[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 11.12.2007

COM(2007) 804 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Predlog lizbonskega programa Skupnosti 2008–2010

KAZALO

1. Uvod: k novemu lizbonskemu programu Skupnosti 3

2. Izboljšanje in obnovitev lizbonskega programa Skupnosti 3

3. 10 ključnih ciljev novega lizbonskega programa Skupnosti na štirih prednostnih področjih 4

3.1. Vlaganje v ljudi in posodobitev trgov dela 5

3.2. Sproščanje poslovnega potenciala, zlasti malih in srednje velikih podjetij (MSP) 7

3.3. Naložbe v znanje in inovacije 9

3.4. Energija in podnebne spremembe 11

4. Zunanja agenda 13

5. Zagotavljanje uresničevanja lizbonskega programa Skupnosti 14

1. UVOD: K NOVEMU LIZBONSKEMU PROGRAMU SKUPNOSTI

Tesno partnerstvo med državami članicami in Skupnostjo je v središču prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta. Medtem ko države članice izvajajo svoje politike v okviru nacionalnih programov reform , so na ravni Skupnosti ključni dodatni ukrepi politike za dopolnitev in okrepitev nacionalnih ukrepov. Ukrepi na ravni Skupnosti zagotavljajo na primer skupen pravni in/ali politični okvir, pomagajo pri usklajevanju politik z državami članicami, Poleg tega pa ima Skupnost neposredno vlogo pri zagotavljanju dodatnih virov za manj razvite regije in države članice, npr. prek programov kohezijske politike. Na ravni držav članic in Skupnosti je potreben napredek pri ustvarjanju pravih okvirnih pogojev, ki bo znatno spodbudil rast in ustvarjanje delovnih mest v EU.

To sporočilo vsebuje predlog lizbonskega programa Skupnosti za obdobje 2008–2010, v katerem so na podoben način kot v nacionalnih programih reform držav članic navedeni ključni ukrepi na ravni Skupnosti. Predlog novega lizbonskega programa Skupnosti temelji na integriranih smernicah in štirih prednostnih področjih, ki so bila opredeljena na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta leta 2006. Ta predlog povezuje ukrepe, ki jih je potrebno na ravni Skupnosti sprejeti za naslednje obdobje, kot je predlagano v strateškem poročilu Komisije, ki naj bi bilo sprejeto na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta leta 2008. Predlog določa vrsto ambicioznih, vendar realističnih ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti na ravni Skupnosti do leta 2010. Potrebno je skupno politično ukrepanje vseh institucij EU, da bi dosegli soglasje o teh ukrepih v naslednjih treh letih in spodbudili rast in ustvarjanje delovnih mest.

2. IZBOLJšANJE IN OBNOVITEV LIZBONSKEGA PROGRAMA SKUPNOSTI

Prvi lizbonski program Skupnosti za obdobje 2005–2008 je dal pomembne rezultate. Na primer, s sprejetjem direktive o storitvah in izvajanjem akcijskega načrta za finančne storitve je bil dosežen napredek k izboljšanju pravnega okvira enotnega trga. Komisija je spodbujala tudi svoj program za boljše predpise in odpravo a odpravo ovir za inovacije. Znatno več sredstev Skupnosti je bilo danih na razpolago za rast in delovna mesta. Z novim pravili za programe kohezijske politike bo za obdobje 2007–2013 na razpolago okoli 210 milijard EUR za naložbe v rast in delovna mesta, kar pomeni več kot 25% zvišanje v primerjavi z obdobjem 2000–2006. V celoti je bilo od 102 ukrepov, najavljenih v prvotnem lizbonskem programu Skupnosti za leto 2005, več kot 87 ukrepov izvedenih do sredine leta 2007. Svet in Evropski parlament sta si prav tako znatno prizadevala za pospešitev medinstitucionalnega odločanja. Od 18 zakonodajnih ukrepov v procesu medinstitucionalnega odločanja, ki so bili opredeljeni v poročilu o izvajanju lizbonskega programa Skupnosti za leto 2006, sta jih približno 10 sprejela Svet in Parlament[1].

