|
9.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 317/1 |
UREDBA (EU) 2019/2088 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 27. novembra 2019
o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Generalna skupščina OZN je 25. septembra 2015 sprejela nov svetovni okvir za trajnostni razvoj: agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: Agenda 2030), katere osrednja tema so cilji trajnostnega razvoja. Sporočilo Komisije z dne 22. novembra 2016 o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope povezuje cilje trajnostnega razvoja z okvirom politike Unije za zagotovitev, da bodo v vseh ukrepih in pobudah politike Unije tako znotraj Unije kot na svetovni ravni že od samega začetka naprej upoštevani cilji trajnostnega razvoja. Svet je v sklepih z dne 20. junija 2017 potrdil zavezo Unije in njenih držav članic k celovitemu, doslednemu, obsežnemu, integriranemu in učinkovitemu izvajanju Agende 2030 ter v tesnem sodelovanju s partnerji in drugimi deležniki. |
|
(2) |
Prehod na nizkoogljično, bolj trajnostno, z viri gospodarno in krožno gospodarstvo v skladu s cilji trajnostnega razvoja je ključen za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti gospodarstva Unije. S Pariškim sporazumom, sprejetim na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), ki ga je Unija odobrila 5. oktobra 2016 (3) in ki je začel veljati 4. novembra 2016, se skuša okrepiti odziv na spremembo podnebja, med drugim z uskladitvijo finančnih tokov z usmeritvijo v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in razvojem, odpornim na podnebne spremembe. |
|
(3) |
Da bi se dosegli cilji Pariškega sporazuma ter znatno zmanjšala tveganja in vplivi spremembe podnebja, je splošni cilj, da se dvig povprečne globalne temperature ohrani znatno pod 2 °C v primerjavi s predindustrijskim obdobjem in da se nadaljuje s prizadevanji za omejitev dviga temperature na 1,5 °C v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. |
|
(4) |
Skupni cilj direktiv 2009/65/ES (4), 2009/138/ES (5), 2011/61/EU (6), 2013/36/EU (7), 2014/65/EU (8), (EU) 2016/97 (9), (EU) 2016/2341 (10) Evropskega parlamenta in Sveta ter uredb (EU) št. 345/2013 (11), (EU) št. 346/2013 (12), (EU) 2015/760 (13) in (EU) 2019/1238 (14) Evropskega parlamenta in Sveta je poenostaviti začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kreditnih institucij, upraviteljev alternativnih investicijskih skladov (UAIS), ki upravljajo ali tržijo alternativne investicijske sklade, vključno z evropskimi dolgoročnimi investicijskimi skladi (ELTIF), zavarovalnic, investicijskih podjetij, zavarovalnih posrednikov, institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, upraviteljev kvalificiranih skladov tveganega kapitala (v nadaljnjem besedilu: upravitelji EuVECA), upraviteljev kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo (v nadaljnjem besedilu: upravitelji EuSEF) in ponudnikov vseevropskih osebnih pokojninskih produktov (PEPP). Navedene direktive in uredbe zagotavljajo enotnejšo zaščito končnih vlagateljev in jim olajšujejo izkoriščanje prednosti številnih finančnih produktov ter hkrati določajo pravila, ki končnim vlagateljem omogočajo sprejemanje informiranih investicijskih odločitev. |
|
(5) |
Razkritja končnim vlagateljem o vključevanju tveganj glede trajnostnosti, o upoštevanju škodljivih vplivov na trajnostnost, o trajnostnih naložbenih ciljih ali o spodbujanju okoljskih ali socialnih značilnosti v procesih sprejemanja investicijskih odločitev ter v svetovalnih procesih so nezadostno razvita, saj za taka razkritja še ne veljajo harmonizirane zahteve. |
|
(6) |
Izvzetje iz te uredbe za finančne svetovalce, ki zaposlujejo manj kot tri osebe, ne bi smelo posegati v določbe nacionalnega prava za prenos direktiv 2014/65/EU in (EU) 2016/97, zlasti kar zadeva pravila o investicijskem in zavarovalnem svetovanju. Zato morajo ti svetovalci kljub temu, da jim ni treba zagotavljati informacij v skladu s to uredbo, v svojih svetovalnih procesih upoštevati in vanje vključiti dejavnik tveganj glede trajnostnosti. |
|
(7) |
Subjekti, ki so zajeti s to uredbo, bi morali, odvisno od narave svojih dejavnosti, upoštevati pravila v zvezi z udeleženci na finančnem trgu, kadar proizvajajo finančne produkte, in bi morali upoštevati pravila v zvezi s finančnimi svetovalci, kadar izvajajo investicijsko ali zavarovalno svetovanje. Zato bi bilo treba te subjekte, kadar opravljajo dejavnosti tako udeležencev na finančnem trgu kot finančnih svetovalcev, šteti za udeležence na finančnem trgu, kadar delujejo kot proizvajalci finančnih produktov, vključno z upravljanjem portfeljev, ter bi jih bilo treba šteti za finančne svetovalce, kadar opravljajo investicijsko ali zavarovalno svetovanje. |
|
(8) |
Ker se Unija vse bolj sooča s katastrofalnimi in nepredvidljivimi posledicami spremembe podnebja, izčrpavanja virov in drugih vprašanj, povezanih s trajnostnostjo, so potrebni nujni ukrepi, da se mobilizira kapital ne le prek javnih politik, ampak tudi prek sektorja finančnih storitev. Zato bi bilo treba od udeležencev na finančnem trgu in finančnih svetovalcev zahtevati, da razkrijejo specifične informacije glede svojih pristopov k vključevanju tveganj glede trajnostnosti in upoštevanja škodljivih vplivov na trajnostnost. |
|
(9) |
Brez harmoniziranih pravil Unije o razkritjih končnim vlagateljem v zvezi s trajnostnostjo je verjetno, da se bodo na nacionalni ravni še naprej sprejemali različni ukrepi in da bodo v različnih sektorjih finančnih storitev še naprej obstajali različni pristopi. Zaradi znatnih razlik v standardih glede razkritij bi taki različni ukrepi in pristopi še naprej znatno izkrivljali konkurenco. Poleg tega vzporedni razvoj tržnih praks na podlagi komercialno usmerjenih prednostnih nalog, ki prinašajo različne rezultate, trenutno povzroča dodatno razdrobljenost trga in bi lahko v prihodnje še povečal pomanjkljivosti v zvezi z učinkovitostjo delovanja notranjega trga. Različni standardi glede razkritij in različne tržne prakse močno otežujejo primerjavo različnih finančnih produktov, ustvarjajo neenake konkurenčne pogoje za te produkte in za distribucijske kanale ter postavljajo dodatne ovire na notranjem trgu. Taka razhajanja bi lahko tudi begala končne vlagatelje in izkrivljala njihove investicijske odločitve. Pri zagotavljanju skladnosti s Pariškim sporazumom obstaja tveganje, da države članice sprejmejo različne nacionalne ukrepe, ki bi lahko ovirali nemoteno delovanje notranjega trga in škodovali udeležencem na finančnem trgu in finančnim svetovalcem. Poleg tega pomanjkanje harmoniziranih pravil glede preglednosti končnim vlagateljem otežuje učinkovito primerjavo med različnimi finančnimi produkti v različnih državah članicah, kar zadeva njihova okoljska, socialna in upravljavska tveganja ter cilje trajnostnih naložb. Zato je treba odpraviti obstoječe ovire za delovanje notranjega trga in zagotoviti večjo primerljivost finančnih produktov v izogib verjetnim oviram v prihodnosti. |
