Uradni list L 42/14.

14.2.2006

Uradni list Evropske unije

L 42/1

UREDBA SVETA (ES) št. 247/2006

z dne 30. januarja 2006

o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 36, 37 in 299(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi izjemne zemljepisne lege je preskrba najbolj oddaljenih regij s proizvodi, ki so osnovnega pomena za prehrano ljudi, za nadaljnjo predelavo ali kot kmetijskih vložkov, povezana z dodatnimi stroški prevoza. Poleg tega objektivni dejavniki, ki izvirajo iz otoške lege in oddaljenosti, dodatno obremenjujejo gospodarske subjekte in proizvajalce v najbolj oddaljenih regijah in močno ovirajo njihove dejavnosti. V nekaterih primerih so gospodarski subjekti in proizvajalci izpostavljeni dvojni izoliranosti. To prikrajšanost je mogoče ublažiti z znižanjem cen omenjenih osnovnih proizvodov. Zato je primerno uvesti posebne režime preskrbe in tako zagotoviti preskrbo najbolj oddaljenih regij ter nadomestiti dodatne stroške, ki izhajajo iz odročnosti, otoškega značaja in oddaljenosti teh regij.

(2)

V ta namen je treba ne glede na člen 23 Pogodbe uvoz nekaterih kmetijskih proizvodov iz tretjih držav oprostiti veljavnih uvoznih dajatev. Proizvode, ki so že vstopili v carinsko območje Skupnosti na podlagi pravil o aktivnem oplemenitenju ali carinskem skladiščenju, je treba z ozirom na njihovo poreklo in carinski postopek, ki se uporabi zanje na podlagi določb Skupnosti, za namene dodelitve ugodnosti na podlagi posebnega režima preskrbe šteti kot neposredno uvožene.

(3)

Za učinkovito doseganje nižjih cen v najbolj oddaljenih regijah in za ublažitev dodatnih stroškov zaradi njihove odročnosti, otoškega značaja in oddaljenosti, je za preskrbo najbolj oddaljenih regij s proizvodi Skupnosti, ob hkratnem ohranjanju konkurenčnosti proizvodov Skupnosti, treba predvideti pomoč. Pri takšni pomoči je treba upoštevati dodatne stroške prevoza v najbolj oddaljene regije in cene, ki se uporabljajo pri izvozu v tretje države, v primeru kmetijskih vložkov ali proizvodov, namenjenih za predelavo, pa dodatne stroške zaradi otoškega značaja in oddaljenosti.

(4)

Količine, za katere velja posebni režim preskrbe, so omejene na potrebe preskrbe najbolj oddaljenih regij, zato ta režim ne ovira pravilnega delovanja notranjega trga. Poleg tega gospodarske prednosti posebnega režima preskrbe ne bi smele povzročiti preusmeritev v trgovini z zadevnimi proizvodi. Odpošiljanje ali izvažanje teh proizvodov iz najbolj oddaljenih regij je zato treba prepovedati. Vendar pa je odpošiljanje ali izvažanje teh proizvodov treba dovoliti, kadar so ugodnosti, ki izhajajo iz posebnega režima preskrbe, povrnjene ali kadar se v primeru predelanih proizvodov s tem omogoči regionalna trgovina ali trgovina med najbolj oddaljenima portugalskima regijama. Upoštevati je treba tudi tradicionalne trgovinske tokove med tretjimi državami in vsemi najbolj oddaljenih regij ter v skladu s tem dovoliti izvoz predelanih proizvodov v okvirih tradicionalnega izvoza v te regije. Ta omejitev naj se prav tako ne uporablja za tradicionalno odpošiljanje predelanih proizvodov; Zavoljo jasnosti je treba natančno določiti referenčno obdobje, ki je podlaga za določitev teh tradicionalno izvoženih ali odposlanih količin.

(5)

Vendar pa je treba sprejeti ustrezne ukrepe za potrebno prestrukturiranje sektorja predelave sladkorja na Azorih. Pri teh ukrepih je treba upoštevati, da bo sektor sladkorja na Azorih lahko preživel le, če bo zagotovljena določena raven proizvodnje in predelave. Poleg tega bo Portugalska na podlagi te uredbe razpolagala s sredstvi za podporo tamkajšnji proizvodnji sladkorne pese. Glede na vse to je treba predvideti, da odpreme sladkorja z Azorov v druge dele Skupnosti lahko v omejenem obdobje štirih let izjemoma presegajo tradicionalne tokove, in sicer ob postopnem zmanjševanju letnih zgornjih mej. Ker bodo količine, ki se smejo odpošiljati naprej, sorazmerne in omejene strogo glede na obseg, ki še zagotavlja preživetje tamkajšnje proizvodnje in predelave sladkorja, začasno odpošiljanje sladkorja z Azorov ne bo škodljivo vplivalo na notranji trg Skupnosti.

(6)

Kar zadeva sladkor C za preskrbo Azorov, Madeire in Kanarskih otokov, je še naprej treba uporabljati pravila o oprostitvi uvoznih dajatev iz Uredbe Komisije (EGS) št. 2177/92 z dne 30. julija 1992 o podrobnih pravilih za uporabo posebne ureditve dobave sladkorja za Azore, Madeiro in Kanarske otoke (4), in sicer za obdobje iz člena 10(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor 19. junija 2001 (5).

(7)

Kanarski otoki so se z izdelki na osnovi mleka, ki spadajo pod oznako KN 1901 90 99 in oznako KN 2106 90 92 in so namenjeni za industrijsko predelavo, do sedaj preskrbovali na podlagi posebnega režima preskrbe. Dokler se lokalna industrija ne prestrukturira, je treba dopustiti, da se v določenem prehodnem obdobju preskrba s temi proizvodi nadaljuje

(8)

Da bodo cilji posebnega režima preskrbe uresničeni, se morajo gospodarske prednosti posebnega režima preskrbe odražati na ravni proizvodnih stroškov in vplivati na znižanje cen vse do ravni končnega uporabnika. Ugodnosti je zato treba dodeljevati le pod pogojem, da se dejansko prenašajo dalje, poskrbeti pa je treba tudi za ustrezno nadzorovanje.

(9)

Politika Skupnosti za pomoč lokalni proizvodnji v najbolj oddaljenih regijah je doslej zajela vrsto proizvodov in ukrepov v zvezi z njihovo proizvodnjo, trženjem ali predelavo. Ti ukrepi se so izkazali za učinkovite in zagotavljajo nadaljevanje in razvoj kmetijskih dejavnosti. Skupnost mora še naprej podpirati te proizvodne linije, ki so ključni dejavnik okoljskega, družbenega in gospodarskega ravnotežja v najbolj oddaljenih regijah. Iz izkušenj je razvidno, da lahko po zgledu politike razvoja podeželja okrepljeno partnerstvo z lokalnimi organi oblasti pripomore k bolj ciljno usmerjenemu reševanju posebnih vprašanj, ki pestijo zadevne regije. Zaradi tega je treba lokalno proizvodnjo podpirati še naprej, in sicer v okviru splošnih programov, pripravljenih na najustreznejši geografski ravni, ki jih bodo zadevne države članice predložile Komisiji.

(10)

Da bi pripomogli k uresničitvi ciljev razvoja lokalne kmetijske proizvodnje in preskrbe s kmetijskimi proizvodi, je treba uskladiti raven programiranja preskrbe zadevnih regij, partnerski pristop Komisije in držav članic pa bi moral biti sistematičen. Zato naj program preskrbe pripravijo organi, ki jih določijo države članice, Komisiji pa naj se pošlje v odobritev.

(11)	Kmete v najbolj oddaljenih regijah je treba spodbujati k ponudbi kakovostnih proizvodov in jim pomagati pri trženju teh proizvodov. V ta namen bi utegnilo biti koristno uporabiti grafični simbol, ki ga je uvedla Skupnost.

(12)

V Uredbi Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (6) so opredeljeni ukrepi za razvoj podeželja, ki jih Skupnost lahko podpira, ter pogoji za pridobitev te podpore. Nekatera kmetijska gospodarstva in predelovalna in tržna podjetja v najbolj oddaljenih regijah izkazujejo hude strukturne pomanjkljive ter se spopadajo s posebnimi težavami. Zaradi tega je treba za nekatere vrste naložb predvideti odstopanje od določb, ki omejujejo dodelitev nekaterih strukturnih pomoči, predvidenih v Uredbi (ES) št. 1257/1999.

(13)

Člen 29(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999 odobravanje gozdarske podpore omejuje na gozdove in površine, ki so v lasti posameznikov ali njihovih združenj oziroma občin ali njihovih združenj. Del gozdov in gozdnatih površin na ozemlju najbolj oddaljenih regij ne pripada občinam marveč drugim organom oblasti. Glede na te okoliščine je treba pogoje iz omenjenega člena napraviti bolj prožne.

(14)

V členu 24(2) in prilogi Uredbe (ES) št. 1257/1999 so določeni največji letni zneski, upravičeni v okviru kmetijsko-okoljske pomoči Skupnosti. Upoštevati je treba posebne okoljske razmere nekaterih zelo občutljivih pašnih površin na Azorih in ohranjanje krajine ter tradicionalnih značilnosti kmetijskih zemljišč, zlasti območij terasastega obdelovanja na Madeiri, in zato pri nekaterih ukrepih predvideti možnost dvakratnega povečanja teh zneskov.

(15)

Za ublažitev posebnih omejitev kmetijstva v najbolj oddaljenih regijah, nastalih zaradi odročnosti, otoškega značaja, oddaljenosti, majhne površine, goratega terena, podnebja in njihove gospodarske odvisnosti od majhnega števila proizvodov, se lahko dopusti odstopanje od dosledne politike Komisije, po kateri državna pomoč za tekoče poslovanje pri proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi ni dovoljena.

(16)

Zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin v najbolj oddaljenih regijah se sooča s posebnimi težavami, povezanimi s podnebnimi pogoji in z nezadostnimi nadzornimi ukrepi, ki so se do sedaj tam uporabljali. Zato je treba izvajati programe za boj proti škodljivim organizmom, tudi z biološkimi metodami. Treba je določiti finančni prispevek Skupnosti za izvajanje teh programov.

(17)

Tako z gospodarskega kot okoljskega vidika je nujno ohraniti vinogradništvo kot kulturo, ki je v regijah Madeire in Kanarskih otokov najbolj razširjena, zelo pomembno pa je tudi za Azore. Da bi podprli proizvodnjo, se v teh regijah ne smejo uporabljati premije za opustitev proizvodnje niti tržni mehanizmi, z izjemo ukrepa krizne destilacije, ki se lahko uporabi za Kanarske otoke, če je trg izjemno moten zaradi težav s kakovostjo. Prav tako zaradi tehničnih in socialno-ekonomskih težav v določenih rokih ni prišlo do popolne preusmeritve površin v regijah Madeire in Azorov, zasajenih s hibridnimi sortami vinske trte, ki jih skupna tržna ureditev za vinogradništvo prepoveduje. Vino, pridelano v teh vinogradih, je namenjeno tradicionalni lokalni porabi. Dodaten čas bo omogočil preusmeritev teh vinogradov ob ohranjanju gospodarske strukture teh regij, ki se močno opira na vinogradništvo. Portugalska mora Komisijo vsako leto uradno obvestiti o napredku, doseženem pri preusmerjanju zadevnih površin.

(18)

Prestrukturiranje sektorja mleka na Azorih še ni končano. Ob upoštevanju močne odvisnosti Azorov od proizvodnje mleka skupaj z drugimi ovirami, povezanimi z oddaljenostjo Azorov, in z odsotnostjo donosnih nadomestnih proizvodnih linij, je treba upoštevati odstopanje od nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003 z dne 29. septembra 2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov (7), uvedene s členom 23 Uredbe Sveta (ES) št. 1453/2001 z dne 28. junija 2001 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode za Azore in Madeiro (Poseima) (8), ter obnovljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 55/2004 (9) glede uporabe dodatne dajatve na področju mleka in mlečnih proizvodov na Azorih.

(19)

Podpora za proizvodnjo kravjega mleka na Madeiri ni zagotovila ohranitve ravnotežja med notranjo in zunanjo preskrbo, v glavnem zaradi velikih strukturnih težav, ki so prizadele ta sektor, in ker se ni sposoben ustrezno prilagajati novim gospodarskim razmeram. Iz tega izhaja, da je treba še naprej dovoljevati proizvodnjo steriliziranega mleka, obnovljenega iz mleka v prahu s poreklom iz Skupnosti, in tako poskrbeti, da bo lokalna poraba pokrita v popolnejši meri.

(20)

Potreba, da se s pomočjo spodbud ohranja lokalna proizvodnja, upravičuje neuporabo Uredbe (ES) št. 1788/2003 v francoskih čezmorskih departmajih in na Madeiri. Za Madeiro je treba takšno izvzetje omejiti na 4 000 ton, kar ustreza 2 000 tonam sedanje proizvodnje z možnostjo povečanja proizvodnje, trenutno ocenjenega na največ 2 000 ton.

(21)

Podpreti je treba tradicionalne živinorejske dejavnosti. Za zadovoljitev potreb v francoskih čezmorskih departmajih in na Madeiri je treba pod posebnimi pogoji in v okviru najvišje letne omejitve dovoliti brezcarinski uvoz moškega goveda, namenjenega za pitanje, iz tretjih držav. Treba je obnoviti možnost, ki jo je prinesla Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (10), ki Portugalski omogoča prenos pravic do premije za krave dojilje s celine na Azore, ter ta instrument prilagoditi novemu režimu podpore za najbolj oddaljene regije.

(22)

Gojenje tobaka je za Kanarsko otočje zgodovinskega pomena. Z gospodarskega vidika so tobačni pripravki še vedno ena od glavnih gospodarskih dejavnosti v tej regiji. Z družbenega vidika je gojenje tobaka zelo delovno intenzivno, z njim se ukvarjajo male kmetije. Ker pa ta poljščina ne prinaša dovolj dobička, je v nevarnosti, da izumre. Trenutno gojijo tobak le na majhnem območju na otoku La Palma za ročno izdelavo cigar majhnega obsega. Španiji je torej treba dovoliti, da tudi v prihodnje dodeljuje pomoč, ki dopolnjuje pomoč Skupnosti, da bi se ta tradicionalna poljščina lahko ohranila, in bi tako podprli z njo povezano obrtno dejavnost. Zaradi ohranjanja proizvodnje tobačnih izdelkov naj bodo surov tobak in tobačni polizdelki na Kanarskih otokih še naprej oproščeni carinskih dajatev, in sicer v mejah letne količine 20 000 ton ekvivalenta otrebljenega surovega tobaka.

(23)

Izvajanje te uredbe ne sme ogroziti ravni posebne podpore, ki so jo najbolj oddaljene regije prejemale do sedaj. Zaradi tega morajo države članice pri izvajanju potrebnih ukrepov imeti na razpolago zneske, ustrezajoče podpori, ki jo je Skupnost že odobrila v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 1452/2001 z dne 28. junija 2001 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode za francoske prekomorske departmaje (Poseidom) (11), Uredbe Sveta (ES) št. 1453/2001 in Uredbe Sveta (ES) št. 1454/2001 z dne 28. junija 2001 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode za Kanarske otoke (Poseican) (12), kot tudi zneske, dodeljene živinorejcem s sedežem v teh regijah v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (13), z Uredbo Sveta (ES) št. 2529/2001 z dne 19. decembra 2001 o skupni ureditvi trga za ovčje in kozje meso (14), Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (15) ter zneske, ki se dodelijo francoskemu čezmorskemu departmaju otoka Réunion za preskrbo z rižem v smislu člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1785/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za riž (16). Novi sistem podpore za kmetijsko proizvodnjo v najbolj oddaljenih regijah, ki ga določa ta uredba, mora biti usklajen s podporo za enake proizvodne linije, ki je v veljavi drugod po Skupnosti.

(24)	Uredbe (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001 in (ES) št. 1454/2001 je treba razveljaviti. Prav tako je treba spremeniti Uredbo (ES) št. 1782/2003 ter Uredbo (ES) št. 1785/2003 in tako zagotoviti uskladitev zadevnih režimov.

(25)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (17).

(26)

Programe, predvidene s to uredbo, je treba začeti uporabljati, takoj ko Komisija uradno sporoči, da jih je odobrila. Da bi se ti programi lahko začeli takrat, je treba državam članicam in Komisiji omogočiti, da vse pripravljalne ukrepe sprejmejo med datumom začetka veljavnosti te uredbe in datumom začetka uporabe programov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PREDMET UREJANJA

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa posebne ukrepe na področju kmetijstva za odpravo težav, s katerimi se zaradi odročnosti, otoškega značaja, oddaljenosti, majhne površine, reliefa, težavnega podnebja in odvisnosti od majhnega števila proizvodov soočajo regije Unije iz člena 299(2) Pogodbe, v nadaljnjem besedilu „najbolj oddaljene regije“.

NASLOV II

POSEBNI REŽIM PRESKRBE

Člen 2

Predhodna bilanca preskrbe

1. Za preskrbo s kmetijskimi proizvodi iz Priloge I Pogodbe, ki so v najbolj oddaljenih regijah osnovnega pomena za prehrano ljudi, za izdelavo drugih proizvodov ali kot kmetijski vložki, se uvede poseben režim preskrbe.

2. V predhodni bilanci preskrbe se količinsko določijo letne potrebe po kmetijskih proizvodih iz odstavka 1. Lahko se pripravi tudi ločena predhodna bilanca z oceno potreb podjetij, ki pakirajo ali predelujejo proizvode za domači trg ali tiste, ki se tradicionalno pošiljajo v druge dele Skupnosti ali se izvažajo v okviru regionalnih ali tradicionalnih trgovinskih tokov.

Člen 3

Delovanje režima

1. V mejah količin, določenih v predhodni bilanci preskrbe, se za proizvode, uvožene v najbolj oddaljene regije neposredno iz tretjih držav, ki jih ureja posebni režim preskrbe, ob neposrednem uvozu ne zaračunavajo nobene dajatve.

Proizvodi, ki so že vstopili v carinsko območje Skupnosti na podlagi pravil o aktivnem oplemenitenju ali carinskem skladiščenju, se za namene tega naslova štejejo kot uvoženi neposredno iz tretjih držav.

2. Za zagotavljanje pokrivanja potreb, opredeljenih skladno s členom 2(2), pri čemer se upoštevajo cene in kakovost, obenem pa se poskrbi za ohranjanje deleža dobave iz Skupnosti, se dodeli pomoč za preskrbo najbolj oddaljenih regij s proizvodi iz javnih intervencijskih skladišč ali s tistimi, ki so na voljo na trgu Skupnosti.

Znesek te pomoči se določi za vsako vrsto zadevnega proizvoda ob upoštevanju dodatnih stroškov prevoza v najbolj oddaljene regije ter cen, ki veljajo za izvoz v tretje države, v primeru proizvodov, namenjenih za predelavo in kmetijskih vložkov, pa se upoštevajo dodatni stroški zaradi otoškega značaja in oddaljenosti.

3. Pri izvajanju posebnega režima preskrbe se upoštevajo zlasti:

(a)	posebne potrebe najbolj oddaljenih regij in zahteve glede kakovosti v primeru proizvodov, namenjenih za predelavo, ali kmetijskih vložkov;

(b)	trgovinski tokovi z drugimi deli Skupnosti;

(c)	gospodarski vidik predlagane pomoči.

4. Pogoj za sodelovanje v posebnem režimu preskrbe je, da se gospodarske prednosti, ki izhajajo iz oprostitve uvozne dajatve ali iz pomoči, dejansko prenesejo na končnega uporabnika.

Člen 4

Izvoz v tretje države in odpošiljanje v druge dele Skupnosti

1. Proizvodi, zajeti v posebni režim preskrbe, se lahko izvažajo v tretje države ali odpošiljajo v druge dele Skupnosti le pod pogoji, določenimi v skladu s postopkom iz člena 26(2).

Ti pogoji vključujejo zlasti plačilo uvoznih dajatev za proizvode iz člena 3(1) ali povračilo pomoči, prejete na podlagi posebnega režima preskrbe za proizvode iz člena 3(2).

Ti pogoji se ne uporabljajo za trgovinske tokove med francoskimi čezmorskimi departmaji.

