EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 10.12.2015
COM(2015) 636 final
2015/0289(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008
{SWD(2015) 276 final}
{SWD(2015) 279 final}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Skupna ribiška politika (SRP) zajema ohranjanje morskih bioloških virov ter upravljanje ribištva in flot, ki jih izkoriščajo. Zajema ribolovne dejavnosti, ki se izvajajo v vodah Unije, in ribolovne dejavnosti ribiških plovil Unije zunaj voda Unije.
Uredba (ES) št. 1006/2008 1 (v nadaljnjem besedilu: uredba o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti) obravnava dovoljenja za ribolovne dejavnosti plovil Unije zunaj voda Unije in dovoljenja za delovanje v vodah Unije, izdana ribiškim plovilom tretjih držav. Poleg uredbe o nadzoru 2 in uredbe o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu 3 je eden od treh izvedbenih stebrov skupne ribiške politike.
Reforma skupne ribiške politike je določena v Uredbi (EU) št. 1380/2013 4 (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba). Spodbuja predvsem trajnostni in previdnostni pristop k upravljanju ribištva, ki temelji na ekosistemu, poudarek pa je na skladnosti med notranjo in zunanjo razsežnostjo skupne ribiške politike. Ribolovne dejavnosti Unije zunaj njenih voda bi morale temeljiti na istih načelih in standardih, kot se v pravu Unije uporabljajo na področju skupne ribiške politike. Unija bi morala biti sposobna spremljati svojo floto povsod, kjer deluje, in na podlagi kakršnega koli okvira. Sedanjo uredbo o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti bi bilo treba spremeniti, da bi se ustrezno obravnavali cilji nove skupne ribiške politike in zagotovila skladnost z uredbo o nadzoru.
Komisija je leta 2011 v sporočilu o zunanji razsežnosti skupne ribiške politike 5 kot sestavni del njene reforme predlagala revizijo uredbe o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti. Evropski parlament je revizijo podprl z resolucijo, sprejeto leta 2012 6 .
Revizija uredbe o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti je pobuda v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov, katere cilj je pojasniti in poenostaviti sedanje določbe, zlasti v zvezi z odgovornostmi na ravni Unije, držav in gospodarskih subjektov, ter uskladiti navedeno uredbo z uredbo o nadzoru.
Več dogodkov na mednarodni ravni prav tako podpira potrebo po reviziji. Unija je odobrila mednarodni akcijski načrt za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter njegovo odpravljanje 7 , ki ga je FAO sprejela leta 2001. Navedeni akcijski načrt in prostovoljne smernice FAO o uspešnosti države zastave 8 , ki so bile odobrene leta 2014, so podlaga za odgovornost države zastave, da zagotovi dolgoročno ohranjanje in trajnostno uporabo živih morskih virov in morskih ekosistemov. Prostovoljne smernice zagovarjajo, naj države zastave vzpostavijo sistem izdaje dovoljenj, ki zagotavlja, da ne sme nobeno plovilo opravljati ribolovnih dejavnosti, če nima dovoljenja za to. Priporočajo tudi, naj država zastave in obalna država izdata dovoljenje, če se ribolovne dejavnosti izvajajo na podlagi sporazuma o dostopu do ribolovnih virov ali celo zunaj okvira takega sporazuma 9 . Nazadnje, Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo (ITLOS) je aprila 2015 izdalo svetovalno mnenje o zadevah glede nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega (IUU) ribolova v izključnih ekonomskih conah (IEC) članic Podregionalnega odbora za ribištvo. ITLOS meni, da je odgovornost države članice, da preprečuje in/ali zatira ribolovne dejavnosti IUU v izključnih ekonomskih conah obalnih držav, obveznost primerne skrbnosti. Poudarja, da je za kršitev sporazumov o dostopu do ribolovnih virov, ki jih je Unija sklenila z obalnimi državami, odgovorna Unija, ne njene države članice.
•Usklajenost z obstoječimi določbami na področju politike
Uredba o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti je eden od operativnih delov zunanje politike v okviru SRP, kot je določena v delu VI Uredbe (EU) št. 1380/2013. Poleg tega dopolnjuje uredbo o nadzoru in njeno Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 404/2011 10 , ki veljata za vse dejavnosti, ki jih zajema skupna ribiška politika in se izvajajo v vodah Unije ali jih izvajajo ribiška plovila Unije. V uredbi o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti se obravnavajo dovoljenja za ribiška plovila Unije zunaj voda Unije in ribiška plovila tretjih držav v vodah Unije. Obravnavajo se torej dovoljenja za ribolov, v uredbi o nadzoru in njeni izvedbeni uredbi pa se obravnavata nadzor in izvrševanje. Cilj tega predloga je racionalizirati uredbo o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti v povezavi z uredbo o nadzoru, da se bo le-ta smiselno uporabljala za vidike nadzora in poročanja. Nazadnje, ker je cilj uredbe o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti Uniji omogočiti boljše spremljanje njene zunanje flote, bo dejavno prispevala k boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu.
•Usklajenost z drugimi politikami Unije
V osnovni uredbi je navedeno, da bi morala Unija izboljšati „skladnost pobud Unije z vidika politike, pri čemer posebno pozornost namenja okolju, trgovini in razvoju, pa tudi doslednost ukrepov, sprejetih v okviru razvojnega sodelovanja ter znanstvenega, tehničnega in gospodarskega sodelovanja“ 11 . Uredba o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti spodbuja cilje zunanje razsežnosti SRP, zlasti trajnost dejavnosti zunanje flote Unije, zato je v celoti skladna z okoljskimi in razvojnimi politikami Unije.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Ta predlog temelji na členu 43(2) PDEU o določitvi določb, potrebnih za doseganje ciljev SRP.
•Subsidiarnost
Predlog obravnava upravljanje dovoljenj za floto Unije za opravljanje ribolovnih dejavnosti zunaj voda Unije in dovoljenj za plovila tretjih držav, kadar opravljajo ribolovne dejavnosti v vodah Unije. Predlog je torej del zunanje razsežnosti ohranjanja morskih bioloških virov v skladu s skupno ribiško politiko, ki je v izključni pristojnosti Unije, zato se načelo subsidiarnosti v zvezi s tem ne uporablja.
•Sorazmernost
Cilj predloga je okrepiti sposobnost EU za spremljanje njene flote ne glede na okvir, na podlagi katerega ta deluje. Upošteva potrebo po zagotovitvi ravnovesja med večjim nadzorom nad floto Unije in omejitvijo delovne obremenitve nacionalnih uprav in uprave EU. Kot kaže ocena učinka, bi to prispevalo k poenostavitvi sedanjega sistema. Vendar pričakovane prednosti jasno odtehtajo potrebna prizadevanja, zlasti v smislu pozitivnega učinka na upravljanje ribolovnih virov. V zvezi s tem so predlagane določbe omejene na tisto, kar je potrebno za dosego cilja, in ne bodo povzročile nesorazmernega bremena•Izbira instrumenta
Ker se uredba neposredno uporablja v državah članicah in je zavezujoča, mora prispevati k enotni uporabi predlaganih pravil v celotni Uniji in s tem ustvariti enake konkurenčne pogoje za vse gospodarske subjekte EU, ki opravljajo ribolovne dejavnosti zunaj voda EU.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene in preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje
Ni relevantno.
•Posvetovanja z deležniki
Javno posvetovanje v okviru postopka ocene učinka je bilo opravljeno na podlagi posvetovalnega dokumenta in posebnega vprašalnika. Temu je sledila vrsta tehničnih sestankov z državami članicami, na katere bi revizija najbolj vplivala, tj. državami članicami z največjimi zunanjimi flotami. Poleg tega je bila za obravnavo revizije uredbe o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti organizirana izredna seja regionalnega svetovalnega sveta – regionalnega svetovalnega sveta za dolge plovbe –, ki je sestavljen iz predstavnikov ribiške industrije in nevladnih organizacij.
Ta posvetovanja so Komisiji omogočila boljše razumevanje načina delovanja sedanjega sistema za upravljanje zunanje flote na nacionalni ravni in so bila bistvenega pomena pri izpopolnjevanju sedanjega predloga. Vse skupine deležnikov, vključno z državami članicami, lastniki plovil in nevladnimi organizacijami, so imele možnost izraziti mnenja in so jasno podprle cilj predloga.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Ni relevantno.
•Ocena učinka
Poleg zakonodajnega predloga je bila pripravljena ocena učinka, da so se obravnavale mogoče alternativne možnosti ter ocenili in primerjali njihovi učinki. Obravnavanih je bilo več možnosti.
Možnost 1: vključuje omejeno spremembo sedanje uredbe, da se zagotovi uskladitev z določbami Lizbonske pogodbe.
Možnost 2: poleg možnosti 1 vključuje tudi oblikovanje smernic za razlago določb, ki niso dovolj jasne ali natančne. V tem primeru bi bilo sicer izključenih več ciljev, določenih v osnovni uredbi.
Možnost 3: temelji zgolj na spremembah uredbe za odpravo pomanjkljivosti, nejasnosti in vrzeli v sedanji zakonodaji. Ne bi pa omogočila reševanja nekaterih vprašanj, kot sta ureditev izdajanja neposrednih dovoljenj in preprečevanje nepoštene zamenjave zastave ribiškega plovila.
