4.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 114/17


STALIŠČE SVETA (EU) št. 3/2010 V PRVEM BRANJU

z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode

Sprejel Svet 1. marca 2010

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 114 E/02

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Gozdovi zagotavljajo številne okoljske, gospodarske in družbene koristi, vključno z lesnimi in nelesnimi gozdnimi proizvodi in okoljskimi storitvami.

(2)

Zaradi vedno večjega povpraševanja po lesu in lesnih proizvodih po svetu ter institucionalnih in upravnih pomanjkljivosti v gozdarskem sektorju v številnih državah, ki pridobivajo les, nezakonita sečnja in z njo povezano trgovanje zbujata vse večjo skrb.

(3)

Nezakonita sečnja je zelo razširjen in zaskrbljujoč mednarodni problem. Za gozdove pomeni veliko grožnjo, saj povečuje njihovo krčenje, to pa povzroča približno 20 % emisij CO2, ogroža biotsko raznovrstnost in trajnostno upravljanje gozdov ter razvoj pa tudi gospodarsko preživetje subjektov, ki ravnajo v skladu z veljavno zakonodajo. Poleg tega ima tudi družbene, politične in gospodarske posledice.

(4)

Komisija je v svojem Sporočilu Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 21. maja 2003 z naslovom „Izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT): Predlog akcijskega načrta EU“ predlagala sveženj ukrepov za podporo mednarodnim prizadevanjem za rešitev problema nezakonite sečnje in z njo povezanega trgovanja.

(5)

Evropski parlament in Svet se zavedata, da bi morala Unija prispevati k svetovnim prizadevanjem za reševanje problema nezakonite sečnje, in sta pozdravila navedeno sporočilo.

(6)

V skladu z namenom navedenega sporočila, tj. zagotoviti, da v Unijo vstopijo samo lesni proizvodi, ki so bili proizvedeni v skladu z nacionalno zakonodajo države proizvajalke, se Unija pogaja o prostovoljnih sporazumih o partnerstvu (VPA - Voluntary partnership agreements) z državami proizvajalkami lesa (partnerske države), ki pogodbenicam nalagajo zakonsko zavezujoče obveznosti glede izvajanja sheme izdajanja dovoljenj in ureditve trgovanja z lesom in lesnimi proizvodi, ki so zajeti v teh VPAjih.

(7)

Zaradi razsežnosti in nujnosti problema bi bilo treba dejavno podpirati preprečevanje nezakonite sečnje in z njo povezanega trgovanja, dopolniti in okrepiti pobudo VPA in izboljšati usklajenost med politikami za ohranjanje gozdov in doseganje visoke ravni varovanja okolja, vključno s preprečevanjem podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti.

(8)

Priznati bi bilo treba prizadevanja držav, ki so sklenile VPA FLEGT z Unijo, in načela, vključena vanje, zlasti v zvezi z opredelitvijo zakonitega pridobivanja lesa. Upoštevati bi bilo treba tudi, da se na podlagi sheme za izdajanje dovoljenj FLEGT v Unijo izvažajo samo les, pridobljen v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo, in lesni proizvodi, pridobljeni iz takega lesa. V ta namen bi bilo treba šteti, da je les, ki je sestavni del lesnih proizvodov, navedenih v prilogah II in III k Uredbi Sveta (ES) št. 2173/2005 z dne 20. decembra 2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost (4), ki izvirajo iz držav partneric, navedenih v Prilogi I k Uredbi Sveta (ES) št. 2173/2005, pridobljen zakonito, če so ti proizvodi v skladu z navedeno uredbo ter vsemi izvedbenimi določbami.

(9)

Upoštevati bi bilo tudi treba, da Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) od pogodbenic konvencije zahteva, da dovoljenje CITES za izvoz izdajo samo za vrste, navedene na seznamu CITES, ki so bile odvzete v skladu z nacionalno zakonodajo države izvoznice. V ta namen bi bilo treba šteti, da je bil les iz vrst, navedenih v prilogah A, B ali C k Uredbi Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (5), pridobljen zakonito, če je v skladu z navedeno uredbo ter vsemi izvedbenimi določbami.

(10)

Glede na kompleksnost vprašanja nezakonite sečnje, kar zadeva njene temeljne dejavnike in učinke, bi bilo treba spodbude za nezakonito ravnanje zmanjšati z usmeritvijo na ravnanje gospodarskih subjektov.

(11)

Ker ni ustrezne mednarodno sprejete opredelitve, bi se morala kot podlaga za opredelitev nezakonite sečnje uporabljati zakonodaja države, v kateri je bil les pridobljen.

(12)

Mnogi lesni proizvodi so obdelani v številnih postopkih preden in potem ko so prvič dani na trg. Da bi se izognili nepotrebnim upravnim obremenitvam, bi morale zahteve iz te uredbe veljati samo za tiste gospodarske subjekte, ki les in lesne proizvode dajo prvič na notranji trg, ne pa za vse gospodarske subjekte, ki so vključeni v distribucijsko verigo.

(13)

Če bi morali gospodarski subjekti predložiti informacije o izvoru lesa v proizvodih iz recikliranega lesa, bi to zanje pomenilo nesorazmerno obremenitev, zato bi morali biti taki proizvodi izvzeti iz področja uporabe te uredbe.

