27.3.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/1

---

UREDBA (EU) 2015/475 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. marca 2015

o zaščitnih ukrepih, določenih v Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Islandijo

(kodificirano besedilo)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v składu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Sveta (EGS) št. 2843/72 (3) je bila večkrat bistveno spremenjena (4). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)	Sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Islandijo (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil podpisan v Bruslju 22. julija 1972.

(3)	Treba je določiti podrobna pravila za izvajanje zaščitnih klavzul in previdnostnih ukrepov, določenih v členih 23 do 28 Sporazuma.

(4)	Za izvajanje dvostranskih zaščitnih klavzul Sporazuma so potrebni enotni pogoji za sprejetje zaščitnih ukrepov. Te ukrepe bi bilo treba sprejeti v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(5)	Komisija bi morala v ustrezno utemeljenih in nujnih primerih, povezanih z okoliščinami iz členov 25, 25a in 27 Sporazuma, ali v primeru izvoznih pomoči, ki imajo neposreden in takojšen učinek na trgovino, sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Komisija lahko sklene, da se za sprejemanje ukrepov, določenih v členih 23, 25, 25a in 27 Sporazuma, obrne na Skupni odbor, ustanovljen s Sporazumom med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Islandijo (v nadaljnjem besedilu: Sporazum). Komisija po potrebi sprejme zadevne ukrepe v skladu s postopkom pregleda iz člena 6(2) te uredbe.

Če Komisija sklene, da bo zadevo predložila Skupnemu odboru, o tem obvesti države članice.

Člen 2

1.   Komisija v primeru ravnanj, na podlagi katerih lahko Unija upravičeno uporabi ukrepe, določene v členu 24 Sporazuma, po preučitvi primera na lastno pobudo ali na zahtevo države članice odloči, ali so taka ravnanja združljiva s Sporazumom. Komisija po potrebi sprejme zaščitne ukrepe v skladu s postopkom pregleda iz člena 6(2) te uredbe.

2.   V primeru ravnanj, na podlagi katerih se lahko za Unijo uporabijo zaščitni ukrepi na podlagi člena 24 Sporazuma, Komisija po preučitvi primera odloči, ali so ta ravnanja združljiva z načeli, določenimi v Sporazumu. Komisija po potrebi oblikuje ustrezna priporočila.

Člen 3

V primeru ravnanj, na podlagi katerih lahko Unija upravičeno uporabi ukrepe, določene v členu 26 Sporazuma, se uporabljajo postopki, določeni z Uredbo Sveta (ES) št. 597/2009 (6) in Uredbo Sveta (ES) št. 1225/2009 (7).

Člen 4

1.   Kadar izredne okoliščine zahtevajo takojšnje ukrepanje v okoliščinah iz členov 25, 25a in 27 Sporazuma ali v primeru izvoznih pomoči, ki imajo neposreden in takojšen učinek na trgovino, lahko Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 6(2) te uredbe ali, v nujnih primerih, v skladu s členom 6(3) te uredbe sprejme previdnostne ukrepe, določene v točki (e) člena 28(3) Sporazuma.

2.   Kadar država članica od Komisije zahteva, da ukrepa, ta sprejme odločitev v največ petih delovnih dneh po prejemu zahteve.

Člen 5

Komisija je odgovorna za obveščanje skupnega odbora s strani Unije v skladu s členom 28(2) Sporazuma.

Člen 6

1.   Komisiji pomaga Odbor za zaščitne ukrepe, ustanovljen s členom 4(1) Uredbe Sveta (ES) št. 260/2009 (8). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.

Člen 7

Komisija vključi informacije o izvajanju te uredbe v svoje polletno poročilo o uporabi in izvajanju ukrepov trgovinske zaščite, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 22a Uredbe (ES) št. 1225/2009.

Člen 8

Uredba (EGS) št. 2843/72 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 9

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  Mnenje z dne 10. decembra 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 2. marca 2015.

(3)  Uredba Sveta (EGS) št. 2843/72 z dne 19. decembra 1972 o zaščitnih ukrepih, določenih v Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Islandijo (UL L 301, 31.12.1972, str. 162).

(4)  Glej Prilogo I.

(5)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(6)  Uredba Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 188, 18.7.2009, str. 93).

(7)  Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51).

(8)  Uredba Sveta (ES) št. 260/2009 z dne 26. februarja 2009 o skupnih pravilih za uvoz (UL L 84, 31.3.2009, str. 1).

---

---

---

27.3.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/6

---

UREDBA (EU) 2015/476 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. marca 2015

o ukrepih, ki jih Unija lahko uvede na podlagi poročila, ki ga sprejme Organ STO za reševanje sporov v zvezi s protidampinškimi in protisubvencijskimi zadevami

(kodificirano besedilo)

EVROPSKI PARLAMET IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Sveta (ES) št. 1515/2001 (3) je bila večkrat bistveno spremenjena (4). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)	Z Uredbo Sveta (ES) št. 1225/2009 (5) so bila določena skupna pravila za zaščito pred dampinškim uvozom iz držav, ki niso članice Evropske unije.

(3)	Z Uredbo Sveta (ES) št. 597/2009 (6) so bila določena skupna pravila za zaščito pred subvencioniranim uvozom iz držav, ki niso članice Evropske unije.

(4)	V skladu s sporazumom iz Marakeša o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO) je bil dosežen Dogovor o pravilih in postopkih reševanja sporov (DSU). V skladu z DSU je bil ustanovljen organ STO za reševanje sporov (DSB).

(5)	Z namenom, da se Uniji dovoli, da, kadar meni, da je to primerno, ukrep, uveden na podlagi Uredbe (ES) št. 1225/2009 ali Uredbe (ES) št. 597/2009, uskladi s priporočili in odločitvami iz poročila, ki ga je sprejel DSB, bi bilo treba uvesti posebne določbe.

(6)

Komisija lahko meni, da je primerno razveljaviti, spremeniti ali sprejeti druge posebne ukrepe glede ukrepov, uvedenih v skladu z Uredbo (ES) št. 1225/2009 ali Uredbo (ES) št. 597/2009, vključno z ukrepi, ki niso bili predmet reševanja sporov po DSU, da bi se upoštevale pravne razlage iz poročila, ki ga je sprejel DSB. Poleg tega bi bilo treba Komisiji omogočiti, da lahko, kadar je to primerno, take ukrepe opusti ali preuči.

(7)

Sklicevanje na DSU ni časovno omejeno. Priporočila v poročilih, ki jih je sprejel DSB, veljajo samo za naprej. Zato je primerno opredeliti, da vsak ukrep, uveden na podlagi te uredbe, učinkuje od dneva začetka njegove veljavnosti, razen če je določeno drugače, in zato ni podlaga za povračilo dajatev, pobranih pred tem datumom.

(8)	Za izvajanje te uredbe so potrebni enotni pogoji za uvedbo ukrepov na podlagi poročila, ki ga v zvezi s protidampinškimi in protisubvencijskimi zadevami sprejme DSB. Te ukrepe bi bilo treba sprejeti v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(9)	V primeru opustitve ukrepov za omejen čas bi bilo treba glede na učinke takih ukrepov uporabiti svetovalni postopek –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Kadar koli DSB sprejme poročilo o ukrepu Unije, ki je uveden v skladu z Uredbo (ES) št. 1225/2009, Uredbo (ES) št. 597/2009 ali to uredbo (v nadaljnjem besedilu: sporni ukrep), lahko Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 4(3) uvede enega ali več naslednjih ukrepov, za katere meni, da so ustrezni:

(a)	prekliče ali spremeni sporni ukrep ali

(b)	sprejme katere koli druge posebne izvedbene ukrepe, za katere meni, da so v danih okoliščinah ustrezni, da bi Unija izpolnjevala priporočila in odločitve iz poročila.

2.   Za namene uvedbe ukrepa iz odstavka 1 lahko Komisija zainteresirane strani pozove, naj predložijo vse potrebne informacije za dopolnitev informacij, pridobljenih med preiskavo, na podlagi katere je bil sprejet sporni ukrep.

3.   V kolikor je primerno opraviti pregled pred uvedbo ukrepov iz odstavka 1 ali ob njej, takšen pregled začne Komisija. Potem ko Komisija sklene, da bo začela pregled, državam članicam posreduje informacije.