Možnost 4: vključuje sprejetje nove uredbe s širšim področjem uporabe, ki bi vključevala merila za izpolnjevanje pogojev za predložitev vlog za neposredna dovoljenja in tudi določbe o preprečevanju primerov nepoštene zamenjave zastave ribiškega plovila.
Možnost 5: bi združevala pravno varnost in širše področje uporabe, s čimer bi zagotovila popoln okvir, s katerim bi se urejala dejavnost zunanje flote EU v tujih vodah. Zato se ta možnost šteje za najučinkovitejšo možnost za doseganje ciljev politike, ki bi zagotovila pravno varnost in prispevala k mednarodni verodostojnosti Unije. Povečala bi koristi za okolje, povezane z zaščito živih morskih virov, in kratkoročno odtehtala morebitne stroške prilagajanja gospodarskih subjektov in uprav. S socialnega vidika se lahko vse možnosti štejejo za nevtralne.
•Ustreznost in poenostavitev predpisov
Revizija uredbe o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti je del programa ustreznosti in uspešnosti predpisov, saj so njeni cilji poenostaviti sedanji sistem, uskladiti različne zahteve držav članic glede podatkov, pojasniti odgovornosti na ravni Unije, države in gospodarskega subjekta ter povečati usklajenost med navedeno uredbo, uredbo o nadzoru in uredbo o ribolovu IUU.
Pojasnitev in poenostavitev pravil bi morali racionalizirati in izboljšati obdelavo zahtevkov za dovoljenja, kar bi zagotovilo večjo varnost za gospodarske subjekte in odpravilo prekrivanje med zadevnimi akterji. To bi moralo prispevati k izboljšanju regulativnega okvira, na podlagi katerega deluje zunanja flota, in hkrati okrepiti nadzor javnih organov.
Predlog bi moral biti podprt z ustreznimi orodji informacijske tehnologije, da bi se poenostavila obdelava in spremljanje dovoljenj za ribolov ter spodbudila elektronska izmenjava podatkov med nacionalnimi upravami in Komisijo. V skladu s pravili o obdelavi osebnih podatkov bo tudi povečal preglednost, saj bo vzpostavil register dovoljenj za ribolov (ki bo sestavljen iz javnega in varnega dela), tako da bodo lahko vsi deležniki dostopali do informacij o dejavnostih zunanje flote.
Večino zadevne flote sestavljajo industrijska ribiška plovila, ki lovijo zunaj voda EU. Lastniki teh plovil imajo običajno floto, sestavljeno iz več plovil, in bi med MSP spadali le v omejenih primerih. Zato in ob upoštevanju dejstva, da zasebni gospodarski subjekti ne bodo imeli dodatnih stroškov, predlog ne določa posebnih ukrepov za mikropodjetja ali MSP. Poleg tega predlog nima negativnega vpliva na konkurenčnost gospodarskih subjektov EU ali mednarodno trgovino.
•Temeljne pravice
Ni relevantno.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Ni relevantno.
5.DRUGI ELEMENTI
•Izvedbeni načrti in ureditve spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Komisija predvideva ustanovitev skupine strokovnjakov iz nacionalnih uprav, ki bo spremljala izvajanje uredbe, in oceno vzpostavljenega sistema, ki bo na voljo pet let po začetku veljavnosti uredbe.•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)
Ni relevantno.
•Podrobna obrazložitev posebnih določb predloga
Naslov I – uredba zajema vse ribolovne dejavnosti, ki jih plovila Unije opravljajo zunaj voda Unije. Te dejavnosti se lahko torej opravljajo na podlagi sporazuma o dostopu ali neposrednega dovoljenja tretje države in/ali pod okriljem regionalne organizacije za upravljanje ribištva ali pa na odprtem morju. Uredba zajema tudi plovila tretjih držav, ki delujejo v vodah Unije. Namen člena 2 je pojasniti njegovo razmerje do drugih pravil o dovoljenjih, ki lahko izvirajo iz dvostranskih sporazumov ali regionalnih organizacij za upravljanje ribištva. Ta pravila bi bilo treba obravnavati kot posebna pravila, medtem ko ta uredba določa splošni okvir. V primeru neskladja bi morala prevladati posebna pravila.
Naslov II – poglavje I določa bistveno načelo uredbe, tj. da bi moralo vsako plovilo pred začetkom ribolova zunaj voda Unije pridobiti dovoljenje od svoje države članice zastave, pred začetkom ribolova v vodah obalne države pa dovoljenje te države. Država zastave bi morala v vsakem primeru to dovoljenje izdati le, če so izpolnjena merila za izpolnjevanje pogojev iz člena 5. Odgovornost države zastave v zvezi s tem je osrednjega pomena. Posebna določba o zamenjavi zastave ribiškega plovila državi članici zastave omogoča, da lažje ugotovi, ali zamenjava zastave kaže na nameravano neupoštevanje pravil, in na podlagi tega prepreči izdajo dovoljenja.
Naslov II – poglavje II določa dodatne pogoje, ki jih morajo plovila Unije izpolniti, da lahko lovijo v vodah tretje države na podlagi sporazuma o dostopu ali neposrednega dovoljenja. Osrednji element je prepoved ribolova na podlagi neposrednega dovoljenja, če velja sporazum o dostopu, razen če njegova tako imenovana klavzula o izključnosti, ki v sporazumih izraža to načelo, ne določa drugače. Načelo, na katerem temelji ta naslov, je, da mora Unija zagotoviti, da dejavnosti njene zunanje flote ne ogrožajo trajnosti živih morskih virov v vodah obalnih držav. V primeru neposrednih dovoljenj bi morala država članica zastave pri izdaji dovoljenj svojim plovilom upoštevati najboljša razpoložljiva znanstvena mnenja in previdnostni pristop. Komisiji so zagotovljene vse ustrezne informacije in lahko posreduje, če ima pomisleke glede skladnosti načrtovane ribolovne dejavnosti z uredbo.
Naslov II – poglavje III določa postopek za izvajanje ribolovnih dejavnosti pod okriljem regionalne organizacije za upravljanje ribištva ali na odprtem morju. Komisija lahko posreduje, če meni, da merila za izpolnjevanje pogojev niso izpolnjena. Poleg tega je glede na to, da nekatere regionalne organizacije za upravljanje ribištva pokrivajo tudi vode Unije, smiselno, da plovila Unije pod okriljem takih organizacij spadajo na področje uporabe te uredbe.
Naslov II – poglavje V določa osnovna pravila o zakupu, ki je posebna oblika neposrednega dovoljenja in ga je bilo doslej težko spremljati. Glavni cilj je zagotoviti pravni okvir za to prakso, da se olajša spremljanje plovil Unije, ki lovijo na podlagi dogovora o zakupu, in uskladiti našo zakonodajo s pravili, ki so jih v zvezi s tem sprejele nekatere regionalne organizacije za upravljanje ribištva.
Naslov II – poglavje VI obravnava uporabo uredbe o nadzoru za dejavnosti zunanje flote Unije in povezane obveznosti glede poročanja ter nekatere posebne obveznosti v zvezi z zunanjo naravo dejavnosti.
V naslovu III so določena pravila za izdajanje dovoljenj za ribolovne dejavnosti plovil tretjih držav v vodah Unije. Cilj tega dela je zagotoviti, da se za ribolovne dejavnosti v vodah Unije uporabljajo ista pravila ne glede na zastavo plovila, in hkrati spodbujati enake konkurenčne pogoje za gospodarske subjekte Unije in gospodarske subjekte tretjih držav v vodah Unije.
Namen naslova IV je vzpostavitev registra dovoljenj za ribolov, ki bo izboljšal spremljanje zunanje flote Unije in povečal preglednost v zvezi s temi dejavnostmi, pri čemer bo del registra dostopen javnosti. Ljudje bi morali imeti možnost, da vedno vedo, katero plovilo ima dovoljenje, kaj lahko lovi in kje.
2015/0289 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 43(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 12 ,
ob upoštevanju mnenja Odbora regij 13 ,
ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov 14 ,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Z Uredbo Sveta (ES) št. 1006/2008 15 (v nadaljnjem besedilu: uredba o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti) je bil vzpostavljen sistem za izdajo dovoljenj za ribolovne dejavnosti ribiških plovil Unije zunaj voda Unije in dostop plovil tretjih držav do voda Unije.
(2)Unija je podpisnica Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 16 (UNCLOS) in je ratificirala Sporazum Združenih narodov o uporabi določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib z dne 4. avgusta 1995 (sporazum ZN o staležih rib) 17 . S temi mednarodnimi določbami je bilo vzpostavljeno načelo, da morajo vse države sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje trajnostnega upravljanja morskih virov in da morajo v ta namen medsebojno sodelovati.
(3)Unija je sprejela Sporazum Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo o pospeševanju upoštevanja mednarodnih ukrepov za ohranjanje in upravljanje s strani ribiških plovil na odprtem morju z dne 24. novembra 1993 (sporazum FAO o pospeševanju upoštevanja) 18 . Ta sporazum določa, da pogodbenica ne sme izdati dovoljenja za uporabo plovila za ribolov na odprtem morju, če niso izpolnjeni nekateri pogoji, in da mora izvesti sankcije, če se nekatere obveznosti poročanja ne spoštujejo.
