(1)

Unija mora poskrbeti za učinkovito zaščito integritete ter nemotenega delovanja svojega finančnega sistema in notranjega trga pred pranjem denarja in financiranjem terorizma. Zato Direktiva (EU) 2015/849 določa, da bi morala Komisija opredeliti tretje države z visokim tveganjem, ki imajo v svojih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti, ki bistveno ogrožajo finančni sistem Unije.

(2)

Komisija bi morala v primernih intervalih ponovno pregledati seznam tretjih držav z visokim tveganjem, ki so navedene v Delegirani uredbi (EU) 2016/1675 (2), in sicer z vidika napredka teh tretjih držav z visokim tveganjem pri odpravljanju strateških pomanjkljivosti v njihovih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (v nadaljnjem besedilu: AML/CFT). Komisija bi morala v svojih ocenah upoštevati nove informacije mednarodnih organizacij in organov za določanje standardov, kot so tiste, ki jih izda Projektna skupina za finančno ukrepanje (v nadaljnjem besedilu: FATF). Na podlagi teh informacij bi morala tudi opredeliti dodatne tretje države z visokim tveganjem, ki imajo v svojih ureditvah AML/CFT strateške pomanjkljivosti.

(3)

V skladu z merili iz Direktive (EU) 2015/849 je Komisija upoštevala nedavne razpoložljive informacije, zlasti najnovejše javne izjave FATF in dokument FATF z naslovom „Izboljšanje skladnosti AML/CFT na svetovni ravni: stalen proces“ ter poročila FATF, ki jih je pripravila skupina za pregled mednarodnega sodelovanja v zvezi s tveganji, ki jih predstavljajo posamezne tretje države, v skladu s členom 9(4) Direktive (EU) 2015/849.

(4)

FATF je Pakistan opredelila kot državo, ki ima v svoji ureditvi AML/CFT strateške pomanjkljivosti, ki ogrožajo mednarodni finančni sistem, za kar je ta država pripravila akcijski načrt s FATF.

(5)

Okvir AML/CFT, ki velja v Pakistanu, in način uporabe tega okvira razkrivata strateške pomanjkljivosti. Pomanjkljivosti vključujejo nadzor in izvajanje nadzora glede AML/CFT s strani finančnih institucij, vključno s podjetji, ki opravljajo storitve v plačilnem prometu; nezadostne ukrepe za preprečevanje nezakonitega čezmejnega prenosa valute; nezadostne rezultate pri preiskavah financiranja terorizma in povezanem pregonu, vključno s pomanjkanjem potrebnega usklajevanja med različnimi organi; nezadostno izvajanje ciljnih finančnih sankcij in resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov 1267 (1999) in 1373 (2001) ter nezadostno izvrševanje prepovedi sredstev in finančnih storitev.

(6)

Komisija glede na visoko raven integracije mednarodnega finančnega sistema, tesno povezanost udeležencev na trgu, velikost obsega čezmejnih transakcij v Unijo in iz nje ter stopnjo odprtosti trga šteje, da vsakršna grožnja AML/CFT za mednarodni finančni sistem obenem ogroža finančni sistem Unije.

(7)

V skladu z najnovejšimi pomembnimi informacijami je analiza Komisije pokazala, da bi bilo treba Pakistan v skladu z merili iz člena 9 Direktive (EU) 2015/849 obravnavati kot jurisdikcijo tretje države, ki ima v svoji ureditvi AML/CFT strateške pomanjkljivosti, ki bistveno ogrožajo finančni sistem Unije. Vendar je navedena država predložila pisno politično zavezo na visoki ravni za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in pripravila akcijski načrt s FATF, ki bi omogočil izpolnitev zahtev iz Direktive (EU) 2015/849. Komisija bo ponovno ocenila status te države glede na izvajanje navedene zaveze.

(8)

Delegirano uredbo (EU) 2016/1675 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2603/2000 (3) uvedel dokončne izravnalne dajatve na uvoz polietilen tereftalata (v nadaljnjem besedilu: PET) s poreklom med drugim iz Indije (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava).

(2)

Svet je po pospešenem pregledu v skladu s členom 20 osnovne uredbe z Uredbo (ES) št. 1645/2005 (4) spremenil raven veljavnih izravnalnih ukrepov proti uvozu PET iz Indije.

(3)

Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 osnovne uredbe z Uredbo (ES) št. 193/2007 (5) uvedel dokončno izravnalno dajatev za nadaljnjih pet let.

(4)

Svet je po delnih vmesnih pregledih v skladu s členom 19 osnovne uredbe z Uredbo (ES) št. 1286/2008 (6) in Izvedbeno uredbo (EU) št. 906/2011 (7) nato spremenil izravnalne ukrepe.

(5)

Leta 2012 se je še en delni vmesni pregled zaključil brez spremembe veljavnih ukrepov z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 559/2012 (8).

(6)

Svet je po drugem pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 osnovne uredbe z Izvedbeno uredbo (EU) št. 461/2013 (9) uvedel dokončno izravnalno dajatev za nadaljnjih pet let.

(7)

Komisija je po dveh delnih vmesnih pregledih v skladu s členom 19 osnovne uredbe z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1350 (10) spremenila izravnalne ukrepe.

(8)

Komisija je s Sklepom 2000/745/ES (11) sprejela ponudbe o zavezi treh proizvajalcev izvoznikov iz Indije, v katerih je bila določena minimalna uvozna cena. Komisija je z Izvedbenim sklepom 2014/109/EU (12) umaknila sprejetje zavez zaradi spremenjenih okoliščin v primerjavi s tistimi, v katerih so bile zaveze sprejete.

(9)

Trenutno veljavni ukrepi so dokončna izravnalna dajatev, uvedena z Uredbo (EU) št. 461/2013, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1350 (v nadaljnjem besedilu: veljavni ukrepi). Veljavni ukrepi vključujejo posebno izravnalno dajatev, ki znaša od 0 do 74,6 EUR na tono za poimensko navedene indijske proizvajalce, in stopnjo preostale dajatve v višini 69,4 EUR na tono, uvedene na uvoz vseh drugih proizvajalcev.

(10)

Indijski proizvajalec izvoznik, družba Dhunseri Petrochem Limited (v nadaljnjem besedilu: družba DPL), je septembra 2016 od Komisije zahteval, naj zaradi spremembe imena družbe spremeni uredbo o uvedbi veljavnih ukrepov. Vendar je bilo iz zahtevka razvidno, da je družba DPL z družbo Indorama Ventures Public Company Limited (v nadaljnjem besedilu: družba IVL) začela enakovredno partnerstvo z naslednjo strukturo:

(11)

Glede na navedeno je Komisija menila, da so na voljo zadostni dokazi o tem, da so se okoliščine glede subvencioniranja družbe DPL in njenih povezanih družb znatno spremenile in da so te spremembe trajne, zaradi česar je treba ukrepe pregledati.

(12)

Na tej podlagi je Komisija z obvestilom z dne 6. julija 2017 (13) sporočila svojo odločitev, da na lastno pobudo začne preiskavo v zvezi z delnim vmesnim pregledom v skladu s členom 19 osnovne uredbe, omejeno na preučitev subvencioniranja družbe DPL in njenih povezanih družb v Indiji. Namen tega pregleda je določitev stopnje subvencioniranja za novo strukturo družbe.

(13)

Drug indijski proizvajalec izvoznik, družba Reliance Industries Limited (v nadaljnjem besedilu: družba Reliance), je vložil zahtevo za delni vmesni pregled v skladu s členom 19 osnovne uredbe. Zahtevek je bil omejen na proučitev subvencioniranja družbe Reliance.

(14)

Družba Reliance je predložila ustrezne dokaze, da nadaljnja uporaba ukrepov na sedanji ravni ni več potrebna kompenziranje subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Družba je trdila zlasti, da se je splošna stopnja subvencije znižala zaradi izteka sheme usmeritve v izdelek in sheme usmeritve v trg ter zmanjšanja zneskov, ki jih je vložnik prejemal iz drugih shem, kot sta shema vnaprejšnjih odobritev in shema za povračilo dajatev.

(15)

Komisija je po ugotovitvi, da zahtevek vsebuje ustrezne dokaze, 6. julija 2017 (14) napovedala začetek delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 19 osnovne uredbe, omejenega na proučitev subvencioniranja družbe Reliance.

(16)

Komisija je v obeh obvestilih o začetku napovedala, da bo v preiskavah proučila tudi, ali bi bilo treba spremeniti stopnjo dajatve za uvoz nekaterih vrst polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije za „vse druge družbe“ v Indiji.

(17)

Ker se oba vmesna pregleda nanašata na isti izdelek, ki se pregleduje, isto državo porekla in isto obdobje preiskave ter ker se bo za oba ukrepa izvedel isti postopek, se je zdelo primerno, da se oba pregleda izvedeta v istem pravnem aktu.

(18)

Komisija je o začetku delnih vmesnih pregledov uradno obvestila družbo Dhunseri, njene povezane družbe in družbo Reliance (v nadaljnjem besedilu: zadevni proizvajalci izvozniki), združenje proizvajalcev Unije, uvoznike in uporabnike v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike zadevne države izvoznice. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in da v roku, ki je določen v obvestilih o začetku, zahtevajo zaslišanje.

(19)

Komisija je zadevnim proizvajalcem izvoznikom in indijski vladi poslala vprašalnike, da bi dobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njeno preiskavo, ti pa so izpolnjene vprašalnike vrnili v predpisanem roku.

(20)

Komisija je zahtevala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev subvencioniranja. Komisija je opravila preveritvene obiske v prostorih družbe IVDPIL v Kalkuti, na sedežu družbe MPPL v Delhiju, v tovarni družbe MPPL v Karnalu ter prostorih družbe Reliance v Mumbaju in indijske vlade v New Delhiju (generalni direktorat za zunanjo trgovino in ministrstvo za trgovino).

(21)

Preiskava subvencioniranja je zajemala obdobje od 1. aprila 2016 do 31. marca 2017 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom).

(22)

Dne 25. julija 2018 so bile indijska vlada in druge zainteresirane strani obveščene o bistvenih dejstvih in vidikih, na podlagi katerih je Komisija nameravala predlagati spremembo stopenj dajatev, ki se uporabljajo za družbi Dhunseri in Reliance. Prav tako so imele dovolj časa za predložitev pripomb. Vsa stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, kot je opisano v nadaljevanju.

(23)

Družba Reliance je opozorila, da so bili dokumenti o razkritju poslani več kot 12 mesecev po začetku preiskave in po roku iz člena 11.11 Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih (v nadaljnjem besedilu: Sporazum SCM), ki določa, da „se“ preiskave „razen v izjemnih primerih“ končajo v enem letu, in iz člena 22(1) osnovne uredbe, ki določa, da se pregledi izvedejo „čim hitreje“ in se „običajno“ zaključijo v 12 mesecih od datuma začetka pregleda. Na podlagi tega je družba Reliance trdila, da bi bilo treba preiskavo, če ne obstajajo posebne okoliščine ali Komisija tega ni utemeljila, „zaključiti brez zaščitnih ukrepov“.

(24)

Vendar glede rokov Komisija ugotavlja, da se za to preiskavo v zvezi s pregledom uporablja člen 21.4 Sporazuma SCM, v katerem je določeno, da se pregledi izravnalnih dajatev „opravi[jo] […] v normalnih razmerah v 12 mesecih od dneva, ko je proučitev sprožena“, in niso navedene posebne okoliščine, potrebne za utemeljitev trajanja preiskave, daljšega od 12 mesecev. Podobno v členu 22(1) osnovne uredbe niso navedene posebne okoliščine, potrebne za utemeljitev trajanja preiskave, daljšega od 12 mesecev. Ta pregleda sta se izvedla v 15-mesečnem roku iz člena 22(1) osnovne uredbe. Trditev je bila zato zavrnjena.

(25)

Izdelek, ki se pregleduje, je polietilen tereftalat (PET) z viskoznim številom 78 ml/g ali več in je v skladu s standardom ISO 1628-5. Trenutno se uvršča pod oznako KN 3907 61 00 in je s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(26)

Preiskava je razkrila, da ima izdelek, ki se pregleduje, enake fizikalne in kemične lastnosti ter uporabe kot izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Indije. Zato se sklene, da so izdelki, ki se prodajajo na domačem trgu in izvoznih trgih, podobni izdelki v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(27)

Preiskava je potrdila, da je družba DPL stopila v enakovredno partnerstvo z družbo IVL. Družba DPL je v okviru tega partnerstva 1. aprila 2016 prenesla svoj celotni proizvodni obrat za PET na novo družbo IVDPIL in v njej pridobila 50-odstotni delež, preostalih 50 % pa je pridobila družba Indorama Ventures Global Services Limited, ki je odvisna družba družbe IVL. Družba DPL od navedenega datuma ni bila več proizvajalka izvoznica izdelka, ki se pregleduje.

(28)

Preiskava je potrdila tudi, da je družba DPL pridobila 50-odstotni delež v družbi MPPL, indijskem proizvajalcu PET, ki pred tem v Unijo ni izvažala izdelka, ki se pregleduje, zato ji v prejšnjih preiskavah v zvezi s PET s poreklom iz Indije ni bila dodeljena individualna izravnalna dajatev. Preostali 50-odstotni delež v družbi MPPL je v lasti družbe Indorama Ventures Global Services Limited.

(29)

Družba IVDPIL je nato 12. maja 2017 spremenila ime v Dhunseri Petrochem Industries Private Limited („IDIPL“), družba MPPL pa je prenesla vsa svoja sredstva, dolgove, obveznosti in osebje na družbo IDIPL. Višje sodišče v Kalkuti je ta prenos odobrilo 4. decembra 2017.

(30)

Družbe DPL, IDIPL (prej IVDPIL) in MPPL so v nadaljnjem besedilu imenovane „skupina Dhunseri“. Namen tega delnega vmesnega pregleda je bil torej določitev stopnje subvencioniranja za skupino Dhunseri. V ta namen so bili podatki o družbah IDIPL in MPPL (ki je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno delovala kot ločen proizvajalec izvoznik izdelka, ki se pregleduje) združeni zaradi izračuna stopnje subvencioniranja skupine Dhunseri kot celote, saj se ta stopnja uporablja za končno strukturo skupine, v kateri je obrat družbe MPPL vključen v družbo IDIPL.

(31)

Na podlagi subvencij, ki so bile preiskane v prejšnjih pregledih, informacij, ki so jih predložili indijska vlada in zadevni proizvajalci izvozniki, ter izpolnjenih vprašalnikov Komisije so bili preiskani naslednji ukrepi:

(32)

Subvencije iz prejšnje uvodne izjave temeljijo na naslednjih dokumentih politike in zakonodaji.

(33)

Sheme AAS, DEPBS, DFIA, EOU/SEZ, EPCGS, FMS, FPS, IEIS, MEIS in SHIS temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju indijski vladi dovoljuje izdajanje uradnih obvestil o izvozni in uvozni politiki. Ta so povzeta v dokumentih o zunanjetrgovinski politiki, ki jih ministrstvo za trgovino izda vsakih pet let in jih redno posodablja.

(34)

Sheme AAS, DFIA, EOU/SEZ, EPCGS in MEIS temeljijo na dokumentu o zunanjetrgovinski politiki za obdobje 2015–2020, ki je pomemben za obdobje preiskave v zvezi s pregledom. Poleg tega indijska vlada v zvezku I Priročnika o postopkih določa tudi postopke, ki urejajo zunanjetrgovinsko politiko za obdobje 2015–2020 (HOP I 2015-20). Priročnik o postopkih se redno posodablja.

(35)

Sheme DEPBS, FMS, FPS, IEIS in SHIS, ki so temeljile na prejšnjem dokumentu o zunanjetrgovinski politiki za obdobje 2009–2014, na podlagi zunanjetrgovinske politike za obdobje 2015–2020 iz uvodne izjave 34 niso bile obnovljene.

(36)

Shema DDS temelji na členu 75 zakona o carini iz leta 1962, členu 37 zakona o osrednjih trošarinah iz leta 1944, členih 93A in 94 zakona o javnih financah iz leta 1994 ter predpisih za povračilo carin, osrednjih trošarin in davka na storitve iz leta 1995. Stopnje povračila se redno objavljajo.

(37)

Shema ECS temelji na členih 21 in 35A zakona o bančništvu iz leta 1949, ki indijski centralni banki omogoča usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov.

(38)

Shema ITIRAD temelji na zakonu o davku od dohodka iz leta 1961, ki se vsako leto spremeni z zakonom o javnih financah.

(39)

Shema IES temelji na okrožnici Master Circular DBR.Dir.BC št. 62/04.02.001/2015-16 z dne 4. decembra 2015 o shemi za izenačevanje obresti za izvozne kredite v rupijah pred odpremo in po njej.

(40)

Shemo CIIS upravlja vlada Gudžarata in temelji na njeni industrijski politiki iz leta 2015.

(41)

Shemo EPP/GOH upravlja vlada Harjane, določena pa je v politiki spodbujanja podjetij iz leta 2015, ki jo je priglasilo ministrstvo vlade Harjane za industrijo in trgovino.

(42)

Shema GEDES temelji na zakonu Gudžarata o dajatvi za elektriko iz leta 1958 (v nadaljnjem besedilu: zakon o elektriki) na podlagi člena 3(2)(vii) in (viii), kakor je občasno spremenjen v glasilu vlade Gudžarata.

(43)

Shema PSI/GOM temelji na resoluciji št. PSI-2013/(CR-54)/IND-8 vlade Maharaštre.

(44)

Shemo WBIS upravlja vlada Zahodne Bengalije, določena pa je v obvestilu ministrstva Zahodne Bengalije za trgovino in industrijo št. 309 – CI/O/ADN/GEN-INC/512 z dne 12. septembra 2014.

(45)

Preiskava je pokazala, da so bile naslednje sheme zaključene ali pa jih zadevna proizvajalca izvoznika nista izkoristila: DEPBS, DFIA, ECS, EOU/SEZ, FMS, FPS, ITIRAD, IEIS, IES, SHIS, CIIS, EPP/GOH, PSI/GOM in WBIS.

