15.2.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 62/155

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru – Krepitev zaščite žvižgačev na ravni EU

(COM(2018) 214 final)

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije

(COM(2018) 218 final)

(2019/C 62/26)

Poročevalka:

Franca SALIS-MADINIER

Zaprosilo

Evropski parlament, 28. 5. 2018

Svet Evropske unije, 29. 5. 2018

Evropska komisija, 18. 6. 2018

Pravna podlaga

člen 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije

 

 

Pristojnost

strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

26. 9. 2018

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

18. 10. 2018

Plenarno zasedanje št.

538

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

158/77/15

1.   Sklepi in priporočila

1.1

 EESO meni, da je zaščita žvižgačev poleg svojega osnovnega namena pomembno sredstvo, ki je podjetjem v pomoč pri boljši obravnavi nezakonitega in neetičnega ravnanja.

1.2

 EESO ceni dejstvo, da nekatera podjetja uvajajo postopke za zaščito žvižgačev in da je 10 od 28 držav članic že vzpostavilo celosten okvir zanjo.

1.3

 EESO meni, da bi bilo treba področje uporabe direktive ovrednotiti na podlagi ocene njenega izvajanja in bi moralo biti dovolj široko, da se zaščiti splošni interes.

1.4

 Komisijo spodbuja, naj ponovno pregleda pravno podlago direktive, da bi se vanjo vključile tudi pravice delavcev v skladu s členom 153 Pogodbe o delovanju EU (PDEU).

1.5

 Nekdanji zaposleni, sindikalni zastopniki in pravne osebe lahko v skladu s členom 3 poročajo o nepravilnostih in so upravičeni do enake zaščite; zato jih je treba v členu 2 jasno navesti.

1.6

 EESO zaradi pravičnosti in pravne varnosti predlaga (člen 13) postopek za prijavo na dveh ravneh, ki bi žvižgačem omogočil, da se po lastni izbiri najprej odločijo za notranjo prijavo ali prijavo pristojnim organom, nato pa po potrebi še prek civilne družbe/medijev.

1.7

 EESO priporoča, naj se žvižgačem omogoči, da se v vseh fazah prijave obrnejo na sindikalne zastopnike, in naj bodo ti usposobljeni, da jih zastopajo, jim svetujejo in ponudijo podporo.

1.8

 Direktiva bi morala v skladu s priporočilom Sveta Evrope iz leta 2014 in poročilom Evropskega parlamenta iz leta 2017 bolj jasno spodbujati pogajanja o kanalih za notranjo prijavo s sindikalnimi zastopniki v okviru socialnega dialoga.

1.9

 EESO predlaga, naj bo žvižgač, ki poda anonimno prijavo, ob razkritju identitete upravičen do zaščite v skladu z direktivo.

1.10

 EESO priporoča spremembo člena 15(5) v zvezi s prima facie dokaznim bremenom. Dovolj je, da žvižgač „predloži dokaze, da je podal prijavo“.

1.11

 EESO v zvezi s členom 15(6) predlaga, naj odškodnina ne bo odvisna od nacionalnega prava (ki se od države do države razlikuje), temveč naj se v direktivi po zgledu zakonodaje Združenega kraljestva predvidi povračilo celotne škode, brez zgornje meje.

1.12

 EESO predlaga črtanje odvečnega člena 17(2) (kazni za obrekovanje ali neresnično obtožbo so predvidene v nacionalnem pravu).

1.13

 Komisijo poziva, naj v člen 19 doda izrecno klavzulo o prepovedi poslabšanja položaja, tako da se z izvajanjem direktive nikakor ne bi zmanjšale morebitne ugodnejše pravice, ki so jih žvižgači pred njeno uvedbo imeli v državah članicah in na področjih, ki jih ureja.

1.14

 EESO priporoča, naj postane objava rednih poročil javnih organov in držav članic obvezna.

1.15

 Komisijo spodbuja, naj v Direktivi predvidi kampanje za ozaveščanje na evropski in nacionalni ravni, vključno s kampanjami, namenjenimi mladim, da bi se spremenilo družbeno dojemanje žvižgačev.

2.   Ozadje mnenja

2.1

 Do protizakonitih dejavnosti in zlorabe prava lahko pride v vsaki zasebni ali javni organizaciji. Pojavijo se lahko v zelo različnih oblikah, kot so korupcija ali goljufije, strokovne napake, izogibanje davkom ali malomarnost. Če se ne obravnavajo, lahko povzročijo resno škodo za javni interes in dobro počutje državljanov v eni ali več državah članicah EU.