(4)Unija je odobrila mednarodni akcijski načrt za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje, ki ga je FAO sprejela leta 2001. Navedeni akcijski načrt in prostovoljne smernice FAO o uspešnosti države zastave, ki so bile odobrene leta 2014, so podlaga za odgovornost države zastave, da zagotovi dolgoročno ohranjanje in trajnostno uporabo živih morskih virov in morskih ekosistemov. Akcijski načrt določa, da bi morala država zastave plovilom, ki plujejo pod njeno zastavo, izdajati dovoljenja za ribolov zunaj voda pod njeno suverenostjo ali pristojnostjo. Prostovoljne smernice priporočajo tudi, naj država zastave in obalna država izdata dovoljenje, kadar se ribolovne dejavnosti izvajajo na podlagi sporazuma o dostopu do ribolovnih virov ali celo zunaj okvira takega sporazuma. Obe pa bi morali biti prepričani, da take dejavnosti ne bodo ogrožale trajnosti staležev v vodah obalne države (točki 40 in 41).
(5)Vprašanje obveznosti ter povezanih odgovornosti in dolžnosti države zastave, in kjer je to primerno, mednarodne organizacije zastave v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem živih virov na odprtem morju na podlagi konvencije UNCLOS je na mednarodni ravni vse pogosteje v ospredju. Pod naslovom obveznosti primerne skrbnosti, ki izhaja iz konvencije UNCLOS, enako velja tudi za sočasno pristojnost obalne države in države zastave ter pristojnost mednarodne organizacije zastave, če je to primerno, za zagotovitev razumnega ohranjanja morskih bioloških virov na morskih območjih pod nacionalno pristojnostjo. Obveznost primerne skrbnosti je obveznost države, da si po najboljših močeh prizadeva preprečiti nezakoniti ribolov, vključno z obveznostjo, da sprejme potrebne upravne in izvršilne ukrepe za zagotovitev, da ribiška plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, njeni državljani ali ribiška plovila, ki opravljajo ribolov v njenih vodah, niso vključeni v dejavnosti, ki kršijo veljavne ukrepe za ohranjanje in upravljanje morskih bioloških virov. Iz teh razlogov je pomembno, da se dejavnosti ribiških plovil Unije zunaj voda Unije in s tem povezani sistem upravljanja organizirajo tako, da se lahko mednarodne obveznosti Unije učinkovito in uspešno izpolnjujejo ter da se preprečujejo položaji, v katerih bi se lahko Uniji očitale mednarodne kršitve.
(6)V zunanji ribiški politiki Unije bi bilo treba upoštevati rezultate konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju „Rio +20“ iz leta 2012 19 in mednarodni razvoj dogodkov v zvezi z bojem proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi živalmi.
(7)Cilj skupne ribiške politike (SRP), kot je določen v Uredbi (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) 20 , je zagotoviti, da so ribolovne dejavnosti okoljsko, gospodarsko in socialno trajnostne in se upravljajo na način, ki je skladen s cilji doseganja gospodarskih in socialnih koristi ter zaposlovanja, ter da prispevajo k zanesljivi preskrbi s hrano.
(8)Uredba (EU) št. 1380/2013 poudarja, da je treba spodbujati cilje SRP na mednarodni ravni, da bi ribolovne dejavnosti Unije zunaj njenih voda temeljile na istih načelih in standardih, kot se uporabljajo v pravu Unije, hkrati pa si prizadevati za enake konkurenčne pogoje za gospodarske subjekte Unije in gospodarske subjekte iz tretjih držav.
(9)Namen Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 je bil vzpostaviti skupno podlago za izdajanje dovoljenj za ribolovne dejavnosti plovil Unije zunaj njenih voda, da bi podprli boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu ter izboljšali nadzor in spremljanje flote EU po vsem svetu.
(10)Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 21 o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu je bila sprejeta vzporedno z Uredbo Sveta (ES) št. 1006/2008, Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 22 (v nadaljnjem besedilu: uredba o nadzoru) pa je bila sprejeta eno leto pozneje. Navedene uredbe so trije izvedbeni stebri določb SRP v zvezi z nadzorom in izvrševanjem.
(11)Vendar se te tri uredbe niso dosledno izvajale; pojavljala so se predvsem neskladja med uredbo o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti in uredbo o nadzoru, ki je bila sprejeta po uredbi o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti. Pri izvajanju uredbe o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti je bilo odkritih tudi več vrzeli, saj se v njej ne obravnavajo nekateri izzivi na področju nadzora, kot so zakup, zamenjava zastave ribiškega plovila in izdajanje dovoljenj za ribolov, ki jih pristojni organ tretje države izda ribiškemu plovilu Unije zunaj okvira sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu (v nadaljnjem besedilu: neposredna dovoljenja). Poleg tega so se pojavljale težave v zvezi z nekaterimi obveznostmi poročanja in delitvijo upravnih vlog med državami članicami in Komisijo.
(12)Osrednje načelo te uredbe je, da bi morala vsa plovila Unije, ki lovijo zunaj voda Unije, pridobiti dovoljenje svoje države članice zastave in da bi bilo treba vsa taka plovila ustrezno spremljati ne glede na to, kje in na podlagi katerega okvira delujejo. Izdaja dovoljenja bi morala biti odvisna od izpolnjevanja osnovnega sklopa skupnih meril za izpolnjevanje pogojev. Informacije, ki jih države članice zberejo in predložijo Komisiji, bi ji morale omogočati, da kadar koli posreduje pri spremljanju ribolovnih dejavnosti vseh ribiških plovil Unije na katerem koli območju zunaj voda Unije.
(13)Podporna plovila lahko močno vplivajo na način, kako lahko ribiška plovila opravljajo svoje ribolovne dejavnosti, in količino rib, ki jih lahko ulovijo, zato jih je treba upoštevati v postopkih za izdajo dovoljenj in poročanje v tej uredbi.
(14)Zamenjava zastave ribiškega plovila postane težava, če je njen cilj zaobiti pravila SRP ali obstoječe ukrepe za ohranjanje in upravljanje morskih virov. Zato bi morala biti Unija sposobna take zamenjave zastave opredeliti, odkriti in preprečiti. V celotni življenjski dobi plovila bi bilo treba zagotoviti sledljivost in ustrezno spremljanje njegove pretekle skladnosti. Temu bi morala biti namenjena tudi zahteva, da mu Mednarodna pomorska organizacija (IMO) dodeli edinstveno številko plovila.
(15)Plovila Unije lahko v vodah tretjih držav delujejo na podlagi določb sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu, sklenjenih med Unijo in tretjimi državami, ali na podlagi neposrednih dovoljenj za ribolov, ki so jih pridobila od tretjih držav, če ni veljavnega sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu. V obeh primerih se morajo te dejavnosti opravljati pregledno in trajnostno. Zato bi morale biti države članice zastave pooblaščene, da plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo, na podlagi opredeljenega sklopa meril in spremljanja dovolijo, da tretje obalne države zaprosijo za neposredna dovoljenja in jih od njih pridobijo. Dovoljenje za ribolovno dejavnost bi bilo treba izdati šele, ko je država članica zastave prepričana, da ta dejavnost ne bo ogrožala trajnosti. Če Komisija nima nadaljnjih ugovorov, lahko gospodarski subjekt, ki sta mu država članica zastave in obalna država izdali dovoljenji, začne izvajati ribolovne dejavnosti.
(16)Posebno vprašanje, ki se nanaša na sporazume o partnerstvu o trajnostnem ribištvu, je ponovna dodelitev premalo izkoriščenih ribolovnih možnosti, ki se izvede, če se ribolovne možnosti, dodeljene državam članicam z ustreznimi uredbami Sveta, niso v celoti izkoristile. Ker se stroški dostopa, določeni v sporazumih o partnerstvu o trajnostnem ribištvu, v veliki meri financirajo iz proračuna Unije, je sistem ponovne dodelitve pomemben za varovanje finančnih interesov Unije in zagotovitev, da se izkoristijo vse ribolovne možnosti, ki so bile plačane. Zato je treba pojasniti in izboljšati sistem ponovne dodelitve, ki bi moral biti mehanizem v skrajnem primeru. Uporabljati bi se moral začasno in ne bi smel vplivati na prvotno dodelitev ribolovnih možnosti državam članicam. Ponovna dodelitev bi se morala izvesti šele, ko bi se zadevne države članice odpovedale svojim pravicam do medsebojne izmenjave ribolovnih možnosti.
(17)Za ribolovne dejavnosti pod okriljem regionalnih organizacij za upravljanje ribištva in ribolovne dejavnosti na odprtem morju bi bilo treba prav tako pridobiti dovoljenje države članice zastave in upoštevati posebna pravila regionalne organizacije za upravljanje ribištva ali zakonodajo Unije, ki ureja ribolovne dejavnosti na odprtem morju.
(18)Sporazumi o zakupu lahko slabijo učinkovitost ukrepov za ohranjanje in upravljanje živih morskih virov ter negativno vplivajo na njihovo trajnostno izkoriščanje. Zato je treba vzpostaviti pravni okvir, ki bo Uniji omogočil boljše spremljanje dejavnosti zakupljenih ribiških plovil Unije na podlagi tega, kar je sprejela ustrezna regionalna organizacija za upravljanje ribištva.
(19)Postopki bi morali biti pregledni in predvidljivi za gospodarske subjekte Unije in tretjih držav ter njihove zadevne pristojne organe.
(20)Med državami članicami in Komisijo bi bilo treba zagotoviti izmenjavo podatkov v elektronski obliki, kot določa uredba o nadzoru. Države članice bi morale zbrati vse zahtevane podatke o svojih flotah in njihovih ribolovnih dejavnostih, jih upravljati ter dati na voljo Komisiji. Poleg tega bi morale sodelovati med seboj, s Komisijo in po potrebi s tretjimi državami, da bi uskladile te dejavnosti zbiranja podatkov.