(46)

Komisija je ugotovila, da je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ta ukrep izkoristil le eden od proizvajalcev izvoznikov iz sedanjih pregledov, in sicer za zelo malo izvoznih transakcij. Ista družba je za veliko večino izvoznih transakcij uporabila shemo za povračilo dajatev (DDS) iz oddelka 3.4. Ker shem AAS in DDS ni mogoče sočasno uporabljati za iste izvozne transakcije, je Komisija ugotovila, da se je shema AAS v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zelo malo uporabljala, in se je odločila, da v obravnavanih pregledih ne bo količinsko opredelila koristi, pridobljene na podlagi sheme AAS.

(47)

Komisija je ugotovila, da so zadevni proizvajalci izvozniki uporabljali shemo DDS v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: OPP).

(48)

Ustrezna pravna podlaga v OPP so bili predpisi za povračilo carin in osrednjih trošarin iz leta 1995 (v nadaljnjem besedilu: predpisi iz leta 1995), kakor so bili nazadnje spremenjeni leta 2006 (15). Po OPP so to pravno podlago nadomestili predpisi za povračilo carin in osrednjih trošarin iz leta 2017 (16) (v nadaljnjem besedilu: predpisi iz leta 2017), ki so začeli veljati 1. oktobra 2017. V predpisu iz točke 3(2) predpisov iz leta 1995 se ureja metoda izračuna te sheme za povračilo dajatev. Pravilo 12(1)(a)(ii) navedenih pravil DDS ureja izjavo, ki jo morajo izvozniki predložiti za upravičenost do ugodnosti sheme. Ta predpisa se v predpisih iz leta 2017 nista spremenila in ustrezata predpisu iz točke 3(2) oziroma točke 13(1)(a)(ii).

(49)

Poleg tega okrožnica št. 24/2001 (17) vsebuje posebna navodila glede izvajanja predpisa iz točke 3(2) in izjavo, ki jo morajo izvozniki predložiti na podlagi predpisa iz točke 12(1)(a)(ii).

(50)

Predpis iz točke 4 predpisov iz leta 1995 določa, da lahko centralna vlada spremeni znesek ali stopnje, določene na podlagi predpisa iz točke 3. Vlada je izvedla številne spremembe; stopnje so bile nazadnje spremenjene z obvestilom št. 110/2015 – CUSTOMS (N.T.) z dne 16. novembra 2015 (18) in obvestilom št. 131/2016 – CUSTOMS (N.T.) z dne 31. oktobra 2016 (19). Zato je stopnja za izdelek, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom do 14. novembra 2016 znašala 1,9 % vrednosti FOB, po tem datumu pa 1,5 %.

(51)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(52)

Na podlagi te sheme lahko vsaka družba, ki izvaža upravičene izdelke, prejme znesek denarnih sredstev, ki ustreza deležu deklarirane vrednosti FOB izvoženih materialov. Pravilo iz točke 3(2) predpisov za povračilo carin in osrednjih trošarin določa, kako se izračuna znesek subvencije:

(53)

Indijska vlada je torej znesek, ki ga je treba vrniti, izračunala na podlagi povprečnih vrednosti ustreznih carinskih dajatev na ravni industrije, plačanih za uvožene surovine, in povprečnega količnika porabe industrije, ki je bil zbran pri proizvajalcih upravičenih izvoznih izdelkov, za katere indijska vlada meni, da so reprezentativni. Indijska vlada nato znesek, ki ga je treba vrniti, izrazi kot delež povprečne izvozne vrednosti upravičenih izvoženih izdelkov.

(54)

Ta delež uporabi za izračun zneska denarnih sredstev, ki ga lahko dobijo vsi upravičeni izvozniki. Stopnjo za to shemo določi za vsak izdelek posebej. Zato je stopnja za izdelek, ki se pregleduje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 50, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom do 14. novembra 2016 znašala 1,9 % vrednosti FOB, po tem datumu pa 1,5 %.

(55)

Za upravičenost do ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. V trenutku, ko se odpremni podatki vnesejo v carinski strežnik, se označi, da izvoz poteka v okviru sheme DDS, znesek povračila dajatev pa se nepreklicno določi. Potem ko odpremna družba vloži splošni izvozni manifest in ko carinski urad ustrezno primerja navedeni dokument s podatki iz izvozne odpremnice, so izpolnjeni vsi pogoji za odobritev plačila zneska povračila bodisi z neposrednim plačilom na izvoznikov bančni račun bodisi z denarnim nakazilom.

(56)

Izvoznik mora poleg tega predložiti tudi dokazilo o realizaciji iztržka od izvoza, in sicer bančno potrdilo o realizaciji (Bank Realisation Certificate – BRC). Ta dokument se lahko predloži po izplačilu zneska povračila, vendar indijska vlada izterja izplačani znesek, če izvoznik bančnega potrdila o realizaciji ne predloži v določenem roku.

(57)

Znesek povračila se lahko uporabi v kakršen koli namen in se lahko v skladu z indijskimi računovodskimi standardi po obračunskem načelu knjiži kot prihodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza.

(58)

Indijska carinska uprava v skladu z ustrezno zakonodajo in upravnimi navodili ne bi smela zahtevati nobenega dokaza, da mora ali bo moral izvoznik, ki zahteva povračilo dajatve, poravnati carinsko dajatev za uvoz surovin, potrebnih za proizvodnjo izvoženega izdelka (20). Poleg tega je indijska vlada med preveritvenim obiskom v njenih prostorih potrdila, da bi družbe, ki bi vse surovine, ki se uporabijo v izvoženem PET, pridobile na domačem trgu, še vedno izkoristile polno stopnjo, izračunano na podlagi predpisa iz točke 3(2). Ta preiskava je pokazala tudi, da je v praksi to veljalo za enega sodelujočega izvoznika, ki je izkoristil ugodnosti na podlagi sheme DDS, čeprav ni uvozil niti ene enote glavnih surovin (PTA in MEG), uporabljenih za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje.

(59)

Shema DDS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Tako imenovani znesek povračila dajatve je finančni prispevek indijske vlade, saj je v obliki opuščenega prihodka (tj. domnevnih uvoznih dajatev, ki jih zaračuna indijska vlada in so vrnjene ali odpuščene). V zvezi z uporabo teh sredstev ni omejitev. Poleg tega znesek povračila dajatev pomeni ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost s presežnimi zneski uvoznih dajatev, ki jih indijska vlada vrne ali odpusti.

(60)

Indijska vlada stopnjo povračila dajatev za izvoz določi za vsak izdelek posebej. Čeprav se subvencija imenuje povračilo dajatev, shema nima vseh značilnosti dovoljenega sistema povračila dajatev ali nadomestnega sistema povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe niti ne izpolnjuje pravil iz točke (I) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Gotovinsko plačilo izvozniku ni nujno povezano z dejanskim plačilom uvoznih dajatev za surovine, prav tako pa ni dobropis za dajatve, ki bo uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev za pretekli ali prihodnji uvoz surovin. Poleg tega ni sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka in v kakšnih količinah.

(61)

Plačilo, ki ga izplača indijska vlada po tem, ko izvozniki opravijo izvoz, je odvisno od opravljenega izvoza in zato specifično, proti njemu pa se lahko v skladu s členom 4(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(62)

Na podlagi navedenega se sklene, da se proti shemi DDS lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(63)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je Komisija znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunala glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Komisija je ob upoštevanju navedenega ugotovila, da je ugodnost dodeljena prejemniku takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. Takrat mora indijska vlada izplačati denarni znesek, kar pomeni finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, na kateri je med drugim naveden znesek, dodeljen za navedeno izvozno transakcijo, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli. Glede na navedeno je Komisija štela za ustrezno, da se ugodnosti na podlagi sheme DDS izračunajo za vsoto zneskov povračil, prejetih za vse izvozne transakcije v okviru tega programa v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(64)

Skupina Dhunseri je opozorila, da se je ugodnost na podlagi sheme DDS v obdobju preiskave v zvezi s pregledom z 1,9 % zmanjšala na 1,5 %, ter trdila, da je bilo to zmanjšanje trajno, pri čemer se je sklicevala na trend zniževanja stopnje povračila dajatev, ki se je s 5,5 % leta 2011 znižala na 1,5 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato je družba trdila, da bi bilo treba morebitne izravnalne ukrepe za shemo DDS uvesti le na podlagi 1,5-odstotne stopnje.

(65)

Vendar je Komisija opozorila, da se v skladu s členom 5 osnovne uredbe „[z]nesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, […] izračuna glede na ugodnost za prejemnika, ki se ugotovi […] v obdobju preiskave o subvencioniranju“. Kot je bilo že navedeno, je stopnja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom do 14. novembra 2016 znašala 1,9 % vrednosti FOB, po tem datumu pa 1,5 %. Komisija zato meni, da bi bilo treba uporabiti dejanske stopnje, ki so se uporabljale v obdobju pregleda. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(66)

Družba Reliance je trdila, da bi morala biti ugodnost, izračunana na podlagi sheme DDS, omejena na presežna plačila, saj bi bilo treba shemo DDS obravnavati kot shemo za povračilo dajatev, ki je dovoljena v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, ni pa predložila dodatnih elementov, s katerimi bi utemeljila to trditev. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 60, je Komisija sklenila, da se shema DDS ne šteje za dovoljen sistem povračila dajatev. Poleg tega je Komisija v zvezi z družbo Reliance med preverjanjem na kraju samem sklenila, da je imela družba Reliance korist od sheme DDS, čeprav v obdobju preiskave v zvezi pregledom ni uvažala nobene od dveh zadevnih surovin (MEG in PTA). Zato je bila trditev zavrnjena, saj na podlagi razpoložljivih informacij skupni znesek, dodeljen družbi Reliance, pomeni presežek.

(67)

Družba MPPL je pojasnila, da je za proizvodnjo PET uporabljala prečiščeno tereftalno kislino (PTA) in monoetilen glikol (MEG) ter da je obe surovini kupovala pri enem samem domačem dobavitelju, ki je družbi MPPL v skladu z nakupno pogodbo zaračunaval t. i. „predvideno vsebino elementa carinske dajatve“. Zato je družba MPPL trdila, da je plačevala uvozne dajatve za surovine, ki so se uporabile v izvoženem izdelku, in da bi bilo treba izračun sheme DDS zato omejiti na presežne ugodnosti. Komisija je v zvezi s tem opozorila, da družba MPPL ni predložila dokazov, da „predvidena vsebina carinske dajatve“ ustreza kateremu koli dejanskemu plačilu uvoznih dajatev. Trditev je bila zato zavrnjena.

(68)

Družba IDIPL je trdila, da je bil MEG, ena od dveh glavnih surovin, ki ju je družba uporabljala za proizvodnjo PET, v celoti uvožen in da so bile za ta uvoz plačane uvozne dajatve. Družba IDIPL je na podlagi zneska dajatev, plačanega za MEG, uporabljenega za PET, ki se je izvažal v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, predložila tudi izračun domnevnega presežnega odpusta in trdila, da bi bilo treba raven subvencioniranja določiti le na podlagi tega presežnega odpusta. Komisija je kljub temu, da ni sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka in v kakšnih količinah, to trditev preverila v skladu s Prilogo II(5) k osnovni uredbi. S preverjanjem se je potrdilo, da je bil ves MEG, porabljen pri proizvodnji PET, uvožen, in da je bil znesek uvoznih dajatev iz trditve dejansko plačan za MEG, ki se je uporabil v PET, izvoženem v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Na tej podlagi je Komisija sprejela zahtevek in raven subvencioniranja izračunala le za presežni odpust.

(69)

Komisija je v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe te zneske subvencij dodelila za skupni promet od izvoza izdelka, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(70)

Komisija je tako ugotovila, da je stopnja subvencije glede na zadevno shemo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 0,38 % za skupino Dhunseri in 1,67 % za družbo Reliance.

(71)

družba Reliance je trdila, da je Komisija shemo DDS napačno opredelila kot subvencijo in shemo, ki spada pod člen 3(1)(a)(i), ter trdila, da je poleg tega Komisija s preverjanjem presežnega odpusta drugega izvoznika ravnala v nasprotju s to opredelitvijo. Trdila je, da je Komisija različne strani obravnavala različno, ko je izračunala znesek presežnega odpusta in zlasti v primeru družbe Reliance izravnala celotno ugodnost na podlagi sheme DDS, namesto da bi izravnala le presežni odpust.

(72)

Ta trditev je neutemeljena. Kot je bilo pojasnjeno, se subvencija imenuje povračilo dajatev, vendar shema nima vseh značilnosti dovoljenega sistema povračila dajatev ali nadomestnega sistema povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe niti ne izpolnjuje pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II in Priloge III k osnovni uredbi, saj gotovinsko plačilo izvozniku ni povezano z dejanskim plačilom uvoznih dajatev za surovine, prav tako pa ni dobropis za dajatve, ki bo uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev za pretekli ali prihodnji uvoz surovin. Poleg tega so se enak pristop in pravila uporabili za vse družbe (Reliance in skupino Dhunseri), saj je Komisija poskušala ugotoviti, ali so družbe v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dejansko uvažale katero od zadevnih surovin ali ne in na tak uvoz plačale uvozne dajatve. Nato je Komisija na podlagi razpoložljivih informacij izračunala presežni odpust za obe družbi. Situacija obeh družb je naslednja. Družba IDIPL (del skupine Dhunseri) je trdila in predložila dokaze, da je ena od dveh glavnih surovin, ki se uporablja za proizvodnjo PET, v celoti uvožena in da so bile uvozne dajatve plačane. Komisija je to preverila in ugotovila, da je zadevna trditev resnična. Na tej dejanski podlagi je Komisija raven subvencioniranja izračunala za presežni odpust. Družba Reliance je bila pozvala, naj predloži enake dokaze kot družba IDIPL, vendar tega ni storila. Zato je za družbo Reliance presežni odpust zajemal celotni znesek, ki ga je prejela od indijske vlade. Ker je razlika med obema proizvajalcema izvoznikom utemeljena na podlagi razlike v razpoložljivih dejstvih, je bila trditev zavrnjena.

(73)

Družba Reliance je nadalje trdila, da je bilo dokazno breme napačno uporabljeno, ko naj bi se proizvajalcu izvozniku naložilo breme določanja količine presežnega odpusta.

(74)

Komisija se ne strinja. Spomnila je, da postopek preiskovanja temelji na izpolnjenih vprašalnikih in preveritvenih obiskih. Informacije v zvezi s stopnjo uvoznih dajatev, ki jo je zadevna družba dejansko plačala (ali ne), so dejstvo in jih mora sporočiti družba. Družba Reliance teh informacij ni predložila v odgovoru na vprašalnik iz uvodne izjave 19, kjer so zainteresirane stranke pozvane, naj predložijo vse ustrezne informacije glede izračuna stopnje subvencioniranja. Ker Komisija teh informacij ni prejela, je med preveritvijo na kraju samem v družbi Reliance decembra 2017 proaktivno zbirala informacije, da bi lahko določila morebitni presežni odpust. Najprej je bilo ugotovljeno, da družba Reliance ni plačala uvoznih dajatev za dve glavni surovini, uporabljeni v izvoženem PET, tj. PTA in MEG. Komisija je nato proučila, ali so bile plačane uvozne dajatve za surovine, ki se uporabljajo za proizvodnjo PTA, MEG ali katere koli surovine višje v verigi, ki se uporablja za proizvodnjo PTA ali MEG. Vendar se je zdelo, da je družba Reliance kot integrirana petrokemična družba uvažala surovo nafto in interno proizvedla vse vmesne proizvode, iz katerih se proizvede PET. Komisija je nato izračunala stopnjo uvozne dajatve za surovo nafto, za katero se je izkazalo, da je 0-odstotna, kar dokazuje dokaz, ki ga je družba Reliance predložila med preveritvenim obiskom. Na podlagi teh podatkov se je zdelo, da je bil celotni znesek povračila dajatev preseženi odpust. Družba Reliance ni predložila nobene preverljive količinsko opredeljene predložitve, ki bi med preostankom preiskave kazala drugače. Kljub večkratnim pozivom ni predložila informacij, ki bi omogočile izračun presežnega odpusta. Skratka, Komisija je proaktivno zbrala podatke, potrebne za izračun stopnje subvencioniranja na podlagi sheme DDS, družba Reliance pa kljub številnim pozivom ni zagotovila dejanskih informacij, ki jih ima v lasti in ki bi upravičile izračun presežnega odpusta, nižjega od skupnega zneska povračila dajatev. Trditev je bila zato zavrnjena.

(75)

Družba Reliance je trdila, da jo je Komisija k predložitvi informacij, ki bi omogočile določitev stopnje presežnega odpusta, pozvala le ob razkritju. Vendar Komisija ugotavlja, da je bila družba Reliance pozvana, naj odgovori na vprašalnik in zagotovi informacije o presežnem odpustu med preveritvenim obiskom, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 74. Zato je bila ta trditev prav tako zavrnjena.

(76)

Družba Reliance je opozorila, da Komisija ni dala na voljo poročila o preverjanju, in trdila, da zaradi tega ni mogla ustrezno braniti svojih interesov v zvezi s shemo DDS, ker je Komisija pri količinski določitvi zneska ugodnosti na podlagi sheme DDS obrnila dokazno breme.