|
(10) |
Cilj te uredbe je zmanjšanje nesimetričnosti informacij v razmerju naročnik-izvajalec, kar zadeva vključevanje tveganj glede trajnostnosti, upoštevanje škodljivih vplivov na trajnostnost ter spodbujanje okoljskih ali socialnih značilnosti ter trajnostnih naložb, tako da od udeležencev na finančnem trgu in finančnih svetovalcev zahtevajo predpogodbena in tekoča razkritja končnim vlagateljem, ko delujejo kot zastopniki teh končnih vlagateljev (naročniki). |
|
(11) |
Ta uredba dopolnjuje zahteve glede razkritij, določene v direktivah 2009/65/ES, 2009/138/ES, 2011/61/EU, 2014/65/EU, (EU) 2016/97, (EU) 2016/2341 ter uredbah (EU) št. 345/2013, (EU) št. 346/2013, (EU) 2015/760 in (EU) 2019/1238, kot tudi v nacionalnem pravu, ki ureja osebne in individualne pokojninske produkte. Za zagotovitev rednega in učinkovitega spremljanja skladnosti s to uredbo, bi se morale države članice zanesti na pristojne organe, ki so že imenovani na podlagi navedenih pravil. |
|
(12) |
V tej uredbi so ohranjene zahteve, da udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci delujejo v najboljšem interesu končnih vlagateljev, kar vključuje, vendar ni omejeno na zahtevo, da morajo pred izvedbo naložb izvesti ustrezen postopek skrbnega pregleda, določen v direktivah 2009/65/ES, 2009/138/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/65/EU, (EU) 2016/97, (EU) 2016/2341 ter uredbah (EU) št. 345/2013 in (EU) št. 346/2013 ter nacionalnem pravu, ki ureja osebne in individualne pokojninske produkte. Udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci bi morali za izpolnitev svojih dolžnosti v skladu z navedenimi pravili v svoje postopke, vključno s postopkom skrbnega pregleda, vključiti in stalno ocenjevati ne le vsa relevantna finančna tveganja, ampak tudi vsa zadevna tveganja glede trajnostnosti, ki bi lahko imela relevanten znaten negativni vpliv na finančni donos posamezne naložbe ali svetovanja. Zato bi morali udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci v svojih politikah navesti, kako ta tveganja vključujejo, in te politike objaviti. |
|
(13) |
V tej uredbi je določeno, da morajo udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci, ki izvajajo investicijsko svetovanje ali zavarovalno svetovanje v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti, ne glede na zasnovo finančnih produktov in ciljni trg objaviti pisne politike o vključevanju tveganj glede trajnostnosti in zagotoviti preglednost takega vključevanja. |
|
(14) |
Tveganje glede trajnostnosti pomeni okoljski, socialni ali upravljavski dogodek ali okoliščino, ki bi v primeru, da do njega oziroma nje pride, lahko povzročil oziroma povzročila znaten negativni vpliv na vrednost naložbe, kot je navedeno v sektorski zakonodaji, zlasti v direktivah 2009/65/ES, 2009/138/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/65/EU, (EU) 2016/97, (EU) 2016/2341 ali delegiranih aktih in regulativnih tehničnih standardih, sprejetih na njihovi podlagi. |
|
(15) |
Ta uredba ne bi smela posegati v pravila o vključevanju tveganj na podlagi direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/65/EU, (EU) 2016/97, (EU) 2016/2341 ter uredb (EU) št. 345/2013 in (EU) št. 346/2013 niti v nacionalno pravo, ki ureja osebne in individualne pokojninske produkte, kar vključuje, vendar ni omejeno le na to, ustrezna veljavna merila sorazmernosti, kot so velikost, notranja organiziranost ter narava, obseg in zapletenost zadevnih dejavnosti. S to uredbo se skuša doseči večja preglednost glede tega, kako udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci vključujejo tveganja glede trajnostnosti v svoje investicijske odločitve ter investicijsko ali zavarovalno svetovanje. Kadar je na podlagi ocene tveganja glede trajnostnosti mogoče sklepati, da se šteje, da za posamezni finančni produkt ne obstajajo relevantna tveganja glede trajnostnosti, bi bilo treba pojasniti razloge za to. Kadar je na podlagi te ocene mogoče sklepati, da so ta tveganja relevantna, bi bilo treba v kvalitativnem ali kvantitativnem smislu razkriti, v kakšnem obsegu bi lahko ta tveganja glede trajnostnosti vplivala na uspešnost finančnega produkta. Ocene tveganja glede trajnostnosti in z njimi povezana predpogodbena razkritja s strani udeležencev na finančnem trgu bi bilo treba vključiti v predpogodbena razkritja s strani finančnih svetovalcev. Finančni svetovalci bi morali pred svetovanjem razkriti, kako pri procesu izbire finančnega produkta, ki je končnim vlagateljem predstavljen, upoštevajo tveganje glede trajnostnosti, ne glede na želje končnih vlagateljev glede trajnostnosti. To ne bi smelo posegati v določbe nacionalnega prava za prenos direktiv 2014/65/EU in (EU) 2016/97, zlasti kar zadeva obveznosti udeležencev na finančnem trgu in finančnih svetovalcev glede upravljanja produktov, ocen primernosti in ustreznosti ter testa zahtev in potreb. |
|
(16) |
Investicijske odločitve in svetovanje lahko povzročijo, prispevajo ali so neposredno povezani z vplivi na dejavnike trajnostnosti, ki so negativni, znatni ali zanje obstaja verjetnost, da bi lahko bili znatni. |
|
(17) |
Za zagotovitev skladne in dosledne uporabe te uredbe je treba sprejeti harmonizirano opredelitev „trajnostnih naložb“, ki določa, da družbe, v katere se vlaga, spoštujejo prakse dobrega upravljanja in previdnostno načelo, da se ne sme povzročiti znatna škoda, tako da niti okoljski niti socialni cilj ni znatno ogrožen. |
|
(18) |
