C_2019062SL.01016501.xml

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESS+)

(COM(2018) 382 final – 2018/0206 (COD))

(2019/C 62/27)

Poročevalec:	Krzysztof BALON
Soporočevalka:	Cinzia DEL RIO

Zaprosilo	Evropski parlament, 11. 6. 2018 Svet Evropske unije, 19. 6. 2018
Pravna podlaga	členi 46(d), 149, 153(2)(a), 164, 168(5), 175(3) in 349 PDEU

Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	26. 9. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	17. 10. 2018
Plenarno zasedanje št.	538
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	183/2/2

1. Sklepi in priporočila

1.1

EESO pozdravlja predlog Komisije o Evropskem socialnem skladu plus (ESS+), ki naj bi združil nekatere sklade EU in poenostavil nekatere postopke, s tem pa povečal usklajenost in sinergije med instrumenti EU. EESO izpostavlja nekatere kritične vidike predloga, obenem pa poziva, da je treba o njem sprejeti hitro, odgovorno in uravnoteženo odločitev pred volitvami v Evropski parlament prihodnje leto.

1.2

Evropa potrebuje trdno mešanico gospodarskih, naložbenih in socialnih politik, da bo še naprej konkurenčna v svetovnem gospodarstvu in bo lahko zagotavljala kakovostno zaposlovanje, kakovostno izobraževanje in usposabljanje, ki sta na splošno razpoložljiva in dostopna, enak dostop do zdravstvenih storitev, socialno vključevanje in aktivno udeležbo v družbi. EU potrebuje proračun, s katerim se bo lahko odzvala na velike izzive, kot so brezposelnost mladih, neskladje v znanju in spretnostih, dolgotrajna brezposelnost, hitro spreminjajoč se trg dela in posledice novih oblik dela za ljudi. To so izzivi, ki povzročajo novo socialno izključenost marginaliziranih skupin, v povezavi z vztrajno visokimi stopnjami revščine v nekaterih državah. Poleg tega popolnoma novi izzivi, ki jih prinaša digitalizacija, zahtevajo inovativne pristope k financiranju EU (1).

1.3

EESO je zelo kritičen do predloga, ker določa zmanjšanje sredstev za kohezijsko politiko EU: konkretno je predvideno 6-odstotno realno znižanje sredstev za ESS+. Poleg tega se ne strinja z odpravo minimalnega deleža sredstev kohezijske politike za financiranje ESS+, ki trenutno znaša 23,1 %. EESO se zaveda, da je ESS+ glavni instrument financiranja za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, zato poziva, naj se mu dodeli 30 % vseh sredstev za politike ekonomske, teritorialne in socialne kohezije, v njegovem okviru pa naj se 30 % sredstev nameni za ukrepe socialnega vključevanja.

1.4

Združevanje različnih skladov in programov v novem ESS+ je treba izvesti previdno ter pri tem upoštevati potencialno izboljšanje njihove uspešnosti in učinkovitosti v primerjavi z ločenimi okviri. EESO poziva Komisijo, naj dodatno poenostavi pravila ESS+ za organe upravljanja in upravičence, obenem pa zagotovi, da se projekti skladajo z vrednotami EU. Omogočitveni pogoji glede aktivnega vključevanja, v skladu s katerimi morajo države članice imeti nacionalne strategije za boj proti revščini in socialni izključenosti, da bi bile upravičene do financiranja iz ESS+, morajo v naslednjem obdobju financiranja z večletnim finančnim okvirom še naprej veljati za vse države članice.

1.5

ESS+ je treba uporabljati v skladu z Listino o temeljnih pravicah, Konvencijo ZN o otrokovih pravicah in Konvencijo ZN o pravicah invalidov. Skladnost s pravili Evropskega kodeksa dobre prakse za partnerstvo mora veljati za omogočitveni pogoj, partnerske sporazume in operativne programe pa je treba pregledati in zanje uvesti sankcije, če ne upoštevajo vseh obveznosti, ki izhajajo iz kodeksa.