(77)

Kot je bilo pojasnjeno, po mnenju Komisije breme dokazovanja, da so bile plačane uvozne dajatve za surovine, uporabljene v izvoženih izdelkih, za katere je indijska vlada povrnila navedene domnevno plačane uvozne dajatve, nosi proizvajalec izvoznik. Komisija nosi breme izračuna zneska subvencioniranja na podlagi razpoložljivih informacij. V zvezi s tem Komisija opozarja, da so bili ustrezni elementi za določitev stopnje subvencioniranja na podlagi sheme DDS v skladu z metodo, pojasnjeno v uvodni izjavi 69, preverjeni na podlagi izpolnjenega vprašalnika družbe Reliance. Shema DDS se je preverjala vzporedno s preverjanjem sheme MEIS, saj sta si zelo podobni. Preverjenih je bilo več izvoznih računov in njihovih povezanih dokumentov. Te informacije so družbi Reliance na voljo tudi v obliki dokazov, pridobljenih med obiskom. Komisija je med preveritvenim obiskom odkrila neskladje med vrednostjo izvoznega blaga, ki ga je družba Reliance predložila na podlagi sheme DDS, in vrednostjo izvoznega blaga na podlagi sheme MEIS. To neskladje je družba Reliance pojasnila v enem od dokazov, pridobljenih med obiskom. To neskladje sicer ni vplivalo na izračun zneska subvencioniranja. Pri preverjanju niso bila ugotovljena nobena druga odstopanja, povezana z dokumenti, ki jih je družba Reliance predložila v zvezi s shemo DDS. V skladu s tem so bile vse informacije, potrebne za uveljavljanje pravic zainteresiranih strani do obrambe, zainteresiranim stranem, vključno z družbo Reliance, sporočene v zgodnji fazi preiskave. Zato Komisija meni, da so se med zadevno preiskavo pravice družbe Reliance do obrambe ustrezno spoštovale. Uvodna izjava 74 tudi dokazuje, da Komisija ni obrnila dokaznega bremena, ampak je nasprotno proaktivno zbirala informacije, potrebne za izračun zneska ugodnosti na podlagi sheme DDS. Ta trditev se zato zavrne.

(78)

Kot je bilo pojasnjeno, so bili vsi vključeni gospodarski subjekti obravnavani v skladu z istimi pravili po tem, ko je bila opravljena natančna ocena njihovega konkretnega dejanskega stanja. Družba IDIPL je ponovila trditev, da je bila družbi MPPL v OPP zaračunana „predvidena carinska dajatev“, ki jo je družba MPPL tudi plačala domačemu dobavitelju PTA in MEG v skladu z njihovimi pogodbenimi dogovori. Trdila je, da bi bilo treba „predvideno carinsko dajatev“ odbiti od skupnega zneska ugodnosti na podlagi sheme DDS. Nadalje je trdila, da se z mehanizmom „predvidene carinske dajatve“„izvaja odločitev politike, da se uvozna dajatev, zaračunana dobavitelju surovin, prenese na člen nižje v prodajni verigi“.

(79)

Kar zadeva to trditev, lahko Komisija potrdi, da je v trgovinski pogodbi med družbo MPPL in njenim dobaviteljem v formuli, ki se uporablja za izračun cene surovin, navedena „predvidena carinska dajatev“. Vendar to samo po sebi ni dokaz, da je domači dobavitelj dejansko plačal carino, saj je ta formula rezultat trgovinskih pogajanj, pri katerih se ne upošteva nujno, ali so carine dejansko plačane. V zvezi s tem družba IDIPL ni predložila nobenega dokaza, da je surovine, ki jih je kupila, uvozil njihov dobavitelj, in da je bila zadevna carinska dajatev plačana, če so bile surovine uvožene. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(80)

Indijska vlada je trdila, da shema DDS, kot je predvidena v Sporazumu SCM, ne zagotavlja nujno odpusta/oprostitve/odloga uvoznih dajatev, plačanih za uvoz surovin, ampak lahko zagotovi tudi odpust posrednih davkov. Na tej podlagi je indijska vlada trdila, da je Komisija storila temeljno napako, ker je shemo DDS opredelila kot nedopusten sistem povračila dajatev na podlagi dejstva, da jo je mogoče izkoristiti tudi brez plačila uvoznih dajatev.

(81)

V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da indijska vlada pravno utemeljuje odpust posrednih davkov, ni pa predložila nobenega dokaza, da so bili taki posredni davki dejansko plačani ali plačljivi za surovine, ki jih je katera koli zainteresirana stranka uporabila pri proizvodnji izvoženega PET, in da v primeru, da so bili plačani, niso bili povrnjeni z nobenim drugim davčnim mehanizmom, ki ni povezan s shemo DDS. Med preiskavo ni nobena zainteresirana stran predložila informacij o posrednih davkih v zvezi s shemo DDS, ki bi vplivali na raven presežnega odpusta, čeprav so bile večkrat pozvane, naj predložijo informacije, ki bi omogočile izračun presežnega odpusta povračila dajatev. Trditev je bila zato zavrnjena.

(82)

Indijska vlada nadalje trdi, da shema DDS določa mehanizem preverjanja za spremljanje porabe surovin pri proizvodnji izvoženega izdelka.

(83)

V podporo svoji trditvi se sklicuje na nekatere določbe predpisov za povračilo carin in carinskega priročnika, v skladu s katerimi se izvajajo revizije in preverjanja, vendar ni dokazala, da se s shemo DDS uvaja sistem ali postopek za potrditev, katere surovine se porabijo pri proizvodnji izvoženega izdelka in v kakšnih količinah v smislu Priloge II(4). Trditev je bila zato zavrnjena.

(84)

Dodano je bilo še, da neobstoj sistema preverjanja ali postopka v smislu Priloge II(4) ni vplival na določitev zneskov subvencij, kakor je določeno v uvodni izjavi 70, ker je Komisija presežni odpust izračunala na podlagi informacij, ki so ji jih predložile preiskovane družbe. Indijska vlada je trdila, da mora biti Komisija pri izračunu presežnega odpusta proaktivna.

(85)

Uvodna izjava 74 dokazuje, da je Komisija proaktivno iskala informacije, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, ali del zneska povračila dajatev ni presežni odpust. Poleg tega indijska vlada kljub pozivu ni izvedla nadaljnjega preverjanja na podlagi dejanskih transakcij zadevnih proizvajalcev izvoznikov. Ta trditev zato ni pomembna.

(86)

Komisija je ugotovila, da sta zadevna proizvajalca izvoznika na podlagi sheme EPCGS prejela koncesije, ki bi lahko bile izdelku, ki se pregleduje, dodeljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(87)

Shema EPCGS je podrobno opisana v poglavju 5 dokumenta o zunanjetrgovinski politiki za obdobje 2015–2020 in poglavju 5 zvezka I Priročnika o postopkih za obdobje 2015–2020.

(88)

Do tega ukrepa so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, ki so „vezani“ na podporne proizvajalce, ter izvajalci storitev.

(89)

Pod pogojem obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in do 10 let starega) po znižani stopnji dajatve. Indijska vlada v ta namen po vlogi in plačilu pristojbine izda dovoljenje EPCGS. Shema določa znižano stopnjo uvozne dajatve za vse investicijsko blago, uvoženo v okviru te sheme. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza je treba uvoženo investicijsko blago uporabiti za proizvodnjo neke količine za izvoz predvidenega blaga v nekem obdobju. Na podlagi zunanjetrgovinske politike za obdobje 2015–2020 se lahko investicijsko blago uvaža po ničelni stopnji dajatve v okviru sheme EPCGS. Obveznost izvoza, ki zajema šestkratnik privarčevane dajatve, mora biti izpolnjena v največ šestih letih.

(90)

Imetnik dovoljenja EPCGS lahko investicijsko blago nabavlja tudi na domačem trgu. V takem primeru lahko domači proizvajalec investicijskega blaga izkoristi ugodnost dajatev prostega uvoza sestavnih delov, potrebnih za proizvodnjo takega investicijskega blaga. Domači proizvajalec lahko zahteva tudi ugodnosti iz predvidenega izvoza v zvezi z dobavo investicijskega blaga imetniku dovoljenja EPCGS.

(91)

Shema EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve je finančni prispevek indijske vlade, saj se s to koncesijo zmanjša prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega pomeni ugodnost za izvoznika, ki je enaka znesku znižanja dajatve.

(92)

Shema EPCGS je poleg tega zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, ker takšnih dovoljenj ni mogoče dobiti brez zaveze za izvoz. Zato se šteje za specifično in se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(93)

Shema EPCGS se ne more šteti za dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem vračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Taki dovoljeni sistemi iz točke (i) Priloge I k osnovni uredbi ne zajemajo investicijskega blaga, ker se ne porabi pri proizvodnji izvoznih izdelkov.

(94)

Komisija je znesek subvencije izračunala v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carinskih dajatev na uvoženo investicijsko blago v obdobju, ki kaže običajno obdobje amortizacije takega investicijskega blaga v zadevni industriji. Znesek subvencije za obdobje preiskave v zvezi s pregledom se je nato izračunal tako, da se je celotni znesek neplačanih carinskih dajatev delil z obdobjem amortizacije. Tako izračunani znesek, ki se nanaša na obdobje preiskave v zvezi s pregledom, je bil popravljen z dodatkom obresti za to obdobje, da izraža celotno vrednost ugodnosti med tem obdobjem. V ta namen se je za primerno štela komercialna obrestna mera v Indiji v obdobju preiskave.

(95)

Noben indijski proizvajalec izvoznik ni zahteval, naj se pristojbine za pridobitev subvencije odštejejo od skupnega zneska subvencije, kot so do tega upravičeni v skladu s členom 7(1)(a).

(96)

V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je Komisija ta znesek subvencije dodelila prometu od izvoza izdelka, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(97)

Komisija je na podlagi navedenega ugotovila, da je stopnja subvencije glede na to shemo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 0,11 % za skupino Dhunseri in 0,45 % za družbo Reliance.

(98)

Družba IDIPL je trdila, da se obrat in stroji, uvoženi na podlagi sheme EPCGS, uporabljajo za proizvodnjo domače prodaje in izvoza PET, zato je trdila, da bi moral biti imenovalec v uvodni izjavi 96 namesto prihodka od izvoza PET celotna prodaja družbe.

(99)

V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da se, tudi če bi bila ta nepodprta trditev pravilna, glede na to, da je podpora izvozu investicijskega blaga odvisna od opravljenega izvoza in ni dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine, člen 7(2) uporablja in je imenovalec, izbran v uvodni izjavi 96, utemeljen. Trditev je bila zato zavrnjena.

(100)

Ugotovljeno je bilo, da sta oba zadevna proizvajalca izvoznika v OPP prejela ugodnosti v okviru sheme MEIS.

(101)

Shema MEIS je podrobno opisana v poglavju 3 dokumenta o zunanjetrgovinski politiki za obdobje 2015–2020 in poglavju 3 zvezka I Priročnika o postopkih za obdobje 2015–2020.

(102)

Shema MEIS je začela veljati 1. aprila 2015.

(103)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(104)

Upravičene družbe imajo lahko korist od sheme MEIS, če posebne izdelke izvažajo v posebne države, ki so uvrščene v skupino A („tradicionalni trgi“, vključno z vsemi državami članicami EU), skupino B („trgi v vzponu in trgi posebne usmeritve“) in skupino C („drugi trgi“). Države, ki spadajo v posamezno skupino, in seznam izdelkov z ustreznimi stopnjami povračil so opredeljeni v preglednicah 1 in 2 Dodatku 3B k dokumentu o zunanjetrgovinski politiki za obdobje 2015–2020.

(105)

Ugodnost je v obliki dobropisa za dajatve, ki je enak deležu vrednosti FOB izvoza.

(106)

Ko je shema MEIS aprila 2015 začela veljati, izdelek, ki se pregleduje, ni bil vključen v Dodatek 3B in zato ni bil upravičen do ugodnosti na podlagi sheme MEIS. Vendar je izvoz PET v države iz skupin A in B 29. oktobra 2015 z javnim obvestilom št. 44/2015-2020 postal upravičen do ugodnosti na podlagi sheme MEIS, ki je znašala 2 % vrednosti FOB izvoza. Izvoz v države iz skupine C je do enake 2-odstotne ugodnosti postal upravičen 4. maja 2016 z javnim obvestilom št. 6/2015-2020.

(107)

Nekatere vrste izvoza so izključene iz te sheme, npr. izvoz uvoženega ali pretovorjenega blaga, predvideni izvoz, izvoz storitev in prihodek od izvoza enot, ki poslujejo v posebnih ekonomskih conah/izvozno usmerjenih enot.

(108)

Dobropisi za dajatve v okviru sheme MEIS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 18 mesecev od datuma izdaje. Uporabijo se lahko za: (i) plačilo carin na uvoz surovin ali blaga, vključno z investicijskim blagom, (ii) plačilo trošarin za domače nabave surovin ali blaga, vključno z investicijskim blagom, in (iii) plačilo davka na storitve za naročilo storitev.

(109)

Vlogo, s katero se zaprosi za ugodnost v okviru sheme MEIS, je treba vložiti prek spleta na spletišču generalnega direktorata za zunanjo trgovino. Spletni vlogi je treba priložiti ustrezno dokumentacijo (odpremnice, bančna potrdila o realizaciji in dokazilo o iztovoru). Ustrezni regionalni organ indijske vlade po natančnem pregledu dokumentov izda dobropis za dajatve. Dokler izvoznik organom zagotavlja ustrezno dokumentacijo, regionalni organ nima pravice odločati o dodeljevanju dobropisov za dajatve.

(110)

Shema MEIS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Dobropis za dajatve v okviru sheme MEIS je finančni prispevek indijske vlade, saj se bo na koncu uporabil za izravnavo uvoznih dajatev, plačanih za investicijsko blago, s čimer se zmanjša prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega dobropis za dajatve v okviru sheme MEIS pomeni ugodnost za izvoznika, saj mu ni treba plačati navedenih uvoznih dajatev.

(111)

Poleg tega je shema MEIS zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(112)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je Komisija znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunala glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Komisija je ob upoštevanju navedenega ugotovila, da je ugodnost dodeljena prejemniku takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. Takrat indijska vlada izda dobropis za dajatve, ki ga proizvajalec izvoznik knjiži kot terjatev in ga lahko kadar koli izravna. To predstavlja finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli. Glede na navedeno je Komisija štela za ustrezno, da se ugodnosti v okviru sheme MEIS ocenijo kot vsota zneskov, prejetih za vse izvozne transakcije v okviru te sheme v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(113)

V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je Komisija ta znesek subvencije (števec) dodelila prometu od izvoza izdelka, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezni imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(114)

Komisija je na podlagi navedenega ugotovila, da je stopnja subvencije glede na to shemo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 1,90 % za skupino Dhunseri oziroma 1,93 % za družbo Reliance.

(115)

Indijska vlada je trdila, da se proti shemi MEIS izravnalni ukrepi ne bi smeli uvesti iz naslednjih razlogov: (1) shema je v skladu z določbami odstavkov (g) in (h) Priloge I v povezavi z določbami Priloge II Sporazuma SCM ter (2) dobropisi za dajatve so „dobropisi“, ki imetniku zagotavljajo korist le, kadar se dobropis uporabi za izravnavo uvoznih dajatev.

(116)

Kar zadeva prvi razlog, indijska vlada ni predložila nobenih dokazov, sama trditev, da je osnovni cilj sheme MEIS zagotavljati pomoč izvoznikom pri izravnavi infrastrukturne neučinkovitosti in povezanih stroškov/davkov ter zagotoviti enake konkurenčne pogoje, pa ne zadošča za dokaz, da je MEIS v skladu z določbami odstavkov (g) in (h) Priloge I v povezavi z določbami Priloge II k Sporazumu SCM. V zvezi z drugim razlogom je treba spomniti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 108, da se lahko dobropis za dajatve od trenutka, ko ga indijska vlada izda upravičencu sheme MEIS, kadar koli uporabi za izravnavo nekaterih dajatev ali davkov ali proda drugemu gospodarskemu subjektu, saj so dobropisi za dajatve prosto prenosljivi. Zato se šteje, da indijska vlada upravičencu sheme MEIS zagotovi korist v trenutku izdaje dobropisa za dajatve. To je očitno tudi razlaga, ki se uporablja v indijskih računovodskih standardih, saj se finančna vrednost dobropisov knjiži kot terjatev takoj, ko jih indijska vlada izda, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 112, ne pa takrat, ko se dejansko uporabijo za izravnavo dajatve ali davka. Trditev je bila zato zavrnjena.

(117)

Komisija je ugotovila, da je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ta ukrep izkoriščala ena družba. Vendar je preiskava pokazala, da je bila pridobljena ugodnost zanemarljiva, zato se ta ukrep ni nadalje analiziral.

(118)

Komisija je spomnila, da je višina subvencioniranja, ki je bila za družbi DPL in Reliance določena v Izvedbeni uredbi (EU) 2015/1350, znašala 3,2 % oziroma 6,2 %, kar je pomenilo izravnalne dajatve v višini 35,69 EUR/tono oziroma 69,39 EUR/tono.

(119)

Med sedanjima delnima vmesnima pregledoma je Komisija ugotovila, da je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izražen ad valorem, 2,3 % za skupino Dhunseri in 4 % za družbo Reliance. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od 27 do 30, so bile stopnje subvencije skupine Dhunseri, navedene v preglednici spodaj, določene z združevanjem podatkov družb IDIPL in MPPL, dveh proizvajalcev izvoznikov PET iz skupine v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

Preglednica

Stopnje za posamezne subvencije, zoper katere so se uvedli izravnalni ukrepi

(120)

Veljavni izravnalni ukrepi so v obliki posebne dajatve. Zato je Komisija na podlagi stopenj subvencije iz preglednice zgoraj določila naslednje posebne izravnalne dajatve: 18,73 EUR/tono za skupino Dhunseri in 29,21 EUR/tono za družbo Reliance.

(121)

Komisija je v skladu z uvodno izjavo 16 ocenila potrebo po spremembi stopnje dajatve, ki se uporablja „za vse druge družbe“ v Indiji in znaša 69,40 EUR/tono. V zvezi s tem je treba spomniti, da je najvišja veljavna dajatev zoper indijske proizvajalce izvoznike, ki znaša 74,60 EUR/tono, uvedena zoper družbo Pearl Engineering Polymers Ltd, proizvajalca, ki ni predmet sedanjih pregledov. Ker najvišja dajatev v sedanjih pregledih ni spremenjena, sprememba stopnje dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“ v Indiji, ni bila upravičena.

