Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

(COM(2018) 392 final – 2018/0216 (COD))

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013

(COM(2018) 393 final – 2018/0217 (COD))

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, (EU) št. 251/2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov, (EU) št. 228/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in (EU) št. 229/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov

(COM(2018) 394 final – 2018/0218 (COD))

(2019/C 62/35)

Poročevalec:

John BRYAN

Zaprosilo	Evropski parlament, 11. 6. 2018 Svet Evropske unije, 22. 6. 2018
Pravna podlaga	člena 43(2) in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Sklep predsedstva	22. 5. 2018
Pristojnost	strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	5. 10. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	17. 10. 2018
Plenarno zasedanje št.	538
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	201/11/19

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Močna SKP z močnim lastnim proračunom, ki temelji na evropskem modelu kmetijstva in proizvodnje hrane, podpira ekonomsko, socialno in okoljsko vzdržno evropsko kmetijsko politiko in kmetijstvo na podlagi najvišjih standardov ter prispeva k zagotavljanju konkurenčnosti kmetijstva, je zelo pomembna za Evropsko unijo in vse njene državljane. Posodobitev in poenostavitev SKP v tej reformi sta bistveni, da bi bila SKP primernejša za izpolnjevanje potreb po bolj trajnostnem in uspešnejšem kmetijskem sektorju EU povsod po Evropi ter da bi se obravnavali novi izzivi na področju podnebnih sprememb in okolja.

1.2

Predlogi za zmanjšanje proračuna SKP so nesprejemljivi. Ustrezen proračun za SKP je predpogoj za (gospodarsko, okoljsko in socialno) trajnost kmetijstva EU, da se ohranijo prihodki in delovna mesta ter zagotovi proizvodnja okoljskih javnih dobrin, s čimer se odločilno prispeva k vitalnosti podeželja in stabilnosti gospodarstva kot celote. EESO podpira stališče, da bi bilo treba proračun EU povečati na 1,3 % BND, s čimer bi se zagotovilo ustrezno financiranje za SKP ter nove cilje politike in opredeljene izzive.

1.3

EESO pozdravlja novo usmeritev glede subsidiarnosti, predlagano za SKP, ki državam članicam s strateškimi načrti SKP in novim modelom izvajanja, ki temelji na smotrnosti, prinaša večjo odgovornost in prožnost. Kljub temu si izrecno želi zagotoviti, da SKP ostane močna skupna politika v vseh državah članicah in da se enotni trg v celoti ohrani. Bistveno je obdržati sedanjo strukturo SKP z dvema stebroma in dobrimi neposrednimi plačili v okviru prvega stebra za podporo dohodkom kmetij ter ukrepi za razvoj podeželja v okviru drugega stebra, namenjenimi podpori ranljivih sektorjev, regij in socialne infrastrukture ter spodbujanju bolj trajnostnih in inovativnih kmetij. Ključna sta tudi skupna ureditev trgov in učinkovit enotni trg.

1.4

To, da je v predlogih o SKP okolju in podnebnim spremembam namenjen večji poudarek in da so na tem področju določeni ambicioznejši cilji, je pozitivno. Specifični cilji so jasni in trdni, saj zajemajo ključna vprašanja, kot so voda, zrak in tla, pa tudi krajina, biotska raznovrstnost in trajnostna proizvodnja kakovostne hrane. Ukrepi, ki so v ta namen opredeljeni v besedilu uredbe in s katerimi naj bi te cilje dosegli, pa morajo biti bistveno bolj jasni in konkretni. Za uresničitev teh ciljev je bistven ustrezen proračun SKP s pravimi finančnimi spodbudami za kmete.

1.5

40 % kmetijskih izdatkov bi moralo biti namenjeno ciljem EU na področju podnebnih sprememb. EESO pozdravlja ta cilj, vendar pričakuje, da bo EU v ta namen pripravila katalog jasno opredeljenih ukrepov.

1.6

Ker je bila že v več prejšnjih reformah SKP obljubljena poenostavitev na ravni kmetij, je EESO trdno prepričan, da je treba to obljubo v tej reformi zdaj izpolniti. Vseeno je zaskrbljen, da se bo zaradi nove subsidiarnosti in pogojenosti, ki vključujeta strateške načrte SKP za prvi in drugi steber SKP ter dodatne predpisane zahteve ravnanja in dobre kmetijske in okoljske pogoje, birokratsko breme za posamezne kmete povečalo in ne zmanjšalo.

1.7

Neposredna plačila v okviru prvega stebra SKP in financiranje v okviru drugega stebra je treba popolnoma zaščititi, da bi zagotovili uspešne in trajnostne kmetije. Neposredna plačila bi se morala odobriti le pravim kmetom, za boljšo opredelitev pravega kmeta pa bi bilo treba na ravni EU sprejeti jasna objektivna merila.

1.8

Večja podpora za generacijsko pomladitev in mlade kmete je pozitivna. Povečanje podpore morajo spremljati dodatni ukrepi, ki bodo omogočili resnično generacijsko pomladitev.

1.9

Kakršni koli predlogi glede notranje ali zunanje konvergence, izravnave, degresivnosti in prerazporeditve morajo temeljiti na objektivnih in nediskriminatornih merilih ter ne smejo ogroziti uspešnih kmetijskih gospodarstev, spodkopati pogojev poštene konkurence ali zmanjšati konkurenčnosti kmetov v različnih regijah EU.

1.10

Vsako zmanjšanje sredstev za drugi steber SKP je nesprejemljivo, saj je močan program za razvoj podeželja ključen za podpiranje ranljivejših območij in sektorjev, poleg tega pa zagotavlja bolj uravnotežen teritorialni razvoj.

2.   Ključne točke reforme SKP za obdobje 2021–2027

Uvod

2.1

EESO se seznanja z zakonodajnimi predlogi o reformi SKP, zlasti z večjim poudarkom na podnebnih spremembah in okolju ter ambicioznejšimi cilji na tem področju, vendar nasprotuje zmanjšanju proračuna SKP, saj je za zagotavljanje trajnostnega kmetijskega sektorja in ohranjanje dohodkov kmetij potreben močan proračun. Seznanja se s spremembami v zvezi s subsidiarnostjo in meni, da je treba zavezo za poenostavitev na ravni kmetij dejansko izpolniti.