2.2

 Možnost predvidevanj, odprave ali prenehanja tveganja (smrt ali poškodba, pregon, finančne izgube, tveganje izgube ugleda) je koristna za podjetja, državljane in delavce. Žvižgaštvo, ki ga želi Komisija zaščititi s to direktivo, je prijava v javnem interesu, ki je koristna za družbo kot celoto.

2.3

 Osebe, ki delajo za organizacijo ali so z njo povezane pri opravljanju svoje poklicne dejavnosti, so pogosto prve obveščene o nepravilnem ravnanju. Osebe, ki podajo prijavo (zainteresirani organizaciji ali zunanjemu organu) ali razkrijejo taka ravnanja (žvižgači), imajo lahko torej pomembno vlogo pri njihovem odpravljanju. Vendar številni tega ne naredijo. Glede na mednarodne študije so glavni razlogi za molk strah pred povračilnimi ukrepi, bojazen, da bo prijava zaman, ter pomanjkanje informacij, na koga se je treba obrniti. 85 % sodelujočih v javnem posvetovanju, ki ga je Komisija izvedla leta 2017, je menilo, da delavci zelo redko ali redko prijavijo grožnjo ali škodo za javni interes zaradi strahu pred pravnimi in finančnimi posledicami ter zaradi negativnega dojemanja žvižgačev. V nekaterih državah se žvižgači še vedno enačijo z izdajalci ali ovaduhi. V nasprotju z ovajanjem, ki je dejanje, storjeno iz strahopetnosti, je prijava pogumno dejanje.

2.4

 Iz teh razlogov je pomembno zagotoviti učinkovito zaščito žvižgačev. Instrumenti že obstajajo na mednarodni ravni in v različnih državah članicah. Svet Evrope, Evropski parlament, Svet EU ter organizacije civilne družbe in sindikati so že zahtevali vzpostavitev zakonodaje na ravni EU o zaščiti žvižgačev, ki delujejo v javnem interesu. Nekatera evropska podjetja so uvedla postopke za zaščito žvižgačev. Predlog Komisije temelji na ugotovitvi, da ta v Evropski uniji trenutno ni ustrezna, da je razdrobljena po državah članicah in neenakomerno porazdeljena po področjih politike.

2.5

 Komisija torej predlaga direktivo o uvedbi zaščite žvižgačev na ciljnih področjih, ki jo dopolnjuje sporočilo o določitvi okvira politike na ravni EU, vključno z ukrepi za podporo nacionalnim organom.

2.6

 Namen tega predloga je vzpostaviti skupne minimalne standarde, ki zagotavljajo zaščito pred povračilnimi ukrepi za žvižgače, ki prijavijo kršitve prava EU v zvezi z (i) javnim naročanjem, (ii) finančnimi storitvami, (iii) pranjem denarja in financiranjem terorizma, (iv) varnostjo izdelkov, (v) varnostjo v prometu, (vi) varstvom okolja, (vii) jedrsko varnostjo, (viii) varnostjo hrane in krme, (ix) zdravjem in dobrobitjo živali, (x) javnim zdravjem, (xi) varstvom potrošnikov; (xii) varstvom zasebnosti in osebnih podatkov ter varnostjo omrežij in informacijskih sistemov.

2.7

 Uporablja se tudi za kršitve pravil EU o konkurenci, kršitve in zlorabo zakonodaje, ki se uporablja za obdavčitev dohodkov pravnih oseb, ter škodo finančnim interesom EU.

2.8

 Države članice bodo morale v skladu s predlogom zagotoviti, da podjetja z vsaj 50 zaposlenimi (ali z letnim prometom 10 milijonov EUR ali več) in javni subjekti vzpostavijo kanale in postopke za notranjo prijavo za prejemanje in nadaljnje spremljanje prijav. Zagotoviti bodo morale tudi, da imajo pristojni organi vzpostavljene kanale za zunanjo prijavo. Ti kanali morajo zagotavljati zaupnost identitete in informacij. Mala podjetja in mikropodjetja so izvzeta iz obveznosti vzpostavitve sistema za notranjo prijavo (razen na finančnem področju ali v občutljivih sektorjih).