(122)

V skladu s členom 19(4) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali so se okoliščine glede subvencioniranja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znatno spremenile in ali so spremenjene okoliščine trajne narave.

(123)

Komisija je ugotovila, da sta v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zadevna proizvajalca izvoznika še naprej izkoriščala ugodnosti subvencioniranja indijske vlade, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, čeprav po drugačnih stopnjah.

(124)

Kar zadeva družbo Reliance, sta bili v obdobju preiskave v zvezi s pregledom najpomembnejši subvenciji v smislu stopenj subvencioniranja shemi DDS in MEIS. Nič ne kaže na to, da se ti subvenciji v bližnji prihodnosti ne bi več izvajali. Obe zagotavljata ugodnost, ki se izračuna kot fiksni delež vrednosti FOB izvoza, in nič tudi ne kaže na to, da bi bile ustrezne stopnje subvencije v bližnji prihodnosti spremenjene.

(125)

Kar zadeva shemo DDS, je indijska vlada stopnjo subvencioniranja v zadnjih sedmih letih večkrat znižala: s 5,5 % vrednosti FOB leta 2011 na 3,9 % leta 2012, 3,0 % leta 2013, 2,4 % leta 2014, 1,9 % leta 2015 in nazadnje na 1,5 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Glede na spletišče centralnega odbora za trošarine in carine (21) se stopnja od takrat ni spremenila.

(126)

Kar zadeva shemo MIES, se 2-odstotna stopnja vrednosti FOB, ki se je za PET začela uporabljati oktobra 2015, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 106, glede na spletišče generalnega direktorata za zunanjo trgovino (22) od takrat ni spremenila.

(127)

Kar zadeva shemo EPCGS, se po obdobju preiskave v zvezi s pregledom ne pričakuje bistvena sprememba stopnje subvencioniranja, ker (a) nič ni kazalo na pomemben načrtovani uvoz investicijskega blaga, (b) vsaka korist, dodeljena v okviru te subvencije, pa se razporedi na veliko število let, ki ustrezajo obdobju amortizacije investicijskega blaga (to v Indiji znaša od 18 do 25 let).

(128)

Shema AAS je najbolj prispevala k subvencioniranju družbe Reliance v zadnjem vmesnem pregledu iz uvodne izjave 7, kot je bilo ugotovljeno v Izvedbeni uredbi (EU) 2015/1350. Kot je opisano v uvodni izjavi 46, se je shema AAS v obdobju preiskave v zvezi s sedanjim pregledom malo uporabljala, saj je imela večina izvoza korist od sheme DDS, ki se medsebojno izključuje s shemo AAS. Shema AAS je še vedno na voljo in ni mogoče izključiti, da jo bo družba Reliance začela znova uporabljati v prihodnosti, vendar bi se s tem samodejno zmanjšale ugodnosti, pridobljene s shemo DDS, saj ima lahko vsaka izvozna transakcija korist le od ene od teh dveh subvencij.

(129)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah od 125 do 128, ni bilo dokazano, da se sheme, zoper katere so bili uvedeni izravnalni ukrepi, v bližnji prihodnosti ne bodo nadaljevale ali da se bodo njihove stopnje subvencioniranja zvišale ali znižale. Na tej podlagi je Komisija sklenila, da so okoliščine, ki so privedle do nove stopnje subvencioniranja za družbo Reliance, trajne narave.

(130)

Družba Reliance je imela v obdobju preiskave pregledom v okviru sedanjega vmesnega pregleda korist od manjšega subvencioniranja kot med zadnjim vmesnim pregledom iz uvodne izjave 7, kot je bilo ugotovljeno v Izvedbeni uredbi (EU) 2015/1350, saj so se ugotovljene stopnje subvencioniranja s 6,2 % znižale na 4 %. Na podlagi uvodne izjave 129 je verjetno tudi, da bo družba Reliance še naprej prejemala subvencije v manjšem znesku, kot je določen v Izvedbeni uredbi (EU) 2015/1350. Komisija je zato sklenila, da bi nadaljevanje obstoječih ukrepov povzročilo višjo stopnjo dajatve od subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi in ki povzroča škodo. Zato bi bilo treba raven veljavnih ukrepov spremeniti tako, da bi se upoštevale nove razmere.

(131)

Kar zadeva skupino Dhunseri, je bilo s preiskavo v uvodnih izjavah od 27 do 30 ugotovljeno, da se je struktura skupine bistveno spremenila. Najpomembneje je, da je imela skupina v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v lasti dve tovarni za PET, v prejšnjem vmesnem pregledu pa le eno. Reorganizacija, ki se je izvedla v okviru zavezništva s partnerjem, tj. družbo IVL, je zajemala več pravnih ukrepov, izvedenih v skoraj dveh letih in se je najverjetneje zaključila, ko jo je decembra 2017 odobrilo višje sodišče v Kalkuti. Komisija je zato menila, da se je struktura trajno spremenila. Zato je bilo sklenjeno, da bi bilo treba veljavne ukrepe spremeniti tako, da bi se upoštevale nove razmere tudi glede na predhodne sklepe o trenutni (in nižji) stopnji subvencioniranja, ugotovljeni v teh pregledih.

(132)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 120, imajo spremenjeni ukrepi obliko posebnih dajatev. Posebne stopnje dajatve se izračunajo na podlagi podatkov, ki se nanašajo na obdobje preiskave v zvezi s pregledom, zato ostanejo na isti ravni ne glede na gibanje izvozne cene.

(133)

Vendar v nasprotju s subvencijami, ki so med prvotno preiskavo pomenile najvišje zneske subvencioniranja, dve glavni subvencijski shemi (DDS in MEIS) v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pomenita finančne koristi, ki so neposredno sorazmerne z izvozno ceno. Navedeni subvenciji sta predstavljali 97 % oziroma 89 % celotnega subvencioniranja skupine Dhunseri in družbe Reliance v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. To pomeni, da se znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, samodejno poveča v skladu s zvišanjem izvozne cene. Zato se zdi, da posebne dajatve ne izravnajo ustrezno dejanske ravni subvencioniranja, od katere sta imela proizvajalca izvoznika korist.

(134)

Na tej podlagi je Komisija menila, da glede na te okoliščine posebne dajatve v nasprotju s prvotno preiskavo morda niso več najustreznejša oblika ukrepov. Vendar oblike ukrepov ni mogoče spremeniti v okviru sedanjih vmesnih pregledov, saj bi se morala taka sprememba uporabljati za vse indijske proizvajalce izvoznike, obseg sedanjih vmesnih pregledov pa je omejen na določitev ravni subvencioniranja za le dva proizvajalca izvoznika. Zato se je Komisija odločila, da ohrani sedanjo obliko ukrepov.

(135)

Družba IDIPL je po razkritju predložila ponudbo glede cenovne zaveze. Ponudba je bila zavrnjena, saj narava subvencioniranja ustvarja razmere, v katerih bi uporaba najnižje cenovne zaveze v zvezi z uvozom povzročila večje subvencioniranje. Raven subvencioniranja na podlagi shem DDS in MEIS, ki skupaj predstavljata 95 % subvencioniranja, je namreč odvisna od vrednosti FOB izdelkov, ki se izvažajo v okviru teh shem. Poleg tega bi bilo zaradi strukture skupine, v katero spada družba IDIPL, učinkovito spremljanje zaveze praktično neizvedljivo.

(136)

Ta uredba je v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2320/1997 (2) uvedel protidampinške dajatve na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom, med drugim, iz Rusije. S Sklepom Komisije 2000/70/ES (3) je bila sprejeta zaveza izvoznika iz Rusije. Svet je z Uredbo (ES) št. 348/2000 (4) uvedel protidampinške dajatve na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Hrvaške in Ukrajine. Z Uredbo Sveta (ES) št. 1322/2004 (5) je bilo sklenjeno, da se iz previdnosti, da ne bi ponovno prišlo do protikonkurenčnega ravnanja nekaterih proizvajalcev Unije (glej uvodno izjavo 9 navedene uredbe), ukine uporaba veljavnih ukrepov za uvoz med drugim iz Rusije.

(2)

Po preiskavi v zvezi s pregledom, izvedeni v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, je Svet z Uredbo (ES) št. 258/2005 (6) spremenil dokončne ukrepe, uvedene z Uredbo (ES) št. 348/2000, razveljavil možnost oprostitve dajatev iz člena 2 navedene uredbe in uvedel protidampinško dajatev v višini 38,8 % na uvoz iz Hrvaške in protidampinško dajatev v višini 64,1 % na uvoz iz Ukrajine, razen za uvoz družbe Dnepropetrovsk Tube Works, za katero je veljala protidampinška dajatev v višini 51,9 %.

(3)

S Sklepom 2005/133/ES (7) je Komisija delno opustila dokončne ukrepe v zvezi s Hrvaško in Ukrajino za devet mesecev z veljavnostjo od 18. februarja 2005. Z Uredbo Sveta (ES) št. 1866/2005 (8) je bila delna opustitev podaljšana za eno leto.

(4)

Svet je z Uredbo (ES) št. 954/2006 (9) uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih brezšivnih cevi s poreklom med drugim iz Hrvaške, Rusije in Ukrajine, razveljavil uredbi (ES) št. 2320/97 in (ES) št. 348/2000, zaključil vmesne preglede in preglede zaradi izteka protidampinških dajatev na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom med drugim iz Rusije ter zaključil vmesne preglede protidampinških dajatev na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom med drugim iz Hrvaške, Rusije in Ukrajine.

(5)

Sodišče je s svojo sodbo z dne 16. februarja 2012 v združenih zadevah C-191/09 in C-200/09 P, Svet in Komisija proti Interpipe Niko Tube in Interpipe NTRP, zavrnilo pritožbo Sveta (10) zoper sodbo Sodišča prve stopnje z dne 10. marca 2009, s katero je bil člen 1 Uredbe (ES) št. 954/2006 razglašen za ničnega v delu, v katerem protidampinška dajatev, določena za izvoz izdelkov, ki jih izdelujeta družbi Interpipe Nikopolsky Seamless Tubes Plant Niko Tube ZAT in Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant VAT (v nadaljnjem besedilu skupaj: skupina Interpipe), presega protidampinško dajatev, ki bi se uporabila, če ne bi bila opravljena prilagoditev izvozne cene zaradi provizije, kadar je prodaja potekala s posredovanjem povezanega trgovca, družbe Sepco SA (11). V skladu s členom 266 Pogodbe o delovanju Evropske unije je Komisija sprejela ukrepe, ki so potrebni za upoštevanje sodb, ter znova izračunala stopnjo protidampinške dajatve za skupino Interpipe v skladu s smernicami Sodišča prve stopnje in Sodišča. Z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 540/2012 (12) so bili popravljeni vidiki Uredbe (ES) št. 954/2006, za katere je bilo ugotovljeno, da niso skladni z osnovno uredbo, kar je privedlo do razveljavitve delov navedene uredbe. Vse druge ugotovitve iz Uredbe (ES) št. 954/2006 so ostale veljavne. Po ponovnem izračunu je torej bilo določeno, da protidampinška dajatev, ki zdaj velja za zadevni izdelek za skupino Interpipe, znaša 17,7 %.

(6)

Svet je z Uredbo (EU) št. 585/2012 (13) po pregledu zaradi izteka ukrepa uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih brezšivnih cevi s poreklom iz Rusije in Ukrajine ter ukinil protidampinške ukrepe za uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom iz Hrvaške (v nadaljnjem besedilu: prejšnji pregled zaradi izteka ukrepa).

(7)

Po preiskavah v zvezi z delnim vmesnim pregledom v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je Svet z Uredbo (EU) št. 795/2012 (14) oziroma Uredbo (EU) št. 1269/2012 (15) spremenil dokončne ukrepe, ki so bili uvedeni z Uredbo (EU) št. 585/2012 za več ruskih in ukrajinskih proizvajalcev izvoznikov.

(8)

Protidampinške dajatve, ki zdaj veljajo, znašajo 35,8 % na uvoz iz Rusije, razen za družbe Joint Stock Company Chelyabinsk Tube Rolling Plant in Joint Stock Company Pervouralsky Novotrubny Works (24,1 %), OAO Volzhsky Pipe Plant, OAO Taganrog Metallurgical Works, OAO Sinarsky Pipe Plant in OAO Seversky Tube Works (28,7 %), ter 25,7 % na uvoz iz Ukrajine, razen za družbe OJSC Dnepropetrovsk Tube Works (12,3 %), LLC Interpipe Niko Tube in OJSC Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant (13,8 %).

(9)

Komisija je 4. julija 2017 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku pregleda), napovedala začetek pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Rusije in Ukrajine, v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe (16).

(10)

Pregled se je začel po utemeljenem zahtevku, ki ga je 30. marca 2017 vložil odbor za zaščito industrije brezšivnih jeklenih cevi Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: vložnik) v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo več kot 25 % skupne proizvodnje nekaterih brezšivnih cevi v Uniji. Zahtevek je temeljil na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinškega uvoza iz Ukrajine, ponovitev dampinškega uvoza iz Rusije in ponovitev škode industriji Unije.

(11)

Komisija je 7. maja 2018 začela delni vmesni pregled glede uvoza nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom med drugim iz Ukrajine v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe (17). Ta delni vmesni pregled je zahtevala skupina proizvajalcev izvoznikov iz Ukrajine, in sicer skupina Interpipe, obseg tega pregleda pa je omejen na preiskavo dampinga, ki zadeva vložnika.

(12)

Preiskava glede nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2016 do 30. junija 2017 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2014 do konca OPP (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(13)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila proizvajalce izvoznike, uvoznike, znane uporabnike, predstavnike držav izvoznic, vložnika in proizvajalce Unije, navedene v zahtevku za začetek pregleda. Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in v roku, določenem v obvestilu o začetku pregleda, zahtevati zaslišanje.

(14)

Glede na veliko število proizvajalcev izvoznikov v Rusiji in Ukrajini ter veliko število uvoznikov je bilo v skladu s členom 17 osnovne uredbe v obvestilu o začetku pregleda najprej predvideno vzorčenje za proizvajalce izvoznike in uvoznike. Da bi Komisija lahko ugotovila, ali je vzorčenje dejansko potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bile navedene strani pozvane, naj se v 15 dneh po začetku postopka javijo Komisiji in ji predložijo informacije, zahtevane v obvestilu o začetku pregleda.

(15)

Komisiji so se v roku javili samo dva ruska proizvajalca izvoznika (skupina TMK in skupina ChTPZ, v nadaljnjem besedilu skupaj: dve skupini ruskih proizvajalcev izvoznikov) in en ukrajinski proizvajalec izvoznik (v nadaljnjem besedilu: skupina Interpipe). Zato je bila sprejeta odločitev, da se vzorčenje za proizvajalce izvoznike ne izvede.

(16)

Noben uvoznik ni predložil informacij, zahtevanih v obvestilu o začetku pregleda, ali izrazil pripravljenosti za sodelovanje s Komisijo. So pa štirje uvozniki ob začetku postopka predložili svoja stališča. Zato se je Komisija odločila, da ne bo izvedla vzorčenja.

(17)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Dvanajst proizvajalcev Unije je pred začetkom postopka predložilo informacije, zahtevane za izbor vzorca, in izrazilo pripravljenost za sodelovanje s Komisijo. Na podlagi navedenega je Komisija začasno izbrala vzorec treh proizvajalcev, za katere je bilo ugotovljeno, da so reprezentativni za industrijo Unije v smislu obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji.

(18)

Po nezadostnem sodelovanju enega izmed vzorčenih proizvajalcev Unije in uporabi člena 18 osnovne uredbe v zvezi s to družbo je Komisija zadevnega začasno izbranega proizvajalca nadomestila z dvema drugima proizvajalcema Unije. Končni vzorec proizvajalcev Unije je zato vključeval družbe Arcelor Mittal Tubular Products, Benteler Steel Tube GmbH, Dalmine S.p.A. in Zeleziarne Podbrezova a.s.

(19)

Vprašalniki so bili torej poslani petim vzorčenim proizvajalcem Unije (skupno iz prvotnega in končnega vzorca), štirim uvoznikom, dvema skupinama ruskih proizvajalcev izvoznikov in skupini Interpipe.

(20)

Na vprašalnik ni odgovorila nobena od dveh skupin ruskih proizvajalcev izvoznikov. Ruski organi so bili obveščeni o nesodelovanju in nameri Komisije, da uporabi člen 18 osnovne uredbe.

(21)

Oba proizvajalca sta kljub temu poslala pripombe, s katerimi sta oporekala pravilnosti zahtevka in nasprotovala nadaljevanju ukrepov.

(22)

Vprašalnike je izpolnilo pet proizvajalcev Unije in en sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Ukrajine. Vprašalnika ni izpolnil nobeden od štirih uvoznikov Unije.

(23)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki jih je štela za potrebne, da ugotovi, kakšna je verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga in posledične škode, ter informacije v interesu Unije. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

(24)

Komisija je 13. julija 2018 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom iz Rusije in Ukrajine.

(25)

Pripombe so predložili dve skupini ruskih proizvajalcev izvoznikov, skupina Interpipe, misija Ukrajine pri Evropski uniji in stalna misija Ruske federacije pri Evropski uniji. Službe Komisije so 8. avgusta 2018 zaslišale dve skupini ruskih proizvajalcev izvoznikov in stalno misijo Ruske federacije pri Evropski uniji. Istega dne je potekalo zaslišanje med skupino Interpipe in službami Komisije. Ob upoštevanju pripomb skupine Interpipe sta se družbi zagotovili dve dodatni razkritji glede analize v zvezi z Ukrajino in nekaterih vprašanj, povezanih z družbo.

(26)

Pripombe zainteresiranih strani so se proučile in upoštevale, kot je bilo primerno.

