23.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 318/10

1.1

To raziskovalno mnenje, ki je bilo pripravljeno na zaprosilo švedskega predsedstva, preučuje načine, kako oblikovati trajnostno, dolgoročno in večsektorsko strategijo EU za škodo zaradi uživanja alkohola (1). Namen švedskega predsedstva je podpreti izvajanje horizontalne strategije EU na področju alkohola ter uvedbo dolgoročnega preventivnega dela na ravni EU in nacionalni ravni.

1.2

To mnenje temelji na prejšnjem mnenju EESO o škodi zaradi uživanja alkohola, ki je obravnavalo pet prednostnih tem: zaščito otrok; zmanjšanje števila prometnih nesreč, povezanih z alkoholom; preprečevanje škode, ki jo povzroča alkohol, med odraslimi in na delovnem mestu; obveščanje, izobraževanje in ozaveščanje ter skupno zbirko znanstvenih podatkov (2).

1.3

Mnenje se osredotoča na naslednje štiri prednostne naloge predsedstva:

Da bi zagotovili celosten pristop, je treba hkrati upoštevati vse teme, obravnavane v obeh mnenjih, pa tudi druga pomembna vprašanja.

1.4

Vzorci pitja se med državami bistveno razlikujejo, vendar večina ljudi večino časa pije z občutkom odgovornosti (glej točko 3.2) (3). Ob tem pa EESO izraža zaskrbljenost, saj naj bi 15 % odrasle populacije EU redno uživalo alkohol v škodljivih količinah, škodljivim učinkom alkohola pa so najbolj izpostavljeni otroci. Zato je treba politične ukrepe oblikovati tako, da se približajo tistim, ki že zdaj uživajo alkohol v škodljivih količinah.

1.5

Trženje alkohola je eden od dejavnikov, ki lahko poveča verjetnost, da bodo otroci in mladostniki začeli uživati alkohol in da se bo poraba alkohola povečala pri tistih, ki alkohol že uživajo. EESO zato poziva k zmanjšanju izpostavljenosti mladih trženju alkohola.

1.6

Ustrezno zasnovane politike določanja cen alkohola so lahko učinkovito sredstvo za zmanjšanje škode zaradi uživanja alkohola zlasti med ljudmi z nizkimi dohodki in mladimi. EESO meni, da je potrebna uredba, ki bo urejala razpoložljivost, distribucijo in promocijo alkohola, saj samoregulacija na tem področju ni zadostna.

1.7

Da bi povečali ozaveščenost o tveganjih za nastanek fetalnega alkoholnega sindroma, EESO podpira kampanje ozaveščanja na nacionalni ravni in ravni EU.

1.8

EESO meni, da je na ravni EU potrebnih več informacij o učinkih škodljivega uživanja alkohola na zdravo in dostojno staranje.

1.9

EESO meni, da morajo biti politike na področju alkohola celovite in vključevati različne ukrepe, ki dokazano zmanjšujejo škodo.

2.1

Evropska unija je pristojna in odgovorna za obravnavo problemov javnega zdravja, povezanih s škodljivim in nevarnim uživanjem alkohola, na podlagi člena 152(1) Pogodbe (4), ki določa, da mora dejavnost Skupnosti dopolnjevati nacionalne politike.

2.2

Svet je leta 2001 sprejel priporočilo glede uživanja alkohola pri mladih (5), v katerem je Komisijo pozval k opazovanju in ocenjevanju razvoja in sprejetih ukrepov ter k pripravi poročila o potrebi po nadaljnjih ukrepih.

2.3

Svet je v Sklepih iz junija 2001 in junija 2004 Komisijo pozval, naj predstavi predloge za obsežno strategijo Skupnosti, ki bo kot dopolnitev nacionalnih politik namenjena zmanjševanju škode zaradi uživanja alkohola (6).

2.4

Komisija je leta 2006 sprejela sporočilo Strategija EU za podporo državam članicam pri zmanjševanju škode zaradi uživanja alkohola  (7). Namen sporočila je bil „primerjati ukrepe“, ki so jih sprejele Komisija in države članice, ter pojasniti, kako lahko Komisija še naprej podpira in dopolnjuje nacionalne politike na področju zdravja. EESO meni, da sporočilo še zdaleč ne izpolnjuje zahteve po „obsežni strategiji“ (8), saj ne zagotavlja obsežne in pregledne analize vseh pomembnih področij politike in težav, s katerimi se soočajo nekatere države članice zaradi tržnih pravil EU, kadar želijo nadaljevati z izvajanjem kakovostnih javnozdravstvenih politik v zvezi z alkoholom (9). Strategija prav tako ne omenja, da je alkohol psihoaktivna droga in ob pretiranem uživanju toksična snov ter za nekatere snov, ki povzroča zasvojenost.