2.2

EESO podaja naslednje mnenje o zakonodajnih predlogih s seznamom podrobnih predlogov za spremembe ter poziva, naj se to upošteva v prihodnjih razpravah v Evropskem parlamentu in Svetu.

Evropski model kmetijstva in proizvodnje hrane

2.3

Močna SKP, ki podpira ekonomsko, socialno in okoljsko trajnostno evropsko kmetijsko politiko in kmetijstvo, je ključna za Evropsko unijo z vidika prehranske varnosti in suverenosti ter tudi zaradi izpolnjevanja vse večjega povpraševanja 512 milijonov državljanov Unije (1) po kakovostnejši hrani. EU se mora zavedati rasti svetovnega prebivalstva, ki naj bi do leta 2050 doseglo 9,5 milijarde. Od tega naj bi 3 milijarde ljudi živelo na območjih, kjer primanjkuje vode, kar bo pomenilo večje pomanjkanje hrane in lakoto. Zato se mora EU po mnenju EESO osredotočiti na prenos znanja in izmenjavo izkušenj o tem, kako tudi drugje po svetu na trajnosten način in na lokalni ravni povečati proizvodnjo hrane in njeno kakovost.

2.4

SKP mora izpolnjevati prvotne cilje iz Rimske pogodbe za vse evropske državljane in podeželske skupnosti, obravnavati pa mora tudi nove podnebne in okoljske izzive, navedene v zavezah EU na podlagi Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov glede trajnostnega razvoja.

2.5

EESO je trdno prepričan, da mora SKP za obdobje 2021–2027 povsod v Evropi podpirati in spodbujati evropski model kmetijstva in proizvodnje hrane, ki vključuje strukture družinskega kmetovanja, pa tudi zadruge, skupine proizvajalcev in druge oblike kmetovanja, ter hrano, proizvedeno v skladu z najvišjimi standardi na svetu (2). Nova SKP mora bolje obravnavati vprašanje nizkih dohodkov v kmetijstvu in odpravljanja vse večje razlike med dohodki kmetov in plačami v celotnem gospodarstvu (3). Evropski model kmetijstva ne more obstajati pod pogoji na svetovnem trgu in po takih cenah. Razvoj danes bolj kot kdajkoli prej ogroža evropski model kmetijstva, zato ga mora podpirati močna SKP (4).

2.6

Ob priznavanju koristi trgovine za kmetijski sektor je bistveno, da se s kmetijsko politiko EU prek SKP zavarujejo najvišji standardi v kmetijstvu in proizvodnji hrane, pri ukrepih za varstvo okolja, zdravja in varnosti ter glede pravic delavcev na svetu. EESO meni, da mora biti pristop politike EU k mednarodnim trgovinskim sporazumom v kmetijskem in živilskem sektorju ter glede SKP precej skladnejši (5). Medtem ko si s SKP prizadevamo za ohranitev najvišjih standardov, pa EU v nekaterih trgovinskih pogajanjih, na primer z Mercosurjem, sprejema uvoz živil, ki ne izpolnjujejo standardov EU na področju varnosti živil in so proizvedena ob nižjih okoljskih standardih. Globalizacija ne sme ogrožati evropskih standardov, trgov in državljanov EU.

2.6.1

EESO z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je veliko število kmetov v Združenem kraljestvu glasovalo za brexit, baje zaradi vsiljivosti in zapletenost SKP na lokalni ravni. Za preprečitev podobnih problemov v drugih državah članicah in s tem vse večjih populističnih pritiskov ter vse večjega nasprotovanja EU EESO Komisijo poziva, naj zagotovi, da bodo dejanski in praktični ukrepi za poenostavitev na ravni kmetij glavni element predlogov SKP za obdobje 2021–2027.

2.7

Glede na raznoliko naravo evropskega kmetijstva, kulinarično dediščino in tržne obete je kakovostna diferenciacija strateški cilj ter sestavni del prihodnjega evropskega kmetijstva, skupaj s prizadevanji za večjo učinkovitost in konkurenčnost. Zato bi bilo treba v SKP tako kot v preteklosti ponuditi različne načine za spodbujanje politike kakovosti. Za dosego tega cilja bi bilo treba tudi pri pripravi strateških načrtov SKP opozarjati na kakovost.

2.8

Pri vseh predlaganih spremembah SKP, ki vključujejo subsidiarnost, je treba zagotoviti, da ne vplivajo na enotni trg EU in da ta še naprej dobro in trdno deluje. Ključnega pomena je, da nacionalni strateški načrti SKP ne motijo delovanja enotnega trga.

Potreba po močnem proračunu SKP

2.9

Predlogi za zmanjšanje proračuna SKP z 38 % proračuna EU v obdobju 2014–2020 na 28,5 % v obdobju 2021–2027 so za EESO nesprejemljivi, zlasti glede na povečanje skupnega proračuna EU. Proračun SKP naj bi se zmanjšal za od 3 % do 4 % v tekočih cenah in za od 11 % do 16 % v cenah iz leta 2018 (ob upoštevanju 2-odstotne letne inflacije), odvisno od uporabljenega načina izračuna (6). V primeru sredstev za razvoj podeželja je predlagano zmanjšanje v cenah iz leta 2018 višje od 25 %.

v tisoč EUR	2014–2020 (EU-28 + ERS)	7*2020 EU-27 + ERS	2014–2020 (EU-27 + ERS)	2021–2027	Sprememba v % v primerjavi z EU-27 2020*7	Sprememba v % v primerjavi z EU-27 2014–2020
Večletni finančni okvir (tekoče cene)	1 115 919	1 151 866	1 063 101	1 279 408	+ 11 %	+ 20 %
Odstotek BND	1,03  %	1,14  %	1,16  %	1,11  %
SKP (tekoče cene)	420 015	394 659	391 849	378 920	– 4 %	– 3 %
Večletni finančni okvir (cene iz leta 2018)	1 136 105	1 107 138	1 082 320	1 134 583	+ 2 %	+ 5 %
SKP (cene iz leta 2018)	428 354	379 334	399 608	336 623	– 11 %	– 16 %
Vir: delovni dokument Evropske komisije o primerjavi med večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027 in večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020.