1.6

Evropska unija bi morala v celoti izkoristiti izkušnje in zmogljivosti socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe, ki delujejo na lokalni, nacionalni in evropski ravni, in sicer tako, da bi jih skupaj z uporabniki storitev in ob upoštevanju njihovih različnih vlog vključila v načrtovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje financiranja EU. Socialni partnerji in druge organizacije civilne družbe so ključni akterji evropskega demokratičnega projekta. V zvezi z ESS+ to pomeni, da bi jim morali javni organi olajšati dostop do razpoložljivih sredstev. EESO podpira spremembo sestave odbora ESS+, kot je določena v členu 40(2) uredbe, in sicer v skladu s členom 6(1)(c) uredbe o skupnih določbah ter ob spoštovanju načel iz Evropskega kodeksa dobre prakse za partnerstvo.

1.7

Zadosten delež razpoložljivih sredstev bi bilo treba nameniti za projekte, ki jih vodijo male lokalne organizacije, pa tudi za ponovno dodeljevanje nepovratnih sredstev, da bi podprli dejavnosti organizacij, ki so aktivne na lokalni ravni. Sredstva v naravi bi bilo treba obravnavati enako kot finančna sredstva.

1.8

Nadnacionalnost (ali čezmejne dejavnosti) bi morala biti praviloma vključena v operativne programe vseh držav članic. To je nujno za spodbujanje občutka evropske identitete med državljani različnih držav članic.

1.9

EESO meni, da je pomembno zagotoviti visoko raven financiranja področij, ki so ključna za prihodnost Evrope in njenih prebivalcev. To so kakovostno zaposlovanje mladih, pobude za enakost spolov, vključevanje in zaposlovanje ranljivih skupin, vseživljenjsko učenje in dodatno izpopolnjevanje na digitaliziranem trgu dela, ki se hitro spreminja, ter krepitev javnih storitev splošnega pomena in zmogljivosti javne uprave, socialnih partnerjev (s pristopom, usmerjenim v krepitev socialnega dialoga in izvajanje skupnih dejavnosti) in drugih organizacij civilne družbe, vključno z njihovim sodelovanjem pri vodenju ESS+, da bi zagotovili boljše upravljanje.

1.10

EESO ob upoštevanju vse večjega pomena socialnega gospodarstva v socialni razsežnosti EU meni tudi, da bi morala podpora za tovrstne dejavnosti postati ločen, specifičen cilj ESS+.

1.11

EESO pozdravlja predlog Komisije, da opredeli nove kazalnike za dodeljevanje sredstev, vendar trenutni sistem še vedno temelji predvsem na bruto domačem proizvodu (BDP). Poleg tega meni, da je treba izboljšati povezavo med ESS+ in priporočili za posamezne države v okviru evropskega semestra, EESO je zaskrbljen, da se bo morebiti uporabljala stroga pogojenost. Zato poudarja, da bi se morali o tej povezavi nacionalni in evropski organi pogajati ob polnem in dejavnem sodelovanju socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe.

1.12

Socialne partnerje in druge organizacije civilne družbe je treba v odborih za spremljanje obravnavati kot enakopravne akterje, ki imajo glasovalne pravice in možnost izvajanja posebnih usmerjevalnih nalog. Spremljanje ne bi smelo biti omejeno na uporabo sklopa kvantitativnih kazalnikov, temveč bi bilo treba ocenjevati tudi napredek, dosežen z ukrepi za socialno vključevanje.

1.13

EESO poudarja, da mora ESS+ ostati na področju uporabe politik ekonomske, teritorialne in socialne kohezije.

1.14

EESO se ne strinja s predlogom za znižanje evropske stopnje sofinanciranja ESS+, v nobenem primeru pa tako znižanje ne bi smelo biti v breme nosilcev projektov.

2. Uvod: predlogi Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in trenutne socialne razmere v EU

2.1

Evropska komisija je 2. maja 2018 objavila sporočilo o predlogih za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027. Sledila je objava uredb o tem okviru (29.–31. maja 2018) in o Evropskem socialnem skladu plus (1. junija 2018).

