SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU v skladu s členom 294(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s stališčem Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih zahtevah za povečanje mobilnosti delavcev z izboljšanjem pridobivanja in ohranjanja pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja 2005/0214 (COD) ) /* COM/2014/098 final - 2005/0214 (COD) */
2005/0214 (COD) SPOROČILO KOMISIJE
EVROPSKEMU PARLAMENTU
v skladu s členom 294(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije
v zvezi s stališčem Sveta v prvi obravnavi
z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih
zahtevah za povečanje mobilnosti delavcev z izboljšanjem pridobivanja in
ohranjanja pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja
2005/0214 (COD) ) 1. Ozadje Datum predložitve predloga Evropskemu parlamentu in Svetu (dokument COM(2005) 507 final – 2005/0214 COD): || 20. 10. 2005. Datum mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora: (CESE 589/2006 fin) || 20. 4. 2006. Datum stališča Evropskega parlamenta, prva obravnava: (Poročilo, OOMEN-RUIJTEN – 52007AP0269) || 20. 6. 2007. Datum predložitve spremenjenega predloga: (dokument COM(2007) 603 final – COD nespremenjen) || 9. 10. 2007. Datum sprejetja stališča Sveta: || 17. 2. 2014. 2. Cilj predloga Komisije Zaradi staranja prebivalstva in potrebe po
ohranjanju vzdržnosti javnih financ se pričakuje, da bodo morala imeti
poklicni pokojninski sistemi večjo vlogo pri zagotavljanju ustreznih
dohodkov v upokojitvi. Zato je bistveno zagotoviti, da pravila, ki
urejajo delovanje teh sistemov, ne ovirajo prostega pretoka delavcev v
različnih državah članicah ali mobilnosti znotraj katere koli države
članice in s tem ne zmanjšajo možnosti mobilnih delavcev, da bi pridobili
in ohranili dovolj pokojninskih pravic na koncu svoje poklicne poti. Neuspeh
pri doseganju tega bo tudi zmanjšal prožnost in učinkovitost trga dela.
Čeprav mnogo dejavnikov vpliva na odločitev posameznika za večjo
mobilnost, lahko možnost, da posameznik izgubi pravice do dodatnega
pokojninskega zavarovanja, vpliva na njegovo odločitev, kadar menjuje
zaposlitev. 3. Pripombe k stališču
Sveta Stališče Sveta se od predloga Komisije
razlikuje v dveh glavnih vidikih. Eden zadeva področje uporabe Direktive,
za katero Svet želi, da se omeji na čezmejno mobilnost. Komisija je
predlagala, da bi vsi delavci, ki zamenjajo zaposlitev, morali imeti korist od
določb Direktive, ne glede na to, ali se zamenjava zaposlitve opravi
znotraj ene države ali iz ene države v drugo. To je bilo predvsem zaradi
praktičnih razlogov, saj ni bilo jasno, kako naj bi v praksi sistemi lahko
uporabljali različna pravila za osebe, ki zamenjajo zaposlitev iz ene
države v drugo, in tiste, ki ostanejo v isti državi. Svet je trdil, da se
člena 46 PDEU ne more uporabiti kot pravne podlage za zaščito
oseb, ki zamenjajo zaposlitev v isti državi, in oblikoval metodo, po kateri bi
se čezmejna mobilnost lahko razlikovala od notranje mobilnosti, saj ta
ostaja v pristojnosti držav članic. Komisija lahko sprejme to
stališče, vendar poziva države članice, naj standarde Direktive
uporabljajo tudi za delavce, ki zamenjajo zaposlitev znotraj države.
Večina držav članic je že izrazila svojo namero, da bo Direktivo
uporabljala enotno za vse, ki zamenjajo službo. Druga večja sprememba v zvezi s predlogom
Komisije zadeva pogoje za pridobitev poklicnih pokojninskih pravic. Komisija je
predlagala, da čakalna doba za pridobitev poklicnih pokojninskih pravic
(preden je delavec vključen v pokojninsko zavarovanje), ne sme biti daljša
od enega leta, in obvezne dobe za pridobitev pravic (obdobje trajanja
vključenosti v sistem pokojninskega zavarovanja, po katerem pravice ne
morejo biti izgubljene zaradi predčasnega prenehanja zaposlitvenega
razmerja) prav tako ne smejo biti daljše od enega leta. Svet je zavzel
stališče, da kombinirane čakalne in obvezne dobe za pridobitev pravic
ne smejo biti daljše od treh let. Hkrati se je Svet odločil za ugodnejše
pravilo o največji dovoljeni minimalni starosti za pridobitev pravice iz
pokojninskega zavarovanja. Namesto 25 let ta minimalna starost ne bi smela
preseči 21 let. Čeprav stališče Sveta ne dosega predloga
Komisije glede skupne dolžine čakalnih in obveznih dob za pridobitev pravic,
to pomeni izboljšanje glede minimalne starosti. Komisija zato lahko sprejme
stališče Sveta. 4. Sklepna ugotovitev Komisija zato meni, da lahko podpre
stališče Sveta, tako da lahko Evropski parlament sprejme končno
besedilo v drugi obravnavi pred koncem sedanjega mandata zakonodajnega organa.