(1)

Uredba (EU) 2016/429 določa pravila o preprečevanju in obvladovanju bolezni živali, ki se prenašajo na živali ali ljudi. Navedena pravila med drugim določajo registracijo in odobritev obratov z zarodnim materialom ter zahteve za sledljivost in zdravstveno varstvo živali pri premikih pošiljk zarodnega materiala znotraj Unije. Z Uredbo (EU) 2016/429 je Komisija tudi pooblaščena za sprejemanje pravil za dopolnitev nekaterih nebistvenih elementov navedene uredbe z delegiranimi akti. Zato je primerno sprejeti taka pravila za zagotovitev nemotenega delovanja sistema v novem pravnem okviru, vzpostavljenem z Uredbo (EU) 2016/429.

(2)

Pravila, določena v tej uredbi, morajo dopolniti pravila iz poglavij 1, 2 in 5 naslova I dela IV Uredbe (EU) 2016/429 v zvezi z odobritvijo obratov z zarodnim materialom, registri obratov z zarodnim materialom, ki jih morajo voditi pristojni organi, obveznostmi vodenja evidenc za izvajalce dejavnosti, zahtevami za sledljivost in zdravstveno varstvo živali ter zahtevami za veterinarsko spričevalo in uradno obveščanje v zvezi s premiki pošiljk zarodnega materiala nekaterih gojenih kopenskih živali znotraj Unije, da se prepreči širjenje prenosljivih bolezni živali z navedenim materialom znotraj Unije.

(3)

Ta pravila so vsebinsko povezana, številna od njih pa naj bi se uporabljala skupaj z drugim pravilom. Zaradi enostavnosti in preglednosti ter da bi se olajšala njihova uporaba in preprečilo kopičenje pravil, bi jih zato bilo treba določiti v enem samem aktu in ne v več ločenih aktih s številnimi sklicevanji in tveganjem podvajanja.

(4)

Dejansko je cilj Uredbe (EU) 2016/429 zagotoviti enostavnejši in bolj prilagodljiv zakonodajni okvir v primerjavi s prejšnjim, obenem pa zagotoviti pristop k zahtevam za zdravstveno varstvo živali, ki bolj temelji na tveganjih, ter večjo pripravljenost na bolezni, preprečevanje in obvladovanje bolezni živali. Sprejeta je bila tudi zato, da bi bila pravila v zvezi z boleznimi živali določena predvsem v enem samem aktu in ne razpršena po več različnih aktih. Enak pristop velja tudi za pravila o zarodnem materialu, ki so določena v tej uredbi.

(5)

Pred sprejetjem Uredbe (EU) 2016/429 so bila pravila Unije o zarodnem materialu določena v direktivah Sveta 88/407/EGS (2), 89/556/EGS (3), 90/429/EGS (4) in 92/65/EGS (5). Uredba (EU) 2016/429 razveljavlja in nadomešča navedene štiri direktive z učinkom od 21. aprila 2021. V navedenih direktivah so določeni pogoji v zvezi z zdravjem živali za trgovino v Uniji ter vstop pošiljk semena, jajčnih celic in zarodkov goveda, ovc, koz, prašičev in enoprstih kopitarjev ter načeloma nekaterih drugih vrst živali v Unijo. Pokazalo se je, da so pravila, določena v navedenih direktivah, učinkovita pri preprečevanju širjenja prenosljivih bolezni živali znotraj Unije. V skladu s tem bi bilo treba ohraniti bistvo navedenih pravil, ki pa bi jih bilo treba posodobiti, da bi se upoštevale izkušnje, pridobljene pri njihovi uporabi, in sedanja znanstvena dognanja.

(6)

Zarodni material, zlasti seme, deloma pa tudi oociti in zarodki, lahko pomeni resno tveganje za širjenje bolezni živali. Odvzet oziroma zbran ali pridobljen je pri omejenem številu živali darovalk, vendar se široko uporablja pri splošni populaciji živali, zato je lahko vir bolezni za veliko število živali, če se z njim ne ravna primerno ali če ni razvrščen v pravilen zdravstveni status. Taki primeri so se v preteklosti že zgodili in so povzročili velike gospodarske izgube.

