23.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 242/31

1.1

EESO se zaveda in izraža zaskrbljenost zaradi razširjenosti preobčutljivosti na elektromagnetna sevanja. Zato z zadovoljstvom ugotavlja, da trenutno potekajo nadaljnje pomembne raziskave, da bi razumeli to problematiko in vzroke zanjo. Prav tako ugotavlja, da je Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja (SCENIHR) (Predhodno mnenje o morebitnih škodljivih učinkih izpostavljenosti elektromagnetnim poljem na zdravje, SCENIHR 29.11.2013 – http://ec.europa.eu/health/scientific_committees/emerging/docs/scenihr_o_041.pdf) v zadnjih letih temeljito preučeval to vprašanje in bo v kratkem zaključil zadnje mnenje, ki je bilo predmet obsežnih javnih posvetovanj.

1.2

EESO se zaveda, da se glavni sklepi tega poročila ne bodo bistveno razlikovali od predhodnega mnenja iz leta 2013, v katerem je bilo navedeno: „Na splošno obstajajo dokazi, da izpostavljenost radiofrekvenčnim poljem ne povzroča simptomov ali vpliva na kognitivne funkcije pri ljudeh. Znanstveni odbor je v prejšnjem mnenju sklenil, da izpostavljenost radiofrekvenčnim poljem na ravneh, ki so nižje od obstoječih mejnih vrednosti, nima škodljivih učinkov na razmnoževanje in razvoj. Vključitev novejših podatkov za ljudi in živali ne vpliva na rezultate te ocene.“ (Predhodno mnenje o morebitnih škodljivih učinkih izpostavljenosti elektromagnetnim poljem na zdravje, SCENIHR 29.11.2013 – http://ec.europa.eu/health/scientific_committees/emerging/docs/scenihr_o_041.pdf)

1.3

To predhodno mnenje SCENIHR tudi ugotavlja, da novi dokazi, v primerjavi s prejšnjim mnenjem iz leta 2009, dajejo težo sklepom, da izpostavljenost radiofrekvenčnim poljem ni vzročno povezana s simptomi. Ugotavlja, da pogosto prepričanje, da je oseba izpostavljena (kadar to ni), zadostuje, da se sprožijo simptomi.

1.4

Da bi omilili stalno zaskrbljenost javnosti in zagotovili spoštovanje previdnostnega načela, EESO poziva Komisijo, naj nadaljuje prizadevanja na tem področju, saj so potrebne nadaljnje raziskave, da se zberejo dokazi o kakršnih koli morebitnih vplivih dolgotrajne izpostavljenosti (na primer uporaba mobilnega telefona več kot 20 let) na zdravje.

1.5

Vprašanje javnega mnenja pa ostaja odprto. Nekateri posamezniki razširjenost elektromagnetnih polj dojemajo kot grožnjo na delovnem mestu, njihovim družinam in na javnih mestih. Podobne skupine imajo enake pomisleke v zvezi z večkratno izpostavljenostjo kemikalijam, razširjeno preobčutljivostjo na živila ali izpostavljenostjo delcem, vlaknom ali bakterijam v okolju. Take posameznike je treba podpreti ne samo pri njihovem soočanju s trenutnimi bolezenskimi sindromi, temveč tudi z vidika pomislekov, ki jih izražajo v zvezi s sodobno družbo.

1.6

Odbor ugotavlja, da se osebe, ki trpijo zaradi preobčutljivosti na elektromagnetna sevanja, soočajo z dejanskimi simptomi. Prizadevati si je treba za izboljšanje njihovega zdravstvenega stanja s poudarkom na zmanjševanju invalidnosti, kakor je podrobno opisano v okviru ukrepa COST BM 0704 na področju biomedicine in molekularne bioznanosti. BMBS COST Action BM0704 Emerging EMF Technologies and Health Risk Management (Nastajajoče tehnologije na področju elektromagnetnih polj ter obvladovanje tveganj za zdravje).

2.1

Namen tega mnenja je preučiti pomisleke skupin civilne družbe glede uporabe in vpliva naprav, ki oddajajo radiofrekvenčno sevanje ter se uporabljajo pri industrijskih in gospodinjskih napravah in storitvah, ki so odvisne od brezžične komunikacije. To je pomembno za tiste osebe, ki trpijo zaradi vrste nespecifičnih zdravstvenih težav in so izraz „sindrom preobčutljivosti na elektromagnetna sevanja“ sprejele kot pojem in impliciten vzrok za svoje simptome.

3.1

Žal (z zornega kota prizadetih skupin) je prevladujoče zdravstveno in znanstveno mnenje, da ni prepričljivih dokazov o povezavi med različnimi simptomi, opisanimi kot preobčutljivost na elektromagnetna sevanja, in izpostavljenostjo elektromagnetnim ali radiofrekvenčnim poljem. Svetovna zdravstvena organizacija (STO) je v zvezi s tem navedla: „Vse do zdaj opravljene raziskave so pokazale, da izpostavljenost pod mejnimi vrednostmi, ki se priporočajo v smernicah ICNIRP o elektromagnetnih poljih iz leta 1998 in ki zajemajo celotno frekvenčno območje od 0 do 300 GHz, nima nobenih znanih škodljivih učinkov na zdravje. (STO: http://www.who.int/peh-emf/research/en/) Vseeno pa aktivisti s kampanjami v več državah še naprej zahtevajo, da se temu problemu nameni večja pozornost ter da se sprejme več preventivnih in popravnih ukrepov v zvezi z intenzivnostjo in razširjenostjo virov elektromagnetnih polj. Po mnenju teh aktivistov je pomanjkanje ukrepov s strani organov v najboljšem primeru delanje utvar, v najslabšem pa del širše zarote, na katero vplivajo vlade ter poslovni ali tuji interesi, ki se izogibajo potrebnim obsežnim prilagoditvam, če bi se omejila ali ukinila uporaba brezžičnih komunikacijskih ali drugih električnih naprav.