4.   V kolikor je primerno opustiti sporni ali spremenjeni ukrep, takšno opustitev za omejen čas odobri Komisija v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 4(2).

Člen 2

1.   Komisija lahko uvede tudi kateri koli ukrep iz člena 1(1), da se upoštevajo pravne razlage iz poročila, ki ga je sprejel DSB v zvezi z nespornim ukrepom, če meni, da je to primerno.

2.   Za namene uvedbe ukrepa iz odstavka 1 lahko Komisija zainteresirane strani pozove, naj predložijo vse potrebne informacije za dopolnitev informacij, pridobljenih med preiskavo, na podlagi katere je bil sprejet nesporni ukrep.

3.   V kolikor je primerno opraviti pregled pred uvedbo ukrepa iz odstavka 1 ali ob njej, takšen pregled začne Komisija. Potem ko Komisija sklene, da bo začela pregled, državam članicam posreduje informacije.

4.   V kolikor je primerno opustiti nesporni ali spremenjeni ukrep, takšno opustitev za omejen čas odobri Komisija v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 4(2).

Člen 3

Vsak ukrep, uveden na podlagi te uredbe, učinkuje od dneva začetka njegove veljavnosti in ni podlaga za povračilo dajatev, pobranih pred tem dnem, razen če je določeno drugače.

Člen 4

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 15(1) Uredbe (ES) št. 1225/2009. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 5

Komisija vključi informacije o izvajanju te uredbe v svoje letno poročilo o uporabi in izvajanju ukrepov trgovinske zaščite, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 22a Uredbe (ES) št. 1225/2009.

Člen 6

Uredba (ES) št. 1515/2001 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 7

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  Mnenje z dne 10. decembra 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 2. marca 2015.

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 1515/2001 z dne 23. julija 2001 o ukrepih, ki jih Skupnost lahko uvede na podlagi poročila, ki ga sprejme Organ STO za reševanje sporov v zvezi s protidampinškimi in protisubvencijskimi zadevami (UL L 201, 26.7.2001, str. 10).

(4)  Glej Prilogo I.

(5)  Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51).

(6)  Uredba Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 188, 18.7.2009, str. 93).

(7)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

---

---

---

27.3.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/11

---

UREDBA (EU) 2015/477 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. marca 2015

o ukrepih, ki jih lahko sprejme Unija v zvezi s kombiniranim učinkom protidampinških ali protisubvencijskih ukrepov z zaščitnimi ukrepi

(kodificirano besedilo)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Sveta (ES) št. 452/2003 (2) je bila bistveno spremenjena (3). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)	Z Uredbo Sveta (ES) št. 1225/2009 (4) so bila določena skupna pravila za zaščito pred dampinškim uvozom iz držav, ki niso članice Unije.

(3)	Z Uredbo Sveta (ES) št. 597/2009 (5) so bila določena skupna pravila za zaščito pred subvencioniranim uvozom iz držav, ki niso članice Unije.

(4)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 260/2009 (6) in Uredbo Sveta (ES) št. 625/2009 (7) so bila določena skupna pravila za sprejetje zaščitnih ukrepov proti uvozu iz določenih držav, ki niso članice Unije. Zaščitni ukrepi imajo lahko obliko tarifnih ukrepov, ki se uporabljajo bodisi za celoten uvoz bodisi za tisti uvoz, ki presega vnaprej določeno količino. Taki zaščitni ukrepi pomenijo, da blago lahko vstopi na trg Unije po plačilu ustreznih dajatev.

(5)

Za uvoz določenega blaga lahko veljajo tako protidampinški ali protisubvencijski ukrepi na eni strani ter zaščitni tarifni ukrepi na drugi strani. Cilj prvih ukrepov je odpraviti izkrivljanje razmer na trgu, ki jih povzročajo nelojalne trgovinske prakse, medtem ko je cilj zaščitnih tarifnih ukrepov odgovor na močno povečan uvoz.

(6)

Vendar pa bi kombinacija protidampinških ali protisubvencijskih ukrepov z zaščitnimi tarifnimi ukrepi za en in isti izdelek lahko imela učinek, ki je večji od predvidenega ali zaželenega v smislu politike in ciljev trgovinske zaščite Unije. Zlasti bi taka kombinacija ukrepov lahko za določene proizvajalce izvoznike, ki si prizadevajo izvažati v Unijo pomenila nezaželeno preveliko obremenitev, kar lahko ima za posledico zavrnitev dostopa na trg Unije.

(7)	Posledično se proizvajalcem izvoznikom, ki si prizadevajo izvažati v Unijo, ne bi smelo nalagati nezaželene prevelike obremenitve in bi morali imeti še naprej dostop do trga Unije.

(8)

Zato je zaželeno, da se zagotovi možnost uresničevanja ciljev zaščitnih tarifnih ukrepov in protidampinških in/ali protisubvencijskih ukrepov, ne da bi se zadevnim proizvajalcem izvoznikom zavrnil dostop do trga Unije. Zato bi bilo treba uvesti posebne določbe, ki Komisiji omogočajo, da sprejme, če meni, da je to primerno, ukrepe za zagotovitev, da kombinacija protidampinških ali protisubvencijskih ukrepov z zaščitnimi tarifnimi ukrepi za enak proizvod nima takega učinka.

(9)

Čeprav se lahko predvidi hkratna uporaba tako zaščitne carine kot protidampinških ali protisubvencijskih ukrepov za enak proizvod, pa ni vedno mogoče vnaprej določiti točnega trenutka, v katerem se to lahko zgodi. Zato bi morala biti Komisija sposobna ukrepati v takih razmerah na način, ki bi za vse zadevne subjekte zagotavljal zadostno predvidljivost in pravno varnost.

(10)

Komisija lahko meni, da je primerno spremeniti, opustiti ali odpraviti protidampinške in/ali protisubvencijske ukrepe, ali predvideti popolno ali delno izvzetje od vseh protidampinških ali izravnalnih carin, ki bi jih bilo treba drugače plačati, ali sprejeti katere koli druge posebne ukrepe. Vsako opustitev ali spremembo ali izvzetje od protidampinških ali protisubvencijskih ukrepov bi bilo treba odobriti samo za omejeno časovno obdobje.

(11)	Vsi ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe, bi se morali uporabljati od dneva začetka njihove veljavnosti, razen če je v njih določeno drugače, in zato ne bi smeli biti podlaga za povračilo dajatev, pobranih pred tem dnem.

(12)	Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (8) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Kadar Komisija meni, da bi kombinacija protidampinških ali protisubvencijskih ukrepov z zaščitnimi tarifnimi ukrepi za enak uvoz lahko imela večji učinek od želenega v smislu politike trgovinske zaščite Unije, lahko v skladu s postopkom pregleda iz člena 3(2) sprejme tiste izmed naslednjih ukrepov, za katere meni, da so ustrezni:

(a)	ukrepi za spremembo, opustitev ali odpravo obstoječih protidampinških in/ali protisubvencijskih ukrepov;

(b)	ukrepi za popolno ali delno izvzetje uvoza iz protidampinških ali izravnalnih carin, ki bi jih bilo treba drugače plačati;

(c)	vsi drugi posebni ukrepi, ki se štejejo za primerne glede na okoliščine.

2.   Vsaka sprememba, opustitev ali izvzetje na podlagi odstavka je 1 časovno omejena in se uporablja samo, če veljajo ustrezni zaščitni ukrepi.

Člen 2

Vsak ukrep, sprejet na podlagi te uredbe, se uporablja od dneva začetka njegove veljavnosti. Ne daje podlage za povračilo dajatev, ki so bile pobrane pred tem dnem, razen če je v navedenem ukrepu določeno drugače.

Člen 3

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 15(1) Uredbe (ES) št. 1225/2009. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 4

Uredba (ES) št. 452/2003 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 5

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 2. marca 2015.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 452/2003 z dne 6. marca 2003 o ukrepih, ki jih lahko sprejme Skupnost v zvezi s kombiniranim učinkom protidampinških ali protisubvencijskih ukrepov z zaščitnimi ukrepi (UL L 69, 13.3.2003, str. 8).