(7)

Da bi se preprečilo tveganje širjenja bolezni, Uredba (EU) 2016/429 določa, da je treba zarodni material odvzeti oziroma zbrati, pridobiti, pripraviti in shranjevati v specializiranih obratih z zarodnim materialom ter zanj uporabiti posebne ureditve o zdravju živali in higienske ureditve. Da bi bile živali sprejete v navedene obrate z zarodnim materialom in razvrščene kot živali darovalke zarodnega materiala, ki se lahko premika med državami članicami, morajo obenem tudi izpolnjevati višje standarde zdravja živali od tistih, ki se uporabljajo za splošno populacijo živali. V Uredbi (EU) 2016/429 so določeni tudi posebni postopki za zagotovitev sledljivosti navedenega zarodnega materiala, za njegove premike znotraj Unije pa velja poseben sklop zahtev za zdravstveno varstvo živali. V tem okviru je ustrezno, da se na podlagi več določb o prenosu pooblastil iz Uredbe (EU) 2016/429, v skladu s katerimi lahko Komisija sprejema delegirane akte, zlasti pa določb dela IV Uredbe v tej uredbi določijo pravila o premikih pošiljk zarodnega materiala.

(8)

Člen 160(1) Uredbe (EU) 2016/429 določa, da Komisija sprejme delegirane akte, ki določajo zahteve za zdravstveno varstvo živali pri premikih zarodnega materiala goveda, prašičev, ovc, koz in enoprstih kopitarjev v druge države članice. Eden od pogojev za take premike je, da mora navedeni zarodni material izvirati iz obrata z zarodnim materialom, ki je za ta namen odobren v skladu s pogoji, ki se določijo v delegiranem aktu. Poleg tega člen 94(3)(c) Uredbe (EU) 2016/429 določa, da Komisija sprejme delegirane akte v zvezi s posebnimi pravili o prenehanju dejavnosti obratov z zarodnim materialom, ki so bili predhodno odobreni v skladu s pogoji, določenimi v delegiranem aktu. Obenem člen 101(3) navedene uredbe določa, da Komisija sprejme delegirane akte o podrobnih informacijah, ki se navedejo v registrih registriranih in odobrenih obratov z zarodnim materialom, ki jih vodi pristojni organ, med katerimi so tudi obrati z zarodnim materialom, ki so prenehali izvajati dejavnost.

(9)

Ker vse zahteve in odstopanja v zvezi z zdravjem živali, ki se sprejmejo na podlagi navedenih določb Uredbe (EU) 2016/429, veljajo za premike zarodnega materiala gojenih kopenskih živali znotraj Unije, čeprav se nanašajo na več različnih vrst, bi morali biti zaradi poenostavitve pravil Unije določeni v enem samem delegiranem aktu in ne razpršeni po več različnih delegiranih aktih.

(10)

Člen 162(1) Uredbe (EU) 2016/429 določa zahteve za minimalne informacije, ki jih je treba navesti v veterinarskih spričevalih v zvezi s premiki zarodnega materiala goveda, prašičev, ovc, koz in enoprstih kopitarjev med državami članicami. Vključevati morajo informacije o oznakah zarodnega materiala, kadar se to zahteva s členom 121(1) navedene uredbe ali katerim koli pravilom, določenim v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 122(1) navedene uredbe, in informacije, ki dokazujejo, da zarodni material izpolnjuje zahteve za premike, kot so določene v členih 157 in 159 navedene uredbe ali pravilih, določenih v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 160 navedene uredbe. Člen 162(3) navedene uredbe določa, da se sprejmejo delegirani akti v zvezi z informacijami, ki jih je treba navesti v veterinarskih spričevalih. Obenem člen 163(5) navedene uredbe določa, da se sprejmejo delegirani akti o zahtevah za uradno obveščanje v zvezi s premiki zarodnega materiala nekaterih gojenih kopenskih živali med državami članicami, ki ga spremlja veterinarsko spričevalo, katerega vsebina se določi v skladu s členom 162(3) in (4) navedene uredbe.

