2.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 34/53

Poročevalec:

Stéphane BUFFETAUT

1.1

Znanstveniki in inženirji si že več let prizadevajo, da bi lahko izkoriščali energijo oceanov. Tokovi, plimovanje in valovi so neizčrpen vir obnovljive energije. Francoska elektrarna na plimovanje La Rance pod vodstvom EDF (francoski proizvajalec elektrike), ki jo je leta 1966 slovesno odprl general de Gaulle, proizvede 240 MW s 24 turbinami, ki proizvedejo vsaka po 10 MW. Vetrne elektrarne zadnje generacije proizvedejo kvečjemu 8 MW. Torej gre za učinkovito tehnologijo, čeprav je bil jez La Rance dolgo edini primer takšne elektrarne na svetu. Danes je podoben objekt, ki dosega moč 254 MW, v Južni Koreji na jezeru Sihwa. Nekaj projektov je bilo tudi v Veliki Britaniji, vendar so bili ustavljeni ali prekinjeni zaradi nasprotovanja na podlagi okoljskih razlogov.

1.2

Te naložbe so primerne, če so nameščene na ugodnih geografskih lokacijah z visokimi koeficienti plimovanja, zato bi jih bilo treba bolj upoštevati v nacionalnih mešanicah energijskih virov.

1.3

Ti projekti so že začeli delovati tudi na industrijski ravni, kar dokazuje, da je te tehnike treba jemati ne kot tvegane poskuse, temveč kot čiste vire energije, ki jih je treba razvijati.

1.4

EESO na podlagi tega meni, da bi bilo zanimivo razvijati tudi to vrsto proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, namesto da se omejimo samo na vetrno in sončno energijo. Čeprav morske energije ni mogoče izkoriščati povsod, ne bi smeli zanemariti tega predvidljivega vira obnovljive energije, katerega vpliv na okolje je majhen in obvladljiv, saj je jasno, da bo energetska prihodnost temeljila na različnih virih oskrbe z energijo.

1.5

Nemčija, Belgija, Danska, Francija, Irska, Luksemburg, Norveška, Nizozemska in Švedska so se 6. junija 2016 dogovorile, da bodo okrepile svoje sodelovanje na področju vetrne energije na morju. Z evropskima komisarjema, pristojnima za energetsko unijo in podnebje, so te države podpisale poseben akcijski načrt za morja na severu Evrope. Sodelovanje bo zajemalo predvsem uskladitev zakonodaj in sistema subvencij za vetrno energijo na morju ter povezovanje električnih omrežij.

1.5.1

EESO močno priporoča, da se tudi na področju morske energije, tako za podvodne elektrarne kot jezove za izkoriščanje plimovanja, sprejmejo podobni ukrepi za sodelovanje med državami članicami in državami evropskega sosedstva, v katerih so ugodna mesta za to vrsto gradenj. To so predvsem države z obalami ob Atlantskem oceanu in Severnem morju.

1.6

EESO meni, da ne smemo zanemariti tehnik, ki se šele razvijajo, kot je izkoriščanje energije valovanja ali toplotne energije morja, pri tem pa je treba pri dodeljevanju trenutno omejenih javnih sredstev upoštevati merila učinkovitosti in posledično dati prednost tehnologijam, ki obljubljajo hitre rezultate.

1.7

Odbor poudarja, da bi lahko Evropska unija z naložbami na tem področju na koncu prevzela vodilno vlogo na področju novih obnovljivih virov energije. Evropska podjetja imajo že zdaj 40 % patentov na področju obnovljivih virov energije. Priporoča nadaljevanje prizadevanj glede raziskav in razvoja na področju energije morja, pa tudi na področju shranjevanja energije, ki jo proizvajajo nestalni viri energije, da bi lahko poenotili proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

1.8

Subvencij ne smemo namenjati samo tradicionalnim obnovljivim virom energije, saj bi s takšnim pristopom zmanjšali možnosti in izkrivili ekonomijo obnovljivih virov energije v korist tehnik, ki jih podpira en uspešen lobi.

2.1

Večino našega planeta prekrivajo morja, zato bi bilo ustrezneje, če bi se namesto Zemlja imenoval Morje. Ljudje so že od nekdaj izkoriščali ribolovne vire za pridobivanje hrane. Nedavno je postalo uspešno izkoriščanje virov, ki ležijo v morskem dnu ali pod njim (polimetalni gomolji, nafta itd.). Energija, ki jo ustvarjajo oceani, se v manjšem obsegu uporablja že več stoletij, in sicer z mlini na plimovanje, ki jih je mogoče najti na nekaterih obalah.

2.2

Danes postaja energetski potencial morja pomemben zaradi potrebe po preprečevanju vseh vrst onesnaževanja in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Poleg tega pa Evropska unija in države članice, ki imajo dostop do morja, nikakor ne morejo zanemariti priložnosti, ki jih lahko na področju energije ponudijo oceani.

