dovoliti dajanje na trg izdelkov iz tjulnjev, pridobljenih z lovom, ki ga po tradiciji izvajajo Eskimi in druge avtohtone skupnosti in ki predstavlja sredstvo za njihovo preživljanje.

(15)

Ta uredba vzpostavlja usklajena pravila o dajanju na trg izdelkov iz tjulnjev. Zaradi tega ne posega v druga pravila Skupnosti ali nacionalna pravila, ki urejajo lov na tjulnje.

(16)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (6).

(17)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za opredelitev pogojev za dajanje na trg izdelkov iz tjulnjev, pridobljenih z lovom, ki ga po tradiciji izvajajo Eskimi in druge avtohtone skupnosti in ki pomeni sredstvo za njihovo preživljanje; za opredelitev pogojev za uvoz izdelkov iz tjulnjev, ki je priložnostne narave in je sestavljen izključno iz izdelkov za osebno uporabo potnikov ali njihovih družin; in za opredelitev pogojev za dajanje na trg izdelkov iz tjulnjev, pridobljenih z lovom, ki ga ureja nacionalna zakonodaja in katerega izključni namen je trajnostno upravljanje morskih virov. Ker so navedeni ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(18)

Da bi se ustreznim nacionalnim organom olajšalo izvrševanje, bi morala Komisija izdati tehnična navodila z nezavezujočimi informacijami o oznakah kombinirane nomenklature, ki lahko zajemajo izdelke iz tjulnjev, za katere velja ta uredba.

(19)

Države članice bi morale sprejeti pravila o kaznih, ki veljajo za kršitve določb te uredbe, in zagotoviti, da se te izvajajo. Te kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(20)

Države članice bi morale Komisiji redno poročati o ukrepih, sprejetih za izvajanje te uredbe. Na podlagi teh poročil bi morala Komisija poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te uredbe.

(21)

Ker cilja te uredbe, in sicer odpravljanja ovir za delovanje notranjega trga z usklajevanjem nacionalnih prepovedi pri trgovini z izdelki iz tjulnjev na ravni Skupnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj lahko lažje doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja –

1.

„tjulenj“ pomeni osebke vseh vrst plavutonožcev (Phocidae, Otariidae in Odobenidae);

2.

„izdelek iz tjulnjev“ pomeni vse izdelke, predelane ali nepredelane, pridobljene ali proizvedene iz tjulnjev, vključno z mesom, oljem, mastjo, organi in kožuhi (nepredelanimi, strojenimi ali obdelanimi), vključno s kožuhi, zloženimi v plahte, križe in podobne oblike, ter izdelke, narejene iz kožuhov;

3.

„dajanje na trg“ pomeni uvedbo na trg Skupnosti, s čimer ta postane dostopen tretjim stranem za plačilo;

4.

„Eskim“ pomeni avtohtonega člana eskimskega ozemlja, in sicer arktičnega in subarktičnega področja, kjer imajo Eskimi sedaj ali po tradiciji domačinske pravice in interese, ki ga Eskimi priznavajo za člana njihovega ljudstva in vključuje Inupiate, Jupike (Aljaska), Inuite, Inuvialuite (Kanada), Kalaalite (Grenlandija) in Jupike (Rusija);

5.

„uvoz“ pomeni vsak vnos blaga na carinsko območje Skupnosti.

(a)

se uvoz izdelkov iz tjulnjev dovoli tudi, kadar je priložnostne narave in je sestavljen izključno iz izdelkov za osebno uporabo potnikov ali njihovih družin. Narava in količina tega blaga ne dopuščata domneve, da se blago uvaža za komercialne namene;

(b)

se dajanje na trg dovoli tudi za izdelke iz tjulnjev, ki izhajajo iz stranskih izdelkov, pridobljenih z lovom, ki ga ureja nacionalna zakonodaja in katerega izključni namen je trajnostno upravljanje morskih virov. Tako dajanje na trg se dovoli le na nepridobitni osnovi. Narava in količina teh izdelkov ne dopuščata domneve, da se izdelki dajejo na trg za komercialne namene.