(11)

Člen 94(1) Uredbe (EU) 2016/429 določa, da se zarodni material goveda, prašičev, ovc, koz in enoprstih kopitarjev lahko premakne v drugo državo članico, če je bil odvzet oziroma zbran v obratih z zarodnim materialom, ki so jih pristojni organi odobrili v skladu s členom 97(1) navedene uredbe. Taka odobritev se lahko izda samo, če navedeni obrati z zarodnim materialom izpolnjujejo določene zahteve v zvezi s karanteno, osamitvijo in drugimi ukrepi za biološko zaščito, spremljanjem, objekti in opremo ter odgovornostmi, pristojnostmi ter specializiranim usposabljanjem osebja in veterinarjev. Zato je na podlagi navedenih zahtev treba v tej uredbi določiti podrobna pravila in pogoje za odobritev obratov z zarodnim materialom goveda, prašičev, ovc, koz in enoprstih kopitarjev, iz katerih se zarodni material navedenih živali lahko premakne v drugo državo članico.

(12)

Direktiva 92/65/EGS določa, da se seme ovc in koz, predvideno za premik v drugo državo članico, lahko odvzame v obratu izvora navedenih živali namesto v osemenjevalnem središču. V tej uredbi bi bilo treba določiti podobno odstopanje. Vendar bi bilo treba določiti posebne pogoje za premike pošiljk takega semena, vključno z namenom takih premikov in soglasjem namembne države članice. Na podlagi možnih tveganj zaradi premika takega semena bi bilo treba zato v tej uredbi določiti pravila in pogoje za odobritev takih odstopanj.

(13)

Odvzem semena enoprstih kopitarjev ima posebne značilnosti zaradi posebnega sistema vzreje teh živali, pri katerem se upošteva njihova udeležba na tekmovanjih, razstavah in drugih konjeniških prireditvah. Trenutno Direktiva 92/65/EGS določa tri vrste nastanitev žrebcev v osemenjevalnih središčih. V tej uredbi bi bilo treba ohraniti glavna pravila v sedanjem sistemu, ki so določena v navedeni direktivi. Vendar bi bilo treba v tej uredbi izboljšati in okrepiti pogoje za program testiranja iz točke 1.6(b) poglavja II(I) Priloge D k Direktivi 92/65/EGS v zvezi z živalmi darovalkami, ki lahko občasno zapustijo osemenjevalno središče, in točke 1.6(c) poglavja II(I) Priloge D k Direktivi 92/65/EGS v zvezi s „pripustnimi žrebci“.

(14)

V tej uredbi bi bilo treba določiti tudi središča za shranjevanje zarodnega materiala, v katerih se pod edinstveno številko odobritve shranjujejo vse vrste zarodnega materiala in zarodni material več kot ene živalske vrste, za katere veljajo pravila, ki zagotavljajo sledljivost, saj ni nobenih razlogov v zvezi z zdravjem živali, zaradi katerih bi bila potrebna uporaba ločenih središč za shranjevanje za vsako vrsto zarodnega materiala ali živalsko vrsto. Informacije o vrstah shranjenega zarodnega materiala in živalskih vrstah, iz katerih izvira, bi bilo treba navesti v odobritvi takih obratov in javno dostopnem registru odobrenih obratov z zarodnim materialom, ki ga vodijo pristojni organi. V tej uredbi bi bilo treba določiti tudi posebne določbe o shranjevanju svežega, ohlajenega in zamrznjenega semena.