2.10

Skladno s stališčem Odbora za proračun Evropskega parlamenta je EESO trdno prepričan, da bi bilo treba proračun EU povečati na 1,3 % BND. Sedanji delež financiranja SKP iz proračuna EU bi bilo treba ohraniti. S tem bi bil proračun SKP ustrezen za izpolnitev ciljev in načrtov v okviru te politike ter za obravnavo drugih večjih izzivov, kot je izstop Združenega kraljestva iz EU. Brez ustrezno financiranega proračuna SKP ni mogoče izpolniti ciljev, ki jih je Komisija določila v zakonodajnih predlogih.

2.11

Zmanjšanje proračuna SKP ni v skladu s cilji SKP, določenimi v členu 39 PDEU, zlasti: — zagotovitev primerne življenjske ravni kmetijske skupnosti, zlasti s povečanjem individualnega zaslužka oseb, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, — zagotovitev preskrbe potrošnikov po razumnih cenah.

EESO odločno nasprotuje zmanjšanju sredstev za drugi steber SKP (EKSRP), kot je predlagano v predlogih, saj bi ta ukrep nesorazmerno močno prizadel mnoge države članice, v katerih je delež drugega stebra v skupnih sredstvih SKP razmeroma večji, ter poudarja, da se s financiranjem v okviru drugega stebra podpirajo ranljivejši sektorji in območja, pa tudi naložbe, posodobitev, usposabljanje, učinkovita raba virov in dobrobit živali v celotnem evropskem kmetijstvu.

Prenos sredstev med stebroma in sofinanciranje

2.12

EESO je zaskrbljen zaradi stopnje prožnosti, ki je na voljo državam članicam pri prenosu sredstev med stebroma SKP. Da bi državam članicam preprečili izogibanje obveznostim glede sofinanciranja v okviru drugega stebra, EESO meni, da bi jim moralo biti dovoljeno prožnost uporabiti za prenos sredstev med stebroma le, če ta prenos v celoti sofinancirajo. EESO ne podpira tega, da se državam članicam dovoli prenašanje sredstev z drugega na prvi steber (7).

Struktura SKP in novi ukrepi

2.13

Zakonodajni predlogi ohranjajo ključne sestavine SKP (prvi steber SKP z neposrednimi plačili, drugi steber SKP z ukrepi za razvoj podeželja in skupna ureditev trgov, ki vključuje ukrepe za podporo trgu) v skladu z obljubo komisarja Hogana, da ta reforma pomeni evolucijo in ne revolucije.

2.14

EESO pozdravlja predlog v členu 14, ki predvideva štiri oblike nevezanih plačil in tudi vezana plačila, ki naj bi prispevala k stabilizaciji prihodka: — osnovno dohodkovno podporo – pomembno: EESO predlaga, da se tukaj črta besedi „za trajnostnost“ in se ju vključi v naslov člena 14, kajti več in dovolj trajnostnosti se lahko doseže samo z resnično uravnoteženo kombinacijo vseh štirih nevezanih plačil, — dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo – tudi tukaj bi bilo treba besedi „za trajnostnost“ črtati in ju vključiti v naslov, — dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete, — sheme za podnebje in okolje.

2.15

Predlogi vsebujejo nove ukrepe v zvezi z dodatno pogojenostjo glede okolja in podnebnih sprememb za vsa plačila SKP (v okviru prvega in drugega stebra) ter predloge za novo subsidiarnost z novim modelom izvajanja (strateški načrti SKP), katerega namen je državam članicam dodeliti precej večjo odgovornost in prožnost glede tega, kako uresničujejo specifične cilje, kako obravnavajo posamezna problematična področja ter kako uveljavljajo in upoštevajo skladnost. Večja subsidiarnost pa ne bi smela privesti do porasta ponovne nacionalizacije, temveč do prilagoditve splošnih ukrepov posebnostim posameznih območij.

2.16

EESO pozdravlja, da se v predlogih ohranjajo ključni vidiki SKP glede plačil v okviru prvega in drugega stebra, pri čemer poudarja pomen neposrednih plačil za kmete in dohodke kmetij, pozdravlja pa tudi večji poudarek na pogojenosti glede okolja in podnebnih sprememb ter izpolnjevanju standardov na tem področju.

Večje okoljske in podnebne ambicije

2.17

EESO opozarja, da kmetje že prispevajo k varstvu okolja in podnebja, in ugotavlja, da je v predlogih namenjen večji poudarek okolju in podnebnim spremembam ter da so glede tega določeni ambicioznejši cilji, pozdravlja pa tudi uskladitev z zavezami EU na podlagi Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja. Vendar poudarja, da uresničevanje teh ambicioznih ciljev ne sme škoditi konkurenčnosti sektorja in da bo za to potreben ustrezen proračun SKP.

2.18

Družba zahteva, da sta proizvodnja hrane in kmetijstvo okoljsko vzdržna, zato je bistveno, da se SKP posodobi in osredotoči na izpolnjevanje teh zahtev. Trajnostnost sestavljajo trije neločljivi elementi: ekonomski, socialni in okoljski. Vsi trije so enako pomembni. Skrb za okolje in ukrepanje v zvezi s podnebnimi spremembami sta v novi SKP ključna. EESO izraža zadovoljstvo, da je eden od treh splošnih ciljev v predlogih „krepitev skrbi za okolje in podnebnih ukrepov ter prispevanje k doseganju ciljev Unije, povezanih z okoljem in podnebjem“ (8). Tovrstne ukrepe je treba podpreti z zadostnim proračunom, da se ne ogrozi splošna donosnost družinskih kmetij.