(14)

Gospodarski subjekti, ki les in lesne proizvode dajo prvič na notranji trg, bi si morali z uporabo sistema ukrepov in postopkov (sistem potrebne skrbnosti) z vso potrebno skrbnostjo prizadevati za zmanjšanje tveganja dajanja na notranji trg nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov, pridobljenih iz tega lesa.

(15)

Sistem potrebne skrbnosti zajema tri elemente, ki so neločljivo povezani z obvladovanjem tveganja: dostop do informacij, oceno tveganja in zmanjšanje ugotovljenega tveganja. Sistem potrebne skrbnosti bi moral omogočiti dostop do informacij o virih in dobaviteljih lesa in lesnih proizvodov, ki se prvič dajejo na notranji trg, ter do ustreznih informacij, kot je skladnost z veljavno zakonodajo. Gospodarski subjekti bi morali na podlagi teh informacij oceniti tveganje. Ugotovljeno tveganje bi morali gospodarski subjekti zmanjšati na način, ki je sorazmeren s tem tveganjem, da bi preprečili dajanje na trg nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov, pridobljenih iz tega lesa.

(16)

Da bi preprečili nepotrebno upravno obremenitev, bi bilo treba določiti, da gospodarskim subjektom, ki že uporabljajo sisteme ali postopke, ki so v skladu z zahtevami te uredbe, ni treba vzpostaviti novih sistemov.

(17)

Zaradi prepoznavanja dobre prakse v gozdarskem sektorju se lahko pri ocenjevanju tveganja uporablja certificiranje ali druge preverjene sheme tretjih strani, ki vključujejo preverjanje usklajenosti z veljavno zakonodajo.

(18)

Gozdarski sektor je zelo pomemben za gospodarstvo Unije. Organizacije gospodarskih subjektov so v tem sektorju pomembni akterji, saj zastopajo interese subjektov v velikem obsegu in sodelujejo z različnimi zainteresiranimi stranmi. Te organizacije imajo tudi strokovno znanje in zmogljivosti, da lahko preučujejo zadevno zakonodajo ter svojim članom olajšajo njeno izpolnjevanje,vendar ne bi smeli teh zmožnosti uporabiti za prevlado na trgu. Za lažje izvajanje te uredbe in za spodbujanje razvoja dobre prakse bi bilo ustrezno priznati organizacije, ki so oblikovale sisteme potrebne skrbnosti v skladu z zahtevami te uredbe. Da bi gospodarskim subjektom omogočili, da lahko takšne priznane nadzorne organizacije zaprosijo za pomoč, bi moral biti seznam takšnih priznanih organizacij objavljen.

(19)

Pristojni organi bi morali nadzorovati dejansko izpolnjevanje obveznosti, ki jih za gospodarske subjekte predpisuje ta uredba. V ta namen bi morali pristojni organi po potrebi izvajati uradne preglede, ki lahko vključujejo preglede prostorov gospodarskih subjektov, in bi jim moralo biti omogočeno, da od gospodarskih subjektov zahtevajo sprejetje sanacijskih ukrepov, kadar je to potrebno.

(20)

Pristojni organi bi morali hraniti podatke o pregledih, ustrezne informacije pa bi morale biti na voljo vsem prosilcem v skladu z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju (6).

(21)

Ob upoštevanju mednarodnega značaja nezakonite sečnje in s tem povezanega trgovanja bi morali pristojni organi sodelovati med seboj ter z upravnimi organi tretjih držav in Komisijo.

(22)

Države članice bi morale zagotoviti, da se kršenje te uredbe kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

(23)

Komisiji bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) podeliti pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov glede postopkov za priznanje nadzornih organizacij ali njihovo zavrnitev, nadaljnjih ustreznih meril ocenjevanja tveganja, ki bi lahko bila potrebna za dopolnitev tistih, ki so že določena s to uredbo, ter seznamov lesa in lesnih proizvodov, za katere se uporablja ta uredba. Zelo pomembno je, da se Komisija v pripravljalni fazi posvetuje s strokovnjaki, kakor se je zavezala v Sporočilu z dne 9. decembra 2009 o izvajanju člena 290 PDEU.

(24)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7).

(25)

Gospodarskim subjektom in pristojnim organom bi bilo potrebno omogočiti zadosti časa, da bi se lahko pripravili na izpolnjevanje zahtev iz te uredbe.

(26)

Ker cilja te uredbe, in sicer boja proti nezakoniti sečnji in z njo povezanemu trgovanju, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, in ga je zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za dosego navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa obveznosti gospodarskih subjektov, ki les in lesne proizvode dajo prvič na notranji trg, v zvezi z zmanjšanjem tveganja glede dajanja na trg nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov, pridobljenih iz takšnega lesa.