(21)Da bi se izboljšali preglednost in dostopnost informacij o dovoljenjih Unije za ribolov, bi morala Komisija vzpostaviti elektronski register dovoljenj za ribolov, ki bi bil sestavljen iz javnega in varnega dela. Informacije v registru dovoljenj za ribolov Unije vključujejo osebne podatke. Obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe bi morala biti v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 23 , Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES 24 ter veljavnimi nacionalnimi zakoni.
(22)Zaradi ustrezne obravnave dostopa ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo tretje države, do voda Unije bi morala biti zadevna pravila skladna s pravili, ki v skladu z uredbo o nadzoru veljajo za ribiška plovila Unije. Zlasti člen 33 navedene uredbe o poročanju o ulovu in podatkih, povezanih z ulovom, bi moral veljati tudi za plovila tretjih držav, ki lovijo v vodah Unije.
(23)Ribiška plovila iz tretjih držav, ki nimajo dovoljenja iz te uredbe, bi morala biti med plovbo v vodah Unije dolžna zagotoviti, da je njihovo ribolovno orodje nameščeno tako, da ga ni mogoče takoj uporabiti za ribolovne dejavnosti.
(24)Države članice bi morale biti odgovorne za nadzor nad ribolovnimi dejavnostmi plovil tretjih držav v vodah Unije, v primeru kršitev pa za njihovo evidentiranje v nacionalnem registru iz člena 93 uredbe o nadzoru.
(25)Za poenostavitev postopkov izdaje dovoljenj bi morale države članice in Komisija uporabljati skupni sistem za izmenjavo in hranjenje podatkov, ki bi omogočil zagotavljanje potrebnih informacij in posodobitev ter hkrati zmanjšal upravno breme. V zvezi s tem bi bilo treba v celoti uporabljati podatke iz registra flote Unije.
(26)Da bi se upoštevali tehnološki napredek in morebitne poznejše nove zahteve mednarodnega prava, bi bilo treba na Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v zvezi s sprejemanjem sprememb prilog k tej uredbi, v katerih je naveden seznam informacij, ki jih mora gospodarski subjekt predložiti za pridobitev dovoljenja za ribolov. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se ustrezni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.
(27)Na Komisijo bi bilo treba prenesti izvedbena pooblastila, da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje določb te uredbe v zvezi z zapisovanjem, obliko in pošiljanjem podatkov, ki se nanašajo na dovoljenja za ribolov, med državami članicami in Komisijo ter v register dovoljenj za ribolov Unije in da se določi metodologija za ponovno dodelitev neizkoriščenih ribolovnih možnosti. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 25 .
(28)Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, če je to potrebno iz izredno nujnih razlogov v ustrezno utemeljenih primerih v zvezi s ponovno dodelitvijo ribolovnih možnosti.
(29)Zaradi števila in pomembnosti sprememb, ki jih je treba izvesti, bi bilo treba Uredbo Sveta (ES) št. 1006/2008 razveljaviti –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Vsebina
Ta uredba določa pravila za izdajo in upravljanje dovoljenj za ribolov za:
(a)ribiška plovila Unije, ki delujejo v vodah pod suverenostjo ali pristojnostjo tretje države, pod okriljem regionalne organizacije za upravljanje ribištva, v vodah Unije ali zunaj njih ali na odprtem morju in
(b)ribiška plovila tretjih držav, ki delujejo v vodah Unije.
Člen 2
Razmerje do mednarodnega prava in prava Unije
Ta uredba se uporablja brez poseganja v določbe:
(a)v sporazumih o partnerstvu o trajnostnem ribištvu in podobnih sporazumih o ribolovu, sklenjenih med Unijo in tretjimi državami;
(b)ki jih sprejmejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva ali podobne organizacije za ribištvo, v katerih je Unija pogodbenica ali sodelujoča nepogodbenica;
(c)v zakonodaji Unije o izvajanju ali prenosu določb iz točk (a) in (b).
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Poleg teh se uporabljajo tudi naslednje opredelitve pojmov:
(a)„podporno plovilo“ pomeni plovilo, ki ni opremljeno z delujočim ribolovnim orodjem za lajšanje ribolovnih dejavnosti, pomoč pri njih ali pripravo nanje;
(b)„dovoljenje za ribolov“ pomeni dovoljenje, ki se izda za ribiško plovilo Unije ali ribiško plovilo tretje države in na podlagi katerega lahko to plovilo pod posebnimi pogoji v določenem obdobju, na določenem območju ali za določen ribolov opravlja določene ribolovne dejavnosti;
(c)„register dovoljenj za ribolov“ pomeni sistem za upravljanje dovoljenj za ribolov in z njim povezano zbirko podatkov;
(d)„neposredno dovoljenje“ pomeni dovoljenje za ribolov, ki ga pristojni organ tretje države izda ribiškemu plovilu Unije zunaj okvira sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu;
(e)„vode tretje države“ pomeni vode pod suverenostjo ali pristojnostjo tretje države;
(f)„program opazovanja“ pomeni program pod okriljem regionalne organizacije za upravljanje ribištva, v okviru katerega opazovalci na krovu ribiških plovil pod nekaterimi pogoji preverjajo skladnost plovila s pravili, ki jih je sprejela zadevna organizacija.
NASLOV II
RIBOLOVNE DEJAVNOSTI RIBIŠKIH PLOVIL UNIJE ZUNAJ VODA UNIJE
Poglavje I
Skupne določbe
Člen 4
Splošno načelo
Brez poseganja v zahtevo, da ribiško plovilo Unije pridobi dovoljenje od pristojne organizacije ali tretje države, to plovilo ribolovnih dejavnosti ne sme izvajati zunaj voda Unije, razen če mu ni njegova država članica zastave izdala dovoljenja za ribolov.
Člen 5
Merila za izpolnjevanje pogojev
1.Država članica zastave lahko dovoljenje za ribolovne dejavnosti zunaj voda Unije izda samo, če:
(a)je prejela popolne in točne informacije o ribiškem plovilu in povezanih podpornih plovilih, vključno s podpornimi plovili, ki niso plovila Unije, v skladu s prilogama 1 in 2;
(b)ima ribiško plovilo veljavno dovoljenje za gospodarski ribolov v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 1224/2009;
(c)imata ribiško plovilo in morebitno povezano podporno vozilo številko IMO;
(d)upravljavcu in ribiškemu plovilu v 12 mesecih pred vložitvijo zahtevka za dovoljenje za ribolov v skladu z nacionalno zakonodajo države članice ni bila naložena sankcija za resno kršitev iz člena 42 Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 in člena 90 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009;
(e)ribiško plovilo ni na seznamu plovil IUU, ki ga je sprejela regionalna organizacija za upravljanje ribištva in/ali Unija v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1005/2008;
(f)so državi članici zastave na voljo ribolovne možnosti na podlagi zadevnega sporazuma o ribolovu ali ustreznih določb regionalne organizacije za upravljanje ribištva, če je to primerno, in
(g)ribiško plovilo izpolnjuje zahteve iz člena 6, če je to primerno.
2.Komisija je v skladu s členom 43 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo prilog 1 in 2.
Člen 6
Zamenjave zastave
1.Ta člen se uporablja za plovila, ki so v petih letih od datuma vložitve zahtevka za dovoljenje za ribolov:
(a)bila črtana iz registra ribiške flote Unije in zastavo zamenjala za zastavo tretje države ter
(b)so pozneje bila vpisana v register ribiške flote Unije v 24 mesecih od datuma, ko bila iz njega črtana.
2.Država članica zastave lahko izda dovoljenje za ribolov le, če je prepričana, da plovilo iz odstavka 1 v obdobju, ko je delovalo pod zastavo tretje države:
(a)ni izvajalo ribolovnih dejavnosti IUU in da
(b)ni delovalo v vodah nesodelujoče tretje države v skladu s členoma 31 in 33 Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008.
3.V ta namen gospodarski subjekt zagotovi vse informacije v zvezi z zadevnim obdobjem, ki jih zahteva država članica zastave in vključujejo vsaj naslednje:
(a)prijavo ulova in ribolovnih naporov v zadevnem obdobju;
(b)kopijo dovoljenja za ribolov, ki ga je država zastave izdala za zadevno obdobje;
(c)kopijo morebitnega dovoljenja za ribolov, ki dovoljuje ribolovne dejavnosti v vodah tretje države v zadevnem obdobju, in
(d)uradno izjavo tretje države, pod katere zastavo je plovilo plulo po zamenjavi zastave, z navedbo sankcij, naloženih plovilu ali gospodarskemu subjektu v zadevnem obdobju.
4.Država članica zastave ne izda dovoljenja za ribolov plovilu, ki je po zamenjavi zastave plulo pod zastavo:
(a)tretje države, ki je bila opredeljena kot država, ki ne sodeluje pri boju proti ribolovu IUU, ali je bila vključena na seznam takih držav v skladu s členoma 31 in 33 Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008, ali
(b)tretje države, ki je bila v skladu z odstavkom 1(a) člena 4 Uredbe (EU) št. 1026/2012 26 opredeljena kot država, ki omogoča netrajnostne načine ribolova.