Kadar udeleženci na finančnem trgu ob ustreznem upoštevanju svoje velikosti, narave in obsega svojih dejavnosti ter vrst finančnih produktov, ki jih ponujajo, upoštevajo glavne škodljive vplive – znatne ali za katere obstaja verjetnost, da bi lahko bili znatni – investicijskih odločitev o dejavnikih trajnostnosti, bi morali v svoje procese, vključno s svojimi postopki skrbnega pregleda, poleg relevantnih finančnih tveganj in relevantnih tveganj glede trajnostnosti vključiti tudi postopke za upoštevanje glavnih škodljivih vplivov. V informacijah o takih postopkih je lahko navedeno, kako udeleženci na finančnem trgu izpolnjujejo svoje upravljavske obveznosti, povezane s trajnostnostjo, ali druge obveznosti delničarjev. Udeleženci na finančnem trgu bi morali na svoja spletna mesta vključiti informacije o teh postopkih in opise glavnih škodljivih vplivov. V zvezi s tem bi morali skupni odbor Evropskega bančnega organa, ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (15) (EBA), Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (16) (EIOPA), in Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (17) (ESMA), (v nadaljnjem besedilu: skupni odbor) ter udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci upoštevati smernice o potrebni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij, ki jih je oblikovala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ter načela za odgovorne naložbe, ki jih podpirajo Združeni narodi. |
|
(19) |
Upoštevanje dejavnikov trajnostnosti v procesu sprejemanju investicijskih odločitev in svetovalnih procesih lahko prinese koristi, ki ne bodo omejene zgolj na finančne trge. Lahko se poveča odpornost realnega gospodarstva in stabilnost finančnega sistema. Pri tem lahko na koncu vpliva na tveganja in koristi finančnih produktov. Zato je bistveno, da udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci zagotovijo potrebne informacije, da končnim vlagateljem omogočijo sprejemanje informiranih investicijskih odločitev. |
|
(20) |
Udeleženci na finančnem trgu, ki upoštevajo glavne škodljive vplive investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti, bi morali za vsak finančni produkt v predpogodbenih informacijah v jedrnati obliki in v kvalitativnem ali kvantitativnem smislu razkriti, kako so taki vplivi upoštevani, kot tudi podati izjavo, da so informacije o glavnih škodljivih vplivih na dejavnike trajnostnosti na voljo v okviru stalnega poročanja. Glavne škodljive vplive bi bilo treba razumeti kot vplive investicijskih odločitev in svetovanja, ki imajo negativne vplive na dejavnike trajnostnosti. |
|
(21) |
Doslej so bili razviti trajnostni produkti z različnimi stopnjami ambicioznosti. Zato je treba za namene predpogodbenih razkritij in razkritij s periodičnimi poročili razlikovati med zahtevami za finančne produkte, ki spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti, in za finančne produkte, katerih cilj je pozitiven vpliv na okolje in družbo. Zaradi tega bi morali udeleženci na finančnem trgu, kar zadeva finančne produkte z okoljskimi ali socialnimi značilnostmi, razkriti, ali in kako je opredeljeni indeks, indeks trajnostnosti ali glavni indeks usklajen s temi značilnostmi, v primerih, ko se ne uporablja nobena referenčna vrednost, pa informacije o tem, kako se upoštevajo trajnostne značilnosti finančnih produktov. Kar zadeva finančne produkte, s katerimi se skuša pozitivno vplivati na okolje in družbo, bi morali udeleženci na finančnem trgu razkriti, katero trajnostno referenčno vrednost uporabljajo za merjenje trajnostne uspešnosti, v primerih, ko se ne uporablja nobena referenčna vrednost, pa pojasniti, kako se dosega trajnostni cilj. Ta razkritja prek periodičnih poročil bi morala biti opravljena letno. |
|
(22) |
Ta uredba ne posega v pravila o prejemkih ali oceni uspešnosti zaposlenih pri udeležencih na finančnem trgu in finančnih svetovalcih iz direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/65/EU, (EU) 2016/97, (EU) 2016/2341 ter uredb (EU) št. 345/2013 in (EU) št. 346/2013 ali izvedbenih aktov in nacionalnega prava s področja osebnih in individualnih pokojninskih produktov, kar vključuje, vendar ni omejeno le na to, ustrezna veljavna merila sorazmernosti, kot so velikost, notranja organiziranost ter narava, obseg in zapletenost zadevnih dejavnosti. Kljub temu bi bilo ustrezno tako v kvalitativnem kot kvantitativnem smislu doseči večjo preglednost v politikah prejemkov udeležencev na finančnem trgu in finančnih svetovalcev za njihovo investicijsko ali zavarovalno svetovanje, s katerim se spodbuja uspešno in učinkovito upravljanje tveganj glede trajnostnosti, pri čemer struktura prejemkov ne spodbuja pretiranega prevzemanja tveganja, kar zadeva tveganja glede trajnostnosti, in je povezana s tveganju prilagojenim delovanjem. |
|
(23) |
Za okrepitev preglednosti in obveščanje končnih vlagateljev bi moral biti dostop do informacij o tem, kako udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci vključujejo relevantna tveganja glede trajnostnosti – znatna ali za katere obstaja verjetnost, da bi lahko bila znatna – v svoje procese sprejemanja investicijskih odločitev, vključno z organizacijskega vidika ter vidika upravljanja in obvladovanja tveganja takih procesov, oziroma v njihove procese svetovanja, urejen tako, da se od teh subjektov zahteva, da na svojih spletnih mestih stalno objavljajo jedrnate informacije o teh politikah. |
|
(24) |
Trenutne zahteve glede razkritja, ki jih določa pravo Unije, ne zahtevajo razkritja vseh informacij, potrebnih za ustrezno obveščanje končnih vlagateljev o vplivu njihovih naložb, povezanem s trajnostnostjo, na finančne produkte z okoljskimi in socialnimi značilnostmi ali finančne produkte, ki sledijo ciljem glede trajnostnosti. Zato je primerno določiti konkretnejše in standardizirane zahteve glede razkritja, ki se nanaša na take naložbe. O skupnem vplivu finančnih produktov, povezanem s trajnostnostjo, bi bilo na primer treba redno poročati s kazalniki, ki so relevantni za merjenje izbranega cilja trajnostne naložbe. Kadar je kot referenčna vrednost opredeljen ustrezni indeks, bi bilo treba te informacije predložiti tudi za opredeljeni indeks in za splošni tržni indeks, da se omogoči primerjava. Kadar upravitelji EuSEF dajo na voljo informacije o pozitivnem socialnem vplivu, ki je cilj določenega sklada, o doseženem skupnem socialnem rezultatu in o povezanih uporabljenih metodah v skladu z Uredbo (EU) št. 346/2013, bi lahko, kadar je to primerno, take informacije uporabili za namene razkritij na podlagi te uredbe. |
|
(25) |
Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (18) nalaga obveznosti glede preglednosti v zvezi z okoljskimi in socialnimi zadevami ter zadevami upravljanja podjetij v nefinančnem poročanju. Vendar oblika in prikaz, ki se zahtevata z navedeno direktivo, nista vedno primerna, da bi ju neposredno uporabljali udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci pri svojem poslovanju s končnimi vlagatelji. Udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci bi morali imeti, kadar je to primerno, možnost uporabiti informacije v poslovnih poročilih in izjavah o nefinančnem poslovanju za namene te uredbe v skladu z navedeno direktivo. |