2.19

EESO izraža zadovoljstvo, da so trije od devetih specifičnih ciljev v predlogih namenjeni izboljšanju na področju okolja in podnebnih sprememb. Konkretno ti predlogi: — prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji, — spodbujajo trajnostni razvoj in učinkovito upravljanje z naravnimi viri, kot so voda, tla in zrak, — prispevajo k varstvu biotske raznovrstnosti, krepijo ekosistemske storitve ter ohranjajo habitate in krajine, — ključno je, da se ukrepi in programi v okviru shem za podnebje in okolje podprejo s spodbudami, ki bi pospešile njihovo uporabo med kmeti, javnosti pa poslale jasen signal.

2.20

Novi „celostni pristop k SKP“, ki bo uporabljen v strateških načrtih držav članic, naj bi vključeval intervencije in pogojenost v okviru prvega in drugega stebra SKP. Nova razširjena pogojenost vključuje dodatne predloge glede navzkrižne skladnosti in ekologizacije na naslednjih področjih: — blažitev podnebnih sprememb, npr. z ohranjanjem trajnega travinja, ustreznim varstvom mokrišč in šotišč ter prepovedjo sežiganja ornih strnišč, — varstvo vode z izvajanjem ukrepov Skupnosti na področju vodne politike, nadzorom onesnaževanja s fosfati, direktivo o nitratih, vzpostavitvijo varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov in uporabo orodja za trajnostnost kmetij za hranila (načrti za upravljanje hranil), — varstvo in kakovost tal s poudarkom na upravljanju obdelave za zmanjšanje tveganja degradacije tal, zagotavljanju, da v najbolj občutljivih obdobjih zemlja ni gola, in kolobarjenju.

2.21

Kar zadeva biotsko raznovrstnost in krajino, predlogi o pogojenosti določajo podrobnosti o ohranjanju prostoživečih ptic, naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst: minimalni delež kmetijske površine, namenjen za neproizvodne značilnosti ali območja, ohranjanje krajinskih značilnosti, prepoved rezanja žive meje in sekanja dreves v času parjenja in gnezdenja ptic, ukrepe za preprečevanje vnašanja invazivnih vrst (DKOP 9), vzpostavitev varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov (DKOP 4) ali kolobarjenje (DKOP 8). Kljub temu EESO predlaga, naj EU te DKOP opremi z jasnimi kvantitativnimi cilji, ki morajo biti za države članice zavezujoči.

2.22

EESO pozdravlja zahtevo, da morajo države članice najmanj 30 % proračuna EKSRP porabiti za intervencije, neposredno usmerjene v okolje in podnebne spremembe, 40 % skupnega proračuna (EKJS in EKSRP) pa se mora nanašati na podnebne spremembe.

2.23

40 % kmetijskih izdatkov bi moralo biti namenjeno ciljem EU na področju podnebnih sprememb. EESO pozdravlja ta cilj, vendar pričakuje, da bo EU v ta namen pripravila katalog jasno opredeljenih ukrepov.

2.24

EESO poudarja, da je ključnega pomena, da države članice v svojih strateških načrtih dajo prednost intervencijam v zvezi z okoljem in podnebnimi spremembami, ki prispevajo k odpornosti in dolgoročni dobičkonosnosti kmetij ter k ohranjanju zaposlitev, ter da se pri izvajanju teh načrtov osredotočijo na doseganje ciljev.

Subsidiarnost – strateški načrti SKP in novi model izvajanja

2.25

EESO podpira koncept, po katerem naj bi se SKP s skladnosti preusmerila na smotrnost ter državam članicam s subsidiarnostjo v okviru novega modela izvajanja in strateških načrtov SKP zagotovilo več prožnosti in odgovornosti.

2.26

Kljub temu si EESO močno želi zagotoviti, da SKP ostane skupna politika v vseh državah članicah in da se enotni trg v celoti ohrani. Strateški načrti SKP državam članicam ne smejo omogočati, da ponovno nacionalizirajo trge ali ustvarijo ovire ali omejitve za pošteno konkurenco na enotnem trgu. V nobenem primeru se izvajanje teh strateških načrtov ne sme razumeti kot korak v smeri sofinanciranja celotne SKP.

2.27

Ključno je, da se glede izvajanja na ravni kmetij ohranijo enaki konkurenčni pogoji, zlasti v zvezi z navzkrižno skladnostjo ter dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji. Državam članicam in regijam je treba preprečiti, da bi sprejele pretirane („gold plate“) ali blage različice izvedbenih načrtov.

2.28

EESO pozdravlja zahtevo, da države članice v okviru strateških načrtov SKP bolj prispevajo k doseganju določenih specifičnih okoljskih in podnebnih ciljev. Kmetom bi bilo treba omogočiti, da izbirajo med več ukrepi, s čimer bi se bolje prilagodili njihovim posebnim razmeram (npr. kolobarjenje na riževih poljih ni možno, ravno tako ne v primeru večletnih posevkov in trajnih nasadov).

2.29

Predlog z zahtevo, da države članice pripravijo in predložijo strateške načrte SKP za oba stebra SKP, prinaša kompleksnejšo ureditev od sedanje. Bistveno je, da ta zahteva ne povzroči zamude pri izvajanju in v nobenem primeru zamude pri učinkovitem in pravočasnem izplačilu neposrednih plačil kmetom. V te ukrepe bi bilo treba vključiti regije in v celoti izkoristiti njihovo strokovno znanje.

2.30

EESO predlaga, naj bo v strateških načrtih SKP na ravni držav članic poleg ključnih elementov, navedenih v predlogih, obravnavano naslednje: — kako država članica na nacionalni ravni obravnava zadevo, specifično zanjo, npr. opuščanje zemljišč/dezertifikacija v delih južne Evrope, kakovost vode/vsebnost nitratov v delih severozahodne Evrope, izgubo biotske raznovrstnosti v Evropi, — načrt države članice za poenostavitev na ravni kmetij, — načrt izvajanja in izplačilni roki za vsa plačila SKP, — sistem spodbud za dobro okoljsko in podnebno uspešnost, — cilji glede smotrnosti in izvajanja na nacionalni ravni.