2. Omejitev iz odstavka 1 se ne uporablja za proizvode, ki so bili v najbolj oddaljenih regijah predelani iz proizvodov, že deležnih ugodnosti v okviru posebnega režima preskrbe, in sicer:

(a)	ki se izvažajo v tretje države ali odpošiljajo v druge dele Skupnosti, v mejah količin, ki ustrezajo tradicionalnemu izvozu in tradicionalnim odpremam. Te količine določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 26(2) in na podlagi povprečnega izvoza ali odprem v letih 1989, 1990 in 1991;

(b)	ki se izvažajo v tretje države v okviru regionalne trgovine z upoštevanjem namembnih krajev in pogojev, opredeljenih v skladu s postopkom iz člena 26(2);

(c)	ki se odpošiljajo z Azorov na Madeiro ali obratno;

(d)	ki se odpošiljajo z Madeire na Kanarske otoke ali obratno.

Za takšen izvoz se ne odobri nobeno izvozno nadomestilo.

3. Z odstopanjem od odstavka 2(a) se smejo z Azorov v druge dele Skupnost po navedenih letih odposlati naslednje največje količine sladkorja (oznaka KN 1701):

—	:	v letu 2006	:	3 000 ton
—	:	v letu 2007	:	2 285 ton
—	:	v letu 2008	:	1 570 ton
—	:	v letu 2009	:	855 ton.

Člen 5

Sladkor

1. V obdobju iz člena 10(1) Uredbe (ES) št. 1260/2001 velja za sladkor C iz člena 13 omenjene uredbe, ki se izvaža v skladu z ustreznimi določbami Uredbe Komisije (EGS) št. 2670/81 z dne 14. septembra 1981 o podrobnih izvedbenih pravilih glede proizvodnje sladkorja, ki presega kvoto (18), ki se pripelje za tamkajšnjo porabo na Madeiro in Kanarske otoke v obliki belega sladkorja iz oznake KN 1701 ter za rafiniranje in porabo na Azore v obliki surovega sladkorja iz oznake KN 1701 12 10, sistem oprostitve uvoznih dajatev, pod pogoji iz te uredbe in v mejah iz predhodnih bilanc preskrbe iz člena 2 te uredbe.

2. Za preskrbo Azorov s surovim sladkorjem se v oceni potreb upošteva razvoj lokalne proizvodnje sladkorne pese. Količine, za katere se uporabi zadevni režim preskrbe, se določijo tako, da celotna letna količina rafiniranega sladkorja na Azorih nikakor ne preseže 10 000 ton.

Člen 6

Izdelki na osnovi mleka

Z odstopanjem od člena 2 se lahko Kanarski otoki med 1. januarjem 2006 in 31. decembrom 2009 še nadalje preskrbujejo z izdelki na osnovi mleka iz oznak KN 1901 90 99 in KN 2106 90 92, namenjenimi za industrijsko predelavo, in sicer do 800 ton na leto oziroma 45 ton na leto. Pomoč, ki se odobri za dobavo teh dveh vrst proizvodov iz Skupnosti, ne sme presegati 210 EUR oziroma 59 EUR na tono in se vračuna v omejitev iz člena 23.

Člen 7

Uvoz riža na Réunion

Pri uvozu proizvodov, ki spadajo pod oznake KN 1006 10, 1006 20 in 1006 40 00, v francoski čezmorski departma Réunion za tamkajšnjo porabo se ne zaračunavajo uvozne dajatve.

Člen 8

Podrobna pravila za uporabo režima

Podrobna pravila za uporabo tega naslova se sprejmejo po postopku iz člena 26(2). V pravilih se določijo zlasti pogoji, pod katerimi lahko države članice spremenijo količine proizvodov in sredstva, ki se letno namenjajo različnim proizvodom v okviru posebnega režima preskrbe, obenem pa se s pravili po potrebi uvede sistem uvoznih dovoljenj ali potrdil o dobavi.

NASLOV III

UKREPI V PODPORO LOKALNI KMETIJSKI PROIZVODNJI

Člen 9

Programi podpore

1. Uvedejo se programi Skupnosti za podporo najbolj oddaljenim regijam s posebnimi ukrepi za pomoč lokalnim kmetijskim proizvodnim linijam v okviru področja uporabe Naslova II tretjega dela Pogodbe.

2. Programi Skupnosti za podporo se pripravijo na tisti geografski ravni, ki po presoji zadevne države članice velja za najustreznejšo. Izdelajo jih pristojni organi, ki jih imenuje zadevna država članica, ta jih po posvetovanju s pristojnimi organi in organizacijami z ustrezne teritorialne ravni predloži Komisiji.

3. Za vsako najbolj oddaljeno regijo se lahko predloži le en program Skupnosti za podporo.

Člen 10

Ukrepi

Programi Skupnosti za podporo zajemajo ukrepe, potrebne za zagotavljanje kontinuitete in razvoja lokalnih kmetijskih proizvodnih linij v vsaki najbolj oddaljeni regiji.

Člen 11

Združljivost in usklajenost

1. Ukrepi, sprejeti v okviru programov podpore, morajo biti združljivi z zakonodajo Skupnosti in usklajeni z drugimi politikami Skupnosti ter z ukrepi, sprejetimi na podlagi teh politik.

2. Zlasti je treba zagotoviti usklajenost ukrepov, sprejetih v okviru programov podpore, z ukrepi, ki se izvajajo v okviru drugih instrumentov skupne kmetijske politike, zlasti skupnih tržnih ureditev, razvoja podeželja, kakovosti proizvodov, dobrega počutja živali in varstva okolja.

Še posebej pa se noben ukrep v okviru te uredbe ne more financirati:

(a)	kot dodatna podpora sistemov premij ali pomoči, vzpostavljenih v okviru skupne tržne ureditve, razen v izjemnih primerih, utemeljenih z objektivnimi merili;

(b)	kot podpora raziskovalnim projektom, ukrepom, ki podpirajo raziskovalne projekte, ali ukrepom, upravičenim do financiranja s strani Skupnosti v okviru Odločbe Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (19);

(c)	kot podpora ukrepom, ki se nanašajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1257/1999 in Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 (20) o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

Člen 12

Vsebina programov Skupnosti za podporo

Program Skupnosti za podporo vsebuje:

(a)

kvantificiran opis stanja zadevne kmetijske proizvodnje ob upoštevanju razpoložljivih rezultatov vrednotenj, iz opisa pa naj bodo razvidne neskladnosti, vrzeli in možnosti razvoja, uporabljena finančna sredstva ter glavni rezultati dejavnosti, izvedenih na podlagi uredb (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001 in (ES) št. 1454/2001;

(b)	opis predlagane strategije, izbrane prednostne naloge in kvantificirane cilje ter oceno pričakovanih učinkov na ravni gospodarstva, okolja in družbe, vključno s področjem zaposlovanja;

(c)	opis predvidenih ukrepov, zlasti sistemov pomoči za izvajanje programa, in po potrebi podatke o potrebnih študijah, predstavitvenih projektih, izobraževanju in tehnični pomoči, ki so povezani s pripravo, izvajanjem ali prilagajanjem zadevnih ukrepov;

(d)	časovni razpored izvedbe ukrepov in okvirno skupno finančno preglednico, v kateri so prikazana sredstva, ki naj bi se uporabila;

(e)	utemeljitev združljivosti in usklajenosti različnih ukrepov programov ter opredelitev meril in količinskih kazalcev, ki se uporabijo za spremljanje in vrednotenje;

(f)	ukrepe, sprejete za zagotavljanje učinkovitega in ustreznega izvajanja programov, tudi v zvezi z obveščanjem javnosti, spremljanjem in vrednotenjem, obenem pa tudi opredelitev kvantificiranih kazalcev, ki se uporabijo pri vrednotenju, in določbe v zvezi z nadzorom in kaznimi;

(g)	določitev pristojnih organov in organov, odgovornih za izvajanje programa, ter določitev organov ali povezanih organov ter socialno-ekonomskih partnerjev na primerni ravni obenem pa tudi rezultate opravljenih posvetovanj.

Člen 13

Spremljanje

Postopki in fizični ter finančni kazalci za zagotavljanje učinkovitega spremljanja izvajanja programov Skupnosti za podporo se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2).

NASLOV IV

SPREMLJEVALNI UKREPI

Člen 14

Grafični znak

1. Za boljše prepoznavanje in potrošnjo kakovostnih kmetijskih proizvodov, nepredelanih ali predelanih, značilnih za najbolj oddaljene regije, se uvede grafični znak.

2. Pogoje uporabe grafičnega znaka iz odstavka 1 predlagajo ustrezne trgovinske organizacije. Nacionalni organi pošljejo te predloge, skupaj s svojim mnenjem, v odobritev Komisiji.

Uporabo znaka nadzoruje javni organ ali organizacija, ki jo za to pooblastijo pristojni nacionalni organi.

Člen 15

Razvoj podeželja

1. Ne glede na člen 7 Uredbe (ES) št. 1257/1999 skupna vrednost pomoči, izražena kot odstotek obsega naložb, upravičenih do pomoči, ne presega 75 % za naložbe, s katerimi naj bi v najbolj oddaljenih regijah spodbujali zlasti raznolikost, prestrukturiranje ali usmerjanje k trajnostnemu kmetijstvu na gospodarsko majhnih kmetijskih posestvih, ki jih je treba opredeliti v dopolnilu programa iz člena 18(3) in člena 19(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (21).

2. Ne glede na člen 28(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999 skupna vrednost pomoči, izražena kot odstotek obsega naložb, upravičenih do pomoči, za najbolj oddaljene regije ne presega 65 % za naložbe v podjetja za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, ki izvirajo v glavnem iz lokalne proizvodnje, in sicer v sektorjih, ki jih je treba opredeliti v dopolnilu programa iz člena 18(3) in člena 19(4) Uredbe (ES) št. 1260/1999. Skupna vrednost zadevne pomoči za majhna in srednje velika podjetja v skladu z istimi pogoji ne presega 75 %.

3. Omejitev iz člena 29(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999 se ne uporablja za tropske ali subtropske gozdove in gozdne površine, ki se nahajajo na ozemlju čezmorskih departmajev, Azorov in Madeire.

4. Ne glede na člen 24(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999 se lahko najvišji letni zneski, upravičeni do pomoči Skupnosti in predvideni v prilogi k omenjeni uredbi, povišajo do dvakratne vrednosti, in sicer za ukrep varovanja jezer na Azorih ter za ukrep ohranjanja krajine in tradicionalnih značilnosti kmetijskih zemljišč, zlasti ohranjanja kamnitih zidov opornih teras na Madeiri.

5. Opis ukrepov, predvidenih s tem členom, se po potrebi vključi v programe za te regije iz členov 18 in 19 Uredbe (ES) št. 1260/1999.

Člen 16

Državne pomoči

1. Za kmetijske proizvode iz Priloge I k Pogodbi, za katere se uporabljajo členi 87, 88 in 89 Pogodbe, lahko Komisija v sektorjih proizvodnje, predelave in trženja omenjenih proizvodov odobri pomoč za tekoče poslovanje, s katero naj bi zmanjšali posebne omejitve, s katerimi se sooča kmetijska proizvodnja v najbolj oddaljenih regijah zaradi odročnosti, otoškega značaja in oddaljenosti teh regij.

2. Države članice lahko odobrijo dodatno financiranje za izvedbo programov Skupnosti za podporo iz naslova III te uredbe. Države članice morajo v takšnem primeru Komisijo obvestiti o državnih pomočeh, Komisija pa jo mora v skladu s to uredbo odobriti kot del omenjenih programov. Takšno obvestilo o pomoči velja za obvestilo v smislu prvega stavka člena 88(3) Pogodbe.

Člen 17

Programi zdravstvenega varstva rastlin

1. Francija in Portugalska predložita Komisiji programe za nadzor organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v čezmorskih departmajih, na Azorih in Madeiri. V programih se zlasti natančno opredelijo predvideni cilji, načrtovani ukrepi, trajanje programov ter stroški programov. Programi, predloženi na podlagi tega člena, ne zadevajo varstva banan.

2. Skupnost prispeva k financiranju programov iz odstavka 1 na podlagi tehnične analize regionalnih razmer.

3. Finančni prispevek Skupnosti iz odstavka 2 in znesek pomoči se določita po postopku iz člena 26(1) in (3). Ukrepi, upravičeni do financiranja Skupnosti, se določijo po enakem postopku.

Ta prispevek lahko pokrije do 60 % izdatkov, upravičenih do pomoči, v čezmorskih departmajih ter do 75 % izdatkov, upravičenih do pomoči, na Azorih in na Madeiri. Plačilo se izvrši na podlagi dokumentacije, ki jo predložijo francoski in portugalski organi. Po potrebi lahko Komisija organizira preglede, ki jih v njenem imenu opravijo izvedenci iz člena 21 Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (22).

Člen 18

Vino

1. Poglavje II naslova II in poglavji I in II naslova III Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (23) ter poglavje III Uredbe Komisije (ES) št. 1227/2000 z dne 31. maja 2000 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino v zvezi z obsegom vinogradniških površin (24) se za Azore in Madeiro ne uporabljajo.

2. Ne glede na člen 19(1) Uredbe (ES) št. 1493/1999 se grozdje prepovedanih hibridnih sort vinske trte neposrednih proizvajalcev (Noah, Othello, Isabelle, Jacquez, Clinton, Herbemont), ki se obira na Azorih in na Madeiri, lahko uporablja le za proizvodnjo vina, ki se sme tržiti le znotraj teh regij.

Portugalska do 31. decembra 2013 postopoma ukine vinograde, zasajenih s prepovedanimi hibridnimi sortami vinske trte neposrednih proizvajalcev, po potrebi s podporami, predvidenimi v poglavju III naslova II Uredbe (ES) št. 1493/1999.

Portugalska vsako leto sporoči Komisiji, kako napredujeta preusmeritev in prestrukturiranje površin, zasajenih s hibridnimi sortami vinske trte neposrednih proizvajalcev, ki jih je prepovedano obdelovati.

3. Poglavje II naslova II in naslov III Uredbe (ES) št. 1493/1999 ter poglavje III Uredbe (ES) št. 1227/2000 se ne uporabljajo na Kanarskih otokih, z izjemo krizne destilacije, predvidene v členu 30 Uredbe (ES) št. 1493/1999 v primeru izjemne motenosti trga zaradi težav s kakovostjo.

Člen 19

Mleko

1. Od tržnega leta 1999/2000 se zaradi razdelitve dodatne dajatve med proizvajalce iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1788/2003 šteje, da so samo proizvajalci, kakor so opredeljeni v členu 5(c) navedene uredbe, s sedežem in proizvodnjo na Azorih, katerih tržne količine presegajo njihovo referenčno količino, povečano za odstotek iz tretjega pododstavka tega odstavka, prispevali k prekoračitvi.

Dodatna dajatev se zahteva za količine, ki presegajo tako povečano referenčno količino za navedeni odstotek, potem ko se neizkoriščene količine prerazporedijo med vse proizvajalce, kakor so opredeljeni v členu 5(c) Uredbe (ES) št. 1788/2003, s sedežem in proizvodnjo na Azorih, in sicer v okviru obsega, ki izhaja iz tega povečanja, in sorazmerno z referenčno količino za posameznega proizvajalca.

Odstotek iz prvega pododstavka je enak razmerju med količinami v višini 73 000 ton za tržna leta v obdobju od 1999/2000 do 2004/2005 oziroma 23 000 ton od tržnega leta 2005/2006 dalje ter med vsoto referenčnih količin, na voljo posameznim kmetijskim gospodarstvom dne 31. marca 2000. Uporablja se samo za referenčne količine, ki so bile na voljo dne 31. marca 2000.

2. Količine trženega mleka ali ekvivalenta mleka, ki presegajo referenčne količine, vendar so v skladu z odstotkom iz odstavka 1, se po prerazporeditvi iz istega odstavka ne upoštevajo pri ugotavljanju morebitne prekoračitve na Portugalskem, izračunane v skladu s členom 1 Uredbe (ES) št. 1788/2003.

3. Shema dodatne dajatve, ki velja za proizvajalce kravjega mleka, kakor določa Uredba (ES) št. 1788/2003, se ne uporablja za čezmorske departmaje, prav tako pa se ne uporablja na Madeiri v mejah lokalne proizvodnje 4 000 ton mleka.

4. Ne glede na člena 2 in 3 Uredbe Sveta (ES) št. 2597/97 z dne 18. decembra 1997 o določitvi dodatnih pravil o skupni ureditvi trga z mlekom in mlečnimi proizvodi za konzumno mleko (25) se na Madeiri dovoli proizvodnja steriliziranega mleka, obnovljenega iz mleka v prahu s poreklom iz Skupnosti, in sicer za lokalno porabo, če se s tem ukrepom zagotovi, da se lokalno proizvedeno mleko zbira in trži. Ta proizvod je namenjen izključno za lokalno porabo.

Podrobna pravila za uporabo tega odstavka se sprejmejo po postopku iz člena 26(2). Ta pravila opredeljujejo zlasti količino svežega, lokalno proizvedenega mleka, ki mora biti dodana obnovljenemu steriliziranemu mleku iz prvega pododstavka.

Člen 20

Živinoreja

1. Dokler stalež lokalnega mladega moškega goveda ne doseže dovolj visoke ravni, ki zagotavlja vzdrževanje in razvoj lokalne proizvodnje govejega mesa v francoskih čezmorskih departmajih in na Madeiri, se uvede možnost uvoza iz tretjih držav, ki velja za goveda, namenjena pitanju in porabi v francoskih čezmorskih departmajih in na Madeiri, in sicer brez carinskih dajatev iz člena 30 Uredbe (ES) št. 1254/1999.

Člena 3(4) in 4(1) se uporabljata v primeru živali, za katere velja oprostitev dajatev iz prvega pododstavka tega odstavka.

2. Število živali, za katere velja oprostitev iz odstavka 1, se določi, ko se upraviči potreba po uvozu, ob upoštevanju razvoja lokalne proizvodnje. To število in podrobna pravila za uporabo tega člena, ki vključujejo zlasti minimalno obdobje pitanja, se določijo v skladu s postopkom iz člena 26(2). Pri teh živalih imajo prednost proizvajalci z živalmi za pitanje, od katerih jih je vsaj 50 % lokalnega porekla.

3. V primeru uporabe člena 67 in člena 68(2)(a)(i) Uredbe (ES) št. 1782/2003 lahko Portugalska zmanjša nacionalno zgornjo mejo za pravice do plačil za ovčje in kozje meso in do premij za krave dojilje. V tem primeru se v skladu s postopkom iz člena 26(2) ustrezen znesek prenese iz zgornjih mej, določenih z uporabo navedenih določb, v finančna sredstva iz druge alinee člena 23(2).

Člen 21

Državna pomoč za proizvodnjo tobaka

Španiji se dovoli, da dodeli pomoč za proizvodnjo tobaka na Kanarskih otokih kot dopolnilo k premiji, predvideni v naslovu I Uredbe (EGS) št. 2075/92 z dne 30. junija 1992 o skupni ureditvi trga za surovi tobak (26). Dodelitev te pomoči ne sme povzročiti diskriminacije med proizvajalci na otokih.

Znesek te pomoči ne sme presegati 2 980,62 EUR na tono. Dodatna pomoč se izplača za največ 10 ton letno.

Člen 22

Oprostitev carin za tobak

1. Za neposreden uvoz na Kanarske otoke se ne uporabi nobena carinska dajatev za surov tobak in tobačne polizdelke, ki spadajo pod:

(a)	oznako KN 2401;

(b)

naslednje tarifne podštevilke:

—	2401 10 tobak, neotrebljen,

—	2401 20 tobak, deloma ali popolnoma otrebljen,

—	ex 2401 20 zunanji ovoji za cigare na nosilcih, v zvitkih za proizvodnjo tobaka,

—	2401 30 tobačni odpadki,

—	ex 2402 10 nedokončane cigare brez ovoja,

—	ex 2403 10 rezan tobak (gotove tobačne mešanice za proizvodnjo cigaret, cigar in cigarilosov),

—	ex 2403 91 homogeniziran ali rekonstituiran tobak, v polah ali trakovih,

—	ex 2403 99 ekspandiran tobak.

Oprostitev dajatev iz prvega pododstavka se uporablja za proizvode, namenjene za lokalno proizvodnjo tobačnih izdelkov do letne omejitve količine uvoza, ki je 20 000 ton ekvivalenta surovega otrebljenega tobaka.

2. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo po postopku iz člena 26(2).

NASLOV V

FINANČNE DOLOČBE

Člen 23

Finančna sredstva

1. Ukrepi iz te uredbe, razen člena 15, štejejo za intervencijo, namenjeno stabiliziranju kmetijskih trgov v smislu člena 2(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (27) za obdobje do 31. decembra 2006. Z učinkom od 1. januarja 2007, isti ukrepi štejejo za intervencijo, namenjeno ureditvi kmetijskih trgov v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija o financiranju skupne kmetijske politike (28).

