21.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 285/53

A.

ker je bilo nasilje nad ženskami v pekinških izhodiščih OZN za ukrepanje določeno kot vsako dejanje nasilja na podlagi spola, zaradi katerega ženske utrpijo oziroma bi lahko utrpele fizično, spolno ali psihološko škodo ali trpljenje, vključno z grožnjami takšnih dejanj, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti,

B.

ker je nasilje nad ženskami v pekinških izhodiščih OZN za ukrepanje opredeljeno kot izraz zgodovinskega neenakopravnega razmerja moči med moškimi in ženskami, kar je privedlo do nadvlade moških, diskriminacije žensk in preprečevanja njihovega celovitega razvoja,

C.

ker nasilje moških nad ženskami ni le javnozdravstvena problematika, ampak gre tudi za vprašanje neenakosti med ženskami in moškimi, to pa je področje, kjer EU lahko ukrepa,

D.

ker je enakost med ženskami in moškimi temeljno načelo Evropske unije, priznano v Pogodbi ES in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah,

E.

ker je nasilje moških nad ženskami kršitev človekovih pravic, zlasti: pravice do življenja, varnosti, dostojanstva, telesne in duševne celovitosti ter pravice do spolnega in reproduktivnega zdravja in izbire na tem področju,

F.

ker je nasilje moških nad ženskami prepreka za udeležbo žensk v družbenih dejavnostih, v političnem in javnem življenju in na trgu dela ter lahko privede do revščine žensk in njihove odrinjenosti na rob,

G.

ker se nasilje nad ženskami v skrajnih oblikah lahko konča tudi z umorom,

H.

ker nasilje nad ženskami pogosto spremlja nasilje nad otroki in vpliva na duševno stanje in življenje otrok;

I.

ker nasilje nad ženskami posredno ali neposredno vpliva na čustveno in duševno zdravje njihovih otrok ter ima zanje dolgotrajne negativne posledice, zaradi česar lahko pride do začaranega kroga nasilja in zlorabe, ki se ponavlja iz generacije v generacijo,

J.

ker je nasilje moških nad ženskami razširjeni strukturni problem v Evropi in drugod po svetu, pojav, ki zadeva žrtve in storilce ne glede na starost, izobrazbo, dohodek in socialni položaj ter je povezan z neenako porazdelitvijo moči med ženskami in moškimi v naši družbi,

K.

ker so vrste nasilja, zagrešenega nad ženskami, v različnih kulturah in tradicijah različne in ker se pohabljanja ženskih spolnih organov, tako imenovana kazniva dejanja iz časti in prisilne poroke dogajajo tudi v EU,

L.

ker so v vojnih razmerah, oboroženih sporih, med pokonfliktno obnovo ter v gospodarski, socialni in/ali finančni krizi ženske, posamezno in skupaj, še bolj izpostavljene nasilju moških, zato te razmere ne smejo biti opravičilo za strpnost do moškega nasilja,

M.

ker je trgovina z ženskami za spolno in drugo izkoriščanje temeljna kršitev človekovih pravic žensk ter škoduje posameznim žrtvam in širši družbi,

N.

ker je strpnost do prostitucije v Evropi vzrok za povečano prodajo žensk v Evropo za namene spolnega izkoriščanja in spolni turizem,

O.

ker ni rednega in primerljivega zbiranja podatkov o različnih vrstah nasilja nad ženskami v EU, zaradi česar je težko preveriti dejansko razširjenost tega pojava in zanj poiskati ustrezne rešitve,

P.

ker je število žensk, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, zelo zaskrbljujoče,

Q.

ker pogosto popačena in potrošniško usmerjena podoba ženske v medijih ne spoštuje človekovega dostojanstva,

R.

ker so glavni vzroki, da ženske žrtve ne prijavijo nasilja, poleg ekonomske odvisnosti (ki je pri ženskah pogosta), tudi v družbeni kulturi in mišljenju, da je nasilje moških nad ženskami zasebna zadeva ali da so ženske za takšno nasilje pogosto krive same,

S.

ker zaradi vrste kompleksnih razlogov, tako psiholoških kot finančnih, socialnih in kulturnih, včasih pa zaradi pomanjkanja zaupanja v storitve policije, pravnega sistema ter socialne in zdravstvene pomoči, ženske pogosto ne prijavljajo nasilja moških, ki ga doživljajo,

T.

ker je Parlament večkrat pozval k uvedbi evropskega leta za odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami,

U.

ker je OZN 25. november razglasila za mednarodni dan odprave nasilja nad ženskami in ker bo decembra 2009 v Evropskem parlamentu organiziran mednarodni seminar o boju proti nasilju nad ženskami,

V.