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„les in lesni proizvodi“ pomeni les in lesne proizvode, določene v prilogi, z izjemo lesnih proizvodov, pridobljenih iz lesa ali lesnih proizvodov, ki so že bili dani na trg, pa tudi lesnih proizvodov ali delov takšnih proizvodov, proizvedenih iz lesa ali lesnih proizvodov, ki so na koncu svojega življenjskega cikla in bi bili sicer v nasprotnem primeru odstranjeni kot odpadki;

(b)

„dajanje na trg“ pomeni vsako prvo dobavo lesa in lesnih proizvodov za distribucijo ali uporabo na notranjem trgu v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi odplačno ali neodplačno. To vključuje tudi dobavo na osnovi komuniciranja na daljavo, kakor je opredeljeno v Direktivi 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo (8);

(c)

„gospodarski subjekt“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki daje na trg les ali lesne proizvode;

(d)

„država pridobivanja“ pomeni državo ali ozemlje, na katerem je bil les ali les, iz katerega so izdelani lesni proizvodi, pridobljen;

(e)

„zakonito pridobljeno“ pomeni pridobljeno v skladu z veljavno zakonodajo države pridobivanja;

(f)

„nezakonito pridobljeno“ pomeni pridobljeno v nasprotju z veljavno zakonodajo države pridobivanja;

(g)

„veljavna zakonodaja“ pomeni veljavno zakonodajo države pridobivanja, vključuje pa naslednje:

pravice za pridobivanje lesa v okviru uradno razglašenih območij;

plačila za pravice za pridobivanje lesa in les, vključno s pristojbinami, povezanimi s pridobivanjem lesa;

pridobivanje lesa, vključno z neposredno povezano okoljsko zakonodajo in zakonodajo o gozdovih;

pravice tretjih oseb do uporabe in posesti zemljišč, na katere lahko vpliva pridobivanje lesa; ter

trgovinsko in carinsko zakonodajo, kolikor se nanašata na gozdarski sektor.

Člen 3

Status lesa in lesnih proizvodov, zajetih v načrtu FLEGT in konvenciji CITES

Za les, ki je sestavni del lesnih proizvodov, navedenih v prilogah II in III k Uredbi (ES) št. 2173/2005, ki izvira iz držav partneric, navedenih v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 2173/2005, in so v skladu z navedeno uredbo ter njenimi izvedbenimi določbami, se šteje, da je bil zakonito pridobljen v smislu te uredbe.

Za les iz vrst, navedenih v prilogah A, B ali C k Uredbi (ES) št. 338/97 in ki je v skladu z navedeno uredbo in njenimi izvedbenimi določbami, se šteje, da je bil zakonito pridobljen v smislu te uredbe.

Člen 4

Obveznosti gospodarskih subjektov

1.   Gospodarski subjekti si s potrebno skrbnostjo prizadevajo za zmanjšanje tveganja dajanja na trg nezakonito pridobljenega lesa ali lesnih proizvodov, pridobljenih iz takega lesa. V ta namen uporabljajo sveženj postopkov in ukrepov (v nadaljnjem besedilu: sistem potrebne skrbnosti), kakor je opredeljen v členu 5.

2.   Vsi gospodarski subjekti vzdržujejo in redno ocenjujejo sistem potrebne skrbnosti, ki ga uporabljajo, razen v primerih, ko uporabljajo sistem potrebne skrbnosti, ki ga vzpostavi nadzorna organizacija iz člena 7.

Člen 5

Sistemi potrebne skrbnosti

1.   Sistem potrebne skrbnosti iz člena 4(1) vsebuje naslednje elemente:

(a)

Ukrepi in postopki, ki omogočajo dostop do naslednjih informacij o dobavi lesa in lesnih proizvodov, danih na trg s strani gospodarskega subjekta:

opis, vključno s polnim znanstvenim imenom ali splošnim imenom drevesne vrste, trgovskim imenom in vrsto proizvoda;

država pridobivanja, in kadar je to ustrezno, lokalno področje pridobivanja v tej državi;

količina (izražena v prostornini, teži ali številu enot);

ime in naslov dobavitelja gospodarskega subjekta;

dokumentacija ali druge informacije, ki dokazujejo usklajenost tega lesa in lesnih proizvodov z veljavno zakonodajo.

(b)

Postopki ocenjevanja tveganja gospodarskemu subjektu omogočijo, da analizira in oceni tveganje nezakonito pridobljenega lesa ali lesnih proizvodov, pridobljenih iz takega lesa, ki se dajejo na trg.

Pri takšnih postopkih se upoštevajo informacije iz točke (a) ter ustrezna merila ocenjevanja tveganja, vključno z:

zagotavljanjem skladnosti z veljavno zakonodajo, ki lahko vključuje certificiranje ali druge sheme tretjih strani, ki vključujejo preverjanje usklajenosti z veljavno zakonodajo;

razširjenostjo nezakonitega pridobivanja določenih drevesnih vrst;

razširjenostjo nezakonitega pridobivanja ali postopkov v državi in/ali na lokalnem področju, kjer je bil les pridobljen;

zapletenostjo dobavne verige lesnih proizvodov.

(c)

Razen kadar je bilo med postopki ocenjevanja tveganja, kakor je navedeno v točki (b) ugotovljeno, da je tveganje zanemarljivo, postopki za zmanjševanje tveganja pomenijo sveženj ukrepov in postopkov, ki so zadostni in sorazmerni za učinkovito zmanjšanje tveganja in lahko vključujejo zahtevo po dodatnih informacijah ali dokumentih ter/ali zahtevo po preverjanju, ki ga opravi tretja stran.

2.   Podrobna pravila, s katerimi bi zagotovili enotno izvajanje odstavka 1, razen tistih, ki zadevajo dodatna ustrezna merila ocenjevanja tveganja iz drugega pododstavka točke (b) odstavka 1 tega člena, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 16(2). Ta pravila se sprejmejo do … (9).

