ISSN 1977-0804
doi:10.3000/19770804.L_2013.204.slv
Uradni list
Evropske unije
L 204
Slovenska izdaja
Zakonodaja
Zvezek 56
31. julij 2013
|
ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2013.204.slv |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 204 |
|
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 56 |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
MEDNARODNI SPORAZUMI
|
31.7.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 204/1 |
Obvestilo o začasni uporabi dela IV (trgovinske zadeve) Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani (Nikaragva)
Do dokončanja postopkov, potrebnih za sklenitev Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani, podpisanega 29. junija 2012 v Tegucigalpi, se v skladu s členom 353(4) Sporazuma njegov del IV, ki se nanaša na trgovinske zadeve, od 1. avgusta 2013 začasno uporablja med Evropsko unijo in Nikaragvo. V skladu s členom 3(1) sklepa Sveta z dne 25. junija 2012 o podpisu in začasni uporabi Sporazuma, se člen 271 začasno ne uporablja.
|
31.7.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 204/1 |
Obvestilo o začasni uporabi dela IV (trgovinske zadeve) Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani (Panama)
Do dokončanja postopkov, potrebnih za sklenitevSporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani, podpisanega 29. junija 2012 v Tegucigalpi, se v skladu s členom 353(4) Sporazuma njegov del IV, ki se nanaša na trgovinske zadeve, od 1. avgusta 2013 začasno uporablja med Evropsko unijo in Panamo. V skladu s členom 3(1) sklepa Sveta z dne 25. junija 2012 o podpisu in začasni uporabi Sporazuma, se člen 271 začasno ne uporablja.
|
31.7.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 204/1 |
Obvestilo o začasni uporabi dela IV (trgovinske zadeve) Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani (Honduras)
Do dokončanja postopkov, potrebnih za sklenitev Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani, podpisanega 29. junija 2012 v Tegucigalpi, se v skladu s členom 353(4) Sporazuma njegov del IV, ki se nanaša na trgovinske zadeve, od 1. avgusta 2013 začasno uporablja med Evropsko unijo in Hondurasom. V skladu s členom 3(1) sklepa Sveta z dne 25. junija 2012 o podpisu in začasni uporabi Sporazuma, se člen 271 začasno ne uporablja.
|
31.7.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 204/2 |
SKLEP KOMISIJE
z dne 31. julija 2012
o sklenitvi Sporazuma o sodelovanju na področju miroljubne uporabe jedrske energije med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in vlado Republike Južne Afrike
(2013/408/Euratom)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti drugega odstavka člena 101 Pogodbe,
po odobritvi Sveta,
ob upoštevanju naslednjega:
Sprejeti je treba Sporazum o sodelovanju na področju miroljubne uporabe jedrske energije med Evropsko Skupnostjo za atomsko energijo in vlado Republike Južne Afrike –
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Sporazum o sodelovanju na področju miroljubne uporabe jedrske energije med Evropsko Skupnostjo za atomsko energijo in vlado Republike Južne Afrike se odobri v imenu Evropske skupnosti za atomsko energijo. Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.
Člen 2
Član Komisije je pooblaščen, da v imenu Evropske skupnosti za atomsko energijo podpiše Sporazum in izpelje vse potrebno za začetek veljavnosti tega sporazuma.
V Bruslju, 31. julija 2012
Za Komisijo
Günther OETTINGER
Član Komisije
|
31.7.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 204/3 |
SPORAZUM
med vlado Republike Južne Afrike in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo (Euratom) o sodelovanju na področju miroljubne uporabe jedrske energije
Vlada Republike Južne Afrike (v nadaljnjem besedilu: Južna Afrika) in Evropska skupnost za atomsko energijo Euratom (v nadaljnjem besedilu: Skupnost), v nadaljnjem besedilu imenovani s skupnim nazivom „pogodbenici“, sta se –
OB UPOŠTEVANJU prijateljskih odnosov in sodelovanja, ki obstaja med obema pogodbenicama;
OB razveseljivi UGOTOVITVI, da daje gospodarsko, tehnično in znanstveno sodelovanje med pogodbenicama koristne rezultate;
OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Južno Afriko na drugi strani, sklenjenega 11. oktobra 1999;
OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, sklenjenega 23. junija 2000;
V ŽELJI po spodbujanju sodelovanja na področju uporabe jedrske energije v miroljubne namene;
PONOVNO POTRJUJOČ močno zavezanost Republike Južne Afrike, Skupnosti in vlad njenih držav članic neširjenju jedrskega orožja, vključno s krepitvijo in učinkovito uporabo zadevnih nadzornih ukrepov in izvoznih nadzornih režimov, v skladu s katerimi bi bilo treba izvajati sodelovanje na področju miroljubne uporabe jedrske energije med Republiko Južno Afriko in Skupnostjo;
PONOVNO POTRJUJOČ podporo Republike Južne Afrike, Skupnosti in vlad njenih držav članic ciljem Mednarodne agencije za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: IAEA) in njenemu sistemu nadzornih ukrepov;
PONOVNO POTRJUJOČ močno zavezanost Republike Južne Afrike, Skupnosti in njenih držav članic Konvenciji o fizičnem varovanju jedrskega materiala, podpisani 3. marca 1980;
KER so Republika Južna Afrika in vse države članice Skupnosti podpisnice Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (v nadaljnjem besedilu: NPT), sklenjene 1. julija 1968;
OB UGOTOVITVI, da jedrski nadzorni ukrepi veljajo v vseh državah članicah Skupnosti v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljevanju: Pogodba Euratom) in v skladu s sporazumi o nadzornih ukrepih, sklenjenih med Skupnostjo, njenimi državami članicami in IAEA;
OB UPOŠTEVANJU Pogodbe o afriški coni brez jedrskega orožja (Pogodba iz Pelindabe), sklenjene 11. aprila 1996, ki je začela veljati 15. julija 2009;
OB UGOTOVITVI, da so Republika Južna Afrika in vlade vseh držav članic Skupnosti vključene v Skupino držav dobaviteljic jedrskega blaga;
OB UGOTOVITVI, da je treba upoštevati zaveze Republike Južne Afrike in vlad vseh držav članic Skupnosti v okviru Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga;
OB PRIZNAVANJU temeljnega načela prostega pretoka na notranjem trgu znotraj Evropske unije;
STRINJAJOČ SE, da mora ta sporazum upoštevati mednarodne obveznosti Evropske unije in Republike Južne Afrike v okviru Svetovne trgovinske organizacije;
OB PONOVNEM POUDARJANJU zavezanosti Republike Južne Afrike in vlad držav članic Skupnosti njihovim dvostranskim sporazumom na področju miroljubne uporabe jedrske energije –
DOGOVORILI:
Člen I
Opredelitve pojmov
Če ni drugače določeno, imajo izrazi v tem sporazumu naslednji pomen:
|
1. |
„Pristojni organ“ pomeni:
ali drug organ, o katerem lahko zadevna pogodbenica kadar koli pisno obvesti drugo pogodbenico; |
|
2. |
„oprema“ pomeni predmete, navedene v oddelkih 1, 3, 4, 5, 6 in 7 Priloge B k informacijski okrožnici IAEA INFCIRC/254/Rev.10/del 1 (smernice za jedrski prenos); |
|
3. |
„informacije“ pomenijo znanstvene ali tehnične podatke, rezultate ali metode raziskav in razvoja, ki izhajajo iz skupnih raziskovalnih projektov, in vse druge informacije, ki jih je po mnenju pogodbenic in/ali udeležencev skupnih raziskovalnih projektov treba zagotoviti ali izmenjati na podlagi tega sporazuma oziroma raziskav, ki temeljijo na njem; |
|
4. |
„intelektualna lastnina“ ima pomen, kot je opredeljen v členu 2 Konvencije o ustanovitvi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, podpisane 14. julija 1967, kot je bila spremenjena 28. septembra 1979, in lahko vključuje tudi drugo vsebino, o kateri se dogovorita pogodbenici; |
|
5. |
„skupni raziskovalni projekt“ pomeni raziskovalni ali tehnološki razvoj, izvajan z ali brez finančne podpore ene ali obeh pogodbenic in vključuje sodelovanje udeležencev iz Skupnosti in Južne Afrike ter jo kot skupno raziskavo pisno označita pogodbenici ali njune znanstvene in tehnološke organizacije ter agencije, ki izvajajo znanstvenoraziskovalne programe. Če raziskavo finančno podpira le ena pogodbenica, jo označi ta pogodbenica in udeleženec tega projekta; |
|
6. |
„jedrski material“ pomeni vsak osnovni material ali posebni cepljivi material, kakor je opredeljeno v členu XX statuta IAEA. Kakršna koli odločitev sveta guvernerjev IAEA na podlagi člena XX statuta IAEA, ki spreminja seznam materiala, ki velja za „osnovni material“ ali „posebni cepljivi material“, v skladu s tem sporazumom velja šele, ko pogodbenici tega sporazuma druga drugo pisno obvestita, da to odločitev sprejemata; |
|
7. |
„nejedrski material“ pomeni
|
|
8. |
„udeleženec“ pomeni vsako osebo, vsak raziskovalni inštitut, vsak pravni subjekt ali podjetje ali katero koli drugo telo, ki mu katera koli od obeh pogodbenic dovoli sodelovati v dejavnostih sodelovanja in/ali skupnih raziskovalnih projektih na podlagi tega sporazuma, vključno s samima pogodbenicama; |
|
9. |
„oseba“ pomenijo katero koli fizično osebo, podjetje ali drug subjekt, za katerega se uporabljajo veljavni zakoni in drugi predpisi v zadevni ozemeljski jurisdikciji pogodbenic, vendar izraz ne vključuje samih pogodbenic; |
|
10. |
„rezultati intelektualne dejavnosti (RID)“ pomenijo informacije in/ali intelektualno lastnino; |
|
11. |
„pogodbenici“ sta Republika Južna Afrika na eni strani in Skupnost na drugi strani; „Skupnost“ pomeni hkrati:
|
|
12. |
„tehnologija“ ima enak pomen kot v Prilogi A k informativni okrožnici IAEA INFCIRC/254/Rev.10/del 1. |
Člen II
Cilj
1. Namen tega sporazuma je na osnovi vzajemne koristi, enakopravnosti in recipročnosti spodbuditi in olajšati sodelovanje pri miroljubni uporabi jedrske energije z namenom okrepiti celotni sodelovalni odnos med Skupnostjo in Južno Afriko v skladu s potrebami in prednostnimi nalogami njunih jedrskih programov.
2. Namen tega sporazuma je tudi spodbujati znanstveno sodelovanje med Skupnostjo in Južno Afriko, zlasti z namenom olajšati udeležbo raziskovalnih subjektov Južne Afrike v raziskovalnih projektih, izvedenih v okviru zadevnih raziskovalnih programov Skupnosti, in zagotoviti recipročno udeležbo raziskovalnih subjektov Skupnosti in njenih držav članic v južnoafriških projektih na podobnih raziskovalnih področjih.
3. Nobena določba tega sporazuma se ne razume v smislu, da zavezuje pogodbenici h kateri koli obliki izključnosti, vsaka pogodbenica pa ima pravico opravljati svoje posle neodvisno od druge, kadar tako zahteva trg.
Člen III
Obseg in oblike sodelovanja
1. Jedrski material, oprema, nejedrski material ali jedrski material, pridobljen kot stranski proizvod, se uporabljajo le za miroljubne namene; ne uporabljajo se za nobene jedrske eksplozivne naprave niti za raziskave ali razvoj takšne naprave niti za vojaške namene.
2. Sodelovanje, kateremu je namenjen ta sporazum, se nanaša na miroljubno uporabo jedrske energije in lahko med drugim vključuje:
|
(a) |
raziskave in razvoj na področju jedrske energije (vključno s fuzijskimi tehnologijami); |
|
(b) |
uporabo jedrskih materialov in tehnologij, na primer pri aplikacijah v medicini in kmetijstvu; |
|
(c) |
prenose jedrskih materialov in opreme; |
|
(d) |
jedrsko varnost, upravljanje z radioaktivnimi odpadki in porabljenim gorivom, razgradnjo ter zaščito pred sevanjem, vključno s pripravljenostjo na izredne dogodke in odzivanjem nanje; |
|
(e) |
jedrske nadzorne ukrepe; |
|
(f) |
druga področja, o katerih se pogodbenici dogovorita, če jih zajemajo ustrezni programi pogodbenic. |
3. Sodelovanje iz odstavka 2 tega člena se lahko izvaja v naslednjih oblikah:
|
(a) |
preskrba z jedrskim materialom, nejedrskim materialom in opremo ter zadevnimi tehnologijami; |
|
(b) |
zagotavljanje storitev jedrskega gorivnega cikla; |
|
(c) |
po potrebi ustanovitev delovnih skupin za izvedbo posebnih študij in projektov na področju znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja; |
|
(d) |
izmenjava strokovnjakov, znanstvenih in tehnoloških informacij, organiziranje znanstvenih seminarjev in konferenc, usposabljanje administrativnega, znanstvenega in tehničnega osebja; |
|
(e) |
posvetovanja o raziskovalnih in tehnoloških vprašanjih ter izvajanje skupnih raziskav v okviru dogovorjenih programov; |
|
(f) |
dejavnosti sodelovanja pri spodbujanju jedrske varnosti; ter |
|
(g) |
druge oblike sodelovanja, ki jih lahko pisno določita pogodbenici. |
4. Sodelovanje, navedeno v odstavku 2 tega člena, se lahko izvaja tudi med pooblaščenimi osebami in podjetji, ustanovljenimi na ozemljih pogodbenic.
Člen IV
Predmeti, za katere velja sporazum
1. Ta sporazum se uporablja za jedrski material, nejedrski material ali opremo, ki se prenaša med pogodbenicama ali osebami posamezne od njiju bodisi neposredno ali prek tretje države. Za tak jedrski material, nejedrski material ali opremo začne ta sporazum veljati po vstopu na ozemeljsko jurisdikcijo pogodbenice prejemnice, pod pogojem, da je pogodbenica dobaviteljica pogodbenico prejemnico pisno obvestila o načrtovanem prenosu v skladu s postopki, opredeljenimi v upravnem sporazumu, in je predlagani prejemnik, če to ni pogodbenica prejemnica, pooblaščena oseba pod ozemeljsko jurisdikcijo pogodbenice prejemnice.
2. Jedrski material, nejedrski material ali oprema iz odstavka 1 tega člena so še naprej predmet tega sporazuma, dokler ni v skladu s postopki, navedenimi v upravnih sporazumih, ugotovljeno:
|
(a) |
da so bili takšni predmeti ponovno preneseni ven iz jurisdikcije pogodbenice prejemnice v skladu z ustreznimi določbami tega sporazuma ali |
|
(b) |
da jedrski material ni več uporaben oziroma ga praktično ni več mogoče predelati za jedrsko dejavnost, pomembno s stališča nadzornih ukrepov iz odstavka 1 člena VI tega sporazuma ali |
|
(c) |
da oprema oziroma nejedrski material ni več uporaben za jedrske namene ali |
|
(d) |
da pogodbenici skupaj določata, da ne sme biti več predmet tega sporazuma. |
3. Prenos tehnologije je predmet tega sporazuma za države članice Skupnosti, ki so izrazile pripravljenost za izvedbo takih prenosov v okviru tega sporazuma s pisnim obvestilom zadevne države članice Evropski komisiji. Zadevne države članice morajo pred vsakim prenosom o tem obvestiti Evropsko komisijo na eni in Južno Afriko na drugi strani.
Člen V
Trgovina z jedrskim materialom, nejedrskim materialom ali opremo
1. Vsi prenosi jedrskega materiala, nejedrskega materiala ali opreme, izvedeni v skladu z dejavnostmi sodelovanja, se izvedejo v skladu z ustreznimi mednarodnimi obveznostmi Skupnosti, držav članic Skupnosti in Republike Južne Afrike v zvezi z miroljubno uporabo jedrske energije, navedenimi v členu VI tega sporazuma.
2. Pogodbenici si, kolikor je mogoče, pomagata pri postopku naročanja jedrskega materiala, nejedrskega materiala ali opreme s strani katere koli pogodbenice ali oseb v Skupnosti ali pod jurisdikcijo Republike Južne Afrike.
3. Nadaljevanje sodelovanja, predvidenega v tem sporazumu, je odvisno od obojestransko zadovoljive uporabe sistema nadzornih ukrepov in nadzora, ki ga je vzpostavila Skupnost v skladu s Pogodbo Euratom, ter sistema nadzornih ukrepov in nadzora v zvezi z jedrskim materialom, nejedrskim materialom ali opremo, ki ga je vzpostavila Republika Južna Afrika.
4. Določbe tega sporazuma se ne uporabljajo za preprečevanje izvajanja načela prostega pretoka na notranjem trgu znotraj EU.
5. Prenosi jedrskega materiala, za katerega velja ta sporazum, in zagotavljanje zadevnih storitev se izvajajo na podlagi poštenih trgovinskih pogojev in ne ogrožajo mednarodnih obveznosti pogodbenic v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Izvajanje tega odstavka ne posega v Pogodbo Euratom in iz nje izpeljano zakonodajo ter v južnoafriške zakone in predpise.
6. Vsi ponovni prenosi jedrskega materiala, nejedrskega materiala, opreme ali tehnologije, za katere velja ta sporazum, ven iz jurisdikcije pogodbenic, se izvajajo le v okviru obveznosti vlad posameznih držav članic Skupnosti in Republike Južne Afrike znotraj skupine držav jedrskih dobaviteljic, znane kot Skupina držav dobaviteljic jedrskega blaga. Za ponovne prenose vsakega jedrskega materiala, nejedrskega materiala, opreme ali tehnologije, za katere se uporablja ta sporazum, veljajo zlasti Smernice za jedrski prenos, kot so določene v informativni okrožnici IAEA INFCIRC/254/Rev. 10/del 1.
7. Kadar smernice za jedrski prenos iz odstavka 6 tega člena zahtevajo, da pogodbenica dobaviteljica dovoli ponovni prenos, se pisno dovoljenje za to pridobi pred ponovnim prenosom v državo, ki ni na seznamu tretjih držav, ki ga pripravi država pogodbenica v skladu z odstavkom 8 tega člena.
8. Po začetku veljavnosti tega sporazuma pogodbenici izmenjata sezname tretjih držav, v katere so ponovni prenosi v skladu z odstavkom 7 tega člena dovoljeni, ne da bi bilo treba prej pridobiti dovoljenje pogodbenice dobaviteljice. Vsaka pogodbenica obvesti drugo pogodbenico o spremembi svojega seznama tretjih držav.
Člen VI
Pogoji veljavnosti za jedrski material, za katerega se uporablja Sporazum
1. Za jedrski material, za katerega se uporablja ta sporazum, veljajo naslednji pogoji:
|
(a) |
v Skupnosti: nadzorni ukrepi Euratoma v skladu s Pogodbo Euratom in nadzorni ukrepi IAEA v skladu z naslednjimi sporazumi o nadzornih ukrepih, kot je ustrezno, in z morebitnimi spremembami ali nadomestki, pod pogojem, da je zagotovljeno kritje, kot zahteva Pogodba o neširjenju jedrskega orožja:
|
|
(b) |
v Južni Afriki: nadzorni ukrepi IAEA v skladu s Sporazumom med vlado Republike Južne Afrike in Mednarodno agencijo za atomsko energijo o izvajanju nadzornih ukrepov v povezavi s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja, ki je bil podpisan in je začel veljati 16. septembra 1991 ter bil objavljen kot INFCIRC/394, dopolnjenim z dodatnim protokolom, ki je bil podpisan in je začel veljati 13. septembra 2002, in v skladu s Pogodbo o afriški coni brez jedrskega orožja, ki je bila podpisana 11. aprila 1996 in je začela veljati 15. julija 2009. |
2. V primeru, da se uporaba katerega koli sporazuma z IAEA iz odstavka 1 tega člena znotraj Skupnosti ali Južne Afrike začasno ustavi ali prekine iz kakršnega koli razloga, zadevna pogodbenica stopi v sporazum z IAEA, ki zagotavlja učinkovitost in kritje, enakovredno tistemu iz dogovorov o nadzornih ukrepih v določbi (a) ali (b) odstavka 1 tega člena ali, če to ni mogoče,
|
(a) |
Skupnost, če je ustrezno, uporabi nadzorne ukrepe na podlagi sistema nadzornih ukrepov Euratoma, ki zagotavlja učinkovitost in kritje, enakovredno tistemu iz dogovorov o nadzornih ukrepih v določbi (a) odstavka 1 tega člena, ali, če to ni mogoče, |
|
(b) |
pogodbenici sprejmeta dogovore za uporabo nadzornih ukrepov, ki zagotavljajo učinkovitost in kritje, enakovredno tistemu iz dogovorov o nadzornih ukrepih v določbi (a) ali (b) odstavka 1 tega člena. |
3. Uporaba ukrepov za fizično varovanje je ves čas na ravneh, ki zadoščajo najmanj merilom iz Priloge C k informativni okrožnici IAEA INFCIRC/254/Rev.10/del 1; dodatno k temu dokumentu se bodo države članice Skupnosti, Evropska komisija, kakor je ustrezno, in Južna Afrika ob uporabi ukrepov fizične zaščite sklicevale na svoje obveznosti v skladu s Konvencijo o fizičnem varovanju jedrskega materiala, ki je bila podpisana 3. marca 1980, vključno s katerimi koli spremembami, ki veljajo za vsako pogodbenico, in priporočili iz dokumenta Priporočila o jedrski varnosti za fizično varovanje jedrskega materiala in jedrskih naprav (Nuclear Security Recommendations on Physical Protection of Nuclear Material and Nuclear Facilities) (INFCIRC/225/Rev.5), IAEA Nuclear Security Series št. 13. Za mednarodni prevoz veljajo določbe Mednarodne konvencije o fizičnem varovanju jedrskega materiala, ki je bila podpisana 3. marca 1980, z morebitnimi spremembami, ki veljajo za vsako pogodbenico, in določbe IAEA za varen prenos radioaktivnih materialov (varnostni standardi IAEA, serija št. TS-R-1)
4. Za jedrsko varnost in ravnanje z odpadki se uporablja Konvencija o jedrski varnosti (informativna okrožnica IAEA INFCIRC/449), Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (informativna okrožnica IAEA INFCIRC/546), Konvencija o pomoči v primeru jedrskih nesreč ali radiološke nevarnosti (informativna okrožnica IAEA INFCIRC/336) ter Konvencija o zgodnjem obveščanju o jedrskih nesrečah (informativna okrožnica IAEA INFCIRC/335).