Poenostavitev in pogojenost

2.31

EESO odločno podpira poenostavitev in poziva, naj se z novimi predlogi za SKP te politične zaveze dejansko izpolnijo na ravni kmetij. Čeprav obstajajo pozitivni elementi, pa so predlagano delovanje novega modela izvajanja, razširjena pogojenost, uvedba kazalnikov v okviru prvega stebra in obveznost priprave podrobnih strateških načrtov SKP še posebej zaskrbljujoči in ne pomenijo resnične poenostavitve.

2.32

Kljub pozitivnim premikom pri poenostavitvi v uredbi omnibus, razširitvi sistema rumenega kartona in uvedbi satelitske tehnologije za pregled površin predlogi o SKP ohranjajo precej podrobnih zahtev, ki pomenijo veliko birokratsko breme za posamezne kmete, ki so večinoma samostojni podjetniki in so pod močnim dohodkovnim pritiskom.

2.33

EESO izraža zaskrbljenost, da je v pristopu, ki ga je Komisija zavzela v predlogih, nasprotje med poenostavitvijo in subsidiarnostjo. Komisija po eni strani zagotavlja poenostavitev, po drugi pa bo zaradi novih predlogov o modelu izvajanja in o razširitvi strateških načrtov SKP na prvi in drugi steber, zaradi dodatnih in podrobnejših predpisanih zahtev ravnanja in zaradi zahtev dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (Priloga III) (9) na ravni kmetij izvajanje politike na ravni držav članic in kmetij bolj zapleteno in bolj birokratsko. Različne kategorije oprostitve, določene v shemi za ekologizacijo za obdobje 2014–2020, je treba vključiti v pravila glede pogojenosti za obdobje po letu 2020.

2.34

Da bi dosegli resnično poenostavitev na ravni kmetij, hkrati pa ohranili popolne in ustrezne kontrole, je treba zmanjšati obseg in breme birokracije za kmete. Sedanji sistem izvajanja SKP temelji na podrobnih zahtevah na ravni EU in zanj so značilne stroge kontrole, kazni in revizijska ureditev (10). Sistem nadzora na ravni kmetij bi bilo treba popolnoma pregledati in preoblikovati: povečana raba tehnologije, satelitski nadzor in daljinsko zaznavanje, večja toleranca in inšpekcije ne smejo zavlačevati plačil (11). V zvezi z večjo uporabo daljinskega zaznavanja: tudi pravilna identifikacija upravičenih površin bi morala biti dolžnost organov, odgovornih za spremljanje.

2.35

Sedanja ureditev inšpekcijskih pregledov in kazni je namenjena odkrivanju in kaznovanju kršiteljev namesto odpravljanju nepravilnosti in izboljšanju. EESO predlaga koncept pravice do naknadne odprave pomanjkljivosti, ki bi bil uveden na ravni kmetij in bi kmetom omogočil, da brez kazni popravijo nenamerno nastale neskladnosti.

2.36

Pri programih v okviru drugega stebra SKP sta nujno potrebna dodatna poenostavitev in zmanjšanje birokracije na ravni EU in držav članic (12).

2.37

Od držav članic bi bilo treba zahtevati, naj v okviru svojih strateških načrtov pripravijo posebno poglavje o poenostavitvi in o tem, kako nameravajo zmanjšati birokratsko breme za kmete, ter opišejo, kako se to razlikuje od sedanje ureditve.

Generacijska pomladitev

2.38

EESO pozdravlja večjo osredotočenost na generacijsko pomladitev in dodatno podporo, predlagano za mlade kmete, ki potrebujejo lažji dostop do zemlje, usposabljanja in finančnih sredstev. Kmetom, ki se upokojijo in svoje kmetijsko gospodarstvo prenesejo na mladega kmeta, je nujno treba ponuditi spodbude.

3.   Posebni predlogi EESO

Pravi kmetje

3.1

EESO odločno podpira cilj, da se neposredna plačila odobrijo le pravim kmetom. Če je oseba zgolj lastnik zemljišča in ne opravlja kmetijske dejavnosti, ne bi smela prejeti neposrednih plačil. Vendar pa je treba priznati to situacijo, saj vpliva na skoraj vse kmetije v EU.

3.2

Po mnenju EESO so na ravni EU potrebne ključne, jasne, trdne in enotne opredelitve, npr. pravih kmetov in meril za upravičenost, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji, onemogočijo konkurenčne prednosti/pomanjkljivosti in prepreči vsakršna slabitev skupnih pravil.

3.3

Poleg preverjanja dohodkov in vložka dela na kmetiji, kot je predlagano, bi bilo treba opredelitev pravega kmeta razširiti tako, da bi vključevala objektivna in nediskriminatorna merila, kot so med drugim dohodek, sredstva, vložen čas, pridelki in izobraževanje. V skladu z nedavnimi spremembami, uvedenimi z uredbo omnibus, lahko države članice ohranijo prožnost ter bolje usmerijo upravičenost do podpore. Tako bi bilo mogoče oblikovati skupen okvir, hkrati pa pustiti možnost, da se opredelitev prilagodi dejanskim potrebam in razmeram v državah članicah.

Mladi kmetje

3.4

EESO predlaga, da se opredelitev mladega kmeta revidira, tako da bo zagotovljeno, da bodo plačila prejeli samo pravi mladi kmetje. Podpora vključevanju novincev bi morala biti prednostna naloga v okviru drugega stebra.

Splošni cilji

3.5

EESO želi poudariti, da splošnih ciljev v zvezi s pametnim, odpornim in raznolikim kmetijstvom, prehransko varnostjo, skrbjo za okolje in podnebnimi ukrepi ter krepitvijo družbenogospodarskega tkiva podeželskih območij ni mogoče doseči brez gospodarsko trajnostnega kmetijskega sektorja. Razvoj uspešnega kmetijskega sektorja mora biti eden od splošnih ciljev SKP.