(3)  Glej Prilogo I.

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51).

(5)  Uredba Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 188, 18.7.2009, str. 93).

(6)  Uredba Sveta (ES) št. 260/2009 z dne 26. februarja 2009 o skupnih pravilih za uvoz (UL L 84, 31.3.2009, str. 1).

(7)  Uredba Sveta (ES) št. 625/2009 z dne 7. julija 2009 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 185, 17.7.2009, str. 1).

(8)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

---

---

---

27.3.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/16

---

UREDBA (EU) 2015/478 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. marca 2015

o skupnih pravilih za uvoz

(kodificirano besedilo)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Sveta (ES) št. 260/2009 je bila večkrat (3) bistveno spremenjena (4). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)	Skupna trgovinska politika bi morala temeljiti na enotnih načelih.

(3)	Evropska skupnost je sklenila Sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO). Priloga 1A k navedenemu sporazumu vsebuje med drugim Splošni sporazum o carinah in trgovini iz leta 1994 (GATT 1994) in Sporazum o zaščitnih ukrepih.

(4)	Sporazum o zaščitnih ukrepih pojasnjuje in utrjuje discipline GATT 1994, predvsem tiste iz člena XIX. Navedeni sporazum zahteva odpravo zaščitnih ukrepov, ki niso v skladu s temi pravili, kakršni so prostovoljne omejitve izvoza, tržne ureditve ter vsi drugi podobni uvozni in izvozni ukrepi.

(5)	Sporazum o zaščitnih ukrepih obravnava tudi izdelke iz premoga in jekla. Skupna pravila za uvoz, predvsem, kar zadeva zaščitne ukrepe, zato veljajo tudi za te izdelke, brez omejevanja morebitnih ukrepov v zvezi z izvajanjem kakega sporazuma, ki zadeva samo izdelke iz premoga in jekla.

(6)	Tekstilni izdelki, ki jih obravnava Uredba Sveta (ES) št. 517/94 (5), so deležni posebne obravnave na ravni Unije in na mednarodni ravni. Zato bi morali biti izključeni iz področja uporabe te uredbe.

(7)	Države članice bi morale obvestiti Komisijo o vsaki nevarnosti zaradi uvoznih trendov, ki bi lahko zahtevala nadzor Unije ali uporabo zaščitnih ukrepov.

(8)	V takih primerih bi morala Komisija pregledati pogoje in okoliščine, v katerih se uvaža, uvozne trende, različne vidike gospodarskih in trgovinskih situacij in, kjer je to primerno, ukrepe, ki jih je treba uporabiti.

(9)

V primerih, pri katerih se izvaja predhodni nadzor Unije, bi bilo treba za sprostitev izdelkov v prosti promet zahtevati predložitev listine o nadzoru, ki izpolnjuje enotna merila. Organi držav članic bi morali izdati ta dokument v določenem roku na zahtevo uvoznika, vendar pa uvoznik s tem ne bi pridobil nikakršne pravice do uvoza. Ta nadzorni dokument bi torej moral biti veljaven samo, dokler uvozna pravila ostanejo nespremenjena.

(10)	Države članice in Komisija bi si morale čim bolj izmenjevati informacije, ki izhajajo iz nadzora Unije.

(11)	V pristojnosti Komisije je, da sprejme zaščitne ukrepe, ki jih zahtevajo interesi Unije. Ti interesi bi se morali obravnavati kot celota in bi morali obsegati predvsem interese proizvajalcev, uporabnikov in potrošnikov.

(12)

Zaščitni ukrepi proti članici STO so lahko upoštevani samo, če se zadevni izdelek uvaža v Unijo v tako zelo povečanih količinah in pod takimi pogoji in v takih okoliščinah, da povzroča ali grozi, da bo povzročil resno škodo proizvajalcem Unije, ki delajo enake ali neposredno konkurenčne izdelke, razen če mednarodne obveze dovoljujejo odstopanje od tega pravila.

(13)	Treba bi bilo opredeliti izraze „resna škoda“, „grožnja resne škode“ in „proizvajalci Unije“ ter opredeliti natančna merila za določanje škode.

(14)	Pred uporabo vsakršnih zaščitnih ukrepov bi morala biti izvedena preiskava, vendar pa lahko Komisija v nujnih primerih uvede začasne ukrepe.

(15)	Obstajati bi morale podrobne določbe o začetku preiskav, preverjanj in pregledov, dostopa držav izvoznic in udeleženih strank do zbranih informacij, zaslišanj vpletenih strank in dajanju priložnosti tem strankam, da predstavijo svoja stališča.

(16)	Določbe o preiskavah v tej uredbi ne posegajo v pravila Unije ali nacionalna pravila, ki se nanašajo na poslovno skrivnost.

(17)	Prav tako je treba določiti roke za začetek preiskav in ugotavljanje, ali so ukrepi primerni ali ne, kar naj omogoča, da se tako ugotavljanje opravi hitro in se tako poveča pravna varnost vpletenih gospodarskih subjektov.

(18)	V primerih, pri katerih so zaščitni ukrepi v obliki kvot, raven kvote slednjih ne bi smela biti določena niže, kakor znaša povprečna raven uvoza v reprezentativnem obdobju vsaj treh let.

(19)

V primerih, pri katerih se kvota deli med države dobaviteljice, se vsaka kvota lahko določi s sporazumom z državami samimi ali pa tako, da se kot osnova vzame raven uvoza v reprezentativnem obdobju. Kljub temu pa bi morala biti mogoča odstopanja od teh pravil, kjer gre za resno škodo in nesorazmerno povečanje uvoza, pod pogojem, da se izvedejo ustrezna posvetovanja v okviru Odbora za zaščitne ukrepe pri STO.

(20)	Določeno bi moralo biti maksimalno trajanje zaščitnih ukrepov in opredeljene bi morale biti posebne določbe glede podaljševanja, postopne liberalizacije in ponovnega pregleda takih ukrepov.

(21)	Treba bi bilo določiti okoliščine, v katerih bi morali biti izdelki, ki prihajajo iz države v razvoju, ki je članica STO, izvzeti iz zaščitnih ukrepov.

(22)

Nadzor ali zaščitni ukrepi, ki so omejeni na eno ali več regij v Uniji, se lahko izkažejo za primernejše od ukrepov, ki veljajo za celo Unijo. Vendar pa bi bilo treba take ukrepe dovoljevati samo izjemoma in v primerih, pri katerih ni druge možnosti. Treba je zagotoviti, da so taki ukrepi začasni in povzročajo kar najmanj motenj v delovanju notranjega trga.

(23)	Zaradi enotnosti uvoznih pravil bi bilo treba formalnosti, ki naj jih izvajajo uvozniki, poenostaviti in poenotiti ne glede na to, kje se blago carini. Zato je zaželeno zagotoviti, da se vse formalnosti izvajajo ob uporabi obrazcev, ki ustrezajo primerkom, priloženim tej uredbi.

(24)	Listine o nadzoru, ki se izdajajo v zvezi z nadzorom Unije, bi morale veljati po vsej Uniji ne glede na to, katera država članica jih je izdala.

(25)	Za izvajanje te uredbe so potrebni enotni pogoji za sprejetje začasnih in dokončnih zaščitnih ukrepov ter za uvedbo predhodnih nadzornih ukrepov. Te ukrepe bi morala Komisija sprejeti v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(26)

Za sprejetje nadzornih in začasnih ukrepov bi bilo glede na učinke takih ukrepov in njihovo zaporedno logiko v zvezi s sprejetjem dokončnih zaščitnih ukrepov ustrezno uporabiti svetovalni postopek. Kadar bi zamuda pri uvedbi ukrepov povzročila škodo, ki bi jo bilo težko popraviti, mora Komisija imeti možnost sprejeti začasne ukrepe, ki se začnejo uporabljati takoj –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNA NAČELA

Člen 1

1.   Ta uredba se uporablja za uvoz izdelkov s poreklom iz tretjih držav, razen za:

(a)	tekstilne izdelke, ki so predmet posebnih uvoznih pravil iz Uredbe (ES) št. 517/94;

(b)	izdelke, ki izvirajo v določenih tretjih državah, navedenih v Uredbi Sveta (ES) št. 625/2009 (7).