2.3

Čeprav ima Evropa obsežna morska območja, je izkoriščanje obnovljivih virov teh velikanskih površin še v začetni fazi. Kljub temu bi lahko Evropska unija in države članice z inovativnimi podjetji in industrijskimi skupinami v energetskem sektorju spodbujale uporabo novih tehnik za izkoriščanje energije morja. To je namen foruma za energijo morja.

2.4

Obnovljivi viri energije na morju so različni: visoki in nizki valovi, tokovi, plimovanje, temperaturna razlika v površinskih vodah, vetrovi. Vse tehnike in metode imajo svoje lastne geografske in ekološke zahteve, zato je treba pri njihovi uporabi upoštevati omejitve in posledice, povezane z njimi.

3.1

Vsakdo, ki je kdaj opazoval miren ali razburkan ocean, se zaveda, da ta neizmerna vodna masa nikoli ne miruje in da se v njej gibljejo različne sile. Zato ni nič nenavadnega, da se vprašamo, ali je mogoče to energijo, ki jo ustvarja morje, uporabiti in kanalizirati.

3.2

Tehnike, ki so se proučevale ali izvajale v praksi:

3.3

V praksi se zdi najobetavnejša tehnika izkoriščanja tokov, ki nastanejo pri plimovanju, vendar so možnosti teh tehnik v veliki meri odvisne od mesta, kjer so nameščene. Najzanimivejša so območja v Atlantiku in Severnem morju, kjer so koeficienti plimovanja največji. Učinkovitost je najopaznejša na območjih, kjer so razlike v višini plime in oseke zelo velike. Ta vrsta pridobivanja energije ima veliko prednost zaradi predvidljive in zanesljive oskrbe z energijo, saj so plimovanja stalna, njihov razpon pa dobro znan vnaprej.

Po mnenju EDF je v Evropski uniji potencial v obsegu približno 5 GW (od tega 2,5 na francoski obali), kar je enako 12 jedrskim reaktorjem z močjo 10 800 MW. Toda izkoriščanje tokov plime in oseke je še v fazi tehnoloških raziskav in se razen v primeru jeza La Rance še ne izvaja.

3.4

Katere vrste tehnologije podvodnih elektrarn so v preskusni fazi?

4.1

Obstaja velik nabor rešitev za izkoriščanje energije valovanja, nekateri prototipi so potopljeni, drugi nameščeni na gladini morja, na obrežju ali na odprtem morju. Sistemi za pridobivanje energije se razlikujejo glede na posamezen prototip: izkoriščanje energije na morski gladini (valovanje) ali pod vodo (orbitalni prenosi ali gibanja), izkoriščanje razlik v pritisku pri menjavi valov (razlike v višini vode) ali fizično zajetje vodne mase z zajezitvijo.

4.2

V nasprotju s tokovi, ki nastanejo pri menjavi plime in oseke, je energija valov nepredvidljiva, kar je tudi glavna težava pri njenem izkoriščanju. Trenutno je izkoriščanje energije valovanja v raziskovalni fazi in še ni izvedljivo, v preskusni fazi pa je šest tehnik:

5.1

Gre za izkoriščanje temperaturne razlike med vodo tik pod površjem in vodo v globini oceanov. Pogosto se uporablja kratica OTEC, ki označuje ocean thermal energy conversion (pretvorba toplotne energije oceanov). V besedilih Evropske unije se pojem toplotna energija morja uporablja za „energijo, ki se v obliki toplote skladišči v vodah tik pod površjem oceanov“.

5.2

Voda pod površjem oceanov ima zaradi sončne energije visoko temperaturo, ki se lahko na tropskem območju dvigne nad 25 oC. Na drugi strani pa je voda v globinah, kamor sončni žarki ne sežejo, zelo mrzla in ima temperaturo od 2 do 4 oC, razen v zaprtih morjih, kot je Sredozemsko. Poleg tega se hladne plasti ne mešajo s toplimi. Razliko v temperaturi je mogoče izkoristiti s termično napravo, ki za proizvajanje energije potrebuje hladni in topli vir ter za to istočasno uporablja vodo iz globin in vodo pod morsko gladino.

5.3

Ta način izkoriščanja toplotne energije morja je najboljši in najdonosnejši, če je nameščen na posebnih območjih, ki imajo primerno temperaturo vode na površju in ustrezno globino vode. Potrebna napeljava se lahko glede na stroške in razvito tehnologijo spusti do globine približno tisoč metrov. Elektrarne za izkoriščanje toplotne energije morja bi bilo torej nesmiselno namestiti v oddaljenosti več kilometrov od obale, saj bi morale biti cevi zaradi tega daljše in stroški posledično višji. V praksi je najprimernejše območje med severnim in južnim povratnikom, tj. med + 30 in –30o zemljepisne širine, kar so za Evropsko unijo obrobna območja.