ker je treba nujno uvesti celovit pravni instrument za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami v Evropi, tudi proti trgovanju z njimi,

1.

poziva države članice, naj izboljšajo svojo zakonodajo in politike za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami, zlasti z razvojem obsežnih nacionalnih akcijskih načrtov za boj proti nasilju nad ženskami na podlagi analize učinka takega nasilja na enakost med spoloma ter obveznosti držav članic po mednarodnih pogodbah, da odpravijo vse oblike diskriminacije žensk, tudi s konkretnimi ukrepi za preprečevanje nasilja moških, zaščito žrtev in pregon storilcev;

2.

poziva države članice, naj s posebnimi nacionalnimi programi in financiranjem podpirajo prostovoljna društva in organizacije, ki sprejemajo ženske žrtve nasilja in jim nudijo psihološko pomoč, da jim nenazadnje omogočijo ponovno vključitev na trg dela in jim tako v celoti vrnejo človekovo dostojanstvo;

3.

poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu predloži ciljno usmerjen in skladnejši načrt politike EU za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami, kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 1. marca 2006 z naslovom „Akcijski program o enakih možnostih moških in žensk 2006–2010“ (KOM(2006)0092), naj v svoj načrt za enakost med ženskami in moškimi za obdobje 2011–2016 vključi ukrepe za boj proti nasilju nad ženskami ter tudi konkretne ukrepe za preprečevanje vseh oblik nasilja, zaščito žrtev in pregon storilcev ter naj zagotovi, da bo opravljena analiza vpliva nasilja moških nad ženskami na enakost spolov na vseh področjih politike ter da bodo institucije EU in države članice pripravile usklajen, predan in skladen odziv za odpravo takega nasilja;

4.

poziva Komisijo, naj preuči možnost sprejetja novih ukrepov za boj proti nasilju nad ženskami;

5.

poziva Komisijo, naj organizira posebno konferenco na visoki ravni, ki bi se je udeležili predstavniki političnih organov, civilne družbe ter socialnih in institucionalnih organizacij, da bi prispevali k razvoju bolj usklajenih politik za obravnavo vseh oblik nasilja nad ženskami;

6.

poziva EU, naj vsem žrtvam nasilja, tudi žrtvam trgovanja z ljudmi, ne glede na državljanstvo, zagotovi pravico do pomoči in podpore ter zaščiti ženske, ki so žrtve nasilja v družini in katerih pravni status utegne biti odvisen od njihovega partnerja;

7.

poziva EU, naj vzpostavi mehanizme, s katerimi bo zagotovila, da bo analiza vpliva trgovanja z ljudmi na enakost spolov del vseh zakonov in politik za preprečevanje in boj proti takemu trgovanju, in naj si prizadeva za odpravo osnovnih vzrokov nasilja s preprečevalnimi ukrepi, kot so sankcije, izobraževanje in ozaveščevalne kampanje;

8.

opozarja, da še vedno ni prejel rezultatov študije Komisije o zakonodaji o nasilju na podlagi spola in nasilju nad ženskami;

9.

poziva Komisijo in države članice, naj ženskim žrtvam nasilja zagotovijo dejanski dostop do pravne pomoči in varstva ne glede na državljanstvo ali naravo sodelovanja v policijskih preiskavah;

10.

poziva Svet in Komisijo, naj določita jasno pravno podlago za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami, tudi trgovanju z njimi;

11.

poziva Komisijo, naj začne pripravljati predlog krovne direktive o boju proti vsem oblikam nasilja nad ženskami;

12.

poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za odpravo vzrokov nasilja nad ženskami, zlasti z izvajanjem preprečevalnih ukrepov in z ozaveščevalnimi kampanjami o različnih oblikah takega nasilja;

13.

poziva Komisijo in države članice, naj uskladijo delovanje in vključijo kampanje za ozaveščanje in obveščanje javnosti o nasilju v družini in strategije za spremembo stereotipov žensk v družbi prek izobraževanja in medijev ter naj spodbujajo izmenjavo dobre prakse;

14.

poziva Komisijo in države članice, naj na mednarodni ravni obravnavajo nasilje nad ženskami in kršitve človekovih pravic na podlagi spola, zlasti v okviru veljavnih dvostranskih pridružitvenih sporazumov in mednarodnih trgovinskih sporazumov in tistih, ki so še v postopku pogajanja;

15.

v zvezi s tem obžaluje, da pri obveznem ocenjevanju vpliva na trajnostni razvoj, ki se izvede pred sklenitvijo takih sporazumov, načelo enakosti spolov ni zares upoštevano, kaj šele vprašanje spolnega nasilja ali sklop orodij za analizo vpliva z vidika spola, in poziva Komisijo, naj čim prej predlaga rešitev;

16.