2.2

Kot je zahteval Evropski parlament, bi se moral proračun EU zvišati na 1,3 % bruto domačega proizvoda (BDP) (predlog pomeni 1,08-odstotno zvišanje), sistem virov lastnih sredstev pa bi bilo treba reformirati, da bi stabilizirali financiranje novih ukrepov in rešili nove notranje izzive. Le večji proračun lahko Evropski uniji tudi po izstopu Združenega kraljestva omogoči, da bo izpolnila zavezo o izvajanju ciljev trajnostnega razvoja ZN in evropskega stebra socialnih pravic, ki določa cilje in načela nove socialne politike in politike dela na evropski ravni, ter spodbujala kakovostna delovna mesta, enake možnosti ter kakovostno izobraževanje in usposabljanje, ki morata biti na splošno razpoložljiva in dostopna za vse, da bi se lahko odzivala na hitre spremembe na trgu dela ter zagotavljala pravične delovne pogoje skupaj s širšim socialnim vključevanjem in socialno zaščito, ki bosta omogočila dejavno udeležbo celotne družbe.

2.3

Evropa mora ohraniti konkurenčnost v svetovnem gospodarstvu ter zagotavljati visoke standarde zaposlovanja in socialne standarde. EESO poziva, naj se o predlogih večletnega finančnega okvira in ESS+ sprejme hitra, odgovorna in uravnotežena odločitev še pred volitvami v Evropski parlament.

2.4

Unija se zdaj sooča z novimi izzivi, saj mora najti izhod iz dolgotrajne gospodarske in socialne krize, obravnavati pa mora tudi učinek hitro spreminjajočega se trga dela in z njim povezanih novih oblik dela, nezadostne ravni spretnosti, nizko mobilnost delovne sile, nezadostne rezultate aktivne politike trga dela in sistemov izobraževanja in usposabljanja ter novo socialno izključenost marginaliziranih skupin, kot so Romi in migranti.

2.5

Stopnja brezposelnosti mladih je v EU še vedno visoka. Poleg tega se zlasti za mlade vse pogosteje uporabljajo nestandardne pogodbe o zaposlitvi, visoke pa ostajajo tudi stopnje mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (angl. NEET). EESO je že v več mnenjih opozoril na neskladje med ponudbo znanja in spretnosti ter potrebami delodajalcev. Prav zato sta danes glavna izziva povečanje kakovostnega zaposlovanja in prednostna obravnava zaposlovanja mladih. V nekaterih državah članicah pa tudi brezposelnost drugih skupin, kot so ženske, starejši in migranti, postaja kritična in zahteva specifične rešitve.

2.6

Uvedba novih tehnologij, digitalizacije in umetne inteligence močno vpliva na delovna mesta, zato bodo za izkoriščanje možnosti za zaposlitev ter spodbujanje konkurenčnosti podjetij potrebni kakovostno osnovno izobraževanje, dejansko usposabljanje v skladu z visokimi standardi, vseživljenjsko učenje, izpopolnjevanje in prekvalifikacija ter izpolnjevanje spreminjajočih se potreb evropskih gospodarstev s ciljno usmerjenimi spretnostmi in kompetencami (2), za vključujočo in trajnostno rast na podlagi inovacij pa jih bo morala spremljati prava kombinacija gospodarskih, naložbenih in socialnih politik.

2.7

Drug kritični vidik je stopnja revščine med državljani, saj 118 milijonov državljanov EU (oziroma 23,7 % prebivalstva Unije) še vedno živi v revščini in socialni izključenosti ali pa so izpostavljeni temu tveganju (3). Poleg tega imajo nekatere države še naprej visoko stopnjo revščine zaposlenih, pri čemer se je močno zvišala tudi podzaposlenost (4).

3. Ključni vidiki predloga uredbe o Evropskem socialnem skladu plus

3.1

Da bi povečali usklajenost in sinergije med dopolnjujočimi se instrumenti EU, povečali prožnost, omogočili večjo odzivnost skladov na izzive ter poenostavili njihovo načrtovanje in upravljanje, so v Evropskem socialnem skladu plus (ESS+) združeni naslednji skladi in programi večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020:

—	Evropski socialni sklad (ESS) in pobuda za zaposlovanje mladih,

—	Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD),

—	Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) ter

—	program za ukrepe Unije na področju zdravja (zdravstveni program).