2.   Izdelki iz odstavka 1 se v Unijo uvažajo prosto in brez poseganja v zaščitne ukrepe, ki so lahko sprejeti v skladu s poglavjem V, zato niso predmet količinskih omejitev.

POGLAVJE II

POSTOPEK OBVEŠČANJA IN POSVETOVANJA V UNIJI

Člen 2

Države članice obvestijo Komisijo, če se pojavijo uvozni trendi, ki zahtevajo nadzorne ali zaščitne ukrepe. Ta informacija vsebuje dosegljive dokaze, določene na podlagi meril iz člena 9. Komisija takoj predloži to informacijo vsem državam članicam.

Člen 3

1.   Komisiji pomaga Odbor za zaščitne ukrepe. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

5.   Pri uporabi pisnega postopka na podlagi člena 3(5) Uredbe (EU) št. 182/2011 za sprejetje dokončnih ukrepov na podlagi člena 16 te uredbe, se takšen postopek zaključi brez izida, kadar v roku, ki ga določi predsednik, tako odloči predsednik ali to zahteva večina članov odbora, kot je opredeljena v členu 5(1) Uredbe (EU) št. 182/2011. Pri uporabi pisnega postopka v drugih primerih, ko je v odboru potekala razprava o osnutku ukrepa, se takšen postopek zaključi brez izida, kadar v roku, ki ga določi predsednik, tako odloči predsednik ali to zahteva navadna večina članov odbora. Pri uporabi pisnega postopka v drugih primerih, ko v odboru ni bilo razprave o osnutku ukrepa, se takšen postopek zaključi brez izida, kadar v roku, ki ga določi predsednik, tako odloči predsednik ali to zahteva vsaj četrtina članov odbora.

POGLAVJE III

PREISKOVALNI POSTOPEK UNIJE

Člen 4

1.   Brez poseganja v člen 7 se preiskovalni postopek Unije opravi pred uporabo vsakega zaščitnega ukrepa.

2.   Na podlagi dejavnikov iz člena 9 se s preiskavo ugotavlja, ali uvoz zadevnih izdelkov povzroča oziroma grozi, da bo povzročil resno škodo zadevnim proizvajalcem Unije.

3.   Uporabijo se naslednje opredelitve:

(a)	„resna škoda“ pomeni znatno splošno poslabšanje položaja proizvajalcev Unije;

(b)	„grožnja resne škode“ pomeni resno škodo, ki je neizogibna;

(c)	„proizvajalci Unije“ pomenijo celoto vseh proizvajalcev enakih ali neposredno konkurenčnih izdelkov, ki delujejo na ozemlju Unije, ali tistih, katerih skupna proizvodnja enakih ali neposredno konkurenčnih izdelkov predstavlja najpomembnejši del skupne proizvodnje teh izdelkov v Uniji.

Člen 5

1.   Kadar Komisija meni, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek preiskave, jo začne v enem mesecu po dnevu prejema informacij s strani države članice in objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije. To obvestilo:

(a)	vsebuje povzetek prejetih informacij in zahteva, naj se vse zadevne informacije sporočijo Komisiji;

(b)	določi rok, v katerem lahko udeležene stranke pisno sporočijo svoja stališča in predložijo informacije, če naj se ta stališča in informacije upoštevajo pri preiskavi;

(c)	določi rok, v katerem lahko udeležene stranke zaprosijo za zaslišanje pri Komisiji v skladu z odstavkom 4.

Komisija začne preiskavo, pri čemer deluje v sodelovanju z državami članicami.

Komisija informacije o analizi informacij običajno državam članicam posreduje v 21 dneh od dneva, ko informacije prejme.

2.   Komisija si prizadeva pridobiti vse informacije, ki se ji zdijo potrebne, in kadar je to po njenem mnenju primerno, potem ko o tem obvesti države članice, te informacije poskuša preveriti pri uvoznikih, trgovcih, posrednikih, proizvajalcih, trgovinskih združenjih in organizacijah.

Komisiji pri izvajanju te naloge pomaga osebje države članice, na katere ozemlju se navedeno preverjanje izvaja, če navedena država članica tako želi.

3.   Države članice Komisiji na njeno zahtevo in v skladu s postopki, ki jih Komisija določi, zagotovijo informacije, s katerimi razpolagajo, o razvoju dogodkov na trgu preiskovanega izdelka.

4.   Udeležene stranke, ki so se javile v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1, in predstavniki države izvoznice lahko na pisno zahtevo pregledajo vse informacije, ki so bile dostavljene Komisiji v zvezi s preiskavo, razen internih dokumentov, ki so jih pripravili organi Unije ali njenih držav članic, če so te informacije pomembne za predstavitev njihovega primera in če niso zaupne v smislu člena 8 in če jih Komisija uporablja v preiskavi.

Udeležene stranke, ki so se javile, lahko sporočijo svoja stališča o zadevnih informacijah Komisiji. Ta stališča se lahko upoštevajo, če so podkrepljena z zadostnimi dokazi.

5.   Komisija lahko udeležene stranke zasliši. Te stranke morajo biti zaslišane, kadar so vložile pisno zahtevo v roku, ki je naveden v obvestilu, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, pri čemer dokažejo, da bo izid preiskave verjetno vplival nanje in da obstajajo posebni razlogi, zaradi katerih morajo biti zaslišane ustno.

6.   Ko se informacije ne dostavijo v rokih, ki jih določa ta uredba ali Komisija na podlagi te uredbe, ali je preiskava bistveno ovirana, je mogoče priti do ugotovitev tudi samo na podlagi razpoložljivih dejstev. Kadar Komisija ugotovi, da je kaka udeležena stranka ali tretja stranka dostavila napačne ali zavajajoče informacije, navedene informacije zanemari in uporabi razpoložljiva dejstva.

7.   Kadar Komisija oceni, da ni zadostnih dokazov, ki bi upravičevali preiskavo, o svoji odločitvi obvesti države članice v enem mesecu od dneva prejema informacij s strani držav članic.

Člen 6

1.   Ob koncu preiskave Komisija predloži odboru poročilo o rezultatih.

2.   Kadar Komisija v devetih mesecih po začetku preiskave oceni, da nadzorni ali zaščitni ukrepi Unije niso potrebni, se preiskava v enem mesecu zaključi. Komisija preiskavo zaključi v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 3(2).

3.   Če Komisija oceni, da so nadzorni ali zaščitni ukrepi Unije potrebni, sprejme potrebne odločitve v skladu s poglavjema IV in V najpozneje devet mesecev po začetku preiskave. V izjemnih okoliščinah se lahko ta rok podaljša za največ dva meseca; po tem Komisija objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije z navedbo trajanja podaljšanja in s povzetkom razlogov za podaljšanje.

Člen 7

1.   Določbe tega poglavja v nobenem trenutku ne izključujejo izvajanja nadzornih ukrepov v skladu s členi 10 do 14 ali začasnih zaščitnih ukrepov v skladu s členi 15, 16 in 17.

Začasni zaščitni ukrepi se uporabljajo:

(a)	v kritičnih okoliščinah, kjer bi odlašanje povzročilo škodo, ki bi jo bilo težko popraviti, zaradi česar je potrebno takojšnje ukrepanje, in

(b)	kadar predhodna ugotovitev daje jasne dokaze, da je povečani uvoz povzročil resno škodo ali pa grozi, da jo bo povzročil.

Trajanje teh ukrepov ne presega 200 dni.

2.   Začasni zaščitni ukrepi imajo obliko povečanja obstoječe ravni carine, ne glede, ali znaša ta nič ali več, če je verjetno, da bo to preprečilo ali popravilo resno škodo.

3.   Komisija takoj izvede vse še potrebne preiskovalne ukrepe.

4.   Če bi bili začasni zaščitni ukrepi odpravljeni, ker ni resne škode ali grožnje resne škode, se carine, zbrane na podlagi začasnih ukrepov, avtomatično vrnejo v najkrajšem možnem času. Uporabi se postopek, določen v členu 235 in naslednjih členih Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (8).