5.Odstavek 4 se ne uporablja, če je država članica zastave prepričana, da je gospodarski subjekt takoj, ko je bila država opredeljena kot država, ki ne sodeluje pri boju proti ribolovu IUU, ali država, ki omogoča netrajnostne načine ribolova:
(a)prenehal izvajati ribolovne dejavnosti ter
(b)začel ustrezne upravne postopke za črtanje plovila iz registra ribiške flote tretje države.
Člen 7
Spremljanje dovoljenj za ribolov
1.Gospodarski subjekt državi članici zastave ob vložitvi zahtevka za dovoljenje za ribolov predloži popolne in točne podatke.
2.Gospodarski subjekt državo članico zastave takoj obvesti o kakršni koli spremembi s tem povezanih podatkov.
3.Država članica zastave spremlja, ali pogoji, na podlagi katerih je bilo izdano dovoljenje za ribolov, v obdobju njegove veljavnosti ostajajo izpolnjeni.
4.Če pogoj, na podlagi katerega je bilo izdano dovoljenje za ribolov, ni več izpolnjen, država članica zastave dovoljenje spremeni ali odvzame ter o tem ustrezno obvesti gospodarski subjekt in Komisijo.
5.Država članica zastave na zahtevo Komisije zavrne, začasno prekliče ali dokončno odvzame dovoljenje, če obstajajo nujni politični razlogi, ki se nanašajo na trajnostno izkoriščanje, upravljanje in ohranjanje morskih bioloških virov ali preprečevanje ali ustavitev nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, ali če se je Unija odločila začasno prekiniti ali pretrgati odnose z zadevno tretjo državo.
6.Če država članica zastave ne zavrne, spremeni, začasno prekliče ali dokončno odvzame dovoljenja v skladu z odstavkoma 4 in 5, lahko Komisija dokončno odvzame dovoljenje in o tem ustrezno obvesti državo članico zastave in gospodarski subjekt.
Poglavje II
Ribolovne dejavnosti ribiških plovil Unije v vodah tretjih držav
Oddelek 1
Ribolovne dejavnosti na podlagi sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu
Člen 8
Članstvo v regionalni organizaciji za upravljanje ribištva
Ribiško plovilo Unije lahko v vodah tretje države izvaja ribolovne dejavnosti v zvezi s staleži, ki jih upravlja regionalna organizacija za upravljanje ribištva, le, če je ta država pogodbenica ali sodelujoča nepogodbenica navedene regionalne organizacije.
Člen 9
Področje uporabe
Ta oddelek se uporablja za ribolovne dejavnosti, ki jih ribiška plovila Unije izvajajo v vodah tretje države na podlagi sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu.
Člen 10
Dovoljenja za ribolov
V vodah tretje države ribiško plovilo Unije ne sme izvajati ribolovnih dejavnosti na podlagi sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu, razen če sta mu dovoljenje za ribolov izdali:
(a) njegova država članica zastave in
(b) tretja država, pod katere suverenostjo ali pristojnostjo so vode, v katerih se izvajajo ribolovne dejavnosti.
Člen 11
Pogoji za izdajo dovoljenj za ribolov s strani države članice zastave
Država članica zastave lahko dovoljenje za ribolov za ribolovne dejavnosti, ki se izvajajo v vodah tretje države na podlagi sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu, izda samo, če:
(a)so izpolnjena merila za izpolnjevanje pogojev iz člena 5;
(b)so izpolnjeni pogoji, določeni v zadevnem sporazumu o partnerstvu o trajnostnem ribištvu, in
(c)je gospodarski subjekt plačal vse pristojbine in denarne kazni, ki mu jih je v zadnjih 12 mesecih naložil pristojni organ tretje države.
Člen 12
Upravljanje dovoljenj za ribolov
1.Ko država članica zastave izda dovoljenje za ribolov, Komisiji pošlje ustrezni zahtevek za izdajo dovoljenja tretje države.
2.Zahtevek iz odstavka 1 vsebuje informacije, navedene v prilogah 1 in 2, ter druge podatke, ki se zahtevajo na podlagi sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu.
3.Država članica zastave Komisiji pošlje zahtevek najmanj 10 koledarskih dni pred iztekom roka za prenos zahtevkov, določenega v sporazumu o partnerstvu o trajnostnem ribištvu. Komisija lahko državo članico zastave prosi za vse dodatne informacije, ki se ji zdijo potrebne.
4.Ko je Komisija prepričana, da so pogoji iz člena 11 izpolnjeni, zahtevek pošlje tretji državi.
5.Če tretja država obvesti Komisijo, da se je odločila izdati, zavrniti, začasno preklicati ali dokončno odvzeti dovoljenje za ribolov za ribiško plovilo Unije, Komisija o tem ustrezno obvesti državo članico zastave.
Člen 13
Ponovna dodelitev neizkoriščenih ribolovnih možnosti v okviru sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu
1.Komisija lahko v določenem letu ali katerem koli drugem ustreznem obdobju izvajanja protokola k sporazumu o partnerstvu o trajnostnem ribištvu opredeli neizkoriščene ribolovne možnosti in o dodelitvi ustrezno obvesti države članice, ki pridobijo ustrezne deleže.
2.Države članice iz odstavka 1 lahko v 10 dneh od prejema teh informacij od Komisije:
(a)obvestijo Komisijo, da bodo ribolovne možnosti izkoristile pozneje istega leta ali ustreznega obdobja izvajanja, pri čemer predložijo ribolovni načrt s podrobnimi informacijami o številu zahtevanih dovoljenj za ribolov, ocenah ulova, ribolovnem območju in ribolovnem obdobju, ali
(b)uradno obvestijo Komisijo o izmenjavah ribolovnih možnosti v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013.
3.Če nekatere države članice Komisije niso obvestile o enem od ukrepov iz odstavka 2 in če zato ribolovne možnosti ostanejo neizkoriščene, lahko Komisija objavi razpis za prijavo interesa za razpoložljive neizkoriščene ribolovne možnosti med preostalimi državami članicami, ki pridobijo delež dodelitve.
4.Navedene države članice lahko v 10 dneh od prejema obvestila o tem razpisu Komisiji sporočijo interes za neizkoriščene ribolovne možnosti. V podporo svoji prošnji predložijo ribolovni načrt s podrobnimi informacijami o številu zahtevanih dovoljenj za ribolov, ocenah ulova, ribolovnem območju in ribolovnem obdobju.
5.Komisija lahko zadevne države članice prosi za dodatne informacije, če meni, da je to potrebno za presojo prošnje.
6.Če države članice, ki pridobijo delež dodelitve, ne izrazijo interesa za neizkoriščene ribolovne možnosti, lahko Komisija objavi razpis za prijavo interesa za vse države članice. Država članica lahko sporoči svoj interes za neizkoriščene ribolovne možnosti pod pogoji iz odstavka 4.
7.Komisija na podlagi informacij, ki jih države članice zagotovijo v skladu z odstavkom 4 ali 5, začasno ponovno dodeli neizkoriščene ribolovne možnosti z uporabo metodologije iz člena 14.
Člen 14
Metodologija za ponovno dodelitev
1.Komisija lahko z izvedbenimi akti določi metodologijo za ponovno dodelitev neizkoriščenih ribolovnih možnosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 45(2).
2.Komisija na podlagi ustrezno utemeljenih nujnih razlogov, povezanih z omejenim preostalim časom za izkoriščanje neizkoriščenih ribolovnih možnosti, sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 45(3), ki se začnejo uporabljati takoj. Ti akti ostanejo veljavni največ šest mesecev.
3.Komisija pri določitvi metodologije za ponovno dodelitev uporabi naslednja merila:
(a)ribolovne možnosti, ki so na voljo za ponovno dodelitev;
(b)število držav članic, ki so vložile prošnje;
(c)delež, dodeljen posamezni državi članici prosilki pri prvotni dodelitvi ribolovnih možnosti;
(d)pretekle ravni ulova in ribolovnega napora posamezne države članice;
(e)število, vrsta in lastnosti uporabljenih plovil in orodja ter
(f)skladnost ribolovnih načrtov, ki so jih predložile države članice prosilke, z elementi iz točk (a) do (e).
Člen 15
Dodelitev letne kvote, razdeljene na več zaporednih omejitev ulova
1.Če protokol k sporazumu o partnerstvu o trajnostnem ribištvu določa mesečne ali četrtletne omejitve ulova ali drugačno razdelitev letne kvote, lahko Komisija sprejme izvedbeni akt, ki določa metodologijo, na podlagi katere se državam članicam dodelijo ustrezne ribolovne možnosti za posamezni mesec, četrtletje ali drugačno obdobje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 45(2).
2.Dodelitev ribolovnih možnosti iz odstavka 1 je v skladu z letnimi ribolovnimi možnostmi, dodeljenimi državam članicam z ustrezno uredbo Sveta.
Oddelek 2
Ribolovne dejavnosti na podlagi neposrednih dovoljenj
Člen 16
Področje uporabe
Ta oddelek se uporablja za ribolovne dejavnosti, ki jih ribiška plovila Unije v vodah tretje države izvajajo zunaj okvira sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu.
Člen 17
Dovoljenja za ribolov
Ribiško plovilo Unije ne sme izvajati ribolovnih dejavnosti v vodah tretje države zunaj okvira sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu, razen če sta mu dovoljenje za ribolov izdali:
(a)njegova država članica zastave in
(b) tretja država, pod katere suverenost ali pristojnost spadajo vode, v katerih se izvajajo te dejavnosti.