|
(26) |
Za zagotavljanje zanesljivosti informacij, objavljenih na spletnih mestih udeležencev na finančnem trgu in finančnih svetovalcev bi bilo treba take informacije posodabljati ter jasno razložiti vsak pregled oziroma spremembo takih informacij. |
|
(27) |
Čeprav ta uredba ne zajema nacionalnih sistemov socialne varnosti iz uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009, bi glede na dejstvo, da države članice v okviru svojih sistemov socialne varnosti vse bolj odpirajo dele upravljavskih struktur obveznih pokojninskih shem udeležencem na finančnem trgu ali drugim subjektom zasebnega prava, in ker so taki sistemi izpostavljeni tveganjem glede trajnostnosti in bi lahko upoštevali škodljive vplive glede trajnostnosti, spodbujali okoljske ali socialne značilnosti ali si prizadevali za trajnostne naložbe, morale države članice imeti možnost, da to uredbo uporabljajo glede takih sistemov, da bi se tako zmanjšale nesimetričnosti informacij. |
|
(28) |
Ta uredba državi članici ne bi smela preprečiti, da sprejme ali ohrani v veljavi strožje določbe o objavi politik za prilagajanje spremembi podnebja in o dodatnih razkritjih končnim vlagateljem v zvezi s tveganji glede trajnostnosti, pod pogojem, da imajo prizadeti udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci svoj glavni sedež na njihovem ozemlju. Vendar take določbe ne bi smele ovirati učinkovitega izvajanja te uredbe ali uresničevanja njenih ciljev. |
|
(29) |
Na podlagi Direktive (EU) 2016/2341 morajo institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje pravila upravljanja in obvladovanja tveganj že uporabljati za njihove investicijske odločitve in ocene tveganja ter s tem zagotoviti neprekinjenost in pravilnost. Investicijske odločitve in oceno relevantnih tveganj, vključno z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji, bi bilo treba sprejemati tako, da se zagotovi skladnost z interesi članov in upravičencev institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje. EIOPA bi moral objaviti smernice, ki določajo, kako se pri investicijskih odločitvah in ocenah tveganja institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje upoštevajo okoljska, socialna in upravljavska tveganja na podlagi navedene direktive. |
|
(30) |
EBA, EIOPA in ESMA (v nadaljnjem besedilu skupaj: ESA) bi morali biti prek skupnega odbora pooblaščeni, da pripravijo osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki bi v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 natančneje določali vsebino, metodologije in prikaz informacij v zvezi s kazalniki trajnostnosti glede podnebja in drugih z okoljem povezanih škodljivih vplivov, socialnih zadev in zadev, povezanih z zaposlenimi, spoštovanja človekovih pravic, boja proti korupciji in podkupovanju, ter natančneje določali prikaz in vsebino informacij glede spodbujanja okoljskih ali socialnih značilnosti in ciljev trajnostnih naložb, ki jih je treba razkriti v predpogodbenih dokumentih, letnih poročilih in na spletnih mestih udeležencev na finančnem trgu. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejetje teh regulativnih tehničnih standardov z delegiranimi akti na podlagi člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010. |
|
(31) |
ESA bi morali biti prek skupnega odbora pooblaščeni, da pripravijo osnutek izvedbenih tehničnih standardov, da se določi standardni prikaz informacij o spodbujanju okoljskih ali socialnih značilnosti in trajnostnih naložb v tržnih sporočilih. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejetje teh izvedbenih tehničnih standardov z izvedbenim aktom na podlagi člena 291 PDEU in v skladu s členom 15 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010. |
|
(32) |
Ker letna poročila načeloma povzemajo poslovne rezultate za celotna koledarska leta, se določbe te uredbe o zahtevah glede preglednosti za taka poročila ne bi smele uporabljati do 1. januarja 2022. |
|
(33) |
Pravila glede razkritja iz te uredbe bi morala dopolnjevati določbe iz direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES, 2011/61/EU, 2014/65/EU, (EU) 2016/97 in (EU) 2016/2341 ter uredb (EU) št. 345/2013, (EU) št. 346/2013, (EU) 2015/760 in (EU) 2019/1238. |
|
(34) |
Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. |
|
(35) |
Ker ciljev te uredbe, in sicer okrepiti zaščito končnih vlagateljev in izboljšati razkritja le-tem, tudi v primerih čezmejnih nakupov končnih vlagateljev, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi potrebe po določitvi enotnih zahtev glede razkritja na ravni Unije, lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba določa harmonizirana pravila za udeležence na finančnem trgu in finančne svetovalce glede preglednosti v zvezi z vključevanjem tveganj glede trajnostnosti v njihove procese, upoštevanjem škodljivih vplivov glede trajnostnosti v njihovih procesih in zagotavljanjem informacij, povezanih s trajnostnostjo, glede finančnih produktov.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(1) |
„udeleženec na finančnem trgu“ pomeni:
|
|
(2) |
„zavarovalnica“ pomeni zavarovalnico, ki je pridobila dovoljenje v skladu s členom 18 Direktive 2009/138/ES; |
|
(3) |
„zavarovalni naložbeni produkt“ pomeni:
|
|
(4) |
„upravitelj alternativnega investicijskega sklada“ ali „UAIS“ pomeni UAIS, kot je opredeljen v točki (b) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU; |
|
(5) |
„investicijsko podjetje“ pomeni investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v točki 1 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU; |
|
(6) |
„upravljanje portfeljev“ pomeni upravljanje portfeljev, kot je opredeljeno v točki 8 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU; |
|
(7) |
„institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje“ pomeni institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, pooblaščeno ali registrirano v skladu s členom 9 Direktive (EU) 2016/2341, razen institucije, v zvezi s katero se država članica odloči, da bo uporabila člen 5 navedene direktive, ali institucije, ki upravlja pokojninske načrte s skupno manj kot 15 člani; |
|
(8) |
„pokojninski produkt“ pomeni:
|
|
(9) |
„vseevropski osebni pokojninski produkt“ ali „PEPP“ pomeni produkt iz točke 2 člena 2 Uredbe (EU) 2019/1238; |
|
(10) |
„družba za upravljanje KNPVP“ pomeni:
|
|
(11) |
„finančni svetovalec“ pomeni:
|