2.9

 V predlogu so prepovedani neposredni ali posredni povračilni ukrepi zoper žvižgače, določeni pa so tudi ukrepi, ki jih bodo morale sprejeti države članice za zagotovitev njihove zaščite.

2.10

 Poleg tega določa učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, ki so potrebne za odvračanje od: i) oviranja prijav, povračilnih ukrepov, zlonamernih postopkov proti prijaviteljem in kršitev dolžnosti ohranjanja zaupnosti njihove identitete ter ii) zlonamernega in nepoštenega žvižgaštva.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

 Doslej je od 28 držav članic EU le 10 držav že vzpostavilo splošno zakonodajo za zaščito žvižgačev. Razdrobljenost in pomanjkljivosti te zaščite v Evropi škodijo javnemu interesu in lahko odvračajo od prijav. Žvižgači, ki prijavijo primere čezmejnih kaznivih dejanj ali kaznivih dejanj v multinacionalkah, niso upravičeni do enake zaščite, odvisno od nacionalne zakonodaje in sodne prakse, ki se uporabljata.

3.2

 EESO pozdravlja cilj spodbujanja odgovorne in prostovoljne prijave z namenom zaščite javnega interesa.

3.3

 Komisija je leta 2016 (1) opozorila, da izvrševanje prava Unije ostaja izziv, in se zavezala k „večj[i] osredotočenost[i] na izvrševanje, da bi se tako uresničili cilji splošnega interesa“. Cilj je proaktivna in nereaktivna zakonodaja, ki je „sistemski del izvajanja prava Unije“.

3.4

 EESO ugotavlja, da je predlog direktive usklajen s prejšnjimi evropskimi pobudami (Sveta Evrope, Parlamenta, Komisije), in sicer kar zadeva standarde in cilje, zlasti s priporočilom Sveta Evrope CM/Rec(2014)7 z dne 30. aprila 2014, in da je večinoma skladen z mednarodnimi standardi. Predlog poleg tega dopolnjuje veljavno sektorsko zakonodajo Unije (na področju finančnih storitev, prometa, okolja) in politike Unije (boj proti korupciji, trajnostno financiranje, pravičnejša obdavčitev).

3.5

 V skladu z načelom subsidiarnosti je bilo vsebinsko področje uporabe omejeno na kršitve prava Unije (protizakonite dejavnosti in zloraba prava) in posebna področja, na katerih:

1.

je treba izboljšati izvrševanje;

2.

je tako rekoč neobstoj prijav žvižgačev ključni dejavnik;

3.

lahko kršitve resno škodijo javnemu interesu.

3.6

 EESO meni, da bo treba pojasniti razmerje med pravom EU in nacionalnim pravom, ki je lahko vir sporov in težav pri uporabi načel iz direktive.

3.7

 EESO poudarja pozitivni vidik direktive, ki države spodbuja k vzpostavitvi celovitega in usklajenega (splošnega) nacionalnega prava na podlagi načel iz priporočila Sveta Evrope in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Hkrati bi bilo treba zagotoviti brezhibno delovanje obstoječih okvirov v državah članicah, v kolikor spoštujejo načela direktive.

3.8

 Pozitivna je tudi navedba, da lahko države članice uporabijo ugodnejše določbe, pri čemer EESO meni, da je nujno dodati klavzulo o prepovedi poslabšanja položaja, saj se s to direktivo ne smejo razveljaviti ugodnejše nacionalne določbe ali zmanjšati njihov obseg.

3.9

 EESO priporoča, da se direktiva oceni ob upoštevanju dokazov, ki bodo morda na razpolago v prihodnosti, in na podlagi ocene njenega izvajanja. Pozdravlja možnost prihodnje nadaljnje razširitve vsebinskega področja uporabe direktive v skladu s takšno oceno.

3.10

 EESO znova poudarja pomen izvajanja te direktive v državah članicah za boljše delovanje demokracije glede na sedanje in prihodnje izzive, za krepitev pravne države, javnih svoboščin in integritete, saj je svoboda povedati resnico (parezija) steber demokracije.

3.11

 EESO podpira vzpostavitev evropske agencije za opozarjanje ali evropskega varuha človekovih pravic, ki bi bil odgovoren za usklajevanje nacionalnih organov za obveščanje in spremljanje telefonskih številk za obveščanje.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

 EESO se zdi nesprejemljivo, da ni bilo mogoče organizirati posvetovanja med socialnimi partnerji o predlogu direktive, kot določa člen 154 PDEU. Komisija te prakse ne sme ponoviti.