(15)

Zaradi stalnega napredka na področju tehnik priprave zarodnega materiala so bile za ta namen vzpostavljene specializirane enote. Te pripravljajo ne samo zarodni material, kar vključuje sortiranje semena po spolu, temveč tudi končni proizvod, pripravljen za uporabo ali shranjevanje. Zato bi bilo treba take enote šteti za obrate z zarodnim materialom, v katerih se zarodni material pripravlja in shranjuje. Ker pa je oprema za sortiranje semena po spolu draga, lahko osemenjevalna središča uporabijo storitve drugih izvajalcev dejavnosti za pripravo semena, vključno s sortiranjem po spolu. V tem primeru se seme pošlje v pripravo drugam, nato pa se vrne v osemenjevalno središče izvora. Zato je primerno, da se v tej uredbi določijo pravila o pripravi zarodnega materiala, vključno z možnostjo njegove priprave v obratih za pripravo zarodnega materiala, ter podrobna pravila o prevozu semena in drugega zarodnega materiala v take obrate in iz njih ter njihovem označevanju. Kadar se seme pripravi v obratu za pripravo zarodnega materiala, bi morala oznaka na slamici ali drugi embalaži vključevati številko odobritve ali registracije osemenjevalnega središča in obrata za pripravo zarodnega materiala, da se zagotovi sledljivost semena.

(16)

Medtem ko bi bilo treba zagotoviti preudarno uporabo antibiotikov, bi hkrati, zlasti z vidika možne mednarodne trgovine, uporaba antibiotikov v razredčevalcih semena morala biti skladna z določbami člena 4.6.7 Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali (v nadaljnjem besedilu: kodeks) Svetovne organizacije za zdravje živali, in sicer iz izdaje iz leta 2017 (6). V skladu z Direktivo 88/407/EGS je semenu goveda obvezno dodajati antibiotike, ki so učinkoviti proti bakterijam iz rodov Campylobacter, Leptospira in Mycoplasma, v skladu z Direktivo 90/429/EGS je semenu prašičev obvezno dodajati antibiotike, ki so učinkoviti proti bakterijam iz rodu Leptospira, Direktiva 92/65/EGS pa določa prostovoljno uporabo antibiotikov. V tej uredbi bi bilo treba ohraniti pravila o uporabi antibiotikov, ki so določena v direktivah 88/407/EGS, 90/429/EGS in 92/65/EGS, ter pravila, ki jih priporoča Svetovna organizacija za zdravje živali. Kadar se antibiotiki dodajajo semenu, bi bilo treba informacije o aktivnih snoveh in njihovi koncentraciji navesti v priloženem veterinarskem spričevalu.

(17)

Člen 101(1) Uredbe (EU) 2016/429 določa, da bi moral vsak pristojni organ vzpostaviti in posodabljati registre registriranih in odobrenih obratov z zarodnim materialom, ki bi jih bilo treba dati na voljo Komisiji in pristojnim organom držav članic. Poleg tega bi morali biti registri odobrenih obratov z zarodnim materialom na voljo javnosti. Zato je ustrezno, da se v tej uredbi določijo podrobne informacije, ki bi jih bilo treba navesti v navedenih registrih, ter javna dostopnost registrov odobrenih obratov z zarodnim materialom.

(18)

Ker se lahko seme, oociti in zarodki dolgo shranjujejo, je treba v tej uredbi določiti posebna pravila za shranjevanje in premike zarodnega materiala, ki je bil odvzet oziroma zbran v odobrenih obratih z zarodnim materialom, ki so prenehali izvajati dejavnost. Informacije o takih obratih z zarodnim materialom bi bilo treba ohraniti v registru odobrenih obratov zadevne države članice z zarodnim materialom ter navesti še datume prenehanja dejavnosti. Poleg tega bi bilo treba v navedenem registru navesti tudi datum odvzema odobritve. Določiti bi bilo treba tudi obdobje, v katerem se informacije o takih obratih z zarodnim materialom hranijo v navedenem registru.