Člen VII
Izmenjava informacij in intelektualne lastnine
Uporaba in širjenje informacij ter pravic intelektualne lastnine, vključno s pravicami industrijske lastnine, patenti in avtorskimi pravicami ter tehnologijo, ki se prenese v skladu z dejavnostmi sodelovanja po tem sporazumu, so v skladu z določbami Priloge k temu sporazumu.
Člen VIII
Izvajanje Sporazuma
1. Določbe tega sporazuma se izvajajo v dobri veri in tako, da se ne ovira, zavlačuje ali neumestno vmešava v jedrske dejavnosti v Južni Afriki in Skupnosti, ter tako, da je izvajanje v skladu s preudarno upravljavsko prakso, ki je potrebna za gospodarno in varno opravljanje jedrskih dejavnosti.
2. Določbe tega sporazuma se ne uporabljajo za iskanje komercialnih ali industrijskih prednosti, niti za vmešavanje v domače ali mednarodne komercialne ali industrijske interese katere koli pogodbenice ali pooblaščenih oseb, niti za vmešavanje v jedrsko politiko katere koli pogodbenice ali vlad držav članic Skupnosti, niti za oviranje spodbujanja miroljubne in neeksplozivne uporabe jedrske energije, niti za oviranje pretoka predmetov, za katere se uporablja ta sporazum ali za katere je bilo obveščeno, da se bo uporabljal, bodisi znotraj ozemeljske jurisdikcije pogodbenic ali med Južno Afriko in Skupnostjo.
3. Z jedrskim materialom, za katerega velja ta sporazum, se ravna na podlagi načel sorazmernosti, zamenljivosti in enakovrednosti jedrskih materialov.
4. Kakršna koli sprememba dokumentov, ki jih je izdala IAEA in so omenjeni v členih I, V ali VI tega sporazuma, se začne uporabljati v okviru tega sporazuma le, če sta pogodbenici druga drugo po diplomatskih poteh pisno obvestili, da se strinjata s to spremembo.
Člen IX
Upravni dogovori
1. Pristojni organi obeh pogodbenic sklenejo upravne dogovore za zagotovitev učinkovitega izvajanja določb tega sporazuma.
2. Taki upravni dogovori se lahko med drugim nanašajo na finančne določbe, dodelitev vodstvenih odgovornosti in podrobne določbe o razširjanju informacij ter pravic intelektualne lastnine.
3. Upravni dogovori, sklenjeni v skladu z odstavkom 1 tega člena, se lahko spremenijo, če se pristojni organi o tem medsebojno dogovorijo v pisni obliki.
Člen X
Veljavna zakonodaja
Sodelovanje v okviru tega sporazuma mora biti v skladu z zakoni in drugimi predpisi, veljavnimi v Južni Afriki in Evropski uniji, ter z mednarodnimi sporazumi, ki sta jih pogodbenici sklenili. Kar zadeva Skupnost, veljavna zakonodaja vključuje Pogodbo Euratom in izpeljano zakonodajo.
Člen XI
Neskladnost
1. Če katera pogodbenica ali katera koli država članica Skupnosti krši materialne določbe tega sporazuma, lahko druga pogodbenica s pisnim obvestilom začasno ali dokončno prekine, v celoti ali delno, sodelovanje po tem sporazumu.
2. Preden katera koli pogodbenica tozadevno ukrepa, se pogodbenici posvetujeta z namenom sprejetja odločitve o tem, ali so potrebni korektivni ukrepi, in če so, o tem, katere korektivne ukrepe je treba sprejeti in po kakšnem časovnem razporedu. Takšen ukrep se sprejme samo v primeru, če dogovorjeni ukrepi niso bili izvedeni v času, o katerem sta se dogovorili pogodbenici, ali v primeru, ko ni bilo mogoče najti rešitve po preteku časovnega obdobja, ki sta ga določili pogodbenici.
3. Prenehanje tega sporazuma ne vpliva na izvajanje dogovorov in/ali pogodb, ki so bili sklenjeni v obdobju njegove veljavnosti in na dan njegovega prenehanja še niso dokončani, razen če se pogodbenici dogovorita drugače.
Člen XII
Posvetovanje in reševanje sporov
1. Na zahtevo katere koli pogodbenice se predstavniki pogodbenic po potrebi sestanejo, da se posvetujejo o zadevah, ki izhajajo iz razlage ali izvajanja tega sporazuma, z namenom spremljanja njegovega izvajanja, in da razpravljajo o dodatnih ureditvah sodelovanja, ki niso določene v tem sporazumu. Ta posvetovanja se lahko izvajajo tudi v obliki izmenjave korespondence.
2. Kakršen koli spor glede razlage, uporabe ali izvajanja tega sporazuma, ki se ne bi rešil s pogajanji ali o katerem se pogodbenici ne bi sporazumeli drugače, se na zahtevo katere koli pogodbenice predloži arbitražnemu razsodišču, sestavljenemu iz treh razsodnikov. Vsaka pogodbenica imenuje enega razsodnika in dva na ta način imenovana razsodnika izbereta tretjega, ki ni državljan nobene pogodbenice in ki bo predsednik. Če v tridesetih dneh po vložitvi zahteve za arbitražo katera izmed pogodbenic ne določi razsodnika, lahko druga pogodbenica v sporu od predsednika Meddržavnega sodišča zahteva, da imenuje razsodnika za pogodbenico, ki ga ni določila sama. Če v tridesetih dneh od določitve ali imenovanja razsodnikov za obe pogodbenici ni izvoljen tretji razsodnik, lahko katera koli pogodbenica od predsednika Meddržavnega sodišča zahteva, da imenuje tretjega razsodnika. Večina članov arbitražnega razsodišča bo zadoščala za sklepčnost in vsi sklepi se sprejmejo z večino glasov vseh članov arbitražnega razsodišča. Razsodni postopek določi razsodišče. Odločitve razsodišča so zavezujoče za obe pogodbenici in jih morata obe pogodbenici izvršiti. Finančna nadomestila razsodnikov se določijo na enaki podlagi kakor finančna nadomestila ad hoc sodnikov Meddržavnega sodišča.
3. Za namene reševanja sporov se uporablja angleška različica tega sporazuma.
Člen XIII
Dodatne določbe
1. Ta sporazum ne posega v pravico držav članic, da sklepajo dvostranske sporazume z Južno Afriko, če ti spoštujejo pristojnosti držav članic na eni strani in Skupnosti na drugi strani ter če so popolnoma skladni s cilji in pogoji tega sporazuma. Dvostranski sporazumi, ki so jih nekatere države članice sklenile pred začetkom veljavnosti Sporazuma med Skupnostjo in Južno Afriko, se lahko še naprej uporabljajo.
2. Določbe za povezavo teh sporazumov in tega sporazuma bi bilo treba, kadar je ustrezno, zasnovati v skladu s pristojnostmi vsake od pogodbenic tega sporazuma in na podlagi soglasja zadevnih pogodbenic navedenih sporazumov.
Člen XIV
Spremembe in status Priloge
1. Pogodbenici se lahko na zahtevo ene ali druge posvetujeta o morebitnih spremembah tega sporazuma, zlasti z namenom, da bi upoštevali mednarodno dogajanje na področju jedrskih nadzornih ukrepov.
2. Ta sporazum je mogoče spremeniti, če se pogodbenici tako dogovorita.
3. Vsaka sprememba začne veljati z dnem, ki ga pogodbenici z izmenjavo diplomatskih not določita za začetek njene veljavnosti.
4. Priloga k temu sporazumu je sestavni del tega sporazuma in jo je mogoče spremeniti v skladu z odstavki 1–3 tega člena.
Člen XV
Začetek in čas veljavnosti
1. Ta sporazum začne veljati na dan zadnjega pisnega obvestila, da sta pogodbenici zaključili notranje postopke, potrebne za začetek njegove veljavnosti.
2. Ta sporazum ostane v veljavi deset let. Po tem datumu se Sporazum samodejno podaljšuje vsakič za dobo petih let, razen če ena pogodbenica vsaj šest mesecev pred potekom tega dodatnega obdobja obvesti drugo pogodbenico o svoji nameri o prekinitvi tega sporazuma.
3. Ne glede na odložitev izvajanja, prenehanje ali potek veljavnosti tega sporazuma ali kakršnega koli sodelovanja po tem sporazumu iz kakršnega koli razloga, obveznosti iz členov III, IV, V, VI, VII, VIII, IX in X tega sporazuma veljajo naprej, dokler kjer koli na ozemlju druge pogodbenice ali pod njeno jurisdikcijo ali pod njenim nadzorom kjer koli ostane kakršen koli jedrski material, nejedrski material ali oprema, za katere veljajo določbe navedenih členov, ali dokler se v skladu z določbami člena IV tega sporazuma ne ugotovi, da ta jedrski material ni več uporaben ali da ga praktično ni več mogoče predelati v kakršno koli obliko, uporabno za jedrsko dejavnost, ki je pomembna s stališča nadzornih ukrepov.
V Pretoriji, osemnajstega julija dva tisoč trinajst, sestavljeno v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.
V POTRDITEV TEGA so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.
Za Evropsko skupnost za atomsko energijo
Andris PIEBALGS
Za vlado Republike Južna Afrika
Ben MARTINS
PRILOGA
Usmerjevalna načela za dodeljevanje pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz skupnih raziskovalnih dejavnosti v okviru Sporazuma o sodelovanju na področju miroljubne uporabe jedrske energije
I. LASTNIŠTVO, DODELJEVANJE IN URESNIČEVANJE PRAVIC
|
1. |
Ta priloga se uporablja za sodelovalne dejavnosti iz tega sporazuma, razen če se pogodbenici dogovorita drugače. Udeleženci skupaj razvijajo programe tehnološkega upravljanja (PTU) glede lastništva in uporabe (vključno z objavo) informacij in intelektualne lastnine, ki bodo ustvarjene pri sodelovalnih dejavnostih. Te PTU pogodbenici potrdita pred sklenitvijo posebnih pogodb o sodelovanju na področju raziskovanja in razvoja, na katere se nanašajo. PTU se pripravijo ob upoštevanju ciljev sodelovalnih dejavnostih, sorazmernih prispevkov udeležencev, posebnosti podeljevanja licenc glede na ozemeljsko veljavnost ali posebno področje uporabe, zahtev veljavnih zakonov in drugih dejavnikov, ki jih udeleženci štejejo za primerne. Pravice in obveznosti, ki se nanašajo na raziskovanje s strani gostujočih raziskovalcev v okviru tega sporazuma v zvezi z rezultati intelektualnih dejavnosti (RID), se prav tako urejajo s skupnimi PTU. |
|
2. |
RID, ki so nastali med sodelovalnimi dejavnostmi in niso navedeni v PTU, se z odobritvijo pogodbenic dodelijo v skladu z načeli, navedenimi v PTU. V primeru nesoglasij pripadajo RID skupno vsem sodelujočim pri skupnem raziskovanju, iz katerega RID izhaja. Vsak sodelujoči, za katerega velja ta določba, ima pravico do uporabe takih RID za svoje komercialne namene brez ozemeljskih omejitev. |
|
3. |
Vsaka pogodbenica zagotavlja, da imajo druga pogodbenica in njeni udeleženci pravice do RID, ki so jim dodeljene v skladu s temi načeli. |
|
4. |
Ob ohranjanju pogojev konkurence na področjih, ki so predmet tega sporazuma, si vsaka pogodbenica prizadeva zagotoviti, da se pravice, pridobljene na podlagi tega sporazuma, in dogovori, sklenjeni v skladu z njim, uresničujejo tako, da zlasti spodbujajo:
|
II. AVTORSKO ZAŠČITENA DELA
V okviru tega sporazuma se avtorske pravice, ki pripadajo pogodbenicama ali njunim udeležencem, obravnavajo skladno z Bernsko konvencijo za varstvo literarnih in umetniških del (Pariški akt 1971).
III. ZNANSTVENA LITERATURA
Brez poseganja v oddelek IV te priloge in razen če je v PTU drugače dogovorjeno, rezultate raziskav skupaj objavita pogodbenici ali udeleženci navedenih sodelovalnih dejavnosti. Ob upoštevanju navedenega splošnega pravila se uporabljajo naslednji postopki:
|
(a) |
v primeru, da pogodbenica ali njeni drugi udeleženci objavijo znanstvene ali tehnične revije, članke, poročila, knjige ter video kasete in programsko opremo z rezultati, nastalimi v sodelovalnih dejavnostih na podlagi tega sporazuma, imajo druga pogodbenica oziroma njeni drugi udeleženci pravico do svetovne, neizključne, nepreklicne in brezplačne licence za prevajanje, kopiranje, priredbo, prenašanje in javno distribucijo teh del; |
|
(b) |
pogodbenici zagotovita, da se literarna dela znanstvenega značaja, ki so nastala v okviru dejavnosti sodelovanja v skladu s tem sporazumom in so objavljena pri neodvisnih založbah, čim bolj razširjajo; |
|
(c) |
na vseh kopijah del, varovanih z avtorskimi pravicami, namenjenih javni distribuciji in pripravljenih na podlagi določb tega sporazuma, morajo biti navedena imena ali psevdonimi avtorjev dela, razen če avtor ali avtorji izrecno zahtevajo, da se jih ne navaja. Na kopijah mora biti tudi dobro vidna navedba o sodelovalni podpori pogodbenic in/ali njunih predstavnikov in/ali organizacij. |
IV. NERAZKRITE INFORMACIJE
1. Dokumentacijske nerazkrite informacije
|
(a) |
Vsaka pogodbenica ali njeni udeleženci, kot je ustrezno, čim prej in po možnosti v PTU določijo, za katere informacije v zvezi s tem sporazumom želijo, da ostanejo nerazkrite, pri čemer med drugim upoštevajo naslednja merila:
Pogodbenici in njuni udeleženci se lahko v nekaterih primerih dogovorijo, razen če je določeno drugače, da se informacije (vse informacije ali le njihovi deli), ki so poslane, izmenjane ali ustvarjene med skupno raziskavo na podlagi Sporazuma, ne smejo razkriti. |
|
(b) |
Vsaka pogodbenica zagotovi, da druga pogodbenica zlahka prepozna informacije, ki niso za objavo na podlagi tega sporazuma, ter posledično njihov posebni značaj, na primer s pomočjo ustrezne oznake ali omejevalnega napotka. To velja tudi za vsako razmnoževanje navedenih informacij, v celoti ali delno. Pogodbenica, ki prejme nerazkrite informacije v skladu s tem sporazumom, spoštuje njihovo posebno naravo. Teh omejitev je samodejno konec, ko te informacije njihov lastnik brez omejitev razkrije strokovnjakom z zadevnega področja. |
|
(c) |
Nerazkrite informacije, sporočene na podlagi tega sporazuma, lahko pogodbenica prejemnica posreduje svojemu ali pri njej zaposlenemu osebju ter drugim zadevnim oddelkom ali agencijam pogodbenice prejemnice, pooblaščenim za posebne namene tekočih sodelovalnih dejavnosti, pod pogojem, da tako sporočene nerazkrite informacije ureja posebni dogovor o zaupnosti in se jih kot take zlahka prepozna, kot je zgoraj navedeno. |
|
(d) |
s pisnim soglasjem pogodbenice, ki na podlagi tega sporazuma posreduje informacije, ki niso za objavo, lahko pogodbenica prejemnica take informacije razširja širše, kot je sicer dovoljeno v odstavku (c). Pogodbenici sodelujeta pri oblikovanju postopkov za zahtevo in pridobitev predhodnega pisnega soglasja za tako širše razširjanje, vsaka pogodbenica pa izda tako dovoljenje v okviru, ki ga dovoljujejo njene notranje politike, predpisi in zakoni. |
2. Nedokumentacijske nerazkrite informacije
Nedokumentacijske nerazkrite ali druge zaupne ali tajne informacije, pridobljene na seminarjih in drugih srečanjih, organiziranih v okviru tega sporazuma, ali informacije, ki izhajajo iz zaposlovanja osebja, uporabe naprav ali skupnih projektov, pogodbenici ali njuni udeleženci obravnavajo v skladu z načeli, navedenimi za dokumentacijske informacije v tej prilogi, vendar pod pogojem, da je prejemnik takih nerazkritih ali drugih tajnih ali zaupnih informacij seznanjen z zaupno naravo posredovanih informacij takoj ob njihovem posredovanju.
3. Nadzor
Vsaka pogodbenica si prizadeva zagotoviti, da se nerazkrite informacije, ki jih prejme v skladu s tem sporazumom, nadzorujejo tako, kot je v njem predvideno. Če ena izmed pogodbenic ugotovi, da se ne bo mogla držati določb o nerazširjanju iz odstavkov 1 in 2 ali da je to utemeljeno možno pričakovati, o tem nemudoma obvesti drugo pogodbenico. Pogodbenici se nato posvetujeta z namenom, da določita ustrezen potek dejavnosti.
V. OKVIRNE ZNAČILNOSTI PROGRAMOV TEHNOLOŠKEGA UPRAVLJANJA (PTU)
PTU je poseben sporazum, ki ga sklenejo udeleženci o izvajanju sodelovalnih dejavnosti ter zadevnih pravicah in obveznostih udeležencev. V zvezi z RID bo PTU med drugim običajno urejal: lastništvo, zaščito, uporabniške pravice za namene raziskav in razvoja, uporabo in širjenje, vključno z dogovori za skupno objavo, pravice in obveznosti gostujočih raziskovalcev ter postopke za reševanje sporov. PTU lahko obravnava tudi primarne in sekundarne informacije, izdajo dovoljenj in končne rezultate.
UREDBE
|
31.7.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 204/11 |
UREDBA SVETA (EU) št. 733/2013
z dne 22. julija 2013
o spremembi Uredbe (ES) št. 994/98 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči
(Besedilo velja za EGP)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 109 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba Sveta (ES) št. 994/98 (1) pooblašča Komisijo, da z uredbami razglasi, da so nekatere opredeljene vrste pomoči združljive z notranjim trgom in izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). |
|
(2) |
Državna pomoč je objektiven pojem, določen v členu 107(1) PDEU. Pooblastilo Komisiji iz Uredbe (ES) št. 994/98 se uporablja samo za ukrepe, ki izpolnjujejo vsa merila iz člena 107(1) PDEU in torej pomenijo državno pomoč. Vključitev nekaterih vrst pomoči v Uredbo (ES) št. 994/98 ali uredbo o skupinskih izjemah, ne vpliva na opredelitev ukrepa kot državne pomoči v skladu s členom 107(1) PDEU. |
|
(3) |
Uredba (ES) št. 994/98 Komisiji omogoča, da lahko razglasi, da so pomoč za mala in srednja podjetja (MSP), pomoč za raziskave in razvoj, pomoč za varstvo okolja, pomoč za zaposlovanje in usposabljanje ter pomoč, ki je v skladu s karto za dodeljevanje regionalne pomoči, ki jo Komisija odobri za vsako državo članico, pod določenimi pogoji združljive z notranjim trgom ter da zanje ne velja obveznost priglasitve. |
|
(4) |
Uredba (ES) št. 994/98 pooblašča Komisijo, da lahko izvzame pomoč za raziskave in razvoj, ne pa tudi pomoči za inovacije. Inovacije so medtem postale prednostna naloga politike Unije v okviru Unije inovacij, ene od vodilnih pobud strategije Evropa 2020. Poleg tega so številni ukrepi pomoči za inovacije relativno omejeni, zato ne izkrivljajo konkurence v večji meri. |
|
(5) |
Na področju kulture in ohranjanja kulturne dediščine številni ukrepi, ki jih sprejmejo države članice, ne pomenijo državne pomoči, ker ne izpolnjujejo vseh meril iz člena 107(1) PDEU, na primer zato, ker prejemnik ne izvaja gospodarske dejavnosti ali ker ta ne vpliva na trgovino med državami članicami. Če pa ukrepi na področju kulture in ohranjanja kulturne dediščine pomenijo državno pomoč v skladu s členom 107(1) PDEU, države članice trenutno morajo o njih obvestiti Komisijo. Uredba (ES) št. 994/98 pooblašča Komisijo, da lahko izvzame pomoč, odobreno MSP, vendar se ta izjema na področju ohranjanja kulturne dediščine uporablja le omejeno, saj so prejemniki pogosto velike družbe. Vendar pa majhni projekti na področju kulture ter ustvarjanja in ohranjanja kulturne dediščine konkurence ponavadi ne izkrivljajo občutno, tudi če jih izvajajo večje družbe, iz nedavnih primerov pa je tudi razvidno, da ima taka pomoč omejen učinek na trgovino. |
|
(6) |
V skladu s smernicami se lahko izjeme na področju kulture in ohranjanja kulturne dediščine odobrijo na podlagi izkušenj Komisije, na primer za kinematografska ali avdiovizualna dela, ali glede na okoliščine v posameznih primerih. Komisija bi morala pri pripravi takšnih skupinskih izjem upoštevati, da bi morale zajemati le ukrepe, ki pomenijo državno pomoč, da bi načeloma morale biti osredotočene na ukrepe, ki prispevajo k uresničevanju ciljev posodobitve področja državnih pomoči EU, in da se uporabljajo le za pomoči, s katerimi ima Komisija že veliko izkušenj. Treba bi bilo tudi upoštevati, da imajo države članice primarno pristojnost na področju kulture, da je kulturna raznolikost deležna posebne zaščite na podlagi člena 167(1) PDEU ter posebno naravo kulturnega področja. |
|
(7) |
Države članice morajo Komisijo obvestiti o ukrepih državne pomoči za povračilo škode, ki jo povzročijo naravne nesreče. Dodeljena pomoč na tem področju je ponavadi omejena, mogoče pa je tudi določiti jasne pogoje združljivosti. Uredba (ES) št. 994/98 Komisijo pooblašča, da lahko tako pomoč skupinsko izvzame iz obveznosti priglasitve samo, kadar je bila odobrena MSP. Vendar lahko naravne nesreče prizadenejo tudi velike družbe. Po izkušnjah Komisije takšna pomoč konkurence ne izkrivlja občutno, na podlagi pridobljenih izkušenj pa je mogoče določiti jasne pogoje združljivosti. |
|
(8) |
Države članice morajo Komisijo obvestiti o ukrepih državne pomoči za povračilo škode, ki jo v ribištvu povzročijo slabe vremenske razmere. Dodeljena pomoč na tem področju je ponavadi omejena, mogoče pa je tudi določiti jasne pogoje združljivosti. Uredba (ES) št. 994/98 Komisijo pooblašča, da lahko tako pomoč skupinsko izvzame iz obveznosti priglasitve samo, kadar je bila odobrena MSP. Vendar lahko slabe vremenske razmere prizadenejo tudi velike družbe na področju ribištva. Po izkušnjah Komisije takšna pomoč konkurence ne izkrivlja občutno, na podlagi pridobljenih izkušenj pa je mogoče določiti jasne pogoje združljivosti. |
|
(9) |
V skladu s členom 42 PDEU se pravila o državni pomoči pod določenimi pogoji ne uporabljajo za nekatere ukrepe pomoči za kmetijske proizvode iz Priloge I k PDEU. Člen 42 se ne uporablja za gozdarstvo ali za proizvode, ki niso vključeni v Prilogo I. Zato je na podlagi Uredbe (ES) št. 994/98 pomoč za gozdarstvo in promocijo proizvodov v živilskem sektorju, ki niso vključeni v Prilogo I, trenutno mogoče izvzeti le, če je omejena na MSP. Komisija bi morala imeti možnost, da izvzame nekatere vrste pomoči za gozdarstvo, med drugim pomoči, vključene v programe razvoja podeželja, pa tudi pomoči za promocijo in oglaševanje proizvodov v živilskem sektorju, ki niso vključeni v Prilogo I, kadar je omejevanje konkurence v skladu z njenimi izkušnjami omejeno in je mogoče določiti jasne pogoje združljivosti. |
|
(10) |
V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo (2) se členi 107, 108 in 109 PDEU uporabljajo za pomoč, ki jo države članice dodelijo podjetjem v ribiškem sektorju, razen za plačila držav članic v skladu z Uredbo (ES) št. 1198/2006. Dodatna državna pomoč za ohranjanje morskih in sladkovodnih bioloških virov ponavadi omejeno vpliva na trgovino med državami članicami ter prispeva k ciljem Unije na področju pomorske in ribiške politike, konkurence pa ne izkrivlja občutno. Dodeljena pomoč je ponavadi omejena, mogoče pa je tudi določiti jasne pogoje združljivosti. |
|
(11) |
Na področju športa, zlasti amaterskega, številni ukrepi, ki jih sprejmejo države članice, ne pomenijo državne pomoči, ker ne izpolnjujejo vseh meril iz člena 107(1) PDEU, na primer zato, ker prejemnik ne izvaja gospodarske dejavnosti ali ker ta ne vpliva na trgovino med državami članicami. Če pa ti ukrepi pomenijo državno pomoč v skladu s členom 107(1) PDEU, države članice trenutno morajo o njih obvestiti Komisijo. Ukrepi državne pomoči za šport, zlasti na področju amaterskega športa in majhnih športov, imajo ponavadi omejene učinke na trgovino med državami članicami in ne izkrivljajo občutno konkurence. Dodeljeni zneski so ponavadi omejeni. Na podlagi pridobljenih izkušenj je za pomoč za športe mogoče določiti jasne pogoje združljivosti, da se prepreči večje izkrivljanje konkurence. |
|
(12) |
Kar zadeva pomoč za zračni in pomorski promet, pomoč socialnega značaja za prevoz prebivalcev, ki živijo v oddaljenih regijah ali na otokih, vključno z otoškimi državami članicami z eno samo regijo in redko naseljenimi območji, v skladu z izkušnjami Komisije ne izkrivlja konkurence v večji meri, če se dodeli brez diskriminacije prevoznikov. Poleg tega pa je mogoče določiti jasne pogoje združljivosti. |
|
(13) |
Komisija je v zadnjih letih pridobila obsežne izkušnje glede pomoči na področju infrastrukture za širokopasovne povezave in pripravila ustrezne smernice (3). Meni, da pomoč za nekatere vrste infrastrukture za širokopasovni dostop ne izkrivlja konkurence v večji meri, zato bi zanjo lahko veljala skupinska izjema, če so izpolnjeni nekateri pogoji združljivosti in se infrastruktura vzpostavi na območju t. i. belih lis, torej tam, kjer ni infrastrukture iste vrste (bodisi širokopasovne bodisi hitro dostopovno omrežje naslednje generacije) in kjer ta v bližnji prihodnosti najverjetneje ne bo razvita, kot je navedeno v merilih iz smernic. To velja za pomoč za osnovni širokopasovni dostop in za pomoč za posamezne manjše ukrepe glede zelo hitrih dostopovnih omrežij naslednje generacije ter za pomoč za gradbena dela v zvezi s širokopasovnim dostopom in pasivno širokopasovno infrastrukturo. |
|
(14) |
Številni ukrepi na področju infrastrukture, ki jih sprejmejo države članice, ne pomenijo državne pomoči, ker ne izpolnjujejo vseh meril iz člena 107(1) PDEU, na primer zato, ker prejemnik ne izvaja gospodarske dejavnosti, ukrep ne vpliva na trgovino med državami članicami ali je ukrep kompenzacija za storitev splošnega gospodarskega pomena, ki izpolnjuje vsa merila iz sodne prakse v zvezi z zadevo Altmark (4). Če pa financiranje infrastrukture pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, morajo države članice o tem obvestiti Komisijo. Kar zadeva infrastrukturo, so lahko majhni zneski pomoči za infrastrukturne projekte učinkovit način podpiranja ciljev Unije, če ta pomoč zmanjšuje stroške in je morebitno izkrivljanje konkurence omejeno. Komisija bi zato morala imeti možnost, da izvzame državno pomoč za infrastrukturne projekte, ki prispevajo k uresničitvi ciljev te uredbe ter drugih ciljev skupnega interesa, zlasti v okviru strategije Evropa 2020 (5). To bi lahko zajemalo podporo za projekte, ki vključujejo večsektorska omrežja, ali objekte, za katere je potrebno razmeroma malo pomoči. Vendar pa se lahko skupinske izjeme za infrastrukturne projekte odobrijo le, če ima Komisija dovolj izkušenj, da določi jasna in stroga merila združljivosti, ki zagotavljajo, da je možnost morebitnih izkrivljanj omejena in da za velike zneske pomoči še naprej velja obveznost obveščanja iz člena 108(3) PDEU. |
|
(15) |
Področje uporabe Uredbe (ES) št. 994/98 bi bilo zato treba razširiti na nove vrste pomoči. Ta vključitev ne vpliva na opredelitev ukrepa kot državne pomoči v okviru vrst in sektorjev, v katerih so države članice že dejavne. |
|
(16) |
Komisija mora v skladu z Uredbo (ES) št. 994/98 za vsako vrsto pomoči, za katero sprejme uredbo o skupinski izjemi, navesti prage, izražene bodisi v intenzivnosti pomoči v zvezi z nizom upravičenih stroškov bodisi v najvišjih zneskih pomoči. Ta pogoj otežuje skupinsko izvzemanje nekaterih vrst ukrepov državne pomoči, ki jih zaradi posebne zasnove ni mogoče natančno izraziti v intenzivnosti ali najvišjih zneskih pomoči, na primer instrumentov finančnega inženiringa ali nekaterih vrst ukrepov za spodbujanje naložb tveganega kapitala. Vzrok za to je zlasti dejstvo, da lahko takšni kompleksni ukrepi vključujejo pomoč na različnih ravneh: neposredni upravičenci, vmesni upravičenci in posredni upravičenci. Ker so ti ukrepi in njihov prispevek vse bolj pomembni za uresničevanje ciljev Unije, je potrebna večja prožnost, da jih bo mogoče izvzeti. V primeru takšnih ukrepov bi zato bilo treba zagotoviti, da se pragovi za dodelitev določene pomoči lahko izrazijo tudi z najvišjo stopnjo državne podpore v okviru zadevnega ukrepa ali v zvezi z njim. Najvišja stopnja državne podpore lahko zajema elemente podpore, ki niso državna pomoč, če ukrep vključuje vsaj nekaj elementov, ki vsebujejo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU in niso zanemarljivi. |
|
(17) |
Države članice morajo v skladu z Uredbo (ES) št. 994/98 predložiti povzetke informacij o pomoči, ki so jo dodelile na podlagi uredb o skupinskih izjemah. Objava teh povzetkov je potrebna za zagotovitev preglednosti ukrepov, ki jih sprejmejo države članice. V času sprejetja Uredbe (ES) št. 994/98 je bila objava v Uradnem listu Evropske unije najučinkovitejše sredstvo za zagotavljanje preglednosti. Zaradi razvoja sredstev elektronskega obveščanja pa je zdaj hitreje in učinkoviteje, če se te povzetke objavi na spletišču Komisije, kar povečuje tudi preglednost v korist zainteresiranih strani. Namesto v Uradnem listu bi bilo torej treba te povzetke objavljati na spletišču Komisije. |
|
(18) |
Podobno bi bilo treba na spletišču Komisije in ne v Uradnem listu objavljati tudi osnutke uredb in druge dokumente, ki jih mora pregledati Svetovalni odbor za državno pomoč v skladu z Uredbo (ES) št. 994/98, da se zagotovi večja preglednost ter zmanjšajo upravna obremenitev in zamude pri objavi. |
|
(19) |
Postopek posvetovanja iz člena 8 Uredbe (ES) št. 994/98 določa, da se je treba pred objavo osnutkov uredb posvetovati s Svetovalnim odborom za državno pomoč. Zaradi večje preglednosti pa bi bilo treba osnutke uredb objaviti na spletu že med prvim posvetovanjem Komisije s Svetovalnim odborom. |
|
(20) |
Uredbo (ES) št. 994/98 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 994/98 se spremeni:
|
1. |
Naslov Uredbe se nadomesti z naslednjim: „Uredba Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za določene vrste horizontalne državne pomoči“. |
|
2. |
Člen 1 se spremeni:
|
|
3. |
Člen 3(2) se nadomesti z naslednjim: „2. Pri izvajanju sistemov pomoči, ki so bili izvzeti na podlagi uredb iz člena 1(1), ali pri posameznih pomočeh, dodeljenih zunaj sistema, države članice Komisiji posredujejo povzetke informacij o takšnih sistemih pomoči ali posameznih pomočeh, ki niso zajete z izvzetimi sistemi pomoči, za objavo na spletišču Komisije.“ |
|
4. |
Člen 8 se spremeni:
|
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 22. julija 2013
Za Svet
Predsednica
C. ASHTON
(1) UL L 142, 14.5.1998, str. 1.
(2) UL L 223, 15.8.2006, str. 1.
(3) Sporočilo Komisije: Smernice EU za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij (UL C 25, 26.1.2013, str. 1).
(4) Sodba Sodišča z dne 24. julija 2003 v zadevi C-280/00, Altmark Trans GmbH in Regierungspräsidium Magdeburg proti Nahverkehrsgesellschaft Altmark GmbH ([2003] ECR I-7747).
(5) Glej Priporočilo Sveta 2010/410/EU z dne 13. julija 2010 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (UL L 191, 23.7.2010, str. 28) ter Sklep Sveta 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (UL L 308, 24.11.2010, str. 46).
|
31.7.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 204/15 |
UREDBA SVETA (EU) št. 734/2013
z dne 22. julija 2013
o spremembi Uredbe (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES
(Besedilo velja za EGP)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 109 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V okviru temeljite posodobitve predpisov o državni pomoči, da bi prispevali k izvajanju strategije Evropa 2020 za rast (1) ter konsolidaciji proračuna, bi bilo treba po vsej Uniji učinkovito in enotno uporabljati člen 107 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Z Uredbo Sveta (ES) št. 659/1999 (2) je bila kodificirana in okrepljena nekdanja praksa Komisije za povečanje pravne varnosti in za podporo razvoju politike državne pomoči v preglednem okolju. Vendar pa bi bilo treba glede na izkušnje, pridobljene pri uporabi navedene uredbe, in nedavni razvoj dogodkov, kot sta širitev Unije ter gospodarska in finančna kriza, nekatere vidike Uredbe (ES) št. 659/1999 spremeniti in tako omogočiti večjo učinkovitost Komisije. |
|
(2) |
Da bi lahko ocenili združljivost katere koli priglašene ali nezakonite državne pomoči z notranjim trgom, za katero je po členu 108 PDEU pristojna izključno Komisija, je primerno zagotoviti, da ima Komisija pri izvrševanju predpisov o državni pomoči pooblastilo, da zahteva vse potrebne tržne podatke od katere koli države članice, podjetja ali združenja podjetij, kadar dvomi o združljivosti zadevnega ukrepa s pravili Unije in je zato začela formalni postopek preiskave. Komisija bi morala to pooblastilo uporabiti zlasti, če je potrebna kompleksna vsebinska ocena. Komisija bi morala pri odločanju, ali bo uporabila to pooblastilo, ustrezno upoštevati čas, potreben za predhodno preiskavo. |
|
(3) |
Komisiji bi moralo biti omogočeno, da pri ocenjevanju združljivosti ukrepa pomoči po začetku formalnega postopka preiskave, zlasti kadar gre za tehnično kompleksne zadeve, za katere je treba opraviti vsebinsko oceno, s preprostim zahtevkom ali sklepom od katere koli države članice, podjetja ali združenja podjetij zahteva vse tržne podatke, potrebne za dokončanje ocene, če zadevna država članica med predhodno preiskavo ni zagotovila zadostnih podatkov, pri čemer je treba zlasti pri malih in srednjih podjetjih ustrezno upoštevati načelo sorazmernosti. |
|
(4) |
Zaradi posebnega razmerja med upravičencem do pomoči in zadevno državo članico bi moralo biti Komisiji omogočeno, da zahteva podatke od upravičenca do pomoči le, če se s tem strinja zadevna država članica. Dejstvo, da upravičenec do zadevnega ukrepa pomoči zagotavlja podatke, ne predstavlja pravne podlage za dvostranska pogajanja med Komisijo in zadevnim upravičencem. |
|
(5) |
Komisija bi morala naslovnike zahtevkov za podatke izbrati po objektivnih merilih, prilagojenih vsakemu primeru, ter zagotoviti, da bo, kadar bo zahtevek naslovljen na vzorec podjetij ali združenj podjetij, ta vzorec reprezentativen za vsako kategorijo. Zahtevani bi morali biti predvsem faktografski in tržni podatki podjetja ter analiza delovanja trga, podprta z dejstvi. |
|
(6) |
Komisija bi morala biti kot začetnica postopka odgovorna za preverjanje prenosa podatkov s strani držav članic, podjetij ali združenj podjetij ter tajnosti, ki naj bi veljala za razkrivanje podatkov. |
|
(7) |
Komisija bi morala biti po potrebi pooblaščena za izvrševanje skladnosti z zahtevami po podatkih, ki so bile naslovljene na katero koli podjetje ali združenje podjetij, z uporabo sorazmernih glob in periodičnih denarnih kazni. Komisija bi morala pri določanju zneskov glob in periodičnih denarnih kazni upoštevati načela sorazmernosti in ustreznosti, zlasti pri malih in srednjih podjetjih. Pravice strank, od katerih se zahtevajo podatki, bi bilo treba zaščititi, zato bi morale imeti možnost, da pred sprejetjem kakršnega koli sklepa o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni izrazijo svoja stališča. Sodišče Evropske unije bi moralo imeti neomejeno pristojnost glede teh glob ali periodičnih denarnih kazni v skladu s členom 261 PDEU. |
|
(8) |
Komisija bi morala imeti možnost, da ob ustreznem upoštevanju načel sorazmernosti in ustreznosti zniža periodične denarne kazni ali jih v celoti opusti, ko naslovniki zagotovijo zahtevane informacije, tudi če je rok že potekel. |
|
(9) |
Globe in periodične denarne kazni se ne uporabljajo za države članice, saj so te v skladu s členom 4 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) dolžne lojalno sodelovati s Komisijo in ji predložiti vse potrebne podatke, ki ji omogočajo, da opravlja svoje dolžnosti v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999. |
|
(10) |
Da bi bile zaščitene pravice zadevnih držav članic do obrambe, bi morale dobiti kopije zahtevkov za podatke, poslane državam članicam, podjetjem ali združenjem podjetij, tako da bi lahko predložile svoje mnenje o prejetih pripombah. Prav tako bi morale biti obveščene o imenih zahtevanih podjetij ali združenj podjetij, če ti subjekti ne dokažejo, da imajo pravni interes za zaščito svoje identitete. |
|
(11) |
Komisija bi morala ustrezno upoštevati pravni interes podjetij za varstvo njihovih poslovnih skrivnosti. Komisija v nobenem sklepu ne bi smela uporabiti tajnih podatkov respondentov, ki jih ni mogoče združiti ali drugače anonimizirati, če ni predhodno pridobila njihovega soglasja za razkritje navedenih podatkov zadevni državi članici. |
|
(12) |
Kadar za podatke s stopnjo tajnosti verjetno ne velja obveznost varovanja poslovnih skrivnosti, je ustrezno vzpostaviti mehanizem, s katerim lahko Komisija določi obseg, v katerem je te podatke mogoče razkriti. V vsakem sklepu o tem, da se navedba o tajnosti podatkov zavrne, bi moralo biti navedeno obdobje, po koncu katerega bodo ti podatki razkriti, tako da lahko respondent uporabi sodno varstvo, ki ji je na voljo, vključno z začasnimi ukrepi. |
|
(13) |
Komisija bi morala imeti možnost, da na lastno pobudo preuči podatke o nezakoniti pomoči iz katerega koli vira, da zagotovi skladnost s členom 108 PDEU ter zlasti z obveznostjo priglasitve in klavzulo o mirovanju iz člena 108(3) PDEU ter oceni združljivost pomoči z notranjim trgom. V tem okviru so pritožbe bistveni vir podatkov za odkrivanje kršitev pravil Unije o državni pomoči. |
|
(14) |
Za izboljšanje kakovosti pritožb, predloženih Komisiji, in hkrati za povečanje preglednosti in pravne varnosti je primerno, da se opredelijo pogoji, ki bi jih pritožba morala izpolnjevati, da bi Komisija lahko pridobila podatke o domnevno nezakoniti pomoči in začela predhodni pregled. Sporočila, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, bi morala biti obravnavana kot splošne tržne informacije in zaradi njih se ne bi smele nujno začeti preiskave po uradni dolžnosti. |
|
(15) |
Od pritožnikov bi se moralo zahtevati, da dokažejo, da so zainteresirane stranke v smislu člena 108(2) PDEU in člena 1(h) Uredbe (ES) št. 659/1999. Od njih bi se moralo zahtevati tudi, da predložijo določeno količino podatkov v obliki, za katero bi morala biti Komisija pooblaščena, da jo določi v izvedbeni določbi. Navedena izvedbena določba bi morala upoštevati, da zahteve glede načina vložitve pritožbe ne bi smele obremenjevati zainteresiranih strank, tako da ne bi odvračale morebitnih pritožnikov. |
|
(16) |
Zaradi pravne varnosti je ustrezno določiti zastaralne roke za naložitev in izvrševanje glob in periodičnih denarnih kazni. |
|
(17) |
Da se zagotovi, da Komisija na celotnem notranjem trgu dosledno obravnava podobna vprašanja, je ustrezno dopolniti obstoječa pooblastila Komisije z uvedbo specifične pravne podlage za začetek preiskav o gospodarskih sektorjih ali nekaterih instrumentih pomoči v več državah članicah. Zaradi sorazmernosti ter velikih upravnih bremen, povezanih s sektorskimi preiskavami, bi bilo treba take preiskave izvajati le, če je mogoče na podlagi razpoložljivih informacij utemeljeno sumiti, da bi lahko ukrepi državne pomoči v določenem sektorju občutno omejevali ali izkrivljali konkurenco na notranjem trgu v več državah članicah ali da obstoječi ukrepi pomoči v določenem sektorju v več državah članicah niso ali niso več združljivi z notranjim trgom. Komisija bi lahko s pomočjo takih preiskav učinkovito in pregledno obravnavala horizontalna vprašanja državne pomoči ter dobila predhoden pregled nad zadevnim sektorjem. |
|
(18) |
Zaradi dosledne uporabe predpisov o državni pomoči je treba urediti sodelovanje med sodišči držav članic in Komisijo. Tako sodelovanje je relevantno za vsa sodišča držav članic, ki uporabljajo člen 107(1) in člen 108 PDEU. Zlasti nacionalna sodišča bi morala imeti možnost, da Komisijo zaprosijo za podatke ali njeno mnenje v zadevah, ki se tičejo uporabe pravil o državni pomoči. Tudi Komisija bi morala imeti tudi možnost, da predloži pisne ali ustne pripombe sodiščem, ki uporabljajo člen 107(1) ali člen 108 PDEU. Komisija bi morala pri tovrstni pomoči nacionalnim sodiščem delovati v skladu s svojo obveznostjo varovanja javnega interesa. |
|
(19) |
Pripombe in mnenja Komisije ne bi smela posegati v člen 267 PDEU in niso pravno zavezujoča za nacionalna sodišča. Treba bi jih bilo predložiti v okviru nacionalnih postopkovnih pravil in praks, vključno s tistimi, ki varujejo pravice strank, ter pri tem popolnoma spoštovati neodvisnost nacionalnih sodišč. Pripombe, ki jih Komisija predloži na lastno pobudo, bi morale biti omejene na primere, ki so pomembni za usklajeno izvajanje člena 107(1) in člena (108) PDEU, zlasti na zadeve, ki so bistvene za uveljavljanje ali nadaljnji razvoj sodne prakse Unije o državni pomoči. |
|
(20) |
V interesu preglednosti in pravne varnosti bi morali biti podatki o sklepih Komisije objavljeni. Zato je ustrezno, da se sklepi o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni objavijo, saj vplivajo na interese zadevnih virov. Komisija bi morala pri objavi svojih sklepov upoštevati predpise o poslovni skrivnosti, vključno z varstvom vseh tajnih in osebnih podatkov v skladu s členom 339 PDEU. |
|
(21) |
Komisija bi morala imeti možnost, da v tesnem sodelovanju s Svetovalnim odborom za državno pomoč sprejme izvedbene določbe o določitvi podrobnih predpisov glede oblike, vsebine in drugih meril pritožb, ki so vložene v skladu z Uredbo (ES) št. 659/1999. |
|
(22) |
Uredbo (ES) št. 659/1999 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 659/1999 se spremeni:
|
1. |
Naslov uredbe se nadomesti z naslednjim: „UREDBA SVETA (ES) št. 659/1999 Z DNE 22. MARCA 1999 O DOLOČITVI PODROBNIH PRAVIL ZA UPORABO ČLENA 108 POGODBE O DELOVANJU EVROPSKE UNIJE“; |
|
2. |
naslov člena 5 se nadomesti z naslednjim: „Zahteva po podatkih za državo članico priglasiteljico“; |
|
3. |
vstavita se naslednja člena: „Člen 6a Zahteva po podatkih iz drugih virov 1. Če država članica med predhodno preiskavo ni zagotovila zadostnih podatkov, lahko Komisija po začetku formalnega postopka preiskave iz člena 6, zlasti kadar gre za tehnično kompleksne zadeve, za katere je treba opraviti vsebinsko oceno, zahteva od katere koli druge države članice, podjetja ali združenja podjetij, da predloži vse potrebne tržne podatke za dokončanje njene ocene zadevnega ukrepa, pri čemer je treba zlasti pri malih in srednjih podjetjih ustrezno upoštevati načelo sorazmernosti. 2. Komisija lahko podatke zahteva le:
3. Podjetja ali združenja podjetij, ki zagotavljajo informacije na zahtevo Komisije po tržnih informacijah na podlagi odstavkov 6 in 7, svoje odgovore hkrati pošljejo Komisiji in zadevni državi članici, če zagotovljeni dokumenti ne vsebujejo podatkov, ki so tajni v odnosu do navedene države članice. Komisija vodi in spremlja prenos podatkov med državami članicami, zadevnimi podjetji ali združenji podjetij ter preveri tajnost, s katero so označeni preneseni podatki. 4. Komisija zahteva le informacije, ki jih ima na voljo država članica, podjetje ali združenje podjetij, na katero je zahteva naslovljena. 5. Države članice zagotovijo podatke na podlagi preprostega zahtevka in v roku, ki ga določi Komisija, ki navadno ne bi smel biti daljši od enega meseca. Če država članica ne zagotovi zahtevanih podatkov v navedenem roku ali zagotovi nepopolne podatke, ji Komisija pošlje opomin. 6. Komisija lahko od podjetja ali združenja podjetij s preprostim zahtevkom zahteva, da predloži podatke. Kadar Komisija pošlje preprosti zahtevek za podatke podjetju ali združenju podjetij, navede pravno podlago in namen zahtevka, podrobno navede, katere podatke zahteva, in določi sorazmeren rok, v katerem je treba podatke predložiti. Navede tudi globe, ki so v členu 6b(1) določene za predložitev netočnih ali zavajajočih podatkov. 7. Komisija lahko od podjetja ali združenja podjetij s sklepom zahteva, da predloži podatke. Kadar Komisija od podjetja ali združenja podjetij s sklepom zahteva predložitev podatkov, navede pravno podlago, namen zahteve, podrobno določi, katere podatke zahteva, in določi sorazmeren rok, v katerem je treba podatke predložiti. Navede tudi globe, določene v členu 6b(1), ter navede ali naloži periodične denarne kazni, določene v členu 6b(2), kakor je primerno. Nadalje navede pravico podjetja ali združenja podjetij, da sklep predložijo v pregled Sodišču Evropske unije. 8. Pri izdaji zahtevka iz odstavka 1 ali 6, ali pri sprejetju sklepa iz odstavka 7, Komisija istočasno zadevni državi članici pošlje kopijo le-tega. Komisija prav tako navede merila za izbor prejemnikov zahtevkov ali sklepov. 9. Lastniki podjetij ali njihovi zastopniki, oziroma pri pravnih osebah, podjetjih ali družbah oziroma združenjih, ki niso pravne osebe, osebe, ki so z zakonom ali statutom pooblaščene za njihovo zastopanje, v njihovem imenu predložijo zahtevane podatke. Osebe, pooblaščene za delovanje, lahko predložijo podatke namesto svojih strank. Te stranke pa so kljub temu v celoti odgovorne, če so predloženi podatki netočni, nepopolni ali zavajajoči. Člen 6b Globe in periodične denarne kazni 1. Če se ji zdi potrebno in sorazmerno, lahko Komisija podjetjem ali združenjem podjetij s sklepom naloži globe, ki ne presegajo 1 % njihovega celotnega prometa v predhodnem poslovnem letu, kadar namerno ali iz hude malomarnosti:
2. Komisija lahko podjetjem ali združenjem podjetij s sklepom naloži periodične denarne kazni, kadar podjetje ali združenje podjetij ne zagotovi popolnih in točnih podatkov, ki jih je Komisija zahtevala s sklepom, sprejetim v skladu s členom 6a(7). Periodične denarne kazni ne presegajo 5 % povprečnega dnevnega prometa zadevnega podjetja ali združenja podjetij v predhodnem poslovnem letu za vsak dan zamude, izračunan od dneva, določenega v sklepu, do dneva, ko predloži popolne in točne podatke, ki jih je zahtevala Komisija. 3. Znesek globe ali periodične denarne kazni bi bilo treba določiti glede na značaj, resnost in trajanje kršitve ter pri tem zlasti pri malih in srednjih podjetjih upoštevati načeli sorazmernosti in ustreznosti. 4. Kadar podjetja ali združenja podjetij izpolnijo obveznost, katere spoštovanje naj bi se doseglo s periodično denarno kaznijo, lahko Komisija zniža dokončni znesek periodične denarne kazni glede na prvotni sklep o periodični denarni kazni. Komisija ima prav tako možnost opustiti naložene periodične denarne kazni. 5. Komisija pred sprejetjem sklepa v skladu z odstavkom 1 ali 2 določi končni dvotedenski rok, v katerem mora od zadevnih podjetij ali združenj podjetij prejeti manjkajoče tržne podatke, ter jim omogočiti, da izrazijo svoja stališča. 6. Sodišče Evropske unije ima neomejeno pristojnost v smislu člena 261 PDEU o delovanju Evropske unije za pregled glob ali periodičnih denarnih kazni, ki jih je naložila Komisija. Sodišče lahko prekliče, zmanjša ali poveča naloženo globo ali periodično denarno kazen.“; |
|
4. |
v členu 7 se dodajo naslednji odstavki: „8. Komisija pred sprejetjem sklepa v skladu z odstavki 2 do 5 zadevni državi članici omogoči, da v roku, ki običajno ni daljši od enega meseca, izrazi svoja stališča o podatkih, ki jih je prejela Komisija in ki so bili tej državi članici zagotovljeni na podlagi člena 6a(3). 9. Komisija v nobenem sklepu, sprejetem v skladu z odstavki 2 do 5, ne uporabi tajnih podatkov respondentov, ki jih ni mogoče združiti ali drugače anonimizirati, če ni pridobila njihovega soglasja za razkritje teh podatkov zadevni državi članici. Komisija lahko sprejme utemeljen sklep, ki se sporoči zadevnemu podjetju ali združenju zadevnih podjetij in v katerem navede, da podatki, ki so jih predložili respondenti in so označeni kot zaupni, niso zaščiteni, ter določi obdobje, po koncu katerega se bodo podatki razkrili. Navedeno obdobje ne sme biti krajše od enega meseca. 10. Komisija ustrezno upošteva pravni interes podjetij glede varovanja njihovih poslovnih skrivnosti in drugih tajnih podatkov. Podjetje ali združenje podjetij, ki predloži podatke v skladu s členom 6a, in ki ni upravičenec do zadevne državne pomoči lahko zahteva, da se zaradi morebitne škode njegova identiteta zadevni državi članici prikrije.“; |
|
5. |
v členu 10 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim: „1. Brez poseganja v člen 20 lahko Komisija na lastno pobudo preuči podatke o domnevno nezakoniti pomoči iz katerega koli vira. Komisija nemudoma preuči vse pritožbe, ki jih predložijo zainteresirane stranke v skladu s členom 20(2), in zagotovi, da je zadevna država članica popolnoma in redno obveščena o napredku in izidu preučitve. 2. Komisija po potrebi zahteva podatke od zadevne države članice. Smiselno se uporabljata člen 2(2) ter člen 5(1) in (2). Komisija lahko po začetku formalnega postopka preiskave zahteva tudi podatke od katere koli druge države članice, podjetja ali združenja podjetij v skladu s členoma 6a in 6b, ki se smiselno uporabljata.“; |
|
6. |
za členom 14 se vstavi naslov poglavja: „POGLAVJE IIIA ZASTARALNI ROKI“; |
|
7. |
naslov člena 15 se nadomesti z naslednjim: „Zastaralni rok za vračilo pomoči“; |
|
8. |
vstavita se naslednja člena: „Člen 15a Zastaralni rok za naložitev glob in periodičnih denarnih kazni 1. Pooblastila, prenesena na Komisijo v skladu s členom 6b, zastarajo v treh letih. 2. Rok iz odstavka 1 začne teči z dnem, ko je storjena kršitev iz člena 6b. Vendar pa začne rok v primeru nenehnih ali ponavljajočih se kršitev teči na dan, ko kršitev preneha. 3. Vsak ukrep, ki ga Komisija sprejme za namen preiskave ali postopkov v zvezi s kršitvijo iz člena 6b, prekine zastaralni rok za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni, veljati pa začne z datumom, ko podjetje ali združenje zadevnih podjetij o ukrepu prejme uradno obvestilo. 4. Po vsaki prekinitvi začne zastaralni rok teči znova. Vendar pa zastaralni rok preteče najpozneje na dan, ko se konča obdobje 6 let, ne da bi Komisija v tem času naložila globo ali periodično denarno kazen. Ta rok se podaljša za čas, za katerega je bil zastaralni rok začasno odložen v skladu z odstavkom 5. 5. Zastaralni rok za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni se začasno odloži za toliko časa, dokler je sklep Komisije predmet postopkov, ki tečejo na Sodišču Evropske unije. Člen 15b Zastaralni roki za izvrševanje glob in periodičnih denarnih kazni 1. Pooblastila Komisije za izvrševanje sklepov, sprejetih v skladu s členom 6b, zastarajo v petih letih. 2. Rok iz odstavka 1 začne teči na dan, ko postane sklep, sprejet na podlagi člena 6b, pravnomočen. 3. Zastaralni rok iz odstavka 1 se prekine:
4. Po vsaki prekinitvi začne zastaralni rok teči znova. 5. Zastaralni rok iz odstavka 1 se začasno odloži za toliko časa, kolikor:
|
|
9. |
člen 16 se nadomesti z naslednjim: „Člen 16 Zloraba pomoči Brez poseganja v člen 23 lahko Komisija v primerih zlorabe pomoči začne formalni postopek preiskave na podlagi člena 4(4). Smiselno se uporabljajo členi 6, 6a, 6b, 7, 9 in 10, člen 11(1) ter členi 12 do 15.“; |
|
10. |
v členu 20 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Vsaka zainteresirana stranka lahko z vložitvijo pritožbe Komisijo obvesti o domnevni nezakoniti pomoči ali o domnevni zlorabi pomoči. V ta namen zainteresirana stranka ustrezno izpolni obrazec, določen v izvedbeni določbi iz člena 27, ter predloži vse obvezne podatke, ki se z njim zahtevajo. Če Komisija meni, da zainteresirana stranka ne izpolnjuje obveznega pritožbenega obrazca ali da dejstva in pravna vprašanja, ki jih je predložila zainteresirana stranka, ne predstavljajo zadostnih razlogov, da bi bilo med prvo preučitvijo ugotovljeno, da obstaja nezakonita pomoč ali zloraba pomoči, zainteresirano stranko o tem obvesti ter jo pozove, naj pošlje pripombe v predpisanem času, ki običajno ni daljši od enega meseca. Če zainteresirana stranka v predpisanem roku ne poda svojih stališč, se šteje, da je pritožba umaknjena. Ko se šteje, da je bila pritožba umaknjena, Komisija o tem obvesti zadevno državo članico. Komisija pritožniku pošlje izvod sklepa o zadevi glede vsebine pritožbe.“; |
|
11. |
za členom 20 se vstavi naslednje poglavje: „POGLAVJE VIA PREISKAVE GLEDE NA GOSPODARSKE SEKTORJE IN INSTRUMENTE POMOČI Člen 20a Preiskave glede na gospodarske sektorje in instrumente pomoči 1. Kadar je mogoče na podlagi razpoložljivih informacij utemeljeno sumiti, da bi lahko ukrepi državne pomoči v posameznem sektorju ali v zvezi s posameznim instrumentom pomoči omejevali ali izkrivljali konkurenco na notranjem trgu v več državah članicah ali da obstoječi ukrepi pomoči v posameznem sektorju v več državah članicah niso ali niso več združljivi z notranjim trgom, lahko Komisija izvede preiskavo o tem gospodarskem sektorju ali uporabi zadevnega instrumenta pomoči v različnih državah članicah. Komisija lahko med tako preiskavo od zadevnih držav članic in/ali podjetij ali združenj podjetij zahteva, da ji predložijo podatke, ki so potrebni za uporabo člena 107 in člena 108 PDEU, pri čemer ustrezno upošteva načelo sorazmernosti. Komisija navede razloge za preiskavo in izbor naslovnikov v vseh zahtevkih za podatke, poslanih v skladu s tem členom. Komisija objavi poročilo o rezultatih svoje preiskave o posameznih gospodarskih sektorjih ali posameznih instrumentih pomoči v različnih državah članicah ter zadevne države članice in vsa zadevna podjetja ali združenja podjetij pozove k predložitvi pripomb. 2. Podatki pridobljeni s preiskavami o sektorjih se smejo uporabljati v postopkih iz te uredbe. 3. Smiselno se uporabljajo členi 5, 6a in 6b.“; |
|
12. |
za členom 23 se vstavi naslednje poglavje: „POGLAVJE VIIA SODELOVANJE Z NACIONALNIMI SODIŠČI Člen 23a Sodelovanje z nacionalnimi sodišči 1. Za uporabo člena 107(1) in člena 108 PDEU lahko sodišča držav članic Komisijo zaprosijo, da jim pošlje podatke, s katerimi razpolaga, ali svoje mnenje o vprašanjih glede uporabe predpisov o državni pomoči. 2. Kadar je to potrebno za skladno uporabo člena 107(1) ali člena 108 PDEU, lahko Komisija sodiščem držav članic na lastno pobudo predloži pisne pripombe držav članic, ki so pristojne za uporabo določb o državni pomoči. Svoje pripombe lahko z dovoljenjem zadevnega sodišča poda tudi ustno. Komisija o tem, da namerava formalno predložiti svoje pripombe, obvesti zadevno državo članico. Komisija lahko samo za namene priprave svojih pripomb od ustreznega sodišča države članice zahteva, da ji pošlje dokumente, ki so potrebni za oceno vsebine s strani Komisije in jih ima na razpolago.“; |
|
13. |
člen 25 se nadomesti z naslednjim: „Člen 25 Naslovnik sklepov 1. Sklepi, sprejeti v skladu s členom 6a(7), členom 6b(1) in (2) ter členom 7(9), se naslovijo na zadevno podjetje ali združenje podjetij. Komisija o sklepu nemudoma obvesti naslovnika in mu omogoči, da ji sporoči, za katere podatke po njegovem mnenju velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti. 2. Vsi drugi sklepi, ki jih Komisija sprejme na podlagi poglavij II, III, IV, V in VII, se naslovijo na zadevno državo članico. Komisija o njih nemudoma obvesti zadevno državo članico in tej državi članici omogoči, da ji sporoči, za katere podatke po njenem mnenju velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.“; |
|
14. |
v členu 26 se vstavi naslednji odstavek: „2a. Komisija sklepe, sprejete na podlagi člena 6b(1) in (2), objavi v Uradnem listu Evropske unije.“; |
|
15. |
člen 27 se nadomesti z naslednjim: „Člen 27 Izvedbene določbe Komisija je v skladu s postopkom iz člena 29 pooblaščena, da sprejme izvedbene določbe v zvezi z:
|
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 22. julija 2013
Za Svet
Predsednica
C. ASHTON
(1) Sporočilo Komisije, Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast, COM(2010) 2020 final, 3.3.2010.
(2) UL L 83, 27.3.1999, str. 1.
|
31.7.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 204/23 |
IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 735/2013
z dne 30. julija 2013
o izvajanju Uredbe (EU) št. 101/2011 o omejevalnih ukrepih zoper nekatere osebe, subjekte in organe glede na razmere v Tuniziji
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 101/2011 z dne 4. februarja 2011 o omejevalnih ukrepih zoper nekatere osebe, subjekte in organe glede na razmere v Tuniziji (1) ter zlasti člena 12(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je 4. februarja 2011 sprejel Uredbo (EU) št. 101/2011. |
|
(2) |
Treba bi bilo nadomestiti vnose za tri osebe na seznamu fizičnih in pravnih oseb, subjektov ali organov iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 101/2011 ter na novo utemeljiti njihovo uvrstitev na seznam. |
|
(3) |
Zato bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo I k Uredbi (EU) št. 101/2011 – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga I k Uredbi (EU) št. 101/2011 se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 30. julija 2013
Za Svet
Predsednik
L. LINKEVIČIUS
(1) UL L 31, 5.2.2011, str. 1.
PRILOGA
Vnosi za osebe s seznama fizičnih in pravnih oseb, subjektov ali organov iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 101/2011, ki so navedeni v nadaljevanju, se nadomestijo z naslednjimi vnosi:
|
|
Imena |
Podatki o identifikaciji |
Razlogi |
|
1. |
Mohamed Ben Moncef Ben Mohamed TRABELSI |
Tunizijec, rojen 7. januarja 1980 v Sabhi, Libija, sin Yamine SOUIEI, izvršni direktor, poročen z Inès LEJRI, s prebivališčem v Résidence de l’Étoile du Nord – vhod B – 7. nadstropje – stanovanje št. 25 – Centre urbain du nord - Cité El Khadra - Tunis, imetnik nacionalne osebne izkaznice št. 04524472. |
Oseba v postopku sodne preiskave tunizijskih organov zaradi sodelovanja pri zlorabi funkcije javnega funkcionarja (nekdanjega generalnega direktorja Société Tunisienne de Banque ter nekdanjega generalnega direktorja Banque Nationale Agricole) za pridobitev nezakonite koristi za tretjo osebo ter škodovanja upravi. |
|
2. |
Fahd Mohamed Sakher Ben Moncef Ben Mohamed Hfaiez MATERI |
Tunizijec, rojen 2. decembra 1981 v Tunisu, sin Naime BOUTIBE, poročen z Nesrino BEN ALI, imetnik nacionalne osebne izkaznice št. 04682068. |
Oseba v postopku sodne preiskave tunizijskih organov zaradi nezakonitega vplivanja na javnega funkcionarja (nekdanjega predsednika Ben Alija) za neposredno ali posredno pridobitev koristi za drugo osebo, sodelovanja pri zlorabi funkcije javnega funkcionarja (nekdanjega predsednika Ben Alija) za pridobitev nezakonite koristi za tretjo osebo in škodovanja upravi ter sodelovanja pri nezakoniti prisvojitvi tunizijskih javnih sredstev, ki jo je zakrivil javni funkcionar (nekdanji predsednik Ben Ali). |
|
3. |
Mohamed Slim Ben Mohamed Hassen Ben Salah CHIBOUB |
Tunizijec, rojen 13. januarja 1959, sin Leile CHAIBI, poročen z Dorsaf BEN ALI, generalni direktor, s prebivališčem na rue du Jardin – Sidi Bousaid – Tunis, imetnik nacionalne osebne izkaznice št. 00400688. |
Oseba v postopku sodne preiskave tunizijskih organov zaradi nezakonitega vplivanja na javnega funkcionarja (nekdanjega predsednika Ben Alija) za neposredno ali posredno pridobitev koristi za drugega in sodelovanja pri zlorabi funkcije javnega funkcionarja za pridobitev nezakonite koristi za tretjo osebo ter škodovanja upravi. |
|
31.7.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 204/25 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 736/2013
z dne 17. maja 2013
o spremembi Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva trajanje delovnega programa za preverjanje obstoječih biocidnih aktivnih snovi
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 v zvezi z dajanjem v promet in uporabo biocidnih proizvodov (1), zlasti drugega pododstavka člena 89(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba (EU) št. 528/2012 predvideva nadaljevanje delovnega programa za sistematično preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki se uporabljajo v biocidnih pripravkih, ki se je začel v skladu s členom 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (2). |
|
(2) |
Prvi pododstavek člena 89(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 določa delovni program, ki naj bi bil dosežen do 14. maja 2014. |
|
(3) |
Glede na zadnje ocene Komisije iz Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu v skladu s členom 294(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s stališčem Sveta o sprejetju uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju v promet in uporabi biocidnih pripravkov (3) bo preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki se uporabljajo v biocidnih pripravkih zaključeno šele do 31. decembra 2024. |
|
(4) |
Zato je primerno, da se podaljša delovni program do tega datuma – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Prvi pododstavek člena 89(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 se nadomesti z naslednjim:
„1. Komisija nadaljuje izvajanje delovnega programa za sistematično preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki ga je začela v skladu s členom 16(2) Direktive 98/8/ES, da bi ga izvedla do 31. decembra 2024. V ta namen se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 83 v zvezi z izvedbo delovnega programa in določanjem s tem povezanih pravic in obveznosti pristojnih organov in udeležencev v programu.“
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 17. maja 2013
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 167, 27.6.2012, str. 1.
(2) UL L 123, 24.4.1998, str. 1.
(3) COM(2011) 498 final
|
31.7.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 204/26 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 737/2013
z dne 30. julija 2013
o spremembi Uredbe (ES) št. 501/2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (1), zlasti členov 4, 5 in 15 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 501/2008 (2) uvaja pravila za oblikovanje, izbiro, izvajanje, financiranje in nadzor ukrepov informiranja in promocije iz Uredbe (ES) št. 3/2008. |
|
(2) |
Seznam tem in proizvodov, za katere se v skladu s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 3/2008 lahko izvajajo ukrepi na notranjem trgu, je naveden v delu A Priloge I k Uredbi (ES) št. 501/2008, seznam proizvodov, ki so v skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 3/2008 lahko predmet promocijskih ukrepov v tretjih državah, pa je naveden v delu A Priloge II k Uredbi (ES) št. 501/2008. Navedena seznama je treba pregledati vsaki dve leti. |
|
(3) |
Smernice iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 3/2008 so navedene v delu B Priloge I k Uredbi (ES) št. 501/2008. |
|
(4) |
Zaradi krize v sektorju ovčjega mesa ter za ozaveščanje v zvezi s proizvodnjo in porabo ovčjega mesa bi bilo treba panožnim in medpanožnim organizacijam iz zadevnega sektorja omogočiti, da prejmejo sofinanciranje Unije za informacijske in promocijske programe za generično ovčje meso s poreklom iz Unije. |
|
(5) |
Neobvezne navedbe kakovosti, uvedene z Uredbo (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (3), predstavljajo drugo stopnjo sistemov kakovosti, ki zagotavljajo dodano vrednost. Prenesle bi se lahko na notranji trg, nanašati pa bi se morale na posebne horizontalne značilnosti v zvezi z eno ali več kategorijami proizvodov, načini kmetovanja ali predelave, ki se uporabljajo na posameznih območjih. Za dokončno zagotovitev razpoložljivosti promocijskih programov na notranjem trgu za vse sedanje sheme kakovosti bi bilo treba proizvode, vključene v shemo za neobvezne navedbe kakovosti, vključiti kot upravičene proizvode, in sicer skupaj s proizvodi, vključenimi v sheme za zaščitene označbe porekla (ZOP), zaščitene geografske označbe (ZGO) ali zajamčeno tradicionalno posebnost (ZTP). |
|
(6) |
Razlogi za priznanje upravičenosti za perutninsko meso niso več utemeljeni, saj je bilo obdobje po krizi zaradi ptičje gripe dovolj dolgo za povrnitev zaupanja potrošnikov. Zato bi bilo treba navedbe v zvezi s perutninskim mesom črtati. |
|
(7) |
Pri izbiri tretjih držav, ki bi se vključile v del B Priloge II k Uredbi (ES) št. 501/2008, je treba upoštevati trge tretjih držav, v katerih obstaja dejansko ali potencialno povpraševanje. Zaradi nenehnega povečevanja porabe kmetijskih proizvodov Unije, njihovega potenciala in zanimanja zanje ter nadaljnjega širjenja programov in projektov sodelovanja Unije bi bilo treba nove države in območja obravnavati kot upravičene trge za promocijske programe. |
|
(8) |
Hrvaško bi bilo treba zaradi njenega pristopa k Uniji 1. julija 2013 črtati s seznama upravičenih tretjih držav. |
|
(9) |
Uredbo (ES) št. 501/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(10) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloge I, II in III k Uredbi (ES) št. 501/2008 se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 30. julija 2013
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(2) UL L 147, 6.6.2008, str. 3.
(3) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.
PRILOGA
Priloge I, II in III k Uredbi (ES) št. 501/2008 se spremenijo:
|
(1) |
Priloga I se spremeni:
|
|
(2) |
Priloga II se spremeni:
|
|
(3) |
Priloga III se spremeni:
|
|
31.7.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 204/32 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 738/2013
z dne 30. julija 2013
o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe nekaterih aditivov v ribjim ikram podobnih proizvodih na osnovi morskih alg
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (1) in zlasti člena 10(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Priloga II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 določa seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoje njihove uporabe. |
|
(2) |
Navedeni seznam se lahko na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka spremeni v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila (2). |
|
(3) |
Zahtevek za odobritev uporabe več aditivov v ribjim ikram podobnih proizvodih na osnovi morskih alg je bil vložen 1. februarja 2011 in je dostopen državam članicam. |
|
(4) |
Ribjim ikram podobni proizvodi na osnovi morskih alg so bili izdelani iz izvlečkov morskih alg, ki predstavljajo približno 85 % proizvoda. Dodatne sestavine so voda, začimbe in dovoljeni aditivi. Ribjim ikram podobni proizvodi na osnovi morskih alg spadajo v kategorijo živil 04.2.4.1 „Pripravki iz sadja in zelenjave, razen kompota“ iz dela D seznama Unije aditivov za živila iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008. |
|
(5) |
Ker so ti proizvodi na videz neprivlačni, je potrebna uporaba določenih barvil za živila. Uporaba sladil je potrebna za uravnavanje okusa in prikrivanje grenkosti, hkrati pa se tako izognemo uporabi sladkorja, ki bi omejil mikrobiološko stabilnost in rok trajanja teh proizvodov. Dodatno zahtevani aditivi so potrebni kot stabilizatorji in antioksidanti. |
|
(6) |
Ribjim ikrami podobni proizvodi iz morskih alg so namenjeni predvsem kot okras ali za dekoriranje jedi kot nadomestek ribjih iker. Dodatna izpostavljenost zaradi uporabe teh aditivov bi bila torej zanemarljiva v primerjavi z njihovo uporabo v drugih živilih in ni verjetno, da bi imela učinek na zdravje ljudi. Zato je primerno, da se odobri uporaba nekaterih barvil, sladil, antioksidantov in stabilizatorjev v ribjim ikram podobnih proizvodih. |
|
(7) |
V skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1331/2008 se mora Komisija za posodobitev seznama Unije aditivov za živila iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 posvetovati z Evropsko agencijo za varnost hrane, razen če zadevna posodobitev ne vpliva na zdravje ljudi. Ker odobritev uporabe kurkumina (E 100), riboflavinov (E 101), košenilje, karminske kisline, karminov (E 120), bakrovih kompleksov klorofilov in klorofilinov (E 141), karamela (E 150a), rastlinskega oglja (E 153), karotenov (E 160a), izvlečka paprike, kapsantina, kapsorubina (E 160c), beta-apo-8′-karotenala (C 30) (E 160e), betalaina, betanina (E 162), antocianinov (E 163), titanovega dioksida (E 171), železovih oksidov in hidroksidov (E 172), izvlečkov rožmarina (E 392), fosforjeve (V) kisline – fosfatov – di-, tri- in polifosfatov (E 338–452) in saharina ter njegovih natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli (E 954) v ribjim ikram podobnih proizvodih na osnovi morskih alg pomeni posodobitev navedenega seznama, ki ne bo imela učinka na zdravje ljudi, Evropske agencije za varnost hrane ni treba zaprositi za mnenje. |
|
(8) |
Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(9) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 30. julija 2013
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 354, 31.12.2008, str. 16.
(2) UL L 354, 31.12.2008, str. 1.
PRILOGA
V delu E Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 se kategorija 04.2.4.1 „Pripravki iz sadja in zelenjave, razen kompota“ spremeni:
|
1. |
po številčnem vrstnem redu se vstavijo naslednji vnosi:
|
|
2. |
za opombo 34 se vstavi naslednja opomba:
|
|
31.7.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 204/35 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 739/2013
z dne 30. julija 2013
o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe rastlinskih sterolov, bogatih s stigmasterolom, kot stabilizatorja v alkoholnih koktajlih, pripravljenih za zamrzovanje, in Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 231/2012 glede specifikacij za aditiv za živila rastlinski steroli, bogati s stigmasterolom
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (1), ter zlasti člena 10(3) in člena 14 Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila (2), ter zlasti člena 7(5) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Priloga II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 določa seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoje njihove uporabe. |
|
(2) |
Uredba Komisije (EU) št. 231/2012 (3) določa specifikacije za aditive za živila iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008. |
|
(3) |
Navedeni seznami se lahko na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka posodobijo v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008. |
|
(4) |
Zahtevek za dovoljenje za uporabo rastlinskih sterolov, bogatih s stigmasterolom, kot stabilizatorja v alkoholnih koktajlih, pripravljenih za zamrzovanje, je bil predložen 11. februarja 2011 in dan na voljo državam članicam. |
|
(5) |
Obstaja tehnološka potreba po uporabi rastlinskih sterolov, bogatih s stigmasterolom, kot stabilizatorja, nukleacijskega reagenta za led, s pomočjo katerega se ustvarja in ohranja prisotnost disperzij ledu v alkoholnih koktajlih, pripravljenih za zamrzovanje. Te proizvode naj bi potrošnik kupil v tekoči obliki in jih dal v domači zamrzovalnik, s čimer bi dobil napol zamrznjeno pijačo. Kadar se rastlinski steroli, bogati s stigmasterolom, dodajo koktajlom kot nukleacijski reagent za led (stabilizator), zagotovijo, da se bodo koktajli zamrznili in bo v zamrzovalniku potrošnika nastala zadovoljiva napol zamrznjena pijača. Brez uporabe rastlinskih sterolov, bogatih s stigmasterolom, lahko pride do podhladitve pijače in tvorjenja ledu ni mogoče zagotoviti, zato proizvod ni uspešen. |
|
(6) |
V skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1331/2008 se mora Komisija za posodobitev seznama Unije aditivov za živila iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 posvetovati z Evropsko agencijo za varnost hrane. |
|
(7) |
Evropska agencija za varnost hrane je ocenila varnost rastlinskih sterolov, bogatih s stigmasterolom, kadar se uporabljajo kot aditiv za živila v alkoholnih koktajlih, pripravljenih za zamrzovanje, in izrazila svoje mnenje 14. maja 2012 (4). Menila je, da so razpoložljivi toksikološki podatki za rastlinske sterole, bogate s stigmasterolom, nezadostni za določitev sprejemljivega dnevnega vnosa. Vendar je na podlagi razpoložljivih podatkov ugotovila, da predlagani uporaba in stopnja uporabe rastlinskih sterolov, bogatih s stigmasterolom, kot stabilizatorja v alkoholnih koktajlih, pripravljenih za zamrzovanje, nista varnostno vprašljivi. Poleg tega Agencija meni, da povprečni dnevni vnos ob upoštevanju ocene izpostavljenosti rastlinskim sterolom iz vseh virov (tj. iz novih uporab, naravnih virov in dodanih kot nova sestavina živil) ne bo presegel 3 g/dan. |
|
(8) |
Zato je primerno dovoliti uporabo rastlinskih sterolov, bogatih s stigmasterolom, kot stabilizatorja v alkoholnih koktajlih, pripravljenih za zamrzovanje, in navedenemu aditivu za živila dodeliti številko E 499. |
|
(9) |
Fitosterole, fitostanole in njihove estre so predhodno ocenili številni znanstveni organi, vključno z Znanstvenim odborom za hrano, Skupnim strokovnim odborom FAO/WHO za aditive za živila in Evropsko agencijo za varnost hrane, ter so odobreni za uporabo v številnih živilih v Uniji na ravni vnosa do 3 g/dan. Navedene snovi se uporabljajo kot nove sestavine živil z namenom pomoči posameznikom s hiperholesterolemijo pri nadzoru nad količino LDL-holesterola v krvi. |
|
(10) |
Uredba Komisije (ES) št. 608/2004 z dne 31. marca 2004 o označevanju živil in sestavin živil z dodanimi fitosteroli, estri fitosterolov, fitostanoli in/ali estri fitostanolov (5) določa obvezne navedbe na oznakah tovrstnih živil, poleg navedb iz člena 3 Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (6). Navedene zahteve za označevanje se nanašajo na učinke fitosterolov, estrov fitosterolov, fitostanolov in/ali estrov fitostanolov na količino holesterola v krvi. |
|
(11) |
Ker ravni rastlinskih sterolov, bogatih s stigmasterolom, za nameravano uporabo v alkoholnih pijačah niso zadostne, da bi vplivale na raven holesterola v krvi, bi morali biti alkoholni koktajli, pripravljeni za zamrzovanje, ki vsebujejo rastlinske sterole, bogate s stigmasterolom, oproščeni izpolnjevanja zahtev za označevanje iz Uredbe (ES) št. 608/2004. |
|
(12) |
Specifikacije za rastlinske sterole, bogate s stigmasterolom, bi bilo treba vključiti v Uredbo (EU) št. 231/2012. |
|
(13) |
Evropska agencija za varnost hrane je v svojem mnenju o varnosti rastlinskih sterolov, bogatih s stigmasterolom, z dne 14. maja 2012 upoštevala specifikacije za navedeni aditiv za živila, ki jih je predložil vlagatelj in so določene v Prilogi II k tej uredbi. Ugotovila je, da specifikacije temeljijo na specifikacijah, ki jih je za fitosterole, fitostanole in njihove estre določil Skupni strokovni odbor FAO/WHO za aditive za živila (7) ter so posledica analize rastlinskih sterolov, bogatih s stigmasterolom, ki je potrdila, da v proizvodnem postopku nastane skladen proizvod v okviru predlaganih specifikacij. |
|
(14) |
Pri posodobitvi specifikacij iz Uredbe (EU) št. 231/2012 je treba upoštevati specifikacije in analitske tehnike za aditive iz Codexa Alimentariusa, ki ga je sestavil Skupni strokovni odbor FAO/WHO za aditive v živilih. |
|
(15) |
Uredbi (ES) št. 1333/2008 in (EU) št. 231/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(16) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.
Priloga k Uredbi (EU) št. 231/2012 se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 30. julija 2013
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 354, 31.12.2008, str. 16.
(2) UL L 354, 31.12.2008, str. 1.
(3) UL L 83, 22.3.2012, str. 1.
(4) Svet EFSA za aditive za živila in hranilne vire, dodane živilom (ANS); Znanstveno mnenje o varnosti rastlinskih sterolov, bogatih s stigmasterolom, kot aditivu za živila; EFSA Journal 2012;10(5):2659.
(5) UL L 97, 1.4.2004, str. 44.
(6) UL L 109, 6.5.2000, str. 29.
(7) Skupni strokovni odbor FAO/WHO za aditive za živila, 2008. Fitosteroli, fitostanoli in njihovi estri. V: Zbirki specifikacij za aditive za živila, pripravljeni na 69. zasedanju JECFA (2008), monografija 5 FAO JECFA.
PRILOGA I
Priloga II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 se spremeni:
|
1. |
V točki 3 dela B se za vnosom za E 495 vstavi naslednji vnos za E 499:
|
|
2. |
V delu E se kategorija živil 14.2.8 „Druge alkoholne pijače, vključno z mešanicami alkoholnih z brezalkoholnimi pijačami ter žganji z manj kot 15 % alkohola“ spremeni:
|
PRILOGA II
V Prilogi k Uredbi (EU) št. 231/2012 se za vnosom za E 495 vstavi naslednji vnos za E 499:
„E 499 RASTLINSKI STEROLI, BOGATI S STIGMASTEROLOM
|
Sinonimi |
|
|
Opredelitev |
Rastlinski steroli, bogati s stigmasterolom, so pridobljeni iz soje in so kemično opredeljena enostavna mešanica, ki vsebuje najmanj 95 % rastlinskih sterolov (stigmasterola, β-sitosterola, kampesterola in brasikasterola), pri čemer stigmasterol znaša najmanj 85 % rastlinskih sterolov, bogatih s stigmasterolom. |
|
EINECS |
|
|
Kemijsko ime |
|
|
Stigmasterol |
(3S,8S,9S,10R,13R,14S,17R)-17-(5-etil-6-metil-hept-3-en-2-il)-10,13-dimetil-2,3,4,7,8,9,11,12,14,15,16,17-dodekahidro-1H-ciklopenta[a]fenantren-3-ol |
|
β-sitosterol |
(3S,8S,9S,10R,13R,14S,17R)-17-[(2S,5S)-5-etil-6-metilheptan-2-il]-10,13-dimetil-2,3,4,7,8,9,11,12,14,15,16,17-dodekahidro-1H-ciklopenta[a]fenantren-3-ol |
|
Kampesterol |
(3S,8S,9S,10R,13R,14S,17R)-17-(5,6-dimetilheptan-2-il)-10,13-dimetil-2,3,4,7,8,9,11,12,14,15,16,17-dodekahidro-1H-ciklopenta[a]fenantren-3-ol |
|
Brasikasterol |
(3S,8S,9S,10R,13R,14S,17R)-17-[(E,2R,5R)-5,6-dimetilhept-3-en-2-il]-10,13-dimetil-2,3,4,7,8,9,11,12,14,15,16,17-dodekahidro-1H-ciklopenta[a]fenantren-3-ol |
|
Kemijska formula |
|
|
Stigmasterol |
C29H48O |
|
β-sitosterol |
C29H50O |
|
Kampesterol |
C28H48O |
|
Brasikasterol |
C28H46O |
|
Molekulska masa |
|
|
Stigmasterol |
412,6 g/mol |
|
β-sitosterol |
414,7 g/mol |
|
Kampesterol |
400,6 g/mol |
|
Brasikasterol |
398,6 g/mol |
|
Analiza (proizvodi, ki vsebujejo samo proste sterole in stanole) |
vsebnost ne manj kot 95 % celotne osnove prostih sterolov/stanolov, računano na brezvodno osnovo |
|
Opis |
zelo sipek, bel do umazano bel prah, tablete ali pastile; brezbarvna do bledo rumena tekočina |
|
Identifikacija |
|
|
Topnost |
praktično netopen v vodi; fitosteroli in fitostanoli so topni v acetonu in etilacetatu |
|
Vsebnost stigmasterola |
ne manj kot 85 % (m/m) |
|
Drugi rastlinski steroli/stanoli: posamezno ali v kombinaciji, vključno z brasikasterolom, kampestanolom, kampesterolom, Δ-7-kampesterolom, holesterolom, sitostanolom in β-sitosterolom |
ne več kot 15 % (m/m) |
|
Čistost |
|
|
Skupaj pepel |
ne več kot 0,1 % |
|
Ostanki topila |
etanol: ne več kot 5 000 mg/kg |
|
metanol: ne več kot 50 mg/kg |
|
|
Vsebnost vode |
ne več kot 4 % (metoda po Karlu Fischerju) |
|
Arzen |
ne več kot 3 mg/kg |
|
Svinec |
ne več kot 1 mg/kg |
|
Mikrobiološka merila |
|
|
Skupno število mikroorganizmov |
ne več kot 1 000 CFU/g |
|
Kvasovke |
ne več kot 100 CFU/g |
|
Plesni |
ne več kot 100 CFU/g |
|
Eschrichia coli |
ne več kot 10 CFU/g |
|
Salmonella spp. |
ni prisotna v 25 g“ |
|
31.7.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 204/40 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 740/2013
z dne 30. julija 2013
o odstopanju od pravil o poreklu iz Priloge II k trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani, ki se uporabljajo v okviru kvot za nekatere izdelke iz Kolumbije
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Sklepa Sveta št. 2012/735/EU z dne 31. maja 2012 o podpisu v imenu Unije in začasni uporabi trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani (1) ter zlasti člena 6 Sklepa,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
S Sklepom št. 2012/735/EU je Svet odobril podpis, v imenu Unije, trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum). V skladu s Sklepom 2012/735/EU se Sporazum uporablja začasno do zaključka postopkov za njegovo sklenitev. Sporazum se začasno uporablja od 1. avgusta 2013. |
|
(2) |
Priloga II k Sporazumu se nanaša na opredelitev pojma „izdelki s poreklom“ in načine upravnega sodelovanja. Dodatek 2A k tej prilogi za nekatere proizvode določa odstopanja od pravil o poreklu, določenih v navedeni prilogi, v okviru letnih kvot. Zato je treba določiti pogoje za uporabo teh odstopanj za uvoz iz Kolumbije. |
|
(3) |
Kvote, določene v Dodatku 2A Priloge II, bi morala Komisija upravljati po načelu „prvi prispe, prvi dobi“ v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (2). |
|
(4) |
Za pravico do uveljavljanja tarifnih koncesij bi bilo treba carinskim organom predložiti ustrezna dokazila o poreklu, kakor je določeno v Sporazumu. |
|
(5) |
Ker Sporazum začne veljati 1. avgusta 2013, bi se morala ta uredba uporabljati od istega dne. |
|
(6) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Pravila o poreklu iz Dodatka 2A Priloge II k trgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se uporablja v okviru kvot, določenih v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Za uveljavljanje odstopanja iz člena 1 se mora proizvodom iz Priloge priložiti dokazilo o poreklu, kakor je določeno v Prilogi II k Sporazumu.
Člen 3
Kvote iz Priloge upravlja Komisija v skladu z določbami iz členov 308(a) do 308(c) Uredbe (EGS) št. 2454/93.
Člen 4
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. avgusta 2013.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 30. julija 2013
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 354, 21.12.2012, str. 1.
(2) UL L 253, 11.10.1993, str. 1.
PRILOGA
Kolumbija
Ne glede na pravila za razlago kombinirane nomenklature se šteje, da ima besedilo poimenovanja teh proizvodov zgolj okvirno vrednost, obseg uporabe preferencialne sheme pa je v okviru te priloge določen z oznakami KN, kot obstajajo v času sprejetja te uredbe.
|
Zaporedna št. |
Oznaka KN |
Opis blaga |
Obdobje veljavnosti kvote |
Obseg letne kvote (v tonah neto mase, če ni določeno drugače) |
|
09.7140 |
3920 |
Druge plošče, listi, filmi, folije in trakovi iz plastičnih mas, ki nimajo celičaste strukture in so neojačani, nelaminirani, brez podloge ali ki niso kombinirani z drugimi materiali |
Od 1. avgusta do 31. julija |
15 000 |
|
09.7141 |
6108 22 00 |
Ženske ali dekliške spodnjice brez hlačnic in spodnje hlače, pletene ali kvačkane, iz umetnih ali sintetičnih vlaken |
Od 1. avgusta do 31. julija |
200 |
|
09.7142 |
6112 31 |
Moške ali deške kopalke, pletene ali kvačkane iz sintetičnih vlaken |
Od 1. avgusta do 31. julija |
25 |
|
09.7143 |
6112 41 |
Ženske ali dekliške kopalke, pletene ali kvačkane iz sintetičnih vlaken |
Od 1. avgusta do 31. julija |
100 |
|
09.7144 |
6115 10 |
Hlačne nogavice, nogavice in dokolenke z označeno stopnjo kompresije (npr. nogavice za krčne žile), pletene ali kvačkane |
Od 1. avgusta do 31. julija |
25 |
|
09.7145 |
6115 21 00 |
Druge hlačne nogavice iz sintetičnih vlaken, številke enojne preje manj kot 67 deciteksov, pletene ali kvačkane |
Od 1. avgusta do 31. julija |
40 |
|
09.7146 |
6115 22 00 |
Druge hlačne nogavice iz sintetičnih vlaken, številke enojne preje 67 deciteksov ali več, pletene ali kvačkane |
Od 1. avgusta do 31. julija |
15 |
|
09.7147 |
6115 30 |
Druge ženske dolge nogavice ali dokolenke, številke enojne preje manj kot 67 deciteksov, pletene ali kvačkane |
Od 1. avgusta do 31. julija |
25 |
|
09.7148 |
6115 96 |
Drugo, iz sintetičnih vlaken, pleteno ali kvačkano |
Od 1. avgusta do 31. julija |
175 |
|
09.7161 |
7321 |
Peči za ogrevanje prostorov, štedilniki, rešetkasta ognjišča, kuhinjske peči (vključno s pomožnim kotlom za centralno ogrevanje), ražnji, prenosne pločevinaste posode z žerjavico, plinski kuhalniki, grelniki krožnikov in podobni neelektrični gospodinjski aparati in njihovi deli, iz železa ali jekla |
Od 1. avgusta do 31. julija |
20 000 izdelkov |
|
09.7162 |
7323 |
Namizni, kuhinjski in drugi izdelki za gospodinjstvo in njihovi deli, iz železa ali jekla; železna ali jeklena volna; gobe za čiščenje posode in blazinice za čiščenje in poliranje, rokavice ipd., iz železa ali jekla |
Od 1. avgusta do 31. julija |
50 000 |
|
09.7163 |
7325 |
Drugi liti izdelki iz železa ali jekla |
Od 1. avgusta do 31. julija |
50 000 |
|
31.7.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 204/43 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 741/2013
z dne 30. julija 2013
o odprtju in upravljanju tarifnih kvot Unije za kmetijske proizvode po poreklu iz Kolumbije
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Sklepa Sveta št. 2012/735/EU z dne 31. maja 2012 o podpisu Trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani v imenu Unije in o njegovi začasni uporabi (1) ter zlasti člena 6 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
S Sklepom št. 2012/735/EU je Svet odobril podpis, v imenu Evropske unije, trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum). V skladu s Sklepom 2012/735/EU je treba Sporazum uporabljati začasno do zaključka postopkov za njegovo sklenitev. Sporazum se začasno uporablja od 1. avgusta 2013. |
|
(2) |
Pododdelek 1 oddelka B Dodatka 1 Priloge I k Sporazumu se nanaša na časovni razpored odprave carinskih tarif pogodbenice EU za blago po poreklu iz Kolumbije. Za nekatere posebne proizvode določa uporabo tarifnih kvot. Zato je treba za takšne proizvode odpreti tarifne kvote. |
|
(3) |
Tarifne kvote bi morala upravljati Komisija po načelu „prvi pride, prvi dobi“ v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (2). |
|
(4) |
Za uveljavitev pravice do tarifnih koncesij bi bilo treba carinskim organom predložiti ustrezna dokazila o poreklu, kakor je predvideno v Sporazumu. |
|
(5) |
Priloga I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (3), kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 927/2012 (4), vsebuje nove oznake KN, ki se razlikujejo od tistih iz Sporazuma. Zato bi se morale nove kode odražati v Prilogi k tej uredbi. |
|
(6) |
Ker začne Sporazum veljati 1. avgusta 2013, bi se morala ta uredba začeti uporabljati na isti dan. |
|
(7) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Tarifne kvote Unije so odprte za blago po poreklu iz Kolumbije, navedeno v Prilogi.
Člen 2
Carine, ki se uporabljajo za uvoz blaga v Unijo, ki je po poreklu iz Kolumbije in je navedeno v Prilogi, se začasno prekličejo v okviru ustrezne tarifne kvote iz Priloge k tej uredbi.
Člen 3
Tarifne kvote iz Priloge upravlja Komisija v skladu z določbami členov 308a do 308c Uredbe (EGS) št. 2454/93.
Člen 4
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. avgusta 2013.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 30. julija 2013
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 354, 21.12.2012, str. 1.
(2) UL L 253, 11.10.1993, str. 1.
(3) UL L 256, 7.9.1987, str. 1.
(4) UL L 304, 31.10.2012, str. 1.
PRILOGA
Ne glede na pravila za razlago kombinirane nomenklature se šteje, da ima besedilo poimenovanja teh proizvodov zgolj okvirno vrednost, področje uporabe preferencialne sheme pa je v okviru te priloge določeno z oznakami KN, kot obstajajo v času sprejetja te uredbe.
|
Zaporedna št. |
Oznaka KN |
Opis blaga |
Kvotno obdobje |
Obseg letne kvote (v tonah neto mase, če ni drugače določeno) |
|
09.7230 |
0201 30 0202 30 |
Meso, goveje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno, brez kosti |
Od 1.8.2013 do 31.12.2013 |
2 334 |
|
Od 1.1. do 31.12.2014 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
6 160 (1) |
|||
|
09.7231 |
0711 51 |
Gobe iz rodu Agaricus, začasno konzervirane, vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo uporabo |
Od 1.8.2013 do 31.12.2013 |
42 |
|
2003 10 |
Gobe iz rodu Agaricus, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali v ocetni kislini |
Od 1.1. do 31.12.2014 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
105 (2) |
|
|
09.7232 |
2208 40 51 2208 40 99 |
Rum in druga žganja, dobljena z destilacijo fermentiranih proizvodov iz sladkornega trsa, v embalaži s prostornino več kot 2 litra |
Od 1.8.2013 do 31.12.2013 |
625 hektolitrov (izraženo kot ekvivalent čistega alkohola) |
|
Od 1.1. do 31.12.2014 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
1 600 hektolitrov (izraženo kot ekvivalent čistega alkohola) (3) |
|||
|
09.7233 |
0710 40 0711 90 30 2001 90 30 2004 90 10 2005 80 |
Sladka koruza |
Od 1.8.2013 do 31.12.2013 |
84 |
|
2008 99 85 |
Koruza, razen sladke koruze (Zea mays var. saccharata), drugače pripravljena ali konzervirana, ki ne vsebuje dodanega alkohola ali sladkorja |
Od 1.1. do 31.12.2014 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
210 (4) |
|
|
09.7234 |
0403 10 |
Jogurt |
Od 1.8.2013 do 31.12.2013 |
42 |
|
Od 1.1. do 31.12.2014 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
105 (2) |
|||
|
09.7235 |
1701 13 1701 14 1701 91 1701 99 |
Sladkor iz sladkornega trsa, ki ne vsebuje dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese in kemično čista saharoza v trdnem stanju, razen surovega sladkorja, brez dodatkov za aromatiziranje in barvil |
Od 1.8.2013 do 31.12.2013 |
25 834 (izraženo kot ekvivalent surovega sladkorja) |
|
Od 1.1. do 31.12.2014 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
63 860 (izraženo kot ekvivalent surovega sladkorja) (5) |
|||
|
09.7236 |
Ex17049099 |
Drugi sladkorni proizvodi, ki ne vsebujejo kakava in vsebujejo 70 mas. % ali več saharoze |
Od 1.8.2013 do 31.12.2013 |
8 334 |
|
1806 10 30 1806 10 90 |
Kakav v prahu, ki vsebuje 65 mas. % ali več saharoze ali izoglukoze, izražene kot saharoza |
Od 1.1. do 31.12.2014 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
20 600 (6) |
|
|
Ex18062095 |
Drugi proizvodi v blokih, ploščah ali palicah, mase več kot 2 kg, ali v obliki tekočine, paste, prahu, granul ali drugih oblikah v razsutem stanju, v posodah ali izvirnem pakiranju z vsebino nad 2 kg, ki vsebujejo manj kakor 18 % kakavovega masla in 70 mas. % ali več saharoze |
|
|
|
|
Ex19019099 |
Druga živila iz moke, drobljenca, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, izračunano na povsem razmaščeni osnovi, ki vsebujejo 70 mas. % ali več saharoze |
|
|
|
|
Ex20060031 Ex20060038 |
Sadje (razen tropskega sadja in ingverja), zelenjava, oreški (razen tropskih oreškov), sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani), ki vsebujejo 70 mas. % ali več saharoze |
|
|
|
|
Ex20079110 Ex20079920 Ex20079931 Ex20079933 Ex20079935 Ex20079939 |
Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov in sadne paste ali paste iz oreškov, dobljeni s toplotno obdelavo, ki vsebujejo 70 mas. % ali več saharoze |
|
|
|
|
Ex20 09 |
Sadni sokovi (razen paradižnikovega soka, soka iz tropskega sadja in mešanice sokov iz tropskega sadja) in zelenjavni sokovi, z vrednostjo do vključno 30 EUR na 100 kg neto teže, nefermentirani in ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo 30 mas. % ali več dodanega sladkorja |
|
|
|
|
Ex21011298 Ex21012098 |
Pripravki na osnovi kave, pravega čaja ali maté čaja, ki vsebujejo 70 mas. % ali več saharoze |
|
|
|
|
Ex21069098 |
Druga živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu, ki vsebujejo 70 mas. % ali več saharoze |
|
|
|
|
Ex33021029 |
Mešanice dišav in mešanice na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo v industriji pijač, ki vsebujejo vse arome, značilne za določeno vrsto pijače, z volumsko vsebnostjo alkohola, ki ne presega 0,5 vol. %, ter ki vsebujejo 70 mas. % ali več saharoze |
|
|
|
|
09.7237 |
0402 99 |
Mleko in smetana, ki vsebujeta dodan sladkor ali druga sladila in nista v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah |
Od 1.8.2013 do 31.12.2013 |
42 |
|
Od 1.1. do 31.12.2014 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
105 (2) |
(1) S povečanjem 560 metričnih ton na leto od leta 2015.
(2) S povečanjem 5 metričnih ton na leto od leta 2015.
(3) S povečanjem 100 hektolitrov (izraženo kot ekvivalent čistega alkohola) na leto od leta 2015.
(4) S povečanjem 10 metričnih ton na leto od leta 2015.
(5) S povečanjem 1 860 metričnih ton (izraženo kot ekvivalent surovega sladkorja) na leto od leta 2015.
(6) S povečanjem 600 metričnih ton na leto od leta 2015.
|
31.7.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 204/47 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 742/2013
z dne 30. julija 2013
o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi. |
|
(2) |
Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 30. julija 2013
Za Komisijo V imenu predsednika
Jerzy PLEWA
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.
PRILOGA
Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
|
(EUR/100 kg) |
||
|
Tarifna oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Standardna uvozna vrednost |
|
0707 00 05 |
TR |
147,7 |
|
ZZ |
147,7 |
|
|
0709 93 10 |
TR |
124,7 |
|
ZZ |
124,7 |
|
|
0805 50 10 |
AR |
78,1 |
|
BO |
73,4 |
|
|
CL |
73,3 |
|
|
TR |
71,0 |
|
|
UY |
86,6 |
|
|
ZA |
93,5 |
|
|
ZZ |
79,3 |
|
|
0806 10 10 |
CL |
140,3 |
|
EG |
221,6 |
|
|
MA |
158,2 |
|
|
MX |
242,3 |
|
|
TR |
174,6 |
|
|
ZZ |
187,4 |
|
|
0808 10 80 |
AR |
135,2 |
|
BR |
96,6 |
|
|
CL |
121,1 |
|
|
CN |
111,1 |
|
|
NZ |
141,8 |
|
|
US |
151,0 |
|
|
ZA |
125,9 |
|
|
ZZ |
126,1 |
|
|
0808 30 90 |
AR |
96,7 |
|
CL |
149,3 |
|
|
NZ |
112,3 |
|
|
TR |
161,6 |
|
|
ZA |
109,6 |
|
|
ZZ |
125,9 |
|
|
0809 10 00 |
TR |
192,1 |
|
ZZ |
192,1 |
|
|
0809 29 00 |
CA |
303,6 |
|
TR |
339,3 |
|
|
ZZ |
321,5 |
|
|
0809 30 |
TR |
147,1 |
|
ZZ |
147,1 |
|
|
0809 40 05 |
BA |
57,9 |
|
TR |
115,1 |
|
|
XS |
66,6 |
|
|
ZZ |
79,9 |
|
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
DIREKTIVE
|
31.7.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 204/49 |
DIREKTIVA KOMISIJE 2013/44/EU
z dne 30. julija 2013
o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev koruznega storža v prahu kot aktivne snovi v prilogi I in IA k Direktivi
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (1), zlasti drugega pododstavka člena 16(2) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (2) določa seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v priloge I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES. Navedeni seznam vključuje koruzni storž v prahu. |
|
(2) |
Na podlagi Uredbe (ES) št. 1451/2007 je bila v skladu s členom 11(2) Direktive 98/8/ES opravljena presoja koruznega storža v prahu glede uporabe v 14. vrsti izdelkov (rodenticidi), kot je opredeljena v Prilogi V k navedeni direktivi. |
|
(3) |
Grčija, ki je bila imenovana za državo članico poročevalko, je 22. oktobra 2009 v skladu s členom 14(4) in (6) Uredbe (ES) št. 1451/2007 Komisiji poslala poročilo pristojnega organa in priporočilo. |
|
(4) |
Države članice in Komisija so s sodelovanjem prijavitelja pregledale poročilo pristojnega organa. V skladu s členom 15(4) Uredbe (ES) št. 1451/2007 so bile ugotovitve pregleda v Stalnem odboru za biocidne pripravke dne 21. septembra 2012 vključene v poročilo o oceni. |
|
(5) |
Poročilo o oceni ugotavlja, da je za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot rodenticidi in vsebujejo koruzni storž v prahu, mogoče sklepati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5 Direktive 98/8/ES, in zato priporoča vključitev koruznega storža v prahu za uporabo v 14. vrsti izdelkov iz Priloge I k navedeni direktivi. Primerno je upoštevati to priporočilo. |
|
(6) |
Poročilo o oceni tudi ugotavlja, da je za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot rodenticidi in vsebujejo koruzni storž v prahu, mogoče sklepati, da predstavljajo le majhno tveganje za ljudi, neciljne živali in okolje, zlasti v zvezi z uporabo, ki je bila preučena in podrobno opisana v poročilu o oceni, tj. ko se uporabi v obliki peletov v suhem okolju. Poročilo zato priporoča vključitev koruznega storža v prahu za to uporabo v Prilogo IA k Direktivi 98/8/ES. Primerno je upoštevati to priporočilo. |
|
(7) |
V skladu s sedanjo prakso in členom 10(1) Direktive 98/8/ES je primerno, da se trajanje vključitve omeji na deset let. |
|
(8) |
Na ravni Unije niso bili ocenjeni vse možnosti uporabe in primeri izpostavljenosti. Zato je primerno od držav članic zahtevati, da ocenijo možnosti uporabe oziroma primere izpostavljenosti ter tista tveganja za populacije ljudi in dele okolja, ki v oceni tveganja na ravni Unije niso bili reprezentativno obravnavani, ter da pri izdajanju dovoljenj za pripravke zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi ali določijo posebni pogoji za zmanjšanje ugotovljenih tveganj na sprejemljive ravni. |
|
(9) |
Določbe, sprejete na podlagi te direktive, bi se morale uporabljati hkrati v vseh državah članicah, da se tako na trgu Unije zagotovi enaka obravnava biocidnih pripravkov v 14. vrsti izdelkov, ki vsebujejo aktivno snov koruzni storž v prahu, in omogoči ustrezno delovanje trga biocidnih pripravkov na splošno. |
|
(10) |
Pred vključitvijo aktivne snovi v prilogi I in IA k Direktivi 98/8/ES bi bilo treba zagotoviti ustrezno dolgo obdobje, ki bo državam članicam in zainteresiranim stranem omogočilo, da se pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, prijaviteljem, ki so pripravili dokumentacijo, pa zagotovilo, da lahko povsem izkoristijo desetletno obdobje za varstvo podatkov, ki se v skladu s členom 12(1)(c)(ii) Direktive 98/8/ES začne z dnem vključitve. |
|
(11) |
Po vključitvi bi morale imeti države članice na voljo razumno dolgo obdobje za izvedbo člena 16(3) Direktive 98/8/ES. |
|
(12) |
Direktivo 98/8/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(13) |
Države članice so se v skladu s skupnimi političnimi izjavami z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (3) zavzele, da bodo v utemeljenih primerih uradnemu obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. |
|
(14) |
Odbor, ustanovljen v skladu s členom 28(1) Direktive 98/8/ES, ni podal mnenja o ukrepih, določenih v tej direktivi, zato je Komisija Svetu predložila predlog glede ukrepov in ga poslala Evropskemu parlamentu. Svet ni ukrepal v obdobju dveh mesecev, kot določa člen 5a Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4), zato je Komisija predlog nemudoma predložila Evropskemu parlamentu. Evropski parlament ni nasprotoval ukrepu v roku štirih mesecev od datuma predložitve predloga – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Prilogi I in IA k Direktivi 98/8/ES se spremenita v skladu s Prilogo k tej direktivi.
Člen 2
1. Države članice najpozneje do 31. januarja 2014 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Države članice Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.
Navedene predpise uporabljajo od 1. februarja 2015.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 3
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 4
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 30. julija 2013
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 123, 24.4.1998, str. 1.
(2) UL L 325, 11.12.2007, str. 3.
(3) UL C 369, 17.12.2011, str. 14.
(4) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
PRILOGA
|
1. |
V Prilogi I k Direktivi 98/8/ES se doda naslednji vnos:
|
|
2. |
V Prilogi IA k Direktivi 98/8/ES se doda naslednji vnos:
|
(1) Čistost, navedena v tem stolpcu, je minimalna stopnja čistosti aktivne snovi, uporabljene za presojo v skladu s členom 11. Čistost aktivne snovi v pripravku, danem v promet, je lahko enaka ali drugačna, če je dokazano tehnično enakovredna ocenjeni snovi.
(2) Za pripravke, ki vsebujejo več kot eno aktivno snov, za katero se uporablja člen 16(2), je rok za uskladitev s členom 16(3) tisti, ki velja za zadnjo od njihovih aktivnih snovi, ki se vključi v to prilogo. Za pripravke, za katere je bilo prvo dovoljenje izdano manj kot 120 dni pred rokom za uskladitev s členom 16(3) in je bila zanje predložena popolna vloga za medsebojno priznavanje v skladu s členom 4(1) v 60 dneh po izdaji prvega dovoljenja, se rok za uskladitev s členom 16(3) v zvezi z zadevno vlogo podaljša na 120 dni po datumu prejema popolne vloge za medsebojno priznavanje. Za pripravke, za katere je država članica predlagala odstopanje od medsebojnega priznavanja v skladu s členom 4(4), se rok za uskladitev s členom 16(3) podaljša na 30 dni po datumu sprejetja odločitve Komisije v skladu z drugim pododstavkom člena 4(4).
(3) Za izvajanje splošnih načel Priloge VI so vsebina in sklepne ugotovitve poročil o oceni na voljo na spletišču Komisije: http://ec.europa.eu/comm/environment/biocides/index.htm.
(4) Za izvajanje splošnih načel Priloge VI so vsebina in sklepne ugotovitve poročil o oceni na voljo na spletišču Komisije: http://ec.europa.eu/comm/environment/biocides/index.htm.
SKLEPI
|
31.7.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 204/52 |
IZVEDBENI SKLEP SVETA 2013/409/SZVP
z dne 30. julija 2013
o izvajanju Sklepa 2011/72/SZVP o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam in subjektom ob upoštevanju razmer v Tuniziji
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 31(2) Pogodbe,
ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/72/SZVP z dne 31. januarja 2011 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam in subjektom ob upoštevanju razmer v Tuniziji (1) ter zlasti člena 2(1) Sklepa,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je 31. januarja 2011 sprejel Sklep 2011/72/SZVP. |
|
(2) |
Treba bi bilo nadomestiti vnose za tri osebe na seznamu oseb in subjektov iz Priloge k Sklepu 2011/72/SZVP ter na novo utemeljiti njihovo uvrstitev na seznam. |
|
(3) |
Zato bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo k Sklepu 2011/72/SZVP – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Priloga k Sklepu 2011/72/SZVP se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 30. julija 2013
Za Svet
Predsednik
L. LINKEVIČIUS
(1) UL L 28, 2.2.2011, str. 62.
PRILOGA
Vnosi za osebe na seznamu oseb in subjektov iz Priloge k Sklepu 2011/72/SZVP, ki so navedeni v nadaljevanju, se nadomestijo z naslednjimi vnosi:
|
|
Imena |
Podatki o identifikaciji |
Razlogi |
|
1. |
Mohamed Ben Moncef Ben Mohamed TRABELSI |
Tunizijec, rojen 7. januarja 1980 v Sabhi, Libija, sin Yamine SOUIEI, izvršni direktor, poročen z Inès LEJRI, s prebivališčem v Résidence de l’Étoile du Nord – vhod B – 7. nadstropje – stanovanje št. 25 – Centre urbain du nord – Cité El Khadra – Tunis, imetnik nacionalne osebne izkaznice št. 04524472. |
Oseba v postopku sodne preiskave tunizijskih organov zaradi sodelovanja pri zlorabi funkcije javnega funkcionarja (nekdanjega generalnega direktorja Société Tunisienne de Banque ter nekdanjega generalnega direktorja Banque Nationale Agricole) za pridobitev nezakonite koristi za tretjo osebo ter škodovanja upravi. |
|
2. |
Fahd Mohamed Sakher Ben Moncef Ben Mohamed Hfaiez MATERI |
Tunizijec, rojen 2. decembra 1981 v Tunisu, sin Naime BOUTIBE, poročen z Nesrino BEN ALI, imetnik nacionalne osebne izkaznice št. 04682068. |
Oseba v postopku sodne preiskave tunizijskih organov zaradi nezakonitega vplivanja na javnega funkcionarja (nekdanjega predsednika Ben Alija) za neposredno ali posredno pridobitev koristi za drugega, sodelovanja pri zlorabi funkcije javnega funkcionarja (nekdanjega predsednika Ben Alija) za pridobitev nezakonite koristi za tretjo osebo in škodovanja upravi ter sodelovanja pri nezakoniti prisvojitvi tunizijskih javnih sredstev, ki jo je zakrivil javni funkcionar (nekdanji predsednik Ben Ali). |
|
3. |
Mohamed Slim Ben Mohamed Hassen Ben Salah CHIBOUB |
Tunizijec, rojen 13. januarja 1959, sin Leile CHAIBI, poročen z Dorsaf BEN ALI, izvršni direktor, s prebivališčem na rue du Jardin – Sidi Bousaid – Tunis, imetnik nacionalne osebne izkaznice št. 00400688. |
Oseba v postopku sodne preiskave tunizijskih organov zaradi nezakonitega vplivanja na javnega funkcionarja (nekdanjega predsednika Ben Alija) za neposredno ali posredno pridobitev koristi za drugo osebo in sodelovanja pri zlorabi funkcije javnega funkcionarja za pridobitev nezakonite koristi za tretjo osebo ter škodovanja upravi. |
|
31.7.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 204/54 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE
z dne 10. julija 2013
o finančnem prispevku Unije državam članicam za programe nadzora ribištva za leto 2013
(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 4256)
(Besedilo v angleškem, bolgarskem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku je edino verodostojno)
(2013/410/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 861/2006 z dne 22. maja 2006 o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava (1) ter zlasti člena 21 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Komisija je v svojem dopisu z dne 9. oktobra 2012 določila prednostna področja, ki jih Unija financira v okviru programov nadzora ribištva. Med temi prednostnimi področji so izboljšanje nadzornega sistema države članice, meritve moči motorja in sledljivost ribiških proizvodov. Komisija je v dopisu z dne 14. maja 2012 določila tudi zahteve, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci in države članice, ki vlagajo v projekte v zvezi s sledljivostjo. |
|
(2) |
Države članice so v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 861/2006 Komisiji predložile programe nadzora ribištva za leto 2013, skupaj z zahtevki za finančni prispevek Unije k izdatkom za izvajanje projektov iz teh programov. |
|
(3) |
Na tej podlagi in ob upoštevanju proračunskih omejitev so bili zahtevki v programih za finančni prispevek Unije, povezani z neprednostnimi dejavnostmi, kot so namestitev avtomatskih naprav za določanje položaja na ribiških plovilih, projekti usposabljanja, ki niso povezani z morebitnimi izboljšavami nadzornih sistemov držav članic, ter nakup ali posodobitev patruljnih plovil in zrakoplovov, zavrnjeni, ker se niso nanašali na prednostna področja. |
|
(4) |
Primerno je določiti najvišje zneske in stopnjo finančnega prispevka Unije v okviru omejitev iz člena 15 Uredbe (ES) št. 861/2006 ter pogoje za odobritev navedenega prispevka. |
|
(5) |
Pri projektih v zvezi s sledljivostjo je treba zagotoviti, da so razviti na podlagi mednarodno priznanih standardov, kot to zahteva člen 67(8) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 404/2011 z dne 8. aprila 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (2). |
|
(6) |
Zahtevki za finančni prispevek Unije so bili ocenjeni glede na njihovo skladnost s predpisi Uredbe Komisije (ES) št. 391/2007 z dne 11. aprila 2007 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 861/2006 z dne 22. maja 2006 glede izdatkov držav članic za izvajanje sistemov spremljanja in nadzora, ki se uporabljajo v skupni ribiški politiki (3). |
|
(7) |
Komisija je ocenila projekte, katerih izdatki ne presegajo 40 000 EUR brez DDV, in izbrala tiste, ki so upravičeni do sofinanciranja Unije na podlagi verjetnih izboljšav nadzornih sistemov držav članic prosilk. |
|
(8) |
Za spodbujanje naložb v prednostna področja, ki jih je določila Komisija, in zaradi negativnega učinka finančne krize na proračune držav članic bi morali biti izdatki za navedena prednostna področja upravičeni do visoke stopnje sofinanciranja v okviru omejitev iz člena 15 Uredbe (ES) št. 861/2006. |
|
(9) |
Za upravičenost do prispevka bi morale avtomatske naprave za določanje položaja ter naprave za elektronsko zapisovanje in poročanje na ribiških plovilih izpolnjevati zahteve iz Izvedbene uredbe (EU) št. 404/2011. |
|
(10) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Vsebina
Ta sklep določa finančni prispevek Unije v letu 2013 za izdatke držav članic v letu 2013 pri izvajanju sistemov spremljanja in nadzora, ki se uporabljajo v skupni ribiški politiki, kakor je navedeno v členu 8(1)(a) Uredbe (ES) št. 861/2006.
Člen 2
Poravnava neporavnanih obveznosti
Zadevne države članice do 30. junija 2017 opravijo vsa plačila, za katera se zahteva povračilo. Plačila, ki jih države članice opravijo po tem roku, niso upravičena do povračila. Odobrena proračunska sredstva v zvezi s tem sklepom se razveljavijo najpozneje 31. decembra 2018.
Člen 3
Nove tehnologije in omrežja IT
1. Za izdatke v zvezi s projekti iz Priloge I za vzpostavitev novih tehnologij in omrežij IT, da se omogoči učinkovito in varno zbiranje in upravljanje podatkov v zvezi s spremljanjem, nadzorom in pregledom ribolovnih dejavnosti, ter za preverjanje moči motorja znaša finančni prispevek 90 % upravičenih izdatkov v okviru omejitev iz navedene priloge.
2. Pri projektih v zvezi s sledljivostjo je prispevek Unije za naložbe organov držav članic omejen na 1 000 000 EUR, za zasebne naložbe pa na 250 000 EUR. Sprejmeta se lahko največ dva projekta zasebnih izvajalcev na državo članico in na sklep o financiranju. Skupno število projektov v zvezi s sledljivostjo, ki jih izvajajo zasebni izvajalci, je omejeno na osem projektov na državo članico in na sklep o financiranju.
3. Za upravičenost do finančnega prispevka iz odstavka 2 vsi projekti, ki se sofinancirajo na podlagi tega sklepa, izpolnjujejo veljavne zahteve iz Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (4) in Izvedbene uredbe (EU) št. 404/2011.
4. Za vse ostale izdatke v zvezi s projekti iz Priloge I znaša finančni prispevek 50 % upravičenih izdatkov v okviru omejitev iz navedene priloge.
Člen 4
Avtomatske naprave za določanje položaja
1. Za izdatke v zvezi s projekti iz Priloge II za nakup avtomatskih naprav za določanje položaja in njihovo namestitev na ribiška plovila, da lahko center za spremljanje ribištva na daljavo spremlja plovila s sistemom za spremljanje plovil (VMS), znaša finančni prispevek 90 % upravičenih izdatkov v okviru omejitev iz navedene priloge.
2. Finančni prispevek iz odstavka 1 se izračuna na podlagi cene, ki je omejena na 2 500 EUR na plovilo.
3. Za upravičenost do finančnega prispevka iz odstavka 1 avtomatske naprave za določanje položaja izpolnjujejo zahteve iz Uredbe Komisije (ES) št. 2244/2003 (5).
Člen 5
Sistemi elektronskega zapisovanja in poročanja
Za izdatke v zvezi s projekti iz Priloge III za razvoj, nakup in namestitev sestavnih delov, potrebnih za sisteme elektronskega zapisovanja in poročanja (ERS), ter tehnično pomoč v zvezi z njimi, da se omogoči učinkovita in varna izmenjava podatkov v zvezi s spremljanjem, nadzorom in pregledom ribolovnih dejavnosti, znaša finančni prispevek 90 % upravičenih izdatkov v okviru omejitev iz navedene priloge.
Člen 6
Naprave za elektronsko zapisovanje in poročanje
1. Za izdatke v zvezi s projekti iz Priloge IV za nakup naprav za elektronsko zapisovanje in poročanje ter njihovo namestitev na ribiška plovila, da lahko plovila elektronsko zapisujejo in sporočajo podatke o ribolovnih dejavnostih centru za spremljanje ribištva, znaša finančni prispevek 90 % upravičenih izdatkov v okviru omejitev iz navedene priloge.
2. Finančni prispevek iz odstavka 1 se izračuna na podlagi cene, ki je omejena na 3 000 EUR na plovilo, brez poseganja v odstavek 4.
3. Za upravičenost do finančnega prispevka naprave za elektronsko zapisovanje in poročanje izpolnjujejo zahteve iz Izvedbene uredbe (EU) št. 404/2011.
4. Za naprave, ki združujejo sistem elektronskega zapisovanja in poročanja ter sistem za spremljanje plovil in izpolnjujejo zahteve iz Izvedbene uredbe (EU) št. 404/2011, se finančni prispevek iz odstavka 1 tega člena izračuna na podlagi cene, ki je omejena na 4 500 EUR na plovilo.
Člen 7
Pilotni projekti
Za izdatke v zvezi s pilotnimi projekti iz Priloge V o novih tehnologijah nadzora znaša finančni prispevek 50 % upravičenih izdatkov v okviru omejitev iz navedene priloge.
Člen 8
Najvišji prispevek Unije
Najvišji prispevek Unije na državo članico je:
|
(EUR) |
|||
|
Država članica |
Načrtovani izdatki v nacionalnem programu nadzora ribištva |
Izdatki za projekte, izbrane v skladu s tem sklepom |
Najvišji prispevek Unije |
|
Belgija |
1 369 250 |
1 369 250 |
1 232 325 |
|
Bolgarija |
15 339 |
15 339 |
13 805 |
|
Danska |
6 801 633 |
5 226 502 |
4 691 350 |
|
Nemčija |
17 502 400 |
4 291 800 |
3 794 200 |
|
Estonija |
280 000 |
280 000 |
252 000 |
|
Irska |
1 200 000 |
1 200 000 |
1 080 000 |
|
Grčija |
1 370 029 |
1 370 029 |
1 153 026 |
|
Španija |
12 186 266 |
9 137 042 |
7 562 370 |
|
Francija |
5 373 796 |
5 363 796 |
4 811 416 |
|
Italija |
7 480 000 |
2 160 000 |
1 944 000 |
|
Ciper |
600 000 |
600 000 |
540 000 |
|
Latvija |
192 735 |
192 735 |
173 462 |
|
Litva |
389 539 |
389 539 |
350 585 |
|
Malta |
1 375 002 |
1 228 802 |
636 605 |
|
Nizozemska |
3 264 205 |
2 389 410 |
2 142 252 |
|
Poljska |
3 422 251 |
3 322 251 |
2 990 026 |
|
Portugalska |
1 608 900 |
703 500 |
633 150 |
|
Romunija |
769 000 |
419 000 |
313 100 |
|
Slovenija |
315 100 |
293 400 |
241 500 |
|
Finska |
1 682 500 |
1 682 500 |
1 514 250 |
|
Švedska |
1 392 838 |
1 392 838 |
1 253 555 |
|
Združeno kraljestvo |
1 039 444 |
1 039 444 |
816 423 |
|
Skupaj |
69 630 227 |
44 067 177 |
38 139 400 |
Člen 9
Naslovniki
Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Republiko Ciper, Italijansko republiko, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Poljsko, Republiko Portugalsko, Romunijo, Republiko Slovenijo, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko ter Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska.
V Bruslju, 10. julija 2013
Za Komisijo
Maria DAMANAKI
Članica Komisije
(1) UL L 160, 14.6.2006, str. 1.
(2) UL L 112, 30.4.2011, str. 1.
(3) UL L 97, 12.4.2007, str. 30.
(4) UL L 343, 22.12.2009, str. 1.
(5) UL L 333, 20.12.2003, str. 17.