4.2

 Odbor priporoča, naj direktiva zajema tudi socialno področje, tako da se sklicem na druge pravne akte, ki jih je zdaj v njej šestnajst, doda sklicevanje na člen 153 PDEU. EESO poudarja, da je v členu 1 (vsebinsko področje uporabe) v zvezi s kršitvami prava, ki jih lahko prijavi žvižgač, izpuščena zaščita delavcev. Diskriminacija, nadlegovanje, nasilje na delovnem mestu in podobno niso vključeni v predlog, zato se zavzema za njihovo vključitev v direktivo.

5.   Osebno področje uporabe

5.1

 EESO je seznanjen z zelo širokim osebnim področjem uporabe, v skladu s katerim se direktiva uporablja za vse delavce v javnem ali zasebnem sektorju, ki so pridobili informacije v delovnem okolju. Pojem delavca je širok, saj zajema vse zaposlene v smislu člena 45 PDEU in samozaposlene osebe v smislu člena 49 PDEU ter tudi vse prostovoljce, neplačane pripravnike, svetovalce, dobavitelje, podizvajalce, delničarje ali člane upravnega odbora. Direktiva bi morala prispevati k zmanjšanju tveganja za oškodovanje ugleda prizadetih podjetij.

5.2

 Nekdanji zaposleni, sindikalni zastopniki in pravne osebe lahko v skladu s členom 3 poročajo o nepravilnostih in so upravičeni do enake zaščite; zato jih je treba v členu 2 jasno navesti.

5.3

 EESO poudarja, da morajo uradniki EU uživati enako zaščito kot delavci držav članic.

6.   Postopki prijave

6.1

 EESO predlaga, naj delavci in njihovi sindikalni zastopniki dejavno sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju kanalov za notranjo prijavo.

6.2

 EESO meni, da načelo postopne prijave (notranja, pristojni organi, javnost) ustreza načelu odgovorne prijave, vendar meni, da mora imeti žvižgač enake možnosti za dostop do kanala za notranjo prijavo ali pristojnih organov, pri čemer zaradi pravičnosti in pravne varnosti priporoča postopek na dveh namesto na treh ravneh. Na eni strani so mednarodne študije, tudi študije, opravljene v državah, izvzetih iz obveznosti uporabe kanala za notranjo prijavo (Združeno kraljestvo, Irska), pokazale, da zaposleni zaradi zvestobe najprej uporabijo kanale za notranjo prijavo. Zato ni tveganja za množično izogibanje kanalom za notranjo prijavo. Poleg tega je v primeru obveznosti uporabe kanala za notranjo prijavo težko predvideti vsa potrebna odstopanja. Na drugi strani nacionalne zakonodaje določajo, da se zadeva neposredno predloži organom (na primer v primeru kaznivih dejanj). Ta obveznost velja le za zaposlene, drugi delavci pa so iz nje izvzeti, kar povzroča kršitev načela enakosti in pravno negotovost.

6.3

 EESO meni, da je treba žvižgačem na delovnem mestu omogočiti, da se lahko v vseh fazah postopka prijave obrnejo na sindikalne zastopnike in da jih ti lahko v vseh fazah tudi zastopajo. Sindikalni zastopniki so blizu delavcem, zato imajo lahko bistveno vlogo pri svetovanju in zaščiti.

6.4

 EESO predlaga, naj se ukrepi spremljanja, ki se uporabljajo za zunanje prijave, uporabijo tudi za notranje prijave (potrdilo o prejemu prijave, povratne informacije o obravnavi prijave).

6.5

 Študije so pokazale, da morajo najbolj ranljive osebe ali osebe, ki razpolagajo z dokumenti, ki bi lahko ogrozili njihovo življenje ali družino, ostati anonimne. Če se identiteta žvižgača, ki je vložil anonimno prijavo, razkrije, mora biti po mnenju EESO ta upravičen do zaščite na podlagi direktive. Poleg tega dejstvo, da je bila prijava podana anonimno, ne sme biti izgovor za neukrepanje na podlagi prijave.

7.   Zaščita žvižgačev: dokazno breme in nadomestilo

7.1

 V skladu s predlogom direktive mora žvižgač, proti kateremu so bili sprejeti povračilni ukrepi, prima facie dokazati, da so ti povračilni ukrepi posledica prijave (dvojni preskus), da se izogne dokaznemu bremenu. Vendar pa bi moral v skladu z načelom zagotavljanja obrnjenega dokaznega bremena (glej direktivo o diskriminaciji) delodajalec dokazati, da povračilni ukrepi niso posledica prijave.