(27)

Zadevni izdelek je isti kot v zadnji preiskavi, na podlagi katere so bili uvedeni sedanji veljavni ukrepi, tj. nekatere brezšivne cevi iz železa ali jekla (v nadaljnjem besedilu: brezšivne cevi), s krožnim prečnim prerezom, z zunanjim premerom do vključno 406,4 mm in z ekvivalentom ogljika (CEV) do vključno 0,86 v skladu s formulo in kemično analizo Mednarodnega inštituta za varilstvo (IIW) (18), s poreklom iz Rusije in Ukrajine (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek), ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7304 11 00, ex 7304 19 10, ex 7304 19 30, ex 7304 22 00, ex 7304 23 00, ex 7304 24 00, ex 7304 29 10, ex 7304 29 30, ex 7304 31 80, ex 7304 39 58, ex 7304 39 92, ex 7304 39 93, ex 7304 51 89, ex 7304 59 92 in ex 7304 59 93 (19) (oznake TARIC 7304110010, 7304191020, 7304193020, 7304220020, 7304230020, 7304240020, 7304291020, 7304293020, 7304318030, 7304395830, 7304399230, 7304399320, 7304518930, 7304599230 in 7304599320).

(28)

Zadevni izdelek se uporablja v različne namene, na primer za cevovode za tekočine, v gradbeništvu za pilote, za mehansko uporabo, za plinovode, toplotne cevi ter cevi, znane kot cevi OCTG („oil country tubular goods“), ki se v naftni industriji uporabljajo kot vrtalne, zaščitne in proizvodne cevi.

(29)

Ob dobavi uporabnikom so brezšivne cevi zelo različnih oblik. Brezšivne cevi so lahko pocinkane, navojne, dobavljene kot „green tubes“ (tj. niso toplotno obdelane), s posebnim zaključkom, z različnimi krožnimi prečnimi prerezi, razrezane ali nerazrezane. Ni splošnih standardnih velikosti cevi, zato je večina brezšivnih cevi izdelana po naročilu strank. Brezšivne cevi so običajno zvarjene. V posebnih primerih pa se lahko povežejo z navoji ali se uporabljajo nepovezane, vendar pa se lahko še vedno zvarijo. Preiskava je pokazala, da imajo vse brezšivne cevi enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter osnovno uporabo.

(30)

Ta preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa je potrdila, da imajo, kot je bilo ugotovljeno v prejšnjih in tudi zadnji preiskavi, izdelek, izvožen v Unijo iz Rusije in Ukrajine, izdelek, proizveden in prodan na domačih trgih Rusije in Ukrajine, ter izdelek, ki ga proizvajajo in prodajajo v Uniji proizvajalci Unije, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter končne uporabe in se zato štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(31)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping zaradi izteka veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(32)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz Rusije zaradi izteka obstoječih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(33)

Ker v preiskavi ni sodeloval noben ruski proizvajalec izvoznik, kot je navedeno v uvodni izjavi 20, je splošna analiza Komisije, vključno z izračunom dampinga, temeljila na dostopnih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(34)

Zato je bila verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga ocenjena na podlagi informacij iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa, ki so bile združene z informacijami iz drugih virov, kot so informacije, zbrane na podlagi člena 14(6) osnovne uredbe, informacije iz prejetih pisnih stališč, med drugim vključno s statističnimi podatki ruske zvezne carinske službe o ruskem izvozu (20), in statistični podatki s specializirane spletišču Metal Expert (21).

(35)

Ker Rusija ni sodelovala, Komisija ni mogla primerjati normalne vrednosti z izvozno ceno po posameznih vrstah izdelka. Normalna vrednost in izvozna cena sta zato bili določeni na podlagi povprečnih vrednosti v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(36)

Komisija je za določanje normalne vrednosti uporabila isto metodologijo, kot jo je uporabil vložnik v zahtevku. Ta metodologija temelji na podatkih o ruskih domačih cenah, ki so na voljo na spletišču Metal Expert. Komisija je zato uporabila povprečne domače cene v Rusiji, in sicer franko tovarna, kot je navedeno na spletišču Metal Expert za 12 mesecev od julija 2016 do junija 2017.

(37)

Izvozne cene v Unijo so bile ugotovljene na podlagi zbirke podatkov Komisije iz člena 14(6) osnovne uredbe.

(38)

Normalna vrednost in izvozna cena sta bili primerjani na podlagi franko tovarna. Normalna vrednost je bila prilagojena navzgor v skladu z metodologijo, ki jo je zagotovil vložnik (22), in na podlagi informacij, ki so na voljo na spletišču Metal Expert. Izvozna cena je prilagojena navzdol na raven franko tovarna. Za ta namen so bili stroški dostave, zavarovanje in provizija odšteti na podlagi informacij, ki so bile na voljo v zahtevku.

(39)

Na podlagi navedenega je Komisija izračunala, da stopnja dampinga za ruski izvoz v Unijo znaša približno 33 %. Raven uvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa je bila razmeroma nizka, in sicer je predstavljala 0,6 % potrošnje Unije.

(40)

Po razkritju sta dve skupini ruskih proizvajalcev izvoznikov skupaj predložili pripombe na dokument Komisije o splošnem razkritju.

(41)

Obe družbi sta oporekali zakonitosti obstoječih ukrepov. Prvič, trdili sta, da so bili prvotni ukrepi nezakoniti, saj je Komisija uporabila prilagajanje stroškov normalni vrednosti na podlagi člena 2(5) osnovne uredbe, kar naj bi bilo glede na sodno prakso pritožbenega organa STO nezakonito (23). Drugič, trdili sta, da je pristop Komisije k pregledu zaradi izteka ukrepa, pri katerem Komisija ne pride do ugotovitev, povezanih z družbo (24), v nasprotju z besedilom in duhom osnovne uredbe in protidampinškega sporazuma STO.

(42)

Prva trditev je bila zavrnjena, saj se nanaša na izračun prvotne dajatve, ki ne spada na področje uporabe tega postopka. Za namene tega pregleda zaradi izteka ukrepa je bilo treba zaradi nesodelovanja ruskih proizvajalcev izvoznikov uporabiti določbe člena 18. Pri drugi trditvi dve skupini ruskih proizvajalcev izvoznikov nista utemeljili razlogov, zakaj bi bile ugotovitve na državni ravni v zvezi s pregledi zaradi izteka ukrepa nezakonite. Ta trditev je bila zato prav tako zavrnjena.

(43)

Kar zadeva posebne vidike preiskave, sta dve skupini ruskih proizvajalcev izvoznikov najprej oporekali temu, da je Komisija uporabila člen 18 osnovne uredbe, in trdili, da Komisija ni upoštevala informacij, ki sta jih predložili med preiskavo.

(44)

V zvezi z uporabo člena 18 osnovne uredbe so bili vsi znani ruski proizvajalci izvozniki pozvani, naj izpolnijo vprašalnik, ki je bil po začetku namenjen proizvajalcem izvoznikom (25). Poleg tega je stalna misija Rusije pri EU prejela neizpolnjene vprašalnike in bila pozvana, naj se obrne na druge ruske proizvajalce (ali z njimi seznani Komisijo), s katerimi Komisija na dan začetka morda ni bila seznanjena, da bi ti imeli možnost sodelovati v preiskavi.

(45)

Dve skupini ruskih proizvajalcev izvoznikov, ki sta se javili, sta 21. avgusta 2017 Komisijo obvestili o svoji odločitvi, da v preiskavi ne bosta polno sodelovali in da ne bosta izpolnili vprašalnika, svoje sodelovanje pa sta prostovoljno omejili na predložitev le nekaterih podatkov (kot so podatki o proizvodnji in zmogljivosti ter izvoznih cenah na tretjih trgih) in pripomb o nekaterih vidikih preiskave. Kljub temu sta skupini ruskih proizvajalcev izvoznikov prejeli vprašalnik in bili pozvani, naj ga izpolnita. Ruski proizvajalci izvozniki so bili v dopisu, priloženemu temu pozivu, nedvoumno obveščeni, da bo Komisija zaradi neizpolnjenih vprašalnikov uporabila člena 18 osnovne uredbe. Komisija ni od nobenega od njih prejela izpolnjenega vprašalnika.

(46)

Glede na to je Komisija ruske organe 22. marca 2018 obvestila, da namerava uporabiti člen 18 osnovne uredbe.

(47)

Kljub temu je Komisija na zaslišanju dne 8. avgusta 2018 poudarila, da je upoštevala podatke, ki sta jih skupini ruskih proizvajalcev izvoznikov predložili, čeprav sta skupini trdili nasprotno. Komisija je pojasnila, da je podatke, ki sta jih skupini ruskih proizvajalcev izvoznikov predložili v zvezi z zmogljivostjo in proizvodnjo, dejansko navzkrižno preverila z javno dostopnimi podatki, tj. podatki s spletišču Metal Expert. Komisija je uporabila tudi ruske statistične podatke o izvozu, ki so ji jih predložili proizvajalci izvozniki, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 34. Zato je bila trditev, da Komisija ni upoštevala informacij, ki sta jih predložili skupini ruskih proizvajalcev izvoznikov, zavrnjena.

(48)

Skupini ruskih proizvajalcev izvoznikov sta navedli tudi, da sta Komisijo pozvali, naj izvede preveritvene obiske v zvezi z omejenimi podatki, ki sta jih predložili, Komisija pa teh preveritvenih obiskov ni izvedla.

(49)

V skladu s členom 16 osnovne uredbe bi bilo treba preveritvene obiske izvesti, kadar se Komisiji zdi primerno, pri čemer se lahko Komisija odloči, da takega preveritvenega obiska ne bo izvedla, če pravočasno ne prejme ustreznega odgovora. Komisija se je na podlagi navedenega in ker v tej zadevi ni bilo ustrezno izpolnjenega vprašalnika, odločila, da se preveritveni obisk ne bi smel izvesti.

(50)

Kot je navedeno zgoraj, je bilo ugotovljeno, da je Rusija v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljevala z dampingom, raven uvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa je bila razmeroma nizka. Komisija je zato analizirala, ali obstaja verjetnost, da se bo damping nadaljeval ali ponovil, če bi se dovolil iztek sedanjih protidampinških ukrepov. Pri tem je obravnavala proizvodnjo in neizkoriščeno zmogljivost v Rusiji, privlačnost trga Unije in ravnanje ruskih izvoznikov na drugih trgih.

(51)

Skupini ruskih proizvajalcev izvoznikov sta po dokončnem razkritju oporekali ugotovitvam Komisije v zvezi z neizkoriščeno zmogljivostjo, ki je bila na voljo v Rusiji. Skupini ruskih proizvajalcev izvoznikov sta zlasti trdili, da je Komisija neizkoriščeno zmogljivost, ki je bila na voljo v Rusiji, precenila. Ta neizkoriščena zmogljivost je temeljila na tržnih informacijah (spletišče Metal Expert), pri čemer je bila ocenjena na več kot 550 000 ton.

(52)

Komisija je na zaslišanju dne 8. avgusta 2018 pojasnila podatke, ki jih je uporabila za izračun podatka, sporočenega v dokumentu o splošnem razkritju, tj. javno dostopne podatke (kot so vključeni v spis) v času priprave dokumenta o splošnem razkritju. Na podlagi prejetih pripomb in razprav na zaslišanju je Komisija skupini ruskih proizvajalcev izvoznikov pozvala, naj predložita najnovejše posodobljene in podrobne podatke o proizvodnji in zmogljivosti, do katerih imata dostop. Skupini ruskih proizvajalcev izvoznikov sta te informacije (katerih vir je spletišče Metal Expert) Komisiji predložili 10. avgusta 2018. Komisija je za izračun proizvodne zmogljivosti torej uporabila posodobljene podatke s spletišča Metal Expert, kot sta jih v stališču z dne 10. avgusta 2018 predložili skupini ruskih proizvajalcev izvoznikov.

(53)

Iz tako pridobljenih posodobljenih podatkov o neizkoriščeni zmogljivosti je tako razvidno, da je neizkoriščena zmogljivost v Rusiji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 350 000–380 000 ton. Ta precejšnja presežna zmogljivost predstavlja več kot 25 % potrošnje Unije.

(54)

V preiskavi je bilo potrjeno, da je iz razlogov v nadaljevanju trg Unije privlačen za ruske proizvajalce.

(55)

Prvič, kar zadeva velikost, se trg Unije (več kot 1,3 milijona ton potrošnje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in 1,5 milijona ton leta 2014) lahko šteje za enega izmed največjih trgov brezšivnih cevi po vsem svetu.

(56)

Drugič, po uvedbi ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA, in sicer dajatve v višini 25 % na izdelke iz jekla (26), v katere je zajet tudi zadevni izdelek, bi lahko bil izvoz Rusije na enega izmed njenih glavnih izvoznih trgov vsaj delno omejen. Zato bi trg Unije postal privlačnejši, to pa bi pomenilo tveganje, da bi se lahko del trgovine preusmeril v Unijo.

(57)

Kar zadeva cene, raven nelojalnega nižanja prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (glej uvodno izjavo 137) kaže, da je povprečna raven cen ruskega uvoza na trg Unije pod ravnjo cen proizvajalcev Unije, zato se bo v primeru razveljavitve ukrepov izvoz verjetno še naprej večal.

(58)

Glede na sorazmerno nizko raven uvoza v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (8 663 ton) je Komisija analizirala tudi izvozne cene iz Rusije na druge trge tretjih držav v tem obdobju, kot so bile navedene v uradnih statističnih podatkih ruske zvezne carinske službe o ruskem izvozu, ter primerjala te ravni cen z uvoznimi cenami v Unijo. Ta analiza je pokazala, da Rusija prodaja na več svojih glavnih izvoznih trgih po cenah, ki so podobne cenam dampinškega izvoza na trg Unije ali včasih celo nižje od teh cen.

(59)

Ob upoštevanju ugotovitev iz uvodnih izjav od 50 do 58 je Komisija sklenila, da obstaja velika verjetnost, da se bo v primeru izteka ukrepov dampinški uvoz iz Rusije ponovil v precejšnem obsegu.

(60)

Po dokončnem razkritju sta skupini ruskih proizvajalcev izvoznikov navedli, da v primeru razveljavitve ukrepov ni verjetnosti za nadaljevanje dampinga. Kot glavna razloga za oporekanje ugotovitvam Komisije sta poudarili uspešnost ruskega domačega trga brezšivnih cevi in razmere na drugih izvoznih trgih. Poleg tega so ruski proizvajalci izvozniki trdili, da Komisija ni upoštevala (javno dostopnih) podatkov, ki so ji jih predložili v zvezi z ravnmi cen na drugih trgih tretjih držav.

(61)

Ta trditev je napačna. Komisija je ruske proizvajalce izvoznike na zaslišanju 8. avgusta 2018 obvestila, da je pri analizi upoštevala javno dostopne ruske statistične podatke, ki sta jih predložili skupini ruskih proizvajalcev izvoznikov (27). Na podlagi teh podatkov je Komisija potrdila, da so bile ravni cen na več glavnih izvoznih trgih Rusije, ki predstavljajo pomemben delež celotnega ruskega izvoza brezšivnih cevi, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nižje od njenih izvoznih cen v Unijo (28). Zato je bila trditev zavrnjena.

(62)

Skupini ruskih proizvajalcev izvoznikov sta trdili, da je bil sklep Komisije o velikost trga Unije, kot je naveden v uvodni izjavi 55 zgoraj, „zelo precenjen“. Poleg tega sta trdili, da obstajajo trgi, ki so privlačnejši od trga Unije.

(63)

Prvič, pomen trga Unije je bil posebej izpostavljen na zaslišanju 8. avgusta 2018, na katerem so predstavniki največjega ruskega proizvajalca priznali, da je bil trg Unije dejansko eden od glavnih trgov za zadevni izdelek. Poudariti je treba, da Komisija ni zavzela stališča glede tega, ali obstajajo trgi, ki bi bili privlačnejši od trga Unije. Namesto tega je ugotovila, da je bil trg Unije za ruske proizvajalce izvoznike privlačen zaradi razlogov, navedenih v uvodnih izjavah od 55 do 58.

(64)

V zvezi s tem je Komisija ugotovila tudi neskladnosti med opisnim delom stališč, ki so ji jih predložili ruski proizvajalci izvozniki, in dejanskimi podatki iz teh stališč. Ruski proizvajalci izvozniki so zlasti poudarili, da so cene v nekaterih državah, kot so Indija, Turčija in Združeni arabski emirati, „višje od izvoznih cen v Unijo“ (29). Ta trditev je napačna ter v nasprotju z dejanskimi podatki, ki so jih predložile iste strani (30) in iz katerih je bilo jasno razvidno, da so bile cene v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dejansko višje (31). Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(65)

Skupini ruskih proizvajalcev izvoznikov sta oporekali tudi sklepom Komisije, da bi lahko uporaba ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA pomenila tveganje preusmeritve trgovine, ter se sklicevali na predhodne ugotovitve Komisije v zvezi s preiskavo EU glede zaščitnih ukrepov za nekatere izdelke iz jekla v teku, pri čemer so bile brezšivne cevi začasno izključene iz uporabe ukrepov (32).

(66)

Postopek v zvezi s preiskavo EU glede zaščitnih ukrepov za nekatere izdelke iz jekla še vedno poteka, pri čemer so bile brezšivne cevi začasno izključene iz ukrepov. Vendar ta začasna izključitev brezšivnih cevi iz začasnih zaščitnih ukrepov ni temeljila na odsotnosti preusmeritve trgovine (kot so napačno trdili ruski proizvajalci izvozniki), ampak na dejstvu, da se uvoz ni povečal (33).

(67)

Kar zadeva morebitni učinek ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA, Komisija trdi, da tveganja preusmeritve trgovine ni mogoče izključiti in da bi tako tveganje nedvomno postalo verjetnejše, če bi se dopustil iztek veljavnih ukrepov. Opozoriti je treba, da bi trg Unije zaradi 25-odstotne dajatve v ZDA v primerjavi z 0-odstotno dajatvijo v Uniji v primeru izteka dajatev za ruske proizvajalce izvoznike nedvomno postal privlačnejši, kot je v sedanjih razmerah, tj. ob veljavnih dajatvah na obeh trgih. Trendi uvoza v ZDA za zdaj torej niso pokazatelj, saj ukrepi Unije ostajajo veljavni, spodbuda za menjavo trgov pa je manjša, kot bi bila v primeru odsotnosti ukrepov v Uniji.