Kljub številnim uspehom lizbonski program Skupnosti 2005–2008 ni vedno zagotovil zadostnega okvira za zagotavljanje popolne prednostne obravnave ukrepov lizbonskega programa Skupnosti ter pospešitve njihovega sprejetja in izvajanja. Lizbonski program Skupnosti se je pogosto obravnaval zgolj kot program reform Evropske komisije, medtem ko zahteva njegovo izvajanje polno podporo in sodelovanje vseh institucij EU in držav članic.

Namen novega lizbonskega programa Skupnosti za obdobje 2008–2010 je odpraviti te pomanjkljivosti . Komisija zato predlaga učinkovitejšo opredelitev prednostnih nalog programa s samo 10 ključnimi cilji, ki jih je mogoče doseči v obdobju 2008–2010. Cilji in predlagani spremljevalni ukrepi:

- prikazujejo znatno dodano vrednost na ravni Skupnosti ali znatne sinergije s politikami držav članic in/ali drugimi politikami, ki se izvajajo na ravni EU.

- kažejo pomemben vpliv na rast in delovna mesta, bodisi neposredno bodisi prek olajšanja prestrukturiranja in prilagajanja.

3. 10 KLJUčNIH CILJEV NOVEGA LIZBONSKEGA PROGRAMA SKUPNOSTI NA šTIRIH PREDNOSTNIH PODROčJIH

V skladu s predlogom Komisije bi moral lizbonski program Skupnosti 2008–2010 vsebovati deset ključnih ciljev in ustreznih ukrepov, ki temeljijo na integriranih smernicah ter štirih prednostnih področjih.

10 ključnih ciljev,

do leta 2010

1. Komisija bo do sredine leta 2008 predlagala prenovljen Socialni program in pomagala pri odpravi pomanjkanja usposobljenih delavcev.

2. Komisija bo predstavila predloge za skupno politiko migracij leta 2008.

3. Skupnost bo sprejela Akt o malem gospodarstvu za sprostitev potenciala rasti MSP skozi vso njihovo življenjsko dobo.

4. Skupnost si bo prizadevala za znižanje administrativnih ovir EU za 25 % do leta 2012 in izvedla ambiciozen program poenostavitve.

5. Skupnost bo okrepila enotni trg, povečala konkurenco na področju storitev ter sprejela nadaljnje ukrepe za povezovanje trga finančnih storitev.

6. Skupnost bo uresničila „peto svoboščino“ (prost pretok znanja) in vzpostavila resnični Evropski raziskovalni prostor.

7. Skupnost bo izboljšala okvirne pogoje za inovacije.

8. Skupnost bo dokončala notranji trg za energijo in sprejela sveženj pravil na področju podnebnih sprememb.

9. Skupnost bo spodbujala industrijsko politiko, usmerjeno v trajnostno proizvodnjo in potrošnjo.

10. Skupnost si bo v bilateralnih pogajanjih s ključnimi trgovinskimi partnerji prizadevala za zagotavljanje novih priložnosti za mednarodno trgovino in naložbe ter vzpostavila skupni prostor za pripravo zakonodaje in standardov.

Podroben seznam ukrepov je v Prilogi, v kateri so ukrepi razdeljeni v tri kategorije :

- ukrepi, ki jih sprejme Evropska komisija;

- ukrepi, ki jih prednostno sprejmejo druge institucije;

- ukrepi, ki jih je še potrebno izvesti.

Seznam jasno poudarja odgovornosti vsake institucije. Predlaga se, da vse institucije EU ukrepe obravnavajo prednostno.

Komisija meni, da bi popolno izvajanje lizbonskega programa Skupnosti pomembno prispevalo k uspehu lizbonske strategije za rast in delovna mesta. Analiza dolgoročnega učinka ukrepov iz lizbonskega programa Skupnosti navaja, da bi lahko njihovo izvajanje znatno vplivalo na stopnjo realnega BDP EU [2]. Ker bi ukrepi lizbonskega programa Skupnosti učinkovali prek povečanja produktivnosti, konkurence in večje prilagodljivosti, bi to pomenilo trajno zvišanje realnega BDP in delovnih mest.