Specifični cilji

3.6

EESO v celoti podpira devet specifičnih ciljev SKP, določenih v zakonodajnih predlogih, pri čemer pa predlaga, da se pod točko (f) vključi dodaten cilj preprečevanja opuščanja zemljišč in zaščite kmetijskih zemljišč pred prevzemi. Poleg tega EESO meni, da bi moral biti uravnotežen teritorialni razvoj eden od specifičnih ciljev. Prav tako želi, da bi se cilj 6(1)(b) „povečanje konkurenčnosti“ spremenil in postal bolj vključujoč: „povečati možnosti za uspešnost kmetij na lokalnih, nacionalnih in mednarodnih trgih“. EESO poleg tega predlaga, da se poudari cilj spodbujanja socialne vključenosti, razvoj socialne infrastrukture pa določi kot poseben cilj.

Kazalniki

3.7

EESO meni, da bi se moral predlog o uvedbi kazalnikov za merjenje napredka pri doseganju določenih ciljev z merljivimi mejniki in ciljnimi vrednostmi glede na podrobna merila iz Priloge I (13) uporabljati le na nacionalni ravni in da ne bi smel povečati upravnega bremena za kmete. Novi kazalniki SKP morajo biti preprosti, realistični, zlahka izračunljivi, obvladljivi, uporabni za lokalne razmere in morali bi biti neposredno povezani z opredeljenimi cilji SKP.

Dobri kmetijski in okoljski pogoji

3.8

EESO predlaga, naj se v zvezi z ohranjanjem zemljišč v dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih upošteva zahteva glede minimalne in maksimalne gostote živali na travinjih.

Storitve kmetijskega svetovanja

3.9

Podpora in nadaljnji razvoj sistema znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS), vključno s svetovalnimi storitvami, izmenjavo znanja in poklicnim usposabljanjem, sta pomembna za pomoč kmetom pri uporabi inovacij in novih tehnologij, ki bodo v zameno izboljšale njihovo konkurenčnost in trajnost. Vse pobude EU v zvezi s svetovalnimi storitvami in sistemi inovacij morajo temeljiti na tistih, ki na ravni držav članic že obstajajo, osredotočene pa morajo biti v zagotavljanje dodane vrednosti. Ker je proračun SKP pod pritiskom, bi moralo biti v predlogih jasno določeno, da se neposredna plačila v okviru prvega stebra SKP ne smejo izplačevati poslovnim subjektom, ki ne opravljajo kmetijske dejavnosti.

Neposredna plačila

3.10

EESO v celoti priznava in podpira ključen pomen neposrednih plačil v okviru prvega stebra SKP pri podpori dohodkom kmetij. V zvezi s tem meni, da je treba ta plačila popolnoma zaščititi, morebitne prilagoditve nove osnovne dohodkovne podpore pa morajo biti čim manjše.

Omejevanje in znižanje plačil

3.11

Komisija v predlogu predvideva dve različni obliki neposrednih plačil, namreč 4 različna nevezana in različna vezana plačila.

3.12

Glede nevezanih plačil je EESO v svojih mnenjih izrazil jasno stališče: „Neposredna plačila v okviru prvega stebra bi bilo treba omejiti na raven, ki je za posamezne kmete pravična in razumna (na primer enaka primerljivemu dohodku kvalificiranega delavca). Prilagoditve bi morale biti možne in upoštevati je treba partnerstva, zadruge, podjetja in število zaposlenih, ki potrebujejo zavarovanje (14).“

3.13

Priporočil pa je tudi, naj omejitev ne velja za plačila, pri katerih gre za javne storitve, predvsem plačila na področju okolja in podnebja, in pri katerih je pozval k jasnim spodbudam.

3.14

EESO se je poleg tega zavzel za višjo premijo za travinja.

3.15

EESO načeloma pozdravlja upoštevanje plač v skladu s členom 15(2)(a) in (b), vendar po njegovem mnenju ni primerno, da se lahko upoštevajo 100-odstotno. Ni upravičeno, da se lahko iz javnih proračunov v celoti financirajo plače in s tem povezani davki posamezne skupine poklicev oziroma da je mogoče celo neplačano delo v celoti upoštevati v izračunih. EU bi morala določiti najvišjo raven, ki bi morala biti manj kot 100 %.

Konvergenca plačil

3.16

EESO podpira predloge o zunanji konvergenci za nadaljnje usklajevanje ravni neposrednih plačil med državami članicami. Namen predloga je za 50 % zmanjšati vrzel med trenutno povprečno ravnjo neposrednih plačil v državah članicah in 90 % povprečja EU pri neposrednih plačilih v obdobju od 2021 do 2027. S primernim proračunom SKP bi bili lahko predlogi Komisije kljub temu bolj ambiciozni, in sicer predvsem v zvezi z državami članicami, ki prejemajo najmanj podpore Po mnenju Odbora bi morala raven neposrednih plačil ob koncu prihodnjega proračunskega obdobja znašati vsaj 85 % povprečja EU.

3.17

Izravnava plačilnih pravic je zelo grob pristop in ne upošteva objektivnih meril, kot so raven izvedenih naložb na kmetiji, vrsta sistema kmetovanja, raven dohodka, potrebe po delovni sili, prihodnja sposobnost preživetja kmetije ter stopnja odvisnosti kmetije od neposrednih plačil in predanosti kmeta.

3.18

Da bi lahko kmetje imeli koristi od notranje konvergence, po katerih se minimalne plačilne pravice do leta 2026 zvišajo na do 75 % povprečnega zneska, bi se moralo od njih zahtevati, da izpolnjujejo nekatera objektivna merila.

Nacionalna rezerva

3.19

EESO podpira koncept nacionalne rezerve za mlade kmete, ki so prvič na novo ustanovili kmetijsko gospodarstvo, in kmete, ki so prvič na novo ustanovili kmetijsko gospodarstvo. Vendar morajo biti merila za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve taka, da se dodelitev teh pravic ne zlorablja in da se dodelijo le pravim kmetom na podlagi jasnih objektivnih meril, kot so starost, dohodek, izobrazba, vložek časa in pridelek.