Člen 18
Pogoji za izdajo dovoljenj za ribolov s strani držav članic zastave
Država članica zastave lahko dovoljenje za ribolov za ribolovne dejavnosti, ki se v vodah tretje države izvajajo zunaj okvira sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu, izda samo, če:
(a)ni veljavnega sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu z zadevno tretjo državo ali če veljavni sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu izrecno določa možnost izdaje neposrednih dovoljenj;
(b)so izpolnjena merila za izpolnjevanje pogojev iz člena 5 in
(c)je gospodarski subjekt predložil vse naslednje dokumente:
–pisno potrdilo tretje države, ki ga je ta izdala po svojih razpravah z gospodarskim subjektom, v zvezi s pogoji za nameravano izdajo neposrednega dovoljenja za dostop gospodarskega subjekta do njenih ribolovnih virov, vključno s trajanjem, pogoji in ribolovnimi možnostmi, izraženimi kot omejitve ribolovnega napora ali ulova;
–dokaze o trajnosti načrtovanih ribolovnih dejavnosti na podlagi:
znanstvene ocene, ki jo zagotovi tretja država in/ali regionalna organizacija za upravljanje ribištva, in
presoje navedene ocene s strani države članice zastave na podlagi ocene njenega nacionalnega znanstvenega inštituta;
–kopijo ribiške zakonodaje tretje države;
–številko namenskega uradnega javnega bančnega računa za plačilo vseh pristojbin ter
(d)je tretja država v primeru, da se bodo v okviru ribolovnih dejavnosti lovile vrste, ki jih upravlja regionalna organizacija za upravljanje ribištva, pogodbenica ali sodelujoča nepogodbenica navedene organizacije.
Člen 19
Upravljanje neposrednih dovoljenj
1.Ko država članica zastave izda dovoljenje za ribolov, Komisiji pošlje ustrezne informacije iz prilog 1 in 2 ter člena 18.
2.Če Komisija v 15 koledarskih dneh od prenosa informacij iz odstavka 1 ne zahteva dodatnih informacij ali utemeljitve, država članica zastave obvesti gospodarski subjekt, da lahko začne izvajati zadevne ribolovne dejavnosti, če je pridobil tudi neposredno dovoljenje tretje države.
3.Če Komisija po zahtevi za dodatne informacije ali utemeljitev iz odstavka 2 ugotovi, da pogoji iz člena 18 niso izpolnjeni, lahko v dveh mesecih od prejema vseh zahtevanih informacij ali utemeljitve ugovarja izdaji dovoljenja za ribolov.
4.Če tretja država obvesti Komisijo, da se je odločila izdati, zavrniti, začasno preklicati ali dokončno odvzeti neposredno dovoljenje za ribiško plovilo Unije, Komisija o tem ustrezno obvesti državo članico zastave.
5.Če tretja država obvesti državo članico zastave, da se je odločila izdati, zavrniti, začasno preklicati ali dokončno odvzeti neposredno dovoljenje za ribiško plovilo Unije, država članica zastave o tem ustrezno obvesti Komisijo.
6.Gospodarski subjekt državi članici zastave predloži kopijo končnih pogojev, o katerih se je dogovoril s tretjo državo, vključno s kopijo neposrednega dovoljenja.
Poglavje III
Ribolovne dejavnosti ribiških plovil Unije pod okriljem regionalnih organizacij za upravljanje ribištva
Člen 20
Področje uporabe
To poglavje se uporablja za ribolovne dejavnosti, ki jih ribiška plovila Unije izvajajo v zvezi s staleži pod okriljem regionalne organizacije za upravljanje ribištva v vodah Unije, na odprtem morju in v vodah tretjih držav.
Člen 21
Dovoljenja za ribolov
Ribiško plovilo Unije ne sme izvajati ribolovnih dejavnosti v zvezi s staleži, ki jih upravlja regionalna organizacija za upravljanje ribištva, razen če:
(a)mu je njegova država članica zastave izdala dovoljenje za ribolov;
(b)je vpisano v ustrezni register ali na seznam regionalne organizacije za upravljanje ribištva in
(c)v primeru, da se ribolovne dejavnosti izvajajo v vodah tretje države: mu je zadevna tretja država izdala dovoljenje za ribolov v skladu s poglavjem II.
Člen 22
Pogoji za izdajo dovoljenj za ribolov s strani držav članic zastave
Država članica zastave lahko dovoljenje za ribolov izda le, če:
(a) so izpolnjena merila za izpolnjevanje pogojev iz člena 5;
(b) so upoštevana pravila, ki jih je določila regionalna organizacija za upravljanje ribištva, ali zakonodaja za prenos v pravo Unije, in
(c)v primeru, da se ribolovne dejavnosti izvajajo v vodah tretje države: so izpolnjena merila iz člena 11 ali 18.
Člen 23
Registracija s strani regionalnih organizacij za upravljanje ribištva
1.Država članica zastave pošlje Komisiji sezname plovil, ki jim je izdala dovoljenja za ribolovne dejavnosti pod okriljem regionalne organizacije za upravljanje ribištva.
2.Seznami iz odstavka 1 se pripravijo v skladu z zahtevami regionalne organizacije za upravljanje ribištva, priložene pa jim morajo biti informacije iz prilog 1 in 2.
3.Komisija lahko od države članice zastave zahteva vse dodatne informacije, ki se ji zdijo potrebne.
4.Ko je Komisija prepričana, da so pogoji iz člena 22 izpolnjeni, pošlje sezname plovil z dovoljenji regionalni organizaciji za upravljanje ribištva.
5.Če register ali seznam regionalne organizacije za upravljanje ribištva ni javen, Komisija državi članici zastave sporoči, katera plovila so vključena vanj.
Poglavje IV
Ribolovne dejavnosti ribiških plovil Unije na odprtem morju
Člen 24
Področje uporabe
To poglavje se uporablja za ribolovne dejavnosti, ki jih ribiška plovila Unije s skupno dolžino nad 24 metrov izvajajo na odprtem morju.
Člen 25
Dovoljenja za ribolov
Ribiško plovilo Unije ne sme izvajati ribolovnih dejavnosti na odprtem morju, razen če:
(a)mu je njegova država članica zastave izdala dovoljenje za ribolov in
(b)je bila Komisija v skladu s členom 27 uradno obveščena o dovoljenju za ribolov.
Člen 26
Pogoji za izdajo dovoljenj za ribolov s strani držav članic zastave
Država članica zastave lahko dovoljenje za ribolov na odprtem morju izda le, če so izpolnjena merila za izpolnjevanje pogojev iz člena 5.
Člen 27
Uradno obveščanje Komisije
Država članica zastave Komisijo uradno obvesti o dovoljenju za ribolov najmanj 15 koledarskih dni pred začetkom načrtovanih ribolovnih dejavnosti na odprtem morju, pri čemer predloži informacije iz prilog 1 in 2.
Poglavje V
Zakup ribiških plovil Unije
Člen 28
Načela
1.Ribiško plovilo Unije ne sme izvajati ribolovnih dejavnosti na podlagi dogovora o zakupu, če velja sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu, razen če zadevni sporazum ne določa drugače.
2.Plovilo Unije ne sme opravljati ribolovnih dejavnosti na podlagi več dogovorov o zakupu hkrati ali zakupljenega plovila dati v zakup tretji osebi.
3.Zakupljeno plovilo Unije ne sme uporabljati ribolovnih možnosti svoje države članice zastave. Ulov zakupljenih plovil se odšteje od ribolovnih možnosti države, ki je zakupila plovilo.
Člen 29
Upravljanje dovoljenj za ribolov na podlagi dogovora o zakupu
Če se zadevne ribolovne dejavnosti izvajajo na podlagi dogovora o zakupu, država članica zastave pred izdajo dovoljenja za ribolov plovilu v skladu s členi 11, 18, 22 ali 26 preveri:
(a)ali je pristojni organ države, ki je zakupila plovilo, uradno potrdil, da je dogovor v skladu z nacionalno zakonodajo, in
(b)ali je dogovor o zakupu naveden v dovoljenju za ribolov.
Poglavje VI
Obveznosti nadzora in poročanja
Člen 30
Podatki programa opazovanja
Če se na krovu ribiškega plovila Unije zbirajo podatki v okviru programa opazovanja, upravljavec navedenega plovila te podatke pošilja svoji državi članici zastave.
Člen 31
Pošiljanje informacij tretjim državam
1.Ko upravljavec ribiškega plovila Unije izvaja ribolovne dejavnosti iz tega naslova, tretji državi pošilja ustrezne deklaracije o ulovu in iztovarjanju, če se to zahteva v sporazumu o partnerstvu o trajnostnem ribištvu s tretjo državo, svoji državi članici zastave pa pošilja kopije teh deklaracij.
2.Država članica zastave oceni skladnost podatkov, poslanih tretji državi, kot je določeno v odstavku 1, s podatki, ki jih je prejela v skladu z Uredbo (ES) št. 1224/2009.
3.Če upravljavec tretji državi ne pošlje deklaracij o ulovu in iztovarjanju iz odstavka 1, se to šteje za resno kršitev za namene uporabe sankcij in drugih ukrepov, ki jih določa skupna ribiška politika. Resnost kršitve določi pristojni organ države članice, pri tem pa upošteva merila, kot so vrsta škode, vrednost škode, gospodarski položaj kršitelja in obseg kršitve ali njena ponovitev.