2. Skupnost financira ukrepe, predvidene v naslovih II in III te uredbe, do višine letnega zneska, ki znaša:

—	:	za francoske čezmorske departmaje	:	84,7 milijonov EUR,
—	:	za Azore in Madeiro	:	77,3 milijonov EUR,
—	:	za Kanarske otoke	:	127,3 milijonov EUR.

3. Zneski, ki se letno dodelijo za programe iz naslova II, ne smejo presegati naslednjih zneskov:

—	:	za francoske čezmorske departmaje	:	20,7 milijonov EUR,
—	:	za Azore in Madeiro	:	17,7 milijonov EUR,
—	:	za Kanarske otoke	:	72,7 milijonov EUR.

4. Za leto 2006 se letni zneski iz odstavkov 2 in 3 zmanjšajo v višini morebitnih odhodkov zaradi ukrepov, izvedenih v skladu z uredbami iz člena 29.

NASLOV VI

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 24

1. Države članice najkasneje do 14. aprila 2006. Komisiji predložijo osnutek celovitega programa v okviru dodeljenih finančnih sredstev iz člena 23(2) in (3).

V osnutku programa je podan osnutek predhodne bilance preskrbe iz člena 2(2) z navedbo proizvodov, njihovih količin in obsega pomoči za preskrbo iz Skupnosti, obenem pa tudi osnutek programa za podporo lokalni proizvodnji iz člena 9(1).

2. Komisija ovrednoti predložene celovite programe in po postopku iz člena 26(2) odloči o njihovi potrditvi v roku največ štirih mesecev po njihovi predložitvi.

3. Posamezen celovit program se uporablja od datuma, ko Komisija zadevni državi članici uradno sporoči, da je sprejet.

Člen 25

Izvedbene določbe

Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2). Med njimi so zlasti:

—	pogoji, pod katerimi lahko države članice spremenijo količine in raven pomoči, namenjene preskrbi, ter ukrepi za podporo ali namembnost sredstev, dodeljenih za podporo lokalni proizvodnji,

—	določbe, povezane z minimalnimi pogoji, ki jih morajo države članice izpolnjevati pri nadzoru in sankcijah,

—	določitev ukrepov in na podlagi člena 23(1) upravičenih zneskov za študije, predstavitvene projekte, izobraževanje in tehnično pomoč iz člena 12(c) ter najvišjega odstotka, izračunanega na podlagi skupnega zneska za posamezen program, ki je namenjen financiranju teh ukrepov.

Člen 26

Upravljalni odbor

1. Komisiji pomaga Upravljalni odbor za neposredna plačila, ustanovljen na podlagi člena 144 Uredbe (ES) št. 1782/2003, razen pri izvajanju člena 15 te uredbe, kjer Komisiji pomaga Odbor za kmetijske strukture in razvoj podeželja, ustanovljen na podlagi člena 50 Uredbe (ES) št. 1260/1999, ter pri izvajanju člena 17 te uredbe, kjer Komisiji pomaga Stalni odbor za zdravstveno varstvo rastlin, ustanovljen na podlagi Sklepa 76/894/EGS (29).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje, predvideno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

Člen 27

Nacionalni ukrepi

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev usklajenosti s to uredbo, zlasti kar zadeva nadzor in administrativne kazni, ter o njih obvestijo Komisijo.

Člen 28

Obvestila in poročila

1. Vsako leto, najkasneje 15. februarja, države članice obvestijo Komisijo o razpoložljivih odobrenih proračunskih sredstvih, ki jih nameravajo v naslednjem letu porabiti za izvajanje programov, ki jih zajema ta uredba.

2. Države članice najkasneje 31. julija vsako leto Komisiji predložijo poročilo o izvajanju ukrepov, predvidenih s to uredbo, za predhodno leto.

3. Najkasneje 31. decembra 2009 in nato vsakih pet let Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu splošno poročilo, iz katerega je razviden učinek ukrepov, sprejetih na podlagi te uredbe, vključno s primernimi predlogi, kjer je to ustrezno.

Člen 29

Razveljavitve

Uredbe (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001 in (ES) št. 1454/2001 se razveljavijo.

Sklicevanja na razveljavljene uredbe se razumejo kot sklicevanja na to uredbo in se razlagajo v skladu s primerjalno tabelo iz Priloge I.

Člen 30

Prehodni ukrepi

Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 26(2) sprejme prehodne ukrepe, potrebne, da se zagotovi nemoten prehod med režimom, veljavnim v letu 2005, in ukrepi, uvedenimi s to uredbo.

Člen 31

Spremembe Uredbe (ES) št. 1782/2003

Uredba (ES) št. 1782/2003 se spremeni, kakor sledi:

člen 70 se spremeni, kakor sledi:

(a)

odstavek 1(b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

vsa druga neposredna plačila, opredeljena v Prilogi VI, ki se odobrijo kmetom v referenčnem obdobju v francoskih čezmorskih departmajih, na Azorih in Madeiri, Kanarskih otokih in Egejskih otokih, ter neposredna plačila, ki se dodelijo v referenčnem obdobju v skladu s členom 6 Uredbe (EGS) št. 2019/93.“;

(b)

prvi pododstavek odstavka 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Brez poseganja v člen 6(2) Uredbe (EGS) št. 2019/93 države članice dodelijo neposredna plačila iz odstavka 1 tega člena v okviru zgornjih mej, določenih v skladu s členom 64(2) te uredbe, pod pogoji, določenimi v poglavjih 3, 6, 7 do 13 naslova IV te uredbe oziroma v členu 6 Uredbe (EGS) št. 2019/93.“;

v členu 71(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2. Brez poseganja v člen 70(2) te uredbe zadevna država članica v prehodnem obdobju izvrši neposredna plačila, predvidena v Prilogi VI, pod pogoji, določenimi v poglavjih 3, 6 in 7 do 13 naslova IV te uredbe oziroma v členu 6 Uredbe (EGS) št. 2019/93, v okviru proračunskih zgornjih mej, ki ustrezajo delu teh neposrednih plačil v nacionalni zgornji meji, navedeni v členu 41 te uredbe in določeni v skladu s postopkom iz člena 144(2) te uredbe.“;

3.	prilogi I in VI se spremenita v skladu s Prilogo II te uredbe.

Člen 32

Spremembe Uredbe (ES) št. 1785/2003

Uredba (ES) št. 1785/2003 se spremeni, kakor sledi:

1.	člen 5 se črta;

2.	člen 11(3) se črta.

Člen 33

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Vendar pa se za vsako posamezno državo članico uporablja od datuma, ko Komisija uradno sporoči, da je odobrila celoviti program iz člena 24(1), z izjemo členov 24, 25, 26, 27 in 30, ki se uporabljajo od datuma začetka veljavnosti uredbe, in člena 4(3), ki se uporablja od 1. januarja 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. januarja 2006

Za Svet

Predsednica

U. PLASSNIK

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu

(2) Glej opombo 1.

(3) UL C 231, 20.9.2005, str. 75.

(4) UL L 217, 31.7.1992, str. 71. Uredba, kakor je bila razveljavljena z Uredbo (ES) št. 21/2002 (UL L 8, 11.1.2002, str. 15).

(5) UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(6) UL L 160, 26.6.1999, str. 80. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2223/2004 (UL L 379, 24.12.2004, str. 1).

(7) UL L 270, 21.10.2003, str. 123. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2217/2004 (UL L 375, 23.12.2004, str. 1).

(8) UL L 198, 21.7.2001, str. 26. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1690/2004 (UL L 305, 1.10.2004, str. 1).

(9) UL L 8, 14.1.2004, str. 1.

(10) UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2183/2005 (UL L 347, 30.12.2005, str. 56).

(11) UL L 198, 21.7.2001, str. 11. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1690/2004 (UL L 305, 1.10.2004, str. 1).

(12) UL L 198, 21.7.2001, str. 45. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1690/2004.

(13) UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).

(14) UL L 341, 22.12.2001, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005.

(15) UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(16) UL L 270, 21.10.2003, str. 96.

(17) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(18) UL L 262, 16.9.1981, str. 14. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 95/2002 (UL L 17, 19.1.2002, str. 37).

(19) UL L 224, 18.8.1990, str. 19. Odločba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

(20) UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(21) UL L 161, 26.6.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 173/2005 (UL L 29, 2.2.2005, str. 3).

(22) UL L 169, 10.7.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/77/ES (UL L 296, 12.11.2005, str. 17).

(23) UL L 179, 14.7.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2165/2005 (UL L 345, 28.12.2005, str. 1).

(24) UL L 143, 16.6.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1216/2005 (UL L 199, 29.7.2005, str. 32).

(25) UL L 351, 23.12.1997, str. 13. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1602/1999 (UL L 189, 22.7.1999, str. 43).

(26) UL L 215, 30.7.1992, str. 70. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1679/2005 (UL L 271, 15.10.2005, str. 1).

(27) UL L 160, 26.6.1999, str. 103. Uredba, razveljavljena z Uredbo (ES) št. 1290/2005 (UL L 209, 11.8.2005, str. 1).

(28) UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

(29) UL L 340, 9.12.1976, str. 25.

PRILOGA I

PRIMERJALNA TABELA

Uredba (ES) št. 1452/2001	Uredba (ES) št. 1453/2001	Uredba (ES) št. 1454/2001	Uredba (ES) št. 1785/2003	Ta uredba
Člen 1	Člen 1	Člen 1		Člen 1
Člen 2	Člen 2	Člen 2		Člen 2
Člen 3(1) do (4)	Člen 3(1) do (4)	Člen 3(1) do (4)		Člen 3
Člen 3(5)	Člen 3(5)	Člen 3(5)		Člen 4
	Tretji pododstavek člena 3(6)			Člen 5
			Člen 11(3)	Člen 7
Prvi in drugi pododstavek člena 3(6)	Prvi in drugi pododstavek člena 3(6)	Prvi in drugi pododstavek člena 3(6)		Člen 8
Člen 5				—
Člen 6				—
Člen 8				—
Člen 9				—
Člen 11				—
Člen 12				—
Člen 13				—
Člen 14				—
Člen 15				—
Člen 16				—
Člen 17				—
Člen 18				—
	Člen 5			—
	Člen 6			—
	Člen 7			—
	Člen 9			—
Člen 19	Člen 11	Člen 18		Člen 14
	Člen 13			—
	Člen 14			—
	Člen 15			—
	Člen 16			—
	Člen 17			—
	Člen 18			—
	Člen 19			—
	Člen 20			—
	Odstavka 1 in 2, prvi in drugi pododstavek odstavka 3, odstavka 4 in 5 člena 22			—
	Člen 24			—
	Člen 25			—
	Člen 26			—
	Člen 27			—
	Člen 28			—
	Člen 30			—
		Člen 4		—
		Člen 5		—
		Člen 7		—
		Člen 8		—
		Člen 9		—
		Člen 10		—
		Člen 11		—
		Člen 13		—
		Člen 14		—
		Člen 17		—
	Člen 31			—
Člen 21(1) in (2)	Člen 33(1) in (2)	Člen 19(1) in (2)		Člen 15(1) in (2)
Člen 21(3)	Člen 33(3)			Člen 15(3)
	Člen 33(5)			Člen 15(4)
Člen 21(5)	Člen 33(6)	Člen 19(4)		Člen 15(5)
Člen 24	Člen 36	Člen 22		Člen 16(1)
				Člen 16(2)
Člen 20	Člen 32			Člen 17
	Člen 8			Člen 18(1)
	Člen 10			Člen 18(2)
		Člen 12		Člen 18(3)
	Člen 23			Člen 19(1) in (2)
Člen 10(2)	Člen 15(3)			Člen 19(3)
	Člen 15(4)			Člen 19(4)
Člen 7	Člen 12			Člen 20(1) in (2)
	Tretji pododstavek člena 22(3)			Člen 20(3)
		Člen 15		Člen 21
		Člen 16		Člen 22
Člen 25	Člen 37	Člen 23		Člen 23(1)
				Člen 23(2), (3) in (4)
Člen 22	Člen 34	Člen 20		Člen 25
Člen 23	Člen 35	Člen 21		Člen 26
Člen 26	Člen 38	Člen 24		Člen 27
Člen 27	Člen 39	Člen 25		Člen 28
				Člen 29
				Člen 31
				Člen 32
Člen 29	Člen 41	Člen 27		Člen 33

PRILOGA II

Prilogi I in VI Uredbe (ES) št. 1782/2003 se spremenita, kakor sledi:

Priloga I se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA I

Seznam shem podpore, ki izpolnjujejo merila iz člena 1

Sektor	Pravna podlaga	Opombe
Enotno plačilo	Naslov III te uredbe	Nevezano plačilo (glej Prilogo VI) (1)
Enotno plačilo na površino	Naslov IVa, člen 143b te uredbe	Nevezano plačilo, ki nadomesti vsa neposredna plačila, navedena v tej prilogi
Trda pšenica (t. durum)	Naslov IV, poglavje 1 te uredbe	Plačilo na površino (premija za kakovost)
Stročnice	Naslov IV, poglavje 2 te uredbe	Plačilo na površino
Riž	Naslov IV, poglavje 3 te uredbe	Plačilo na površino
Lupinarji	Naslov IV, poglavje 4 te uredbe	Plačilo na površino
Energetske rastline	Naslov IV, poglavje 5 te uredbe	Plačilo na površino
Škrobni krompir	Naslov IV, poglavje 6 te uredbe	Pomoč za pridelavo
Mleko in mlečni proizvodi	Naslov IV, poglavje 7 te uredbe	Mlečna premija in dodatno plačilo
Poljščine na Finskem in v nekaterih regijah Švedske	Naslov IV, poglavje 8 te uredbe (2) (5)	Posebna regionalna pomoč za poljščine
Semena	Naslov IV, poglavje 9 te uredbe (2) (5)	Pomoč za pridelavo
Poljščine	Naslov IV, poglavje 10 te uredben (3) (5)	Plačilo na površino, vključno s plačili za praho, plačili za travno silažo, dodatnimi zneski (2), dodatkom in posebno pomočjo za trdo pšenico
Ovčje in kozje meso	Naslov IV, poglavje 11 te uredbe (3) (5)	Premija za ovce in koze, dodatna premija in nekatera dodatna plačila
Goveje in telečje meso	Naslov IV, poglavje 12 te uredbe (5)	Posebne premije (3), zunajsezonske premije, premije za krave dojilje (vključno z nakazili za telice in dodatno nacionalno premijo za krave dojilje, kadar je sofinancirana) (3), premije za zakol (3), ekstenzifikacijska plačila, dodatna plačila
Stročnice	Naslov IV, poglavje 13 te uredbe (5)	Plačilo na površino
Posebne vrste kmetijstva in kakovostna proizvodnja	Člen 69 te uredbe (4)
Suha krma	Člen 71(2), drugi pododstavek te uredbe (5)
Shema za male kmete	Člen 2a Uredbe (ES) št. 1259/1999	Prehodna pomoč na površino za kmete, ki prejemajo manj kot 1 250 EUR
Oljčno olje	Naslov IV, poglavje 10b te uredbe	Plačilo na površino
Sviloprejke	Člen 1 Uredbe (EGS) št. 845/72	Pomoč za gojenje
Banane	Člen 12 Uredbe (EGS) št. 404/93	Pomoč za pridelavo
Rozine	Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 2201/96	Plačilo na površino
Tobak	Naslov IV, poglavje 10c te uredbe	Pomoč za pridelavo
Hmelj	Naslov IV, poglavje 10d te uredbe (3) (5)	Plačilo na površino
Posei	Naslov III Uredbe Sveta št. 247/2006 (6)	Neposredna plačila v smislu člena 2 v okviru ukrepov, določenih po programih
Egejski otoki	Členi 6 (2) (5), 8, 11 in 12 Uredbe (EGS) št. 2019/93	Sektorji: goveje in telečje meso; krompir; olive; med
Bombaž	Naslov IV, poglavje 10a te uredbe	Plačilo na površino

Priloga VI se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA VI

Seznam neposrednih plačil v povezavi z enotnim plačilom iz člena 33

Sektor	Pravna podlaga	Opombe
Poljščine	Členi 2, 4 in 5 Uredbe (ES) št. 1251/1999	Plačilo na površino, vključno s plačili za praho, plačili za siliranje trave, dodatnimi zneski (7), dodatek in posebna pomoč za trdo pšenico
Krompirjev škrob	Člen 8(2) Uredbe (EGS) št. 1766/92	Plačilo za kmete, ki pridelujejo krompir, namenjen za proizvodnjo krompirjevega škroba
Stročnice	Člen 1 Uredbe (ES) št. 1577/96	Plačilo na površino
Riž	Člen 6 Uredbe (ES) št. 3072/95	Plačilo na površino
Semena (7)	Člen 3 Uredbe (EGS) št. 2358/71	Pomoč za pridelavo
Goveje in telečje meso	Členi 4, 5, 6, 10, 11, 13 in 14 Uredbe (ES) št. 1254/1999	Posebne premije, zunajsezonske premije, premije za krave dojilje (vključno z nakazili za telice in dodatno nacionalno premijo za krave dojilje, kadar je sofinancirana), premije za zakol, ekstenzifikacijska plačila, dodatna plačila
Mleko in mlečni proizvodi	Naslov IV, poglavje 7 te uredbe	Premija za mlečne proizvode in dodatna plačila (8)
Ovčje in kozje meso	Člen 5 Uredbe (ES) št. 2467/98 Člen 1 Uredbe (EGS) št. 1323/90 Členi 4, 5 in 11(1) in alinee 1, 2 in 4 člena 11(2) Uredbe (ES) št. 2529/2001	Premija za ovce in koze, dodatna premija in nekatera dodatna plačila
Egejski otoki (7)	Člen 6(2) in (3) Uredbe (EGS) št. 2019/93	Sektorji: goveje in telečje meso
Suha krma	Člen 3 Uredbe (ES) št. 603/95	Premija za predelane proizvode (uporabljena v skladu s točko D Priloge VII k tej uredbi)
Bombaž	Odstavek 3 Protokola 4 o bombažu, priložen Aktu o pristopu Grčije	Podpora v obliki plačila za neprečiščen bombaž
Oljčno olje	Člen 5 Uredbe št. 136/66/EGS	Pomoč za pridelavo
Tobak	Člen 3 Uredbe (EGS) št. 2075/92	Pomoč za pridelavo
Hmelj	Člen 12 Uredbe (EGS) št. 1696/71	Plačilo na površino
Hmelj	Člen 2 Uredbe (EGS) št. 1098/98	Pomoč za začasno premeno

(1) Od 1. januarja 2005 ali kasneje v primeru uporabe člena 71. Za 2004 ali kasneje v primeru uporabe člena 71 se neposredna plačila, navedena v Prilogi VI, vključijo v Prilogo I, razen posušene krme.

(2) V primeru uporabe člena 70.

(3) V primeru uporabe členov 66, 67, 68 ali 68a.

(4) V primeru uporabe člena 69.

(5) V primeru uporabe člena 71.

(6) UL L 42, 14.2.2006, str. 1.“

(7) Razen v primeru uporabe člena 70.

(8) Od 2007, razen v primeru uporabe člena 62.“

14.2.2006

Uradni list Evropske unije

L 42/29

SKLEP KOMISIJE

z dne 10. februarja 2006

o sprejetju delovnega načrta za leto 2006 za izvajanje programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008), vključno z letnim programom dela za donacije

(Besedilo velja za EGP)

(2006/89/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (1), in zlasti člena 110 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (2), in zlasti člena 166 Uredbe,

ob upoštevanju Sklepa št. 1786/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o sprejetju programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008) (3), in zlasti člena 8(1) Sklepa,

ob upoštevanju Sklepa Komisije 2004/858/ES z dne 15. decembra 2004 o ustanovitvi izvajalske agencije, poimenovane „Izvajalska agencija za program javnega zdravja“, za upravljanje dejavnosti Skupnosti na področju javnega zdravja – v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 (4), in zlasti člena 6 Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 110 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 določa, da je pogoj za dodelitev donacij letni program, ki se objavi na začetku leta.

(2)	V skladu s členom 166 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 mora letni program dela za donacije vsebovati sklicevanje na temeljni akt, cilje, terminski načrt javnih razpisov z okvirnim zneskom in pričakovanimi rezultati.

(3)

V skladu s členom 15(2) Sklepa Komisije z dne 15. marca 2005 o notranjih pravilih za izvajanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti (oddelek za Komisijo) se lahko sklep o sprejetju letnega programa dela iz člena 110 finančne uredbe obravnava kot sklep o financiranju v smislu člena 75 finančne uredbe, če zagotavlja dovolj podroben okvir.