3.20

Poleg tega bi moralo biti obvezno, da plačilne pravice, dodeljene iz nacionalne rezerve, prejemnik aktivira in jih uporablja v minimalnem obdobju, ki ga določi država članica, prejemniki dodeljenih plačilnih pravic iz nacionalne rezerve pa ne bi smeli imeti možnosti, da te pravice prodajo pred iztekom 10-letnega obdobja.

Dopolnilna dohodkovna prerazporeditvena podpora

3.21

Z dohodkovno prerazporeditveno podporo, ki je v nekaterih državah dosegla zelo dobre rezultate, pa se bo v drugih razmerah morebiti dodatno zmanjšala raven neposrednih plačil in dohodkov, dodeljenih kmetom, katerih dohodek je najbolj odvisen od neposrednih plačil, pri čemer jih večina kmetijsko dejavnost opravlja s polnim delovnim časom, plačila pa se bodo prerazporedila na kmete, ki kmetijsko dejavnost opravljajo s krajšim delovnim časom, in kmete, katerih celotni dohodek je manj odvisen od neposrednih plačil.

3.22

V predlogih je poudarjen pomen neposrednih plačil za dohodke kmetij in jasno navedeno, da zagotovitev ustrezne ravni podpore in s tem dohodka kmetij ostaja ključni element za prihodnost, da bi se zagotovili prehranska varnost, okoljske in podnebne ambicije ter vitalnost podeželskih območij. Vendar EESO tudi poudarja, da bi vsaka možnost, s katero bi se znaten obseg neposrednih plačil prerazporedil med kmetije in regije z nižjo produktivnostjo, kratkoročno povzročila zmanjšanje konkurenčnosti EU (15) na mednarodnih trgih, hkrati pa v večji meri izpolnila pričakovanja potrošnikov in državljanov glede tega, da se SKP bolj usmeri v zadovoljevanje potreb notranjega trga.

3.23

EESO meni, da bi se moralo dopolnilno prerazporeditveno plačilo, če se uporablja, financirati le iz sredstev, sproščenih zaradi omejevanja, ter da bi moralo biti ciljno usmerjeno in namenjeno kmetom, katerih dohodek je večinoma odvisen od kmetijstva, da se zmanjšajo velike razlike v sektorju.

Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete

3.24

EESO podpira predlog, da se uvede dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete. Da pa ne bi bili zaradi tega prikrajšani pravi kmetje, bo treba vzpostaviti ustrezne mehanizme, s katerimi bi preprečili dodelitve finančnih sredstev, ki ne prispevajo k resničnemu izvajanju kmetijske dejavnosti.

Prostovoljna shema za podnebje in okolje („ekoshema“)

3.25

EESO je seznanjen z uvedbo prostovoljne ekosheme za podnebje in okolje na ravni kmetij v okviru prvega stebra. Vendar pa je pomembno, da predlagana ekoshema ne odvrača kmetov od uporabe pomembnih okoljskih in podnebnih shem v okviru drugega stebra in sodelovanja v njih ali jih ovira pri taki uporabi in sodelovanju.

3.26

V okviru tega ukrepa je treba zagotoviti možnost plačil za travinje za živinorejo z minimalno in maksimalno gostoto živali. Poleg tega bi bilo treba predvideti tudi plačila za dobrobit živali za posamezno žival, kot to trenutno velja pri tej vrsti sheme.

Vezana plačila

3.27

Vezana plačila so zelo pomembna za zaščito ranljivih sektorjev in področij. Lahko omogočijo bistvena usmerjena in višja neposredna plačila za sektorje z nizkimi prihodki, kot so ekstenzivna reja krav ali ovc dojilj, pridelovanje beljakovinskih rastlin ali živinoreja na gorskih območjih, ki je bistvena za uravnoteženi ekosistem. Možnost vezanih plačil bi morala biti na splošno še naprej omejena, vendar bi morala biti na voljo za pomoč pri preprečevanju opuščanja zemljišč ter za podpiranje in spodbujanje pašništva (16).

Razvoj podeželja

3.28

EESO podpira osem širokih intervencij EU za razvoj podeželja. Kot je bilo že omenjeno, EESO nasprotuje vsem predlaganim zmanjšanjem sredstev za drugi steber, saj bi nesorazmerno prizadela nekatere države članice in vzbudila pomisleke glede pametnega, trajnostnega in konkurenčnega razvoja kmetijstva.

3.29

EESO meni, da bi morale biti v skladu s sedanjo SKP v okviru programov za razvoj podeželja predvidene posebne intervencije v zvezi z dobrobitjo živali in da bi morale biti te vključene v eno od širokih intervencij.

3.30

EESO predlaga, da bi bilo treba za povečanje sodelovanja kmetov in izvajanja večji delež plačila dodeliti za stroške poslovanja ali spodbude.

3.31

EESO meni, da bi bilo treba okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti sprejemati za obdobja, daljša od sedmih let, če se ustrezno zajamči tudi financiranje teh obveznosti.

3.32

EESO meni, da bi morala biti zaradi preprečevanja opuščanja zemljišč v državah članicah plačila za območja z naravnimi omejitvami (17) na zadevnih območjih obvezna. Poleg tega bi morali ukrepi vključevati ukrepe glede minimalne in maksimalne gostote živali ter določati obseg pašnega obdobja za živali. Dovoliti bi bilo treba, da se plačila za območja z naravnimi omejitvami štejejo med okoljske izdatke v okviru drugega stebra.

3.33

V predlogih glede naravnih ali drugih omejitev, značilnih za posamezno območje, je pomembno določiti načelo, po katerem je treba za vse omejitve izplačati nadomestilo. Da bi spremenili prakse, je zelo pomembno, da se nadomestilo izračuna za polno izgubo in da se izplačajo ustrezne spodbude.

3.34

EESO daje prednost pozitivnemu seznamu naložbenih predlogov pred negativnim.

3.35

EESO meni, da bi morali biti predlogi glede instrumentov za obvladovanje tveganj na ravni držav članic neobvezni, ne pa obvezni. EESO na splošno meni, da se je mogoče pred nestabilnostjo dohodkov najbolje zavarovati z močnimi neposrednimi plačili v okviru prvega stebra, katerih vrednost se nikakor ne bi smela zmanjšati zaradi prenosa sredstev na zavarovalne sheme ali vzajemne sklade. Poleg tega EESO predlaga, da bi se morali instrumenti za obvladovanje tveganj financirati glede na posamezne sektorje.