2.5

Sodišče Evropskih skupnosti je večkrat potrdilo, da je zmanjševanje škode zaradi uživanja alkohola pomemben in utemeljen cilj javnega zdravja, uporabljeni ukrepi pa morajo biti primerni in v skladu z načelom subsidiarnosti (10).

2.6

EESO izreka priznanje dosežkom sodelujočih v evropskem forumu za alkohol in zdravje od njegove ustanovitve leta 2007 in pozdravlja podobna prizadevanja na lokalni ravni.

3.1

Evropska unija je območje z največjo porabo alkohola v svetu, saj se na osebo letno porabi 11 litrov čistega alkohola (11). Celotna poraba se je od 70. let do sredine 90. let zmanjšala, od takrat je ostala razmeroma nespremenjena, še vedno pa obstajajo med državami članicami razlike z vidika porabe in škode pa tudi z vidika vrste škode (12), poleg tega ostajajo ravni škodljivih vzorcev pitja visoke (13).

3.2

Večina ljudi večino časa pije z občutkom odgovornosti. Kljub temu pa EESO izraža zaskrbljenost, saj naj bi 55 milijonov odraslih v EU (15 % odrasle populacije) redno uživalo alkohol v škodljivih količinah (14). Po ocenah naj bi zaradi posledic škodljivega pitja alkohola – nesreč, bolezni jeter, raka itd. – v EU vsako leto umrlo približno 195 000 ljudi. Škodljivo uživanje alkohola je tretji najpogostejši vzrok prezgodnje smrti in bolezni v EU (15).

3.3

EESO meni, da škodljivo uživanje alkohola pri posameznikih ni težava, ki nastane ločeno, ampak je posledica sklopa razlogov, vključno z revščino, socialno izključenostjo, družinskim okoljem ter stresom na delovnem mestu.

3.4

V Evropi obstajajo različni vzorci uživanja alkohola, ravno tako obstajajo različni vzorci škodljivega in tveganega uživanja alkohola, tudi med otroki in mladostniki (16). EESO poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo te nacionalne in lokalne vzorce pri oblikovanju politik, ki bi morale biti prilagojene posamezni kulturi in usmerjene na ogroženo populacijo.

3.5

Otroci in mladostniki so posebno izpostavljeni škodljivim učinkom alkohola. Po ocenah naj bi zaradi alkohola v družinah zelo trpelo od 5 do 9 milijonov otrok. Alkohol je vzrok za 16 % primerov zlorabe in zanemarjanja otrok, zaradi alkohola pa se vsako leto rodi približno 60 000 novorojenčkov s premajhno porodno težo (17).

3.6

Škodljivo uživanje alkohola lahko povzroči škodo ne samo posamezniku, temveč tudi drugim. S škodo zaradi alkohola bi se morali soočati tudi na delovnem mestu, v okviru pravil o zdravju in varnosti, za kar je odgovoren predvsem delodajalec. Ukrepi glede alkohola na delovnem mestu bi lahko prispevali k zmanjšanju števila nesreč in odsotnosti z dela ter povečanju delovne storilnosti. EESO poziva delodajalce, sindikate, lokalne oblasti in druge ustrezne organizacije, naj tesno sodelujejo in skupaj ukrepajo, da bi zmanjšali škodo zaradi alkohola na delovnem mestu.

3.7

Proizvodnja alkoholnih pijač je v EU ključnega pomena, saj ustvarja delovna mesta in prihodek od davkov ter prispeva k trgovinski bilanci EU. Vendar vpliva škodljivo pitje alkohola tudi na gospodarstvo zaradi povečanih zdravstvenih in socialnih izdatkov ter manjše produktivnosti. Po ocenah naj bi z alkoholom povezana škoda za gospodarstvo EU leta 2003 znašala 125 milijard EUR, kar ustreza 1,3 % BDP (18).