3.   Da bi upoštevali spremembe na trgu in izkušnje, pridobljene pri izvajanju te uredbe, zlasti, kakor so bili ugotovljeni na podlagi poročanja iz člena 18(3), lahko Komisija v skladu s členom 290 PDEU sprejema delegirane akte v zvezi z nadaljnjimi ustreznimi merili ocenjevanja tveganja, ki bi lahko bila potrebna za dopolnitev tistih iz drugega pododstavka točke (b) odstavka 1 tega člena. Komisija pri sprejemanju teh delegiranih aktov ravna v skladu z zadevnimi določbami te uredbe.

Za delegirane akte iz tega odstavka se uporabljajo postopki iz členov 13, 14 in 15.

Člen 6

Pristojni organi

1.   Vsaka država članica imenuje enega ali več pristojnih organov, ki so odgovorni za uporabo te uredbe.

Države članice obvestijo Komisijo o imenih in naslovih pristojnih organov najpozneje do … (10). Države članice obvestijo Komisijo o kakršnih koli spremembah imen ali naslovov pristojnih organov.

2.   Komisija objavi, tudi na internetu, seznam pristojnih organov. Seznam se redno posodablja.

Člen 7

Nadzorne organizacije

1.   Nadzorna organizacija opravlja naslednje funkcije:

(a)

vzdržuje in redno ocenjuje sistem potrebne skrbnosti v skladu s členom 5 ter gospodarskim subjektom dodeli pravico do njegove uporabe;

(b)

preverja pravilno uporabo svojega sistema potrebne skrbnosti s strani gospodarskih subjektov;

(c)

sprejme ustrezne ukrepe, če gospodarski subjekt njenega sistema potrebne skrbnosti ne uporablja pravilno, vključno z obvestilom pristojnim organom v primeru resne ali ponavljajoče se kršitve s strani gospodarskega subjekta.

2.   Organizacija lahko zaprosi, da se prizna kot nadzorna organizacija, če izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

je pravna oseba s sedežem v Uniji;

(b)

je zmožna opravljati dejavnosti iz odstavka 1; ter

(c)

svoje dejavnosti opravlja tako, da prepreči navzkrižje interesov.

3.   Prosilec, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 2, se prizna kot nadzorna organizacija, na enega od sledečih načinov:

(a)

pristojni organ države članice prizna nadzorno organizacijo, ki bo svoje dejavnosti opravljala izključno v tej državi članici, ter o tem čim prej obvesti Komisijo;

(b)

Komisija potem, ko obvesti države članice, prizna nadzorno organizacijo, ki bo svoje dejavnosti opravljala v več kot eni državi članici ali v celotni Uniji.

4.   Pristojni organi izvajajo redne preglede, ali nadzorne organizacije, ki delujejo v skladu s pooblastili pristojnega organa, še naprej opravljajo dejavnosti iz odstavka 1 in izpolnjujejo zahteve iz odstavka 2.

5.   Če pristojni organ odloči, da nadzorna organizacija, ki jo je priznala Komisija, bodisi ne opravlja več dejavnosti iz odstavka 1 bodisi ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 2, o tem nemudoma obvesti Komisijo.

6.   Pristojni organi ali Komisija lahko prekličejo priznanje, če pristojni organ ali Komisija odločita, da nadzorna organizacija ne opravlja več dejavnosti iz odstavka 1 ali izpolnjuje zahtev iz odstavka 2. Pristojni organ ali Komisija lahko prekliče le priznanje, ki ga je izdala sama. Preden priznanje prekliče Komisija o tem obvesti zadevne države članice. Države članice obvestijo Komisijo o preklicu priznanja.

7.   Da bi dopolnili postopkovna pravila glede priznanja nadzornih organizacij ali njihovega preklica ter jih spremenili, če to zahtevajo izkušnje, lahko Komisija v skladu s členom 290 PDEU sprejema delegirane akte. Komisija pri sprejemanju teh delegiranih aktov ravna v skladu z zadevnimi določbami te uredbe.

Za delegirane akte iz tega odstavka se uporabljajo postopki iz členov 13, 14 in 15. Ti akti se sprejmejo do … (11).

8.   Podrobna pravila glede pogostosti in vrste pregledov iz odstavka 4, s katerimi bi zagotovili enotno izvajanje navedenega odstavka, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 16(2). Ta pravila se sprejmejo do … (11).

Člen 8

Seznam nadzornih organizacij

Komisija objavi seznam nadzornih organizacij v seriji C Uradnega lista Evropske unije in omogoči dostop do njega na svoji spletni strani. Seznam se redno posodablja.

Člen 9

Pregledi gospodarskih subjektov

1.   Pristojni organi izvajajo preglede, da preverijo, ali gospodarski subjekti izpolnjujejo zahteve iz členov 4 in 5.

2.   Gospodarski subjekti nudijo vso potrebno pomoč za lažje izvajanje pregledov iz odstavka 1.

3.   Če so pri pregledu iz odstavka 1 ugotovljene pomanjkljivosti, pristojni organi lahko od operaterjev zahtevajo sprejetje sanacijskih ukrepov. Če operater teh sanacijskih ukrepov ne sprejme, se lahko v skladu s členom 17 izrečejo kazni.