(68)

Skupini ruskih proizvajalcev izvoznikov sta trdili tudi, da bodo verjetno za nekatere ruske proizvajalce izvoznike uveljavljena nekatera izvzetja iz ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA. Komisija je navedla, da iz dokazov (34), ki jih je v zvezi s tem imela na voljo, ni bilo mogoče sklepati o verjetnosti izvzetja posameznega ruskega proizvajalca iz ukrepov. Zato je Komisija v odsotnosti trdnih dokazov v zvezi s tem to trditev zavrnila.

(69)

Nazadnje sta skupini ruskih proizvajalcev izvoznikov trdili, da je glede na omejeno količino izvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom malo verjetno, da bi se v primeru razveljavitev ukrepov damping nadaljeval ali ponovil.

(70)

Komisija se je sklicevala na svoje ugotovitve glede verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga iz uvodnih izjav od 50 do 68 in poudarila, da je analiza predvidela verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(71)

V Ukrajini so trije znani proizvajalci brezšivnih cevi. Eden izmed njih, skupina Interpipe, je sodelovala v preiskavi. Skupina Interpipe je daleč največji proizvajalec v Ukrajini. Glede na trgovinsko statistiko je izvoz brezšivnih cevi te družbe v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal približno 87 % celotnega uvoza iz Ukrajine v navedenem obdobju (35) in je znašal 80 711 ton ali 6 % potrošnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Podatki, ki jih je predložila skupina Interpipe, so bili preverjeni na kraju samem v Ukrajini ter v prostorih njenega povezanega trgovca v Švici in njenega povezanega uvoznika v Nemčiji. Po preverjanju je Komisija popravila nekatere podatke, ki jih je skupina Interpipe prvotno predložila, predvsem v zvezi z vrednostmi PSA in CIF.

(72)

Skupina Interpipe ima v popolni lasti in pod nadzorom dva proizvajalca izvoznika, in sicer LLC Interpipe Niko Tube (v nadaljnjem besedilu: Niko Tube) in OJSC Interpipe NTRP (v nadaljnjem besedilu: NTRP). V skladu z običajno prakso Komisije je bila izračunana skupna stopnja dampinga za oba proizvajalca izvoznika. Obseg dampinga je bil najprej izračunan za vsakega posameznega proizvajalca izvoznika, nato pa je bilo določeno tehtano povprečje posameznih stopenj dampinga na ravni skupine Interpipe.

(73)

Glede na znaten izvoz skupine Interpipe v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je analiza nadaljevanja dampinga v tem obdobju temeljila predvsem na preverjenih podatkih, ki jih je predložila skupina Interpipe.

(74)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje posameznih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bilo s preiskavo za oba proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da je bila prodaja podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativna.

(75)

Komisija je nato opredelila, katere vrste izdelka skupine Interpipe, ki se prodajajo na domačem trgu, so enake ali primerljive z vrstami, izvoženimi v Unijo.

(76)

Komisija je nato za skupino Interpipe proučila, ali je domača prodaja vseh vrst izdelka, ki so enake ali primerljive z vrsto izdelka, ki se izvaža, reprezentativna v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali podobne vrste izdelka. Komisija je ugotovila, da je bila za večino vrst izdelka domača prodaja reprezentativna.

(77)

Komisija je nato določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu za vsako vrsto izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(78)

Normalna vrednost je bila določena na podlagi dejanske domače cene za posamezno vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila navedena prodaja dobičkonosna ali ne:

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(79)

Normalna vrednost je bila določena na podlagi dejanske domače cene za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom:

(80)

Če ni bilo prodaje določene vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine ali če določena vrsta izdelka ni bila prodana v reprezentativnih količinah na domačem trgu, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(81)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prištelo naslednje:

(82)

Skupina Interpipe je po dokončnem razkritju oporekala nekaterim elementom, ki jih je Komisija uporabila za izračun normalne vrednosti. Trditve so se nanašale na naslednje elemente: (i) izračunom PSA-stroškov med povezanimi družbami; (ii) uporabo finančnih stroškov, ki izhajajo iz [zaupno] (36); (iii) pozitivno in negativno tečajno razliko, ki izhaja iz [zaupno]; (iv) nekaterimi stroški kredita, ki bi jih bilo treba upoštevati.

(83)

V zvezi s prvim elementom je Komisija skupino Interpipe v drugem dodatnem razkritju obvestila o tem, kakšen bi bil v primeru sprejetja trditve vpliv na stopnjo dampinga in poznejše ugotovitve. Komisija je v zvezi s tem predložila tudi začasen izračun, ki je temeljil na istem pristopu kot v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa. Komisija je na podlagi analize vseh elementov sprejela trditev skupine Interpipe v zvezi s to točko, zato se je stopnja dampinga ustrezno znižala (glej uvodno izjavo 90). Komisija je trditvi (ii) in (iii) zavrnila. Komisija je zaradi zaupne narave podatkov, vključenih v analizo, skupini Interpipe na dan objave te uredbe zagotovila individualno pojasnilo.

(84)

V zvezi s trditvijo, da bi bilo treba pri izračunu dampinga upoštevati stroške kredita, je Komisija trdila (kot je pojasnjeno v posebnem razkritju z dne 13. julija 2018), da ji družba ni predložila zahtevanih dokazov, s katerimi bi podprla svojo trditev. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(85)

Proizvajalci izvozniki so zadevni izdelek izvažali neodvisnim strankam v Uniji prek več povezanih družb, ki so delovale kot trgovci in/ali uvozniki.

(86)

Če je proizvajalec izvoznik zadevni izdelek izvozil neodvisnim strankam v Uniji prek povezane družbe, ki je delovala kot trgovka (Interpipe Europe SA), je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določena na podlagi plačanih ali plačljivih cen za zadevni izdelek, ko je bil prodan za izvoz v Unijo.

(87)

Če je proizvajalec izvoznik zadevni izdelek izvažal v Unijo prek povezane družbe, ki je delovala kot uvoznica (Interpipe Central Trade GmbH), je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe konstruirana na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič nadalje prodan neodvisnim strankam v Uniji. Izvozna cena je bila v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe prilagojena za transakcije v zvezi s povezanim uvoznikom v Nemčiji. Prodajna cena povezanega uvoznika za nepovezane stranke je bila prilagojena nazaj na ceno franko tovarna, tako da so se odšteli PSA-stroški povezanega uvoznika, razumni delež dobička in drugi popravki, kjer je primerno.

(88)

Skupina Interpipe je po dokončnem razkritju trdila, da bi bilo treba zaradi odstopanj med izračunom in opisno razlago v dokončnem razkritju, povezanem z družbo, pregledati ceno CIF družbe Interpipe Europe.

Komisija je dejansko ugotovila, da se v opisnem delu razkritja, povezanega z družbo, ni ustrezno upošteval dejanski način izračuna cene CIF. Komisija je zato opis v razkritju, povezanem z družbo, popravila in potrdila, da je bil izračun izveden na podlagi ugotovitev, o katerih je z družbo razpravljala na preveritvenem obisku.

(89)

Izvozne cene skupine Interpipe v Unijo so bile primerjane z normalno vrednostjo njene domače prodaje na ravni franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike, ki vplivajo na primerljivost cen. V zvezi s tem so bili odšteti popravki za stroške prevoza in provizije, ki vplivajo na normalno vrednost in izvozno ceno.

(90)

Na podlagi navedenega je stopnja dampinga, ki je bila ugotovljena za skupino Interpipe v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, znaša 21,6 %. Ker je skupina Interpipe največja ukrajinska proizvajalka in je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljala večino uvoza iz Ukrajine, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 71, je Komisija sklenila, da je damping, ugotovljen za družbo Interpipe, reprezentativen za Ukrajino na ravni države.

(91)

Komisija je torej ugotovila, da se je damping iz Ukrajine v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

(92)

Kot je bilo ugotovljeno zgoraj, je Ukrajina v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljevala z dampingom. Uvoz iz Ukrajine je dosegel 80 711 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kar je predstavljalo 6 % tržnega deleža v Uniji (37). Poleg teh ugotovitev je Komisija analizirala, ali obstaja verjetnost, da se bo damping nadaljeval, če bi se dovolil iztek sedanjih protidampinških ukrepov. Pri tem je obravnavala proizvodnjo in neizkoriščeno zmogljivost v Ukrajini, privlačnost trga Unije in ravnanje ukrajinskih izvoznikov na drugih trgih.

(93)

Neizkoriščena zmogljivost je bila izračunana na naslednji način. Kar zadeva skupino Interpipe, bi se lahko neizkoriščena zmogljivost določila na podlagi sporočenih in ustrezno preverjenih podatkov. Druga dva proizvajalca zadevnega izdelka v Ukrajini vprašalnika nista izpolnila. V pisnih stališčih sta predložila le nekatere informacije o proizvodnji in proizvodni zmogljivosti. Te informacije so bile analizirane in primerjane z viri tržnih podatkov, zlasti s podatki spletišča Metal Expert. Glede na navedeno je bila neizkoriščena zmogljivost Ukrajine ocenjena na vsaj približno 500 000 ton, kar predstavlja približno 40 % potrošnje Unije (38).

(94)

Skupina Interpipe je po dokončnem razkritju oporekala zgoraj navedenemu podatku Komisije o neizkoriščeni zmogljivosti, pri čemer je sprva trdila, da bi morala neizkoriščena zmogljivost znašati [80 000–100 000 ton]. Komisija je na podlagi prejetih pripomb predložila podrobno razlago in pojasnila v okviru prvega dodatnega razkritja skupini Interpipe, na zaslišanju z družbo in v okviru drugega dodatnega razkritja skupini Interpipe. Skupina Interpipe je v svojih pripombah k prvemu dodatnemu razkritju in na zaslišanju potrdila, da se strinja z neizkoriščeno zmogljivostjo, ki jo je zanjo izračunala Komisija in je bila znatno večja od neizkoriščene zmogljivosti, ki jo je omenila v svojih pripombah k dokončnemu razkritju. Kljub temu je še naprej oporekala izračunu zmogljivosti, kar zadeva druga dva proizvajalca iz Ukrajine.

(95)

V zvezi s tem je Komisija skupino Interpipe opozorila na dejstvo, da nobena od teh dveh družb ni v celoti sodelovala s Komisijo, saj sta predložili le nekatere informacije, povezane s proizvodnjo in/ali proizvodno zmogljivostjo. Opozorila je tudi, da je Komisija informacije, ki sta jih predložili ti strani, kljub temu in v nasprotju s trditvami skupine Interpipe upoštevala v svoji analizi. Dejansko je Komisija navzkrižno preverila informacije, ki so bili predloženi v teh stališčih, z javno dostopnimi podatki na spletišču Metal Expert.

(96)

Podatki s spletišča Metal Expert so bili za eno od teh strani skladni s trditvijo družbe, da se je proizvodna zmogljivost v obravnavanem obdobju zelo zmanjšala. Za izračun njene neizkoriščene zmogljivosti se je Komisija zato opirala na zmanjšano proizvodno zmogljivost, kot je bilo sporočeno na spletišču Metal Expert. Kljub temu je skupina Interpipe po tem dodatnem razkritju še naprej oporekala tako pridobljenemu podatku o neizkoriščeni zmogljivosti. Komisija je zavrnila to trditev iz naslednjih razlogov.

(97)

Zadevna družba v svojem stališču ni predložila podatkov v zvezi s proizvodno zmogljivostjo. Navedla je le, da se je število zaposlenih zmanjšalo (60–75-odstotno zmanjšanje delovne sile) in da je proizvodnja znašala [4 000–10 000] milijonov ton na leto. Poleg tega skupina Interpipe v svojih pripombah po dodatnem razkritju ni predložila ocene proizvodne zmogljivosti zadevne družbe.

(98)

Zato iz stališč skupine Interpipe in zadevne družbe sledi, da Komisija sploh ni prejela izhodišča za oceno proizvodnje in prostih zmogljivosti za to družbo. Komisija je kljub temu sklenila, da trditev zadevne družbe potrjujejo javno dostopni podatki, saj so podatki o proizvodni zmogljivosti s spletišča Metal Expert upoštevali zmanjšano proizvodno zmogljivost te družbe. Komisija se je zato odločila, da bo svojo neizkoriščeno zmogljivost izračunala na podlagi podatkov o proizvodnji, ki jih je predložila zadevna družba, in podatkov o proizvodni zmogljivosti, ki so bili sporočeni na spletišču Metal Expert.

(99)

Komisija je torej sprejela trditev, da je družba zelo zmanjšala svojo proizvodno zmogljivost. Trditev skupine Interpipe je torej neutemeljena.

(100)

Kar zadeva tretjega proizvajalca, je Komisija ugotovila znatna odstopanja med podatki, ki jih je predložila družba, in javno dostopnimi podatki. Tako se je Komisija oprla na proizvodno zmogljivost, kot je navedena na spletišču Metal Expert, za izračun svoje proste zmogljivosti. Skupina Interpipe je trdila, da bi morala Komisija sklepati na podlagi domnevnega preverjanja navedene družbe, opravljenega v okviru druge protidampinške preiskave, ki je bila izvedena pred več kot desetimi leti. Komisija meni, da je uporaba novejših podatkov primernejši in zanesljivejši način pridobivanja informacij o proizvodnji in neizkoriščeni zmogljivosti v okviru te preiskave.

(101)

V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je zadevni proizvajalec v več svojih stališčih, predloženih Komisiji (39), potrdil, da se število vzpostavljenih proizvodnih linij v zadnjih letih ni spremenilo (čeprav se nekatere od njih zdaj naj ne bi uporabljale). Iz teh razlogov in ker ni bilo izpolnjenega vprašalnika, Komisija ni mogla preveriti, ali bi bilo mogoče na podlagi navedb družbe sprejeti njeno trditev glede zmanjšane proizvodne zmogljivosti.

(102)

Skupina Interpipe je po posebnem dodatnem razkritju predložila dokument, ki je po njenem mnenju razveljavljal izračun za druga dva ukrajinska proizvajalca. Vendar je bil dokument v nasprotju s tržnimi podatki, ki so bili na voljo Komisiji in so dejansko potrjevali njen izračun. Iz teh tržnih podatkov je bilo razvidno, da je bila proizvodna zmogljivost drugih dveh ukrajinskih proizvajalcev izvoznikov precej višja, kot je bilo navedeno v dokumentu, ki ga je predložila skupina Interpipe.

(103)

Zato Komisija potrjuje svojo odločitev v zvezi z neizkoriščeno zmogljivostjo, kot je določena v uvodni izjavi 93.

(104)

Preiskava je potrdila, da je trg Unije privlačen tudi za ukrajinske proizvajalce izvoznike iz razlogov v nadaljevanju.

(105)

Prvič, kar zadeva velikost, se trg Unije (več kot 1,3 milijona ton potrošnje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in 1,5 milijona ton leta 2014) lahko šteje za enega izmed največjih trgov brezšivnih cevi po vsem svetu.

(106)

Drugič, kar zadeva cene, raven nelojalnega nižanja prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (glej uvodno izjavo 136) kaže, da je povprečna raven cen ukrajinskega uvoza na trg Unije pod ravnjo cen proizvajalcev Unije, zato se bo v primeru razveljavitve ukrepov izvoz verjetno še naprej večal.

(107)

Tretjič, poleg tega je Ukrajina v zadnjih letih kljub veljavnim protidampinškim dajatvam postopoma povečevala svojo raven uvoza (z manj kot 2-odstotnega tržnega deleža leta 2012 na 6-odstoten tržni delež v obdobju preiskave v zvezi s pregledom), kar potrjuje, da je trg Unije kljub veljavnim dajatvam še vedno privlačen.

(108)

Četrtič, po uvedbi ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA, in sicer dajatve v višini 25 % na izdelke iz jekla (40), v katere je zajet tudi zadevni izdelek, bi lahko bil izvoz Ukrajine na enega izmed njenih glavnih izvoznih trgov vsaj delno omejen. Zato bi trg Unije postal privlačnejši, to pa bi pomenilo tveganje, da bi se lahko del trgovine preusmeril v Unijo. To je treba proučiti poleg drugih obstoječih trgovinskih ovir na tretjih trgih (glej uvodno izjavo 116).

(109)

Po dokončnem razkritju je skupina Interpipe oporekala ugotovitvam Komisije glede privlačnosti trga Unije.

(110)

Skupina Interpipe je zlasti izpodbijala oceno Komisije v zvezi z morebitnim vplivom ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA in čedalje večjim uvozom iz Ukrajine v obravnavanem obdobju.

(111)

V zvezi s prvo točko je skupina Interpipe oporekala analizi Komisije v zvezi z morebitnim vplivom ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA na trg. Skupina Interpipe je zlasti menila, da ni tveganja preusmeritve trgovine na trg Unije. Izpostavila je tudi začasne ukrepe Komisije v okviru preiskave glede zaščitnih ukrepov za izdelke iz jekla, kar zadeva brezšivne cevi.

(112)

Prvič, kot je navedeno v uvodni izjavi 66, so začasni ukrepi, uvedeni v okviru preiskave glede zaščitnih ukrepov, dejansko vključevali odločitev, da se brezšivne cevi izključijo s področja uporabe začasnih ukrepov. Vendar ta začasna izključitev ni temeljila na neobstoju tveganja preusmeritve trgovine, ampak na tem, da se raven uvoza tega izdelka v zadevnem obdobju na splošno ni povišala.