Člen 8

1.   Informacije, prejete v skladu s to uredbo, se uporabijo samo za namene, zaradi katerih so bile zahtevane.

2.   Komisija in države članice, kakor tudi njihovi uradniki, ne razkrijejo nobene informacije zaupne narave, ki so jo prejeli na podlagi te uredbe, ali informacije, ki jim je bila zaupno predložena, če jim oseba, ki je takšne informacije predložila, tega izrecno ne dovoli.

3.   Vsaka zahteva za zaupnost navaja razloge, zaradi katerih so informacije zaupne.

Vendar, če se izkaže, da zahteva za zaupnost ni upravičena, in če predložitelj informacije ne želi niti objaviti niti dovoliti njenega razkritja v splošnem niti kot povzetek, se zadevne informacije lahko zanemarijo.

4.   Informacije se v vsakem primeru štejejo kot zaupne, če je verjetno, da bi njihovo razkritje bistveno škodovalo predložitelju ali viru takih informacij.

5.   Odstavki 1 do 4 ne izključujejo sklicevanja organov Unije na splošne informacije in predvsem na razloge, na katerih temeljijo odločitve, sprejete na podlagi te uredbe. Vendar ti organi upoštevajo zakonite interese zadevnih pravnih in fizičnih oseb, da se njihove poslovne skrivnosti ne bi smele razkriti.

Člen 9

1.   Raziskava uvoznih trendov, pogojev, v katerih se ta uvoz izvaja, in iz tega uvoza izhajajoče resne škode ali grožnje resne škode za proizvajalce Unije obravnava zlasti naslednje dejavnike:

(a)	količino uvoza, zlasti kadar je prišlo do bistvenega povečanja, bodisi v absolutnem smislu bodisi relativno glede na proizvodnjo ali potrošnjo v Uniji;

(b)	ceno uvoza, zlasti kadar je prišlo do znatno nelojalnega nižanja cen v primerjavi s ceno enakega izdelka v Uniji;

(c)

posledični učinek na proizvajalce Unije, kakor je razviden iz trendov nekaterih ekonomskih dejavnikov, kakršni so: — proizvodnja, — izkoriščenost zmogljivosti, — zaloge, — prodaja, — tržni delež, — cene (tj. znižanje cen ali preprečitev zvišanja cen, do katerega bi sicer v normalnem primeru prišlo), — dobički, — donos vloženega kapitala, — denarni tok, — zaposlenost;

(d)	druge dejavnike poleg uvoznih trendov, ki povzročajo ali so morda povzročili škodo zadevnim proizvajalcem Unije.

2.   Kadar se domneva nevarnost resne škode, Komisija tudi razišče, ali je jasno predvidljivo, da se bo neka situacija verjetno razvila v dejansko škodo.

V tej zvezi se lahko upoštevajo dejavniki, kakršni so:

(a)	stopnja rasti izvoza v Unijo;

(b)	izvozna zmogljivost v državi porekla ali izvoza, kakršna je ali pa verjetno bo v predvidljivi prihodnosti, in verjetnost, da se bo ta zmogljivost uporabila za izvažanje v Unijo.

POGLAVJE IV

NADZOR

Člen 10

1.   Kadar uvozni trend izdelka s poreklom iz tretje države, obravnavan v tej uredbi, grozi, da bo povzročil škodo proizvajalcem Unije, in kadar interesi Unije tako zahtevajo, je lahko, če je to primerno, uvoz tega izdelka predmet:

(a)	naknadnega nadzora Unije, ki se izvaja v skladu z določbami iz sklepa iz odstavka 2;

(b)	predhodnega nadzora Unije, ki se izvaja v skladu s členom 11.

2.   Sklep o uvedbi nadzora sprejme Komisija z izvedbenimi akti v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 3(2).

3.   Trajanje veljavnosti nadzornih ukrepov je omejeno. Če ni določeno drugače, prenehajo veljati ob koncu drugega šestmesečnega obdobja, ki sledi šestmesečnemu obdobju po njihovi uvedbi.

Člen 11

1.   Izdelki, ki so predmet predhodnega nadzora Unije, se lahko sprostijo v prosti promet samo ob predložitvi listine o nadzoru. Tako listino brezplačno izda pristojni organ, ki ga imenujejo države članice, za katero koli zahtevano količino in najpozneje v petih delovnih dneh po tem, ko pristojni nacionalni organ prejme zahtevek katerega koli uvoznika Unije, ne glede na to, kje v Uniji ima svojo poslovno enoto. Šteje se, da so pristojni nacionalni organi prejeli ta zahtevek najpozneje v treh delovnih dneh po njeni oddaji, razen če se dokaže drugače.

2.   Listina o nadzoru se izpolni na obrazcu, ki ustreza vzorcu v Prilogi I.

Razen kadar sklep o uvedbi nadzora določa drugače, mora uvoznikov zahtevek za listino o nadzoru vsebovati le naslednje:

(a)	polno ime in naslov vlagatelja (vključno s številkami telefona in faksa in številko, ki identificira vlagatelja pri pristojnem nacionalnem organu) in vlagateljevo registracijsko številko DDV, če je zavezanec za DDV;

(b)	kjer je ustrezno, polno ime in naslov deklaranta ali zastopnika, ki ga je imenoval vlagatelj (vključno s telefonsko številko in številko faksa);

(c)	opis blaga z naslednjimi njegovimi podatki: — trgovsko ime, — oznaka kombinirane nomenklature, — kraj porekla in kraj odpreme;

(d)	deklarirano količino v kg in, kjer je ustrezno, drugi dodatni enoti (pari, kosi itd.);

(e)	vrednost blaga CIF na meji Unije v eurih;

(f)	naslednjo izjavo, ki jo datira in podpiše vlagatelj, z vlagateljevim imenom, izpisanim z velikimi tiskanimi črkami: „Spodaj podpisani potrjujem, da so informacije v tem zahtevku resnične in dane v dobri veri, in da imam sedež v Uniji.“

3.   Listina o nadzoru velja po vsej Uniji, ne glede na to, katera država članica jo izda.

4.   Ugotovitev, da cena na enoto, pri kateri se izvaja transakcija, presega tisto, navedeno v listini o nadzoru, za manj kakor 5 % ali da skupna količina izdelkov, predloženih za uvoz, presega količino, navedeno na listini o nadzoru, za manj kakor 5 %, ne prepreči sprostitve zadevnega izdelka v prosti promet. Komisija lahko po tem, ko sliši mnenja, izražena v odboru, in upošteva naravo izdelkov in druge posebne značilnosti zadevnih transakcij, določi drugačen odstotek, ki pa navadno ne bi smel presegati 10 %.

5.   Listine o nadzoru se lahko uporabljajo samo tako dolgo, dokler veljajo dogovori o liberalizaciji uvoza, ki se nanašajo na zadevno transakcijo. Te listine o nadzoru se v nobenem primeru ne smejo uporabljati po poteku obdobja, ki je bilo določeno istočasno in po istem postopku kakor sama uveljavitev nadzora in ki upošteva naravo izdelkov in druge posebne značilnosti transakcij.

6.   Kadar tako zahteva sklep, sprejet v skladu s členom 10, je treba dokazati poreklo izdelkov, ki so pod nadzorom Unije, s potrdilom o poreklu. Ta odstavek ne vpliva na druge določbe, povezane s predložitvijo kakega takega potrdila.

7.   Kadar je izdelek, ki je pod predhodnim nadzorom Unije, predmet regionalnih zaščitnih ukrepov v državi članici, se lahko navedena uvozna listina nadomesti z listino o nadzoru, ki jo izda ta država članica.

8.   Obrazci listin o nadzoru in delne listine o nadzoru se izdajo v dvojniku, pri čemer se en izvod, označen kot „Izvod za imetnika“, ki nosi številko 1, izda vlagatelju, drugi izvod, ki je označen kot „Izvod za pristojni organ“, ki nosi številko 2, pa zadrži organ izdaje. Za upravne namene lahko pristojni organ pripne dodatne izvode k obrazcu 2.