Člen 10

Evidence pregledov

1.   Pristojni organi hranijo evidence o pregledih iz člena 9(1), v katerih so navedeni zlasti njihova vrsta in rezultati, vključno z obvestilom o vseh sprejetih sanacijskih ukrepih iz člena 9(3). Evidenca vseh pregledov se hrani vsaj 5 let.

2.   Informacije iz odstavka 1 so na voljo vsem prosilcem v skladu z Direktivo 2003/4/ES.

Člen 11

Sodelovanje

1.   Pristojni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi tretjih držav in s Komisijo za zagotovitev skladnosti s to uredbo.

2.   Pristojni organi si s pristojnimi organi drugih držav članic in Komisijo izmenjujejo informacije glede hujših pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene med pregledi iz členov 7(4) in 9(1), in o vrstah izrečenih kazni v skladu s členom 17.

Člen 12

Spremembe Priloge

Z namenom upoštevanja izkušenj, pridobljenih z izvajanjem te uredbe, zlasti izkušenj pridobljenih s poročanjem iz člena 18(3), in razvoja glede tehničnih značilnosti, končnih uporabnikov in postopkov proizvodnje zadevnega lesa in lesnih proizvodov, lahko Komisija v skladu s členom 290 PDEU sprejema delegirane akte, ki spreminjajo in dopolnjujejo seznam lesa in lesnih proizvodov iz Priloge. Ti akti ne smejo povzročati nesorazmernega bremena za gospodarske subjekte. Komisija pri sprejemanju teh delegiranih aktov ravna v skladu z zadevnimi določbami te uredbe.

Za delegirane akte iz tega člena se uporabljajo postopki iz členov 13, 14 in 15.

Člen 13

Izvajanje pooblastila

1.   Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 5(3), 7(7) in 12 za obdobje sedmih let po začetku veljavnosti te uredbe. Komisija predloži poročilo o prenesenih pooblastilih najpozneje tri mesece pred koncem triletnega obdobja po začetku uporabe te uredbe. Prenos pooblastil se samodejno podaljša za enako dolgo obdobje, razen če ga Evropski parlament ali Svet prekliče v skladu s členom 14.

2.   Ko Komisija sprejme delegiran akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3.   Za pooblastilo Komisiji za sprejemanje delegiranih aktov, veljajo pogoji, določeni v členih 14 in 15.

Člen 14

Preklic pooblastila

1.   Evropski parlament ali Svet lahko prekliče prenos pooblastila iz členov 5(3), 7(7) in 12.

2.   Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu prenosa pooblastila, o tem obvesti drugega zakonodajalca in Komisijo najpozneje mesec dni pred sprejetjem končne odločitve ter navede prenesena pooblastila, ki bi se lahko preklicala, ter razloge za njihov preklic.

3.   Z odločitvijo o preklicu pooblastil prenehajo veljati pooblastila, navedena v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati nemudoma ali na dan, ki je v njej naveden. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 15

Ugovori zoper delegirane akte

1.   Evropski parlament in Svet lahko ugovarjata zoper delegirani akt v treh mesecih od datuma uradnega obvestila.

2.   Če do izteka tega roka zoper delegirani akt ne ugovarja ne Evropski parlament ne Svet, ali če sta pred tem dnem Evropski parlament ali Svet obvestila Komisijo o odločitvi, da zoper delegirani akt ne bosta ugovarjala, začne delegirani akt veljati z dnem, ki je v njem določen.

3.   Če Evropski parlament ali Svet ugovarja zoper sprejeti delegirani akt, ta ne začne veljati. Institucija, ki zoper delegirani akt ugovarja, svojo odločitev utemelji.

Člen 16

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT), ustanovljen v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 2173/2005.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 17

Kazni

Države članice določijo pravila za kazni, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje njihovega izvajanja. Kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh določbah obvestijo Komisijo in ji nemudoma sporočijo kakršne koli naknadne spremembe, ki vplivajo nanje.

Člen 18

Poročanje

1.   Države članice Komisiji vsako drugo leto po začetku uporabe te uredbe do 30. aprila pošljejo poročilo o uporabi te uredbe v preteklih dveh koledarskih letih.

2.   Na podlagi navedenih poročil Komisija pripravi poročilo, ki ga vsaki dve leti pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

3.   Komisija do … (12) in potem vsakih šest let na podlagi poročanja in izkušenj z uporabo te uredbe pregleda delovanje in učinkovitost te uredbe, zlasti glede upravnih posledic za mala in srednje velika podjetja ter obsega proizvodov. Če je potrebno, se lahko poročilom priložijo ustrezni zakonodajni predlogi.

Člen 19

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od… (13). Členi 5(2), 6(1), 7(7) in 7(8) pa se uporabljajo od dneva začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 20

Objava

Ta uredba se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik


(1)  UL C 318, 23.12.2009, str. 88.

(2)  UL C …, str….

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne…(še ni objavljeno v Uradnem listu)

(4)  UL L 347, 30.12.2005, str. 1.

(5)  UL L 61, 3.3.1997, str. 1.

(6)  UL L 41, 14.2.2003, str. 26.

(7)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(8)  UL L 144, 4.6.1997, str. 19.

(9)  18 mesecev po dnevu začetka veljavnosti te uredbe.

(10)  Šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

(11)  18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

(12)  36 + 30 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

(13)  30 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.