7.2

 Direktiva mora določati izravnalne ukrepe v primeru povračilnih ukrepov (člen 15(6)), namesto da se sklicuje na nacionalni pravni okvir, ki je v posameznih državah različen ali pa ga sploh ni. Za učinkovito zaščito žvižgačev pred vsemi oblikami neposrednih ali posrednih kazni mora določati obveznost popolnega nadomestila za škodo, brez zgornje meje (vključno z izgubljenimi pokojninskimi leti v primeru odpusta) podobno kot v zakonu o razkritju v javnem interesu (Public Interest Disclosure Act) iz leta 1998.

8.   Kazni

8.1

 Po mnenju EESO je namen direktive olajšanje prijave in zaščita žvižgačev. Zato je treba črtati člen 17(2), zaradi katerega ni jasno, kdaj gre za odgovorno prijavo in kdaj za kaznivi dejanji obrekovanja ali neresnične obtožbe, ki se že obravnavata v nacionalnih zakonodajah.

9.   Ugodnejša klavzula ali klavzula o prepovedi poslabšanja položaja

9.1

 EESO odobrava možnost, ki jo imajo države članice na podlagi direktive, in sicer da lahko sprejmejo ugodnejšo zakonodajo glede pravic žvižgačev, vendar je treba dodati izrecno klavzulo o prepovedi poslabšanja položaja, da se ohrani ugodnejša zakonodaja ali določbe, ki obstajajo v nekaterih državah.

10.   Poročilo, ocena in pregled

10.1

 Pregled izvajanja direktive bi moral postati obvezen, in sicer tako, da bi javni subjekti in države članice objavili letna poročila (z anonimiziranimi podatki in statistikami), na podlagi katerih bo Komisija pripravila poročilo, predvideno za leto 2027, in informacije za javnost.

V Bruslju, 18. oktobra 2018

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

(1)  UL C 18, 19.1.2017, str. 10.

PRILOGA

Naslednji amandmaji, ki so bili med razpravo zavrnjeni, so prejeli vsaj četrtino glasov:

Točka 3.11

Doda se nova točka:

3.11

EESO priporoča temeljitejšo obravnavo vprašanja preprečevanja tveganj izgube za javna in zasebna podjetja v zvezi z neprimerno uporabo ali nezakonitim razkritjem občutljivih informacij. V primeru zlonamernega ravnanja je treba v zadostni meri zavarovati ugled podjetij in organizacij.

Obrazložitev

Ugled vsake organizacije je izredno pomemben za vse deležnike, zlasti za zaposlene.

Rezultat glasovanja

Za:

84

Proti:

130

Vzdržani:

15

Točka 4.1

Točka se črta:

4.1

EESO se zdi nesprejemljivo, da ni bilo mogoče organizirati posvetovanja med socialnimi partnerji o predlogu direktive, kot določa člen 154 PDEU. Komisija te prakse ne sme ponoviti.

Obrazložitev

Ker predlog ne temelji na členu 153 PDEU, posvetovanje s socialnimi partnerji ni obvezno.

Rezultat glasovanja

Za:

79

Proti:

133

Vzdržani:

18

Točka 4.2

Spremeni se tako:

4.2

Odbor priznava, da je pravna podlaga direktive dovolj široka, da zagotavlja zadostno zaščito žvižgačev. Vendar pa zaradi pravne varnosti poziva, da se razjasni pravni pomen v zvezi s pravicami delavcev priporoča, naj direktiva zajema tudi socialno področje, tako da se sklicem na druge pravne akte, ki jih je zdaj v njej šestnajst, doda sklicevanje na člen 153 PDEU. EESO poudarja, da je v členu 1 (vsebinsko področje uporabe) v zvezi s kršitvami prava, ki jih lahko prijavi žvižgač, izpuščena zaščita delavcev. Diskriminacija, nadlegovanje, nasilje na delovnem mestu in podobno niso vključeni v predlog, Zato se zavzema za njihovo vključitev v direktivo.

Obrazložitev

Ker se mnenja glede pravne podlage direktive razlikujejo, mora Komisija to vprašanje razjasniti z vidika pravic delavcev (člen 153 PDEU).