9.   Obrazci se natisnejo na bel, klejen, brezlesni pisalni papir, ki tehta med 55 in 65 gramov na kvadratni meter. Merijo 210 × 297 mm; razmak med vrsticami pa je 4,24 mm (šestino palca); oblikovanju obrazca je potrebno natančno slediti. Obe strani obrazca morata imeti ozadje s tiskanim vzorcem „guilloche“ v rumeni barvi, tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi opazno že na prvi pogled.

10.   Države članice so odgovorne za tiskanje obrazcev. Obrazce lahko natisnejo tiskarji, ki jih imenuje država članica, v kateri imajo sedež. V tem primeru mora biti na vsakem obrazcu razvidno imenovanje s strani države članice. Vsak obrazec mora vsebovati ime in naslov tiskarja ali oznako, na podlagi katere se ga lahko identificira.

Člen 12

Kadar uvoz izdelka ni predmet predhodnega nadzora Unije, lahko Komisija v skladu s členom 17 uvede nadzor, omejen na uvoz v eno ali več regij Unije. Ko se Komisija odloči uvesti nadzor, državam članicam posreduje informacije.

Člen 13

1.   Izdelki pod regionalnim nadzorom se lahko sprostijo v prosti promet v zadevni regiji samo po predložitvi listine o nadzoru. To listino brezplačno izda pristojni organ, ki ga imenujejo države članice, za katero koli zahtevano količino in najpozneje v petih delovnih dneh po tem, ko je pristojni nacionalni organ prejel zahtevek katerega koli uvoznika Unije, ne glede na to, kje v Uniji ima svojo poslovno enoto. Šteje se, da je pristojni nacionalni organ prejel zahtevek najpozneje v treh delovnih dneh po oddaji, razen če ni drugače dokazano. Listine o nadzoru se lahko uporabljajo samo, dokler ostanejo dogovori o uvozu liberalizirani glede zadevnih poslov.

2.   Uporablja se člen 11(2).

Člen 14

1.   Države članice v primeru nadzora na ravni Unije ali regionalnega nadzora v prvih desetih dneh vsakega meseca sporočijo Komisiji:

(a)	pri predhodnem nadzoru podrobnosti glede vsot denarja (računano na osnovi cen CIF) in količin blaga, za katere so bile v preteklem obdobju izdane ali odobrene listine o nadzoru;

(b)	v vsakem primeru podrobnosti o uvozu iz obdobja pred obdobjem iz točke (a).

Informacije, ki jih dostavijo države članice, so razčlenjene po izdelkih in po državah.

Sočasno in po istem postopku kot nadzorni režim se lahko določijo tudi drugačne določbe.

2.   Kadar narava izdelkov ali posebne okoliščine tako zahtevajo, lahko Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo spremeni časovne razporede za predložitev teh informacij.

3.   Komisija o tem ustrezno obvesti države članice.

POGLAVJE V

ZAŠČITNI UKREPI

Člen 15

1.   Kadar se izdelek uvaža v Unijo v tako izrazito povečanih količinah in/ali na tak način ali pod takimi pogoji, da povzroča ali grozi, da bo povzročil resno škodo proizvajalcem Unije, lahko Komisija, da bi zaščitila interese Unije, na zahtevo države članice ali na lastno pobudo:

(a)	omeji čas veljavnosti listin o nadzoru v smislu člena 11, ki jih je treba izdati po začetku veljavnosti tega ukrepa;

(b)	spremeni uvozna pravila za zadevni izdelek, tako da je njegova sprostitev v prosti promet pogojena s predložitvijo uvoznega dovoljenja, katerega odobritev urejajo določbe in omejitve, ki jih določi Komisija.

Ukrepi iz točk (a) in (b) začnejo veljati takoj.

2.   Kar zadeva članice STO, se ukrepi iz odstavka 1 izvajajo samo, če sta izpolnjena oba pogoja iz prvega pododstavka.

3.   Če se določa kvota, se upoštevajo zlasti:

(a)	želja po kar največjem možnem ohranjanju tradicionalnih trgovinskih tokov;

(b)	obseg blaga, izvoženega v okviru pogodb, ki so bile sklenjene pod normalnimi pogoji pred začetkom veljavnosti zaščitnih ukrepov v smislu tega poglavja, kadar je zadevna država članica obvestila Komisijo o teh pogodbah;

(c)	potreba izogniti se ogrožanju doseganja cilja, zadanega pri določitvi kvote.

Nobena kvota ni določena manjša, kakor je povprečna raven uvoza v zadnjih treh reprezentativnih letih, za katera so dostopni statistični podatki, razen če je potrebna drugačna raven za preprečitev ali popravilo resne škode.

4.   V primerih, pri katerih se kvota razdeli med države dobaviteljice, se je mogoče dogovoriti o delitvi s tistimi izmed njih, ki imajo močan interes za dobavo zadevnega proizvoda za uvoz v Unijo.

Če dogovor ni mogoč, se kvota razdeli med države dobaviteljice sorazmerno njihovemu deležu uvoza tega proizvoda v Unijo v teku prejšnjega reprezentativnega obdobja, pri čemer se ustrezno upoštevajo vsi specifični dejavniki, ki so morda vplivali ali pa še vedno vplivajo na trgovanje z izdelkom.

Pod pogojem izpolnitve njene obveze zagotoviti, da se posvetovanja izvajajo pod pokroviteljstvom Odbora za zaščitne ukrepe pri STO, se lahko Unija kljub temu odreče tej metodi delitve ob resni škodi, če uvoz, ki izvira iz ene ali več držav dobaviteljic, narašča s čezmernim odstotkom glede na skupno povečevanje uvoza zadevnega izdelka v prejšnjem reprezentativnem obdobju.

5.   Ukrepi iz tega člena veljajo za vsak izdelek, ki se sprosti v prosti promet po njihovem začetku veljavnosti. V skladu s členom 17 jih je mogoče omejiti na eno ali več regij Unije.

Vendar pa ti ukrepi ne preprečijo sprostitve v prosti promet za izdelke, ki so že na poti v Unijo, pod pogojem, da končnega cilja teh izdelkov ni mogoče spremeniti in da te izdelke, ki se lahko v skladu s členoma 10 in 11 sprostijo v prosti promet samo po predložitvi listine o nadzoru, dejansko spremlja taka listina.

6.   Kadar posredovanje Komisije zahteva država članica, Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 3(3), v nujnih primerih pa v skladu s členom 3(4), sprejme sklep v največ petih delovnih dneh po dnevu prejema takšnega zahtevka.

Člen 16

Kadar je to potrebno zaradi interesa Unije, lahko Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 3(3) in pogoji iz poglavja III sprejme ustrezne ukrepe za preprečitev uvoza izdelka v Unijo v tako zelo povečanih količinah in/ali pod takšnimi pogoji ali v takšnih okoliščinah, da bi ta uvoz povzročil ali grozil, da bo povzročil resno škodo proizvajalcem enakih ali neposredno konkurenčnih izdelkov v Uniji.

Uporablja se člen 15(2) do (5).

Člen 17

Kadar se izkaže, predvsem na podlagi dejavnikov iz člena 9, da so pogoji, določeni za sprejetje ukrepov v skladu s členoma 10 in 15, izpolnjeni v eni ali več regijah Unije, lahko Komisija po tem, ko je pregledala alternativne rešitve, izjemoma odobri uporabo nadzornih ali zaščitnih ukrepov, ki so omejeni na zadevne regije, če meni, da so ukrepi, ki se izvajajo na taki ravni, bolj primerni kakor ukrepi, ki bi se izvajali po vsej Uniji.

Ti ukrepi morajo biti začasni in morajo čim manj motiti delovanje notranjega trga.

Ukrepi se sprejmejo v skladu z določbami iz členov 10 in 15.

Člen 18

Noben zaščitni ukrep se ne sme uporabiti za izdelek s poreklom iz države v razvoju, ki je članica STO, če delež te države pri uvozu izdelka v Skupnost ne presega 3 %, pod pogojem, da države v razvoju, ki so članice STO in katerih delež je manjši od 3 % uvoza, skupaj ne presegajo 9 % skupnega uvoza izdelka v Unijo.