PRILOGA

Les in lesni proizvodi, kot so razvrščeni v kombinirani nomenklaturi v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (1), za katere se uporablja ta uredba:

4401 Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah; lesni sekanci ali iveri; žagovina, lesni odpadki in ostanki, aglomerirani ali neaglomerirani v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike

4403 Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan)

4406 Leseni železniški ali tramvajski pragovi

4407 Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm

4408 Listi za furniranje (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa) za vezan les ali drug podoben laminiran les in drug les, vzdolžno žagan, rezan ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne, prstasto spojen ali ne, na koncih spojen ali ne, debeline do vključno 6 mm

4409 Les (vključno lamele in frize za parket, nesestavljene), profiliran (pero in utor, utorjen ali podobno obdelan) vzdolž katerega koli roba, konca ali strani, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne

4410 Iverne plošče, usmerjene pramenske plošče (OSB) in podobne lesene plošče, neaglomerirane ali aglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi

4411 Vlaknene plošče iz lesa ali drugih lesnih materialov, aglomerirane ali neaglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi

4412 Vezane lesene plošče, furnirane plošče in podoben lameliran les

4413 00 00 Zgoščen les v blokih, ploščah, trakovih ali profilih

4414 00 Leseni okvirji za slike, fotografije, ogledala in podobne predmete

4415 Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa; koluti (tulci) za kable iz lesa; palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa; paletne prirobnice iz lesa; krste

(Ne material za pakiranje, ki se ga uporablja izključno za pakiranje, da bi podprl, zaščitil ali nosil drug izdelek, ki je dan na trg.)

4416 00 00 Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge

4418 Stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo, vključno celičaste lesene plošče, sestavljene plošče za oblaganje tal, žagane in klane skodle, les (vključno lamele in frize za parket, nesestavljene), profiliran (pero in utor, utorjen ali podobno obdelan) vzdolž katerega koli roba, konca ali strani, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne

Celuloza in papir iz poglavij 47 in 48 kombinirane nomenklature, razen proizvodov na osnovi bambusa ter proizvodov iz predelanih odpadkov in ostankov;

9403 30, 9403 40, 9403 50 00, 9403 60 in 9403 90 30 Leseno pohištvo

9406 00 20 Montažne zgradbe, oznaka KN je 9406 00 20


(1)  Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).


UTEMELJITEV SVETA

I.   UVOD

1.

Komisija je 17. oktobra 2008 poslala Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode. Predlog temelji na členu 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

2.

Evropski parlament je sprejel svoje stališče v prvi obravnavi 22. aprila 2009 (1). Ekonomsko-socialni odbor je svoje mnenje podal 1. oktobra 2009, Odbor regij pa je izjavil, da mnenja ne namerava podati.

3.

Svet je 1. marca 2010 sprejel stališče v prvi obravnavi v skladu s členom 294 PDEU.

II.   CILJI

Namen uredbe je zmanjšati nevarnost dajanja nezakonito posekanega lesa na notranji trg. Temelji na načelu potrebne skrbnosti pregleda in ureja prvo dajanje lesa in lesnih proizvodov na notranji trg. Svet ni spreminjal sistematičnega pristopa Komisije. Zato se je osredotočil na dopolnitev pravnih zahtev za dejavno vedenje gospodarskih subjektov.

III.   ANALIZA STALIŠČA SVETA V PRVI OBRAVNAVI

1.   Splošne pripombe

Evropski parlament (EP) je v prvi obravnavi 22. aprila 2009 sprejel 75 predlogov sprememb.

V stališču Sveta v prvi obravnavi je upoštevanih, delno ali načelno, več predlogov sprememb Evropskega parlamenta. Predlogi sprememb predvsem predvidevajo, da bi morali posebno pozornost nameniti vplivu uredbe na mala in srednje velika podjetja (predlogi sprememb 22, 29, 47, 72), da področje uporabe uredbe ne bi smelo izključevati lesa in lesnih proizvodov, za katere veljajo obvezna trajnostna merila (predloga sprememb 21 in 32), in da bi morala Komisija priznati nadzorne organizacije, ki nameravajo izvajati dejavnosti v več kot eni državi članici (predlogi sprememb 51–56).

Drugi predlogi sprememb EP v stališču Sveta v prvi obravnavi niso bili upoštevani, saj je Svet menil, da so bili zaradi načina oblikovanja besedila nepotrebni. Svet je vnesel številne spremembe zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009, zlasti pravni okvir, ki bo nadomestil sistem postopkov v odboru. Ker je EP svoje stališče predložil približno sedem mesecev pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, predlogi sprememb v zvezi s postopki v odboru niso bili upoštevani, saj niso več relevantni.

Stališče Sveta v prvi obravnavi vključuje tudi številne druge spremembe, ki jih Evropski parlament v mnenju iz prve obravnave ni predvidel. V naslednjih poglavjih so opisane vsebinske spremembe. Poleg tega so bile zaradi jasnosti besedila oziroma za zagotovitev splošne skladnosti direktive vnesene nekatere oblikovne spremembe.