3.2

Skupni proračun za ESS+ znaša približno 101 milijardo EUR (v tekočih cenah) za obdobje 2021–2027, od česar bo 100 milijard EUR dodeljenih za sklop ESS+ pod deljenim upravljanjem (nekdanji ESS in nekdanji Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim). Finančna sredstva za sklopa ESS+ v okviru neposrednega upravljanja znašajo 1 174 milijonov EUR v tekočih cenah, od česar bo 761 milijonov EUR namenjenih za zaposlovanje in socialne inovacije, 413 milijonov EUR pa za zdravje. ESS+ vključuje tudi pobudo za zaposlovanje mladih, pri čemer je 10 % finančnih dodelitev namenjenih mladim, starim 15 do 29 let. Najmanj 25 % odstotkov nacionalnih sredstev za ESS+ bo namenjenih spodbujanju socialnega vključevanja in boju proti revščini. Poleg tega bodo morale države članice vsaj 2 % svojih sredstev, predvidenih za ESS+, nameniti za ukrepe, namenjene najbolj prikrajšanim.

3.3

V uredbo o skupnih določbah je vključenih več določb za poenostavitev izvajanja ESS+, zmanjšanje upravnega bremena za upravičence in preusmeritev osredotočenosti v doseganje rezultatov. Uredba o ESS+ določa tudi ukrepe za odpravljanje materialne prikrajšanosti kot odziv na zahtevo zainteresiranih strani po ohranitvi manj strogih zahtev za to obliko pomoči ter poenostavitvi zahtev glede zbiranja podatkov, spremljanja in poročanja.

4. Splošne ugotovitve o predlogu uredbe

4.1

EESO pozdravlja predlog Komisije za ESS+, zlasti zaradi:

—	usklajenosti z evropskim stebrom socialnih pravic,

—	smernic za kakovostne rezultate z izboljšanimi kazalniki,

—	priznavanja potrebe po poenostavitvi in večji prožnosti,

—	poudarka na treh področjih politike, in sicer zaposlovanju, izobraževanju in socialnem vključevanju,

—	uvedbe prednostne naloge „inovativni ukrepi“ za podporo socialnim inovacijam in socialnemu eksperimentiranju, ki krepijo pristope od spodaj navzgor, temelječe na partnerstvu,

—	usklajenosti in združljivosti z drugimi programi financiranja, kot sta Erasmus (5) in Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) v razdelku večletnega finančnega okvira o vlaganju v ljudi,

—	dejstva, da ESS+ združuje posamezne sklade in programe, da bi na ta način izboljšali boj proti revščini, socialni izključenosti, brezposelnosti in podzaposlenosti v Evropski uniji.

4.2

EESO kritizira dejstvo, da predlagana skupna vrednost naslednjega večletnega finančnega okvira znaša približno 1,1 bilijona EUR, kar je realno manj od vrednosti sedanjega okvira. Poleg tega ima tudi zelo kritično mnenje o predlaganem zmanjšanju sredstev za kohezijsko politiko EU, ki v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 znaša približno 7 %. Konkretno je v predlogu za kohezijsko politiko za ESS + predvidenih 27 % vseh dodelitev, kar realno pomeni 6-odstotno znižanje. Poleg tega se ne strinja z odpravo minimalnega deleža sredstev kohezijske politike za financiranje ESS+, ki trenutno znaša 23,1 %. Zaveda se, da je ESS+ glavni instrument financiranja za uresničevanje evropskega stebra socialnih pravic, zato poziva, naj se mu dodeli 30 % sredstev za politike ekonomske, teritorialne in socialne kohezije, ter priporoča, naj se 30 % njegovih sredstev nameni za ukrepe socialnega vključevanja. EESO se ne strinja s predlogom za znižanje evropske stopnje sofinanciranja ESS+, v nobenem primeru pa tako znižanje ne bi smelo biti v breme nosilcev projektov.