|
(12) |
„finančni produkt“ pomeni:
|
|
(13) |
„alternativni investicijski skladi“ ali „AIS“ pomeni AIS, kot so opredeljeni v točki (a) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU; |
|
(14) |
„pokojninski načrt“ pomeni pokojninski načrt, kot je opredeljen v točki 2 člena 6 Direktive (EU) 2016/2341; |
|
(15) |
„kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje“ ali „KNPVP“ pomeni podjem, ki je pridobil dovoljenje v skladu s členom 5 Direktive 2009/65/ES; |
|
(16) |
„investicijsko svetovanje“ pomeni investicijsko svetovanje, kot je opredeljeno v točki 4 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU; |
|
(17) |
„trajnostna naložba“ pomeni naložbo v gospodarsko dejavnost, ki prispeva k okoljskemu cilju, kot se izmeri na primer s ključnimi kazalniki za učinkovito rabo virov energije, obnovljivih virov energije, surovin, vode in tal ter ustvarjanje odpadkov in emisij toplogrednih plinov, ali za njene vplive na biotsko raznovrstnost in krožno gospodarstvo, ali naložbo v gospodarsko dejavnost, ali ki prispeva k socialnemu cilju, zlasti naložbo, ki prispeva k odpravljanju neenakosti, ki spodbuja socialno kohezijo, socialno vključevanje in delovna razmerja, ali naložbo v človeški kapital oziroma ekonomsko ali socialno prikrajšane skupnosti, pod pogojem, da take naložbe ne škodujejo bistveno kateremu od teh ciljev in da družbe, v katere se vlaga, spoštujejo prakse dobrega upravljanja, zlasti glede dobrih upravljavskih struktur, odnosov z zaposlenimi, plačilom osebja in spoštovanjem davčnih predpisov; |
|
(18) |
„profesionalni vlagatelj “ pomeni stranko, ki izpolnjuje merila iz Priloge II k Direktivi 2014/65/EU; |
|
(19) |
„mali vlagatelj“ pomeni vlagatelja, ki ni profesionalni vlagatelj; |
|
(20) |
„zavarovalni posrednik“ pomeni zavarovalnega posrednika, kot je opredeljen v točki 3 člena 2(1) Direktive (EU) 2016/97; |
|
(21) |
„zavarovalno svetovanje“ pomeni svetovanje, kot je opredeljeno v točki 15 člena 2(1) Direktive (EU) 2016/97; |
|
(22) |
„tveganje glede trajnostnosti“ pomeni okoljski, socialni ali upravljavski dogodek ali okoliščino, ki ima lahko v primeru, da do nje pride, dejanski ali potencialen znaten negativni vpliv na vrednost naložbe; |
|
(23) |
„evropski dolgoročni investicijskih sklad“ ali „ELTIF“ pomeni sklad, ki je pridobil dovoljenje v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2015/760; |
|
(24) |
„dejavniki trajnostnosti“ pomeni okoljske in socialne zadeve ter zadeve v zvezi z zaposlenimi, spoštovanjem človekovih pravic, bojem proti korupciji in proti podkupovanju. |
Člen 3
Preglednost politik na področju tveganj glede trajnostnosti
1. Udeleženci na finančnem trgu na svojih spletnih mestih objavijo informacije o svojih politikah v zvezi z vključevanjem tveganj glede trajnostnosti v svoj proces sprejemanja investicijskih odločitev.
2. Finančni svetovalci na svojih spletnih straneh objavijo informacije o svojih politikah v zvezi z vključevanjem tveganj glede trajnostnosti v svoje investicijsko ali zavarovalno svetovanje.
Člen 4
Preglednost škodljivih vplivov na trajnostnost na ravni subjekta
1. Udeleženci na finančnem trgu na svojih spletnih mestih objavijo in ohranjajo:
|
(a) |
kadar upoštevajo glavne škodljive vplive investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti – izjavo o politikah potrebne skrbnosti glede teh vplivov, pri čemer ustrezno upoštevajo svojo velikost, naravo in obseg svojih dejavnosti ter vrsto finančnih produktov, ki jih ponujajo, ali |
|
(b) |
kadar ne upoštevajo škodljivih vplivov investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti – jasne razloge, zakaj tega ne storijo, po potrebi vključno z informacijami, ali in kdaj nameravajo take škodljive vplive upoštevati. |
2. Udeleženci na finančnem trgu v informacije, zagotovljene v skladu s točko (a) odstavka 1, vključijo najmanj naslednje:
|
(a) |
informacije o svojih politikah glede določanja in prednostnega razvrščanja glavnih škodljivih vplivov na trajnostnost in kazalnikov v zvezi z njo; |
|
(b) |
opis glavnih škodljivih vplivov na trajnostnost in vseh sprejetih ter, po potrebi, načrtovanih ukrepov v zvezi s tem; |
|
(c) |
po potrebi kratke povzetke politik sodelovanja v skladu s členom 3g Direktive 2007/36/ES; |
|
(d) |
sklicevanje na njihovo spoštovanje kodeksov odgovornega ravnanja podjetij in mednarodno priznanih standardov za potrebno skrbnost in poročanje ter, kadar je to ustrezno, stopnjo njihove usklajenosti s cilji Pariškega sporazuma. |
3. Z odstopanjem od odstavka 1 udeleženci na finančnem trgu, ki na dan svoje bilance stanja presegajo merilo povprečnega števila 500 zaposlenih v poslovnem letu, od 30. junija 2021 na svojih spletnih mestih objavijo in ohranjajo izjavo o svojih politikah potrebne skrbnosti v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti. Ta izjava vključuje vsaj informacije iz odstavka 2.
4. Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena udeleženci na finančnem trgu, ki so obvladujoča podjetja velike skupine iz člena 3(7) Direktive 2013/34/EU, ki na dan bilance stanja skupine na konsolidirani podlagi presegajo merilo povprečnega števila 500 zaposlenih v poslovnem letu, od 30. junija 2021 na svojih spletnih mestih objavijo in ohranjajo izjavo o svojih politikah potrebne skrbnosti v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti. Ta izjava vključuje vsaj informacije iz odstavka 2.
5. Finančni svetovalci na svojih spletnih mestih objavijo in ohranjajo:
|
(a) |
informacije o tem, ali ob ustreznem upoštevanju svoje velikosti, vrste in obsega dejavnosti ter vrst finančnih proizvodov, v zvezi s katerimi svetujejo, pri svojem investicijskem ali zavarovalnem svetovanju upoštevajo glavne škodljive vplive na dejavnike trajnostnosti, ali |
|
(b) |
informacije o tem, zakaj pri svojem investicijskem svetovanju ne upoštevajo škodljivih vplivov investicijskih odločitev na dejavnike trajnosti, in po potrebi informacije, ali in kdaj nameravajo take škodljive vplive upoštevati. |
6. ESA do 30. decembra 2020 prek skupnega odbora pripravijo osnutek regulativnih tehničnih standardov v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 v zvezi z vsebino, metodologijami in prikazom informacij iz odstavkov 1 do 5 tega člena v zvezi s kazalniki trajnostnosti škodljivih podnebnih vplivov in drugih škodljivih vplivov, povezanih z okoljem.
ESA po potrebi zaprosijo Evropsko agencijo za okolje in Skupno raziskovalno središče Evropske komisije za informacije.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.