NASLOV III
RIBOLOVNE DEJAVNOSTI RIBIŠKIH PLOVIL TRETJIH DRŽAV V VODAH UNIJE
Člen 32
Splošna načela
1.Ribiško plovilo tretje države ne sme izvajati ribolovnih dejavnosti v vodah Unije, razen če mu je Komisija izdala dovoljenje za ribolov.
2.Ribiško plovilo tretje države z dovoljenjem za ribolov v vodah Unije upošteva pravila, ki urejajo ribolovne dejavnosti plovil Unije na ribolovnem območju, na katerem deluje, in določbe ustreznega sporazuma o ribolovu.
3.Če ribiško plovilo tretje države pluje skozi vode Unije brez dovoljenja, izdanega v skladu s to uredbo, je njegovo ribolovno orodje pripeto in shranjeno tako, da ga ni mogoče takoj uporabiti za ribolovne operacije.
Člen 33
Pogoji za izdajo dovoljenj za ribolov
Komisija lahko ribiškemu plovilu tretje države izda dovoljenje za ribolovne dejavnosti v vodah Unije le, če:
(a)so informacije iz prilog 1 in 2 o ribiškem plovilu in povezanih podpornih plovilih popolne in točne; imajo plovilo in morebitna povezana podporna plovila številko IMO;
(b)upravljavcu in ribiškemu plovilu v 12 mesecih pred vložitvijo zahtevka za dovoljenje za ribolov v skladu z nacionalno zakonodajo države članice ni bila naložena sankcija za resno kršitev iz člena 42 Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 in člena 90 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009;
(c)ribiško plovilo ni na seznamu plovil IUU in/ali tretja država ni opredeljena kot nesodelujoča država ali vključena na seznam takih držav v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1005/2008 ali ni opredeljena kot država, ki omogoča netrajnostne načine ribolova, v skladu z Uredbo (EU) št. 1026/2012;
(d)je ribiško plovilo upravičeno na podlagi sporazuma o ribolovu z zadevno tretjo državo in je na seznamu plovil iz tega sporazuma, če je to primerno.
Člen 34
Postopek izdaje dovoljenj za ribolov
1.Tretja država pošlje Komisiji zahtevke za svoja ribiška plovila pred iztekom roka iz zadevnega sporazuma ali roka, ki ga določi Komisija.
2.Komisija lahko tretjo državo prosi za vse dodatne informacije, ki se ji zdijo potrebne.
3.Ko je Komisija prepričana, da so pogoji iz člena 33 izpolnjeni, izda dovoljenje za ribolov ter o tem obvesti tretjo državo in zadevne države članice.
Člen 35
Spremljanje dovoljenj za ribolov
1.Če pogoj iz člena 33 ni več izpolnjen, Komisija spremeni ali dokončno odvzame dovoljenje ter o tem obvesti tretjo državo in zadevne države članice.
2.Komisija lahko zavrne, začasno prekliče ali dokončno odvzame dovoljenje, če so se okoliščine bistveno spremenile, ali če nujni politični razlogi, ki se med drugim nanašajo na mednarodne standarde na področju človekovih pravic ali boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu ali nereguliranemu ribolovu, upravičujejo take ukrepe, ali če se je Unija iz takega ali katerega koli drugega nujnega političnega razloga odločila začasno prekiniti ali pretrgati odnose z zadevno tretjo državo.
Člen 36
Opustitev ribolovnih dejavnosti
1.Kadar se ribolovne možnosti, dodeljene tretji državi, zdijo izkoriščene, Komisija o tem takoj uradno obvesti zadevno tretjo državo in pristojne inšpekcijske organe držav članic. Tretja država predloži Komisiji tehnične ukrepe, ki preprečujejo morebiten negativni vpliv na izkoriščene ribolovne možnosti, da se zagotovi nadaljevanje ribolovih dejavnosti v okviru neizkoriščenih ribolovnih možnosti, ki lahko prav tako vplivajo na izkoriščene možnosti. Od datuma uradnega obvestila iz odstavka 1 se dovoljenja za ribolov, izdana plovilom, ki plujejo pod zastavo zadevne tretje države, štejejo za začasno preklicana za zadevne ribolovne dejavnosti, plovila pa nimajo več dovoljenja za izvajanje teh ribolovnih dejavnosti.
2.Dovoljenja za ribolov se štejejo za dokončno odvzeta, če začasni preklic dovoljenj za ribolovne dejavnosti v skladu z odstavkom 2 zadeva vse dejavnosti, za katere so bila ta dovoljenja dodeljena.
3.Tretja država zagotovi, da so zadevna ribiška plovila takoj obveščena o uporabi tega člena in da prenehajo izvajati vse zadevne ribolovne dejavnosti.
Člen 37
Prelov kvot v vodah Unije
1.Če Komisija ugotovi, da je tretja država presegla kvote, ki so ji bile dodeljene za stalež ali skupino staležev, v naslednjih letih izvede odbitke od kvot navedene države za zadevni stalež ali skupino staležev.
2.Če odbitka v skladu z odstavkom 1 ni mogoče izvesti za preseženo kvoto za stalež ali skupino staležev, ker je navedena kvota za stalež ali skupino staležev za zadevno tretjo državo premajhna, lahko Komisija po posvetovanju z zadevno tretjo državo v naslednjih letih izvede odbitke od kvot za druge staleže ali skupine staležev, ki so ji na voljo na istem geografskem območju, ali od ustrezne komercialne vrednosti.
Člen 38
Nadzor in izvrševanje
1.Plovilo tretje države z dovoljenjem za ribolov v vodah Unije upošteva pravila o nadzoru, ki urejajo ribolovne dejavnosti plovil Unije na ribolovnem območju, na katerem deluje.
2.Plovilo tretje države z dovoljenjem za ribolov v vodah Unije Komisiji ali organu, ki ga Komisija imenuje, in po potrebi obalni državi članici predloži podatke, ki jih morajo plovila Unije poslati državi članici zastave v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1224/2009.
3.Komisija ali organ, ki ga Komisija imenuje, podatke iz odstavka 2 pošlje obalni državi članici.
4.Plovilo tretje države z dovoljenjem za ribolov v vodah Unije Komisiji ali organu, ki ga Komisija imenuje, na zahtevo predloži poročila opazovalcev, pripravljena v okviru ustreznih programov opazovanja.
5.Obalna država članica vse kršitve, ki jih storijo ribiška plovila tretjih držav, vključno s povezanimi sankcijami, evidentira v nacionalnem registru iz člena 93 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009.
6.Komisija pošlje tretji državi informacije iz odstavka 5, da zagotovi, da tretja država sprejme ustrezne ukrepe.
Odstavek 1 ne posega v posvetovanja med Unijo in tretjimi državami. V zvezi s tem je Komisija v skladu s členom 44 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za vključitev rezultatov posvetovanj s tretjimi državami v zvezi z ureditvijo dostopa v pravo Unije.
NASLOV IV
Podatki in informacije
Člen 39
Register dovoljenj za ribolov Unije
1.Komisija vzpostavi in vzdržuje elektronski register dovoljenj za ribolov Unije, ki je sestavljen iz javnega in varnega dela. Register:
(a) evidentira vse informacije iz prilog 1 in 2 ter prikazuje status vsakega dovoljenja v realnem času;
(b)se uporablja za izmenjavo podatkov in informacij med Komisijo in državo članico ter
(c)se uporablja samo za namene trajnostnega upravljanja ribiških flot.
2.Seznam dovoljenj za ribolov v registru je dostopen javnosti in vsebuje naslednje informacije:
(a)ime plovila in zastavo, pod katero pluje;
(b)vrsto dovoljenja ter
(c)trajanje veljavnosti dovoljenja in območje ribolovne dejavnosti (datum začetka in konca; ribolovno območje).
3.Država članica uporablja register za predložitev dovoljenj za ribolov Komisiji in posodabljanje svojih podatkov v skladu s členi 12, 19, 23 in 27.
Člen 40
Tehnične zahteve
Izmenjava informacij iz naslovov II, III in IV poteka v elektronski obliki. Komisija lahko brez poseganja v določbe Direktive 2007/2/ES 27 sprejme izvedbene akte in v njih določi tehnične operativne zahteve za zapisovanje, oblikovanje in pošiljanje informacij iz navedenih naslovov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 45.
Člen 41
Dostop do podatkov
Države članice ali Komisija brez poseganja v člen 110 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 odobrijo dostop do varnega dela registra dovoljenj za ribolov Unije iz člena 39 ustreznim pristojnim upravnim službam, ki sodelujejo pri upravljanju ribiških flot.
Člen 42
Upravljanje podatkov, varstvo osebnih podatkov in zaupnost
S podatki, pridobljenimi na podlagi te uredbe, se ravna v skladu s členi 109, 110, 111 in 113 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009, Uredbo (ES) št. 45/2001 in Direktivo 95/46/ES ter njihovimi nacionalnimi izvedbenimi pravili.
Člen 43
Odnosi s tretjimi državami in regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva
1.Kadar država članica od tretje države ali regionalne organizacije za upravljanje ribištva prejme informacije, ki so pomembne za učinkovito uporabo te uredbe, jih sporoči drugim zadevnim državam članicam in Komisiji ali organu, ki ga Komisija imenuje, če to dovoljujejo dvostranski sporazumi z navedeno tretjo državo ali pravila zadevne regionalne organizacije za upravljanje ribištva.