4.3

V zvezi s tem EESO odločno ponavlja, da je treba financiranje na ravni EU in nacionalni ravni nameniti za:

—	obravnavo težav s kakovostjo življenja ter usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja,

—	vlaganje v vključujoče in visokokakovostno izobraževanje in usposabljanje, ki morata biti dosegljiva in dostopna za vse ter usmerjena v sedanje in prihodnje potrebe na trgu dela,

—

boj proti brezposelnosti – zlasti dolgoročni brezposelnosti in brezposelnosti mladih –, odpravljanje neskladja v znanju in spretnostih in podzaposlenosti, pa tudi za vključitev delavcev v novih (netipičnih) in v nekaterih primerih nezakonitih oblikah dela v usposabljanje in zagotovitev, da bodo pravični delovni pogoji veljali tudi zanje,

—	reševanje demografskih izzivov ter zagotavljanje ustrezne in trajnostne socialne zaščite skozi vse življenje za vse ljudi,

—	spodbujanje vključevanja invalidov in dostopa zanje,

—	razvoj, preskušanje, oceno in nadgradnjo inovativnih rešitev in za krepitev pristopov od spodaj navzgor ter socialnega eksperimentiranja, ki temeljijo na pristopih, ki vključujejo javne organe, zasebni sektor, socialne partnerje in druge organizacije civilne družbe,

—	spodbujanje enakih možnosti in boj proti vsem oblikam diskriminacije,

—	izboljšanje zaposljivosti in socialno-ekonomskega vključevanja marginaliziranih skupin, tudi brezdomcev,

—	podporo za integracijo migrantov,

—	zagotavljanje posameznikom prilagojene podpore družine ali skupnosti in s tem izboljšanje dostopa do cenovno ugodnih, trajnostnih in visokokakovostnih socialnih storitev, kakor tudi storitev na področju zdravja in stanovanj,

—	spodbujanje skupnih dejavnosti socialnih partnerjev,

—	podporo za krepitev zmogljivosti za uprave/institucije, socialne partnerje in organizacije civilne družbe.

4.4

Strukturni skladi EU so gonilna sila Evrope, ki je bolj konkurenčna, povezana, odporna in socialno usmerjena, zato imajo države članice posebno odgovornost, da sredstva iz ESS+ vlagajo v socialne storitve, ki jih zagotavljajo javni organi, subjekti socialnega gospodarstva in druge nepridobitne organizacije.

4.5

Združevanje različnih skladov in programov v novem „krovnem“ ESS+ je treba izvesti previdno ter pri tem upoštevati potencialno povečanje njihove uspešnosti in učinkovitosti v primerjavi z ločenimi okviri (6).

4.6

Komisija predlaga združitev pobude za zaposlovanje mladih z ESS+, da bi zagotovili usklajenost in učinkovitost ukrepov, osredotočenih na mlade. Namen predloga je okrepiti politike zaposlovanja v državah članicah. Postopke za dostop do financiranja iz pobude za zaposlovanje mladih bi bilo treba poenostaviti in zagotoviti jasno dodeljevanje sredstev. Če to ni mogoče, bi bilo morda koristnejše, da pobuda ostane finančno ločena. Poleg tega je treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi zagotovili uspešnost in smiselnost izračunov, ki od držav članic zahtevajo, da za pobudo porabijo najmanj 10 % proračuna ESS+. Izogniti se je treba tveganju, da bi bila pobuda za zaposlovanje mladih marginalizirana in da bi se dodeljeni proračun v obdobju 2021–2027 zmanjšal (7).

4.7

Prav tako je pomembno priznati, da so socialni partnerji in – enakopravno z njimi – druge organizacije civilne družbe ključni akterji evropskega demokratičnega projekta. Zato jim morajo javne oblasti olajšati dostop do razpoložljivih virov.