2.   Specifične pripombe

Opredelitev pojmov

Izvirni predlog je bil spremenjen, kot sledi:

opredelitev pojma „les in lesni proizvodi“ je bila spremenjena, tako da ne vključuje recikliranih lesnih proizvodov, tj. lesnih proizvodov ali delov takšnih proizvodov, proizvedenih iz lesa ali lesnih proizvodov, ki so na koncu svojega življenjskega cikla in bi bili sicer v nasprotnem primeru odstranjeni kot odpadki, saj je Svet menil, da bi bilo neproporcionalno od gospodarskih subjektov zahtevati preverjanje informacij o izvoru lesa, uporabljenem v recikliranih proizvodih;

predlagana izjema za les in lesne proizvode, za katere veljajo obvezna trajnostna merila, je bila črtana (predloga sprememb 21, 32);

pojasnjeno je bilo, da lesni proizvodi, pridobljeni iz lesa ali lesnih proizvodov, ki so že bili dani na trg, niso vključeni v opredelitvi pojma „les in lesni proizvodi“ (predlog spremembe 34);

Svet je podrobneje opredelil pojem „dajanje na trg“, tako da je dodal, da vključuje tudi dobavo na osnovi komuniciranja na daljavo;

dodan je bil pojem „lokalno področje pridobivanja“, da bi zajeli primere iz držav z regionalnimi razlikami;

opredelitev „države pridobivanja“ je bila razširjena, tako da poleg držav vključuje tudi ozemlja;

opredelitvi pojmov „obvladovanje tveganja“ in „nadzorna organizacija“ sta bili črtani, saj je Svet menil, da sta ta pojma celoviteje opisana v zadevnih členih.

Veljavna zakonodaja

Opredelitev pojma „veljavna zakonodaja“ je ena od temeljev osnutka uredbe, saj bi moral imeti gospodarski subjekt dostop do informacij o tem, ali so les in lesni proizvodi skladni z veljavno zakonodajo. Svet si je prizadeval najti ravnotežje med dolgim seznamom zakonodajnih področij in splošnim seznamom z relevantnimi področji zakonodaje. Svet je razširil opredelitev iz predloga Komisije, tako da vključuje zakonodajo, ki ureja gozdove, kar posredno vključuje okoljsko zakonodajo ter trgovinsko in carinsko zakonodajo, če ta zadeva gozdno gospodarstvo. Svet je dodal „pravice tretjih oseb do uporabe in posesti zemljišč …“, kar je blizu predloga spremembe EP, v kateri so omenjene „lastninske pravice in pravice domorodnih ljudstev“ (predlog spremembe 38). Spremembe EP o vključitvi delavske zakonodaje in zakonodaje o družbeni blaginji pa je Svet ocenil kot problematične s pravnega in praktičnega vidika.

Sistemi potrebne skrbnosti

Svet je menil, da je treba glavne elemente osnutka uredbe pojasniti. Zato je izrecno navedel tri elemente sistema potrebne skrbnosti: dostop do informacij, postopek za oceno tveganja in postopek zmanjšanje tveganja. EP je v predlogu spremembe 37 prav tako ugotovil, da je treba izrecno navesti dva elementa: prepoznavanja tveganja in zmanjševanje tveganja.

V zvezi s postopki ocene tveganja je Svet predvidel štiri merila za oceno tveganja, ki jih je v skladu s členom 290 PDEU mogoče dopolniti.

V členu 5(1)(b) in (c) je Svet želel razlikovati med postopkom ocene tveganja in postopkom zmanjševanja tveganja na podlagi različnih dejavnikov, kot so kompleksnost proizvoda in njegov izvor, ne da bi izrecno našteval situacije, v katerih je potrebna posebna previdnost, v obliki bolj ali manj strogih zahtev (predlog spremembe 47).

Svet v nasprotju z EP ni razširil obveznosti potrebne skrbnosti na druge gospodarske subjekte, kot tiste, ki prvič dajejo les in lesne proizvode na notranji trg (predlogi sprememb 15, 17, 19, 20, 31, 33, 35, 41, 42, 43, 50). To bi bilo neupravičeno obremenjujoče.

Svet je uvedel možnost, da gospodarski subjekt lahko izbira med tremi različnimi sistemi skrbnega pregleda, in sicer med svojim sistemom, sistemom nadzorne organizacije ali sistemom tretje strani.

Področje uporabe

Svet je tako kot EP črtal predlagano izjemo za les, za katerega veljajo obvezna trajnostna merila iz predloga Komisije (predloga sprememb 21, 32).

Priloga

Svet je prerazporedil lesne proizvode v Prilogi v skladu s kodami iz kombinirane nomenklature in dodal nekatere nove kategorije proizvodov. (Menil je, da bi gospodarske subjekte v tej fazi preveč obremenili, če bi dodajali druge kategorije, zlasti nekatere proizvode iz poglavja 49 (predloga sprememb 74, 75).

Nadzorne organizacije

Svet je soglašal z EP, da morajo biti norme usklajene v celotni EU in predlagal, naj bo Komisija pristojna za priznavanje nadzornih organizacij. Svet je uvedel razlikovanje med nadzornimi organizacijami, ki nameravajo opravljati dejavnost v eni državi članici, in tistimi, ki nameravajo svojo dejavnost opravljati v več državah članicah. Dogovoril se je, da bi morala Komisija priznati tiste organizacije, ki opravljajo dejavnost v več državah članicah (predlogi sprememb 51, 53, 54, 55, 56), prim. člen 7(3)) Za nadzorne organizacije, ki opravljajo dejavnost samo v eni državi članici, pa je menil, da je bolj praktično, če je za priznanje odgovoren pristojni organ zadevne države članice. Svet je tako kot EP menil, da bi morale nadzorne organizacije izvajati svojo funkcijo tako, da ne bi prišlo do konflikta interesov (predlog spremembe 51, prim. člen 7(2)(c)). Svet je menil, da ni treba razlikovati med javnimi in zasebnimi nadzornimi organizacijami (predloga sprememb 51, 52).