Rezultat glasovanja

Za:

82

Proti:

139

Vzdržani:

14

Točka 6.2

Spremeni se tako:

6.2

EESO meni, da načelo postopne prijave (notranja, pristojni organi, javnost) ustreza načelu odgovorne prijave, zlasti za to, da se hitreje in učinkoviteje odkrijejo in odpravijo kršitve pri viru ter s tem ublažijo notranja in zunanja tveganja. vendar meni, da mora imeti žvižgač enake možnosti za dostop do kanala za notranjo prijavo ali pristojnih organov, pri čemer zaradi pravičnosti in pravne varnosti priporoča postopek na dveh namesto na treh ravneh. Na eni strani so mednarodne študije, tudi študije, opravljene v državah, izvzetih iz obveznosti uporabe kanala za notranjo prijavo (Združeno kraljestvo, Irska), pokazale, da zaposleni zaradi zvestobe najprej uporabijo kanale za notranjo prijavo. Zato ni tveganja za množično izogibanje kanalom za notranjo prijavo. Poleg tega je v primeru obveznosti uporabe kanala za notranjo prijavo težko predvideti vsa potrebna odstopanja. Na drugi strani nacionalne zakonodaje določajo, da se zadeva neposredno predloži organom (na primer v primeru kaznivih dejanj). Ta obveznost velja le za zaposlene, drugi delavci pa so iz nje izvzeti, kar povzroča kršitev načela enakosti in pravno negotovost.

Obrazložitev

Pomembno je, da ima podjetje možnost, da zadevo najprej reši interno, preden se žvižgač obrne na javnost. Dvostopenjski postopek prijave olajšuje hitrejše in učinkovitejše odkritje in odpravo kršitev pri viru.

Rezultat glasovanja

Za:

78

Proti:

145

Vzdržani:

11

Točka 7.2

Spremeni se tako:

7.2

Direktiva mora določati izravnalne ukrepe v primeru povračilnih ukrepov (člen 15(6)), namesto da in se sklicuje na nacionalni pravni okvir, ki je v posameznih državah različen ali pa ga sploh ni. Za učinkovito zaščito žvižgačev pred vsemi oblikami neposrednih ali posrednih kazni je treba izvajanje direktive podrobno spremljati in oceniti z vidika učinkovitosti nacionalnih okvirov mora določati obveznost popolnega nadomestila za škodo, brez zgornje meje (vključno z izgubljenimi pokojninskimi leti v primeru odpusta) podobno kot v zakonu o razkritju v javnem interesu (Public Interest Disclosure Act) iz leta 1998  (1).

Obrazložitev

Pomembno je, da sistemi sankcij in nadomestil na podlagi nacionalnih okvirov izpolnjujejo temeljne cilje direktive v zvezi z zaščito žvižgačev in hkrati spoštujejo načela nacionalnih pravnih sistemov. To je eden od glavnih vidikov, ki ga je treba spremljati pri izvajanju direktive.

Rezultat glasovanja

Za:

82

Proti:

144

Vzdržani:

10

Točka 8.1

Spremeni se tako:

8.1

Po mnenju EESO je namen direktive olajšanje prijave in zaščita žvižgačev. Zato je treba črtati pojasniti člen 17(2), zaradi katerega bi bilo lahko nejasno ni jasno, kdaj gre za odgovorno prijavo in kdaj za kaznivi dejanji obrekovanja ali neresnične obtožbe, ki se že obravnavata v nacionalnih zakonodajah.

Obrazložitev

Posledice za lažno, zavajajoče in neupravičeno razkritje je sicer treba obravnavati z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi, vendar je treba ustrezno razjasniti obseg teh kazni v državah članicah.

Rezultat glasovanja

Za:

87

Proti:

147

Vzdržani:

6

Točka 1.4

Spremeni se tako:

1.4

EESO priznava, da je Komisijo spodbuja, naj ponovno pregleda pravno a podlago a direktive dovolj široka, da zagotavlja ustrezno varstvo žvižgačev , da bi se vanjo vključile tudi pravice delavcev v skladu s členom 153 Pogodbe o delovanju EU (PDEU). Vendar pa zaradi pravne varnosti poziva, da se razjasni področje uporabe v zvezi s pravicami delavcev.