2.Komisija ali organ, ki ga Komisija imenuje, lahko v okviru sporazumov o ribolovu, sklenjenih med Unijo in tretjimi državami, ali pod okriljem regionalnih organizacij za upravljanje ribištva ali podobnih ribiških organizacij, v katerih je Unija pogodbenica ali sodelujoča nepogodbenica, drugim pogodbenicam navedenih sporazumov ali organizacij sporoči pomembne informacije v zvezi z nespoštovanjem pravil te uredbe ali hudimi kršitvami iz člena 42(1)(a) Uredbe (ES) št. 1005/2008 in člena 90(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009, pri čemer mora imeti soglasje države članice, ki je predložila informacije, in upoštevati Uredbo (ES) št. 45/2001.
NASLOV V
Postopki, prenos pooblastil in izvedbeni ukrepi
Člen 44
Izvajanje pooblastila
1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(2) se prenese na Komisijo.
3.Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila iz člena 5(2). S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5.Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 5(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta Evropski parlament in Svet pred iztekom tega roka obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 45
Postopek v odboru
1.Komisiji pomaga Odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen na podlagi člena 47 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
3.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.
NASLOV VI
KONČNE DOLOČBE
Člen 46
Razveljavitev
1.Uredba (ES) št. 1006/2008 se razveljavi.
2.Sklicevanja na določbe Uredbe (ES) št. 1006/2008 se štejejo kot sklicevanja na določbe te uredbe.
Člen 47
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati […] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 10.12.2015
COM(2015) 636 final
PRILOGI
k
predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta
o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1006/2008
{SWD(2015) 276 final}
{SWD(2015) 279 final}
Priloga 1
Seznam informacij, ki jih je treba predložiti za izdajo dovoljenja za ribolov
* Obvezna polja (točke 22 do 25 in 28 do 48 se ne smejo izpolniti, če je možno informacije samodejno pridobiti iz registra flote Unije z uporabo identifikacijske številke CFR ali številke IMO).
|
I |
VLAGATELJ |
|
1 |
Ime gospodarskega subjekta* |
|
2 |
E-naslov* |
|
3 |
Naslov |
|
4 |
Telefaks |
|
5 |
Davčna številka (SIRET, NIF …)* |
|
6 |
Telefon |
|
7 |
Ime zastopnika (v skladu z določbami protokola)* |
|
8 |
E-naslov* |
|
9 |
Naslov |
|
10 |
Telefaks |
|
11 |
Telefon |
|
12 |
Ime združenja ali zastopnika, ki zastopa gospodarski subjekt* |
|
13 |
E-naslov* |
|
14 |
Naslov |
|
15 |
Telefaks |
|
16 |
Telefon |
|
17 |
Ime(-na) kapitana(-ov)* |
|
18 |
E-naslov* |
|
19 |
Državljanstvo* |
|
20 |
Telefaks |
|
21 |
Telefon |
|
II |
IDENTIFIKACIJA PLOVILA, TEHNIČNE LASTNOSTI IN OPREMA |
|
22 |
Ime plovila* |
|
23 |
Država zastave* |
|
24 |
Datum, od katerega plovilo pluje pod to zastavo* |
|
25 |
Zunanja oznaka* |
|
26 |
Številka IMO (UVI)* |
|
27 |
Identifikacijska številka CFR* |
|
28 |
Mednarodni radijski klicni znak (IRCS)* |
|
29 |
Radijska klicna frekvenca* |
|
30 |
Številka satelitskega telefona |
|
31 |
Številka MMSI* |
|
32 |
Leto in kraj izgradnje* |
|
33 |
Prejšnja država zastave in datum, od katerega je plovilo plulo pod njeno zastavo (če je primerno)* |
|
34 |
Material ladijskega trupa: jeklo/les/poliester/drugo* |
|
35 |
Transponder VMS* |
|
36 |
Model* |
|
37 |
Serijska številka* |
|
38 |
Različica programske opreme* |
|
39 |
Satelitski operater* |
|
40 |
Proizvajalec transponderja VMS (ime) |
|
41 |
Skupna dolžina plovila* |
|
42 |
Širina plovila* |
|
43 |
Ugrez* |
|
44 |
Tonaža (izražena v BT)* |
|
45 |
Moč glavnega motorja (v kW)* |
|
46 |
Tip motorja |
|
47 |
Oznaka |
|
48 |
Serijska številka motorja* |
|
III |
RIBOLOVNA KATEGORIJA, ZA KATERO JE VLOŽEN ZAHTEVEK ZA DOVOLJENJE ZA RIBOLOV |
|
49 |
Koda FAO vrste plovila* |
|
50 |
Koda FAO vrste orodja* |
|
53 |
Koda FAO ribolovnih območij* |
|
54 |
Ribolovni razdelki – FAO ali obalna država* |
|
55 |
Pristanišče(-a) iztovarjanja |
|
56 |
Pristanišče(-a) pretovarjanja |
|
57 |
Koda FAO ciljne vrste ali ribolovna kategorija (sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu)* |
|
58 |
Zahtevano obdobje veljavnosti dovoljenja (datum začetka in konca) |
|
59 |
Številka iz registra regionalne organizacije za upravljanje ribištva* (če je znana) |
|
60 |
Datum vnosa v register regionalne organizacije za upravljanje ribištva* (če je znan) |
|
61 |
Največje skupno število članov posadke*: |
|
62 |
Iz [DRŽAVA PARTNERICA]: |
|
63 |
Iz držav AKP: |
|
64 |
Način shranjevanja/predelave rib na krovu*: sveže ribe/hlajenje/zamrzovanje/ribja moka/olje/filetiranje |
|
65 |
Seznam podpornih plovil: ime/številka IMO/identifikacijska številka CFR |
|
IV |
ZAKUP |
|
66 |
Plovilo obratuje na podlagi dogovora o zakupu*: Da/Ne |
|
67 |
Vrsta dogovora o zakupu |
|
68 |
Trajanje zakupa (datum začetka in konca)* |
|
69 |
Ribolovne možnosti (v tonah), dodeljene zakupljenemu plovilu* |
|
70 |
Tretja država, ki je zakupljenemu plovilu dodelila ribolovne možnosti* |
Priloge (navedite dokumente):
Priloga 2
Seznam informacij, ki jih je treba predložiti za podporno plovilo, ki pomaga ribiškemu plovilu iz Priloge 1
* Obvezna polja (točke 22 do 25 in 28 do 33 se za podporno plovilo, ki pluje pod zastavo Unije, ne smejo izpolniti, če je mogoče informacije samodejno pridobiti iz registra flote Unije z uporabo identifikacijske številke CFR).
|
I |
UPRAVLJAVEC PODPORNEGA PLOVILA |
|
1 |
Ime gospodarskega subjekta* |
|
2 |
E-naslov* |
|
3 |
Naslov |
|
4 |
Telefaks |
|
5 |
Davčna številka (SIRET, NIF …)* |
|
6 |
Telefon |
|
7 |
Ime zastopnika (v skladu z določbami protokola)* |
|
8 |
E-naslov* |
|
9 |
Naslov |
|
10 |
Telefaks |
|
11 |
Telefon |
|
12 |
Ime združenja ali zastopnika, ki zastopa gospodarski subjekt* |
|
13 |
E-naslov* |
|
14 |
Naslov |
|
15 |
Telefaks |
|
16 |
Telefon |
|
17 |
Ime(-na) kapitana(-ov)* |
|
18 |
E-naslov* |
|
19 |
Državljanstvo* |
|
20 |
Telefaks |
|
21 |
Telefon |
|
II |
IDENTIFIKACIJA PODPORNEGA PLOVILA, TEHNIČNE LASTNOSTI IN OPREMA |
|
22 |
Ime plovila* |
|
23 |
Država zastave* |
|
24 |
Datum, od katerega plovilo pluje pod to zastavo* |
|
25 |
Zunanja oznaka* |
|
26 |
Številka IMO (UVI)* |
|
27 |
Identifikacijska številka CFR (za plovila Unije, če je znana)* |
|
28 |
Mednarodni radijski klicni znak (IRCS)* |
|
29 |
Radijska klicna frekvenca* |
|
30 |
Številka satelitskega telefona |
|
31 |
Številka MMSI* |
|
32 |
Leto in kraj izgradnje |
|
33 |
Prejšnja država zastave in datum, od katerega je plovilo plulo pod njeno zastavo (če je primerno)* |
|
34 |
Material ladijskega trupa: jeklo/les/poliester/drugo |
|
35 |
Transponder VMS |
|
36 |
Model |
|
37 |
Serijska številka |
|
38 |
Različica programske opreme |
|
39 |
Satelitski operater |
|
40 |
Proizvajalec transponderja VMS (ime) |
|
41 |
Skupna dolžina plovila |
|
42 |
Širina plovila |
|
43 |
Ugrez |
|
44 |
Tonaža (izražena v BT) |
|
45 |
Moč glavnega motorja (v kW) |
|
47 |
Tip motorja |
|
48 |
Oznaka |
|
49 |
Serijska številka motorja |
|
III |
INFORMACIJE O PODPRTIH RIBOLOVNIH DEJAVNOSTIH |
|
50 |
Koda FAO ribolovnih območij |
|
51 |
Ribolovni razdelki – FAO |
|
52 |
Koda FAO ciljne vrste |
|
53 |
Številka iz registra regionalne organizacije za upravljanje ribištva* |
|
54 |
Datum vnosa v register regionalne organizacije za upravljanje ribištva* |
Priloge (navedite dokumente):