4.1

EESO poziva Komisijo, naj prizna „Evropsko listino o alkoholu“ Svetovne zdravstvene organizacije (19), ki so jo leta 1995 sprejele vse države članice EU, in še zlasti etično načelo, da imajo vsi otroci in mladostniki pravico odraščati v okolju, v katerem so zaščiteni pred negativnimi posledicami uživanja alkohola in v največji možni meri pred oglaševanjem alkoholnih pijač.

4.2

Svet EU je države članice v svojem priporočilu pozval, naj uvedejo učinkovite mehanizme na področju oglaševanja, trženja in prodaje potrošnikom ter naj poskrbijo, da alkoholni izdelki ne bodo zasnovani ali oglaševani tako, da bi bili njihova ciljna skupina otroci in mladostniki.

4.3

Vse večjo zaskrbljenost na ravni EU in držav članic povzroča popivanje med mladimi (15–24 let), t. i. binge drinking. V tej starostni skupini je 24 % uživalcev alkohola leta 2006 potrdilo, da vsaj enkrat na teden popivajo (20). Najstniki izmed alkoholnih pijač najbolj pogosto pijejo pivo (40 %) in žgane pijače (30 %) (21), ki jim sledijo vino (13 %), pijače „alkopop“ (22) (11 %) in jabolčnik (6 %). Tudi prodajne promocije alkoholnih pijač, kot sta happy hour (vesele ure) in „dva za ceno enega“, povečujejo porabo alkohola in verjetnost popivanja med mladimi (23). Kot korak naprej se zahteva strožje izvajanje predpisov o trženju alkohola mladoletnim.

4.4

Oglaševanje in trženje alkohola vplivata na oblikovanje odnosa mladih do alkohola in njihovo obravnavo alkohola ter spodbujata pozitivna pričakovanja v zvezi z uživanjem alkohola med mladimi (24). Znanstvena skupina evropskega foruma za alkohol in zdravje je na podlagi pregleda longitudinalnih študij ugotovila, da „dokazi vztrajno potrjujejo, da trženje alkohola povečuje verjetnost, da bodo mladostniki začeli uživati alkohol in da se bo poraba alkohola povečala pri tistih, ki alkohol že uživajo. To je še toliko bolj osupljivo, če upoštevamo, da je bil obravnavan samo majhen del celotne strategije trženja“ (25).

4.5

EESO izraža zaskrbljenost, ker oglaševanje alkoholnih pijač privlači mladoletnike (26), in opozarja na dosledne ugotovitve, da izpostavljenost televiziji in sponzoriranemu oglaševanju, ki vsebuje alkohol, napoveduje začetek uživanja alkohola med mladimi in povečano porabo alkohola (27).

4.6

Strokovni odbor Svetovne zdravstvene organizacije meni, da „prostovoljni sistemi ne preprečujejo oblike trženja, ki vpliva na mlade, in da samoregulacija deluje samo, če obstaja neposredna in resnična grožnja, da bo v zvezi s tem sprejeta zakonodaja“ (28).

4.7

Akterji v verigi alkoholnih pijač so izrazili pripravljenost, da postanejo bolj proaktivni pri izvajanju ureditvenih in samoregulativnih ukrepov (29). Njihova vloga je, da skupaj z državami članicami poskrbijo za to, da proizvodnja, distribucija in trženje njihovih izdelkov potekajo odgovorno ter s tem prispevajo k zmanjševanju škode zaradi uživanja alkohola.

4.8

Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah prispeva k določitvi minimalnih standardov za oglaševanje alkoholnih pijač. Direktiva zahteva, da „[…] oglaševanje alkoholnih pijač […] ni izrecno namenjeno mladoletnikom, ne povezuje uživanja alkohola s povečano telesno zmogljivostjo ali z uspehom v družabnem ali spolnem življenju in ne poudarja, da je alkohol poživilo, pomirilo ali sredstvo za reševanje osebnih težav“ (30). EESO meni, da ta direktiva ne zadostuje, da bi otroke v celoti zaščitili pred oglaševanjem alkoholnih pijač.

4.9

EESO zahteva, naj Komisija določi konkreten cilj, da je treba zmanjšati izpostavljenost otrok alkoholnim proizvodom, oglaševanju in prodajnim akcijam, ter naj se na tem področju uvede strožja ureditev.