(4)	Člen 8 Sklepa št. 1786/2002/ES določa, da Komisija sprejme letni načrt dela za izvajanje programa, v katerem se določijo prednostne naloge in ukrepi, ki jih je treba sprejeti, vključno z razporeditvijo sredstev.

(5)	Zato je treba sprejeti delovni načrt za leto 2006.

(6)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem, ki ga je izdal Programski odbor.

(7)	V skladu s členom 6 Sklepa Komisije 2004/858/ES prejme Izvajalska agencija za program javnega zdravja donacijo, določeno v splošnem proračunu Evropske unije –

SKLENILA:

Edini člen

Sprejme se delovni načrt za leto 2006 za izvajanje programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008) iz Priloge.

Izvajanje tega programa zagotavlja generalni direktor za „Zdravje in varstvo potrošnikov“.

V Bruslju, 10. februarja 2006

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije

(1) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(2) UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

(3) UL L 271, 9.10.2002, str. 1.

(4) UL L 369, 16.12.2004, str. 73.

PRILOGA

UKREPI SKUPNOSTI NA PODROČJU JAVNEGA ZDRAVJA

(2003–2008)

DELOVNI NAČRT ZA LETO 2006

1. SPLOŠNO OZADJE

1.1 Politike in pravno ozadje

Člen 152(1) Pogodbe določa, da je treba pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik Skupnosti zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi.

Dne 23. septembra 2002 sta Evropski parlament in Svet sprejela Sklep o sprejetju programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008) (1) (v nadaljevanju „Sklep o programu“).

Glavni cilj v prvih treh letih programa je bil vzpostaviti temelje za celovit in usklajen pristop s poudarkom na treh ključnih prednostnih nalogah: zdravstvenih informacijah, ogrožanju zdravja in determinantah zdravja. Skupni cilj teh treh področij je bil prispevati k višji ravni telesnega in duševnega zdravja ter blaginje po vsej EU. Ukrepi na podlagi programa so bili načrtovani za vzpostavitev samostojnih trajnostnih mehanizmov, ki državam članicam omogočajo usklajevanje dejavnosti v zvezi z zdravjem.

Zato je bilo za financiranje izbranih že več kot 200 projektov (2), kar je dobra osnova za prihodnje ukrepe. Na podlagi analize izvajanja delovnih načrtov za leta 2003–2005 bo potekala racionalizacija dejavnosti v letu 2006, da se zagotovi vključitev področij, ki prej niso bila zajeta. Za zagotavljanje sinergije in dopolnjevanja bo potekalo delo v povezavi z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, ki delujejo na področju zdravja, kot so Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Svet Evrope ter Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Sodelovanje s takšnimi organizacijami se bo v letu 2006 še okrepilo.

1.2 Nove prednostne naloge za leto 2006

V programu dela za leto 2006 so bile na podlagi prednostnih nalog, ki so že bile omenjene v prejšnjih programih dela, določene nove prednostne naloge. Prednostne naloge za leto 2006 se bodo preusmerile na nekatere ključne ukrepe, ki so se že začeli izvajati, in zajemale naslednja nova področja:

Pri zdravstvenih informacijah:

—	nova usmeritev: zdravstveni kazalniki (ECHI) na regionalni ravni, vzpostavitev zbirke podatkov o poškodbah, evropski portal javnega zdravja;

—	nove prednostne naloge: zdravstveni problemi, vezani na spol; skupine bolnikov z redkimi boleznimi in evropske mreže referenčnih središč.

Pri ogrožanju zdravja:

—	nova prednostna naloga: pripravljenost na pandemijo gripe in odziv nanjo;

—	nova usmeritev: obvladovanje tveganja in obveščanje o ogrožanju zdravja ter bolnišničnih okužbah po začetku delovanja Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (3), ki je prevzel nalogo ocenjevanja ogroženosti zdravja.

Pri determinantah zdravja:

—	nova usmeritev: prehrana, HIV/AIDS, opozarjanje na škodljivost kajenja, zmanjšanje škode zaradi uporabe drog, zlasti pri mladih;

—	nove prednostne naloge predsedstev EU: Združeno kraljestvo (neenakosti), Avstrija (diabetes) (4) in Finska (zdravje kot tema v vseh politikah).

1.3 Mehanizmi sodelovanja z mednarodnimi organizacijami

V skladu s členom 11 Sklepa o programu (1) se med izvajanjem programa spodbuja sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, pristojnimi za področje javnega zdravja.

Sodelovanje z WHO

Sodelovanje z WHO se bo izvajalo v skladu s:

—

„Sporazumom med Združenimi narodi in Evropsko skupnostjo o načelih za financiranje ali sofinanciranje programov in projektov, ki jih urejajo Združeni narodi, s strani Skupnosti,“ ki je začel veljati 9. avgusta 1999, ter Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Združenimi narodi o klavzuli preverjanja, ki je začel veljati 1. januarja 1995, z vsemi spremembami;

—	izmenjavo pisem med WHO in Evropsko komisijo v zvezi z okrepitvijo sodelovanja (vključno z memorandumom o okviru ter dogovoru o sodelovanju med WHO in Evropsko komisijo, ki je del izmenjave pisem) (5).

Finančna pomoč Evropske komisije za dejavnosti WHO se, če ni izjemoma dogovorjeno drugače, zagotovi v skladu z Okvirnim finančnim in upravnim sporazumom med Evropsko skupnostjo in Združenimi narodi, ki je začel veljati 29. aprila 2003 (in h kateremu je WHO pristopila 11. decembra 2003).

Sodelovanje z WHO bo v letu 2006 temeljilo na obstoječih pobudah med obema organizacijama in se lahko razširi na dodatna področja, določena v tem programu dela, kadar jih lahko WHO najučinkoviteje nadaljuje. Področja sodelovanja se določijo v posebnem sklepu Komisije.

Sodelovanje z OECD

Predvideno je, da bodo sporazumi o neposrednih donacijah, ki jih je Evropska komisija sklenila z OECD, zajemali področja programa javnega zdravja, ki so skladna z delovnim načrtom OECD v zvezi z javnim zdravjem v letih 2005–2006, zlasti tista, ki so povezana z:

—

izboljšanjem sistema zdravstvenih obračunov na teh področjih in spodbujanjem njegovega razvoja ter zbiranjem podatkov, ki niso vključeni v statistični program Skupnosti (6), zlasti izdatkov za zdravje po skupinah bolezni, spolu in starosti (pri slednjem je treba upoštevati obstoječe pilotne študije);

—	vprašanji v zvezi z mobilnostjo zdravstvenih strokovnjakov na mednarodni ravni, ki jih obstoječi ukrepi EU ne zajemajo.

Sodelovanje z Evropskim centrom za preprečevanje in nadziranje bolezni (ECDC)

Leta 2006 bo Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni začel polno delovati. Operativno sodelovanje se bo nadaljevalo in še okrepilo. Na področju nalezljivih bolezni bodo njegove naloge vključevale ocenjevanje tveganja, znanstveno in tehnično svetovanje, nadzor nalezljivih bolezni, sodelovanje med laboratoriji ter usposabljanje. ECDC bo znanstveno in strokovno neposredno podpiral Komisijo in države članice. To bo Komisiji in državam članicam omogočilo, da se bodo lahko bolj osredotočile na obvladovanje tveganja. V tem programu dela se odraža tudi obseg dejavnosti ECDC. Na prednostnem področju „hitro in usklajeno odzivanje na ogrožanje zdravja (oddelek 2.2.)“ bodo projekti usmerjeni k področjem, ki dopolnjujejo ukrepe ECDC: obvladovanje posebnih nevarnosti, načrtovanje splošne pripravljenosti, zdravstveno varstvo in varstvo snovi človeškega izvora.

1.4 Razporeditev sredstev

1.4.1 Osnutek proračuna

Ukrepi na podlagi tega programa morajo prispevati k višji ravni varovanja zdravja in izboljšanju javnega zdravja. Financiranje se lahko izvaja z donacijami za projekte. Komisija lahko na podlagi postopkov javnih naročil (razpisov) zmanjša tudi izvajanje ukrepov Skupnosti na področjih, ki jih zajema ta program dela. Ta delovni načrt je pregled ukrepov, ki se bodo začeli izvajati leta 2006.

Proračunska postavka za operativna sredstva je 17 03 01 01 – Javno zdravje (2003 do 2008).

Proračunska postavka za upravna sredstva je 17 01 04 02 – Javno zdravje (2003 do 2008) – Stroški upravnega poslovodenja.

Proračunska postavka za upravna sredstva Izvajalske agencije za program javnega zdravja je 17 01 04 30.

Finančni okvir programa za obdobje 2003–2008 je 353,77 milijona EUR. Razpoložljivi proračun za leto 2006 (obveznosti) je ocenjen na 53 400 000 EUR (7) (upravna sredstva Izvajalske agencije za program javnega zdravja niso upoštevana). V ta proračun je treba dodati:

—	prispevek držav EGP/Efte, ki je ocenjen na 1 100 040 EUR (7);

—	prispevek dveh držav pristopnic (Bolgarije in Romunije) ter ene države prosilke (Turčije), ki je ocenjen na 1 317 621 EUR (8).

Celoten proračun za leto 2006 je tako ocenjen na 55 817 661 EUR (7) (8).

Ta vključuje sredstva operativnega proračuna (donacije in razpise) ter sredstva za tehnično in upravno pomoč:

—	celoten operativni proračun je ocenjen na 53 863 521 EUR (7) (8).

—	celoten upravni proračun je ocenjen na 1 954 140 EUR (7) (8).

Pri razporeditvi sredstev bo ohranjeno ravnotežje med različnimi prednostnimi področji programa, da bo finančni okvir enakomerno porazdeljen (9), razen v primeru izrednih razmer na področju javnega zdravja (npr. pandemije gripe), ki dovoljujejo prerazporeditev sredstev.

1.4.2 Donacije

Donacije se financirajo iz proračunske postavke 17 03 01 01.

Okvirni celotni znesek za donacije – vključno z neposrednimi donacijami za mednarodne organizacije – je ocenjen na 47 798 344 EUR (7) (8).

Razpis za predloge v zvezi z „Javnim zdravjem – 2006“ bo objavljen v Uradnem listu januarja 2006, kar je okvirni datum.

Splošna načela in merila za izbor ter financiranje ukrepov na podlagi programa javnega zdravja, ki jih je Komisija sprejela 14. januarja 2005, so objavljena v posebnem dokumentu (10) V zvezi z razpisom za predloge za leto 2006 veljajo splošna načela (kot so navedena v točki 1), merila za izključitev (kot so navedena v točki 2), merila za izbor (kot so navedena v točki 3) in merila za dodelitev (kot so navedena v točki 4).

Okvirni celotni znesek za razpis za predloge je ocenjen na 43 018 510 EUR (7) (8).

Vsi ukrepi iz tega delovnega načrta za leto 2006 so upravičeni do donacij.

Predlagatelji lahko predložijo predloge v treh mesecih po objavi razpisa v Uradnem listu. Po preteku tega roka bo predvidoma potrebnih nadaljnjih pet mesecev za izvedbo vseh postopkov, preden bo sprejet sklep o finančni pomoči.

Zaradi dopolnjevalne in motivacijske narave donacij Skupnosti mora biti vsaj 40 % stroškov projektov financiranih s sredstvi iz drugih virov. Zato lahko finančni prispevek na upravičenca (tj. glavne in preostale upravičence) znaša do 60 % upravičenih stroškov za zadevne projekte. Komisija bo v vsakem posameznem primeru določila najvišji odstotek donacije, ki bo dodeljena.

Izjemoma lahko najvišje sofinanciranje na upravičenca (tj. glavne in preostale upravičence) znaša 80 % upravičenih stroškov, kadar ima projekt znatno evropsko dodano vrednost. Največ 10 % financiranih projektov (glede na število) je lahko sofinanciranih v znesku, ki presega 60 %.

Trajanje sofinanciranih projektov običajno ne sme presegati treh let.

Podrobnosti o upravičenosti stroškov so navedene v prilogi k temu delovnemu načrtu.

1.4.3 Donacije za mednarodne organizacije

Donacije za mednarodne organizacije se financirajo iz proračunske postavke 17 03 01 01. Njihove naloge se izvajajo prek neposrednega centraliziranega upravljanja.

Prek sporazumov o neposrednih donacijah z mednarodnimi organizacijami (WHO, OECD itd.) ne sme biti porabljenih več kot 4 779 834 EUR (7) (8). Sporazumi o neposrednih donacijah bodo povečali sinergijo in sodelovanje med Evropsko komisijo in mednarodnimi organizacijami, ko se ukrepi skupno izvajajo. Te organizacije imajo posebne zmogljivosti, povezane z njihovimi posebnimi misijami in odgovornostmi, zaradi katerih so usposobljene za izvajanje nekaterih ukrepov iz tega delovnega programa in za katere sporazumi o neposrednih donacijah veljajo za najustreznejši postopek.

Dodatne odločitve o sporazumih o dodelitvi neposrednih donacij z mednarodnimi organizacijami morajo biti za WHO in OECD sprejete do junija. Te neposredne donacije morajo biti za WHO in OECD izplačane do septembra.

Za te sporazume o neposrednih donacijah veljajo splošna načela, merila za izključitev, merila za izbor in merila za dodelitev, ki jih je Komisija sprejela 14. januarja 2005 (10).

1.4.4 Donacija za Izvajalsko agencijo za program javnega zdravja

Donacija za Izvajalsko agencijo za program javnega zdravja se financira iz proračunske postavke 17 01 04 30.

Celotni znesek 5 800 000 EUR mora biti namenjen upravnim sredstvom za Izvajalsko agencijo za program javnega zdravja, za katero je bil sklep o ustanovitvi sprejet 15. decembra 2004 (11).

Delovni načrt za Izvajalsko agencijo mora biti sprejet do januarja 2006.

1.4.5 Javni razpisi

Naročila storitev morajo biti financirana iz proračunskih postavk 17 01 04 02 in 17 03 01 01.

Po predlogu se za javne razpise porabi manj kot 10 % operativnega proračuna. Okvirni celotni znesek za javne razpise bi tako znašal največ 5 310 927 EUR (7) (8).

Javni razpisi bodo objavljeni za posamezne dele delovnega načrta.

Odločitev o dodatnem financiranju za pogodbe javnega naročila mora biti sprejeta do februarja 2006.

1.4.6 Znanstveni odbori

Znanstveni odbori, pomembni za program javnega zdravja, se financirajo iz proračunske postavke 17 03 01 01.

Celotni znesek 254 250 EUR bo namenjen povrnitvi stroškov udeležencev srečanj v zvezi z delom znanstvenih odborov in poročevalcev za oblikovanje mnenj znanstvenega odbora v okviru znanstvenih odborov (12). To povračilo stroškov bo zajemalo vsa področja, pomembna za program javnega zdravja, in sicer 100 % stroškov za Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja (SCHER) ter 50 % (okvirni delež) stroškov za Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja (SCENIHR) ter za usklajevanje.

1.4.7 Nadaljnji prenos na GD Eurostat

Za proračunsko postavko 17 03 01 01 mora biti izveden nadaljnji prenos.

Generalnemu direktoratu Eurostat se odobri nadaljnji prenos v najvišjem znesku 500 000 EUR. Slednji bo prek donacij za financiranje začel izvajati naslednje ukrepe:

(1)	za podporo nacionalnih statističnih organov pri izvajanju anketnih modulov evropskih zdravstvenih raziskav med letoma 2006–2008 (kot so opredeljeni v statističnem programu za leto 2006);

(2)	za podporo nacionalnih statističnih organov pri izvajanju nekaterih posebnih/dodatnih modulov (kot določa Usmerjevalni odbor SANCO/Eurostat za evropski sistem zdravstvenih raziskave) za zgornje zdravstvene raziskave;

(3)	za podporo nacionalnim statističnim organom pri izvajanju in nadaljnji širitvi sistema zdravstvenih obračunov v EU (v sodelovanju z OECD in WHO);

(4)	za podporo razvoja sistema zdravstvenih obračunov na področjih, ki jih neposredni sporazumi z OECD ne zajemajo.

Glede na javni razpis, ki ga izvede generalni direktorat Eurostat, veljajo za zgoraj navedene ukrepe splošna načela in merila za izključitev, izbor in dodelitev, ki jih je Komisija sprejela 14. januarja 2005 (10). Kljub temu bodo v zvezi z ukrepi iz točk (1), (2) in (3) donacije znašale največ 80 % upravičenih stroškov na upravičenca in bodo lahko vključevale le eno državo upravičenko.

Rezultati predlaganih ukrepov v zvezi z navedenimi donacijami bodo:

—

prevod, preskus in priprava na začetek uporabe modulov zdravstvenih raziskav, sprejetih v letu 2006, pri nacionalnih raziskavah, v obdobju 2006–2008 glede na državo članico, v evropskem statističnem sistemu (glavni moduli v zvezi z determinantami zdravja, uporaba zdravstvenega varstva in moduli zdravstvene zgodovine) in pri Usmerjevalnem odboru za evropski sistem zdravstvenih raziskav (posebni moduli);

—

podpora skupnemu zbiranju podatkov organizacij Eurostat, OECD in WHO pri sistemu zdravstvenih obračunov, npr. prek seznama virov in metod izračuna z uporabo načrta, usposabljanja, razvoja zbiranja podatkov za sektorje, ki jih sistem zdravstvenih obračunov v nekaterih državah ne pokriva (na primer zasebni zdravstveni sektor), razvoja podpor za izvlečke podatkov iz različnih upravnih virov itd.

Končni cilj teh ukrepov je vzpostavitev kakovostnih nacionalnih zbirk statističnih podatkov na podlagi evropskih modulov zdravstvenih raziskav in sistema zdravstvenih obračunov. Ti podatki bodo predloženi Eurostatu, ki jih bo dal na razpolago vsem zainteresiranim (spletna stran, objave, izračun povezanih zdravstvenih kazalcev Evropske skupnosti).

2. PREDNOSTNA PODROČJA ZA LETO 2006

Vsi predlogi naj po potrebi prikažejo možnost nastanka sinergije z ustreznimi dejavnostmi, ki jih podpirajo raziskave, zlasti za področje znanstvene podpore politikam. S Šestim okvirnim programomom Evropske skupnosti na področju raziskav (13) in njegovimi dejavnostmi (14) mora biti zagotovljena sinergija. Naloge, ki so pomembne za javno zdravje, so naštete v posebnem programu za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitev „Povezovanje in krepitev Evropskega raziskovalnega prostora (2002–2006) (15)“pod točko „Raziskave, usmerjene v politiko“, področji 1 „Trajnostno gospodarjenje z evropskimi naravnimi viri“ in 2 „Zagotavljanje zdravja, varnosti in priložnosti za prebivalce Evrope“. Pričakovati je mogoče tudi sinergijo v obstoječih projektih/predlogih, o katerih tečejo pogajanja, za prednostno nalogo 1:Znanosti o življenju, genomika in biotehnologija za zdravje (16), prednostno nalogo 5: varnost živil, in prednostno nalogo 6: Trajnostni razvoj, globalne spremembe in ekosistemi.

2.1 Zdravstvene informacije

Cilj programa javnega zdravja je zbrati primerljive informacije o zdravju in načinu življenja, ki vpliva na zdravje. Namen projektov, pripravljenih na teh področjih, je prispevati k opredelitvi kazalcev, zbiranju, analizi in širjenju podatkov, izmenjavi najboljših praks (ocena vplivov na zdravje, ocena zdravstvenih tehnologij). Tako pridobljeni podatki in informacije bodo uporabljeni v rednih poročilih, namenjenih širši javnosti ali strokovnjakom, portal javnega zdravja pa bo omogočil tudi lažje širjenje informacij in povezovanje virov informacij.

Pri razvijanju statističnih elementov zdravstvenih informacij bodo sodelovale države članice, pri čemer bodo po potrebi uporabljale statistični program Skupnosti (6).

2.1.1 Razvijanje in usklajevanje sistema zdravstvenih informacij in znanja (člen 3(2)(d), Priloga – točki 1.1, 1.3)

Elementi, ki jih je treba izvajati, v tesnem sodelovanju z Eurostat, so:

—	tehnični razvoj obstoječih predstavitvenih orodij zdravstvenih kazalcev Evropske skupnosti („ožji seznam ECHI“);

—	določanje prednostnih nalog za tehnično in znanstveno delo v zvezi z zdravstvenimi kazalci EU na področjih, ki še niso zajeta;

—	izvajanje sistema ECHI na medregionalni ali regionalni ravni v javni zbirki podatkov z uporabo spletne aplikacije.

2.1.2 Delovanje sistema zdravstvenih informacij in znanja (člen 3(2)(d), Priloga – točki 1.1, 1.4)

Namen te dejavnosti je podpora mrežam in delovnim skupinam, ki razvijajo zdravstvene informacije na posebnih prednostnih področjih.