3.36

EESO pozdravlja novo prožnost in obseg podpore, opredeljena v okviru finančnih instrumentov.

Krizna rezerva

3.37

EESO se zaveda potrebe po ustreznem in primerno financiranem stalnem skladu za krizne rezerve. Predlaga, da se financiranje za ta sklad zagotavlja iz nove postavke za izdatke, zunaj proračuna SKP, kar pomeni, da se zaradi tega neposredna plačila za kmete ne morejo zmanjšati. V skladu s sedanjo zakonodajo SKP se neporabljena sredstva iz krizne rezerve 2020 leta 2021 vrnejo kmetom.

Skupna ureditev trgov

3.38

V zakonodajnih predlogih ostaja skupna ureditev trgov večinoma nespremenjena ter vključuje varnostno mrežo v obliki javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje ter izredne ukrepe. Poleg tega skupna ureditev trgov predvideva tržne standarde in pravila o sodelovanju kmetov. Po mnenju EESO bi morala Komisija razmisliti o dodatni okrepitvi ureditve trgov, da bi dosegli boljše prihodke.

3.39

EESO meni, da bi bilo treba v predlogih ponovno preučiti referenčne cene, ob upoštevanju razvoja stroškov proizvodnje, in sprožitvene ravni za uvedbo tržne podpore ter jih na novo določiti na bolj praktičnih ravneh, da bi se zagotovila realnejša in koristnejša tržna podpora, kadar je potrebna. Komisija bi se morala osredotočiti na instrumente za upravljanje trga in zlasti omejiti nihanje cen kmetijskih proizvodov, saj so glavni vir dohodka za kmete.

Plačila

3.40

EESO predlaga, naj se stopnja predplačil, ki se izplačajo od 16. oktobra vsako leto, zviša na 80 % (zdaj znaša 50 %, vendar je običajno dovoljena v višini 70 %) za neposredna plačila in na 90 % (zdaj znaša 75 %, vendar je običajno dovoljena v višini 85 %) v okviru ukrepov za razvoj podeželja.

Časovna umestitev

3.41

Časovna umestitev dogovora o večletnem finančnem okviru in novih predlogov o SKP ni jasna, zlasti v kontekstu prihodnjih volitev v Evropskih parlament. Predlog reforme uvaja različne nove elemente, kot sta strateški načrt, osnovni element reforme, ki ga nacionalnim upravam ne bodo mogle zlahka uvesti, in nova struktura SKP, ki določa nekatere obveznosti za kmete (nova okrepljena pogojenost, spoštovanje kazalnikov strateškega načrta ipd.), ki bodo potrebovali nekaj časa, da jih bodo lahko sprejeli in začeli izvajati. EESO predlaga, da se dosežeta zgodnji dogovor o večletnem finančnem okviru pred volitvami v EP maja 2019 in pravočasen dogovor o prihodnosti SKP, da bodo lahko kmetje in kmetijski sektor ustrezno in z gotovostjo načrtovali svojo prihodnost. Zato je bistveno, da se za vsako obdobje po letu 2020, preden začnejo veljati nove ureditve, dovolj zgodaj vnaprej določi ustrezno prehodno obdobje na podlagi sedanjega sistema podpor.

Prehranska veriga

3.42

EESO ponovno poziva k oblikovanju celostne prehranske politike v EU (18). Zlasti pozdravlja dejstvo, da Komisija opozarja na pomen SKP za spodbujanje bolj zdravega načina prehrane in zagotavljanje, da bodo hranljiva živila, kot so sadje in zelenjava, na voljo državljanom EU. Konkretni predlogi in priporočila o tem vprašanju bodo podani v mnenju na lastno pobudo, ki je v pripravi. EESO pozdravlja predloge za okrepitev položaja kmetov v prehranski verigi. Večja preglednost cen na trgu je ključna na vseh ravneh, od pravic potrošnikov do primarnih proizvajalcev. Poleg tega bi bilo treba organizacijam proizvajalcev zagotoviti večje spodbude in podporo.

---

(1)  Eurostat: Prebivalstvo EU 1. januarja 2017.

(2)  Mnenje EESO – Možno preoblikovanje skupne kmetijske politike (UL C 288, 31.8.2017, str. 10).

(3)  Predstavitev R. Ramona i Sumoya (GD za kmetijstvo in razvoj podeželja, enota C.1) za študijsko skupino EESO dne 25. 6. 2018.

(4)  UL C 354, 28.12.2010, str. 35.

(5)  UL C 283, 10.8.2018, str. 69, točke 10.2, 10.3 in 10.4.

(6)  Delovni dokument EU o primerjavi med predlogi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020.

(7)  UL C 283, 10.8.2018, str. 69, točka 7.13.

(8)  COM(2018) 392 final, člen 5 – Splošni cilji, str. 41.

(9)  COM(2018) 392 final, Priloga 3 – Pravila o pogojenosti na podlagi člena 11.

(10)  COM(2018) 392 final, str. 3.

(11)  UL C 283, 10.8.2018, str. 69, točki 1.9 in 6.4.

(12)  Programi v okviru drugega stebra SKP – Naknadna ocena programov za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013.

(13)  COM(2018) 392 final, Priloga I – Kazalniki učinka, rezultatov in izložkov na podlagi člena 7.

(14)  UL C 288, 31.8.2017, str. 10, in UL C 283, 10.8.2018, str. 69.

(15)  COM(2018) 392 final, str. 7.

(16)  The Policy Roadmap for the EU Sheep meat Sector (Načrt politike za sektor ovčjega mesa v EU) – priporočila foruma EU o ovčjem mesu, ki mu je predsedoval John Bryan.

(17)  Površine, za katere so značilne naravne ali druge posebne omejitve.

(18)  UL C 129, 11.4.2018, str. 18.