3.2

EU je bila pred in po objavi priporočila Sveta o omejevanju izpostavljenosti splošne javnosti elektromagnetnim poljem (0 Hz do 300 GHz) (Priporočilo Sveta 1999/519/ES) iz leta 1999 dejavno vključena v to področje ter si je prizadevala za pridobitev najboljših znanstvenih in zdravstvenih mnenj, ki so bila predstavljena v okviru različnih delovnih skupin in Znanstvenega odbora Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja (SCENIHR). To je privedlo do stalne priprave analiz, stališč in mnenj, ki odražajo resnost, s katero k tej temi pristopajo organi, zdravstvo ter raziskovalna in znanstvena skupnost.

3.3

To ni samo evropski problem. Evropska komisija je novembra 2014 gostila 18. letno konferenco o globalnem usklajevanju raziskovalnih in zdravstvenih politik na področju radio-frekvenčnih komunikacij, na kateri so pregledali obsežne svetovne raziskave o tej temi. Do danes ta znanstvena mnenja niso privedla do znanstvenih utemeljitev, ki bi upravičile revizijo mejnih vrednosti izpostavljenosti (osnovnih omejitev in referenčnih ravni) iz Priporočila Sveta 1999/519/ES. Vendar Komisija priznava, da so osnovni podatki za oceno nekaterih tveganj še vedno omejeni, zlasti kar zadeva dolgoročno izpostavljenost na nizki ravni, zaradi česar so potrebne dodatne raziskave.

3.4

Osebe, ki trpijo za preobčutljivostjo na elektromagnetna sevanja, še naprej trdijo, da je ukrepanje držav članic in EU v zvezi s to težavo še daleč od tega, kar je po njihovem mnenju dejansko potrebno. Vendar se večina javnih zdravstvenih organov s tem ne strinja. (Glej na primer spletno stran Nacionalne zdravstvene službe Združenega kraljestva: http://www.nhs.uk/Conditions/Mobile-phone-safety/Pages/QA.aspx#biological-reasons) Do danes je velika večina neodvisnih poskusov pokazala, da samoimenovani bolniki s preobčutljivostjo na elektromagnetna sevanja ne znajo razlikovati med izpostavljenostjo dejanskim in navideznim (ničelnim) elektromagnetnim poljem. „Dvojni slepi“ poskusi kažejo, da ljudje, ki poročajo o preobčutljivosti na elektromagnetna sevanja, niso sposobni zaznati prisotnosti elektromagnetnih polj in da bodo poročali o zdravstvenih težavah tako v primeru ničelne izpostavljenosti kot tudi v primeru izpostavljenosti dejanskim elektromagnetnim poljem (British Medical Journal 332 (7546): 886–889.)

3.5

Vendar to ne pomeni zanikanja simptomov, ki se pripisujejo preobčutljivosti na elektromagnetna sevanja; jasno je, da številne osebe postavljajo lastno diagnozo, v skladu s katero naj bi trpele za vrsto nepovezanih zdravstvenih težav, in te težave povezujejo z elektromagnetnimi polji. Delež ljudi, ki postavlja takšno diagnozo, se med državami članicami znatno razlikuje. STO ugotavlja, da „v zvezi s preobčutljivostjo na elektromagnetna sevanja ne obstajajo jasna diagnostična merila in ni nobene znanstvene podlage, ki bi simptome preobčutljivosti na elektromagnetna sevanja povezala z izpostavljenostjo elektromagnetnim poljem. Poleg tega preobčutljivost na elektromagnetna sevanja ni zdravstvena diagnoza, prav tako pa ni jasno, ali predstavlja eno samo zdravstveno težavo. (STO: Electromagnetic fields and public health (Elektromagnetna polja in javno zdravje) http://www.who.int/peh-emf/publications/facts/fs296/en/)

3.6

Nasprotno pa dokazi o toplotnem učinku elektromagnetnih polj na človeško telo obstajajo že več kot 100 let, poleg tega pa in kakor je bilo navedeno že obstajajo priporočila Sveta EU za elektromagnetna polja in mednarodni varnostni standardi na področju sevanja, ki se redno pregledujejo. Na ravni Evropske unije so bili na področju elektromagnetnih polj sprejeti pravni instrumenti, navedeni v nadaljevanju:

3.7

V zvezi z raziskavami Odbor ugotavlja, da je Evropska komisija od leta 2000 poleg dejavnega sodelovanja na tem področju zagotovila finančna sredstva v višini 37 milijonov EUR za raziskave o elektromagnetnih poljih in mobilnih telefonih.

3.8

EESO je v zvezi s temi vprašanji izrazil pomisleke v mnenjih, ki so bila v zvezi s temi pravili objavljena med postopkom njihove priprave, pri čemer je podprl zmanjšanje izpostavljenosti neionizirajočim sevanjem. Vendar je za osebe, ki trpijo za preobčutljivostjo na elektromagnetna sevanja, značilno, da svoje simptome pripisujejo elektromagnetnim poljem pri stopnjah sevanja, ki so bistveno nižje od dovoljenih mejnih vrednosti.