Posebno pozornost je treba nameniti pripravi poročil o:

—	zdravstvenih problemih, vezanih na spol (vključno z neplodnostjo);

—	drugih pomembnih področjih, vezanih na skupine, kot so mladi, ostareli, migranti, etnične manjšine, in o posebnih problemih družbenih skupin z nizkim življenjskim standardom;

—	zdravi spolnosti in reproduktivnem zdravju.

2.1.3 Razvijanje mehanizmov za poročanje o zdravstvenih vprašanjih in njihovo analizo ter priprava poročil o javnem zdravju (člen 3(2)(d), Priloga – točki 1.3, 1.4)

Za zagotavljanje potrebne kakovosti in primerljivosti informacij bodo prednost v zvezi z izboljšanjem mehanizmov za poročanje o zdravstvenih vprašanjih imeli:

—	podpora poglobljenim analizam statistik vzrokov smrti zaradi pridobivanja novih vpogledov v vzorce umrljivosti in spremljanje sprememb po EU;

—	razvijanje evropskega sistema zdravstvenih raziskav. Izvajanje in razvijanje raziskovalnih modulov za zbiranje potrebnih podatkov za zdravstvene kazalce Evropske skupnosti. V tem primeru bi bila mogoča izvedba pilotne raziskave;

—	sistem popisov virov zdravstvenih informacij je treba vzdrževati, posodabljati in razširiti, kratkoročni namen pa je vzpostavitev rednih statističnih baz;

—

razvijanje celovitega informacijskega sistema s združevanjem zbirke podatkov o poškodbah z drugimi viri o smrtnih primerih in invalidnosti, razširjanje tega sistema na vse države članice, EGP in države kandidatke, utrjevanje zbiranja podatkov o poškodbah glede na zbirke podatkov o poškodbah v državah, ki že poročajo, ter obravnavanje potrebe po oceni tveganja proizvodov in varnosti storitev v zbirki podatkov o poškodbah;

—	zbiranje informacij na področju determinant zdravja, zlasti na podlagi reprezentativnih študij prebivalstva;

—	razvijanje instrumentov za ocenjevanje ravni telesnih dejavnosti pri različnih skupinah prebivalstva;

—

izboljšanje zbiranja, analize, poročanja in širjenja informacij o zdravstveni ekologiji in zlasti osredotočanje na izvajanje Evropskega akcijskega načrta za okolje in zdravje 2004–2010 (17), ki po potrebi ustvarja sinergijo z delovno skupino za okolje in zdravje pri programu za javno zdravje ter Evropsko agencijo za okolje (18);

—	podpiranje pobud za izvajanje priporočila Sveta, ki omejuje izpostavljenost javnosti elektromagnetnim poljem (0 Hz do 300 GHz), priprava informativnih poročil in revizij.

2.1.4 Razvijanje strategij in mehanizmov za preprečevanje in izmenjavo informacij o nevarnostih neprenosljivih bolezni ter odzivov nanje, vključno z ogrožanjem zdravja po spolu in redkimi boleznimi (člen 3(2)(d), Priloga – točka 2.3)

Kazalce in podatke o neprenosljivih boleznih je treba zbrati z načrtovanjem dolgoročnih in trajnostnih zbirk ob upoštevanju strategije ECHI in standardov Eurostat. Predlogi morajo opredeliti pobude in načine za ohranjanje rednega registra, osnovo za raziskavo ali temeljiti na prihodnjih modulih evropskega sistema zdravstvenih raziskav ali kot kombinacija virov.

—

Prednostna področja, ki jih je treba obravnavati in/ali jim nameniti posebno pozornost, so: vpeljati ali izboljšati je treba trajnostne redne zbirke informacij in podatkov za bolezni, za katere obstajajo zanesljive osnovne opredelitve kazalcev (19); uporaba teh informacij za oceno programov javnega zdravja.

—	Področja informacij o boleznih, ki še niso zajeta (20);

—	Informacije in opredelitev kazalcev za nevrodegenerativne, nevrorazvojne in nepsihiatrične možganske bolezni v zvezi z razširjenostjo, zdravljenjem, dejavniki tveganja, strategijami za zmanjšanje tveganja, stroški bolezni in socialno podporo (21).

—	Informacije in opredelitev kazalcev vplivov endokrinih motenj na zdravje.

—	Informacije in opredelitev kazalcev za izboljšanje ustreznih informacij za posebno ginekološko in menopavzno zdravje žensk (npr. endometrioza).

—	Podpora poročilom in doseganju soglasja v zvezi z zgornjimi točkami.

—

Predlogi, ki prispevajo k strategiji EU za duševno zdravje, kot je bila razvita po zeleni knjigi Komisije o duševnem zdravju (14) (22):

(a)	več podatkov o različnih dejavnikih duševnega zdravja pri prebivalstvu EU in mednarodna uskladitev kazalcev duševnega zdravja;

(b)

več podatkov (zdravstveni/socialni/gospodarski položaj) o občutljivih skupinah v EU, pri katerih obstaja tveganje za razvoj slabega duševnega zdravstvenega stanja in/ali za samomor (primeri: nezaposleni, migranti in begunci, spolne in druge manjšine). Zagotovljene informacije morajo biti v obliki pridobivanja podatkov.

—

Pri redkih boleznih je treba dati prednost mreži splošnih zdravnikov za izboljšanje informacij, spremljanja in nadzorovanja. Prednostni ukrepi bodo:

(a)	okrepitev izmenjave informacij z uporabo že obstoječih evropskih informacijskih mrež za redke bolezni ter spodbujanje boljšega razvrščanja in opredelitev;

(b)	razvoj strategij in mehanizmov za izmenjavo informacij med ljudmi, zbolelimi za redkimi boleznimi, ali vključenimi prostovoljci in strokovnjaki;

(c)	opredelitev ustreznih zdravstvenih kazalcev in razvoj primerljivih epidemioloških podatkov na ravni EU;

(d)	organizacija druge Evropske konference o redkih boleznih leta 2007 ali 2008;

(e)	razvoj evropskih mrež referenčnih središč za redke bolezni;

(f)	tehnična podpora za izmenjavo najboljše prakse in razvoj ukrepov za skupine bolnikov.

—	Na področju smrtnosti, razvoj in analiza kodifikacijskih postopkov za primere smrti, kjer se postopki razlikujejo na nacionalni ravni ali kjer je ustrezno seštevanje (npr. smrti, povezane s kajenjem) težavno.

2.1.5 eZdravje (člen 3(2)(d),Priloga – točki 1.7, 1.8)

Spodbujajo se predlogi za konference o eZdravju, ki temeljijo na sklepih prejšnjih dogodkov in bodo vodili do dejanskih spletnih pobud ali programov. Takšni predlogi lahko vključujejo pripravljalno delo na ravni strokovnjakov in morajo pri vključevanju vseh interesnih skupin v postopek upoštevati politični interes. Obravnavati je treba vprašanja zaupnosti pri izmenjavi podatkov.

—	Zagotavljanje izboljšav pri zanesljivosti informacij, ki so javnosti na voljo prek spletnih strani, s preučevanjem najboljše prakse in predlaganja skupnih rešitev.

—	Podpiranje presoje, ovrednotenja in nadaljnjega razvoja projektov najboljše prakse v zvezi z nacionalnimi in čezmejnimi elektronskimi zdravstvenimi evidencami, e-napotnicami (23) in e-recepti.

—	Podpiranje dejavnosti, ki se osredotočajo na spodbujanje portala javnega zdravja EU, vključno s povezavami na ustrezne vire informacij, da se izboljša razpoložljivost zdravstvenih informacij na podlagi dokazov za strokovnjake in obveščene državljane.

—	Izboljšanje zagotavljanja pravočasnih in zanesljivih informacij o vzrokih smrti; dejavnosti za preučevanje možnosti za uvedbo elektronskih mrliških listov po vsej EU.

—	Podpiranje razvoja semantičnih sredstev, ki spodbujajo zdravje, in preventivna onkologija, ki jo je treba uporabljati pri orodjih informacijskih tehnologij, povezanih z zdravjem, zlasti za omogočanje zagotavljanja „pametnih informacij“ zdravnikom in državljanom.

—	Podpiranje že obstoječih pobud v zvezi z nadaljnjim spremljanjem in razvijanjem načrtov držav članic za eZdravje ter raziskovanje prek npr. delavnic, v katerih lahko države članice določijo vire financiranja in podpirajo ter povečujejo svoje naložbe v eZdravje.

2.1.6 Podpiranje izmenjave izkušenj in informacij o dobri praksi (člen 3(2)(d), Priloga – točka 1.7)

Prednost bodo imeli:

—

podporne dejavnosti na področju usklajevanja praks obveščanja o dejavnosti bolnišnice, zlasti za izboljšanje kakovosti in primerljivosti informacij v zvezi s kodifikacijo medicinskih postopkov ter za oceno in načrtovanje uporabe ustreznih finančnih mehanizmov (kot so klasifikacije skupin po diagnozi – Diagnosis Related Groups) v EU;

—	preučevanje uporabe mednarodnega razvrščanja osnovne zdravstvene dejavnosti v EU. V predlogih, ki obravnavajo tudi izdatke za zdravje, je treba upoštevati povezave s sistemom zdravstvenih obračunov;

—

izmenjava najboljših praks, mrežno povezovanje bolnikov in oskrbovalcev ter s tem povezano usposabljanje za bolezni, omenjene pod 2.1.4 (tj. multipla skleroza, parkinsonova bolezen). Vzpostavljanje povezav za delo v Odboru za socialno zaščito z odprto metodo usklajevanja o zdravstvu in dolgotrajni negi v zvezi s staranjem.

2.1.7 Ocena vplivov na zdravje (člen 3(2)(c), Priloga – točka 1.5)

Delo bo temeljilo na metodologiji za oceno vplivov na zdravje na ravni Skupnosti, ki je bila predhodno razvita za Komisijo, in se bo osredotočalo na razvoj in uporabo metodologij za posebne predloge in področja politike ter na vzpostavitev ustrezne podporne strukture za zagotovitev dokazov in podatkov za oceno vplivov.

2.1.8 Sodelovanje med državami članicami (člen 3(2)(d), Priloga – točka 1.5)

Delo se bo izvajalo na osnovi procesa študij na visoki ravni o mobilnosti bolnikov in razvoju zdravstva v Evropski uniji ter podpiralo delo skupine na visoki ravni za zdravstvo in zdravstveno oskrbo. To delo bo zlasti zadevalo razvijanje okvirov za pridobivanje in zagotavljanje čezmejnega zdravstva; pilotne projekte za evropske mreže referenčnih središč; vprašanja v zvezi z mobilnostjo zdravstvenih strokovnjakov; razvijanje in poskusno izvajanje metodologij za oceno vplivov zdravstvenih sistemov; izmenjavo najboljše prakse ter strokovnega znanja in izkušenj v zvezi z varnostjo bolnikov in podpiranje dela v zvezi z drugimi vprašanji možnega evropskega sodelovanja, kot je paliativna nega ali ustrezna uporaba farmacevtskih izdelkov. Sprejmejo se lahko tudi ukrepi, povezani z zagotavljanjem podpornih podatkov in znanja o mobilnosti bolnikov in strokovnjakov ter tudi zdravstvu in dolgoročnih zdravstvenih sistemih na splošno. Obravnavane bodo naslednje prednostne naloge:

—	krepitev informacij in znanja o kakovosti zdravstvenih sistemov s posebnim poudarkom na varnosti bolnikov, tj. vzpostavitev ustreznih mehanizmov za povečanje varnosti bolnikov v EU, vključno s krepitvijo mrežnega povezovanja in skupne uporabe dobrih praks na tem področju;

—

analiziranje finančnega vpliva mobilnosti bolnikov za države pošiljateljice in namembne države ter vpliva na finančno vzdržnost vpletenih zdravstvenih sistemov. Podpiranje raziskav o mobilnosti bolnikov, ki se osredotočajo na pripravljenost bolnikov, da se preselijo čez mejo, in raziskovanje potrebe ustanov, da za svoje bolnike zagotovijo zdravljenje v tujini (24);

—	zbiranje in zagotavljanje informacij o čezmejni oskrbi, zlasti o kakovosti, varnosti, zaupnem ravnanju s podatki in kontinuiteti nege, bolnikovih pravicah, vprašanjih odgovornosti in jamstva;

—	načrtovanje, analiziranje in podpiranje pilotnih projektov o referenčnih središčih, ki temeljijo na smernicah, merilih in področjih, ki jih je treba vključiti, ki jih je določila delovna skupina za referenčna središča pri skupini na visoki ravni;

—	podpiranje mreže EU za oceno zdravstvenih tehnologij;

—

izmenjava informacij o farmacevtski dodani vrednosti novih zdravil in razvoj modela, ki vključuje evropsko zbirko podatkov za učinkovito dajanje prednosti zdravilom in medicinski tehnologiji (25). Povečanje informacij o zdravilih sirotah (predpisovanje, učinkovitost, učinkovitost in cena) in povezava z redkimi boleznimi (26);

—	ocena povezav med gospodarstvom in zdravjem; naložbe v zdravje in vpliv boljšega zdravja na gospodarsko rast;

—	zbiranje in zagotavljanje informacij o osnovni zdravstveni dejavnosti ter informacijskem sistemu virov za krepitev primerljivosti podatkov in vzpostavitev zbirke za redno zbiranje podatkov;

—	zbiranje in zagotavljanje informacij o dejavnosti domače in domske oskrbe ter informacij o virih za krepitev primerljivosti in pripravo podatkov s časovnim zaporedjem;

—	zbiranje in zagotavljanje informacij o najboljši praksi pri paliativni negi.

2.2 Hitro in usklajeno odzivanje na ogrožanje zdravja

Cilj dejavnosti v tem oddelku je prispevanje k usposabljanju za pripravo in hiter odziv na ogrožanje javnega zdravja in izredne primere. Dejavnosti bi zlasti pomagale pri sodelovanju v mreži Skupnosti za nalezljive bolezni (27) in drugi zakonodaji ES glede javnega zdravja ter lahko dopolnjujejo dejavnosti Evropskega okvirnega programa za raziskave.

Ker je Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) (3) začel delovati leta 2005, dejavnosti ocene tveganj, ki jih je v preteklosti podpiral program javnega zdravja in so zdaj v pristojnosti ECDC (npr. nadzor), v okviru tega razpisa ne bodo več podprte. Namesto tega je cilj tega razpisa, ki je bil vzpostavljen po posvetovanju z ECDC, spodbujanje dejavnosti, ki podpirajo obvladovanje tveganja. Komisija in ECDC bosta zagotovila, da se dejavnosti ne bodo podvajale.

Dejavnosti za preprečevanje nevarnosti namernega izpusta biološko aktivnih snovi se bodo izvajale v sklopu dejavnosti na področju nalezljivih bolezni. Te dejavnosti in dejavnosti v zvezi z namernimi izpusti kemikalij se razvijajo na podlagi sklepov, ki so jih sprejeli ministri za zdravje 15. novembra 2001, in „Programa sodelovanja glede pripravljenosti in odzivanja na biološke in kemične napade“ (zdravstveno varstvo) (28).

2.2.1 Zmogljivost za obravnavo pandemije gripe in boj proti posebnim vrstam ogrožanja zdravja (člen 3(2)(a), Priloga – točke 2.1, 2.2, 2.3, 2.4, 2.8)

Cilj tega ukrepa je spodbujanje zmogljivosti in strategij za zagotavljanje pomoči državam članicam, državam kandidatkam in državam EGP/Efte ter Skupnosti kot celoti pri obravnavi posebnih vrst ogrožanja zdravja. Posebna pozornost je namenjena nevarnosti pandemije gripe in dejavnostim v zvezi s preprečevanjem/upravljanjem gripe, skupnim strategijam komunikacije in pripravljenosti v nujnih primerih ter razvoju in izmenjavi visokokakovostnih orodij in informacij o zdravju in socialno-ekonomskem vplivu pandemije ter povezanih protiukrepov, v usklajevanju z dejavnostmi Evropskega okvirnega programa za raziskave (29). Druge prednostne naloge so:

—	nevarnosti nenalezljivih bolezni, kot so bolezni, povezane s kemičnimi in okoljskimi težavami, za katere je potrebno hitro posredovanje;

—	nadaljnji razvoj sistema zgodnjega opozarjanja o kemikalijah in dejavnostih sledljivosti čezmejnega prevoza nevarnih snovi, pomembnih za javno zdravje;

—	vidiki upravljanja nalezljivih bolezni na področju zdravja migrantov in čezmejnih vprašanj;

—	analiza tveganja in nevarnosti nastajajoče nalezljive bolezni z zoonotskimi patogeni, ki dopolnjuje delo ECDC.

2.2.2 Splošna pripravljenost in odziv (člen 3(2)(a), Priloga – točke 2.1, 2.2, 2.3, 2.4)

Cilj ukrepov mora biti izboljšanje pripravljenosti zdravstvenega sektorja na krizne razmere in spodbujanje medsektorskega sodelovanja (npr. s sektorjem civilne zaščite, hrane in živali), da se zagotovi skladen odziv na krizo. Dejavnosti se morajo zlasti osredotočiti na podpiranje upravljanja tveganj in kriz ter vidike obveščanja o tveganju. Zlasti pomembne so:

—

dejavnosti, ki podpirajo izvajanje načrtovanja splošne pripravljenosti. To lahko pomeni povezovanje bolnišnic za pripravo na velike dogodke, načrt ravnanja v primeru velikih nesreč z opeklinami, vzpostavitev platform za usposabljanje in sporazumevanje ter krizno upravljanje in pobude o medicinskih podatkih. Ob tem so potrebne dejavnosti za podpiranje sledljivosti, logistike in razširjenosti, vprašanja prevoza, psihološke učinke kriz ter uporabo novih možnosti diagnosticiranja;

—	dejavnosti, ki podpirajo usposabljanje za skupne projekte kazenskega pregona in zdravstvenih organov;

—	dejavnosti, ki podpirajo usposabljanje ter izvajanje, potrebno za izpolnjevanje mednarodnih zdravstvenih uredb, ki jih je sprejela Svetovna zdravstvena skupščina (30);

—	uporaba inovativnih orodij informacijske tehnologije za analizo ogrožanja zdravja, kot so geografski informacijski sistemi (GIS), prostorsko-časovna analiza, novi sistemi zgodnjega opozarjanja in napovedovanja, samodejna analiza in izmenjava diagnostičnih podatkov.

2.2.3. Zdravstveno varstvo in strategije v zvezi z nadzorom nalezljivih bolezni (člen 3(2)(a), Priloga – točke 2.2, 2.4, 2.5, 2.9)

Sproženih je bilo več projektov o oblikovanju in nadzoru namernega izpusta biološko aktivnih snovi ali kemikalij. Vendar še vedno ni popolnih informacij in znanja o pregledu, razvoju in vrednotenju politike ter načrtov za spopadanje z izrednimi primeri na področju zdravstvenega varstva, in podprti bi bili predlogi.

Za sposobnost nadziranja nalezljivih bolezni so bistvene ustrezne strategije in strukture. Cilj tega ukrepa je spodbujanje dejavnosti za izvajanje politike in strategij, povezanih s pripravljenostjo (kot so predhodna cepljenja ali kopičenje zalog) ter nadzorom/odpravo nalezljivih bolezni. Podprti bi bili ukrepi, ki podpirajo sporazumevanje z raznimi zunanjimi strokovnimi disciplinami (npr. splošni zdravniki, farmacevti, veterinarji in ustrezne nezdravstvene discipline), in olajšajo sodelovanje prek platform in povezovanja v mrežo. Druge prednostne naloge so:

—	dejavnosti, ki spodbujajo izmenjavo najboljše prakse o strategijah cepljenja in imunizacije;

—	izmenjava najboljše prakse o vprašanjih varnosti bolnikov, zlasti upravljanje in nadzor okužb, povezanih z zdravljenjem, in antimikrobska odpornost;

—	dejavnosti nadziranja škodljivih učinkov (cepiv, kemikalij, protivirusnih in drugih zdravil ter medicinskih pripomočkov) v sodelovanju z EMEA;

—	analize izvedljivosti vzpostavitve evropskih referenčnih laboratorijev na področju zdravja ljudi.

2.2.4. Varnost krvi, tkiv in celic, organov (člen 3(2)(a), Priloga – točki 2.6, 2.7)

Cilj dejavnosti, povezanih s snovmi človeškega izvora, je spodbujanje kakovosti, varnosti in zadostnosti, da se prepreči prenos bolezni in podpre (odobri) njihova terapevtska uporaba v korist bolnikov.