4.8

Evropska unija bi morala v celoti izkoristiti izkušnje in zmogljivosti socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe, ki delujejo na lokalni, nacionalni in evropski ravni, in sicer tako, da bi jih skupaj z uporabniki storitev in ob upoštevanju njihovih različnih vlog vključila v načrtovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje financiranja EU (8). V ta namen se bo treba jasno sklicevati na Evropski kodeks dobre prakse za partnerstvo, usklajenost z njim pa mora veljati za omogočitveni pogoj. Socialni partnerji in druge organizacije civilne družbe bi morali, potem ko so prejeli ustrezno podporo, razviti primerne instrumente ocenjevanja in po možnosti izkoristiti strokovno znanje neposrednih upravičencev (9). To je mogoče le, če se upravna bremena zmanjšajo, pravila o financiranju za podporo socialnim partnerjem in drugim organizacijam civilne družbe pa poenostavijo.

4.9

Zadosten del razpoložljivih sredstev bi bilo treba nameniti za projekte, ki jih vodijo male lokalne organizacije, pa tudi za ponovno dodeljevanje nepovratnih sredstev. S tem bi podprli organizacije in skupine za samopomoč, ki delujejo na lokalni ravni, hkrati pa preprečili ali ublažili odvračalni učinek pretirane birokracije v zvezi s sofinanciranjem, s katero se soočajo organizacije civilne družbe. Sredstva v naravi bi bilo treba obravnavati enako kot finančna sredstva.

4.10

Opozoriti je treba, da finančni instrumenti, kot so posojila, jamstva ali lastniški kapital, v večini primerov niso ustrezni za financiranje socialnih projektov, zato bi bilo treba kot glavni izvedbeni mehanizem izbrati nepovratna sredstva, razen če so druga finančna orodja učinkovitejša.

4.11

EESO prosi Komisijo, naj dodatno poenostavi pravila ESS+ za organe upravljanja in upravičence, vendar bi morali Komisija in organi upravljanja sprejeti posebne ukrepe, da organizacije civilne družbe, ki delajo za ljudi, izpostavljene revščini in socialni izključenosti, ali z njimi, v primeru poenostavitve ne bi bile izpostavljene finančnim tveganjem. Takšna tveganja so zlasti povezana z obsežnimi zahtevami glede zbiranja osebnih podatkov.

4.12

Nobena poenostavitev pravil o skladih ne sme pripeljati do odprave mehanizmov (npr. omogočitvenih pogojev), ki zagotavljajo, da so projekti, ki jih financira EU, v skladu z njenimi vrednotami, zlasti z obveznostjo spoštovanja človekovih pravic. Omogočitveni pogoji glede aktivnega vključevanja, v skladu s katerimi morajo države članice imeti nacionalne strategije za boj proti revščini in socialni izključenosti, da bi bile upravičene do financiranja iz ESS+, morajo v naslednjem obdobju financiranja z večletnim finančnim okvirom še naprej veljati za vse države članice.

4.13

Glede na to, da je ESS+ evropski sklad, bi morala biti nadnacionalnost (ali čezmejne dejavnosti) praviloma del operativnih programov v vseh državah članicah. To je nujno za spodbujanje občutka evropske identitete med državljani različnih držav članic in za povečanje prepoznavnosti finančne podpore, ki jo EU nudi svojim državljanom. Za lažje izvajanje čezmejnih projektov je treba nadaljevati dobro prakso in uspešne zasnove iz sedanjega obdobja financiranja (2014–2020) ter jih izmenjavati med državami članicami.

5. Posebne ugotovitve in pozivi v zvezi s predlogom uredbe

5.1

EESO meni, da je pomembno opredeliti specifične cilje (10) ESS+ z visoko ravnjo financiranja področij, ki so ključna za prihodnost Evrope in njenih prebivalcev, kot so:

—	kakovostno zaposlovanje mladih,

—	pobude za enakost spolov,

—	vključevanje in zaposlovanje ranljivih skupin, kot so invalidi in migranti,

—	dostop do vseživljenjskega učenja na digitaliziranem trgu dela, ki se hitro spreminja,

—	krepitev javnih storitev splošnega pomena, saj prispevajo k boljši kakovosti življenja in boljšemu usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja,

—	krepitev zmogljivosti javne uprave, socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe, da bi zagotovili boljše upravljanje, vključno z vodenjem sklada.