Za podporo različnim politikam Skupnosti, prikazanim v okviru spodaj navedenih štirih prednostnih področij, je Skupnost namenila lastna finančna sredstva za rast in ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje doseganja rasti in gospodarskega prilagajanja zlasti v novih državah članicah in drugih ekonomsko prikrajšanih regijah. Ta sredstva vključujejo programe evropske kohezijske politike, evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), program vseživljenjskega učenja in evropski sklad za prilagoditev globalizaciji. Sredstva kohezijske politike znašajo okoli 347 milijard EUR za obdobje 2007–2013, EKSRP pa okoli 91 milijard EUR. Dodelitev strukturnih sredstev je pomenila znatno dodatno financiranje strategije za rast in delovna mesta. Za nadaljnje povečanje učinkov finančnega vzvoda sredstev Skupnosti je treba izvajanje prednostnih nalog lizbonske strategije natančno spremljati ter ga pri vmesnih pregledih programov (2010) kohezijske politike in EKSRP po potrebi izboljšati, in sicer prek boljše dodelitve sredstev na tistih področjih, ki kažejo najvišje donose. Med prednostnimi nalogami so izpopolnitev znanja in spretnosti (vključno z e-znanjem), izobraževanje in usposabljanje, naložbe v kritično infrastrukturo, spodbujanje zasebnih naložb in povečanje udeležbe v informacijski družbi. Ocenjuje se, da se bo do leta 2015 iz naložb strukturnih in kohezijskih skladov ustvarilo okoli 2 milijona dodatnih delovnih mest[3].

3.1 Vlaganje v ljudi in posodobitev trgov dela

Cilj 1: Komisija bo do sredine leta 2008 predlagala prenovljen Socialni program, ki bo zajemal zlasti izobraževanje, migracije in demografski razvoj ter pomagal pri odpravi pomanjkanja usposobljenih delavcev z izboljšanjem spremljanja in predvidevanja potreb po znanju in spretnostih.

Več naložb v izobraževanje ter znanja in spretnosti je predpogoj za dostojanstveno življenje ljudi. Pomembno je za uspeh Evrope v času globalizacije, prav tako pa je tudi eden najučinkovitejših načinov za zagotavljanje enakih možnosti in odločen boj proti neenakosti in revščini. Demografska gibanja bodo dodatno povečala pritisk na ponudbo delovne sile, pomanjkanje usposobljenih delavcev in proračune javne blaginje. V tem primeru je izboljšanje izobraževanja ter znanja in spretnosti bistveno za zaposljivost in socialno kohezijo. Potreben je prenovljen socialni program , ki bo usmerjen v izobraževanje, migracijo in demografska gibanja za zagotovitev reševanja teh vprašanj na ravni Skupnosti.

Kot nadaljevanje pobude „Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta“[4] lahko Skupnost prispeva k izboljšanju ujemanja s potrebami trga dela in odpravi pomanjkanja usposobljenih delavcev prek ustreznega usklajevanja instrumentov za boljše predvidevanje dogodkov na trgu dela po vsej EU. Medtem ko je Skupnost že uvedla različne projekte za predvidevanje gibanj in potreb po znanjih in spretnostih na trgu dela, je treba zdaj izboljšati usklajevanje teh različnih poskusov za doseganje njihovega čim večjega učinka. Poleg tega bo razvoj znanja in spretnosti podprt s strateškim okvirom na ravni EU za politike usposabljanja ter posebne ukrepe za zagotavljanje kakovosti poklicnega usposabljanja .