(113)

Drugič, skupina Interpipe je priznala, da se nekaj njenega izvoza v ZDA nanaša na vrste cevi OCTG, vendar tudi na cevi za splošno uporabo in cevovode, kar je vrsta izdelka, ki jo izvaža zlasti v Unijo. Skupina Interpipe je trdila tudi, da se je raven izvoza v ZDA do (vključno) maja 2018 poviševala.

(114)

Komisija trdi, da obstaja tveganje, da bi se lahko vsaj del količin, ki se zdaj iz Ukrajine izvažajo v ZDA, v primeru izteka ukrepov preusmeril v Unijo. To tveganje se nanaša zlasti na standardne brezšivne cevi. Opozoriti je treba, da bi trg Unije zaradi 25-odstotne dajatve v ZDA za standardne brezšivne cevi v primerjavi z 0-odstotno dajatvijo v Uniji v primeru izteka dajatev za ukrajinske proizvajalce izvoznike nedvomno postal privlačnejši, kot je v sedanjih razmerah, tj. ob veljavnih dajatvah na obeh trgih. Trendi za zdaj torej niso pokazatelj, saj ukrepi Unije ostajajo veljavni, spodbuda za menjavo trgov pa je manjša, kot bi bila v primeru odsotnosti ukrepov v Uniji. Poleg tega bi bili ukrajinski proizvajalci zaradi dejstva, da za nekatere države in/ali posamezne družbe na podlagi ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA že velja izvzetje, na trgu ZDA težje konkurenčni (41).

(115)

Poleg tega Komisija meni, da tveganja preusmeritve trgovine ni mogoče izključiti in da bi tako tveganje nedvomno postalo verjetnejše, če bi se dopustil iztek veljavnih ukrepov.

(116)

Nazadnje, ukrepe iz oddelka 232 zakona ZDA bi bilo treba proučiti v širšem kontekstu, kar zadeva Ukrajino, in sicer v kontekstu številnih trgovinskih ovir, s katerimi se ukrajinski proizvajalci brezšivnih cevi zdaj soočajo na nekaterih tretjih trgih, in sicer protidampinških ukrepov v Braziliji, Kanadi, Mehiki in Rusiji.

(117)

Komisija glede na zgoraj navedeno zato trdi, da bi trg Unije brez protidampinške dajatve postal še privlačnejši in bi torej verjetno prejel še več dampinškega uvoza iz Ukrajine.

(118)

Več trditev skupine Interpipe je bilo povezanih z razvojem potrošnje na ukrajinskem trgu in diverzifikacijo njenih izvoznih trgov. Prvič, skupina Interpipe je trdila, da je razvoj njene ravni izvoza in tržnega deleža sledil razvoju potrošnje v Uniji oziroma bil z njim drugače usklajen ter da razvoj uvoza in njegovega tržnega deleža ne more pomeniti tveganja za industrijo Unije. Drugič, skupina Interpipe je trdila, da glede na do takrat največjo rast na ukrajinskem trgu ne bi mogla povečati prodaje brezšivnih cevi v Unijo. Skupina Interpipe je sklenila, da bi se lahko morebitna presežna proizvodnja v Ukrajini pokrila z rastjo domačega povpraševanja. Podobno je skupina Interpipe izpostavila tudi bolj raznolik portfelj izvoza, s katerim je oporekala ugotovitvi Komisije v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja dampinga. Komisija je te trditve obravnavala v drugem dodatnem razkritju skupini Interpipe.

(119)

Komisije je te trditve proučila, vendar jim je oporekala. Prvi del te trditve je napačen, drugi pa je v nasprotju z dejstvi, ugotovljenimi v preiskavi.

(120)

V zvezi s prvim delom je Ukrajina leta 2015 na primer svoj izvoz povečala za 20 %, potrošnja v Uniji pa se je zmanjšala za 9 %. Poleg tega je Ukrajina v obravnavanem obdobju na splošno svoj tržni delež v Uniji povečala za 27 % (njen tržni delež se je povečal za 1,3 odstotne točke), potrošnja v Uniji pa se je v istem obdobju zmanjšala za 10 %.

(121)

Zato je Komisija potrdila, da je Ukrajina v obravnavanem obdobju zaradi manjše potrošnje in kljub veljavnim ukrepom znatno povečala obseg uvoza v Unijo (dosegla je 6-odstotni tržni delež). Kot je bilo ugotovljeno v analizi verjetnosti nadaljevanja dampinga zgoraj, je verjetno, da se bo delež dampinškega uvoza iz Ukrajine v odsotnosti ukrepov še povečal. Trditev skupine Interpipe je bila zato zavrnjena.

(122)

V zvezi z drugim delom trditve v uvodni izjavi 118 je Komisija trdila, da je iz dejstev nedvoumno razviden drugačen razvoj ravnanja ukrajinskih proizvajalcev izvoznikov pri izvozu na trg Unije, kot ga je predvidela skupina Interpipe. Komisija trendom v zvezi z domačo potrošnjo in drugimi državami uvoznicami, ki jih je opisala skupina Interpipe, ni oporekala. Namesto tega je poudarila, da so bili sklepi/napovedi, ki jih je skupina Interpipe izpeljala iz takih trendov (v zvezi s tem, kako bi vplivali na pristop ukrajinskih proizvajalcev k trgu Unije), v nasprotju z dejstvi, tj. povečanjem uvoza v Unijo kljub veljavni protidampinški dajatvi. Nazadnje se Komisija v zvezi s trditvijo o diverzifikaciji izvoza sklicuje na uvodno izjavo 116, v kateri je navedeno, da na nekaterih pomembnih tretjih trgih zdaj velja več omejitev trgovanja za Ukrajino. Domnevno povečanje števila držav uvoznic bi torej bilo treba proučiti skupaj z zgoraj omenjenimi omejitvami trgovanja.

(123)

Zato je bila ta trditev glede na ugotovitve v zvezi s privlačnostjo trga Unije, neizkoriščeno zmogljivostjo in nekaterimi omejitvami trgovanja na nekaterih tretjih trgih zavrnjena.

(124)

Na koncu je skupina Interpipe oporekala analizi Komisije glede prihodnjega sporazuma o skupnem podjetju z enim od ključnih proizvajalcev EU. Komisija je svojo oceno v zvezi s tem vprašanjem pojasnila v drugem dodatnem razkritju družbi. Prvič, glede na informacije, ki jih je Komisija imela na voljo, prihodnjega skupnega podjetja še niso odobrili vsi zadevni organi za konkurenco. Zato v tej fazi ni mogoče sklepati, kakšen učinek bi lahko to skupno podjetje imelo na izvoz brezšivnih cevi skupine Interpipe v Unijo, če ga bo sploh imelo. Drugič, skupina Interpipe je potrdila, da skupno podjetje še ni bilo ustanovljeno. Tretjič, Komisija se sklicuje na svojo oceno v drugem dodatnem razkritju družbi, v katerem je poudarila tudi dejstvo, da ji je bil kljub več zahtevkom zavrnjen dostop do podrobnih podatkov o zadevnem sporazumu o skupnem podjetju, zato ni mogla oceniti učinkov, ki bi izhajali na primer iz morebitne prihodnje proizvodnje. Glede na navedeno takrat še ni bilo mogoče sklepati o učinkih tega skupnega podjetja. Komisija kljub temu dodaja, da so trditve v zvezi z možnim vplivom skupnega podjetja na trgu Unije in trditve skupine Interpipe v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja dampinga med sabo v popolnem nasprotju, kar zadeva zmogljivost skupne Interpipe (ali njen neobstoj) za povečanje njenega izvoza v Unijo (42).

(125)

Ob upoštevanju (i) nadaljevanja dampinških praks obeh držav v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, (ii) precejšnjih neizkoriščenih zmogljivosti (ki skupaj znašajo več kot 800 000 ton) in (iii) privlačnosti trga Unije je Komisija sklenila, da obstaja močna verjetnost, da se bo v primeru izteka ukrepov dampinški uvoz iz Ukrajine in Rusije še naprej v precejšnjem obsegu večal oziroma ponovil.

(126)

V obravnavanem obdobju je podobni izdelek proizvajalo 18 proizvajalcev v Uniji. Šteje se, da predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe, zato bodo v nadaljnjem besedilu imenovani „industrija Unije“.

(127)

Za določitev celotne proizvodnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom so bile uporabljene vse razpoložljive informacije o industriji Unije, kot so informacije iz zahtevka, podatki, ki so jih proizvajalci Unije in vložnik sporočili pred začetkom preiskave in po njem, ter izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(128)

Na tej podlagi je bila celotna proizvodnja Unije ocenjena na približno 2,25 milijona ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Ta podatek vključuje proizvodnjo vseh proizvajalcev Unije, in sicer proizvodnjo vzorčenih in nevzorčenih proizvajalcev, izračunano na podlagi preverjenih podatkov, ki jih je predložil vložnik.

(129)

Kot je bilo navedeno v uvodnih izjavah 17 in 18, je bil končni vzorec štirih proizvajalcev izbran izmed 12 proizvajalcev Unije, ki so predložili informacije, zahtevane za izbor vzorca v fazi pred začetkom pregleda.

(130)

Štirje vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 30 % celotne ocenjene proizvodnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in 37 % celotne prodaje industrije Unije na trgu Unije. Zato se končni vzorec šteje za reprezentativnega za celotno industrijo Unije.

(131)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in celotnega uvoza. V obravnavanem obdobju se je na splošno zmanjšala za 10 %. Najmanjša je bila leta 2016, ko se je zmanjšala za 14 % v primerjavi z letom 2014. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bilo opaženo zmerno povečanje potrošnje.

(132)

Ugotovljeno je bilo, da sta se obseg in tržni delež uvoza iz Rusije in Ukrajine v Unijo v obravnavanem obdobju razvijala na naslednji način:

(133)

Obseg uvoza iz obeh zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju kljub veljavnim protidampinškim ukrepom povečal za 11 %. Povečanje je predstavljal samo uvoz iz Ukrajine, ki se je v obravnavanem obdobju povečal za 14 %, uvoz iz Rusije pa se je zmanjšal za –14 %. V istem obdobju se je njun skupni tržni delež povečal za 23 %, znova zaradi povečanja uvoza iz Ukrajine, pri čemer se je njen tržni delež v obravnavanem obdobju povečal za 27 % in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegel 6 % potrošnje Unije, tržni delež Rusije pa se je zmanjšal za 4 % in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal 0,6 % potrošnje Unije. Pri tem je treba upoštevati, da se je hkrati zmanjševala tudi potrošnja.

(134)

V spodnji preglednici je prikazana povprečna cena uvoza iz Rusije in Ukrajine. Poudariti je treba, da prodajna cena uvoza iz obeh zadevnih držav v celotnem obravnavanem obdobju ni bila samo nižja od prodajnih cen industrije Unije, ampak se je v tem obdobju tudi močno nižala.

(135)

Ker ruski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, je bilo treba nelojalno nižanje prodajnih cen v zvezi z uvozom iz Rusije določiti na podlagi statistike uvoza glede na raven TARIC, pri čemer so bile uporabljene informacije, zbrane na podlagi člena 14(6) osnovne uredbe. Nelojalno nižanje prodajnih cen v zvezi z uvozom iz Ukrajine je bilo ugotovljeno z uporabo izvoznih cen sodelujočega ukrajinskega proizvajalca izvoznika, brez protidampinške dajatve. Uvozne cene CIF so bile prilagojene navzgor za stroške, nastale po uvozu. Prilagoditev je znašala 2 EUR na tono, pri čemer se je upoštevala ugotovitev iz prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepa. Zaradi pomanjkanja sodelovanja nepovezanih uvoznikov v tem postopku ni bilo podlage za ponovno oceno ravni te prilagoditve. Prodajne cene industrije Unije, ki so bile upoštevane, so bile cene vzorčenih družb za neodvisne stranke, prilagojene navzdol za stroške dostave, popuste in provizije na raven franko tovarna.

(136)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen za uvoz brezšivnih cevi za enega sodelujočega proizvajalca izvoznika iz Ukrajine (ki predstavlja približno 90 % obsega ukrajinskega izvoza v Unijo) znašala 28,9 %.

(137)

Za Rusijo je bila na podlagi primerjave povprečnih cen določena stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki je znašala 20,3 %. Poleg tega je analiza ruskih izvoznih cen za druge trge tretjih držav pokazala, da je Rusija na nekaterih izmed svojih glavnih izvoznih trgov prodajala po cenah, ki so bile podobne cenam za Unijo ali včasih celo nižje, ter podprla sklep, da bi sedanja raven ruskih cen nelojalno znižala prodajne cene industrije Unije na trgu Unije.

(138)

Po dokončnem razkritju sta dva ruska proizvajalca izvoznika trdila, da ta stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen ni bila reprezentativna, saj je njun izvoz v Unijo domnevno zajemal nizkokakovostne izdelke, medtem ko so znatni delež domače prodaje industrije Unije predstavljali visokokakovostni izdelki, tj. cevi OCTG. Po mnenju družb bi bil rezultat izračuna nelojalnega nižanja prodajnih cen popolnoma drugačna stopnja, če bi se primerjale cene podobnih vrst izdelka.

(139)

V zvezi s tem se opozarja, da Komisija ni mogla primerjati cen po posameznih vrstah izdelka, ker so se zadevni ruski proizvajalci izvozniki odločili, da v preiskavi ne bodo sodelovali in niso predložili izpolnjenega vprašalnika, ki bi Komisiji omogočil, da bi pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen upoštevala domnevno različno mešanico izdelkov ruskih izvoznikov in domače prodaje industrije Unije.

(140)

Glede na podatke Eurostata se je obseg uvoza brezšivnih cevi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kot so opredeljene v členu 1(1) Uredbe (ES) št. 926/2009 (43), v obravnavanem obdobju zmanjšal za 34 %.

(141)

Tržni delež kitajskega uvoza se je zmanjšal s 5,7 % leta 2014 na 4,2 % v OPP.

(142)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(143)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 129, je bilo za proučitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije, uporabljeno vzorčenje.

(144)

Komisija je za analizo škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalci škode. V zvezi s tem se gospodarski položaj industrije Unije oceni na podlagi (a) makroekonomskih kazalcev, in sicer proizvodnje, proizvodne zmogljivosti, izkoriščenosti zmogljivosti, obsega prodaje, tržnega deleža in rasti, zaposlenosti, produktivnosti, višine dejanske stopnje dampinga in okrevanja od preteklega dampinga, za katere so bili podatki zbrani na ravni celotne industrije Unije, ter na podlagi (b) mikroekonomskih kazalcev, in sicer povprečne cene na enoto, stroškov na enoto, dobičkonosnosti, denarnega toka, naložb, donosnosti naložb in zmožnosti zbiranja kapitala, zalog in stroškov dela, za katere so bili podatki zbrani na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije.

(145)

Za določitev makroekonomskih kazalcev in zlasti podatkov, ki se nanašajo na nevzorčene proizvajalce Unije, so se uporabile vse razpoložljive informacije o industriji Unije, vključno z informacijami iz zahtevka, podatki, ki so jih proizvajalci Unije sporočili pred začetkom preiskave in po njem, ter izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(146)

Mikroekonomski kazalci so bili določeni na podlagi informacij, ki so jih v izpolnjenih vprašalnikih sporočili vzorčeni proizvajalci Unije.

(147)

Trendi proizvodnje, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti v Uniji so se v obravnavanem obdobju razvijali na naslednji način:

(148)

Obseg proizvodnje Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 23 %. Ob upoštevanju, da je proizvodna zmogljivost v tem obdobju ostala skoraj nespremenjena (nekoliko se je zmanjšala, in sicer za 3 %), se je zaradi zmanjšanja proizvodnje precej zmanjšala izkoriščenost zmogljivosti, in sicer za 14 odstotnih točk, s 63 % leta 2014 na 49 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Izkoriščenost zmogljivosti je leta 2015 in 2016 dosegla rekordno nizko raven (46 % oziroma 42 %). V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je povečala proizvodnja in s tem tudi stopnja izkoriščenosti zmogljivosti, vendar slednja še vedno znaša manj kot 50 %.

(149)

V prodajo proizvajalcev Unije je vključena prodaja prek trgovinskih družb. Prodaja prek povezanih družb je v obravnavanem obdobju predstavljala približno 17 % potrošnje Unije. Vendar če se ta obseg prodaje pozneje ponovno proda neodvisnim strankam na trgu Unije, se še vedno šteje kot del prodaje za namen določanja trendov v zvezi z obsegom prodaje, tržnim deležem in rastjo industrije Unije.

(150)

Trendi v zvezi z obsegom prodaje, tržnim deležem in rastjo so se v obravnavanem obdobju razvijali na naslednji način:

(151)

Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 10 %. Ta trend je sledil trendu potrošnje, zato je industrija Unije lahko ohranila svoj tržni delež, ki je v celotnem obravnavanem obdobju znašal približno 81 %. Vendar je to dosegla s precejšnjim znižanjem prodajnih cen, kar je povzročilo poslabšanje finančnih kazalcev, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

(152)

Ugotovljeno je bilo, da se je skupaj z zmanjšanjem proizvodnje in prodaje znižala tudi stopnja zaposlenosti v industriji Unije, in sicer za 18 % med letom 2014 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom. Vendar pa to zmanjšanje stopnje zaposlenosti ni povzročilo povečanja produktivnosti, ki se meri s proizvodnjo na zaposleno osebo na leto, saj je bilo zmanjšanje obsega proizvodnje v obravnavanem obdobju večje od zmanjšanja stopnje zaposlenosti. Kazalec produktivnosti se je izboljšal samo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kar je bilo povezano s povečanjem obsega proizvodnje v primerjavi z letom 2016, stopnja zaposlenosti pa se po njenem zmanjšanju leta 2015 ni spremenila.

(153)

Stopnja dampinga, ki je bila ugotovljena za uvoz iz Ukrajine, je znatna (glej uvodno izjavo 90). Glede na obseg, tržni delež in cene dampinškega uvoza iz Ukrajine, ki so obravnavani zgoraj, vpliva dejanske stopnje dampinga na industrijo Unije ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega. Ker so ukrajinski izvozniki nenehno nepošteno oblikovali cene, je bilo tudi nemogoče, da bi industrija Unije okrevala po preteklih dampinških praksah.