5.2

EESO ob upoštevanju vse večjega pomena socialnega gospodarstva v socialni razsežnosti EU meni tudi, da bi morala podpora tovrstnim dejavnostim postati ločen cilj ESS+ (11). Predvideni ukrepi bi se morali osredotočati na celotno socialno gospodarstvo v vsej njegovi raznolikosti v vseh državah članicah. Komisijo poziva, naj sodeluje z državami članicami pri spodbujanju ugodnega ekosistema za socialno gospodarstvo.

5.3

EESO pozdravlja predlog Komisije, da opredeli nove kazalnike za dodeljevanje sredstev za vprašanja, kot so brezposelnost mladih, nizka stopnja izobraženosti, podnebne spremembe in sprejemanje/vključevanje migrantov, da bi ti kazalniki bolje odražali socialne in ekonomske razmere v evropskih regijah in teritorijih ter da bi bili usklajeni s pregledom socialnih kazalnikov evropskega stebra socialnih pravic. Kljub temu trenutni sistem še vedno temelji predvsem na BDP (12).

5.4

Po mnenju EESO je povezava med ESS+ in priporočili za posamezne države v okviru evropskega semestra izredno pomembna, EESO je hkrati zaskrbljen, da se bo morebiti uporabljala stroga pogojenost. Zato poudarja, da bi se morali o tej povezavi pogajati nacionalni in evropski organi ob polnem in dejavnem sodelovanju socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe (13), saj je pomembno zagotoviti tako srednjeročno kot tudi dolgoročno strategijo.

5.5

EESO poudarja, da je pomembno, da se ESS+ ohrani v okviru politik ekonomske, teritorialne in socialne kohezije, saj se rast, cilji na področju zaposlovanja in socialno vključevanje močno dopolnjujejo. Dodana vrednost ESS+ v primerjavi z ukrepi držav članic izhaja iz teritorialnih potreb in povezovanja z drugimi strukturnimi skladi za izvajanje usklajenih in celovitih pobud na lokalni ravni. V tem okviru je regionalna/lokalna razsežnost ključna za načrtovanje in izvajanje prilagojenih ukrepov.

5.6

EESO pozdravlja obveznost držav članic, da zagotovijo ustrezno sodelovanje socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe pri izvajanju politik, ki jih podpira ESS+, in da dodelijo primeren znesek sredstev ESS+ za krepitev zmogljivosti in skupne ukrepe. To bi moralo vključevati tudi pristop, namenjen krepitvi zmogljivosti socialnih partnerjev v skladu s štiristransko izjavo iz leta 2016 o novem začetku socialnega dialoga, pri čemer je treba zagotoviti, da organi upravljanja sredstva dodeljujejo v skladu s potrebami in v obliki usposabljanja, ukrepov za mrežno povezovanje ter krepitve socialnega dialoga, pa tudi za dejavnosti, ki jih skupaj izvajajo socialni partnerji (14).

5.7

Da bi spodbudili ustrezno sodelovanje drugih organizacij civilne družbe pri ukrepih, ki jih podpira ESS+, zlasti na področjih socialnega vključevanja, enakosti spolov in enakih možnosti, morajo organi upravljanja zagotoviti, da je za krepitev zmogljivosti teh organizacij dodeljenih dovolj sredstev ESS+.