Za zagotavljanje učinkovitejšega ujemanja s potrebami trga dela in odpravo pomanjkanja usposobljenih delavcev mora Skupnost odstraniti znatne zakonodajne ovire, ki trenutno obstajajo za vzpostavitev enotnega trga dela. Najpomembnejše vključuje nezadostno primerljivost in priznavanje kvalifikacij in omejitev pri prenosu pokojninskih in socialnih prejemkov. Odprava teh ovir bo dopolnila prizadevanja držav članic za olajšanje boljše uporabe znanja in spretnosti ter odpravo ovir zaradi neustreznih kvalifikacij.

Ukrepi:

- Predlagati prenovljen Socialni program do sredine leta 2008.

- Izboljšati preglednost, priznavanje in primerljivost kvalifikacij ter povečati prenosljivost pokojnin in drugih socialnih pravic po vsej EU.

- Izboljšati sposobnosti za predvidevanje gibanj in potreb po znanjih in spretnostih na trgu dela po vsej EU.

Cilj 2: Komisija bo v letu 2008 predstavila predloge za skupno politiko migracij

Skupnost mora razviti tudi skupno politiko migracij za boljše odzivanje na sedanje in prihodnje potrebe trga dela. Čeprav znaša neto migracija v EU več kot 1,5 milijona letno, prihaja večina priseljencev iz nizko kvalificiranih segmentov delovne sile. Za zadovoljitev naraščajočega povpraševanja po visoko kvalificiranih delavcih in hkrati za preprečitev množice neučinkovitih in konkurenčnih sistemov držav članic je bistvena skupna politika o ekonomski migraciji. Izboljšanje kombinacije znanja in spretnosti priseljencev v EU bo izboljšala njihov prispevek k potrebam trga dela EU in pomagala zmanjšati pomanjkanje usposobljenih delavcev. Komisija je že pripravila začetne predloge, ki zajemajo vključitev visoko kvalificiranih priseljencev v EU prek sistema „modre karte“. Komisija spodbujala obsežne predloge za skupno politiko migracij leta 2008.

Ukrep:

- Prizadevanja za sprejetje skupne politike migracij , ki se odziva na potrebe trga dela EU, vključno s sistemom „modre karte“ za pritegnitev visoko kvalificiranih delavcev.

3.2 Sproščanje poslovnega potenciala, zlasti malih in srednje velikih podjetij (MSP)

Cilj 3: Skupnost bo sprejela Akt o malem gospodarstvu za sprostitev potenciala rasti MSP skozi vso njihovo življenjsko dobo.

Skupnost bi morala do leta 2010 sprostiti potencial za rast in delovna mesta v MSP , ki predstavljajo več kot 99% vseh podjetij in zaposlujejo 67% delovne sile EU. Medtem ko bodo številni ukrepi lizbonskega programa Skupnosti pomagali MSP, je treba posebej obravnavati njihovo sorazmerno pomanjkanje dostopa do notranjih in izvoznih trgov ter zmanjšati upravna bremena. Skupnost bo zato pripravila in izvedla „Akt o malem gospodarstvu“, ki bo določal načela in konkretne ukrepe za podporo MSP skozi vso njihovo življenjsko dobo in zlasti prek posebnega statuta družbe v zasebni lasti, prilagojenega potrebam MSP; izjeme od obremenjujočih pravnih zahtev (npr. zbiranje statističnih podatkov in dokumentacije, DDV in računovodske zahteve); lažji dostop do tveganega kapitala; zaščita njihovih idej; podpora zaposlovanju in motiviranju osebja, olajšanje njihove udeležbe na javnih razpisih in pri programih za raziskave in razvoj; tesnejše povezave z univerzami in raziskovalnimi centri; olajšanje njihovih prenosov in zagotavljanje nove priložnosti v primeru poslovnega neuspeha.

Ukrepi:

- Sprejetje evropskega Akta o malem gospodarstvu, ki določa načela in konkretne ukrepe za podporo MSP skozi vso njihovo življenjsko dobo

- Izvedba posebnega pregleda pravnega reda Evropskih skupnosti z vidika MSP in uvedba izjem od upravnih zahtev zakonodaje EU, kadar je to mogoče.