5.1

V celotni Evropi narašča zanimanje za ukrepe za boj proti škodi zaradi uživanja alkohola. Proizvodnja alkoholnih pijač je v Evropi ključnega pomena, saj ustvarja delovna mesta in prihodek od davkov ter preko trgovine prispeva h gospodarstvu EU. Vendar sodeč po ocenah 15 % ljudi uživa alkohol v škodljivih količinah, kar povzroča škodo posameznikom in družbam. Leta 2003 so stroški zlorabe alkohola v EU po ocenah znašali 125 milijard EUR, kar ustreza 1,3 % BDP (31).

5.2

Iz študije RAND je razvidno, da se v EU pojavljajo težnje k večji porabi alkohola, kupljenega na prodajnih mestih brez dovoljenja za točenje, saj je ta alkohol običajno cenejši od tistega, ki se prodaja na prodajnih mestih z dovoljenjem za točenje (32). Vendar je treba dodati, da se je ta študija osredotočila samo na cene alkohola, kupljenega na prodajnih mestih brez dovoljenja za točenje, in ni primerjala teh cen s cenami na prodajnih mestih z dovoljenjem za točenje.

5.3

Na podlagi študij je razvidno, da je postal alkohol v EU v obdobju med leti 1996 in 2004 cenovno bolj dostopen, v nekaterih državah za več kot 50 % (33). Obstajajo dokazi, da je cenovna dostopnost alkohola v neposrednem razmerju s porabo alkohola v EU (34).

5.4

Mladi so občutljivi na povečanje cen alkohola, kar vodi v manjšo pogostnost uživanja alkohola med mladimi in manjše količine zaužitega alkohola med vsakim popivanjem (35). Druge raziskave pa kažejo, da lahko mladi v odgovor na višje cene prevzamejo bolj škodljive vzorce uživanja alkohola, na primer uživanje cenejšega alkohola doma še pred odhodom na zabavo (priprava na popivanje) (36). Ta ugotovitev ima pomembne posledice za politiko EU na področju alkohola, zlasti glede na povečanje škodljivega uživanja alkohola pri mladih.

5.5

Po ocenah alkohol na svetovni ravni zakrivi približno 3,8 % vseh primerov smrti in je povezan s 4,6 % izgubljenih zdravih let življenja. Poraba alkohola je neposredno povezana s tremi vrstami poškodb, in sicer cirozo jeter ter poškodbami in smrtjo zaradi prometnih nesreč (37). Alkohol je edini povzročitelj nekaterih bolezni, kot sta alkoholna bolezen jeter in vnetje trebušne slinavke zaradi alkohola, in eden od povzročiteljev številnih drugih bolezni in okvar (npr. nekaterih vrst raka, bolezni srca, infarkta in jetrne ciroze) (38). Škodljivo uživanje alkohola prispeva tudi h kriminalu, nasilju in pomanjkanju v družinah ter tveganim oblikam spolnega vedenja in spolno prenosljivim boleznim (39).

5.6

Ocenjuje se, da v EU občasno prekomerno pitje alkohola prispeva k 2 000 primerom umorov, 17 000 primerom smrtnih žrtev zaradi prometnih nesreč (kar je ena od treh vseh smrtnih žrtev v prometu), 27 000 primerom naključnih smrti in 10 000 primerom samomorov (40).

5.7

Politike določanja cen alkohola so lahko učinkovita spodbuda za zmanjšanje škode zaradi uživanja alkohola (41). EESO meni, da bi bilo treba upoštevati politiko določanja cen pri pripravi strategij za dolgoročno, trajnostno in večsektorsko zmanjšanje škode zaradi uživanja alkohola.

5.8

Politike na področju alkohola morajo biti celovite in vključevati morajo različne ukrepe, ki dokazano zmanjšujejo škodo, npr. ukrepe v zvezi s pitjem in vožnjo ter ukrepe na področju osnovnega zdravstva. EESO meni, da en sam ukrep ne more zmanjšati škode, povezane z alkoholom.

5.9

EESO meni, da je potrebno učinkovito izvrševanje obstoječe uredbe, ki bo urejala razpoložljivost, distribucijo in promocijo alkohola. Samoregulacija na tem področju je del rešitve, vendar sama po sebi ne zadostuje. Prodajo pod ceno in prodajne promocije bi moralo biti mogoče omejiti brez omejevanja trgovine in v skladu z zakonodajo EU.