(19)

Poleg tega bi bilo treba v tej uredbi določiti tudi pravila, ki zagotavljajo, da izvajalci dejavnosti v odobrenih obratih z zarodnim materialom, ki prenehajo izvajati dejavnost, pred datumom odvzema odobritve njihovega obrata z zarodnim materialom premaknejo seme, oocite ali zarodke, odvzete oziroma zbrane ali pridobljene in shranjene v navedenih obratih z zarodnim materialom, za nadaljnje shranjevanje v središčih za shranjevanje zarodnega materiala ali za razmnoževanje v obratu, v katerem se gojijo govedo, prašiči, ovce, koze ali enoprsti kopitarji, ali za varno odstranitev ali uporabo kot živalski stranski proizvodi v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(20)

Člen 121 Uredbe (EU) 2016/429 določa zahteve za sledljivost zarodnega materiala goveda, ovc, koz, prašičev in enoprstih kopitarjev, v tej uredbi pa bi bilo treba določiti podrobna pravila v zvezi z označevanjem navedenega zarodnega materiala. Sedanji sistem označevanja slamic in druge embalaže z zarodnim materialom je dobro uveljavljen. V tem smislu bi bilo treba upoštevati tudi priporočila Mednarodnega odbora za kontrolo proizvodnosti živali (ICAR) (8).

(21)

Odvzem in priprava semena ovc in koz imata prav tako posebne značilnosti. V nekaterih osemenjevalnih središčih se seme zamrzne v peletah, v drugih pa se sveže ali ohlajeno seme za kratek čas spravi v posode, kot so epruvete. Označevanje posameznih pelet in epruvet je zamudno in zahtevno. Da bi se omogočil premik semena ovc in koz v druge države članice ter bi se obenem zagotovila njegova sledljivost, bi morala biti na voljo skupinska identifikacija pelet zamrznjenega semena ali epruvet ali slamic s svežim ali ohlajenim semenom. Zato je treba v tej uredbi določiti pravila o označevanju skupne embalaže, kot so čašice, v katerih so spravljene pelete zamrznjenega semena ali epruvete ali slamice s svežim ali ohlajenim semenom ovc in koz.

(22)

Zahteve za sledljivost zarodnega materiala goveda, ovc, koz, prašičev in enoprstih kopitarjev, ki so določene v tej uredbi, se dopolnijo s pravili o tehničnih zahtevah in specifikacijah za označevanje slamic in druge embalaže, ki bodo določena v izvedbeni uredbi Komisije, sprejeti v skladu s členom 123 Uredbe (EU) 2016/429.

(23)

Med državami članicami se premikajo vse večje količine zarodnega materiala psov in mačk, kopenskih živali, ki niso govedo, prašiči, ovce, koze in enoprsti kopitarji, gojenih v zaprtih obratih, ter živali iz družin Camelidae in Cervidae. Zato je primerno določiti harmonizirana pravila o označevanju slamic in druge embalaže, ki vsebujejo tak zarodni material. V tej uredbi bi bilo treba določiti dodatna pravila o sledljivosti zarodnega materiala vrst gojenih kopenskih živali, ki niso govedo, prašiči, ovce, koze in enoprsti kopitarji.

(24)

Člen 159 Uredbe (EU) 2016/429 določa pravila o odobritvi premikov zarodnega materiala gojenih živali iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev in enoprstih kopitarjev v druge države članice. Da bi se zagotovilo delovanje teh pravil, je treba v tej uredbi določiti podrobna pravila o odvzemu oziroma zbiranju, pridobivanju, pripravi, shranjevanju in prevozu zarodnega materiala, zahteve za zdravstveno varstvo živali za gojene živali darovalke, pri katerih se zarodni material odvzame oziroma zbere, skupaj z zahtevami v zvezi z osamitvijo in karanteno za take živali, zahteve za laboratorijske in druge teste, ki jih je treba opraviti pri gojenih živalih darovalkah in zarodnem materialu, ter zahteve za zdravstveno varstvo živali pri odvzemu oziroma zbiranju, pridobivanju, pripravi, shranjevanju ali drugih postopkih in prevozu navedenega zarodnega materiala.