Cilj 4: Skupnost si bo prizadevala za znižanje upravnih bremen EU za 25% do leta 2012 in izvedla ambiciozen program poenostavitve.

Skupnost bo zaključila svoj obsežen pregled pravnega reda Evropskih skupnosti za poenostavitev in odpravo nepotrebnih obremenjujočih zahtev za podjetja , hkrati pa ohranila prvotne cilje pravnega reda. To bo dopolnilo prizadevanja držav članic za izpolnitev njihovih zavez glede znižanja upravnih bremen za 25% do leta 2012. Zmanjšanje upravnih bremen bo podjetjem, zlasti MSP, omogočilo zvišanje notranjih sredstev za naložbe ter povečalo spodbude za prilagodljivost in inovacije. Skupnost bo pri izvajanju politik poenostavitve v celoti spoštovala načeli subsidiarnosti in „pomisli najprej na male“.

Ukrepi:

- Zagotavljanje popolnega izvajanja tekočega programa poenostavitve obstoječe zakonodaje Skupnosti za odpravo nepotrebnih obremenjujočih zahtev za podjetja.

- Zagotavljanje popolnega izvajanja akcijskega programa za znižanje administrativnih ovir, povezanih z zakonodajo EU. Vsi predlogi za hitro ukrepanje, načrtovani za leto 2007, bi morali biti končani do spomladanskega zasedanja Evropskega sveta leta 2008.

Cilj 5: Skupnost bo okrepila enotni trg, povečala konkurenco na področju storitev ter sprejela nadaljnje ukrepe za povezovanje trga finančnih storitev.

Obstajajo jasni dokazi, da je konkurenca na področju storitev nižja od konkurence na blagovnih trgih EU. Skupnost mora spodbuditi konkurenco in povečati učinkovitost, da bo enotni trg za storitveni sektor postal realnost . Obsežno in pravočasno izvajanje direktive o storitvah v državah članicah s podporo Komisije bo pomembno. To bo znatno olajšalo ustanavljanje podjetij za ponudnike storitev in svobodno opravljanje storitev z znižanjem administrativnih in odpravo drugih obstoječih ovir. To bo podjetjem, zlasti MSP, izboljšalo dostop na trge ter povečalo potrošnikovo izbiro in dostop do storitev. Pravočasna standardizacija in interoperabilnost sta pomembni vprašanji enotnega trga, zlasti za blago in storitve informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Tukaj lahko ima politika konkurence dopolnilno vlogo.

Analiza, ki jo je izvedla Komisija, vključno za pregled enotnega trga, kaže, da obstajajo številne ključne mrežne dejavnosti, ki zahtevajo posebno pozornost, vključno s poštnimi storitvami, električnim/plinskim omrežjem, železniškim omrežjem, finančnimi storitvami, elektronskimi komunikacijami ter trgovino na drobno in debelo. Skupnost bi morala zato okrepiti politiko enotnega trga in izvrševanje politike konkurence z namenom povečanja produktivnosti in znižanja cen za potrošnike ter hkrati zagotoviti opravljanje storitev splošnega interesa. Zato mora Skupnost izboljšati spremljanje trga ključnih sektorjev , vključno z učinki na potrošnike, ter uporabiti vsa razpoložljiva orodja, kot je na primer potrošniško poročilo (consumer scoreboard), da se omogoči dolgoročno spremljanje potrošniških trgov. Več je treba storiti za uveljavitev obstoječe zakonodaje, da se zagotovi preglednost in prava izbira za končne potrošnike in poslovne kupce. V Povečanje konkurence in učinkovitosti na področju storitev izboljšalo konkurenčnost celotnega gospodarstva.

Potrebna so nadaljnja prizadevanja Skupnosti za povezovanje evropskega trga finančnih storitev , da se zagotovijo vse koristi uvedbe evra in uporabnikom finančnih storitev ponudi širša ponudba proizvodov ob visoki ravni varstva potrošnikov. Kljub uspehu akcijskega načrta za finančne storitve nekateri segmenti finančnega sistema EU ostajajo razdrobljeni. Enotno območje plačil v evrih je treba še vzpostaviti, odstraniti ovire za okrepljeno čezmejno poslovanje in konkurenco na področju maloprodajnih finančnih storitev, prav tako pa je treba dokončati in izvršiti enotni okvir za trge na debelo in investicijske trge.