Člen 19

1.   Trajanje zaščitnih ukrepov mora biti omejeno na časovno obdobje, ki je potrebno za preprečitev ali popravilo resne škode in za olajšanje prilagoditve proizvajalcev Unije. To obdobje ne sme presegati štirih let, pri čemer ta čas obsega tudi vse morebitne začasne ukrepe.

2.   To začetno obdobje se lahko podaljša, razen ob ukrepih iz tretjega pododstavka člena 15(4), pod pogojem, da se ugotovi, da:

(a)	je zaščitni ukrep še naprej nujen, da se prepreči ali popravi resna škoda;

(b)	obstajajo dokazi, da se proizvajalci Unije prilagajajo.

3.   Podaljšanje se sprejme v skladu s pogoji iz poglavja III in z uporabo enakih postopkov, kot so predvideni za začetne ukrepe. Tako podaljšani ukrep ni bolj omejevalen, kakor je bil na koncu začetnega obdobja.

4.   Če trajanje ukrepa presega eno leto, se mora ukrep postopno liberalizirati v rednih intervalih v obdobju uporabe, vključno z obdobjem podaljšanja.

5.   Skupno obdobje uporabe zaščitnega ukrepa, vključno z obdobjem kakršnega koli začasnega ukrepa, začetnega obdobja uporabe in kakršne koli njegove odložitve, ne sme presegati osem let.

Člen 20

1.   Medtem ko je uporabljen kateri koli nadzorni ali zaščitni ukrep v skladu s poglavjema IV in V, lahko Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo najpozneje na sredini obdobja uporabe ukrepov, ki je daljše od treh let:

(a)	pregleda učinke ukrepa;

(b)	ugotovi, ali in kako je primerno pospešiti hitrost liberalizacije;

(c)	ugotovi, ali je uporaba ukrepa še potrebna.

Kadar Komisija meni, da je uporaba ukrepa še potrebna, o tem ustrezno obvesti države članice.

2.   Kadar Komisija meni, da bi bilo treba kateri koli nadzorni ali zaščitni ukrep iz členov 10, 12, 15, 16 in 17 preklicati ali spremeniti, ga prekliče ali spremeni v skladu s postopkom pregleda iz člena 3(3).

Kadar se odločitev nanaša na regionalne nadzorne ukrepe, se uporablja od šestega dneva po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 21

1.   Kadar je za uvoz izdelka že veljal zaščitni ukrep, za ta izdelek ne veljajo več nadaljnji tovrstni ukrepi, dokler ne poteče obdobje, ki je enako trajanju prejšnjega ukrepa. Tako obdobje ni krajše od dveh let.

2.   Ne glede na odstavek 1 je mogoče za izdelek ponovno uvesti zaščitni ukrep za 180 dni ali manj, če:

(a)	je poteklo vsaj eno leto od datuma uvedbe zaščitnega ukrepa za uvoz tega izdelka in

(b)	tak zaščitni ukrep ni bil uveden za isti izdelek več kakor dvakrat v petletnem obdobju neposredno pred datumom uvedbe ukrepa.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 22

Kadar je to potrebno zaradi interesa Unije, lahko Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 3(3) sprejme ustrezne izvedbene zakonodajne akte, da omogoči uresničevanje in izpolnjevanje pravic in obveznosti Unije ali vseh držav članic, zlasti tistih, ki se nanašajo na trgovanje z osnovnimi proizvodi, na mednarodni ravni.

Člen 23

Komisija vključi informacije o izvajanju te uredbe v svoje letno poročilo o uporabi in izvajanju ukrepov trgovinske zaščite, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 22a Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (9).

Člen 24

1.   Ta uredba ne preprečuje izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz posebnih pravil, vsebovanih v sporazumih, sklenjenih med Unijo in tretjimi državami.

2.   Brez poseganja v druge predpise Unije ta uredba državam članicam ne preprečuje, da sprejemajo ali uporabljajo:

(a)	prepovedi, količinske omejitve ali nadzorne ukrepe na podlagi javne morale, javnega reda ali javne varnosti; varovanje zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin, varstvo nacionalnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo ali varstvo industrijske in poslovne lastnine;

(b)	posebne formalnosti glede devizne menjave;

(c)	formalnosti, ki se uvajajo kot posledica mednarodnih sporazumov v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije.

Države članice obvestijo Komisijo o ukrepih ali formalnostih, ki jih nameravajo uvesti ali spremeniti v skladu s prvim pododstavkom.

Ob izjemni nujnosti se zadevni nacionalni ukrepi ali formalnosti sporočijo Komisiji takoj po njihovem sprejetju.

Člen 25

1.   Ta uredba ne posega v delovanje instrumentov, ki vzpostavljajo skupno ureditev kmetijskih trgov, ali upravnih določb na ravni Unije ali posameznih držav, ki so iz njih izpeljane, ali specifičnih instrumentov, ki se uporabljajo za blago, ki je rezultat predelave kmetijskih proizvodov. Deluje kot dopolnilo tem instrumentom.

2.   Za izdelke, za katere se uporabljajo instrumenti iz odstavka 1, se ne uporabljajo členi 10 do 14 in člen 21 za tiste izdelke, za katere pravila Unije o trgovini s tretjimi državami zahtevajo predložitev dovoljenja ali druge uvozne listine.

Členi 15, 17 in 20 do 24 se ne uporabljajo za tiste izdelke, za katere navedena pravila določajo uporabo količinskih uvoznih omejitev.

Člen 26

Uredba (ES) št. 260/2009 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.

Člen 27

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  Mnenje z dne 10. decembra 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 2. marca 2015.

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 260/2009 z dne 26. februarja 2009 o skupnih pravilih za uvoz (UL L 84, 31.3.2009, str. 1).

(4)  Glej Prilogo II.

(5)  Uredba Sveta (ES) št. 517/94 z dne 7. marca 1994 o skupnih pravilih za uvoz tekstilnih izdelkov iz nekaterih tretjih držav, ki jih ne urejajo dvostranski sporazumi, protokoli ali drugi dogovori ali druga posebna uvozna pravila Skupnosti (UL L 67, 10.3.1994, str. 1).

(6)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(7)  Uredba Sveta (ES) št. 625/2009 z dne 7. julija 2009 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 185, 17.7.2009, str. 1).

(8)  Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992, str. 1).

(9)  Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51).

---

---

---

---

27.3.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/34

---

UREDBA (EU) 2015/479 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. marca 2015

o skupnih pravilih za izvoz

(kodificirano besedilo)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA–

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Sveta (ES) št. 1061/2009 (3) je bila bistveno spremenjena (4). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)	Skupna trgovinska politika bi morala temeljiti na enotnih načelih.

(3)	Za izvoz iz Unije bi bilo treba določiti skupna pravila.

(4)

V vseh državah članicah je izvoz skoraj popolnoma liberaliziran. Zato je lahko kot načelo Unije mogoče sprejeti načelo, po katerem za izvoz v tretje države ne veljajo količinske omejitve, ob upoštevanju izjem, določenih v tej uredbi in brez poseganja v ukrepe, ki jih države članice lahko sprejmejo v skladu s Pogodbo.

(5)	Država članica bi morala obvestiti Komisijo, če zaradi neobičajnega razvoja dogodkov na trgu meni, da bi bili morda potrebni zaščitni ukrepi.

(6)	Nujno je, da bi se na podlagi vseh takšnih informacij na ravni Unije opravilo preverjanje v zvezi z izvoznimi pravili in pogoji, izvoznimi gibanji, različnimi vidiki gospodarske in trgovinske situacije ter morebitnimi ukrepi, ki bi jih bilo treba sprejeti.

(7)	Pri tem preverjanju bi se lahko izkazalo, da bi morala Unija nadzorovati nekatere vrste izvoza, ali da bi bilo treba uvesti začasne zaščitne ukrepe kot zaščito pred nepredvidenimi ravnanji.

(8)	Vse zaščitne ukrepe, potrebne zaradi interesa Unije, bi bilo treba sprejeti ob ustreznem upoštevanju obstoječih mednarodnih obveznosti.