—	Velik napredek je bil dosežen z uveljavitvijo zakonodaje o krvi (31) (32). Obstaja potreba po spodbujanju zagotavljanja enakovrednega priznavanja inšpekcijskih pregledov transfuzijskih ustanov med državami članicami z razvojem in izvajanjem splošno sprejetih meril in standardov.

—	Pretekla prizadevanja za podpiranje čim boljše uporabe krvi so dosegla omejen uspeh. Da se zagotovi boljša terapevtska uporaba snovi človeškega izvora, je treba podpreti razvoj orodij, ki spodbujajo najboljšo prakso na podlagi dokazov.

—

Kljub sprejetju Direktive v zvezi s tkivi in celicami (33), specifikacije, povezane z njihovo določitvijo in terapevtsko uporabo v EU, nimajo dovolj skupnih značilnosti. Da se olajša izmenjava snovi človeškega izvora in spremlja zdravje živih darovalcev, so potrebna dejanja za izboljšanje ukrepov in postopkov, kot sta skupna terminologija in razvoj registrov (14).

—	Obstaja potreba po spodbujanju darovanja in čim boljši uporabi krvnih proizvodov. Ukrepi morajo biti usmerjeni k izmenjavi najboljših praks in informacij o pridobivanju darovalcev ter usposabljanju za uporabo komponent krvi.

2.3 Determinante zdravja

Cilj projektov in ukrepov na tem področju je podpiranje in krepitev politike in dejavnosti EU na področju determinant zdravja, da bi se podprl razvoj ukrepov za zagotavljanje in izmenjavo dobrih praks, spodbujali različni in celostni pristopi za več determinant zdravja ter spodbujala in krepila prizadevanja držav.

Leta 2006 bodo imeli prednost projekti, ki:

—

povezujejo ukrepe s političnimi prednostnimi nalogami: predlogi projektov morajo biti povezani s politikami in strategijami EU na področju javnega zdravja, zlasti o alkoholu, prehrani in telesni dejavnosti, ter se jih zavedati. Posebna pozornost bo namenjena projektom, ki obravnavajo neenakosti na področju zdravja in širše socialno-ekonomske dejavnike;

—

obravnavajo otroke in mlade kot posebno ciljno skupino za posredovanje javnega zdravja, z vrsto determinant zdravja. Osredotočili bi se na leta, ko ljudje „oblikujejo“ svoj način življenja, ter obravnavali dejavnike tveganja in obdobja, ter zaščitne dejavnike, ki vplivajo na način življenja in vedenje.

Prednostne naloge za leto 2006 so:

2.3.1 Podpiranje ključnih strategij Skupnosti o snoveh, ki povzročajo odvisnost

Da bi se podprl nadaljnji razvoj dela na področju tobaka, se morajo predlogi projektov osredotočiti na:

—	načrtovanje, ocenjevanje, presojo ter širjenje nedavnega razvoja in najboljše prakse na področju nadzorovanja tobaka v državah članicah, z osredotočenjem zlasti na mlade in ženske, komunikacijske strategije preprečevanja in opuščanja ter obravnavo socialno-ekonomskih vidikov;

—	razvoj dejavnosti preprečevanja in opuščanja ter njihovo povezovanje v mrežo, z osredotočenjem na inovativne pristope k denormalizaciji in na zmanjšanje izpostavljenosti cigaretnemu dimu;

—	druge dejavnosti za uresničevanje zahtev, ki izhajajo iz Okvirne konvencije o nadzoru tobaka (34), kot je delo na področju sestavin tobaka ali nedovoljene trgovine s tobačnimi izdelki.

V zvezi z alkoholom bodo dejavnosti povezane s splošnim strateškim pristopom za zmanjšanje škode, povezane z alkoholom. Pozornost bo namenjena podpiranju povezovanja v mrežo z združevanjem usklajenega in obširnega niza dejavnosti na področjih, kot so raziskave, informacije, varstvo potrošnikov, promet, komercialna sporočila in druga vprašanja notranjega trga, s črpanjem iz izkušenj držav. To lahko med drugim vključuje:

—	razvoj popisa in spremljanje izkušenj držav;

—	gospodarsko oceno različnih političnih možnosti in oceno njihovih vplivov na zdravje;

—	usposabljanje za učinkovito izvajanje programa in politike.

V zvezi z drogami bo, v skladu s strategijo EU proti drogam (35) in akcijskim načrtom na področju drog (36) ter priporočilom Sveta o drogah (37), pozornost namenjena predlogom o:

—	zmanjševanju škode zaradi nastajajočih trendov, povezanih s psihoaktivnimi snovmi, z osredotočenjem na zlorabo ekstazija, kokaina/cracka in konoplje;

—	razvoju ali izboljšanju in izvajanju skupnih preventivnih programov v javnih službah, izobraževanju in ustreznih nevladnih organizacijah, ki so osredotočene na socialno prikrajšane skupine;

—	popisu dobre prakse o zdravljenju odvisnosti in njenih posledicah, vključno s ponovnim vključevanjem, da bi se izpolnili ukrepi, ki so predvideni v akcijskem načrtu;

2.3.2 Celostni pristopi k načinu življenja ter zdravi spolnosti in reproduktivnemu zdravju

Glede prehrane in telesne dejavnosti bo delo osredotočeno na opredelitev dobre prakse in povezovanje v mrežo v zvezi z (14):

—	dobro prakso na področju šolskih obrokov in izobraževalnih programov o prehrani;

—	vrednotenjem in zagotavljanjem poskusne podpore sodelujočim pobudam z več interesnimi skupinami o zdravem načinu življenja v skupnostih, osredotočenih na občutljive skupine prebivalstva, zlasti na otroke;

—	učinkovitostjo izobraževalnih programov in kampanj obveščanja, ki jih vodijo industrija hrane, prodajalci na drobno, potrošniške organizacije itd., katerih cilj je spodbujanje zdrave prehrane;

—	preučevanjem učinkovitih posredovanj, ki so povzročila spremembe vedenja potrošnikov v zvezi z izbiro hrane in telesno dejavnostjo;

—	dobro prakso v zvezi arhitekturo zgradb in razvojem mest za spodbujanje telesne dejavnosti in zdravega načina življenja.

2.	Delo v zvezi z zdravo spolnostjo in reproduktivnim zdravjem bo osredotočeno na razvoj inovativnih strategij za spodbujanje varne spolnosti in obravnavo povečanja tveganega obnašanja med mladimi.

Ukrepi za obravnavo HIV/AIDS so še naprej v skladu s splošnimi strategijami (38) (39) ter bodo osredotočeni na ukrepe javnega zdravja za razvoj strategij in opredelitev najboljše prakse o:

—	preprečevanju okužb s HIV/AIDS v zelo ogroženih skupinah prebivalstva, zlasti v zaporih;

—	ohranjanju ozaveščenosti o potrebi po preprečevanju v skupinah z nizkim tveganjem in splošnem prebivalstvu;

—	razvoju izčrpnega paketa storitev s standardi in stroškovnim modelom.

V zvezi z duševnim zdravjem bodo podprti naslednji ukrepi:

—	priprava in izvajanje najboljše medsektorske prakse za spodbujanje duševnega zdravja in preprečevanje duševnih bolezni v občutljivih skupinah, kot so žrtve naravnih in drugih nesreč; otroci in adolescenti ter socialno marginalizirani ljudje (14);

—	za opredelitev in razširjanje najboljše prakse za izboljšanje varstva človekovih pravic, dostojanstva in splošnega zdravstvenega stanja prebivalcev v zdravstvenih ustanovah ali ustanovah socialnega varstva, ki trpijo za duševnimi boleznimi, duševno nezmožnostjo ali duševno odvisnostjo (14);

—

za vzpostavitev omrežja strokovnega znanja o zdravljenju posttravmatskega stresa žrtev naravnih ali drugih nesreč po celotni Skupnosti, da se vzpostavijo institucije in osebje, ter organizacijo in krepitev storitev duševnega zdravja podeželskih in okrožnih zdravstvenih organov v takšnih okoliščinah; zagotovljene informacije morajo biti v obliki povzetka uporabljene prakse.

2.3.3 Ukrepi javnega zdravja za obravnavo širših determinant zdravja

Delo na področju socialnih dejavnikov zdravja bo osredotočeno na razvoj ukrepov o političnem razvoju, inovativnih pristopih in vrednotenju, na naslednji način:

—	opredelitev in vrednotenje učinkovitosti obsežnih političnih pristopov k obravnavi neenakosti pri varovanju zdravja – vključno s socialno in gospodarsko razsežnostjo – na nacionalni in podnacionalni ravni;

—

opredelitev, vrednotenje in širjenje dobre prakse o vključevanju osredotočenja socialnih dejavnikov v strategijah za obravnavo dejavnikov, kot so prehrana in telesna dejavnost, tobak, droge in alkohol, v stanovanjih, razvoju mest in zdravju, pri zagotavljanju dostopa do zdravstvenih in socialnih storitev ter razvoju zdravega načina življenja;

—	dobra praksa in izboljšanje dostopa, kakovosti in ustreznosti zdravstvenih ter socialnih storitev za migrante, priseljence in manjšine;

—	ekonomska analiza za oceno stroškov in koristi boja proti neenakosti pri varovanju zdravja.

V skladu z Akcijskim načrtom za okolje in zdravje (40) se bo delo na področju okoljskih dejavnikov osredotočilo na razvoj omrežij in dobre prakse v zvezi z:

—	ukrepi in dejavnostmi javnega zdravja za obravnavo kakovosti zraka v zaprtih prostorih, ob upoštevanju skupnih vplivov gradbenega materiala, gospodinjskih kemikalij, izgorevanja in sistema trgovanja z emisijami;

—	ukrepi in dejavnostmi javnega zdravja za obravnavo motečega hrupa;

—	vključevanjem okoljskih in zdravstvenih vprašanj v učne načrte usposabljanja in nadaljnjega izobraževanja zdravstvenih strokovnjakov;

—	razvojem in širjenjem najboljše prakse o obveščanju o tveganjih in osveščanju v zvezi z okoljskimi in zdravstvenimi vprašanji.

2.3.4 Preprečevanje bolezni in poškodb

1.	Podprt bo razvoj smernic in priporočil o najboljši praksi za obravnavo bolezni, ki so osrednjega pomena za javno zdravje, kot so bolezni srca in ožilja, rak, diabetes in bolezni dihal, na podlagi obstoječega dela.

Podpora bo namenjena izmenjavi najboljših praks o varnosti otrok v vseh državah članicah, EGP in državah kandidatkah ter spodbujanju varnosti otrok prek evropske konference. Posebna pozornost bo namenjena boju proti fizičnemu nasilju in obveščanju o tveganjih z organizacijo praktičnih dejavnosti za preprečevanje poškodb.

2.3.5 Usposabljanje

Prednost bo imelo spodbujanje sodelovanja med izobraževalnimi institucijami na področju razvoja vsebine skupnih evropskih programov in modulov usposabljanja na ključnih področjih javnega zdravja. Poleg tega bo imel prednost razvoj učnega načrta za prilagojeno usposabljanje zdravstvenega osebja in drugih strokovnjakov, dejavnih v ustanovah, ki skrbijo za okužene s HIV/AIDS in skupine prebivalstva, ki so najbolj ogrožene zaradi HIV/AIDS (vključno z intravenoznimi jemalci drog in migranti).

Prednost bo kratkoročno imela podpora razvoja zmogljivosti izbranih evropskih mrež, ki imajo zelo pomembno vlogo na področju javnega zdravja in pomembno evropsko dodano vrednost pri premagovanju posebnih geografskih ali razvojnih pomanjkljivosti. Posebna pozornost bo namenjena razvoju zmogljivosti nevladnih organizacij, dejavnih na področju HIV/AIDS in pri podpiranju tistih, ki so vključeni v protiretrovirusno terapijo.

(1) Sklep 1786/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o sprejetju programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008) (UL L 271, 9.10.2002).

(2) Glej http://europa.eu.int/comm/health/ph_projects/project_en.htm

(3) Uredba (ES) št. 851/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ustanovitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (UL L 142, 30.4.2004, str. 1).

(4) http://www.diabeteskonferenz.at/

(5) http://europa.eu.int/comm/health/ph_international/int_organisations/who_en.htm

(6) Odločba 2367/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o statističnem programu Skupnosti za obdobje od 2003 do 2007 (UL L 358, 31.12.2002, str. 1).

(7) Okvirni znesek po odobritvi organa za izvajanje proračuna.

(8) Okvirni znesek: to je najvišji možni znesek in je odvisen od dejanskega zneska prispevka, ki ga plačajo navedene kandidatke.

(9) Pri posameznem deležu je dopustno odstopanje do 20 %.

(10) Sklep Komisije (C/2005) 29 z dne 14. januarja 2005 o sprejetju delovnega načrta za leto 2005 za izvajanje programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008), vključno z letnim programom dela za donacije ter splošnimi načeli in merili za izbor in financiranje ukrepov na podlagi programa javnega zdravja.

(11) Sklep Komisije 2004/858/ES z dne 15. decembra 2004 o ustanovitvi izvajalske agencije, poimenovane „Izvajalska agencija za program javnega zdravja“, za upravljanje dejavnosti Skupnosti na področju javnega zdravja – v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 (UL L 369, 16.12.2004, str. 73).

(12) Sklep Komisije 2004/210/ES z dne 3. marca 2004 o ustanovitvi znanstvenih odborov na področju varstva potrošnikov, javnega zdravja in okolja (UL L 66, 4.3.2004, str. 45).

(13) Sklep 1513/2002/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 (UL L 232, 29.8.2002, str. 1).

(14) Glej tudi FP6 Znanstvena podpora politikam, 5. razpis, SSP-5A področji 2.1 in 2.2.

Glej: http://fp6.cordis.lu/index.cfm?fuseaction=UserSite.FP6ActivityCallsPage&ID_ACTIVITY=500

(15) Odločba Sveta z dne 30. septembra 2002 o sprejetju posebnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitev: „Povezovanje in krepitev Evropskega raziskovalnega prostora“ (2002–2006) (UL L 294, 29.10.2002, str. 1).

(16) Povezava na prednostno nalogo 1 FP6 na spletni strani CORDIS: http://www.cordis.lu/lifescihealth/ssp.htm

(17) Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru – „Evropski akcijski načrt za okolje in zdravje 2004–2010“ (SEC(2004) 729) – KOM(2004) 416 Volume I. končno.

(18) Uredba Sveta (EGS) št. 1210/90 z dne 7. maja 1990 o ustanovitvi Evropske agencije za okolje in Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja (UL L 120, 11.5.1990, str. 1)

(19) To velja za duševne bolezni, oralno zdravje, astmo in kronične obstruktivne pljučne bolezni, kostno-mišične bolezni (posebno pozornost se nameni osteoporozi ter artritičnim in revmatičnih motnjam) ter bolezni srca in ožilja.

(20) To vključuje naloge popisov virov in opredelitev kazalcev v skladu s strategijo ECHI za: hematološke bolezni (vključno s hemofilijo), imunološke motnje, alergije razen astme, urogenitalne bolezni in nefrološke motnje, gastroenterološke bolezni, endokrinološke bolezni, bolezni ušes, nosu in grla, oftalmološke motnje in dermatološke bolezni ter bolezni, povezane z okoljskimi dejavniki.

(21) To vključuje bolezni, ki jih ne zajema program javnega zdravja, kot so parkinsonova bolezen, multipla skleroza, epilepsija, amiotrofična lateralna skleroza, motnje pozornosti s hiperkinetičnostjo, kognitivna manjrazvitost in motnje gibalnih, zaznavnih, jezikovnih ter socialnih in čustvenih funkcij. Vključevalo bo tudi možgansko kap, glavobole in kronične bolečine (npr. sindrom kronične utrujenosti in fibromialgijo).

(22) COM (2005) 484, z dne 14. oktobra 2005 – Zelena knjiga: Izboljševanje duševnega zdravja prebivalstva: Razvoj strategije za Evropsko unijo na področju duševnega zdravja. Glej: http://europa.eu.int/comm/health/ph_determinants/life_style/mental/green_paper/mental_gp_en.pdf

(23) Elektronski sistem za napotitev pacienta od enega specialista do drugega, vključno s čezmejnimi napotnicami ().

(24) Glej raziskovalno delo, ki poteka na področju mobilnosti bolnikov in strategij izboljšanja kakovosti.

Glej: http://www.iese.edu/en/events/Projects/Health/Home/Home.asp in http://www.marquis.be/Main/wp1114091605/wp1119867442

Glej tudi FP6 Znanstvena podpora politikam, 5. razpis, SSP-5A področji 2.1 in 2.2. Glej: http://fp6.cordis.lu/index.cfm?fuseaction=UserSite.FP6ActivityCallsPage&ID_ACTIVITY=500

(25) Glej tehnološka izhodišča za inovativna zdravila. Glej: http://europa.eu.int/comm/research/fp6/index_en.cfm?p=1_innomed

(26) Upoštevanje ukrepov, ki se izvajajo v okviru Uredbe (ES) št. 141/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1999 o zdravilih sirotah in dejavnosti Odbora za zdravila sirote (COMP) Evropske agencije za zdravila.

(27) Odločba 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti (UL L 268, 3.10.1998, str. 1).

2000/57/ES: Odločba Komisije z dne 22. decembra 1999 o zgodnjem obveščanju in odzivanju za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni po Odločbi 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (notificirana pod dokumentno številko C(1999) 4016) (UL L 21, 26.1.2000, str. 32).

2000/96/ES: Odločba Komisije z dne 22. decembra 1999 o nalezljivih boleznih, ki jih bo po Odločbi Evropskega parlamenta in Sveta 2119/98/ES postopoma zajela mreža Skupnosti (notificirana pod dokumentno številko C(1999) 4015) (UL L 28, 3.2.2000, str. 50).

2002/253/ES: Odločba Komisije z dne 19. marca 2002 o opredelitvi primerov nalezljivih bolezni za poročanje mreži Skupnosti v skladu z Odločbo 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (notificirana pod dokumentno številko C(2002) 1043) (UL L 86, 3.4.2002, str. 44).

(28) Glej: http://europa.eu.int/comm/health/ph_threats/Bioterrorisme/bioterrorism01_en.pdf

(29) Glej tudi FP6 Znanstvena podpora politikam, 5. razpis, SSP-5B INFLUENZA.

Glej: http://fp6.cordis.lu/index.cfm?fuseaction=UserSite.FP6ActivityCallsPage&ID_ACTIVITY=500

(30) Glej: http://www.who.int/gb/ebwha/pdf_files/WHA58/WHA58_3-en.pdf

(31) Direktiva 2002/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o določitvi standardov kakovosti in varnosti za zbiranje, preskušanje, predelavo, shranjevanje in razdeljevanje človeške krvi in komponent krvi ter o spremembi Direktive 2001/83/ES (UL L 33, 8.2.2003, str. 30).

(32) Direktiva Komisije 2004/33/ES z dne 22. marca 2004 o izvajanju Direktive 2000/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede nekaterih tehničnih zahtev za kri in komponente krvi (Besedilo velja za EGP) (UL L 91, 30.3.2004, str. 25).

(33) Direktiva 2004/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o določitvi standardov kakovosti in varnosti, darovanja, pridobivanja, testiranja, predelave, konzerviranja, shranjevanja in razdeljevanja človeških tkiv in celic (UL L 102, 7.4.2004, str. 48).

(34) Sklep Sveta 2004/513/ES z dne 2. junija 2004 o sklenitvi okvirne konvencije WHO o nadzoru tobaka (UL L 213, 15.6.2004, str. 8).

(35) Strategija EU proti drogam (2005-2012). Glej http://europa.eu.int/comm/health/ph_determinants/life_style/keydo_drug_en.htm

(36) Akcijski načrt EU na področju drog (2005–2008). Glej: http://europa.eu.int/comm/health/ph_determinants/life_style/keydo_drug_en.htm

(37) Priporočilo Sveta z dne 18. junija 2003 o preprečevanju in zmanjšanju zdravstvenega tveganja, povezanega z odvisnostjo od drog (UL L 165, 3.7.2003, str. 31).

(38) Usklajen pristop k boju proti aidsu v Evropski uniji in njeni okolici.

http://europa.eu.int/comm/health/ph_threats/com/aids/docs/ev_20040916_rd01_en.pdf

(39) Sporočilo Komisije o boju proti HIV/AIDS v Evropski uniji in sosednjih državah (še ni sprejeto).

(40) Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru – Evropski akcijski načrt za okolje in zdravje 2004–2010 COM(2004) 416 konč. z dne 9. junija 2004.