Obrazložitev

Členi, ki jih Komisija uporablja za pravno podlago, lahko v celoti jamčijo izboljšanje izvajanja zakonodaje Unije z uvedbo novih določb o zaščiti žvižgačev, s katerimi se krepi ustrezno delovanje enotnega trga in pravilno izvajanje politik Unije ter hkrati zagotavljajo dosledni visoki standardi zaščite žvižgačev v sektorskih instrumentih Unije, kjer že obstajajo ustrezni predpisi. Vendar so potrebna nekatera pojasnila, da se prepreči zmeda glede pravne podlage v zvezi s pravicami delavcev.

Rezultat glasovanja

Za:

84

Proti:

133

Vzdržani:

6

Točka 1.4

Za točko 1.4 se doda nova točka:

Po prepričanju EESO bi moral biti pravni okvir za zaščito žvižgačev zasnovan tako, da je mogoče razlikovati med informacijami, ki se lahko razkrijejo samo znotraj podjetja, in informacijami, ki se lahko razkrijejo oblastem ali celo širši javnosti. To je zlasti pomembno, ko gre za poslovne skrivnosti.

Obrazložitev

V predlogu bi bilo treba jasno navesti, da morajo žvižgači informacije, ki vsebujejo poslovne skrivnosti, vedno prijaviti interno, znotraj podjetja, saj je v trenutku, ko te informacije postanejo javne, škoda podjetju že storjena in je ni več mogoče odpraviti.

Rezultat glasovanja

Za:

89

Proti:

149

Vzdržani:

7

Točka 1.6

Spremeni se tako:

1.6

EESO zaradi pravičnosti in pravne varnosti predlaga (člen 13) postopek za prijavo na dveh ravneh, ki bi žvižgačem omogočil, da se po lastni izbiri najprej odločijo za notranjo prijavo, z namenom da se kršitve čim prej in učinkovito ugotovijo in preprečijo ali prijavo pristojnim organom, nato pa po potrebi še prijavo pristojnim organom ali, če je to primerno, prek civilne i družbe i/medijev m.

Obrazložitev

Pomembno je, da obstaja možnost, da se zadeva najprej reši znotraj podjetja, preden gre žvižgač v javnost. Postopek za prijavo na dveh ravneh omogoča, da se kršitve čim prej in učinkovito ugotovijo in preprečijo pri izvoru.

Rezultat glasovanja

Za:

89

Proti:

144

Vzdržani:

8

Točka 1.10

Točka se črta:

1.10

EESO priporoča spremembo člena 15(5) v zvezi s prima facie dokaznim bremenom. Dovolj je, da žvižgač „predloži dokaze, da je podal prijavo“.

Obrazložitev

To priporočilo ne temelji na besedilu osnutka mnenja (7.1). Čeprav bi mu lahko nasprotovali, je načelo zagotavljanja obrnjenega dokaznega bremena v besedilu omenjeno nevtralno.

Rezultat glasovanja

Za:

93

Proti:

148

Vzdržani:

7

Point 1.11

Točka 1.11

Spremeni se tako:

1.11

Za zaščito žvižgačev pred kakršnimi koli neposrednimi ali posrednimi kaznimi bi bilo treba skrbno spremljati izvajanje direktive in ocenjevati učinkovitost nacionalnih okvirov. EESO v zvezi s členom 15(6) predlaga, naj odškodnina ne bo odvisna od nacionalnega prava (ki se od države do države razlikuje), temveč naj se v direktivi po zgledu zakonodaje Združenega kraljestva predvidi povračilo celotne škode, brez zgornje meje.

Obrazložitev

Pomembno je, da sistemi sankcij in nadomestil na podlagi nacionalnih okvirov izpolnjujejo temeljne cilje direktive v zvezi z zaščito žvižgačev in hkrati spoštujejo načela nacionalnih pravnih sistemov. To je eden od glavnih vidikov, ki ga je treba spremljati pri izvajanju direktive.

Rezultat glasovanja

Za:

95

Proti:

143

Vzdržani:

9

Točka 1.12

Spremeni se tako:

1.12

EESO predlaga pojasnitev črtanje odvečnega člena 17(2), saj bi lahko ustvaril zmedo med odgovornim žvižgaštvom ter (kazni za obrekovanjem ali neresnično obtožbo so predvidene v nacionalnem pravu).

Obrazložitev

Glej točko 8.1.

Rezultat glasovanja

Za:

96

Proti:

147

Vzdržani:

7

(1)  Public Interest Disclosure Act.