poziva države članice, naj ustrezno upoštevajo posebne okoliščine nekaterih skupin žensk, ki so še posebno izpostavljene nasilju, kot so pripadnice manjšin, priseljenke, begunke, ženske, ki živijo v revščini v podeželskih ali izoliranih skupnostih, zapornice v kazenskih ali drugih zavodih, dekleta, homoseksualke ter invalidne in starejše ženske;

17.

poziva države članice, naj okrepijo ukrepe za preprečevanje nasilja na podlagi spola med mladimi s ciljno usmerjenimi izobraževalnimi kampanjami in boljšim sodelovanjem med zainteresiranimi stranmi in različnimi krogi ljudi, ki jih ta pojav zadeva, na primer družinami, šolami, javnim prostorom in mediji;

18.

poziva Komisijo, naj obravnava tudi mednarodno razsežnost nasilja nad ženskami v okviru svojega dela na področju družbene odgovornosti podjetij, zlasti v zvezi z evropskimi podjetji, ki delujejo na prostotrgovinskih območjih;

19.

poudarja pomen ustrezne usposobljenosti vseh, ki delajo z ženskami, ki so žrtve nasilja moških, tudi usposobljenosti predstavnikov sodstva in organov pregona, s posebnim poudarkom na policiji, sodiščih, socialnih, zdravstvenih in pravnih službah, agencijah za zaposlovanje, delodajalcih in sindikatih;

20.

poziva k uvedbi mehanizmov, da bi ženskam, ki so žrtve spolnega nasilja ali preprodajalskih mrež, olajšali dostop do brezplačne pravne pomoči in jim v vsej Uniji omogočili uveljavitev pravic; vztraja, da je treba izboljšati sodelovanje pravnih strokovnjakov in izmenjavo najboljših praks v boju proti diskriminaciji in nasilju na podlagi spola ter da je treba najti načine za odpravo ovir pri priznavanju pravnih aktov v drugih državah članicah, vključno z obsodbami zaradi kaznivih dejanj nasilja na podlagi spola in sodnimi odredbami zoper nasilne moške;

21.

pozdravlja dejstvo, da so bila v nekaterih državah članicah ustanovljena sodišča za obravnavanje nasilja nad ženskami, in poziva vse države članice, naj sledijo temu zgledu;

22.

poziva k večji teži evidenc o nasilju na podlagi spola v sistemu za izmenjavo informacij iz kazenskih evidenc (ECRIS);

23.

poziva države članice, naj oblikujejo skladen sistem za zbiranje statističnih podatkov o nasilju nad ženskami, s posebnim poudarkom na nasilju nad mladoletnicami, in tudi o umorih zaradi nasilja v družini ali zvezah, pri tem pa naj tesno sodelujejo z Evropskim inštitutom za enakost spolov, da bi pridobile primerljive podatke o nasilju nad ženskami v vsej EU;

24.

poziva države članice, naj spolno nasilje in posilstvo tudi v zakonskih in zunajzakonskih zvezah in/ali v primerih, ko je storilec sorodnik, priznajo kot kaznivo dejanje, kadar žrtev ne privoli v odnose, in naj zagotovijo, da bodo storilci kazensko preganjani po uradni dolžnosti, ter zavrnejo navajanje kulturnih, tradicionalnih ali verskih običajev ali tradicije kot olajševalno okoliščino, ki bi lahko zmanjšala krivdo storilca kaznivega dejanja v primeru nasilja nad ženskami, tudi pri tako imenovanih zločinih iz časti in pohabljanju ženskih spolnih organov;

25.

ugotavlja, da nekatere države članice izvajajo politike, ki priznavajo spolno nasilje med partnerji, zlasti pa nasilje v zakonski zvezi, kot kaznivo dejanje; poziva države članice, naj pregledajo rezultate teh politik, da bi spodbudile izmenjavo dobre prakse na evropski ravni;

26.

poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za izkoreninjenje pohabljanja ženskih spolnih organov; poudarja, da bi se priseljenci, ki prebivajo v Skupnosti, morali zavedati, da pohabljanje ženskih spolnih organov resno ogroža zdravje žensk in je kršitev človekovih pravic; poziva države članice, naj uveljavijo posebne pravne predpise o pohabljanju ženskih spolnih organov ali sprejmejo takšne zakone in preganjajo vse osebe, ki pohabljanje izvajajo;

27.

poziva EU, naj vsem žrtvam nasilja moških nad ženskami zagotovi pravico do pomoči in podpore;

28.

poziva države članice, naj nemudoma raziščejo skrajne kršitve človekovih pravic zoper Romke, kaznujejo storilce in zagotovijo ustrezno odškodnino žrtvam neprostovoljne sterilizacije;

29.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic in generalnemu sekretarju OZN.