Priloga k delovnemu načrtu za leto 2006

Upravičenost do potnih stroškov in dnevnic

Naslednje smernice veljajo za povračilo potnih stroškov in dnevnic:

—	za osebje, zaposleno pri upravičencu (glavnih in preostalih upravičencih) do donacij, in strokovnjake, ki jih upravičenec povabi k sodelovanju v delovnih skupinah;

—	kadar je to izrecno navedeno v naročilih storitev.

(1) Pavšalne dnevnice zajemajo vse stroške bivanja, nastale med službenim potovanjem, vključno s stroški za hotel, restavracije in lokalni prevoz (taksi in/ali javni prevoz). Računajo se za vse dni službenega potovanja na razdalji najmanj 100 km od običajnega delovnega mesta. Dnevnice se razlikujejo glede na državo, v kateri poteka službeno potovanje. Dnevne postavke ustrezajo seštevku stroškov bivanja in najvišjih cen hotelov, v skladu s Sklepom Komisije C(2004) 1313 (1), kakor je bil spremenjen.

(2) Za službena potovanja, razen v države EU 25, državi pristopnici, državo prosilko in države Efte/EGP, je potrebno predhodno soglasje služb Komisije. To soglasje je odvisno od namena službenega potovanja, stroškov in utemeljitve zanj.

(3) Povračilo potnih stroškov je upravičeno pod naslednjimi pogoji:

—	potovanje mora biti opravljeno po najbližji in najcenejši poti;

—	razdalja med krajem srečanja in običajnim delovnim mestom mora biti najmanj 100 km;

—	potovanje z vlakom: prvi razred;

—	potovanje z letalom: ekonomski razred, razen če je na voljo cenejša vozovnica (npr. Apex); potovanje z letalom je dovoljeno le za povratna potovanja, daljša od 800 km;

—	potovanje z avtom: povrnejo se stroški v višini cene vozovnice za ustrezno potovanje z vlakom v prvem razredu.

(1) Sklep Komisije C(2004) 1313 z dne 7. aprila 2004: Splošne izvedbene določbe o sprejetju Pravilniku o službenih potovanjih uradnikov in drugih uslužbencev Evropske komisije.

14.2.2006

Uradni list Evropske unije

L 42/46

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 13. februarja 2006

o nekaterih prehodnih zaščitnih ukrepih v zvezi s sumom na visoko patogeno aviarno influenco pri prostoživečih pticah v Italiji

(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 491)

(Besedilo v italijanskem jeziku je edino verodostojno)

(2006/90/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1), in zlasti člena 9(3) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), in zlasti člena 10(3) Direktive,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 998/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali, in o spremembi Direktive Sveta 92/65/EGS (3) in zlasti člena 18 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Aviarna influenca je kužna virusna bolezen pri perutnini in pticah, ki povzroča smrt in motnje ter lahko hitro dobi epizootske razsežnosti, ki so lahko resna nevarnost za zdravje živali in ljudi ter močno zmanjšajo donosnost reje perutnine. Obstaja tveganje, da se povzročitelj bolezni prek mednarodne trgovine z živimi pticami ali izdelkov iz njih lahko prenese s prostoživečih ptic na domače ptice, zlasti perutnino, ter iz ene države članice v druge države članice in tretje države.

(2)

Italija je Komisijo obvestila o odkritju kliničnega primera virusa aviarne influence H5 pri prostoživečih pticah. Dokler se ne določita nevraminidazni tip (N) in indeks patogenosti, klinična slika in epidemiološke okoliščine dopuščajo sum na visoko patogeno aviarno influenco, ki jo povzroča virus influence A H5N1.

(3)	Italija je brez nepotrebnega odlašanja uvedla določene ukrepe, ki jih predvideva Direktiva Sveta 92/40/EGS z dne 19. maja 1992 o uvedbi ukrepov Skupnosti za nadzor aviarne influence (4).

(4)	Zaradi nevarnosti bolezni je treba sprejeti prehodne zaščitne ukrepe za boj proti izrazitim tveganjem na različnih področjih.

(5)

Zaradi usklajenosti je za namene te odločbe primerno uporabiti nekatere opredelitve pojmov iz Direktive Sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence in razveljavitvi Direktive 92/40/EGS (5), Direktive Sveta 90/539/EGS z dne 15. oktobra 1990 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav (6), Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (7), Uredbe (ES) št. 998/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali, in o spremembi Direktive Sveta 92/65/EGS (8).

(6)	Okrog krajev, kjer je bila pri prostoživečih pticah odkrita ptičja gripa, je treba vzpostaviti okužena in ogrožena območja. Ta območja morajo biti omejena na to, kar je nujno za preprečevanje prenosa virusa na komercialne in nekomercialne perutninske jate.

(7)	Primerno je nadzorovati in omejevati zlasti premike živih ptic in valilnih jajc, pri tem pa pod določenimi pogoji dovoliti nadzorovano odpošiljanje takih ptic in izdelkov, ki izvirajo iz ptic, s teh območij.

(8)

Na okuženih in ogroženih območjih je treba izvajati ukrepe iz Odločbe Komisije 2005/734/ES z dne 19. oktobra 2005 o določitvi ukrepov biološke varnosti za zmanjšanje tveganja prenosa visoko patogene aviarne influence, ki jo povzroča virus influence A H5N1, s ptic, ki živijo v divjini, na perutnino in druge ptice v ujetništvu ter zagotavljanje sistema zgodnjega odkrivanja na območjih z izrazitim tveganjem (9), ne glede na ocenjeno tveganje na območju, kjer se sumi na visoko patogeno aviarno influenco ali so bili potrjeni primeri te bolezni pri prostoživečih pticah.

(9)

Uredba (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (10) dovoljuje dajanje v promet vrste živalskih stranskih proizvodov, kot so želatina za tehnično uporabo, snovi za uporabo v farmaciji in drugi proizvodi s poreklom z območij Skupnosti, za katere veljajo omejitve glede zdravstvenega varstva živali, saj ti proizvodi veljajo za varne, ker se proizvajajo, predelujejo in uporabljajo pod posebnimi pogoji, s čimer se učinkovito inaktivirajo morebitni patogeni ali prepreči stik z dovzetnimi živalmi. Zato je z okuženih območij primerno dovoliti prevoz nepredelanih uporabljenih odpadkov ali gnoja za obdelavo v skladu z navedeno uredbo in živalskih stranskih proizvodov, ki so skladni s pogoji iz Uredbe.

(10)

Direktiva Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (11) določa uradno odobrene ustanove, inštitute in središča ter vzorec potrdila, ki mora spremljati živali ali njihove gamete med takimi odobrenimi ustanovami v različnih državah članicah. Za ptice, ki izvirajo iz ali so namenjene za ustanove, inštitute in središča, odobrena v skladu z navedeno direktivo, je treba predvideti odstopanje od omejitev prevoza.

(11)

Treba je dovoliti prevoz valilnih jajc z okuženih območij pod posebnimi pogoji. Da se dovoli odpošiljanje valilnih jajc v druge države, morajo biti izpolnjeni zlasti pogoji iz Direktive 2005/94/ES. V takih primerih morajo veterinarska spričevala, kot jih določa Direktiva 90/539/EGS, vsebovati sklicevanje na to odločbo.

(12)

Treba je dovoliti odpošiljanje mesa, mletega mesa, mesnih pripravkov in mesnih proizvodov z okuženih območij pod določenimi pogoji, pri čemer morajo biti izpolnjene zlasti določene zahteve iz Uredbe (ES) št. 853/2004 in Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (12).

(13)

Direktiva Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (13) določa seznam obdelav, s katerimi postane meso z zaprtih območij varno, in dopušča možnost uvedbe posebne oznake zdravstvene ustreznosti in oznake zdravstvene ustreznosti, ki se zahteva za meso, ki se iz razlogov, povezanih z zdravstvenim varstvom živali, ne sme dajati v promet. Primerno je dovoliti odpošiljanje mesa z oznako zdravstvene ustreznosti iz navedene direktive in mesnih izdelkov, ki so bili obdelani v skladu z Direktivo, z okuženih območij.

(14)	Do sestanka Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali in v sodelovanju z zadevnimi državami članicami mora Komisija sprejeti začasne zaščitne ukrepe v zvezi s patogeno aviarno influenco pri prostoživečih pticah.

(15)	Ukrepe, predvidene s to odločbo, je treba na naslednji seji Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ponovno pregledati –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Predmet, področje uporabe in opredelitve pojmov

1. Ta odločba določa nekatere prehodne zaščitne ukrepe v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco pri prostoživečih pticah v Italiji, ki jo povzroča virus influence A H5, za katerega se sumi, da je nevraminidaznega tipa N1, da bi se preprečila prenos aviarne influence s prostoživečih ptic na perutnino ali druge ptice v ujetništvu in kontaminacija izdelkov iz njih.

2. Če ni določeno drugače, se uporabljajo opredelitve pojmov iz Direktive 2005/94/ES. Poleg tega se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„valilna jajca“ pomeni jajca, kot so opredeljena v členu 2(2) Direktive 90/539/EGS;

(b)	„pernata divjad“ pomeni divjad, kot je opredeljena v drugi alinei točke 1.5 in v točki 1.7 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(c)

„druge ptice v ujetništvu“ pomeni ptice, kot so opredeljene v točki 6 člena 2 Direktive 2005/94/ES, vključno s:

(i)	hišnimi živalmi ptičjih vrst iz člena 3(a) Uredbe (ES) št. 998/2003, in

(ii)	pticami, namenjenimi za živalske vrtove, cirkuse, zabaviščne parke in poskusne laboratorije.

Člen 2

Vzpostavitev okuženih in ogroženih območij

1. Italija okrog območja, kjer je pri prostoživečih pticah potrjena prisotnost visoko patogene aviarne influence, ki jo povzroča virus influence A H5, in obstaja sum nanj ali je potrjen nevraminidazni tip N1, vzpostavi:

(a)	okuženo območje s polmerom vsaj 3 kilometre; in

(b)	ogroženo območje s polmerom vsaj 10 kilometrov, ki vključuje okuženo območje.

2. Pri vzpostavitvi okuženih in ogroženih območij iz odstavka 1 se upošteva geografske, upravne, ekološke in epizootiološke dejavnike, ki so povezani z aviarno influenco, in naprave za nadzor.

3. Če okužena in ogrožena območja segajo na ozemlja drugih držav članic, Italija pri vzpostavljanju teh območij sodeluje z organi teh držav članic.

4. Italija Komisiji in drugim državam članicam sporoči podrobnosti glede okuženih in ogroženih območij, ki jih vzpostavi v skladu s tem členom.

Člen 3

Ukrepi na okuženem območju

1. Italija zagotovi, da se na okuženem območju izvajajo vsaj naslednji ukrepi:

(a)	identifikacija vseh gospodarstev znotraj območja;

(b)	periodični in dokumentirani obiski vseh komercialnih gospodarstev, pri čemer se perutnina klinično pregleda, po potrebi pa se vzamejo tudi vzorci za laboratorijske preiskave;

(c)	izvajanje primernih ukrepov biološke varnosti na kmetijah, vključno z dezinfekcijo na vhodih in izhodih gospodarstev, namestitvijo perutnine ali zaprtjem perutnine na mesta, kjer se je mogoče izogniti neposrednemu in posrednemu stiku z drugo perutnino in pticami v ujetništvu;

(d)	izvajanje ukrepov biološke varnosti iz Odločbe 2005/734/ES;

(e)	nadzor nad premiki izdelkov iz perutnine v sladu s členom 9;

(f)	aktiven nadzor bolezni v populaciji prostoživečih ptic, zlasti pri vodnih pticah, po potrebi s sodelovanjem z lovci in opazovalci ptic, ki so bili posebej poučeni o ukrepih, s katerimi se lahko zaščitijo pred okužbo z virusom in preprečijo prenos virusa na dovzetne živali;

(g)	akcije za povečanje osveščenosti glede bolezni med lastniki, lovci in opazovalci ptic.

2. Italija zagotovi, da se na okuženem območju prepove:

(a)	odstranitev perutnine in drugih ptic v ujetništvu z gospodarstva, na katerem se gojijo;

(b)	zbiranje perutnine in drugih ptic v ujetništvu na sejmih, trgih, predstavah ali drugih shodih;

(c)	prevoz perutnine in drugih ptic v ujetništvu prek območja, razen prevoza po glavnih cestah ali železnici in prevoza v klavnice za takojšnji zakol;

(d)	odpošiljanje valilnih jajc z območja;

(e)	odpošiljanje svežega mesa, mletega mesa, mesnih pripravkov in mesnih izdelkov iz perutnine in drugih ptic v ujetništvu ter pernate divjadi z območja;

(f)	prevoz ali širjenje nepredelanih uporabljenih odpadkov ali gnoja z gospodarstev na okuženem območju izven območja, razen prevoza za obdelavo v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002;

(g)	lov na prostoživeče ptice.

Člen 4

Ukrepi na ogroženem območju

1. Italija zagotovi, da se na ogroženem območju izvajajo vsaj naslednji ukrepi:

(a)	identifikacija vseh gospodarstev znotraj območja;

(b)	izvajanje primernih ukrepov biološke varnosti na kmetijah, vključno z uporabo primernih sredstev za dezinfekcijo na vhodih in izhodih gospodarstev;

(c)	izvajanje ukrepov biološke varnosti iz Odločbe 2005/734/ES;

(d)	nadzor premikov perutnine in drugih ptic v ujetništvu ter valilnih jajc znotraj območja.

2. Italija zagotovi, da je na ogroženem območju prepovedano naslednje:

(a)	premiki perutnine in drugih ptic v ujetništvu izven območja prvih 15 dni po vzpostavitvi območja;

(b)	zbiranje perutnine in drugih ptic na sejmih, trgih, predstavah ali drugih shodih;

(c)	lov na prostoživeče ptice.

Člen 5

Trajanje ukrepov

Če se potrdi, da nevraminidazni tip ni N1, se ukrepi iz členov 3 in 4 ukinejo.

Če je potrjena prisotnost virusa influence A H5N1 pri prostoživečih pticah, se ukrepi iz členov 3 in 4 uporabljajo, dokler je potrebno glede na geografske, upravne, ekološke in epizootiološke dejavnike, ki so povezani z aviarno influenco, vendar vsaj 21 v primeru okuženega območja ali 30 dni v primeru ogroženega območja po dnevu, ko je bil odkrit klinični primer virusa influence H5 pri prostoživečih pticah.

Člen 6

Odstopanja za žive ptice in enodnevne piščance

1. Z odstopanjem od člena 3(2)(a) lahko Italija odobri prevoz kokoši, ki so tik pred nesenjem, in puranov za pitanje v gospodarstva, ki so pod uradnim nadzorom na okuženem ali na ogroženem območju.

2. Z odstopanjem od člena 3(2)(a) ali člena 4(2)(a) lahko Italija odobri prevoz:

(a)	perutnine za takojšen zakol, vključno z izčrpanimi kokošmi nesnicami, v klavnico na okuženem ali ogroženem območju ali, če to ni mogoče, v klavnico zunaj teh območij, ki jo določi pristojni organ;

(b)	enodnevnih piščancev z okuženega območja v gospodarstva, ki so pod uradnim nadzorom na ozemlju Italije, kjer ni druge perutnine ali ptic v ujetništvu, razen hišnih ptic iz člena 1(2)(c)(i), ločenih od perutnine;

(c)	enodnevnih piščancev z ogroženega območja v gospodarstva, ki so pod uradnim nadzorom na ozemlju Italije;

(d)	kokoši, ki so tik pred nesenjem, in puranov za pitanje z ogroženega območja v gospodarstva, ki so pod uradnim nadzorom na ozemlju Italije;

(e)	hišnih ptic iz člena 1(2)(c)(i) v objekte na ozemlju Italije, kjer se ne goji perutnine, če je v pošiljki največ pet ptic v kletkah, ne glede na nacionalne predpise iz tretjega odstavka člena 1 Direktive 92/65/EGS;

(f)	ptic iz člena 1(2)(c)(ii), ki izvirajo iz ustanov, inštitutov in središč in so namenjene za ustanove, inštitute in središča, odobrena v skladu s členom 13 Direktive 92/65/EGS.

Člen 7

Odstopanja za valilna jajca

1. Z odstopanjem od člena 3(2)(d) lahko Italija odobri:

(a)	prevoz valilnih jajc z okuženega območja v določeno valilnico na ozemlju Italije;

(b)

odpošiljanje valilnih jajc z okuženega območja v valilnice zunaj ozemlja Italije, pod pogojem da;

(i)

so bila valilna jajca odvzeta pri jatah:

—	za katere ne obstaja sum, da so okužene z aviarno influenco, in

—	ki so imele negativne rezultate pri serološkem pregledu na aviarno influenco, ki lahko ugotovi 5 % prevalenco bolezni s stopnjo zaupanja vsaj 95 %, ter

(ii)	so izpolnjeni pogoji iz člena 26(1)(b), (c) in (d) Direktive 2005/94/ES.

2. Veterinarska spričevala, skladna z modelom 1 iz Priloge IV k Direktivi Sveta 90/539/EGS, ki spremljajo pošiljke valilnih jajc iz odstavka 1(b) v druge države članice, vsebujejo besedilo:

„Pogoji zdravstvenega varstva živali te pošiljke so v skladu z Odločbo Komisije 2006/90/ES“.

Člen 8

Odstopanja za meso, mleto meso, mesne pripravke in mesne izdelke

1. Z odstopanjem od člena 3(2)(e) lahko Italija odobri odpošiljanje naslednjih izdelkov z okuženega območja:

(a)

svežega mesa perutnine, vključno z mesom ratitov, ki izvira s tega območja ali zunaj njega in je proizvedeno v skladu s Prilogo II in oddelkoma II in III Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 ter nadzorovano v skladu z oddelki I, II, III in poglavji V in VII oddelka IV Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004;

(b)	mletega mesa, mesnih pripravkov in mesnih izdelkov, ki vsebujejo meso iz točke (a) in so proizvedeni v skladu z oddelkoma V in VI Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(c)	svežega mesa pernate divjadi, ki izvira s tega območja, če ima oznako zdravstvene ustreznosti iz Priloge II k Direktivi 2002/99/ES in je namenjeno prevozu v obrat za obdelavo, ki jo v povezavi z aviarno influenco zahteva Priloga III navedene direktive;

(d)	izdelkov iz mesa pernate divjadi, ki so bili obdelani na način, ki ga v povezavi z aviarno influenco zahteva Priloga III k Direktivi 2002/99/ES;

(e)	svežega mesa pernate divjadi, ki ne izvira z okuženega območja in je predelano v obratih znotraj okuženega območja v skladu z oddelkom IV Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 ter nadzorovano v skladu s poglavjem VIII oddelka IV Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004;

(f)	mletega mesa, mesnih pripravkov in mesnih izdelkov, ki vsebujejo meso iz točke (e) in so proizvedeni v obratih na okuženem območju v skladu z oddelkoma V in VI Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

2. Italija zagotovi, da izdelke iz odstavka 1(e) in (f) spremlja trgovinski dokument z besedilom:

„Pogoji zdravstvenega varstva živali te pošiljke so v skladu z Odločbo Komisije 2006/90/ES“.

Člen 9

Pogoji za živalske stranske proizvode

1. V skladu s členom 3(1)(e), lahko Italija odobri odpošiljanje:

(a)	živalskih stranskih proizvodov, ki so skladni s pogoji iz poglavij II(A), III(B), IV(A), VI(A in B), VII(A), VIII(A), IX(A) in X(A) Priloge VII ter poglavjem II(B) in poglavjem III(II)(A) Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1774/2002;

(b)	nepredelanega perja in delov peres v skladu s poglavjem VIII(A)(1)(a) Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1774/2002, ki izvirajo iz perutnine zunaj okuženega območja;

(c)	predelanega perja perutnine in delov peres perutnine, ki so bili obdelani s parnim curkom ali z drugo metodo, ki uniči vse patogene;

(d)

proizvodov iz perutnine in drugih ptic v ujetništvu, za katere v skladu z zakonodajo Skupnosti ne veljajo nobeni pogoji zdravstvenega varstva živali ali za katere ne velja nobena prepoved ali omejitev na podlagi zdravstvenega varstva živali, vključno z izdelki iz poglavja VII(A)(1)(a) Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1774/2002.

2. Italija zagotovi, da izdelke iz odstavka 1 (b) in (c) spremlja trgovinski dokument v skladu s poglavjem X Priloge II k Uredbi (ES) št. 1774/2002 z izjavo v točki 6 navedenega dokumenta, da so bili ti izdelki obdelani s parnim curkom ali z drugo metodo, ki zagotavlja odstranitev vseh patogenov.