7. ESA do 30. decembra 2021 prek skupnega odbora pripravijo osnutek regulativnih tehničnih standardov v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 o vsebini, metodologijah in prikazu informacij iz odstavkov 1 do 5 tega člena v zvezi s kazalniki trajnostnosti glede škodljivih vplivov na področju socialnih zadev in zadev v zvezi z zaposlenimi, spoštovanjem človekovih pravic ter bojem proti korupciji in proti podkupovanju.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.
Člen 5
Preglednost politik prejemkov v zvezi z vključevanjem tveganj glede trajnostnosti
1. Udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci v svoje politike prejemkov vključijo informacije o tem, kako so te politike skladne z vključevanjem tveganj glede trajnostnosti, in te informacije objavijo na svojih spletnih mestih.
2. Informacije iz odstavka 1 se vključijo v politike prejemkov, ki jih morajo udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci vzpostaviti in ohranjati v skladu s sektorsko zakonodajo, zlasti direktivami 2009/65/ES, 2009/138/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/65/EU, (EU) 2016/97 in (EU) 2016/2341.
Člen 6
Preglednost vključevanja tveganj glede trajnostnosti
1. Udeleženci na finančnem trgu v predpogodbena razkritja vključijo opis naslednjega:
|
(a) |
načina, kako so tveganja glede trajnostnosti vključena v njihove investicijske odločitve, in |
|
(b) |
rezultatov ocene verjetnih vplivov tveganj glede trajnostnosti na donos finančnih produktov, ki jih ponujajo. |
Kadar udeleženci na finančnem trgu menijo, da tveganja glede trajnostnosti niso relevantna, morata opisa iz prvega pododstavka vsebovati jasno in jedrnato pojasnilo razlogov za to.
2. Finančni svetovalci v predpogodbena razkritja vključijo opis naslednjega:
|
(a) |
načina, kako so tveganja glede trajnostnosti vključena v njihovo investicijsko ali zavarovalno svetovanje, in |
|
(b) |
rezultata ocene verjetnih vplivov tveganj glede trajnostnosti na donos finančnih produktov, v zvezi s katerimi svetujejo. |
Kadar finančni svetovalci menijo, da tveganja glede trajnostnosti niso relevantna, morata opisa iz prvega pododstavka vsebovati jasno in jedrnato pojasnilo razlogov za to.
3. Informacije iz odstavkov 1 in 2 tega člena se razkrijejo na naslednji način:
|
(a) |
UAIS pri razkritjih vlagateljem iz člena 23(1) Direktive 2011/61/EU; |
|
(b) |
zavarovalnice pri zagotavljanju informacij iz člena 185(2) Direktive 2009/138/ES ali, kadar je primerno, v skladu s členom 29(1) Direktive (EU) 2016/97; |
|
(c) |
institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje pri zagotavljanju informacij iz člena 41 Direktive (EU) 2016/2341; |
|
(d) |
upravitelji kvalificiranih skladov tveganega kapitala pri zagotavljanju informacij iz člena 13(1) Uredbe (EU) št. 345/2013; |
|
(e) |
upravitelji kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo pri zagotavljanju informacij iz člena 14(1) Uredbe (EU) št. 346/2013; |
|
(f) |
proizvajalci pokojninskih produktov pisno in pravočasno, preden se mali vlagatelj pogodbeno zaveže v zvezi s pokojninskim produktom; |
|
(g) |
družbe za upravljanje KNPVP v prospektu iz člena 69 Direktive 2009/65/ES; |
|
(h) |
investicijska podjetja, ki upravljajo portfelje ali izvajajo investicijsko svetovanje, v skladu s členom 24(4) Direktive 2014/65/EU; |
|
(i) |
kreditne institucije, ki upravljajo portfelje ali izvajajo investicijsko svetovanje, v skladu s členom 24(4) Direktive 2014/65/EU; |
|
(j) |
zavarovalni posredniki in zavarovalnice, ki izvajajo zavarovalno svetovanje v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti, in zavarovalni posredniki, ki izvajajo zavarovalno svetovanje v zvezi s pokojninskimi produkti, izpostavljenimi tržnim nihanjem, v skladu s členom 29(1) Direktive (EU) 2016/97; |
|
(k) |
UAIS evropskih dolgoročnih investicijskih skladov v prospektu iz člena 23 Uredbe (EU) 2015/760; |
|
(l) |
ponudniki PEPP v dokumentu s ključnimi informacijami o PEPP iz člena 26 Uredbe (EU) 2019/1238. |
Člen 7
Preglednost škodljivih vplivov na trajnostnost na ravni finančnih produktov
1. Do 30. decembra 2022 za vsak finančni produkt, kadar udeleženec na finančnem trgu uporabi točko (a) člena 4(1) ali člen 4(3) ali (4), razkritja iz člena 6(3) vključujejo naslednje:
|
(a) |
jasno in obrazloženo pojasnilo, ali in kako se pri finančnem produktu upoštevajo glavni škodljivi vplivi na dejavnike trajnostnosti; |
|
(b) |
izjavo, da so informacije o glavnih škodljivih vplivih na dejavnike trajnostnosti na voljo v informacijah, ki jih je treba razkriti na podlagi člena 11(2). |
Kadar informacije iz člena 11(2) vključujejo količinske opredelitve glavnih škodljivih vplivov na dejavnike trajnostnosti, se te informacije lahko opirajo na določbe regulativnih tehničnih standardov, sprejetih na podlagi člena 4(6) in (7).
2. Kadar udeleženec na finančnem trgu uporablja točko (b) člena 4(1), razkritja iz člena 6(3) za vsak finančni produkt vključujejo izjavo, da udeleženec na finančnem trgu ne upošteva škodljivih vplivov investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti in razloge za to.
Člen 8
Preglednost spodbujanja okoljskih ali socialnih značilnosti v predpogodbenih razkritjih
1. Kadar finančni produkt med drugimi značilnostmi spodbuja okoljske ali socialne značilnosti ali kombinacijo teh značilnosti, morajo informacije, ki jih je treba razkriti na podlagi člena 6(1) in (3), pod pogojem, da družbe, v katere se vlaga, spoštujejo prakse dobrega upravljanja, vsebovati naslednje:
|
(a) |
informacije o tem, kako se te značilnosti dosegajo; |
|
(b) |
če je bil indeks določen kot referenčna vrednost, informacije o tem, ali in kako je ta indeks skladen s temi značilnostmi. |
2. Udeleženci na finančnem trgu v informacije, ki jih je treba razkriti na podlagi člena 6(1) in (3), vključijo navedbo, kje je mogoče najti metodologijo, uporabljeno za izračun indeksa iz odstavka 1 tega člena.
3. ESA prek skupnega odbora pripravijo osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih se določijo podrobnosti o prikazu in vsebini informacij, ki jih je treba razkriti na podlagi tega člena.
ESA pri pripravi osnutka regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka upoštevajo različne vrste finančnih produktov, njihove značilnosti in razlike med njimi ter cilj, da morajo biti razkritja točna, poštena, jasna, nezavajajoča, preprosta in jedrnata.