(25)

Poleg tega direktive 88/407/EGS, 90/429/EGS in 92/65/EGS določajo odstopanja v zvezi z obveznostjo opravljanja testov pri živalih darovalkah iz vrst goveda, prašičev, ovc in koz, če so izpolnjeni določeni pogoji in kadar se navedene živali premikajo med osemenjevalnimi središči. Ker taka odstopanja zmanjšujejo postopkovno in ekonomsko breme izvajalcev dejavnosti v osemenjevalnih središčih in ker so upravičena z vidika zdravja živali, je v tej uredbi primerno ohraniti taka odstopanja od nekaterih zahtev za zdravstveno varstvo živali pri živalih darovalkah iz vrst goveda, ovc, koz in prašičev, ki se premikajo med odobrenimi osemenjevalnimi središči.

(26)

Na podlagi sedanjih znanstvenih dognanj prevoz različnih vrst zarodnega materiala iste vrste v eni posodi ne pomeni tveganja za kontaminacijo zarodnega materiala, če se ta prevaža pod določenimi pogoji. Ti pogoji vključujejo prevoz v fizično ločenih predelkih posode za prevoz ali z uporabo sistema dvojne vrečke, ki ščiti blago ene vrste pred blagom druge vrste. Zato je primerno v tej uredbi določiti pravila, ki omogočajo prevoz različnih vrst zarodnega materiala iste vrste v eni posodi pod določenimi pogoji.

(27)

Z zapečatenjem posod, v katerih se prevaža zarodni material iz odobrenih obratov z zarodnim materialom v druge države članice ali iz odobrenih obratov z zarodnim materialom v obrate za pripravo zarodnega materiala in središča za shranjevanje zarodnega materiala znotraj posamezne države, se zagotovi, da pogoji v zvezi z zdravjem živali pri prevozu zarodnega materiala niso ogroženi. Veterinar središča ali skupine, ki je odgovoren za obrat z zarodnim materialom in katerega ime je navedeno v odobritvi zadevnega obrata, bi moral zagotoviti, da se tak pečat namesti na posodo za prevoz. Uradni veterinar, ki izda spričevalo za pošiljko zarodnega materiala, bi moral imeti možnost, da pečat odstrani za namen preverjanja vsebine posode za prevoz in da navedeno posodo nato znova zapečati. Navedene ureditve bi bilo treba upoštevati pri pravilih, določenih v tej uredbi.

(28)

Direktiva 89/556/EGS določa pogoje za trgovanje z zarodki živali iz vrst goveda znotraj Unije in njihov uvoz v Unijo. V tej uredbi pa je treba tudi določiti pravila o premikih oocitov in jajčnikov goveda znotraj Unije.

(29)

V zakonodaji Unije, ki je veljala pred sprejetjem Uredbe (EU) 2016/429 in te uredbe, so določena pravila o trgovanju s semenom, ki zajemajo primere, v katerih vsak odmerek v pošiljki vsebuje ejakulate ene določene živali darovalke. Vendar bi bilo treba zaradi dejstva, da lahko mešano ali zbirno seme več živali darovalk poveča plodnost in da se tako seme pogosto uporablja, v tej uredbi določiti pravila o premikih mešanega ali zbirnega semena goveda, prašičev, ovc in koz, če je mešanje semena omejeno samo na eno osemenjevalno središče, v katerem je bilo seme odvzeto, in če oznaka na vsaki slamici ali drugi embalaži, v kateri je spravljeno mešano seme, omogoča sledenje individualnim identifikacijskim številkam vseh živali darovalk. Poleg tega bi moral imeti izvajalec dejavnosti vzpostavljene postopke v zvezi s pripravo mešanega semena in bi moral v svojih evidencah navesti podrobnosti o premikih takega semena iz osemenjevalnega središča.