(154)

Povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji so se od leta 2014 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom znižale za 19 %. Znižanje cen kaže na trend splošnega manjšanja stroškov glavnih surovin in na poskuse prestrukturiranja stroškov, zaradi katerih so se zmanjšali stroški proizvajalcev Unije. Zaradi nadaljnjega nižanja prodajnih cen ruskih in ukrajinskih izvoznikov, ki so v obravnavanem obdobju nenehno nelojalno nižali prodajne cene industrije Unije, pa proizvajalci Unije niso mogli izkoristiti zmanjšanja stroškov, saj so morali prodajne cene znižati še bolj, kot je to dovoljevalo zmanjšanje stroškov, da bi obdržali svoj tržni delež.

(155)

V obravnavanem obdobju so se stroški industrije Unije zmanjšali za 9 %, kar je bilo veliko manj, kot so se znižale cene. Zato se je v obravnavanem obdobju dobičkonosnost industrije Unije znatno zmanjšala.

(156)

Denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije ter njihova zmožnost zbiranja kapitala so se v obravnavanem obdobju razvijali na naslednji način:

(157)

Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije je izražena tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izražen kot delež prihodkov od te prodaje. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 155, so bili proizvajalci Unije leta 2014 dobičkonosni, od leta 2015 naprej pa so imeli izgubo. V celotnem obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije zmanjšala s 6 % dobička na 6 % izgube.

(158)

Denarni tok, tj. sposobnost industrije, da sama financira svoje dejavnosti, je bil v obdobju 2014–2015 pozitiven, nato pa je leta 2016 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom po zmanjšanju dobičkonosnosti postal negativen.

(159)

Proizvajalci Unije so v celotnem obravnavanem obdobju še vedno lahko vlagali, vendar je razvoj dobičkonosnosti in denarnega toka negativno vplival tudi na raven naložb, ki se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 64 %. Poleg tega je donosnost naložb od leta 2015 v skladu s trendom dobičkonosnosti negativna.

(160)

Glede na navedeno je mogoče skleniti, da je bila finančna uspešnost vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom negativna.

(161)

Raven zalog vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 21 %. Razmerje zalog in obsega proizvodnje pa je v obravnavanem obdobju ostalo nespremenjeno (približno 3 %). Trend ravni zalog je v skladu s trendom obsega proizvodnje. Vendar se v tem primeru ta kazalec ne šteje za zelo pomembnega za oceno gospodarskega položaja proizvajalcev Unije, saj se brezšivne cevi običajno proizvajajo po naročilu.

(162)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju nekoliko zmanjšali, kar je del poskusa industrije Unije, da bi prestrukturirala svoje stroške. Ta kazalec je posebno pomemben, saj stroški dela predstavljajo več kot 25 % stroškov proizvodnje brezšivnih cevi.

(163)

Ob upoštevanju uvodnih izjav od 131 do 162 se sklene, da so bili proizvajalci Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v manj ugodnem položaju v primerjavi z letom 2014 in da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(164)

Preiskava je pokazala, da se je večina kazalcev škode v obravnavanem obdobju poslabšala. Obseg prodaje se je zmanjšal za 10 %, obseg proizvodnje za 23 %, stopnja izkoriščenosti zmogljivosti pa se je zmanjšala s 63 % na 49 %. Čeprav je industriji Unije uspelo ohraniti svojo raven tržnega deleža, in sicer približno 81 %, je to storila v škodo svoji dobičkonosnosti; dejansko so se prodajne cene v Uniji znatno znižale (-19 %). Čeprav si je industrija Unije prizadevala, da bi zmanjšala stroške proizvodnje (zmanjšala jih je za 9 %), ima od leta 2015 izgubo. Med letom 2014 (6,2 % dobička) in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom (6,0 % izgube) se je dobičkonosnost zmanjšala za 12,2 odstotne točke. Finančni kazalci, kot sta denarni tok in donosnost naložb, so se tudi spremenili iz pozitivnih leta 2014 v negativne v nadaljnjih letih in obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V istem obdobju so se naložbe zmanjšale za 64 %.

(165)

Nadaljevanje škode je posledica več dejavnikov, kot so zmanjšanje potrošnje Unije in znižanje izvoznih cen. Poleg tega pa so se cene Unije znižale zaradi dampinškega uvoza. Ukrajina je z nizkimi in dampinškimi cenami dejansko povečala svoj obseg izvoza v Unijo za 14 % ter v obravnavanem obdobju povečala svoj tržni delež za 27 %. En ukrajinski izvoznik je nelojalno znižal prodajne cene Unije za skoraj 30 %. V tej zelo kapitalsko intenzivni industriji je zmanjšanje obsega proizvodnje skupaj z znižanjem cen negativno vplivalo na dobičkonosnost.

(166)

Po dokončnem razkritju so vlada Ukrajine in dva ruska proizvajalca izvoznika navedli več dejavnikov, ki bi jih bilo treba tako kot druge dejavnike upoštevati pri analizi vzročne povezave med slabim položajem industrije Unije in uvozom iz zadevnih držav. Taki dejavniki naj bi bili zmanjšanje potrošnje Unije, domača konkurenca med proizvajalci Unije, slab izvoz proizvajalec Unije, presežna zmogljivost in visoki fiksni stroški družb Unije ter uvoz iz Belorusije.

(167)

Kot je priznano v uvodni izjavi 165, je nadaljevanje škode posledica več dejavnikov. Drugi dejavniki, razen zmanjšanja potrošnje, znižanja izvoznih cen in dampinškega uvoza, niso imeli pomembne vloge. Nizka stopnja izkoriščenosti zmogljivosti dejansko bolj izraža zmanjšanje proizvodnje kot presežno zmogljivost, pri čemer se je uvoz iz drugih tretjih držav na splošno zmanjšal. Tudi tržni deleži industrije Unije so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostali razmeroma stabilni. Trditev v zvezi s konkurenco med proizvajalci Unije ni bila utemeljena. Temelji zgolj na tem, da je vzorec proizvajalcev Unije predstavljal le 30 % proizvodnje EU in da bi zato bilo treba proučiti konkurenco med vzorčenimi in nevzorčenimi proizvajalci. To trditev bi bilo treba zavrniti, saj je v nasprotju z razlogi za uporabo vzorčenja. Komisija je dejansko proučila položaj vseh proizvajalcev Unije, vendar je – glede na veliko število proizvajalcev – proučitev nekaterih dejavnikov omejila na vzorec, ki je reprezentativen za celotno industrijo Unije. Zato ni treba proučiti učinka nevzorčenih proizvajalcev na družbe, ki so bile izbrane v vzorec.

(168)

Kot je pojasnjeno spodaj, se sklep o škodi v tem primeru vsekakor osredotoča zlasti na verjetno stanje industrije Unije v primeru razveljavitve ukrepov.

(169)

Po dokončnem razkritju sta vlada Ukrajine in eden od ukrajinskih proizvajalcev izvoznikov poudarila, da je bil tržni delež ukrajinskega izvoza v Unijo le 6-odstoten, pri čemer se v prihodnosti verjetno ne bo povečal zaradi domače potrošnje v Ukrajini in precejšnje diverzifikacije ukrajinskega izvoza, ki je pridobil nove trge.

(170)

V odgovor na navedeno bi bilo treba poudariti, da je sedanji 6-odstotni tržni delež že razlog za škodo industriji Unije, zlasti ob upoštevanju znatnega nelojalnega nižanja prodajnih cen. Poudariti bi bilo treba tudi, da se je ukrajinski uvoz v smislu obsega v obravnavanem obdobju povečal kljub veljavnim protidampinškim dajatvam.

(171)

Eden od ukrajinskih proizvajalcev izvoznikov, delno podprt tudi v stališču vlade Ukrajine, je dodatno trdil, da bi Komisija morala pri analizi ponovnega pojava škode upoštevati sporazum o skupnem podjetju, ki sta ga podpisala zadevni ukrajinski proizvajalec izvoznik in eden on največjih proizvajalcev zadevnega izdelka v Uniji. Po mnenju ukrajinskega proizvajalca bo imelo stanje tega sporazuma o skupnem podjetju znaten vpliv na obseg prihodnjega izvoza družbe v EU, distribucijske kanale in določitev cene.

(172)

Komisija se sklicuje na svoje izpodbijanje v uvodni izjavi 124.

(173)

Rusija je imela majhen obseg uvoza v EU, vendar je bilo ugotovljeno, da so njene cene tudi nelojalno znižale prodajne cene Unije. Izvedena je bila analiza verjetnega prihodnjega obsega izvoza iz te države v primeru razveljavitve ukrepov, kot je bilo opisano v uvodnih izjavah od 50 do 68. Pokazala je, da se bo uvoz iz Rusije verjetno povečal na ravni, ki so znatno večje od teh, doseženih v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(174)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 53 in 93, imata obe državi precejšnje neizkoriščene zmogljivosti in bosta v primeru razveljavitve ukrepov verjetno povečali uvoz po nizkih cenah, saj je trg Unije v smislu obsega in cen privlačen. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 56 in 108, bo trg Unije verjetno postal še privlačnejši zaradi 25-odstotne dajatve, ki so jo ZDA uvedle marca 2018 na uvoz izdelkov iz jekla, vključno z brezšivnimi cevmi. ZDA so eden izmed glavnih izvoznih trgov Rusije in Ukrajine, trg Unije pa bo verjetno postal cilj za vsaj del količin, ki se morda ne bodo mogle več prodati v ZDA.

(175)

Industrija Unije je še vedno ranljiva, njen položaj pa bi postal še težji, če bi ukrepi bili razveljavljeni. Ukrajinski dampinški uvoz po nizkih cenah bi se še naprej povečeval, ruski dampinški uvoz pa bi se verjetno ponovil v precejšnjem obsegu, zato bi se na trgu Unije cene še naprej nižale in izgubljal bi se obseg prodaje.

(176)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov proti Rusiji in Ukrajini v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih interesov. Upoštevati je treba, da se v prejšnjih preiskavah sprejetje ukrepov ni štelo za nasprotno interesu Unije. Poleg tega dejstvo, da je sedanja preiskava pregled, torej analiza dejanskega stanja, v katerem že veljajo protidampinški ukrepi, omogoča oceno kakršnega koli negativnega učinka sedanjih protidampinških ukrepov na zadevne strani.

(177)

Na podlagi tega je bilo proučeno, ali so kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škodljivega dampinga obstajali utemeljeni razlogi za sklep, da ohranitev ukrepov proti uvozu s poreklom iz Rusije in Ukrajine v tem konkretnem primeru ni v interesu Unije.

(178)

Kar zadeva interes Unije, bi se v primeru razveljavitve ukrepov gospodarski položaj industrije Unije, ki je že nestabilen in ki zdaj zagotavlja 13 000 delovnih mest v jeklarskem sektorju v zvezi z zadevnim izdelkom, nedvomno dodatno poslabšal.

(179)

Sodeloval ni noben uvoznik ali uporabnik, čeprav so bili vsi znani uvozniki in uporabniki (več kot 70 družb) obveščeni o začetku postopka in možnosti, da lahko sodelujejo kot zainteresirana stran.

(180)

Glede na ugotovitve iz prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepa se uvozniki oskrbujejo z brezšivnimi cevmi od različnih dobaviteljev iz več različnih držav, zato je vpliv nadaljevanja ukrepov za uvoz iz Rusije in Ukrajine omejen. Takrat je bilo tudi ugotovljeno, da je uvoznikom uspelo ohraniti dobičkonosnost, čeprav ukrepi veljajo že več let.

(181)

Kar zadeva uporabnike, pa se glede na ugotovitve iz prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepa in razpoložljive informacije zdi, da je delež brezšivnih cevi pri proizvodnih stroških uporabnikov precej majhen. Brezšivne cevi so na splošno del večjih projektov (toplotne cevi, plinovodi, zgradbe) in predstavljajo le omejen del teh projektov. Zato morebiten učinek nadaljevanja ukrepov na uporabnike predvidoma ne bo znaten.

(182)

Zaradi pomanjkanja sodelovanja zadevnih družb ni preverjenih podatkov in informacij, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da se je splošno stanje spremenilo.

(183)

Glede na navedeno se sklene, da ni tehtnih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi sedanjih protidampinških ukrepov.

(184)

Po dokončnem razkritju sta dva ruska proizvajalca izvoznika trdila, da bi nadaljevanje uvedenih ukrepov negativno vplivalo na številne potrošnike Unije (uporabnike) in omejilo konkurenco v Uniji. Zato so zadevne zainteresirane strani Komisijo pozvale, naj prouči podaljšanje ukrepov za obdobje, ki ni daljše od dveh let.

(185)

Komisija je proučila predlog omejenega podaljšanja ukrepov v interesu Unije. V zvezi s tem se opozarja, da je proučitev interesov Unije za namene protidampinških preiskav strogo postopkovno dejanje, za katerega sta potrebni uravnoteženost zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uporabnikov in potrošnikov, ter ocena zapletenih pravnih, ekonomskih in političnih dejavnikov (44). Komisija je opozorila, da je iz ocene interesa Unije, kar zadeva industrijo Unije, razvidno, da bi se že tako nestabilen gospodarski položaj industrije Unije dodatno poslabšal. Opozorila je tudi, da uvozniki in uporabniki niso sodelovali ter torej niso navedli, da bi podaljšanje sedanjih veljavnih ukrepov nanje negativno vplivalo. Glede na navedeno ni dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da bi omejitev uporabe ukrepov na dve leti interesu Unije bolj koristila kot uporaba ukrepov za celotno petletno obdobje, določeno v členu 11(2) osnovne uredbe. Na podlagi navedenega je Komisija zavrnila argument, ki sta ga predstavila dva ruska proizvajalca izvoznika.

(186)

Iz navedenega sledi, da je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe treba ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz brezšivnih cevi s poreklom iz Rusije in Ukrajine.

(187)

Zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je Komisija nameravala uvesti zadevne protidampinške ukrepe, dana pa jim je bila tudi možnost, da izrazijo svoje pripombe. Komisija ni prejela nobenih pripomb, zaradi katerih bi se spremenili zgornji sklepi.

(188)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036, ni predložil mnenja –

(1)

Svet je 18. septembra 2015 in 1. oktobra 2015 sprejel sklepa (EU, Euratom) 2015/1600 (1) in (EU, Euratom) 2015/1790 (2) o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2015 do 20. septembra 2020.

(2)

Zaradi konca mandata Stefana KÖRZELLA se je sprostilo mesto člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora –

(1)

Vsebina predlagane državljanske pobude z naslovom „USTAVIMO GOLJUFIJE in zlorabo SREDSTEV EU – z boljšim nadzorom nad odločitvami, izvajanjem in kaznimi“ se nanaša na naslednje: „Evropske institucije bi morale imeti pravico, da v tistih državah članicah EU, ki niso članice Evropskega tožilstva, uporabljajo okrepljen (tudi predhoden) nadzor in strožje sankcije.“

(2)

Cilji predlagane državljanske pobude se nanašajo na naslednje: „Evropske institucije bi morale imeti za preprečevanje in kaznovanje goljufij in zlorabe sredstev EU pravico do uporabe okrepljenega nadzora v državah članicah, ki niso del sodelovanja Evropskega tožilstva. To bi vključevalo predhodni nadzor nad odločitvami o financiranju in javnih naročilih na tveganih področjih. Predlagamo, da bi moral takšen poglobljen nadzor zajemati celovito raziskovanje vseh okoliščin in tudi objavo goljufivih dejanj in drugih kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom EU.“

(3)

V skladu s členom 3(2) Uredbe je bil ustanovljen državljanski odbor in imenovani sta bili kontaktni osebi, predlagana državljanska pobuda pa ni očitno žaljiva, neresna ali provokativna in ni v očitnem nasprotju z vrednotami Unije, kot so določene v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU).

(4)

Za izvajanje Pogodb se lahko sprejmejo pravni akti Unije:

(5)

Udeležba v okrepljenem sodelovanju, kot je okrepljeno sodelovanje, s katerim je bilo vzpostavljeno Evropsko javno tožilstvo, je prostovoljna izbira za vsako državo članico. Zato pravni akti Unije za namen izvajanja Pogodb načeloma ne bi smeli razlikovati med državami članicami izključno glede na njihovo udeležbo ali neudeležbo v okrepljenem sodelovanju. Vendar pa lahko pri izvajanju pravnih aktov Unije pride do razlikovanja med državami članicami, če je objektivno upravičeno, na primer, če bi ob upoštevanju vseh pomembnih elementov v praksi med državami članicami obstajala drugačna raven zaščite finančnih interesov Unije.

(6)

PEU krepi državljanstvo Unije in nadalje krepi demokratično delovanje Unije, tako da med drugim določa, da ima vsak državljan pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije prek evropske državljanske pobude.

(7)

Zato bi morali biti postopki in pogoji, potrebni za državljansko pobudo, jasni, preprosti, uporabniku prijazni in sorazmerni z naravo državljanske pobude, da bi spodbujali sodelovanje državljanov in prispevali k večji dostopnosti Unije.

(8)

Iz teh razlogov predlagana državljanska pobuda z naslovom „USTAVIMO GOLJUFIJE in zlorabo SREDSTEV EU – z boljšim nadzorom nad odločitvami, izvajanjem in kaznimi“ ne sodi očitno izven okvira pooblastil Komisije, da predlaga pravne akte Unije za namen izvajanja Pogodb v skladu s členom 4(2)(b), in bi jo bilo zato treba prijaviti. Izjave o podpori tej predlagani državljanski pobudi bi bilo treba zbrati, v kolikor je njen cilj, da Komisija predlaga pravne akte Unije za izvajanje Pogodb, ki ob krepitvi zaščite finančnih interesov Unije ne razlikujejo med državami članicami izključno glede na njihovo udeležbo ali neudeležbo v okrepljenem sodelovanju pri ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva –