EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 22.11.2016

COM(2016) 739 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope

Evropsko ukrepanje za trajnost

{SWD(2016) 390 final}

1. Uvod: zavezanost EU trajnostnemu razvoju

Trajnostni razvoj je že dolgo v središču evropskega projekta. V pogodbah EU so priznane gospodarske, socialne in okoljske razsežnosti trajnostnega razvoja, ki jih je treba obravnavati skupaj. EU si prizadeva za razvoj, ki je skladen s potrebami sedanjosti in ne ogroža zmožnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. Bistvo trajnostnega razvoja je zagotoviti dostojanstveno življenje vsem prebivalcem našega planeta ob upoštevanju njegovih omejitev ter usklajevanju gospodarske blaginje, učinkovitosti, miroljubnih družb, socialne vključenosti in okoljske odgovornosti.

Sodobne evropske družbe se spopadajo s številnimi trajnostnimi izzivi – od brezposelnosti mladih do staranja prebivalstva, podnebnih sprememb, onesnaževanja, trajnostne energije in migracij. Moramo se spoprijeti s sedanjimi izzivi in se pripraviti na prihodnost, tako da se ustrezno odzovemo na dinamiko in celovitost globalnih sprememb ter zahteve čedalje večjega števila svetovnega prebivalstva. Da bi ohranili evropski socialni model in socialno kohezijo, moramo vlagati v mlade, spodbujati vključujočo in trajnostno rast, odpravljati neenakost in dobro upravljati migracije. S prizadevanji za odgovorne fiskalne politike in izvajanje reform bomo okrepili vzdržnost zdravstvenovarstvenega in pokojninskega sistema. Za ohranitev našega naravnega kapitala je ključno, da pospešimo prehod na nizkoogljično krožno gospodarstvo, ki je odporno proti podnebnim spremembam in učinkovito izkorišča vire. Da bi ti izzivi lahko postali priložnost za nova podjetja in delovna mesta, se je treba močno zavzemati za raziskave in inovacije.

EU ima dobro izhodišče in je že veliko dosegla, saj ima visoko stopnjo gospodarskega razvoja, socialne kohezije in demokratičnih družb ter je zavezana trajnostnemu razvoju, ki ima zanesljiv temelj v evropskih pogodbah 1 . Unija mora v skladu s Pogodbo o Evropski uniji 2 zagotoviti usklajenost različnih področij svojega zunanjega delovanja in usklajenost teh s svojimi drugimi politikami.

Sedanja Komisija vključuje trajnostni razvoj v poglavitne medsektorske projekte ter področne politike in pobude. Strategija EU za trajnostni razvoj je bila sprejeta leta 2001 3 , spremenjena leta 2006 4 in pregledana leta 2009 5 . Trajnostni razvoj je od leta 2010 vključen v strategijo Evropa 2020 6 , ki jo je potrdila sedanja Komisija in temelji na izobraževanju in inovacijah („pametna rast“), majhnih emisijah ogljika, odpornosti proti podnebnim spremembam in vplivu na okolje („trajnostna rast“) ter ustvarjanju delovnih mest in zmanjšanju revščine („vključujoča rast“).

1.1 Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 in cilji trajnostnega razvoja

Agenda 2030 temelji na globalnem partnerstvu, v katero so vključeni vsi deležniki, za njeno izvajanje pa je treba uporabiti vsa sredstva ter zanesljive mehanizme za spremljanje in pregled, da se zagotovita napredek in odgovornost. 17 ciljev trajnostnega razvoja vključuje kvalitativne in kvantitativne cilje za naslednjih 15 let, da se pripravimo na prihodnost in si prizadevamo za človekovo dostojanstvo, stabilnost, zdrav planet, pravične in odporne družbe ter uspešna gospodarstva. Ti cilji prispevajo k usmerjanju zbliževanja med državami članicami, v družbah in z drugimi deli sveta.

1.2 Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope

EU se bo na Agendo 2030 odzvala z dvema delovnima postopkoma. Cilji prvega delovnega postopka, predstavljenega v tem sporočilu, so v celoti vključiti cilje trajnostnega razvoja v okvir evropskih politik in sedanje prednostne naloge Komisije, proučiti trenutni položaj in opredeliti najpomembnejša vprašanja v zvezi s trajnostjo. V okviru drugega delovnega postopka bosta proučena nadaljnji razvoj dolgoročnejše vizije in osredotočenost področnih politik po letu 2020 ob pripravah na dolgoročno izvajanje ciljev trajnostnega razvoja. Z novim večletnim finančnim okvirom po letu 2020 se bodo prispevki proračuna EU med drugim preusmerili v doseganje dolgoročnih ciljev EU.

2. Evropski odziv na Agendo 2030

Agenda 2030 omogoča, da EU svojo strateško usmeritev odločno vključi v svetovna prizadevanja za trajnostno prihodnost, ki jo Unija sooblikuje s svojimi partnerji. Doseganje ciljev trajnostnega razvoja je že vključeno v številne politike EU in vseh deset prednostnih nalog Komisije.

2.1 Pregled evropskih politik, ki prispevajo k ciljem trajnostnega razvoja

Celoten pregled, kako evropske politike in ukrepi prispevajo k ciljem trajnostnega razvoja v EU in v okviru zunanjega delovanja EU, je predstavljen v delovnem dokumentu služb Komisije, priloženem temu sporočilu. Povzeti so najpomembnejši ukrepi Evropske unije v zvezi z vsakim od 17 ciljev trajnostnega razvoja.

Iz tega pregleda je razvidno, da sedanje politike EU obravnavajo vseh 17 ciljev. Strategija Evropa 2020 ima pomembno vlogo pri obravnavi več ciljev trajnostnega razvoja. Dosežki in napredek Evrope v zvezi z vsemi cilji so sicer dobri, vendar bo treba za popolno uresničitev Agende 2030 do leta 2030 izboljšati izvajanje in sprejeti dodatne osredotočene ukrepe na vseh področjih.

Instrumenti, uporabljeni za doseganje posameznih ciljev trajnostnega razvoja, so odvisni tudi od razdelitve odgovornosti med EU in državami članicami.

Nekateri od glavnih ukrepov, ki prispevajo k ciljem trajnostnega razvoja v EU, so:

V zvezi s ciljem trajnostnega razvoja 1 „odpraviti vse oblike revščine povsod po svetu“ je notranja vloga EU v skladu z načelom subsidiarnosti predvsem podpirati države članice v boju proti revščini, da bi dosegle krovni cilj glede revščine, opredeljen v strategiji Evropa 2020, v razmerah, v katerih je kriza zavrla napredek pri doseganju tega cilja.

V zvezi s ciljem trajnostnega razvoja 2 „odpraviti lakoto, zagotoviti prehransko varnost in boljšo prehrano ter spodbujati trajnostno kmetijstvo“ ima spremenjena skupna kmetijska politika (SKP) tri cilje, ki so še vedno zelo pomembni in visoko na lestvici prednostnih nalog: vzdržna proizvodnja hrane, trajnostno upravljanje naravnih virov in ukrepi na področju podnebnih sprememb ter uravnotežen ozemeljski razvoj. Podobno je tudi cilj prenovljene skupne ribiške politike prispevati k trajnostni preskrbi s hrano s trajnostnim ribolovom in gojenjem vodnih organizmov. EU v okviru Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim podpira ukrepe držav članic za zagotavljanje zadostnih količin varne in hranljive hrane najbolj ogroženim ljudem. Te politike dopolnjujejo ukrepi za raziskave in inovacije na področju prehranske in hranilne varnosti, na primer FOOD 2030 (Hrana 2030).

V zvezi s ciljem trajnostnega razvoja 3 „poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih“ EU dopolnjuje ukrepe držav članic z zakonodajo in drugimi pobudami na področju javnega zdravja, sistemov zdravstvenega varstva in zdravstvenih težav, povezanih z okoljem (vključno s kakovostjo zraka, kemikalijami in odpadki). Zdravje je pomembno za dobro počutje posameznika in oblikovanje trajnostnega gospodarstva, saj je ključno za izboljšanje udeležbe na trgu dela in storilnosti. 11 Komisija bo državam članicam pomagala doseči cilje trajnostnega razvoja, zlasti zmanjšati umrljivost zaradi kroničnih bolezni, zagotoviti kakovostno zdravstveno varstvo, izboljšati sposobnost preprečevanja in obvladovanja svetovnih groženj za zdravje (vključno s protimikrobno odpornostjo), ustaviti HIV/aids in tuberkulozo (ter omejiti hepatitis) ter izvajati Okvirno konvencijo Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom.

V zvezi s ciljem trajnostnega razvoja 4 „vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar“ je EU v strategiji Evropa 2020 določila krovne cilje glede števila mladih, ki se odločijo za zgodnjo opustitev šolanja, in terciarnega izobraževanja. S programom znanj in spretnosti, strateškim okvirom za izobraževanje in usposabljanje 2020 za vzajemno učenje in izmenjavo ter programom Erasmus+ si EU prizadeva dejavno podpirati države članice pri izboljševanju kakovosti izobraževanja in usposabljanja za zagotavljanje priložnosti za mlade.

V zvezi s ciljem trajnostnega razvoja 5 „doseči enakost spolov ter krepiti vlogo vseh žensk in deklic“ je enakost spolov vključena v politični in pravni okvir EU od začetka evropskega združevanja, za obravnavo vztrajne neenakosti spolov pa se pripravljajo nove politike. Tudi cilj trajnostnega razvoja 10 „zmanjšati neenakosti znotraj držav in med njimi“ je v središču socialne agende in kohezijske politike EU.

Varstvo okolja je ključno za kakovost življenja današnje generacije in prihodnjih generacij. Več ciljev trajnostnega razvoja ima pomembno okoljsko razsežnost, vključno s ciljem trajnostnega razvoja 6 „vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri“, ciljem trajnostnega razvoja 14 „ohranjati in vzdržno uporabljati oceane, morja in morske vire za trajnostni razvoj“ in ciljem trajnostnega razvoja 15 „varovati in obnoviti kopenske ekosisteme ter spodbujati njihovo trajnostno rabo, trajnostno gospodariti z gozdovi, boriti se proti širjenju puščav, preprečiti degradacijo zemljišč in obrniti ta pojav ter preprečiti izgubo biotske raznovrstnosti“. Izboljšanje evropskega okolja v zadnjih desetletjih temelji na zakonodaji EU, ki zagotavlja visoko raven varstva na področjih, kot sta kakovost vode in ohranjanje narave. Direktivi o pticah in habitatih varujeta ekosisteme, pomemben dosežek pa je razširitev omrežja zavarovanih območjih Natura 2000 na 18 % zemeljskih površin EU. Za doseganje ciljev EU za zaustavitev izgubljanja biotske raznovrstnosti do leta 2020 in obnovitev vsaj 15 % degradiranih ekosistemov so potrebna nadaljnja prizadevanja. Evropski ribji staleži so bili v preteklosti ogroženi zaradi prelova, vendar se zaradi znanstveno utemeljene skupne ribiške politike številni staleži zdaj obnavljajo. V nedavno sprejetem skupnem sporočilu o mednarodnem upravljanju oceanov 12 so določeni ukrepi za zagotavljanje varnih, čistih in trajnostno upravljanih oceanov.

EU se še vedno spoprijema z raznovrstnimi izzivi glede naravnega kapitala, zato zakonodajne pristope vse bolj dopolnjuje z drugimi politikami, katerih namen je „zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in porabe“ ali cilj trajnostnega razvoja 12. Na tem področju so ukrepi za učinkovito rabo virov in krožno gospodarstvo namenjeni razdružitvi povezanosti gospodarske rasti z uporabo virov in degradacijo okolja. Za trajnostno porabo bodo potrebne tudi politike za ozaveščanje potrošnikov in omogočanje ozaveščene izbire potrošnikov, ki prispeva k trajnostnosti.

EU je na področju energije in podnebja – cilja trajnostnega razvoja 7 „vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije“ in cilja trajnostnega razvoja 13 „sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam“ – do leta 2030 zastavila ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, izboljšanje energetske učinkovitosti in povečanje deleža obnovljive energije. Poleg tega je bila sprejeta politična zaveza, da se vsaj 20 % proračuna EU nameni ukrepom v zvezi s podnebnimi spremembami. Komisija je že predlagala, kako zmanjšati emisije toplogrednih plinov v vseh gospodarskih sektorjih 13 , pripravlja pa se tudi sveženj pobud za spodbujanje prehoda na čisto energijo. Ta sveženj bo osredotočen na doseganje ciljev glede energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije za uresničitev energetske unije ter predvsem okvira podnebne in energetske politike do leta 2030. Prispeval bo k spodbujanju ustvarjanja delovnih mest in rasti ter omogočil hitre spremembe v realnem gospodarstvu.

Na družbenoekonomskem področju je cilj strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast doseči 75-odstotno zaposlenost v starostni skupini od 20 do 64 let, s čimer prispeva k cilju trajnostnega razvoja 8 „spodbujati trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno in produktivno zaposlenost ter dostojno delo za vse“. Okrevanje trga dela se je v letih 2015 in 2016 okrepilo, pri čemer se je precej izboljšala večina kazalnikov. Stopnja zaposlenosti (v starostni skupini od 20 do 64 let) v EU se je leta 2015 povečala za 0,9 odstotne točke, v drugi četrtini leta 2016 pa je še zrasla na 71,1 % in presegla predkrizno raven 70,3 % (na letni ravni) iz leta 2008 14 . Čeprav se neskladja na trgih dela v državah članicah zmanjšujejo, so v primerjavi z obdobjem pred krizo še vedno velika, več držav članic pa se še vedno spoprijema z izzivi na področju brezposelnosti mladih in invalidov.

V skladu s ciljem trajnostnega razvoja 9 „zgraditi vzdržljivo infrastrukturo, spodbujati vključujočo in trajnostno industrializacijo ter pospeševati inovacije“ naložbeni načrt za Evropo vključuje strateške naložbe na ključnih področjih, kot so infrastruktura, raziskave in inovacije ter tvegani kapital za mala podjetja. Tudi evropski strukturni in investicijski skladi 15 vključujejo naložbe v infrastrukturo ter raziskave in inovacije. Instrument za povezovanje Evrope financira odporna omrežja in infrastrukture na področju prometa, telekomunikacij in energije. Raziskave in inovacije, ki podpirajo izvajanje skoraj vseh ciljev trajnostnega razvoja, se financirajo z Okvirnim programom za raziskave in inovacije (Obzorje 2020). Evropski sistem inovacijskih kazalnikov za leto 2016 kaže, da je EU še vedno precej uspešnejša od številnih drugih držav, ohraniti ta položaj pa je izziv.

V zvezi s ciljem trajnostnega razvoja 11 „poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja“ je pet mest v EU, in sicer Stockholm, Dunaj, London, Frankfurt in Hamburg, uvrščenih med osem najbolj trajnostnih mest. 16 Agenda Evropske unije za mesta pomeni skupno prizadevanje Komisije, držav članic in evropskih mest za okrepitev mestne razsežnosti v evropskih in nacionalnih politikah. EU v skladu z novo agendo Organizacije združenih narodov za mesta krepi odpornost mestnih območij s preprečevanjem tveganj, povezanih z nesrečami in podnebnimi spremembami. Konvencija županov EU za podnebne spremembe in energijo je pobuda za lokalno in regionalno ukrepanje od spodaj navzgor, namenjeno celostni blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju podnebnim spremembam ter zagotavljanju dostopa do varne, trajnostne in cenovno dostopne energije.

V zvezi s ciljem trajnostnega razvoja 16 „spodbujati miroljubne in vključujoče družbe za trajnostni razvoj, vsem omogočiti dostop do pravnega varstva ter oblikovati učinkovite, odgovorne in odprte ustanove na vseh ravneh“ je EU sprejela politike in zakonodajo, številna osnovna načela pa so vključena v Pogodbo o Evropski uniji in Listino EU o temeljnih pravicah ter presegajo ambicioznost cilja trajnostnega razvoja 16.

V skladu s ciljem trajnostnega razvoja 17 „okrepiti načine in sredstva za izvajanje ciljev ter oživiti globalno partnerstvo za trajnostni razvoj“ si bo Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami prizadevala za izvajanje agende s sprejemanjem ustreznih politik, sprostitvijo zadostnih finančnih sredstev za izvajanje iz vseh virov, tudi iz zasebnega sektorja, krepitvijo zmogljivosti, znanostjo, tehnologijo in inovacijami, trgovino, zagotavljanjem skladnosti politik in oblikovanjem partnerstev za izboljšanje rezultatov. Strategija „Trgovina za vse“ 17 , sprejeta takoj po Agendi 2030 Organizacije združenih narodov, zavezuje EU k odgovorni trgovinski in naložbeni politiki kot instrumentu za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja, ki prispeva k spodbujanju ustvarjanja delovnih mest, trajnostne rasti in naložb v Evropi in zunaj nje.

Evropske politike in ukrepe poleg tega dopolnjuje več instrumentov financiranja EU, ki horizontalno prispevajo k ciljem trajnostnega razvoja. Kohezijska politika, ki se izvaja prek evropskih strukturnih in investicijskih skladov, je na primer glavna investicijska politika EU, katere cilj je doseči ekonomsko, socialno in ozemeljsko kohezijo z zmanjšanjem razlik v razvojnih stopnjah posameznih regij. Njen prispevek k strategiji Evropa 2020 in raznim razvojnim potrebam v vseh regijah EU znaša 350 milijard EUR v obdobju 2014–2020. Tudi okvirni program EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020 je večsektorski in z njim se financirajo projekti, v okviru katerih se podpirajo številni cilji trajnostnega razvoja. EU zagotavlja sinergijo instrumentov financiranja in politik na različne načine.

2.2 Prispevek desetih prednostnih nalog Komisije k Agendi 2030

Politična agenda sedanje Komisije je po razpravah z Evropskim parlamentom in po zgledu „strateške agende za Unijo v času sprememb“ Evropskega sveta osredotočena na delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe. Deset prednostnih nalog agende je povezanih s ključnimi izzivi za Evropo. Številni cilji trajnostnega razvoja so tesno prepleteni s temi izzivi in cilji Komisije iz desetih prednostnih nalog.

V nadaljevanju so povzete najpomembnejše sinergije med cilji trajnostnega razvoja in desetimi prednostnimi nalogami. Celovito izkoriščanje teh sinergij med cilji trajnostnega razvoja in najpomembnejšimi prednostnimi nalogami Komisije zagotavlja močno politično odgovornost in preprečuje, da izvajanje ciljev trajnostnega razvoj ne bi imelo politične podpore.

V razdelku 2.3 so poleg tega predstavljene najpomembnejše zaveze glede zunanjega delovanja EU, ki vključujejo prednostno nalogo 6 o trgovini in prednostno nalogo 9 o močnejšem svetovnem akterju.

Večina dejavnosti na področju „prednostne naloge 1 – nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe“ neposredno prispeva k raznim ciljem trajnostnega razvoja ter obravnava ključne trajnostne izzive za Evropo.

Od svetovne gospodarske in finančne krize se EU spopada z visoko stopnjo brezposelnosti, naložbeno vrzeljo in nezadostno konkurenčnostjo. Revščina in neenakost sta še vedno problematični. Evropski socialni model v prihodnosti ne bo vzdržen, če bo rast ostala na sedanji ravni. V starajoči se družbi EU, v kateri trenutno povprečno dve delovno aktivni osebi podpirata eno neaktivno 18 , se bodo pokojninske obveznosti v številnih državah članicah precej povečale 19 , ob tem pa je še vedno zelo veliko mladih brezposelnih.

Zato je najpomembnejša prednostna naloga že od začetka delovanje te Komisije spodbuditi ustvarjanje delovnih mest, rast in naložbe. Uspehe, ki jih je Evropa dosegla na področju družbenoekonomskega razvoja v zadnjih 60 letih, je treba nadgraditi s trajnostnim ustvarjanjem delovnih mest za zagotavljanje priložnosti za prihodnje generacije in izboljšanje socialnih rezultatov z zmanjšanjem revščine in neenakosti. Tako se bo zagotovila dolgoročna konkurenčnost Evrope v svetovnem gospodarstvu in se hkrati ohranil evropski način življenja.

V svetovnem konkurenčnem okolju, v katerem EU ne bi smela konkurirati z nizkimi plačami, so naložbe v kakovostno izobraževanje in usposabljanje (cilj trajnostnega razvoja 4) ter mlade ključne za zagotavljanje trajnostne in vključujoče rasti. Za to so pristojne predvsem države članice, vendar jih je treba podpirati in pri tem v celoti izkoristiti vse razpoložljive instrumente na ravni EU, na primer program Erasmus+ in kohezijsko politiko. Blaginja Evrope in evropski način življenja temeljita na njenem največjem bogastvu – njenih prebivalcih. Med letoma 2010 in 2014 so se naložbe v izobraževanje in usposabljanje na ravni celotne EU zmanjšale za 2,5 %. 20 Ključne so pametne naložbe, ki izboljšujejo kakovost znanj in spretnosti ter uspešnost sistemov izobraževanja in usposabljanja. Komisija bo prihodnje leto obravnavala posodobitev izobraževanja, kakovost vajeništva in boljše spremljanje diplomantov. Okrepljeno bo jamstvo za mlade kot pripomoček za vlaganje v mlade, njihova znanja in spretnosti ter prve korake na poklicni poti.

Cilj naložbenega načrta za Evropo 21 (npr. cilji trajnostnega razvoja 8, 9, 12 in 13) je do leta 2020 zagotoviti za 500 milijard EUR dodatnih naložb v realno gospodarstvo v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI). Naložbe v številne strateške sektorje, kot so izobraževanje, zdravstveno varstvo, voda, energija, promet in druga infrastruktura, industrija in kmetijstvo, ter spodbujanje pobud, usmerjenih v prihodnost, kot so obnovljiva energija, krožno gospodarstvo ter blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam, so pomemben del uspehov v prvi fazi EFSI. Komisija je za drugo fazo, tj. EFSI 2.0 22 , predlagala kvantitativni cilj (40 %) za ciljno usmerjene projekte na področju podnebnih sprememb. Terenske dejavnosti na najvišji ravni bodo spodbujale predloge, usmerjene v prihodnost, ne le v zvezi s podnebnim ciljem, ampak tudi za zagotavljanje izvajanja širših projektov za trajnostno rast. Novi predlog bo poleg tega olajšal souporabo drugih pomembnih virov financiranja, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, za podpiranje trajnostne rasti v več sektorjih v vsej EU.

Krožno gospodarstvo (cilji trajnostnega razvoja 6, 8, 9, 11, 12, 13, 14 in 15) omogoča spremembe s pomembnim potencialom za nova delovna mesta in rast ter spodbujanjem trajnostnih načinov proizvodnje in porabe. EU si z osredotočanjem na učinkovito rabo virov in zmanjševanje količine odpadkov v razmerah hitrega izčrpavanja svetovnih virov zagotavlja konkurenčno prednost in spodbuja inovacije. S tem ustvarja lokalna delovna mesta na vseh ravneh znanj in spretnosti ter priložnosti za socialno vključevanje. Prehod na krožno gospodarstvo Evropi omogoča priložnost za posodobitev gospodarstva, da se bo lažje spoprijemalo s prihodnjimi izzivi ter da bo zeleno in konkurenčno. Krožno gospodarstvo prispeva tudi k manjšim emisijam ogljikovega dioksida in prihrankom energije ter manjšemu onesnaženju zraka, tal in vode. Izvajanje akcijskega načrta za krožno gospodarstvo iz leta 2015 je še vedno visoko na lestvici prednostnih nalog Komisije, kar potrjuje tudi delovni program za leto 2017.

Okvir za spremljanje krožnega gospodarstva v Evropi bo pripravljen leta 2017. Za povečanje naložb v krožno gospodarstvo bo vzpostavljena platforma, ki bo podprla financiranje krožnega gospodarstva. Druga nova pobuda v letu 2017 bo vključevala celovito strategijo v zvezi s plastiko za izboljšanje gospodarnosti, kakovosti in obsega recikliranja in ponovne uporabe plastike ter zmanjšanje obremenitve okolja z odpadki iz (mikro-)plastike. Evropski industriji bo pomagala razviti plastiko prihodnosti, ki ne bo tako odvisna od fosilnih goriv, in ponudila rešitve za zmanjšanje svetovnega onesnaženja morja (cilj trajnostnega razvoja 14). Za spodbujanje varne ponovne uporabe prečiščene odpadne vode bodo določene minimalne zahteve za ponovno uporabljeno vodo (cilj trajnostnega razvoja 6). Ukrep za trajnostne verige preskrbe s hrano in preprečevanje živilskih odpadkov (cilj trajnostnega razvoja 12) se bo izvajal v okviru platforme EU za izgubo hrane in živilske odpadke, s čimer se bo podprl cilj Organizacije združenih narodov, in sicer do leta 2030 na svetovni ravni prepoloviti količino živilskih odpadkov na prebivalca. Načrtujejo se ciljno usmerjeni ukrepi za spodbujanje darovanja hrane in varno uporabo hrane, ki ni primerna za prehrano ljudi, za proizvodnjo živalske krme, ter učinkovitejše označevanje roka uporabnosti živil.

Izvajanje okoljskega pravnega reda EU (cilji trajnostnega razvoja 6, 14 in 15) je še vedno ključno za dolgoročno vzdržnost in neločljivo povezano s širšimi gospodarskimi in družbenimi izzivi. Kot je poudarjeno v 7. okoljskem akcijskem programu, sta ohranjanje in izboljšanje naravnih virov ključna tudi za uspešno delovanje naših gospodarskih sektorjev, npr. kmetijstva, ribištva in energetike. Komisija bo izboljšala spremljanje napredka pri doseganju okoljskih ciljev s pregledom izvajanja okoljske politike in sprejela pobude za poenostavitev poročanja o okolju, lažji dostop do pravnega varstva ter podpiranje skladnosti z okoljsko zakonodajo v državah članicah (cilj trajnostnega razvoja 17).

Kmetijstvo (cilj trajnostnega razvoja 2) ima pomembno vlogo v Agendi 2030 in trajnostni prihodnosti, saj je neločljivo povezano z vprašanji delovnih mest, hrane, zraka, podnebnih sprememb, vode, tal in biotske raznovrstnosti (cilji trajnostnega razvoja 8, 12, 6, 13 in 15). Komisija bo zato nadaljevala dejavnosti ter opravila obsežno posvetovanje v zvezi s poenostavitvijo in posodobitvijo skupne kmetijske politike, da bi čim bolj povečala prispevek te politike k desetim prednostnim nalogam Komisije ter ciljem trajnostnega razvoja.

EU je okviru dejavnosti na področju „prednostne naloge 3 – trdna energetska unija s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost“ sprejela jasen okvir do leta 2030 in si dejavno prizadeva za doseganje zadevnih dveh ciljev trajnostnega razvoja.

EU je največja uvoznica energije na svetu 23 in pretresi v oskrbi nanjo močno vplivajo. Zato so energetska varnost, povezovanje trgov, energetska učinkovitost in uporaba domačih virov energije, zlasti obnovljivih, pomembni za zmanjšanje naše odvisnosti od zunanjih dobaviteljev, hkrati pa tudi za razogljičenje gospodarstva in spodbujanje novih poslovnih sektorjev. Evropa mora zdaj sprejeti pravilne odločitve, saj bo prehod na nizkoogljično gospodarstvo težji zaradi gospodarskih, socialnih in okoljskih stroškov razdrobljenih energetskih trgov. Cilj energetske unije je podjetjem in gospodinjstvom zagotoviti cenovno dostopno, varno in trajnostno energijo (cilj trajnostnega razvoja 7). Energetska unija spodbuja sodelovanje in povezovanje na področju energije za doseganje navedenih ciljev. V središču te strategije EU so zlasti obnovljivi viri energije in energetska učinkovitost, saj imajo vse pomembnejšo vlogo pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami ob sočasni krepitvi energetske varnosti in vodilnega položaja EU na industrijskem in tehnološkem področju.

Pariški sporazum iz leta 2015 je zgodovinskega pomena za svetovni boj proti podnebnim spremembam (cilj trajnostnega razvoja 13); je svetovni dosežek in potrditev prizadevanj EU za nizkoogljično gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam. EU si je zastavila ambiciozen domači cilj za celotno gospodarstvo, in sicer da do leta 2030 emisije toplogrednih plinov zmanjša za vsaj 40 %. Cilj temelji na svetovnih napovedih, ki so skladne s srednjeročnimi cilji Pariškega sporazuma. EU bo še naprej dajala zgled in prednjačila z ukrepi regulativnih politik za zmanjšanje emisij, izboljšanje prilagajanja podnebnim spremembam in obvladovanja tveganja nesreč ter za omogočanje dejavnikov, ki pospešujejo javne in zasebne naložbe v inovacije in posodobitev v vseh ključnih sektorjih. Strategija za mobilnost z majhnimi emisijami prispeva k doseganju konkurenčnega prevoznega sistema, gospodarnega z viri. Na področju letalstva in ladijskega prometa je EU imela vodilno vlogo pri svetovnih sporazumih, doseženih to leto za zmanjšanje emisij. Predlogi za pospešitev prehoda na nizkoogljično gospodarstvo v vseh gospodarskih sektorjih EU se usklajujejo s pogajanji 24 .

V skladu s „prednostno nalogo 4 – bolj povezan in pravičnejši notranji trg z okrepljeno industrijsko bazo“ se uvaja predvsem unija kapitalskih trgov – nov, v prihodnost usmerjen pristop za zagotavljanje vzdržnega financiranja, ki je povezan z več cilji trajnostnega razvoja.

Vzdržno financiranje (cilji trajnostnega razvoja 8, 9, 13, 14 in 15) je visoko na lestvici prednostnih nalog skupine G-20 in Evrope; finančni ministri, regulativni organi in industrija pa dejavno iščejo ustrezno rešitve. Glede na cilje trajnostnega razvoja, Pariški sporazum in prehod na nizkoogljično, bolj krožno gospodarstvo, ki gospodarno izkorišča vire in je odporno proti podnebnim spremembam, želi EU sedanji finančni sistem bolje uskladiti s svojimi politikami za trajnostno rast in naložbe. V zvezi s tem so v uniji kapitalskih trgov opredeljene konkretne pobude, na primer za zelene obveznice, spodbujanje dolgoročnih naložb in bonitetne vidike, povezane z regulacijo bank. Poleg tega je vzpostavljen sistem za zagotavljanje večje preglednosti za vlagatelje glede razkrivanja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti, vključno z informacijami o okoljskih in socialnih zadevah, zaposlenih, spoštovanju človekovih pravic in zadevah v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju ter drugih zadevah. Opredelitev skladne strategije EU o vzdržnem financiranju bo pripomogla k določitvi, prednostni razvrstitvi in določanju zaporedja načinov, kako se lahko s prenovo finančne politike EU omogoči in spodbudi priliv (javnega in zasebnega) kapitala v trajnostne naložbe.

Komisija bo najprej ustanovila strokovno skupino na visoki ravni, ki ji bo svetovala glede razvoja splošne in celovite strategije EU o vzdržnem financiranju, zlasti ob upoštevanju izzivov zaradi podnebnega in okoljskega tveganja za finančni sistem ter potrebe po vključitvi finančnih trgov v spoprijemanje s temi izzivi. Strokovna skupina bo proučila tudi, kako bi se lahko zadevna priporočila razširila na druge razsežnosti trajnostnosti. S tem naj bi EU ohranila vodilni mednarodni položaj v razvoju trajnostnih trgov. Komisija bo rezultate tega dela spremljala v okviru vmesnega pregleda unije kapitalskih trgov leta 2017.

V skladu s „prednostno nalogo 5 – bolj poglobljena in pravičnejša ekonomska in monetarna unija“ k spoprijemanju z izzivi dela v 21. stoletju v skladu z zahtevami ciljev trajnostnega razvoja prispevajo zlasti evropski steber socialnih pravic in ukrepi za družbeno odgovornost podjetij.

Zaradi hitrih gospodarskih sprememb, sprememb na trgu dela ter družbenih, demografskih in tehnoloških sprememb so za Evropo vprašanja vključujoče in trajnostne rasti, zaposlenosti in dostojnega dela (cilj trajnostnega razvoja 8) aktualna bolj kot kdaj koli. Cilj evropskega stebra socialnih pravic je po krizi postaviti socialno pravičnost v središče politik EU. Sveženj ključnih načel za izvajanje politik zaposlovanja in socialnih politik bo prispeval k boljšemu upoštevanju novega gospodarskega, socialnega in demografskega razvoja. Zdravje je eden od elementov, ki vplivajo na krepitev človeškega kapitala v smislu storilnosti in delovne aktivnosti. S krepitvijo k višjim standardom usmerjenega socialnega zbliževanja in zbliževanja trga dela, zlasti v euroobmočju, bo steber prispeval k doseganju ciljev trajnostnega razvoja 1, 3 in 10. 

Poleg tega ukrepi EU za družbeno odgovornost podjetij in odgovorno poslovanje spodbujajo zasebni sektor, da prispeva k doseganju socialnih in okoljskih ciljev, kar spodbuja uravnoteženo in trajnostno rast ter varstvo socialnih pravic (cilj trajnostnega razvoja 8). V svetovnih oskrbovalnih verigah politike EU prispevajo k bolj trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi, boljšim delovnim in okoljskim razmeram pri recikliranju tekstila in ladij ter boju proti nezakonitemu ribolovu in trgovini s konfliktnimi minerali in ogroženimi vrstami. Komisija bo okrepila svoje delo na področju odgovornega poslovanja in se osredotočila na konkretne ukrepe za spoprijemanje s sedanjimi in prihodnjimi socialnimi, okoljskimi in upravnimi izzivi na podlagi temeljnih načel in pristopov k politiki, opredeljenih v strategiji Komisije za družbeno odgovornost podjetij iz leta 2011.

„Prednostna naloga 7 – območje pravosodja in temeljnih pravic, zasnovano na medsebojnem zaupanju“ vključuje stalna politična prizadevanja, povezana s cilji trajnostnega razvoja na področju pravosodja in enakosti spolov.

Uspešni pravosodni sistemi imajo ključno vlogo pri zagotavljanju spoštovanja pravne države in temeljnih vrednot Unije (cilj trajnostnega razvoja 16). So tudi temeljni pogoj za naložbam in podjetjem prijazno okolje. EU spodbuja države članice k izboljšanju uspešnosti nacionalnih pravosodnih sistemov v okviru evropskega semestra za letno usklajevanje ekonomskih politik EU.

Enakost spolov (cilj trajnostnega razvoja 5) je ena od temeljnih vrednot Evropske unije, ki sega v leto 1957 z načelom enakega plačila za enako delo iz Rimske pogodbe. Še vedno so potrebne dejavne politike za boljše izkoriščanje potenciala žensk in večjo udeležbo žensk na trgu dela, njihovo ekonomsko neodvisnost, plače in pokojnine, enakost na vodilnih položajih in boj proti nasilju zaradi spola ter zagotavljanje večje enakosti spolov v našem zunanjem delovanju. V zadnjih letih je bil dosežen napredek, saj je bila na primer dosežena najvišja stopnja zaposlenosti žensk doslej (65,3 % v drugi četrtini leta 2016), ki se je dvignila z 62,8 % leta 2008 25 , vendar razlike med spoloma na področju zaposlenosti še vedno niso odpravljene. Od leta 2003 do leta 2016 se je delež žensk v upravnih odborih največjih podjetij, ki kotirajo na borzi, v EU povečal z 8,5 % na 23 % 26 . Izzivi zaradi razlik v plačah in pokojninah so še vedno veliki: zmanjševanja razlik med spoloma pri plačah in pokojninah ni opaziti. Čeprav ženske izkoriščajo prednosti izobraževanja, so leta 2014 še vedno prejemale za 16,7 % nižje plačilo na uro dela od moških, njihove pokojnine pa so v povprečju za 40 % nižje od moških 27 . Komisija je s svojimi „strateškimi prizadevanji za enakost spolov 2016–2019“ zavezana nadaljnjemu delu za doseganje enakosti spolov na prednostnih področjih in bo leta 2017 predstavila pobudo za spodbujanje boljšega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja moških in žensk.

V zvezi z begunsko krizo dejavnosti na področju „prednostne naloge 8 – v smeri nove migracijske politike" podpirajo napredek, povezan z več cilji trajnostnega razvoja.

2.3 Evropska unija kot globalna partnerica, zavezana spodbujanju Agende 2030

Vizija Agende 2030 je popolnoma skladna s cilji zunanjega delovanja EU, vključno s prizadevanji za trajnostni razvoj 31 . Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije 32 določa strateško usmeritev za zunanje delovanje EU in opredeljuje jasne povezave z Agendo 2030. Poudarja pomen celovitega pristopa k zunanjemu delovanju EU in potrebo po celostnem pristopu EU za povečanje njenega učinka pri odzivanju na nasilne konflikte in krize ter njihovem preprečevanju in izboljšanje skladnosti med EU in njenimi državami članicami. Cilji trajnostnega razvoja bodo zagotovili medsektorsko razsežnost vseh dejavnosti za izvajanje globalne strategije 33 . V globalni strategiji je poudarjena neposredna povezava med našo varnostjo in blaginjo okoliških regij, vključno z državami, ki se pripravljajo na pristop k EU, in državami evropskega sosedstva. Skladno s cilji trajnostnega razvoja se s krepitvijo odpornosti držav in družb na vseh ravneh spodbujata tudi stabilnost in trajnostni razvoj v svetu, hkrati pa se utrjujeta tudi varnost in blaginja v Evropi.

Prizadevanja v okviru politike širitve EU bodo tudi v prihodnje osredotočena na pravno državo, vključno z varnostjo, temeljnimi pravicami, demokratičnimi institucijami in reformo javne uprave, ter na gospodarski razvoj in konkurenčnost. Ti temelji za izpolnjevanje københavnskih in madridskih meril za članstvo so popolnoma skladni z Agendo 2030.

Revidirana evropska sosedska politika (2015) uvaja različna partnerstva z državami evropskega sosedstva, katerih ključni namen je stabilizacija. Zagotavlja orodja, ki jih EU potrebuje za pomoč partnerskim državam na področju varnosti, krepitve odpornosti, dobrega upravljanja, demokracije in človekovih pravic, gospodarskega razvoja, povezljivosti, energije, migracij in mobilnosti, ter tako podpira trajnostni razvoj.

Ukrepanje EU ima poseben pomen za podpiranje preprečevanja, obvladovanja in reševanja kriz po svetu z misijami skupne varnostne in obrambne politike, precejšnim finančnim prispevkom za mirovno pomoč za Afriko in nedavnim predlogom za podpiranje krepitve zmogljivosti za varnost in razvoj v novem strateškem okviru za reformo varnostnega sektorja 34 . EU bo spodbujala širši koncept varnosti, ki zajema vključujoče in odgovorne institucije na vseh ravneh.

EU zagovarja razvojno sodelovanje na podlagi pristopa, ki temelji na pravicah, njegovo izvajanje pa je odločilno za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Ta pristop zajema vse človekove pravice ter spodbuja vključenost, udeležbo, nediskriminacijo, enakopravnost, enakost, preglednost in odgovornost. Enakost spolov je osrednja vrednota EU, vključena v njen pravni in politični okvir. EU bo spodbujala pravice žensk, enakost spolov ter krepitev vloge žensk in deklet kot prednostno nalogo na vseh področjih zunanjega delovanja.

Osrednjo vlogo pri izvajanju Agende 2030 ima razvojna politika EU. EU in njene države članice kot največji svetovni akter na področju razvoja pomembno vplivajo na doseganje ciljev trajnostnega razvoja na svetovni ravni. Zato Komisija ob tem sporočilu predstavlja tudi predlog novega evropskega soglasja o razvoju 35 , ki izraža celostni pristop Agende 2030. Predlog novega soglasja je namenjen doseganju temeljnega cilja odpraviti revščino s sistematičnim povezovanjem socialnih, gospodarskih in okoljskih razsežnosti ter krepitvijo povezav med razvojem in varnostjo ter humanitarnimi in migracijskimi vprašanji.

Predlog novega evropskega soglasja o razvoju pomeni tudi preoblikovanje načinov izvajanja. Preseženo je tradicionalno osredotočanje na mednarodno razvojno pomoč, da bi se zagotovila veliko večja sredstva, ki so potrebna za financiranje ciljev trajnostnega razvoja, pri čemer se pomoč združuje z domačimi viri in spodbujanjem zasebnih naložb. Poudarjena je tudi vloga dobrih notranjih in mednarodnih politik, vključno s skladnostjo politik. Nedavno predlagani evropski načrt za zunanje naložbe 36 , ki temelji na uspehih naložbenega načrta za Evropo, je dober primer tega novega pristopa k načinom izvajanja.

Komisija v predlogu novega evropskega soglasja o razvoju predlaga nov način sodelovanja s partnerskimi državami in državami članicami, v okviru katerega bi s se skupnim načrtovanjem programov in skupnimi ukrepi zagotovilo izboljšanje skladnosti, dopolnjevanja in učinkovitosti. Treba je spodbujati tudi bolj raznovrstna partnerstva v skladu z razvojnimi potmi in potrebami naših partnerjev, pri čemer se je treba osredotočiti na najrevnejše in najbolj ranljive ob priznavanju pomena naprednejših držav v razvoju za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Sporočilo o prihodnjih odnosih s skupino afriških, karibskih in pacifiških držav v zvezi z okvirom po izteku sporazuma iz Cotonouja 37 , sprejeto skupaj s tem sporočilom, je ključni primer tega prilagojenega partnerskega pristopa.

Humanitarna pomoč EU ima pomembno vlogo pri zagotavljanju življenjsko pomembne pomoči ter prispeva k zmanjševanju ranljivosti in varstvu človekovega dostojanstva. Kopičenje skrajne in kronične revščine v nestabilnih državah pogosto zaostrujejo ponavljajoče se naravne nesreče in pogubni konflikti, zaradi česar postajajo humanitarne razmere vse slabše ter čedalje bolj ogrožajo razvojne cilje in stabilnost celotnih regij in družb. EU ima izjemno pomembno vlogo pri krepitvi odpornosti najbolj ranljivih skupnosti. Prizadevanja usmerja v učinkovitejše sodelovanje s povezovanjem humanitarnih ukrepov, dolgoročnega razvojnega sodelovanja in stalnega političnega udejstvovanja, s čimer prispeva k odpravljanju revščine.

 

Trgovinska politika EU, opredeljena v sporočilu „Trgovina za vse“, v celoti podpira trajnostni razvoj na svetovni ravni, in sicer z osredotočanjem na povezavo med trgovino in razvojem. Trgovinski sporazumi, na primer sporazumi o gospodarskem partnerstvu, in trgovinske ureditve, na primer „Vse razen orožja“ (EBA) in okrepljen splošni sistem preferencialov (GSP+), močno podpirajo trajnostni razvoj s povezovanjem trgovine ter razvoja in dobrega upravljanja.

Učinek EU zunaj njenih meja ni omejen na njen program zunanjega delovanja. Številne politike EU z notranjo razsežnostjo prispevajo k izvajanju ciljev trajnostnega razvoja na svetovni ravni. Zato je doseganje skladnosti vseh politik EU poglavitno za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Skladnost politik za razvoj je ključni del odziva EU na izziv trajnostnega razvoja in je vključena v evropske pogodbe. Konkretni projekti, na primer energetske povezave v Afriki in z Evropo v Sredozemlju ter ukrepi, ki jih EU izvaja za zagotavljanje trajnostnih svetovnih oskrbovalnih verig, na primer v lesni in oblačilni industriji, kažejo dodano vrednost prizadevanj za skladen pristop.

3. Kako bo EU nadaljevala izvajanje Agende 2030

3.1 Upravljanje

Za trajnostni razvoj je potreben celovit medsektorski pristop k politikam, da se zagotovi povezana obravnava gospodarskih, socialnih in okoljskih izzivov. Zato je trajnostni razvoj navsezadnje vprašanje, povezano z upravljanjem, zanj pa so potrebni ustrezni instrumenti, ki zagotavljajo skladnost politik na različnih tematskih področjih ter usklajenost zunanjega delovanja in drugih politik EU.

Nova struktura sedanje Komisije s podpredsedniki in projektnim pristopom je pomemben instrument, ki omogoča tak način dela. Cilj projektnih skupin, ki združujejo različne vidike sektorskih politik, je zagotoviti, da prizadevanja na enem področju politike krepijo pobude na drugih področjih, s čimer se ustvarja bolj usklajen in vzajemno dopolnjujoč program. Poleg tega nova funkcija prvega podpredsednika vključuje horizontalno odgovornost za trajnostni razvoj. Da bi zagotovil skladnost politik, bo imel prvi podpredsednik usklajevalno vlogo pri nadaljnjih prizadevanjih Komisije za dejavno izvajanje Agende 2030.

Nadaljnje vključevanje trajnostnega razvoja v evropske politike je mogoče zagotoviti tudi z uporabo orodij Komisije za boljše pravno urejanje. Komisija mora v vseh ocenah učinka proučiti okoljske, socialne in gospodarske vplive ob ustreznem upoštevanju trajnosti. Tudi pri naknadnih ocenah je treba analizirati vse tri razsežnosti v okviru celostnega pristopa. Izboljšane smernice za oceno učinka in izboljšani postopki, ki potrjujejo ta pristop vključevanja, so bili ključni sestavni del svežnja za boljše pravno urejanje, sprejetega leta 2015. Tudi vključevanje deležnikov in javna posvetovanja so del orodij za boljše pravno urejanje, namenjenih izpolnjevanju zahteve glede vključenosti, ki je v središču Agende 2030.

Evropski semester je kot okvir EU za ekonomsko upravljanje močno osredotočen na uspešnost na področju zaposlovanja in socialnih zadev, s čimer spodbuja bolj trajnosten družbenoekonomski model v Evropski uniji.

3.2 Financiranje

Proračun EU, ki znaša približno 1 % bruto nacionalnega dohodka (BND) EU, je naložbeni proračun, ki dopolnjuje državne proračune in najrazličnejše politike ter regulativne instrumente EU za spoprijemanje z izzivi na evropski in mednarodni ravni. Komisija je gospodarske, socialne in okoljske razsežnosti, ki so v središču ciljev trajnostnega razvoja, večinoma že vključila v proračun in programe za porabo sredstev EU. Okvir uspešnosti programov EU za porabo sredstev za obdobje 2014–2020 že vsebuje ustrezne elemente za poročanje o teh treh razsežnostih. 

Cilj pobude za proračun EU, usmerjen v rezultate 38 , je tudi zagotoviti, da se ves denar evropskih davkoplačevalcev porabi tako, da čim bolj prispeva k izboljšanju naše prihodnosti. Prehod z merjenja porabe sredstev k merjenju rezultatov, torej z zagotavljanja predvsem skladnosti s pravili k sočasnemu doseganju čim večje uspešnosti, zagotavlja, da je razporejanje sredstev dovolj prožno za obravnavo nujnih potreb in osredotočanje na prednostne naloge.

Naložbeni načrt za Evropo se sklicuje prav na cilje trajnostnega razvoja in spodbuja usklajenost s proračunom EU. Razne politike, na primer evropski strukturni in investicijski skladi, ter instrumenti, na primer instrument za povezovanje Evrope, delujejo v povezavi s financiranjem Evropske investicijske banke, namenjenim spodbujanju trajnostnih ciljev, kot sta energetska učinkovitost in čist promet, z uporabo inovativnih instrumentov financiranja, ki prispevajo k doseganju potrebnega obsega naložb. Sprejeta je bila tudi politična zaveza, da se vsaj 20 % proračuna EU nameni ukrepom v zvezi s podnebnimi spremembami. Poleg tega naj bi program Obzorje 2020 prispeval vsaj 60 % svojega proračuna k trajnostnemu razvoju, 35 % pa k ukrepom v zvezi s podnebnimi spremembami. EU je v okviru globalnega partnerstva za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja (cilj trajnostnega razvoja 17) skupno zavezana, da bo za uradno razvojno pomoč v časovnem okviru Agende 2030 namenila 0,7 % BND. Skupno bo kratkoročno namenila tudi 0,15 % BND za uradno razvojno pomoč najmanj razvitim državam, ki jo bo v časovnem okviru Agende 2030 povečala na 0,20 %.

Komisija bo v večletnem finančnem okviru po letu 2020 proučila, kako lahko proračuni in prihodnji programi financiranja EU še naprej najustrezneje prispevajo k izpolnjevanju Agende 2030 in podpirajo prizadevanja držav članic.

3.3 Merjenje napredka na državni ravni, ravni regij OZN, ravni EU in svetovni ravni

Sistematično in pregledno spremljanje napredka je zelo pomembno. V Agendi 2030 sta predvidena spremljanje in pregled izvajanja na državni, regionalni in svetovni ravni. EU si ob usklajevanju z državami članicami na vseh ravneh dejavno prizadeva za čim večji napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, zagotavljanje odgovornosti do državljanov in skrb, da nihče ne bo zapostavljen.

Agenda 2030 vsebuje 17 splošnih in 169 konkretnih ciljev, v zvezi s katerimi se je Statistična komisija OZN marca 2016 dogovorila o okviru 230 kazalnikov, ki pomeni praktično izhodišče za spremljanje izvajanja na svetovni ravni. V Agendi 2030 je predvideno tudi spremljanje izvajanja na ravni regij OZN. Za spremljanje izvajanja v regiji Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) se pripravlja načrt za usmerjanje dela držav UNECE v zvezi s statističnimi podatki o ciljih trajnostnega razvoja. Na državni ravni je Organizacija združenih narodov zaprosila države članice, naj vzpostavijo sisteme za merjenje napredka in poročanje o njem.

Komisija bo k doseganju ciljev trajnostnega razvoja v okviru EU prispevala s spremljanjem in pregledovanjem napredka ter poročanjem o njem. To vključuje redno poročanje o prispevku EU k izvajanju Agende 2030 v okviru političnega foruma Organizacije združenih narodov na visoki ravni za trajnostni razvoj.

Prvi pregled stanja na področju ciljev trajnostnega razvoja v EU in državah članicah je na voljo v Eurostatovi publikaciji, objavljeni hkrati s tem sporočilom 39 . Od leta 2017 bo Komisija izvajala natančnejše redno spremljanje ciljev trajnostnega razvoja v okviru EU, za kar bo oblikovala referenčni okvir kazalnikov in se oprla na najrazličnejše spremljanje in vrednotenje, ki poteka na ravni Komisije, agencij, Evropske službe za zunanje delovanje in držav članic.

   

3.4 Skupna odgovornost za izvajanje in nagrajevanje odličnosti

Cilji trajnostnega razvoja so skupna agenda vseh ravni javne uprave in civilne družbe, ki so jo podpisale vse države članice OZN. Za izvajanje je potrebno vsestransko partnerstvo.

S tem sporočilom se EU in njenim državam članicam zagotavlja okvir za izvajanje Agende 2030. V skladu z načelom subsidiarnosti bo EU na področjih, ki niso v njeni izključni pristojnosti, delovala samo, kadar bi bilo cilje lažje doseči na ravni Unije kot z ukrepi držav članic. Zato je torej potrebno tesno sodelovanje z državami članicami, ki bodo morale same obravnavati številna vprašanja, povezana s trajnostnim razvojem, in trenutno vzpostavljajo nacionalne okvire za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ter poročanje svojim državljanom in OZN.

Mesta in lokalni organi imajo posebno vlogo pri izvajanju Agende 2030 v okviru posebnega namenskega cilja (cilj trajnostnega razvoja 11) in drugih ciljev, povezanih z mesti, v okviru Agende 2030. Mesta so v središču današnjih gospodarskih, okoljskih in socialnih izzivov. Več kot 70 % državljanov EU prebiva v mestnih območjih in v mestih se ustvari približno 85 % BDP EU 40 . Ta mestna območja imajo vodilno vlogo za evropsko gospodarstvo in pospešujejo inovativne trajnostne rešitve, ki spodbujajo prehod na nizkoogljično in odporno družbo. Vendar so hkrati tudi območja z največjimi težavami zaradi brezposelnosti, segregacije, revščine in onesnaženosti.

Agenda EU za mesta, sprejeta leta 2016, se bo zato izvajala celostno v sodelovanju z lokalnimi organi in bo zajemala vse vidike trajnostnega razvoja ter prispevala k izvajanju svetovne „nove agende za mesta“ 41 . Komisija bo imela osrednjo vlogo pri izvajanju agende EU za mesta ob upoštevanju različnosti mest ter njihovih odgovornosti in povezav s širšim ozemljem, pri čemer bo zagotavljala strokovno znanje in izkušnje, izvajala ukrepe in spodbujala upravljanje na več ravneh.

Trajnostni razvoj ne bo dosežen samo s politikami javnega sektorja. Potrebna so skupna prizadevanja državljanov, civilne družbe, organizacij in podjetij. Vse več podjetij sprejema cilje trajnostnega razvoja in v praksi uresničuje družbeno odgovornost podjetij, kar je v njihovem interesu in interesu evropskega gospodarstva in družbe. Evropska podjetja lahko zagotovijo inovativne rešitve za izzive prihodnosti ter imajo poglavitno vlogo za uvajanje sprememb v EU in zunaj nje. Širša družba mora trajnost kot vodilno načelo vključiti v številne odločitve, ki jih vsak dan sprejemajo državljani, podjetja in akterji civilne družbe.

Za oblikovanje dinamičnega prostora, ki bo povezal raznovrstne deležnike iz javnega in zasebnega sektorja, bo Komisija vzpostavila večstransko platformo, ki bo prispevala k nadaljnjemu ukrepanju in izmenjavi najboljših praks glede izvajanja ciljev trajnostnega razvoja v vseh sektorjih na ravni držav članic in EU. Ta platforma bi lahko delovala kot središče za vzajemno učenje, v katerem lahko deležniki sodelujejo v razpravah o dejavnostih na področju trajnosti in se medsebojno obveščajo o izvajanju uspešnih pobud. Pobudam, ki s tehtnimi spremembami prispevajo k izvajanju Agende 2030 na svetovni ravni, bo vsako leto podeljena evropska nagrada za trajnost.

4. Sklep

EU, ki temelji na temeljnih vrednotah in pravičnosti, pozdravlja agendo OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 kot izjemno priložnost za boljšo prihodnost. Globalna vizija z zavzemanjem za ljudi, planet in blaginjo, na kateri temeljijo cilji trajnostnega razvoja, je popolnoma skladna z evropsko agendo: trajnost je evropska blagovna znamka. Ob zavedanju omejitev našega planeta, pomanjkanja virov, vse večje neenakosti in pomena trajnostne rasti za ohranitev naših sistemov socialnega varstva želimo evropsko in svetovno gospodarstvo usmeriti na novo pot, ki bo ljudem omogočila boljše življenje in vsem, predvsem pa mlajši generaciji, zagotovila pravičen delež.

Za ohranitev prihodnosti je treba že danes sprejeti pravilne politične odločitve. Iz pregleda naših politik in pravnega reda je jasno razvidno, da je vseh sedemnajst ciljev trajnostnega razvoja vključenih v evropske ukrepe. Poleg tega so številni cilji trajnostnega razvoja v središču najpomembnejših prednostnih nalog Junckerjeve Komisije. Cilje trajnostnega razvoja je na ravni EU in v državah članicah mogoče uspešno doseči le, če se pri oblikovanju novih politik že od začetka upoštevata trajnost in skladnost politik ter če se veljavne politike na terenu izvajajo v sodelovanju z vsemi deležniki in na vseh ravneh.

Komisija je v celoti zavezana izpolnjevanju Agende 2030 z naslednjimi ključnimi ukrepi in elementi upravljanja:

Komisija bo cilje trajnostnega razvoja vključila v politike in pobude EU, pri čemer bo trajnostni razvoj pomembno vodilno načelo vseh politik. Pri veljavnih in novih politikah je treba upoštevati tri stebre trajnostnega razvoja, tj. socialno, okoljsko in gospodarsko razsežnost. Komisija bo zato z orodji za boljše pravno urejanje zagotovila skladnost politik s trajnostnim pristopom;

Komisija bo od leta 2017 redno poročala o napredku EU pri izvajanju Agende 2030;

EU bo za spodbujanje trajnostnega razvoja v svetu še naprej sodelovala z zunanjimi partnerji, pri čemer bo uporabila vsa orodja, ki jih ima na voljo v okviru zunanjih politik, in podprla zlasti prizadevanja v državah v razvoju;

Komisija je zavezana nadaljnjemu izvajanju Agende 2030 v sodelovanju s Svetom in Evropskim parlamentom kot sozakonodajalcema in proračunskima organoma EU, drugimi evropskimi institucijami, mednarodnimi organizacijami, organizacijami civilne družbe, državljani in drugimi deležniki;

Komisija bo vzpostavila večstransko platformo, ki bo prispevala k nadaljnjemu ukrepanju in izmenjavi najboljših praks glede izvajanja ciljev trajnostnega razvoja v vseh sektorjih na ravni držav članic in EU;

Komisija bo začela proučevati nadaljnji razvoj dolgoročne vizije po letu 2020.

V skladu z zavezami v okviru Organizacije združenih narodov so države članice pozvane k ohranjanju odgovornosti in prizadevanjem v zvezi z nacionalnimi okviri za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, pravočasnemu izvajanju evropskih politik in pregledovanju doseženega napredka.

 

Preglednica: Cilji trajnostnega razvoja iz Agende 2030 42

(1)

Člena 3(5) in 21(2) Pogodbe o Evropski uniji (PEU).

(2)

Drugi pododstavek člena 21(3) Pogodbe o Evropski uniji.

(3)

COM(2001) 264 final.

(4)

Dokument 10917/06 Evropskega sveta.

(5)

COM(2009) 400 final.

(6)

COM(2010) 2020 final.

(7)

Resolucija ZN A/RES/70/1.

(8)

Odločitev ZN – 21. zasedanje konference pogodbenic, sprejetje Pariškega sporazuma.

(9)

Resolucija ZN A/RES/69/313.

(10)

 Sprejet 18. marca 2015 na tretji svetovni konferenci Organizacije združenih narodov o zmanjševanju tveganja nesreč v Sendaiu na Japonskem.

(11)

 Iz načrtovane publikacije „Pregled zdravstva: Evropa 2016 OECD/EU“ je razvidno, da se je pričakovana življenjska doba v EU od začetka devetdesetih let 20. stoletja povprečno podaljšala za sedem let, vendar se v številnih državah EU ni povečalo število let zdravega življenja.

(12)

JOIN(2016) 49 final.

(13)

COM(2016) 500.

(14)

Eurostat.

(15)

Evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI): trije skladi kohezijske politike (tj. Evropski sklad za regionalni razvoj – ESRR, Kohezijski sklad – KS in Evropski socialni sklad – ESS), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR).

(16)

Arcadis, Sustainable Cities Index 2016 (Lestvica trajnostnih mest za leto 2016) (2016).

(17)

COM(2015) 497 final.

(18)

Eurostat.

(19)

Poročilo o staranju prebivalstva za leto 2015: gospodarske in proračunske napovedi za 28 držav članic (2013–2060).

(20)

Pregled izobraževanja in usposabljanja 2016.

(21)

COM(2014) 903 final.

(22)

COM(2016) 581 final.

(23)

Eurostat in Mednarodna agencija za energijo.

(24)

COM(2015) 337, COM(2016) 482 in COM(2016) 479.

(25)

Eurostat.

(26)

http://ec.europa.eu/justice/gender-equality/gender-decision-making/database/business-finance/supervisory-board-board-directors/index_en.htm.

(27)

Eurostat.

(28)

Agencija Združenih narodov za begunce (UNHCR), „Global trends: forced displacement in 2015“ („Svetovni trendi: prisilne razselitve v letu 2015“) (2015).

(29)

COM(2015) 240.

(30)

COM(2016) 385.

(31)

Glej člen 21(2)(d) Pogodbe o Evropski uniji.

(32)

Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije „Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa“, junij 2016.

(33)

Sklepi Sveta o nadaljnjih ukrepih, sprejetih na podlagi globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko (odstavek 5), 17. oktober 2016.

(34)

JOIN(2016) 31 final.

(35)

COM(2016) 740.

(36)

COM(2016) 581 final.

(37)

JOIN(2016) 52.

(38)

http://ec.europa.eu/budget/budget4results/initiative/index_en.cfm.

(39)

Eurostat, „Sustainable Development in the European Union - A statistical glance from the viewpoint of the UN Sustainable Development Goals“ (Trajnostni razvoj v Evropski uniji – statistični pogled z vidika ciljev trajnostnega razvoja OZN) (2016).

(40)

Eurostat.

(41)

Sprejeta oktobra 2016 v Quitu na konferenci OZN Habitat III, A/CONF.226/4.

(42)

Resolucija ZN A/RES/70/1.