5.8

Države članice bi morale dosledno uporabljati člen 17 Evropskega kodeksa dobre prakse za partnerstvo. Partnerski sporazumi in operativni programi so rezultat pogajanj med Komisijo in nacionalnimi organi, zato bi lahko Komisija zaostrila zahteve za odobritev teh sporazumov in zahtevala, da se popravijo, če v njih obveznosti, ki izhajajo iz načela partnerstva, niso v celoti upoštevane (15). Poleg tega bi bilo treba Evropski kodeks dobre prakse za partnerstva revidirati za novo obdobje 2021–2027 ter jasno opredeliti vlogo socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe. EESO podpira spremembo sestave odbora ESS+, kot je določena v členu 40(2) uredbe, in sicer v skladu s členom 6(1)(c) uredbe o skupnih določbah ter ob spoštovanju načel iz Evropskega kodeksa dobre prakse za partnerstvo. Člen 40(2) bi zato moral določati, da vsaka država članica v odbor ESS+ imenuje enega vladnega predstavnika, enega predstavnika združenj delavcev, enega predstavnika združenj delodajalcev in enega predstavnika civilne družbe.

5.9

Komisija bi morala pojasniti minimalne zahteve, ki jih bodo morali izpolnjevati organi držav članic v okviru partnerstev, vključno s sankcijami, če zahteve niso ustrezno izpolnjene. Če država članica ne spoštuje Evropskega kodeksa dobre prakse za partnerstvo, bi jo bilo treba kaznovati z različnimi ukrepi, v resnih primerih neskladnosti nazadnje tudi z ustavitvijo plačil, kot je predvideno v smernicah za evropske strukturne in investicijske sklade (16).

5.10

Odbori za spremljanje bi morali delovati bolj pregledno in konstruktivno ter izvajati tudi posebne usmerjevalne naloge. Socialne partnerje in organizacije civilne družbe je treba v odborih za spremljanje obravnavati kot enakopravne akterje, torej kot stalne člane, ki imajo glasovalne pravice. Pri spremljanju bi bilo treba tudi zagotavljati, da se skladi uporabljajo v skladu z Listino o temeljnih pravicah in mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic, vključno s Konvencijo ZN o otrokovih pravicah in Konvencijo ZN o pravicah invalidov, ki so ju ratificirale EU in njenih 27 držav članic. Spremljanje ne bi smelo biti omejeno le na sklop kvantitativnih kazalnikov, temveč bi bilo treba ocenjevati tudi napredek na področju socialnega vključevanja (17).

V Bruslju, 17. oktobra 2018

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

(1) Glej na primer mnenje EESO o večletnem finančnem okviru po letu 2020 (UL C 440, 6.12.2018, str. 106).

(2) UL C 237, 6.7.2018, str. 8.

(3) Evropska komisija: Skupno poročilo o zaposlovanju 2017.

(4) Podatki Eurostata in statistični podatki Evropske unije o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC). Na tem mestu in v zvezi z nekaterimi drugimi točkami so v poročilu ponovno poudarjena stališča iz informativnega poročila EESO Follow-up to SOC/537 (Nadaljnje dejavnosti, povezane z mnenjem SOC/537), ki je bilo posredovano Evropski komisiji, potem ko ga je EESO soglasno sprejel na 534. plenarnem zasedanju 18. in 19. aprila 2018. V tem informativnem poročilu je pogosto citirano mnenje (UL C 173, 31.5.2017, str. 15).

(5) EESO v svojem mnenju o programu Erasmus (glej stran 194 tega Uradnega lista) priporoča, da se ohrani naslov „Erasmus+“.

(6) Glej študijo o spremljanju, končno poročilo, CONTRACT NO VC/2017/0131, Implementing Framework Contract No VC/2013/0017, str. 50.

(7) Glej analizo Evropskega mladinskega foruma na naslovu https://www.youthforum.org/sites/default/files/2018-07/_ESF%2B%20data%20analysis_website.pdf.

(8) UL C 173, 31.5.2017, str. 15.

(9) Prav tam in Follow-up to SOC/537 (Nadaljnje dejavnosti, povezane z mnenjem SOC/537).

(10) Glej člena 3 in 4 predloga uredbe.

(11) Glej člen 4 predloga uredbe.

(12) Glej člen 4 predloga uredbe.

(13) Glej člen 7 predloga uredbe.

(14) Glej člen 8 predloga uredbe.

(15) Glej člen 4 predloga uredbe.

(16) Glej člen 34 predloga uredbe.

(17) Glej člena 38 in 39 predloga uredbe.