ESA osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka predložijo Komisiji do 30. decembra 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.
Člen 9
Preglednost trajnostnih naložb v predpogodbenih razkritjih
1. Kadar ima finančni produkt za cilj trajnostno naložbo in je bil kot referenčna vrednost opredeljen indeks, mora informacije, ki jih je treba razkriti na podlagi člena 6(1) in (3), spremljati naslednje:
|
(a) |
informacije o tem, kako je opredeljeni indeks usklajen s tem ciljem; |
|
(b) |
pojasnilo zakaj in kako se opredeljeni indeks, usklajen s tem ciljem, razlikuje od splošnega tržnega indeksa. |
2. Kadar ima finančni produkt za cilj trajnostno naložbo in kot referenčna vrednost ni opredeljen noben indeks, morajo informacije, ki jih je treba razkriti na podlagi člena 6(1) in (3), vključevati pojasnilo, kako naj se ta cilj doseže.
3. Kadar ima finančni produkt za cilj zmanjšanje emisij ogljika, morajo informacije, ki jih je treba razkriti na podlagi člena 6(1) in (3), vključevati cilj izpostavljenosti nizkim emisijam ogljika, da se dosežejo dolgoročni cilji Pariškega sporazuma glede globalnega segrevanja.
Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena, kadar ni na voljo referenčna vrednost EU za podnebni prehod ali referenčna vrednost EU, usklajena s Pariškim sporazumom, v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta (20), morajo informacije iz člena 6 vključevati podrobno pojasnilo o tem, kako potekajo stalna prizadevanja za uresničevanje cilja zmanjševanja emisij ogljika, da se dosežejo dolgoročni cilji Pariškega sporazuma glede globalnega segrevanja.
4. Udeleženci na finančnem trgu v informacije, ki jih je treba razkriti na podlagi člena 6(1) in (3), vključijo navedbo, kje je mogoče najti metodologijo, uporabljeno za izračun indeksov iz odstavka 1 tega člena, in metodologijo, uporabljeno za izračun referenčnih vrednosti iz drugega pododstavka odstavka 3 tega člena.
5. ESA prek skupnega odbora pripravijo osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih se določijo podrobnosti o prikazu in vsebini informacij, ki jih je treba razkriti na podlagi tega člena.
ESA pri pripravi osnutka regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka upoštevajo različne vrste finančnih produktov, njihove cilje, kot so navedeni v odstavkih 1, 2 in 3, in razlike med njimi ter cilj, da morajo biti razkritja točna, poštena, jasna, nezavajajoča, preprosta in jedrnata.
ESA osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka predložijo Komisiji do 30. decembra 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.
Člen 10
Preglednost spodbujanja okoljskih ali socialnih značilnosti in trajnostnih naložb na spletnih mestih
1. Udeleženci na finančnem trgu na svojih spletnih mestih za vsak finančni produkt iz člena 8(1) in člena 9(1), (2) in (3), objavijo in ohranjajo naslednje informacije:
|
(a) |
opis okoljskih ali socialnih značilnosti ali cilja trajnostne naložbe; |
|
(b) |
informacije o metodologijah, uporabljenih za ocenjevanje, merjenje in spremljanje okoljskih ali socialnih značilnosti ali vpliva izbranih trajnostnih naložb na finančni produkt, vključno z viri podatkov, merili za pregled sredstev, ki predstavljajo osnovo, in ustreznimi kazalniki trajnostnosti, ki se uporabljajo za merjenje okoljskih ali socialnih značilnosti ali skupnega trajnostnega vpliva finančnega produkta; |
|
(c) |
informacije iz členov 8 in 9; |
|
(d) |
informacije iz člena 11. |
Informacije, ki jih je treba razkriti na podlagi prvega pododstavka, morajo biti za vlagatelje jasne, jedrnate in razumljive. Objavijo se na natančen, pošten, jasen, nezavajajoč, enostaven in jedrnat način ter na vidnem, lahko dostopnem delu spletnega mesta.
2. ESA prek skupnega odbora pripravijo osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih se določijo podrobnosti glede vsebine informacij iz točk (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 1 in glede zahtev glede prikaza iz drugega pododstavka navedenega odstavka.
ESA pri pripravi osnutka regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka upoštevajo različne vrste finančnih produktov, njihove značilnosti in cilje iz odstavka 1 ter razlike med njimi. ESA posodabljajo regulativne tehnične standarde v luči regulativnega in tehnološkega razvoja.
ESA osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka predložijo Komisiji do 30. decembra 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.
Člen 11
Preglednost spodbujanja okoljskih ali socialnih značilnosti ter trajnostnih naložb v periodičnih poročilih
1. Kadar udeleženci na finančnem trgu ponujajo finančni produkt iz člena 8(1) ali člena 9(1), (2) ali (3), v periodična poročila vključijo opis naslednjega:
|
(a) |
za finančni produkt iz člena 8(1) navedbo, v kolikšni meri dosega okoljske ali socialne značilnosti; |
|
(b) |
za finančni produkt iz člena 9(1), (2) ali (3):
|
2. Informacije iz odstavka 1 tega člena se razkrijejo na naslednji način:
|
(a) |
UAIS v letnem poročilu iz člena 22 Direktive 2011/61/EU; |
|
(b) |
zavarovalnice vsako leto pisno v skladu s členom 185(6) Direktive 2009/138/ES; |
|
(c) |
institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje v letnem poročilu iz člena 29 Direktive (EU) 2016/2341; |
|
(d) |
upravitelji kvalificiranih skladov tveganega kapitala v letnem poročilu iz člena 12 Uredbe (EU) št. 345/2013; |
|
(e) |
upravitelji kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo v letnem poročilu iz člena 13 Uredbe (EU) št. 346/2013; |
|
(f) |
proizvajalci pokojninskih produktov pisno v letnem poročilu ali v poročilu v skladu z nacionalnim pravom; |
|
(g) |
družbe za upravljanje KNPVP v letnem poročilu iz člena 69 Direktive 2009/65/ES; |
|
(h) |
investicijska podjetja, ki upravljajo portfelje, v periodičnem poročilu iz člena 25(6) Direktive 2014/65/EU; |
|
(i) |
kreditne institucije, ki upravljajo portfelje, v periodičnem poročilu iz člena 25(6) Direktive 2014/65/EU; |
|
(j) |
ponudniki PEPP v obvestilu o pravicah v okviru PEPP iz člena 36 Uredbe (EU) 2019/1238. |
3. Za namene odstavka 1 tega člena smejo udeleženci na finančnem trgu uporabiti informacije v poslovnih poročilih v skladu s členom 19 Direktive 2013/34/EU ali informacije iz izjav o nefinančnem poslovanju v skladu s členom 19a navedene direktive, kadar je to primerno.
4. ESA prek skupnega odbora pripravijo osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih se določijo podrobnosti o vsebini in prikazu informacij iz odstavka 1.