Kazni

Svet je razpravljal o možnosti, da se doda seznam kazni (predlog spremembe 69), vendar se je po dolgi razpravi odločil, da bo ohranil besedilo predloga Komisije, ki je uveljavljeno za zakonodajo EU. Več držav članic je menilo, da je višina in narava kazni v pristojnosti držav članic. Pri sestavljanju seznama kazni bi nastale tudi praktične težave, kot je popolnost seznama in težave z opredelitvijo vseh možnih prekrškov v tej fazi.

Prepoved

Svet je ohranil sistematični pristop iz predloga Komisije. Gospodarski subjekti bi morali uporabljati sistem potrebne skrbnosti za zmanjšanje tveganja za dajanje nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov na trg. Svet se ne strinja z mnenjem EP, da bi morali uvesti prepovedi, da bi zagotovili zakonito pridobivanje (predlogi sprememb 17, 19, 31, 42 (v zvezi s členom 3(1)), 43, 50, 71). Svet je menil, da takšna razširitev področja uporabe ne bi bila v duhu predloga in je zato nesprejemljiva.

Uporaba

Svet je menil, da je nerealistično pričakovati, da bi se uredba začela uporabljati le leto po začetku veljavnosti, čeprav bi bilo to zaželeno. Iz tega razloga in zato, da bi imeli gospodarski subjekti čas, da se prilagodijo novi situaciji, ter zaradi sprejetja izvedbenih ukrepov, je Svet predlagal, naj se uredba začne uporabljati 30 mesecev po začetku veljavnosti.

Položaj malih in srednje velikih podjetij/gospodarskih subjektov

Svet je tako kot EP upošteval poseben položaj majhnih in srednje velikih podjetij in gospodarskih subjektov (predlogi sprememb 22, 29, 47, 72). V členu 5(1)(c) je npr. uvedel pojem zanemarljivega tveganja. V členu 12 je določeno, da delegirani akti, s katerimi se bo spreminjal in dopolnjeval seznam lesa in lesnih proizvodov iz priloge, ne bi smeli pomeniti neproporcionalnega bremena za gospodarske subjekte. V členu 18 o poročanju je Svet dodal, da bi morali pri pregledu upoštevati zlasti upravne posledice za mala in srednje velika podjetja.

Uvodne izjave in sklicevanja na okoljska vprašanja (trajnostno gospodarjenje z gozdovi)

EP je predlagal veliko uvodnih izjav, da bi upoštevali gozdno okolje, biotsko raznovrstnost, gozdne ekosisteme in trajnostno gospodarjenje z gozdovi (predlogi sprememb 2–8, 10, 11, 14). Svet meni, da so takšna sklicevanja – čeprav so cilji zaželeni – odveč, saj sta sistem skrbnega pregleda in vedenje gospodarskih subjektov za zmanjšanje tveganja za nezakonito pridobljen les in lesne proizvode srž uredbe. Poleg tega uvodne izjave le upravičujejo določbe uredbe, v kateri pa ni operativnih določb, s katerimi naj bi bile takšne uvodne izjave povezane.

Pregled

Svet je soglašal z EP, da mora Komisija opraviti pregled in se pri tem osredotočiti zlasti na upravne posledice za mala in srednje velika podjetja (predlog spremembe 72).

3.   Druge spremembe Sveta

Status lesnih proizvodov, ki jih urejata FLEGT in CITES

Določba o lesu in lesnih proizvodih, ki jih urejata FLEGT in CITES, je v posebnem členu, saj uredba določa, da so dovoljenja FLEGT in potrdila CITES zadosten dokaz za zakonito pridobitev.

Sodelovanje med pristojnimi organi

Svet je v členu 11 menil, da si je treba izmenjevati informacije le o hujših pomanjkljivostih. Svet je prav tako določil, da bi morali biti vrste kazni predmet izmenjave informacij.

Vsebina

Da bi pojasnili namen obveznosti iz uredbe, je Svet dodal, da je cilj zmanjšati tveganje za dajanje nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov, pridobljenih iz takšnega lesa, na trg.

Spremembe zaradi Lizbonske pogodbe

Svet meni, da bi morali prenesti pooblastila na Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je dodal tri nove člene, potrebne za takšne delegirane akte (členi 5(3) in 7(7) ter 12), in novo uvodno izjavo. Svet je tudi prilagodil določbe za sprejetje izvedbenih ukrepov v skladu s členom 291 PDEU.

IV.   SKLEP

Svet meni, da je stališče iz prve obravnave v skladu z glavnimi cilji predloga Komisije. Je uravnotežen sklop ukrepov, ki bo prispeval k uresničitvi ciljev preprečevanja nezakonite sečnje.

Svet se veseli konstruktivne razprave z Evropskim parlamentom, da bi dosegli učinkovit dogovor o tej uredbi.


(1)  8881/09