(30)

Člen 13 Direktive 92/65/EGS določa pravila za trgovanje s semenom, jajčnimi celicami in zarodki živali iz vrst, ki so dovzetne za bolezni, navedene v prilogi A ali B k navedeni direktivi, ki se pošilja med ustanovami, inštituti ali središči, odobrenimi v skladu s Prilogo C k navedeni direktivi. V Prilogi E k navedeni direktivi je določen vzorec veterinarskega spričevala za trgovanje, ki bi moral biti priložen pošiljkam takega semena, jajčnih celic ali zarodkov. V členih 95 in 137 Uredbe (EU) 2016/429 je vzpostavljen pojem „zaprti obrat“, ki je enakovreden pojmu „uradno odobrena ustanova, inštitut ali središče“, opredeljenemu v členu 2(1)(c) Direktive 92/65/EGS. Ker se zarodni material živali trenutno izmenjuje med odobrenimi ustanovami, inštituti in središči, je treba v tej uredbi ohraniti možnost za take premike znotraj Unije. Zato je primerno v tej uredbi določiti zahteve za zdravstveno varstvo živali pri premikih zarodnega materiala kopenskih živali, gojenih v zaprtih obratih, v druge države članice. V tej uredbi bi bilo torej treba izvajalcem dejavnosti v zaprtih obratih omogočiti, da v druge države članice premikajo pošiljke zarodnega materiala, odvzetega oziroma zbranega pri živalih, gojenih v navedenih obratih, ne da bi bilo treba te obrate dodatno odobriti kot obrate z zarodnim materialom. Visoke zahteve za zdravstveno varstvo živali pri odobritvi obratov kot zaprtih obratov, nadzorovano upravljanje živali v navedenih obratih, posebne zahteve za spremljanje in ciljni premiki pošiljk zarodnega materiala v druge zaprte obrate bi morali zagotavljati zadostna jamstva za preprečevanje širjenja bolezni živali.

(31)

Člen 162 Uredbe (EU) 2016/429 določa pravila o minimalnih informacijah, ki jih je treba navesti v veterinarskih spričevalih v zvezi s premiki zarodnega materiala gojenih kopenskih živali iz vrst goveda, prašičev, ovc, koz in enoprstih kopitarjev med državami članicami. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti podrobne informacije, ki bi jih morala vsebovati taka spričevala.

(32)

Člen 163 Uredbe (EU) 2016/429 določa, da bi morali izvajalci dejavnosti pristojni organ v svoji državi članici izvora vnaprej obvestiti o predvidenem premiku zarodnega materiala gojenih kopenskih živali iz vrst goveda, prašičev, ovc, koz in enoprstih kopitarjev v drugo državo članico ter da bi morali predložiti vse potrebne informacije, da lahko navedeni pristojni organ uradno obvesti pristojni organ namembne države članice o premiku zarodnega materiala. Zato je treba v tej uredbi določiti podrobna pravila v zvezi z zahtevami za izvajalce dejavnosti glede predhodnega uradnega obveščanja, informacij, potrebnih za uradno obveščanje o takih premikih, in postopkov v nujnih primerih za tako uradno obveščanje.

(33)

Člen 163(2) Uredbe (EU) 2016/429 določa, da bi bilo treba za uradno obveščanje uporabiti sistem Traces, kadar so pošiljke zarodnega materiala namenjene za premik v druge države članice. Sistem Traces je celoviti računalniški veterinarski sistem, določen v odločbah Komisije 2003/24/ES (9) in 2004/292/ES (10). Člen 131 Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (11) določa vzpostavitev sistema upravljanja informacij za uradni nadzor (IMSOC), ki bo vključeval funkcije sistema Traces. Zato bi se bilo treba v tej uredbi sklicevati na sistem IMSOC namesto na sistem Traces.

(34)

Člen 165 Uredbe (EU) 2016/429 določa, da lahko pristojni organ namembnega kraja, če na to pristane pristojni organ kraja izvora, odobri premike zarodnega materiala za znanstvene namene na svoje ozemlje, kadar ti premiki ne izpolnjujejo standardnih zahtev za premike zarodnega materiala. Da bi se taki premiki omogočili, je primerno v tej uredbi določiti pravila za to, da lahko pristojni organi odobrijo odstopanja za premike zarodnega materiala za znanstvene namene med državami članicami.