(9)

Državam članicam, ki jih zavezujejo mednarodne obveze, s katerimi se v primerih dejanskih ali morebitnih težav z oskrbo vzpostavi sistem za razdelitev naftnih derivatov med pogodbenice, je treba dovoliti, da izpolnijo posledične obveznosti nasproti tretjim državam, brez poseganja v predpise Unije, sprejete v isti namen. To dovoljenje bi moralo veljati, dokler Evropski parlament in Svet ne sprejmeta ustreznih ukrepov v skladu z obvezami Unije ali vseh držav članic.

(10)

Ta uredba bi se morala uporabljati za vse proizvode, tako industrijske kot kmetijske. Njeno izvajanje bi moralo dopolnjevati izvajanje instrumentov, ki vzpostavljajo skupno ureditev kmetijskih trgov, in izvajanje posebnih instrumentov za predelane kmetijske proizvode, sprejetih v skladu s členom 352 Pogodbe. Prekrivanju med določbami te uredbe in določbami navedenih instrumentov, še zlasti njihovimi zaščitnimi klavzulami, se je treba izogniti.

(11)	Za izvajanje te uredbe so potrebni enotni pogoji za sprejetje zaščitnih ukrepov. Te ukrepe bi morala Komisija sprejeti v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

TEMELJNO NAČELO

Člen 1

Izvoz proizvodov iz Unije v tretje države je prost, to pomeni, da zanj ne veljajo nobene količinske omejitve, z izjemo omejitev, ki se uporabljajo v skladu s to uredbo.

POGLAVJE II

POSTOPEK UNIJE ZA OBVEŠČANJE IN POSVETOVANJE

Člen 2

Če država zaradi katerega koli neobičajnega razvoja dogodkov na trgu meni, da bi bili potrebni zaščitni ukrepi v smislu Poglavja III, o tem uradno obvesti Komisijo, ki obvesti druge države članice.

Člen 3

1.   Komisiji pomaga Odbor za zaščitne ukrepe, ustanovljen z Uredbo (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.

Člen 4

Za ovrednotenje gospodarske in trgovinske situacije v zvezi s posameznim proizvodom lahko Komisija od držav članic zahteva, da ji pošljejo statistične podatke o tržnih gibanjih za ta proizvod, ter da v ta namen nadzorujejo izvoz tega proizvoda v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo in postopkom, ki ga določi Komisija. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za izpolnitev zahtev Komisije in pošljejo Komisiji zahtevane podatke. Komisija obvesti ostale države članice.

POGLAVJE III

ZAŠČITNI UKREPI

Člen 5

1.   Za preprečitev kritične situacije, ki nastane kot posledica pomanjkanja bistvenih proizvodov, ali za odpravo takšne situacije lahko Komisija, če je takojšnje posredovanje v interesu Unije, na zahtevo države članice ali na lastno pobudo ter ob upoštevanju narave proizvodov in drugih posebnih lastnosti zadevnih transakcij, izvoz določenega proizvoda pogoji s predložitvijo izvoznega dovoljenja, za izdajo katerega veljajo določbe in omejitve, ki jih določi Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 3(2), v nujnih primerih pa v skladu s členom 3(3).

2.   Evropski parlament, Svet in države članice se uradno obvestijo o sprejetih ukrepih. Ti ukrepi začnejo veljati takoj.

3.   Ukrepi so lahko omejeni na izvoz v nekatere države ali na izvoz iz nekaterih regij Unije. Ukrepi ne vplivajo na proizvode, ki so že na poti proti meji Unije.

4.   Kadar posredovanje Komisije zahteva država članica, Komisija na podlagi odstavka 1 sprejme odločitev v največ petih delovnih dneh od dneva prejema takšnega zahtevka.

5.   Kadar Komisija ukrepa na podlagi odstavka 1 tega člena, najpozneje v 12 delovnih dneh od dneva začetka veljavnosti ukrepa, ki ga je sprejela, odloči, ali bo sprejela ustrezne ukrepe, kakor so določeni v členu 6. Če po izteku šestih tednov od dneva začetka veljavnosti ukrepa ni bil sprejet noben ukrep, se šteje, da je zadevni ukrep preklican.

Člen 6

1.   Kadar je to potrebno zaradi interesa Unije, lahko Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 3(2) sprejme ustrezne ukrepe:

(a)	da prepreči nastanek kritične situacije zaradi pomanjkanja bistvenih proizvodov ali da odpravi tako situacijo;

(b)	da omogoči izpolnitev mednarodnih obveznosti, ki jih je sprejela Unija ali vse države članice, zlasti tistih glede trgovine z osnovnimi proizvodi.

2.   Ukrepi iz odstavka 1 so lahko omejeni na izvoz v nekatere države ali na izvoz iz nekaterih regij Unije. Ukrepi ne vplivajo na proizvode, ki so že na poti proti meji Unije.

3.   Pri uvajanju količinskih omejitev pri izvozu se upošteva zlasti naslednje:

(a)	obseg blaga, izvoženega po pogodbah, sklenjenih pod normalnimi pogoji pred začetkom veljavnosti zaščitnega ukrepa v smislu tega poglavja, o katerem je zadevna država članica uradno obvestila Komisijo v skladu s svojo nacionalno zakonodajo;

(b)	potrebo po preprečitvi ogrozitve cilja, ki se ga želi doseči z uvedbo količinskih omejitev.

Člen 7

1.   Medtem ko se izvaja kateri koli ukrep iz členov 5 in 6, lahko Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo:

(a)	pregleda učinke ukrepa;

(b)	ugotovi, ali je uporaba ukrepa še potrebna.

Kadar Komisija meni, da je uporaba ukrepa še potrebna, o tem ustrezno obvesti države članice.

2.   Kadar Komisija meni, da bi bilo treba kateri koli ukrep iz člena 5 ali 6 preklicati ali spremeniti, ukrepa v skladu s postopkom pregleda iz člena 3(2).

POGLAVJE IV

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 8

Dokler Evropski parlament in Svet ne sprejmeta ustreznih ukrepov skladno z mednarodnimi zavezami Unije ali vseh držav članic, lahko države članice, brez poseganja v pravila, ki jih je na tem področju sprejela Unija, za proizvode s seznama v Prilogi I izvajajo sistem delitve v izrednih razmerah, ki nalaga razdelitev obveznosti nasproti tretjim državam, določenih v mednarodnih zavezah, sklenjenih pred začetkom veljavnosti te uredbe.

Države članice obvestijo Komisijo o ukrepih, ki jih nameravajo sprejeti. Komisija o sprejetih ukrepih obvesti Svet in druge države članice.

Člen 9

Komisija vključi informacije o izvajanju te uredbe v svoje letno poročilo o uporabi in izvajanju ukrepov trgovinske zaščite, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 22a Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (7).

Člen 10

Brez poseganja v druge predpise Unije ta uredba ne državam članicam ne preprečuje, da sprejemajo ali uporabljajo količinske omejitve pri izvozu, ki so utemeljene z javno moralo, javnim redom ali javno varnostjo, varovanjem zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, varstvom naravnih bogastev umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti, ali z varstvom industrijske in poslovne lastnine.

Člen 11

Ta uredba ne posega v izvajanje instrumentov, ki vzpostavljajo skupno ureditev kmetijskih trgov, ali v izvajanje posebnih instrumentov za predelane kmetijske proizvode, sprejetih v skladu s členom 352 Pogodbe. Z izvajanjem te uredbe se navedeni instrumenti dopolnjujejo.

Vendar se pri proizvodih, zajetih z navedenimi instrumenti, člen 5 te uredbe ne uporablja za tiste proizvode, za katere pravila Unije o trgovini s tretjimi državami predvidevajo uporabo količinskih izvoznih omejitev. Člen 4 se ne uporablja za tiste proizvode, za katere ta pravila zahtevajo predložitev dovoljenja ali druge izvozne listine.

Člen 12

Uredba (ES) št. 1061/2009 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.

Člen 13

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  Mnenje z dne 10. decembra 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 2. marca 2015.

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 1061/2009 z dne 19. oktobra 2009 o skupnih pravilih za izvoz (UL L 291, 7.11.2009, str. 1).

(4)  Glej Prilogo II.

(5)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(6)  Uredba (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za uvoz (glej stran 16 tega Uradnega lista).

(7)  Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51).

---

---

---

---