6.1

Omeniti je treba tudi vetrne elektrarne, ki so lahko pritrjene na dno ali plavajoče (seveda zasidrane), čeprav strogo gledano ne izkoriščajo energije morja. Vetrne elektrarne na morju so daleč najbolj razvite in se v primerjavi z zgoraj opisanimi tehnologijami zdijo skoraj konvencionalne, nedvomno pa imajo pomemben okoljski in vizualen učinek. Pogosto se omenja navzkrižje interesov z ribiči glede uporabe morja. V praksi polja vetrnih elektrarn, katerih temelj je pritrjen na morskem dnu, tvorijo morski rezervat, saj se tam ribe množijo. Posredno te naprave koristijo tudi ribičem, saj se na teh območjih, kjer je ribolov prepovedan, temelji stolpov pa imajo vlogo umetnih čeri, ribji staleži obnavljajo.

6.2

Ta metoda je v Evropi trenutno najbolj razširjena in se hitro razvija. Trenutno je postavljenih skoraj sto polj vetrnih elektrarn, zlasti v Severnem morju, Atlantskem oceanu (Velika Britanija) in Baltskem morju. V Sredozemlju je malo polj vetrnih elektrarn in projektov, saj je morje globoko, kontinentalna polica pa je kratka ali je sploh ni.

6.3

Povzetek glavnih faz izvajanja teh tehnik:

6.4

Dva velika projekta se izvajata tudi na odprtem morju blizu francoske obale, prvi v Bretanji, drugi med otokoma Noirmoutier in île d’Yeu. Objavljena so bila povabila k oddaji ponudb in izbrani so bili konzorciji izvajalcev.

6.5

Ekonomska produktivnost vetrnih elektrarn na morju je odvisna od njihove lokacije in predvsem od močnega in stalnega vetra, tako da se lahko giblje v razmerju ena proti dve. V nekaterih primerih se je v obdobjih manjšega povpraševanja presežek energije, ki so jo proizvedle vetrne elektrarne, na promptnih trgih prodajal po negativnih cenah. Lahko se zgodi, da bo velik razmah te vrste proizvodnje elektrike povzročil nastanek presežkov, ki jih bo težko porabiti, saj so tesno povezani s točno določenimi in naključnimi vremenskimi pojavi (glej mnenje profesorja Wolfa o nestalnih virih energije).

6.6

Z razvojem te metode in tehnološkim napredkom, povezanim z izkoriščanjem vetrnih elektrarn v zadnjih dvajsetih letih, so se zmanjšali stroški naložb in izkoriščanja. V letih po letu 2000 je bila cena megavatne ure 190 EUR, danes je med 140 in 160 EUR. V primerjavi s tem sodobni jedrski reaktor tipa EPR proizvede megavatno uro za 130 EUR, toda njegova proizvodnja je stabilna in predvidljiva.

6.7

Druge tehnike izkoriščanja energije na morju se bodo seveda morale spopasti s konkurenco vetrnih elektrarn na morju, da se bodo lahko razvile na industrijski ravni in dokazale svojo konkurenčno prednost v primerjavi z vetrnimi elektrarnami na morju, ki imajo visoke stroške vzdrževanja in nadzora. Kot najučinkovitejši in najdonosnejši sistemi so se doslej izkazali podvodne elektrarne in jezovi v ustjih rek. Njihova prednost je med drugim zagotavljanje predvidljive in stalne energije.

7.1

Gre za zelene vire energije, ki so upravičeni do različnih evropskih in nacionalnih sistemov podpore, zlasti do preferencialne nakupne cene. Vendar pa je treba te tehnologije, z izjemo vetrnih elektrarn na morju, še preskusiti v naravnem okolju, zlasti podvodne elektrarne. Upamo, da ekološka konservativnost ne bo ovirala novih preskušenih tehnologij. Znano je, da se je razvoj elektrarn v ustjih rek ustavil predvsem zaradi ostrega nasprotovanja ekologov in ribičev. Vsaka oprema ima vpliv na okolje, ki ga je treba čim natančneje izmeriti, da se oceni pravo ravnovesje med stroški in prednostmi.

7.2

Nedavno je bila med mestom Paimpol in otokom Bréhat potopljena prva skupina podvodnih elektrarn. Tokovi plime in oseke obračajo lopatice v turbinah. Vsaka naprava lahko proizvede moč 1 MW, tako da bodo lahko te podvodne elektrarne zadovoljile potrebe po električni energiji v 3 000 gospodinjstvih.

7.3

Učinkovitost vseh tehnik za izkoriščanje morske energije je odvisna od njihovega kraja namestitve, torej ne gre za splošno uporaben vir energije. Zato bi bilo treba na tem področju ravnati bolj premišljeno kot pri nekaterih drugih subvencioniranih obnovljivih virih energije, na primer sončnih panelih, ki so bili v nekaterih primerih nameščeni bolj zaradi davčnih ugodnosti kot zaradi svoje učinkovitosti. Poudariti je tudi treba, da bo obdavčenje CO2 prispevalo k temu, da bodo z gospodarskega vidika postale zanimive tudi tehnike proizvodnje energije iz obnovljivih virov, ki so danes še v povojih.