(35)

Nacionalna genska banka ima pomembno vlogo pri shranjevanju zarodnega materiala populacij živali, ki so posebne za zadevno državo članico. Namen takih nacionalnih genskih bank je ohranjanje ex situ in trajnostna uporaba živalskih genskih virov. Za zarodni material, shranjen v nacionalnih genskih bankah, zdravstveni status živali pogosto ni znan ali pa je bil odvzet oziroma zbran, pridobljen, pripravljen in shranjen v skladu z drugačno ureditvijo zdravja živali, kot se trenutno uporablja v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo. Ker ima tak zarodni material posebno vrednost, saj gre pogosto za genski material ogroženih pasem, kot so opredeljene v členu 2(24) Uredbe (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta (12), ali pasem, ki so od odvzema oziroma zbiranja zarodnega materiala izumrle, in ker so države članice izrazile interes za medsebojno izmenjavo takega zarodnega materiala, bi bilo treba v tej uredbi določiti posebne pogoje, da lahko pristojni organi odobrijo odstopanja v zvezi s premiki zarodnega materiala, shranjenega v nacionalnih genskih bankah, v druge države članice. Na splošno bi bilo treba v tej uredbi določiti pogoje za premike navedenega zarodnega materiala med nacionalnimi genskimi bankami različnih držav članic, medtem ko bi bilo treba določitev pravil za nacionalno distribucijo zarodnega materiala iz nacionalnih genskih bank med izvajalce dejavnosti prepustiti pristojnim organom držav članic. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi pogojem v zvezi z zdravjem živali pri takih premikih, kadar se lahko zahteva testiranje na določene bolezni.

(36)

Ta uredba se nanaša na Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1882 (13) ter delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/2035 (14), (EU) 2020/689 (15) in (EU) 2020/688 (16), ki so bile prav tako sprejete na podlagi Uredbe (EU) 2016/429. Sklici na navedene uredbe so potrebni, saj so v njih določena pravila o spremljanju, programih izkoreninjenja in statusu brez bolezni, identifikaciji in registraciji, sledljivosti in premikih znotraj Unije ter vstopu v Unijo v zvezi z živalmi, ki se uporabljajo tudi za zarodni material živali darovalk.

(37)

Da bi se osemenjevalnim središčem, središčem za shranjevanje semena ali skupinam za zbiranje ali pridobivanje zarodkov, odobrenim v skladu z akti, sprejetimi na podlagi direktiv 88/407/EGS, 89/556/EGS, 90/429/EGS in 92/65/EGS, razveljavljenih z Uredbo (EU) 2016/429 z učinkom od 21. aprila 2021, ki izvajajo dejavnosti, povezane z odvzemom oziroma zbiranjem, pridobivanjem, pripravo, shranjevanjem in prevozom zarodnega materiala, omogočil nemoten prehod na nov pravni okvir, bi bilo treba zadevne izvajalce dejavnosti šteti za odobrene v skladu s to uredbo. Države članice bi morale zagotoviti, da navedeni izvajalci dejavnosti delujejo v skladu z vsemi pravili iz te uredbe, zlasti tako, da se v zvezi z njimi izvajata reden uradni nadzor in uradni nadzor na podlagi tveganja. V primeru neskladnosti bi morali pristojni organi zagotoviti, da zadevni izvajalci dejavnosti sprejmejo potrebne ukrepe za odpravo navedene neskladnosti, in po potrebi začasno preklicati ali odvzeti njihovo odobritev.

(38)

Da bi se zagotovil nemoten prehod za zarodni material, odvzet oziroma zbran in pridobljen pred datumom začetka uporabe te uredbe, bi bilo treba šteti, da so slamice in druga embalaža, v katerih so spravljeni, se shranjujejo in prevažajo tako seme, oociti ali zarodki, ki so ločeni na posamezne odmerke ali ne, in ki so pred 21. aprilom 2021 označene v skladu z zakonodajo, sprejeto na podlagi direktiv 88/407/EGS, 89/556/EGS, 90/429/EGS in 92/65/EGS, označene v skladu s to uredbo in se lahko premikajo med državami članicami.

(39)

To uredbo bi bilo treba uporabljati od 21. aprila 2021 v skladu z datumom začetka uporabe Uredbe (EU) 2016/429 –