ESA pri pripravi osnutka regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka upoštevajo različne vrste finančnih produktov, njihove značilnosti in cilje ter razlike med njimi. ESA posodabljajo regulativne tehnične standarde v luči regulativnega in tehnološkega razvoja.
ESA osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka predložijo Komisiji do 30. decembra 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.
Člen 12
Pregled razkritij
1. Udeleženci na finančnem trgu zagotovijo, da so vse informacije, objavljene v skladu s členom 3, 5 ali 10, posodobljene. Kadar udeleženec na finančnem trgu take informacije spremeni, mora na istem spletnem mestu objaviti tudi jasno pojasnilo te spremembe.
2. Odstavek 1 se smiselno uporablja za finančne svetovalce v zvezi z vsemi informacijami, objavljenimi v skladu s členoma 3 in 5.
Člen 1
Tržna sporočila
1. Brez poseganja v strožjo sektorsko zakonodajo, zlasti direktive 2009/65/ES, 2014/65/EU, in (EU) 2016/97 ter Uredbo (EU) št. 1286/2014, udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci zagotovijo, da njihova tržna sporočila niso v nasprotju z informacijami, razkritimi na podlagi te uredbe.
2. ESA lahko prek skupnega odbora pripravijo osnutek izvedbenih tehničnih standardov, da se določi standardni prikaz informacij o spodbujanju okoljskih ali socialnih značilnosti in trajnostnih naložb.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.
Člen 14
Pristojni organi
1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi, imenovani v skladu s sektorsko zakonodajo, zlasti sektorsko zakonodajo iz člena 6(3) te uredbe in v skladu z Direktivo 2013/36/EU, spremljajo, ali udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci izpolnjujejo zahteve te uredbe. Pristojni organi imajo vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog na podlagi te uredbe.
2. Pristojni organi za namene te uredbe med seboj sodelujejo in brez nepotrebnega odlašanja drug drugemu zagotovijo take informacije, kot je potrebno za namene opravljanja njihovih nalog na podlagi te uredbe.
Člen 15
Preglednost institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje in zavarovalnih posrednikov
1. Institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje objavijo in ohranjajo informacije iz členov 3 do 7 ter prvega pododstavka člena 10(1) te uredbe v skladu s točko (f) člena 36(2) Direktive (EU) 2016/2341.
2. Zavarovalni posredniki sporočijo informacije iz člena 3, člena 4(5), člena 5, člena 6 ter prvega pododstavka člena 10(1) te uredbe v skladu s členom 23 Direktive (EU) 2016/97.
Člen 16
Pokojninski produkti, zajeti v uredbah (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009
1. Države članice se lahko odločijo, da to uredbo uporabljajo za proizvajalce pokojninskih produktov, ki upravljajo nacionalne sisteme socialne varnosti, zajete v uredbah (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009. V takih primerih proizvajalci pokojninskih produktov iz točke 1(d) člena 2 te uredbe vključujejo proizvajalce pokojninskih produktov, ki upravljajo nacionalne sisteme socialne varnosti in pokojninske produkte iz točke 8 člena 2 te uredbe. V takem primeru se šteje, da opredelitev pokojninskih produktov iz točke 8 člena 2 te uredbe vključuje pokojninske produktov iz prvega stavka.
2. Države članice obvestijo Komisijo in ESA o vseh odločitvah, sprejetih na podlagi odstavka 1.
Člen 17
Izvzetja
1. Ta uredba se ne uporablja za zavarovalne posrednike, ki izvajajo zavarovalno svetovanje glede zavarovalnih naložbenih produktov, in investicijska podjetja, ki izvajajo investicijsko svetovanje, ki so podjetja ne glede na svojo pravno obliko, vključno s fizičnimi osebami in samozaposlenimi osebami pod pogojem, da zaposlujejo manj kot tri osebe.
2. Države članice se lahko odločijo, da to uredbo uporabljajo za zavarovalne posrednike, ki izvajajo zavarovalno svetovanje glede zavarovalnih naložbenih produktov, ali investicijska podjetja, ki izvajajo investicijsko svetovanje iz odstavka 1.
3. Države članice obvestijo Komisijo in ESA o vseh odločitvah, sprejetih na podlagi odstavka 2.
Člen 18
Poročilo
ESA preučijo obseg prostovoljnih razkritij v skladu s točko (a) člena 4(1) in točko (a) člena 7(1). ESA do 10. septembra 2022 in nato vsako leto Komisiji predložijo poročilo o najboljših praksah in oblikujejo priporočila za standarde za prostovoljno poročanje. V tem letnem poročilu se upoštevajo posledice praks potrebne skrbnosti za razkritja na podlagi te uredbe in zagotovijo smernice v zvezi s tem. To poročilo se objavi in posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.
Člen 19
Ocena
1. Do 30. decembra 2022 Komisija oceni uporabe te uredbe in zlasti pretehta:
|
(a) |
ali naj se sklicevanje na povprečno število zaposlenih v členu 4(3) in (4) ohrani, nadomesti ali dopolni z drugimi merili ter pretehta koristi in sorazmernost s tem povezanega upravnega bremena; |
|
(b) |
ali delovanja te uredbe ne ovira pomanjkanje podatkov ali njihova neoptimalna kakovost, vključno s kazalniki o škodljivih vplivih na dejavnike trajnostnosti s strani družb, v katere se vlaga. |
2. Oceni iz odstavka 1 se, če je primerno, priloži zakonodajni predlog.
Člen 20
Začetek veljavnosti in uporaba
1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2. Ta uredba se uporablja od 10. marca 2021.
3. Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena se člen 4(6) in (7), člen 8(3), člen 9(5), člen 10(2), člen 11(4) in člen 13(2) uporabljajo od 29. decembra 2019, člen 11(1) do (3) pa se uporablja od 1. januarja 2022.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Strasbourgu, 27. novembra 2019
Za Evropski parlament
Predsednik
D. M. SASSOLI
Za Svet
Predsednica
T. TUPPURAINEN
(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 97.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 8. novembra 2019.
(3) Sklep Sveta (EU) 2016/1841 z dne 5. oktobra 2016 o sklenitvi Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, v imenu Evropske unije (UL L 282, 19.10.2016, str. 1).
(4) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302 17.11.2009, str. 32).
(5) Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).
(6) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).
(7) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
(8) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).
(9) Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov (UL L 26, 2.2.2016, str. 19).
(10) Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37).
(11) Uredba (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih tveganega kapitala (UL L 115, 25.4.2013, str. 1).
(12) Uredba (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo (UL L 115, 25.4.2013, str. 18).
(13) Uredba (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih (UL L 123, 19.5.2015, str. 98).
(14) Uredba (EU) 2019/1238 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu (PEPP) (UL L 198, 25.7.2019, str. 1).
(15) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).
(16) Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).
(17) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).
(18) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
(19) Uredba (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) (UL L 352, 9.12.2014, str. 1).
(20) Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).