6.1

Prihodnost Evrope je odvisna od zdravega in produktivnega prebivalstva. Znanstveni dokazi, da je prav pri mladih delež bolezni, ki so posledica škodljivega in tveganega uživanja alkohola, večji, so zato za EESO razlog za močno zaskrbljenost (42).

6.2

Komisija priznava, da imajo otroci pravico do učinkovite zaščite pred gospodarskim izkoriščanjem in vsemi oblikami zlorabe (43). EESO odločno podpira to stališče.

6.3

EESO opozarja, da škodljivo in tvegano uživanje alkohola nima negativnih posledic samo za uživalce, temveč tudi za druge ljudi, še posebno z vidika nesreč, poškodb in nasilja. EESO se strinja, da so v družinah najbolj ranljiva skupina otroci.

6.4

Ocenjuje se, da naj bi zaradi alkohola v družinah trpelo 5 do 9 milijonov otrok in mladostnikov, da alkohol prispeva k 16 % primerom zlorab in zanemarjanja otrok ter da se zaradi alkohola vsako leto rodi približno 60 000 novorojenčkov s premajhno porodno težo (44). Poleg tega sta negativni posledici za otroke tudi revščina in socialna izključenost, ki lahko tako v sedanjosti kot tudi v prihodnosti škodujeta njihovemu zdravju, vzgoji in kakovosti življenja.

6.5

Nasilje v družini, ki je resen problem v številnih državah (45), je tesno povezano s prekomernim pitjem pri storilcu nasilnih dejanj (46). Nasilje v družini se lahko pojavlja tudi brez alkohola, vendar lahko prekomerno pitje pri nekaterih ljudeh prispeva k nasilju. Zmanjševanje prekomernega pitja je koristno tako z vidika žrtev kot storilcev nasilnih dejanj, pa tudi otrok, ki živijo v takšnih družinah.

6.6

Alkohol lahko vpliva na otroke tudi pred njihovim rojstvom. Fetalni alkoholni sindrom pomeni niz prirojenih napak (fizičnih, vedenjskih in kognitivnih), ki so posledica uživanja alkohola pri materah med nosečnostjo.

6.7

Stopnja ozaveščenosti o fetalnem alkoholnem sindromu in posledicah je nizka. Da bi zmanjšali škodo zaradi uživanja alkohola med nosečnostjo, je ključno, da se javnost seznani s primeri preventivnih programov, ki temeljijo na izsledkih. EESO podpira ciljne kampanje ozaveščanja o fetalnem alkoholnem sindromu na nacionalni ravni in ravni EU.

7.1

Starejše osebe so bolj občutljive za učinke alkohola. Med posebne težave sodijo težave z ravnotežjem in tveganje padca ter nastanek zdravstvenih težav, zaradi katerih lahko starejše osebe postanejo občutljivejše za alkohol. Približno tretjina starejših se začne prvič spopadati s težavami zaradi uživanja alkohola šele v poznejšem obdobju življenja, kar je pogosto posledica izgube partnerja, slabega zdravja, težav pri gibanju in socialne osamitve (47).

7.2

Škodljivo uživanje alkohola lahko vpliva na duševno zdravje starejših, kar se izraža v obliki anksioznosti, depresije in zmedenosti.

7.3

Motnje zaradi uživanja alkohola so pri starejših običajne, zlasti med moškimi, ki so družbeno izolirani in živijo sami (48). Škodljivo uživanje alkohola je povezano z razširjenimi motnjami fizičnega, psihičnega, socialnega in kognitivnega zdravja. Približno 3 % oseb nad 65 letom starosti trpi zaradi teh motenj (49), čeprav lahko številni primeri ostanejo neodkriti, saj so diagnostična merila in pregledi usmerjeni na mlajše osebe. Vendar je zdravljenje starejših oseb, ki imajo težave z alkoholom, pogosto lažje od zdravljenja mlajših.

7.4

Alkohol lahko poveča učinke nekaterih zdravil in zmanjša učinke drugih. Povečati je treba ozaveščenost zdravstvenih delavcev, zasebnih negovalcev in starejših oseb o možnih povezavah med zdravili in alkoholom.

7.5

EESO meni, da je treba storiti več za dobrobit starajočega se prebivalstva v EU, vključno z obsežnejšim informiranjem na ravni EU o učinkih škodljivega uživanja alkohola na zdravo in dostojno staranje.