Tega trgovinskega dokumenta pa se ne zahteva za predelano okrasno perje, predelano perje, ki ga potniki nosijo za osebno uporabo, ali za pošiljke predelanega perja, poslanega posameznikom za neindustrijske namene.

Člen 10

Pogoji za premike

1. Če so premiki živali ali izdelkov iz njih, ki jih zadeva ta direktiva, dovoljeni v skladu s členoma 6 in 9, se sprejmejo vsi potrebni ukrepi biološke varnosti, da se prepreči širjenje aviarne influence.

2. Če so odpošiljanje, premiki ali prevoz izdelkov iz odstavka 1 dovoljeni v skladu s členi 7, 8 in 9, je treba te izdelke pridobiti, z njimi ravnati, jih obdelati, hraniti ali prevažati ločeno od drugih izdelkov, ki izpolnjujejo vse zahteve glede zdravstvenega varstva živali za trgovino, dajanje v promet ali izvoz v tretje države.

Člen 11

Skladnost

Italija nemudoma sprejme potrebne ukrepe za uskladitev s to odločbo in navedene ukrepe objavi. O tem nemudoma obvesti Komisijo.

Člen 12

Naslovnik

Ta odločba je naslovljena na Italijansko republiko.

V Bruslju, 13. februarja 2006

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije

(1) UL L 395, 30.12.1989, str. 13. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/41/ES (UL L 157, 30.4.2004, str. 33).

(2) UL L 224, 18.8.1990, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 315, 19.11.2002, str. 14).

(3) UL L 146, 13.6.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 18/2006 (UL L 4, 7.1.2006, str. 3).

(4) UL L 167, 22.6.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003.

(5) UL L 10, 14.1.2006, str. 16.

(6) UL L 303, 31.10.1990, str. 6. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(7) UL L 139, 30.4.2004, str. 206; popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 83; Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2076/2005 (UL L 338, 22.12.2005, str. 83).

(8) UL L 146, 13.6.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 18/2006 (UL L 4, 7.1.2006, str. 3).

(9) UL L 274, 20.10.2005, str. 105. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2005/855/ES (UL L 316, 2.12.2005, str. 21).

(10) UL L 273, 10.10.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 416/2005 (UL L 66, 12.3.2005, str. 10).

(11) UL L 268, 14.9.1992, str. 54. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/68/ES (UL L 139, 30.4.2004, str. 321).

(12) UL L 139, 30.4.2004, str. 55; popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 22; Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2076/2005 (UL L 338, 22.12.2005, str. 83).

(13) UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

14.2.2006

Uradni list Evropske unije

L 42/52

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 13. februarja 2006

o nekaterih prehodnih zaščitnih ukrepih v zvezi s sumom na visoko patogeno aviarno influenco pri prostoživečih pticah v Sloveniji

(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 492)

(Besedilo v slovenskem jeziku je edino verodostojno)

(2006/91/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1), in zlasti člena 9(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

(2)

Slovenija je Komisijo obvestila o odkritju kliničnega primera virusa aviarne influence H5 pri prostoživečih pticah. Dokler se ne določita nevraminidazni tip (N) in indeks patogenosti, klinična slika in epidemiološke okoliščine dopuščajo sum na visoko patogeno aviarno influenco, ki jo povzroča virus influence A H5N1.

(3)	Slovenija je brez nepotrebnega odlašanja uvedla določene ukrepe, ki jih predvideva Direktiva Sveta 92/40/EGS z dne 19. maja 1992 o uvedbi ukrepov Skupnosti za nadzor aviarne influence (4).

(4)	Zaradi nevarnosti bolezni je treba sprejeti prehodne zaščitne ukrepe za boj proti izrazitim tveganjem na različnih področjih.

(5)

(6)	Okrog krajev, kjer je bila pri prostoživečih pticah odkrita ptičja gripa, je treba vzpostaviti okužena in ogrožena območja. Ta območja morajo biti omejena na to, kar je nujno za preprečevanje prenosa virusa na komercialne in nekomercialne perutninske jate.

(7)	Primerno je nadzorovati in omejevati zlasti premike živih ptic in valilnih jajc, pri tem pa pod določenimi pogoji dovoliti nadzorovano odpošiljanje takih ptic in izdelkov, ki izvirajo iz ptic, s teh območij.

(8)

(9)

Uredba (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (10), dovoljuje dajanje v promet vrste živalskih stranskih proizvodov, kot so želatina za tehnično uporabo, snovi za uporabo v farmaciji in drugi proizvodi s poreklom z območij Skupnosti, za katere veljajo omejitve glede zdravstvenega varstva živali, saj ti proizvodi veljajo za varne, ker se proizvajajo, predelujejo in uporabljajo pod posebnimi pogoji, s čimer se učinkovito inaktivirajo morebitni patogeni ali prepreči stik z dovzetnimi živalmi. Zato je z okuženih območij primerno dovoliti prevoz nepredelanih uporabljenih odpadkov ali gnoja za obdelavo v skladu z navedeno uredbo in živalskih stranskih proizvodov, ki so skladni s pogoji iz Uredbe.

(10)

(11)

(12)

(13)

(14)	Do sestanka Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali in v sodelovanju z zadevnimi državami članicami mora Komisija sprejeti začasne zaščitne ukrepe v zvezi s patogeno aviarno influenco pri prostoživečih pticah.

(15)	Ukrepe, predvidene s to odločbo, je treba na naslednji seji Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ponovno pregledati –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Predmet, področje uporabe in opredelitve pojmov

1. Ta odločba določa nekatere prehodne zaščitne ukrepe v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco pri prostoživečih pticah v Sloveniji, ki jo povzroča virus influence A H5, za katerega se sumi, da je nevraminidaznega tipa N1, da bi se preprečila prenos aviarne influence s prostoživečih ptic na perutnino ali druge ptice v ujetništvu in kontaminacija izdelkov iz njih.

2. Če ni določeno drugače, se uporabljajo opredelitve pojmov iz Direktive 2005/94/ES. Poleg tega se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„valilna jajca“ pomeni jajca, kot so opredeljena v členu 2(2) Direktive 90/539/EGS;

(b)	„pernata divjad“ pomeni divjad, kot je opredeljena v drugi alinei točke 1.5 in v točki 1.7 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(c)

„druge ptice v ujetništvu“ pomeni ptice, kot so opredeljene v točki 6 člena 2 Direktive 2005/94/ES, vključno s:

(i)	hišnimi živalmi ptičjih vrst iz člena 3(a) Uredbe (ES) št. 998/2003; in

(ii)	pticami, namenjenimi za živalske vrtove, cirkuse, zabaviščne parke in poskusne laboratorije.

Člen 2

Vzpostavitev okuženih in ogroženih območij

1. Slovenija okrog območja, kjer je pri prostoživečih pticah potrjena prisotnost visoko patogene aviarne influence, ki jo povzroča virus influence A H5, in obstaja sum nanj ali je potrjen nevraminidazni tip N1, vzpostavi:

(a)	okuženo območje s polmerom vsaj 3 kilometre in

(b)	ogroženo območje s polmerom vsaj 10 kilometrov, ki vključuje okuženo območje.

2. Pri vzpostavitvi okuženih in ogroženih območij iz odstavka 1 se upošteva geografske, upravne, ekološke in epizootiološke dejavnike, ki so povezani z aviarno influenco, in naprave za nadzor.

3. Če okužena in ogrožena območja segajo na ozemlja drugih držav članic, Slovenija pri vzpostavljanju teh območij sodeluje z organi teh držav članic.

4. Slovenija Komisiji in drugim državam članicam sporoči podrobnosti glede okuženih in ogroženih območij, ki jih vzpostavi v skladu s tem členom.

Člen 3

Ukrepi na okuženem območju

1. Slovenija zagotovi, da se na okuženem območju izvajajo vsaj naslednji ukrepi:

(a)	identifikacija vseh gospodarstev znotraj območja;

(b)	periodični in dokumentirani obiski vseh komercialnih gospodarstev, pri čemer se perutnina klinično pregleda, po potrebi pa se vzamejo tudi vzorci za laboratorijske preiskave;

(c)	izvajanje primernih ukrepov biološke varnosti na kmetijah, vključno z dezinfekcijo na vhodih in izhodih gospodarstev, namestitvijo perutnine ali zaprtjem perutnine na mesta, kjer se je mogoče izogniti neposrednemu in posrednemu stiku z drugo perutnino in pticami v ujetništvu;

(d)	izvajanje ukrepov biološke varnosti iz Odločbe 2005/734/ES;

(e)	nadzor nad premiki izdelkov iz perutnine v sladu s členom 9;

(f)	aktiven nadzor bolezni v populaciji prostoživečih ptic, zlasti pri vodnih pticah, po potrebi s sodelovanjem z lovci in opazovalci ptic, ki so bili posebej poučeni o ukrepih, s katerimi se lahko zaščitijo pred okužbo z virusom in preprečijo prenos virusa na dovzetne živali;

(g)	akcije za povečanje osveščenosti glede bolezni med lastniki, lovci in opazovalci ptic.

2. Slovenija zagotovi, da se na okuženem območju prepove:

(a)	odstranitev perutnine in drugih ptic v ujetništvu z gospodarstva, na katerem se gojijo;

(b)	zbiranje perutnine in drugih ptic v ujetništvu na sejmih, trgih, predstavah ali drugih shodih;

(c)	prevoz perutnine in drugih ptic v ujetništvu prek območja, razen prevoza po glavnih cestah ali železnici in prevoza v klavnice za takojšnji zakol;

(d)	odpošiljanje valilnih jajc z območja;

(e)	odpošiljanje svežega mesa, mletega mesa, mesnih pripravkov in mesnih izdelkov iz perutnine in drugih ptic v ujetništvu ter pernate divjadi z območja;

(f)	prevoz ali širjenje nepredelanih uporabljenih odpadkov ali gnoja z gospodarstev na okuženem območju izven območja, razen prevoza za obdelavo v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002;

(g)	lov na prostoživeče ptice.

Člen 4

Ukrepi na ogroženem območju

1. Slovenija zagotovi, da se na ogroženem območju izvajajo vsaj naslednji ukrepi:

(a)	identifikacija vseh gospodarstev znotraj območja;

(b)	izvajanje primernih ukrepov biološke varnosti na kmetijah, vključno z uporabo primernih sredstev za dezinfekcijo na vhodih in izhodih gospodarstev;

(c)	izvajanje ukrepov biološke varnosti iz Odločbe 2005/734/ES;

(d)	nadzor premikov perutnine in drugih ptic v ujetništvu ter valilnih jajc znotraj območja.

2. Slovenija zagotovi, da je na ogroženem območju prepovedano naslednje:

(a)	premiki perutnine in drugih ptic v ujetništvu izven območja prvih 15 dni po vzpostavitvi območja;

(b)	zbiranje perutnine in drugih ptic na sejmih, trgih, predstavah ali drugih shodih;

(c)	lov na prostoživeče ptice.

Člen 5

Trajanje ukrepov

Če se potrdi, da nevraminidazni tip ni N1, se ukrepi iz členov 3 in 4 ukinejo.

Člen 6

Odstopanja za žive ptice in enodnevne piščance

1. Z odstopanjem od člena 3(2)(a) lahko Slovenija odobri prevoz kokoši, ki so tik pred nesenjem, in puranov za pitanje v gospodarstva, ki so pod uradnim nadzorom na okuženem ali na ogroženem območju.

2. Z odstopanjem od člena 3(2)(a) ali člena 4(2)(a) lahko Slovenija odobri prevoz:

(a)	perutnine za takojšen zakol, vključno z izčrpanimi kokošmi nesnicami, v klavnico na okuženem ali ogroženem območju ali, če to ni mogoče, v klavnico zunaj teh območij, ki jo določi pristojni organ;

(b)	enodnevnih piščancev z okuženega območja v gospodarstva, ki so pod uradnim nadzorom na ozemlju Slovenije, kjer ni druge perutnine ali ptic v ujetništvu, razen hišnih ptic iz člena 1(2)(c)(i), ločenih od perutnine;

(c)	enodnevnih piščancev z ogroženega območja v gospodarstva, ki so pod uradnim nadzorom na ozemlju Slovenije;

(d)	kokoši, ki so tik pred nesenjem, in puranov za pitanje z ogroženega območja v gospodarstva, ki so pod uradnim nadzorom na ozemlju Slovenije;

(e)	hišnih ptic iz člena 1(2)(c)(i) v objekte na ozemlju Slovenije, kjer se ne goji perutnine, če je v pošiljki največ pet ptic v kletkah, ne glede na nacionalne predpise iz tretjega odstavka člena 1 Direktive 92/65/EGS;

(f)	ptic iz člena 1(2)(c)(ii), ki izvirajo iz ustanov, inštitutov in središč in so namenjene za ustanove, inštitute in središča, odobrena v skladu s členom 13 Direktive 92/65/EGS.

Člen 7

Odstopanja za valilna jajca

1. Z odstopanjem od člena 3(2)(d) lahko Slovenija odobri:

(a)	prevoz valilnih jajc z okuženega območja v določeno valilnico na ozemlju Slovenije;

(b)

odpošiljanje valilnih jajc z okuženega območja v valilnice zunaj ozemlja Slovenije, pod pogojem da;

(i)

so bila valilna jajca odvzeta pri jatah:

—	za katere ne obstaja sum, da so okužene z aviarno influenco, in

—	ki so imele negativne rezultate pri serološkem pregledu na aviarno influenco, ki lahko ugotovi 5 % prevalenco bolezni s stopnjo zaupanja vsaj 95 %, ter

(ii)	so izpolnjeni pogoji iz člena 26(1)(b), (c) in (d) Direktive 2005/94/ES.

2. Veterinarska spričevala, skladna z modelom 1 iz Priloge IV k Direktivi Sveta 90/539/EGS, ki spremljajo pošiljke valilnih jajc iz odstavka 1(b) v druge države članice, vsebujejo besedilo:

„Pogoji zdravstvenega varstva živali te pošiljke so v skladu z Odločbo Komisije 2006/91/ES“.

Člen 8

Odstopanja za meso, mleto meso, mesne pripravke in mesne izdelke

1. Z odstopanjem od člena 3(2)(e) lahko Slovenija odobri odpošiljanje naslednjih izdelkov z okuženega območja:

(a)

(b)	mletega mesa, mesnih pripravkov in mesnih izdelkov, ki vsebujejo meso iz točke (a) in so proizvedeni v skladu z oddelkoma V in VI Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(c)	svežega mesa pernate divjadi, ki izvira s tega območja, če ima oznako zdravstvene ustreznosti iz Priloge II k Direktivi 2002/99/ES in je namenjeno prevozu v obrat za obdelavo, ki jo v povezavi z aviarno influenco zahteva Priloga III navedene direktive;

(d)	izdelkov iz mesa pernate divjadi, ki so bili obdelani na način, ki ga v povezavi z aviarno influenco zahteva Priloga III k Direktivi 2002/99/ES;

(e)	svežega mesa pernate divjadi, ki ne izvira z okuženega območja in je predelano v obratih znotraj okuženega območja v skladu z oddelkom IV Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 ter nadzorovano v skladu s poglavjem VIII oddelka IV Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004;

(f)	mletega mesa, mesnih pripravkov in mesnih izdelkov, ki vsebujejo meso iz točke (e) in so proizvedeni v obratih na okuženem območju v skladu z oddelkoma V in VI Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

2. Slovenija zagotovi, da izdelke iz odstavka 1(e) in (f) spremlja trgovinski dokument z besedilom:

„Pogoji zdravstvenega varstva živali te pošiljke so v skladu z Odločbo Komisije 2006/91/ES“.

Člen 9

Pogoji za živalske stranske proizvode

1. V skladu s členom 3(1)(e), lahko Slovenija odobri odpošiljanje:

(a)	živalskih stranskih proizvodov, ki so skladni s pogoji iz poglavij II(A), III(B), IV(A), VI(A in B), VII(A), VIII(A), IX(A) in X(A) Priloge VII ter poglavjem II(B) in poglavjem III(II)(A) Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1774/2002;

(b)	nepredelanega perja in delov peres v skladu s poglavjem VIII(A)(1)(a) Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1774/2002, ki izvirajo iz perutnine zunaj okuženega območja;

(c)	predelanega perja perutnine in delov peres perutnine, ki so bili obdelani s parnim curkom ali z drugo metodo, ki uniči vse patogene;

(d)

2. Slovenija zagotovi, da izdelke iz odstavka 1 (b) in (c) spremlja trgovinski dokument v skladu s poglavjem X Priloge II k Uredbi (ES) št. 1774/2002 z izjavo v točki 6 navedenega dokumenta, da so bili ti izdelki obdelani s parnim curkom ali z drugo metodo, ki zagotavlja odstranitev vseh patogenov.

Člen 10

Pogoji za premike

Člen 11

Skladnost

Slovenija nemudoma sprejme potrebne ukrepe za uskladitev s to odločbo in navedene ukrepe objavi. O tem nemudoma obvesti Komisijo.

Člen 12

Naslovnik

Ta odločba je naslovljena na Republiko Slovenijo.

V Bruslju, 13. februarja 2006

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije

(1) UL L 395, 30.12.1989, str. 13. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/41/ES (UL L 157, 30.4.2004, str. 33).

(2) UL L 224, 18.8.1990, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 315, 19.11.2002, str. 14).

(3) UL L 146, 13.6.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 18/2006 (UL L 4, 7.1.2006, str. 3).

(4) UL L 167, 22.6.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003.

(5) UL L 10, 14.1.2006, str. 16.

(6) UL L 303, 31.10.1990, str. 6. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(8) UL L 146, 13.6.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 18/2006 (UL L 4, 7.1.2006, str. 3).

(9) UL L 274, 20.10.2005, str. 105. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2005/855/ES (UL L 316, 2.12.2005, str. 21).

(10) UL L 273, 10.10.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 416/2005 (UL L 66, 12.3.2005, str. 10).

(11) UL L 268, 14.9.1992, str. 54. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/68/ES (UL L 139, 30.4.2004, str. 321).

(13) UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 42

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 49 14. februar 2006

Vsebina		I Akti, katerih objava je obvezna	Stran
	*	Uredba Sveta (ES) št. 247/2006 z dne 30. januarja 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije	1
		Uredba Komisije (ES) št. 248/2006 z dne 13. februarja 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave	20
	*	Uredba Komisije (ES) št. 249/2006 z dne 13. februarja 2006 o spremembi Uredb (ES) št. 2430/1999, 937/2001, 1852/2003 in 1463/2004 glede pogojev odobritve nekaterih dodatkov v krmi, ki spadajo v skupino kokcidiostatikov in drugih zdravilnih snovi ( 1 )	22
	*	Uredba Komisije (ES) št. 250/2006 z dne 13. februarja 2006 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 560/2005 o uvedbi določenih posebnih omejevalnih ukrepov zoper nekatere osebe in subjekte glede na razmere v Slonokoščeni obali	24

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	052	81,1
	204	42,1
	212	94,2
	624	106,4
	999	81,0
0707 00 05	052	153,9
	204	101,2
	999	127,6
0709 10 00	220	57,6
	624	101,9
	999	79,8
0709 90 70	052	123,6
	204	76,1
	999	99,9
0805 10 20	052	55,1
	204	52,4
	212	41,4
	220	46,7
	448	47,7
	624	79,5
	999	53,8
0805 20 10	204	91,9
0805 20 10	999	91,9
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	052	61,8
	204	113,2
	464	131,1
	624	76,2
	999	95,6
0805 50 10	052	43,1
0805 50 10	999	43,1
0808 10 80	400	113,6
	404	105,2
	528	80,3
	720	66,0
	999	91,3
0808 20 50	388	96,2
	400	86,9
	512	67,9
	528	85,9
	720	73,7
	999	82,1

	II Akti, katerih objava ni obvezna
	Komisija
*	Priporočilo Komisije z dne 6. februarja 2006 o zmanjšanju prisotnosti dioksinov, furanov in PCB v krmi in živilih (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 235) ( 1 )	26
*	Sklep komisije z dne 10. februarja 2006 o sprejetju delovnega načrta za leto 2006 za izvajanje programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008), vključno z letnim programom dela za donacije ( 1 )	29
*	Odločba Komisije z dne 13. februarja 2006 o nekaterih prehodnih zaščitnih ukrepih v zvezi s sumom na visoko patogeno aviarno influenco pri prostoživečih pticah v Italiji (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 491)	46
*	Odločba Komisije z dne 13. februarja 2006 o nekaterih prehodnih zaščitnih ukrepih v zvezi s sumom na visoko patogeno aviarno influenco pri prostoživečih pticah v Sloveniji (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 492)	52


	(1) Besedilo velja za EGP.