PRILOGA I
NOVE TEHNOLOGIJE IN OMREŽJA IT
|
(EUR) |
|||
|
Država članica in šifra projekta |
Načrtovani izdatki v nacionalnem programu nadzora ribištva |
Izdatki za projekte, izbrane v skladu s tem sklepom |
Najvišji prispevek Unije |
|
Belgija |
|||
|
BE/13/01 |
240 000 |
240 000 |
216 000 |
|
BE/13/02 |
30 000 |
30 000 |
27 000 |
|
BE/13/03 |
30 000 |
30 000 |
27 000 |
|
BE/13/05 |
60 000 |
60 000 |
54 000 |
|
BE/13/06 |
30 000 |
30 000 |
27 000 |
|
BE/13/08 |
4 250 |
4 250 |
3 825 |
|
BE/13/09 |
825 000 |
825 000 |
742 500 |
|
Vmesni seštevek |
1 219 250 |
1 219 250 |
1 097 325 |
|
Bolgarija |
|||
|
BG/13/01 |
15 339 |
15 339 |
13 805 |
|
Vmesni seštevek |
15 339 |
15 339 |
13 805 |
|
Danska |
|||
|
DK/13/01 |
536 215 |
536 215 |
482 593 |
|
DK/13/03 |
402 161 |
402 161 |
361 945 |
|
DK/13/04 |
335 134 |
0 |
0 |
|
DK/13/05 |
268 107 |
268 107 |
241 297 |
|
DK/13/06 |
335 134 |
335 134 |
301 621 |
|
DK/13/07 |
536 215 |
0 |
0 |
|
DK/13/08 |
201 080 |
201 080 |
180 972 |
|
DK/13/09 |
134 054 |
134 054 |
120 648 |
|
DK/13/10 |
335 134 |
335 134 |
301 621 |
|
DK/13/11 |
402 161 |
402 161 |
361 945 |
|
DK/13/12 |
100 540 |
0 |
0 |
|
DK/13/13 |
134 054 |
0 |
0 |
|
DK/13/14 |
536 215 |
536 215 |
482 593 |
|
DK/13/15 |
201 080 |
0 |
0 |
|
DK/13/16 |
268 107 |
0 |
0 |
|
DK/13/17 |
1 125 000 |
1 125 000 |
1 000 000 |
|
DK/13/18 |
73 000 |
73 000 |
65 700 |
|
DK/13/19 |
275 000 |
275 000 |
247 500 |
|
DK/13/20 |
268 107 |
268 107 |
241 296 |
|
Vmesni seštevek |
6 466 498 |
4 891 368 |
4 389 731 |
|
Nemčija |
|||
|
DE/13/09 |
60 000 |
60 000 |
54 000 |
|
DE/13/10 |
75 000 |
75 000 |
67 500 |
|
DE/13/12 |
90 000 |
90 000 |
81 000 |
|
DE/13/15 |
2 880 000 |
2 880 000 |
2 592 000 |
|
DE/13/14 |
170 000 |
170 000 |
153 000 |
|
DE/13/17 |
353 800 |
353 800 |
250 000 |
|
DE/13/18 |
110 000 |
110 000 |
99 000 |
|
DE/13/19 |
350 000 |
0 |
0 |
|
DE/13/20 |
95 000 |
0 |
0 |
|
DE/13/21 |
443 100 |
0 |
0 |
|
DE/13/22 |
650 000 |
0 |
0 |
|
DE/13/23 |
970 000 |
0 |
0 |
|
DE/13/24 |
275 000 |
0 |
0 |
|
DE/13/25 |
420 000 |
0 |
0 |
|
DE/13/26 |
250 000 |
0 |
0 |
|
DE/13/27 |
105 500 |
105 500 |
94 950 |
|
Vmesni seštevek |
7 297 400 |
3 844 300 |
3 391 450 |
|
Grčija |
|||
|
EL/13/02 |
300 000 |
300 000 |
270 000 |
|
EL/13/03 |
200 000 |
200 000 |
100 000 |
|
EL/13/04 |
300 000 |
300 000 |
270 000 |
|
EL/13/05 |
50 000 |
50 000 |
45 000 |
|
EL/13/06 |
50 000 |
50 000 |
45 000 |
|
EL/13/08 |
169 694 |
169 694 |
152 724 |
|
EL/13/09 |
230 335 |
230 335 |
207 302 |
|
Vmesni seštevek |
1 300 029 |
1 300 029 |
1 090 026 |
|
Irska |
|||
|
IE/13/01 |
50 000 |
50 000 |
45 000 |
|
IE/13/02 |
50 000 |
50 000 |
45 000 |
|
Vmesni seštevek |
100 000 |
100 000 |
90 000 |
|
Španija |
|||
|
ES/13/01 |
651 500 |
651 500 |
325 750 |
|
ES/13/02 |
205 971 |
205 971 |
185 374 |
|
ES/13/03 |
377 698 |
377 698 |
339 928 |
|
ES/13/04 |
252 976 |
252 976 |
227 678 |
|
ES/13/05 |
256 514 |
256 514 |
230 863 |
|
ES/13/06 |
527 423 |
527 423 |
474 680 |
|
ES/13/07 |
298 291 |
298 291 |
268 462 |
|
ES/13/09 |
353 996 |
353 996 |
318 596 |
|
ES/13/10 |
63 457 |
63 457 |
57 111 |
|
ES/13/11 |
72 922 |
72 922 |
65 630 |
|
ES/13/12 |
183 900 |
183 900 |
165 510 |
|
ES/13/13 |
215 814 |
215 814 |
194 233 |
|
ES/13/14 |
786 000 |
786 000 |
707 400 |
|
ES/13/15 |
186 567 |
186 567 |
167 910 |
|
ES/13/16 |
367 543 |
367 543 |
330 789 |
|
ES/13/17 |
186 754 |
186 754 |
168 079 |
|
ES/13/18 |
178 000 |
178 000 |
160 200 |
|
ES/13/20 |
115 000 |
115 000 |
103 500 |
|
ES/13/21 |
230 000 |
230 000 |
207 000 |
|
ES/13/22 |
142 400 |
0 |
0 |
|
ES/13/23 |
25 000 |
25 000 |
22 500 |
|
ES/13/24 |
90 000 |
90 000 |
81 000 |
|
ES/13/25 |
250 000 |
0 |
0 |
|
ES/13/27 |
160 000 |
0 |
0 |
|
ES/13/29 |
95 557 |
95 557 |
86 001 |
|
ES/13/30 |
95 410 |
95 410 |
85 869 |
|
ES/13/33 |
33 000 |
33 000 |
29 700 |
|
ES/13/34 |
54 000 |
54 000 |
48 600 |
|
ES/13/35 |
681 000 |
0 |
0 |
|
ES/13/36 |
780 000 |
0 |
0 |
|
ES/13/37 |
518 710 |
518 710 |
250 000 |
|
ES/13/39 |
258 000 |
258 000 |
232 200 |
|
ES/13/40 |
481 698 |
481 698 |
250 000 |
|
ES/13/41 |
379 119 |
263 294 |
236 966 |
|
Vmesni seštevek |
9 554 220 |
7 424 995 |
6 021 529 |
|
Francija |
|||
|
FR/13/02 |
180 000 |
180 000 |
162 000 |
|
FR/13/03 |
150 000 |
150 000 |
135 000 |
|
FR/13/04 |
400 000 |
400 000 |
360 000 |
|
FR/13/06 |
1 000 300 |
1 000 300 |
900 270 |
|
FR/13/07 |
1 080 600 |
1 080 600 |
972 540 |
|
FR/13/08 |
1 080 600 |
1 080 600 |
972 540 |
|
FR/13/09 |
211 500 |
211 500 |
190 350 |
|
FR/13/10 |
269 350 |
269 350 |
242 415 |
|
FR/13/11 |
51 446 |
51 446 |
46 301 |
|
Vmesni seštevek |
4 423 796 |
4 423 796 |
3 981 416 |
|
Italija |
|||
|
IT/13/01 |
260 000 |
260 000 |
234 000 |
|
IT/13/02 |
120 000 |
0 |
0 |
|
IT/13/03 |
500 000 |
500 000 |
450 000 |
|
IT/13/04 |
1 000 000 |
1 000 000 |
900 000 |
|
IT/13/05 |
300 000 |
300 000 |
270 000 |
|
IT/13/07 |
800 000 |
0 |
0 |
|
IT/13/08 |
2 000 000 |
0 |
0 |
|
IT/13/09 |
2 400 000 |
0 |
0 |
|
Vmesni seštevek |
7 380 000 |
2 060 000 |
1 854 000 |
|
Ciper |
|||
|
CY/13/01 |
50 000 |
50 000 |
45 000 |
|
CY/13/02 |
150 000 |
150 000 |
135 000 |
|
CY/13/03 |
400 000 |
400 000 |
360 000 |
|
Vmesni seštevek |
600 000 |
600 000 |
540 000 |
|
Latvija |
|||
|
LV/13/01 |
11 200 |
11 200 |
10 080 |
|
LV/13/02 |
58 350 |
58 350 |
52 515 |
|
LV/13/03 |
123 185 |
123 185 |
110 867 |
|
Vmesni seštevek |
192 735 |
192 735 |
173 462 |
|
Litva |
|||
|
LT/13/01 |
144 810 |
144 810 |
130 329 |
|
LT/13/03 |
13 033 |
13 033 |
11 730 |
|
Vmesni seštevek |
157 843 |
157 843 |
142 059 |
|
Malta |
|||
|
MT/13/01 |
55 510 |
55 510 |
49 959 |
|
MT/13/02 |
1 173 292 |
1 173 292 |
586 646 |
|
Vmesni seštevek |
1 228 802 |
1 228 802 |
636 605 |
|
Nizozemska |
|||
|
NL/13/01 |
278 172 |
278 172 |
250 000 |
|
NL/13/02 |
277 862 |
277 862 |
250 000 |
|
NL/13/03 |
286 364 |
286 364 |
250 000 |
|
NL/13/04 |
276 984 |
276 984 |
249 285 |
|
NL/13/05 |
129 398 |
129 398 |
116 458 |
|
NL/13/06 |
200 000 |
0 |
0 |
|
NL/13/07 |
230 000 |
0 |
0 |
|
NL/13/08 |
36 120 |
36 120 |
32 508 |
|
NL/13/09 |
89 860 |
0 |
0 |
|
NL/13/10 |
129 500 |
129 500 |
116 550 |
|
NL/13/11 |
125 010 |
125 010 |
112 450 |
|
NL/13/12 |
72 908 |
0 |
0 |
|
NL/13/13 |
282 027 |
0 |
0 |
|
NL/13/14 |
200 000 |
200 000 |
180 000 |
|
NL/13/15 |
400 000 |
400 000 |
360 000 |
|
NL/13/16 |
50 000 |
50 000 |
45 000 |
|
Vmesni seštevek |
3 064 205 |
2 189 410 |
1 962 251 |
|
Poljska |
|||
|
PL/13/04 |
1 000 000 |
1 000 000 |
900 000 |
|
PL/13/05 |
540 000 |
440 000 |
396 000 |
|
PL/13/06 |
227 350 |
227 350 |
204 615 |
|
PL/13/07 |
240 300 |
240 300 |
216 270 |
|
PL/13/08 |
172 600 |
172 600 |
155 340 |
|
PL/13/09 |
323 000 |
323 000 |
290 700 |
|
PL/13/10 |
208 760 |
208 760 |
187 884 |
|
PL/13/11 |
416 000 |
416 000 |
374 400 |
|
PL/13/12 |
40 500 |
40 500 |
36 450 |
|
Vmesni seštevek |
3 168 510 |
3 068 510 |
2 761 659 |
|
Portugalska |
|||
|
PT/13/01 |
834 000 |
0 |
0 |
|
Vmesni seštevek |
834 000 |
0 |
0 |
|
Romunija |
|||
|
RO/13/03 |
155 000 |
155 000 |
139 500 |
|
RO/13/04 |
120 000 |
120 000 |
60 000 |
|
RO/13/05 |
40 000 |
40 000 |
20 000 |
|
RO/13/06 |
104 000 |
104 000 |
93 600 |
|
Vmesni seštevek |
419 000 |
419 000 |
313 100 |
|
Slovenija |
|||
|
SI/13/01 |
42 000 |
42 000 |
37 800 |
|
SI/13/02 |
7 300 |
0 |
0 |
|
SI/13/03 |
1 200 |
1 200 |
600 |
|
SI/13/04 |
14 400 |
0 |
0 |
|
SI/13/05 |
5 000 |
5 000 |
2 500 |
|
SI/13/06 |
1 200 |
1 200 |
600 |
|
SI/13/07 |
40 000 |
40 000 |
36 000 |
|
SI/13/08 |
40 000 |
40 000 |
36 000 |
|
SI/13/10 |
45 000 |
45 000 |
40 500 |
|
SI/13/12 |
49 000 |
49 000 |
24 500 |
|
SI/13/13 |
20 000 |
20 000 |
18 000 |
|
Vmesni seštevek |
265 100 |
243 400 |
196 500 |
|
Finska |
|||
|
FI/13/01 |
1 000 000 |
1 000 000 |
900 000 |
|
FI/13/03 |
200 000 |
200 000 |
180 000 |
|
FI/13/04 |
150 000 |
150 000 |
135 000 |
|
Vmesni seštevek |
1 350 000 |
1 350 000 |
1 215 000 |
|
Švedska |
|||
|
SE/13/01 |
348 210 |
348 210 |
313 389 |
|
SE/13/02 |
464 280 |
464 280 |
417 852 |
|
SE/13/03 |
580 348 |
580 348 |
522 314 |
|
Vmesni seštevek |
1 392 838 |
1 392 838 |
1 253 555 |
|
Združeno kraljestvo |
|||
|
UK/13/01 |
496 155 |
496 155 |
446 539 |
|
Vmesni seštevek |
496 155 |
496 155 |
446 539 |
|
Skupaj |
50 925 720 |
36 617 770 |
31 570 012 |
PRILOGA II
AVTOMATSKE NAPRAVE ZA DOLOČANJE POLOŽAJA
|
(EUR) |
|||
|
Država članica in šifra projekta |
Načrtovani izdatki v nacionalnem programu nadzora ribištva |
Izdatki za projekte, izbrane v skladu s tem sklepom |
Najvišji prispevek Unije |
|
Nemčija |
|||
|
DE/13/08 |
12 500 |
12 500 |
11 250 |
|
DE/13/28 |
367 500 |
0 |
0 |
|
DE/13/02 |
493 500 |
0 |
0 |
|
DE/13/04 |
50 000 |
50 000 |
45 000 |
|
Vmesni seštevek |
923 500 |
62 500 |
56 250 |
|
Malta |
|||
|
MT/13/03 |
146 200 |
0 |
0 |
|
Vmesni seštevek |
146 200 |
0 |
0 |
|
Romunija |
|||
|
RO/13/07 |
100 000 |
0 |
0 |
|
Vmesni seštevek |
100 000 |
0 |
0 |
|
Slovenija |
|||
|
SI/13/09 |
10 000 |
10 000 |
9 000 |
|
Vmesni seštevek |
10 000 |
10 000 |
9 000 |
|
Španija |
|||
|
ES/13/19 |
1 256 340 |
1 256 340 |
1 130 706 |
|
ES/13/31 |
326 124 |
326 124 |
293 512 |
|
Vmesni seštevek |
1 582 464 |
1 582 464 |
1 424 218 |
|
Združeno kraljestvo |
|||
|
UK/13/03 |
245 597 |
245 597 |
221 037 |
|
Vmesni seštevek |
245 597 |
245 597 |
221 037 |
|
Skupaj |
3 007 761 |
1 900 561 |
1 710 505 |
PRILOGA III
SISTEMI ELEKTRONSKEGA ZAPISOVANJA IN POROČANJA
|
(EUR) |
|||
|
Država članica in šifra projekta |
Načrtovani izdatki v nacionalnem programu nadzora ribištva |
Izdatki za projekte, izbrane v skladu s tem sklepom |
Najvišji prispevek Unije |
|
Belgija |
|||
|
BE/13/04 |
70 000 |
70 000 |
63 000 |
|
BE/13/07 |
80 000 |
80 000 |
72 000 |
|
Vmesni seštevek |
150 000 |
150 000 |
135 000 |
|
Danska |
|||
|
DK/13/02 |
335 134 |
335 134 |
301 619 |
|
Vmesni seštevek |
335 134 |
335 134 |
301 619 |
|
Nemčija |
|||
|
DE/13/11 |
75 000 |
75 000 |
67 500 |
|
DE/13/13 |
140 000 |
140 000 |
126 000 |
|
DE/13/16 |
170 000 |
170 000 |
153 000 |
|
Vmesni seštevek |
385 000 |
385 000 |
346 500 |
|
Estonija |
|||
|
EE/13/01 |
110 000 |
110 000 |
99 000 |
|
EE/13/02 |
90 000 |
90 000 |
81 000 |
|
EE/13/03 |
80 000 |
80 000 |
72 000 |
|
Vmesni seštevek |
280 000 |
280 000 |
252 000 |
|
Irska |
|||
|
IE/13/03 |
1 100 000 |
1 100 000 |
990 000 |
|
Vmesni seštevek |
1 100 000 |
1 100 000 |
990 000 |
|
Francija |
|||
|
FR/13/05 |
910 000 |
900 000 |
810 000 |
|
Vmesni seštevek |
910 000 |
900 000 |
810 000 |
|
Italija |
|||
|
IT/13/06 |
100 000 |
100 000 |
90 000 |
|
Vmesni seštevek |
100 000 |
100 000 |
90 000 |
|
Litva |
|||
|
LT/13/02 |
231 696 |
231 696 |
208 526 |
|
Vmesni seštevek |
231 696 |
231 696 |
208 526 |
|
Nizozemska |
|||
|
NL/13/17 |
200 000 |
200 000 |
180 000 |
|
Vmesni seštevek |
200 000 |
200 000 |
180 000 |
|
Poljska |
|||
|
PL/13/01 |
170 948 |
170 948 |
153 853 |
|
PL/13/02 |
60 000 |
60 000 |
54 000 |
|
PL/13/03 |
27 793 |
27 793 |
20 514 |
|
Vmesni seštevek |
253 741 |
253 741 |
228 367 |
|
Portugalska |
|||
|
PT/13/03 |
492 500 |
492 500 |
443 250 |
|
PT/13/05 |
211 000 |
211 000 |
189 900 |
|
Vmesni seštevek |
703 500 |
703 500 |
633 150 |
|
Slovenija |
|||
|
SI/13/11 |
40 000 |
40 000 |
36 000 |
|
Vmesni seštevek |
40 000 |
40 000 |
36 000 |
|
Španija |
|||
|
ES/13/08 |
129 582 |
129 582 |
116 624 |
|
Vmesni seštevek |
129 582 |
129 582 |
116 624 |
|
Skupaj |
4 818 653 |
4 808 653 |
4 327 786 |
PRILOGA IV
NAPRAVE ZA ELEKTRONSKO ZAPISOVANJE IN POROČANJE
|
(EUR) |
|||
|
Država članica in šifra projekta |
Načrtovani izdatki v nacionalnem programu nadzora ribištva |
Izdatki za projekte, izbrane v skladu s tem sklepom |
Najvišji prispevek Unije |
|
Finska |
|
|
|
|
FI/13/02 |
157 500 |
157 500 |
141 750 |
|
FI/13/05 |
175 000 |
175 000 |
157 500 |
|
Vmesni seštevek |
332 500 |
332 500 |
299 250 |
|
Skupaj |
332 500 |
332 500 |
299 250 |
PRILOGA V
PILOTNI PROJEKTI
|
(EUR) |
|||
|
Država članica in šifra projekta |
Načrtovani izdatki v nacionalnem programu nadzora ribištva |
Izdatki za projekte, izbrane v skladu s tem sklepom |
Najvišji prispevek Unije |
|
Španija |
|||
|
ES/13/28 |
100 000 |
0 |
0 |
|
ES/13/32 |
530 000 |
0 |
0 |
|
ES/13/38 |
250 000 |
0 |
0 |
|
Vmesni seštevek |
880 000 |
0 |
0 |
|
Francija |
|||
|
FR/13/01 |
40 000 |
40 000 |
20 000 |
|
Vmesni seštevek |
40 000 |
40 000 |
20 000 |
|
Združeno kraljestvo |
|||
|
UK/13/02 |
297 693 |
297 693 |
148 846 |
|
Vmesni seštevek |
297 693 |
297 693 |
148 846 |
|
Skupaj |
1 217 693 |
337 693 |
168 846 |
PRILOGA VI
PROGRAMI USPOSABLJANJA IN IZMENJAV
|
(EUR) |
|||
|
Država članica in šifra projekta |
Načrtovani izdatki v nacionalnih programih nadzora ribištva |
Izdatki za projekte, izbrane v skladu s tem sklepom |
Najvišji prispevek Unije |
|
Nemčija |
|||
|
DE/13/03 |
15 000 |
0 |
0 |
|
DE/13/06 |
1 500 |
0 |
0 |
|
Vmesni seštevek |
16 500 |
0 |
0 |
|
Grčija |
|||
|
EL/13/01 |
70 000 |
70 000 |
63 000 |
|
Vmesni seštevek |
70 000 |
70 000 |
63 000 |
|
Romunija |
|||
|
RO/13/01 |
200 000 |
0 |
0 |
|
RO/13/02 |
50 000 |
0 |
0 |
|
Vmesni seštevek |
250 000 |
0 |
0 |
|
Španija |
|||
|
ES/13/26 |
40 000 |
0 |
0 |
|
Vmesni seštevek |
40 000 |
0 |
0 |
|
Skupaj |
376 500 |
70 000 |
63 000 |
PRILOGA VII
ZNESKI, POVEZANI S PILOTNIMI PROGRAMI INŠPEKCIJ IN OPAZOVANJA, POBUDAMI ZA OZAVEŠČANJE O PRAVILIH SKUPNE RIBIŠKE POLITIKE TER NAKUPOM ALI POSODOBITVIJO PATRULJNIH PLOVIL IN ZRAKOPLOVOV, KI SO BILI ZAVRNJENI
|
(EUR) |
|||
|
Vrsta izdatkov |
Načrtovani izdatki v nacionalnih programih nadzora ribištva |
Izdatki za projekte, izbrane v skladu s tem sklepom |
Najvišji prispevek Unije |
|
Pilotni programi inšpekcij in opazovanja |
36 000 |
0 |
0 |
|
Pobude za ozaveščanje o pravilih skupne ribiške politike |
35 400 |
0 |
0 |
|
Patruljna plovila in zrakoplovi |
8 880 000 |
0 |
0 |
|
Skupaj |
8 951 400 |
0 |
0 |