Prav tako je treba nujno okrepiti čezmejne ureditve za finančni nadzor in krizno upravljanje , da se odrazijo vedno večji pretresi na finančnih trgih in naraščajoča nestabilnost. Prek učinkovitejšega finančnega posredništva bi lahko enotni trg za finančne storitve sočasno znižal stroške kapitala za posojilojemalce in dvignil stopnjo donosa za varčevalce. Učinkovit finančni trg je zlasti pomemben za države članice evroobmočja, saj olajša prilagajanje in prerazporeditev sredstev ter zvišuje njihovo odpornost na gospodarske šoke.

Nadaljevala se bodo prizadevanja za zmanjšanje stroškov usklajevanja zaradi davčne fragmentacije notranjega trga, zlasti za MSP, in da se podjetjem omogoči izbira enotne davčne osnove na ravni EU.

Ukrepi:

- Okrepiti enotni trg in konkurenco, povečati spremljanje posameznih panog ter po potrebi izboljšati zakonodajo, zlasti s poudarkom na ključnih storitvah in mrežnih dejavnostih.

- Zagotoviti obsežno in pravočasno izvajanje direktive o storitvah.

- Zagotoviti vzpostavitev enotno območje plačil v evrih in odpraviti ovire, povečati konkurenco na področju maloprodajnih storitev ter utrditi enotni okvir za čezmejne trge na debelo in investicijsko poslovanje.

- Okrepiti obstoječe ureditve nadzora in doseči napredek pri razvoju ustreznih orodij finančnih institucij EU za čezmejno krizno upravljanje.

3.3 Naložbe v znanje in inovacije

Skupnost bo uresničila „peto svoboščino“ – prost pretok znanja, ki bo dopolnila štiri svoboščine, in sicer prost pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala. Uresničitev te „pete svoboščine“ z vzpostavitvijo evropskega raziskovalnega in visokošolskega prostora in izboljšanjem ključnih okvirnih pogojev za inovacije je nujna za odpravo razdrobljenosti nacionalnih raziskovalnih in inovacijskih politik. Samo tako bo EU dosegla vodilno mesto na področju raziskav v svetu in izboljšala privlačnost za zasebne naložbe.

Cilj 6: Skupnost bo uresničila „peto svoboščino“, prost pretok znanja, ter vzpostavila resnični evropski raziskovalni prostora.

Za uresničitev „pete svoboščine“, prostega pretoka znanja, ter vzpostavitev resničnega evropskega raziskovalnega prostora v sodelovanju z državami članicami je treba okrepiti vse tri sestavne dele trikotnika znanja, in sicer raziskave, inovacije in izobraževanje[5]. Skupno načrtovanje (na podlagi principa neobveznega sodelovanja pri vseh projektih) programov in razvoj pravnega okvira za vzpostavitev in delovanje vseevropskih raziskovalnih infrastruktur bo olajšalo združevanje raziskovalnih virov z državami članicami in med njimi. Razvoj strategije in okvira Skupnosti za mednarodno sodelovanje na področju znanosti in tehnologije bo povečalo sodelovanje med EU in državami članicami ter imelo pozitiven mednarodni učinek.

Treba bi bilo vzpostaviti učinkovit enotni evropski trg dela za raziskovalce, ki bo temeljil na zamisli „evropskega potnega lista“ in izboljšal poklicne možnosti ter čezmejno zaposlovanje in mobilnost raziskovalcev. Do bo dopolnilo prizadevanja držav članic za krepitev in reformo visokega izobraževanja, olajšalo povezovanje v mreže ter spodbudilo konkurenco med univerzami, raziskovalnimi organizacijami in podjetji.

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo je prav tako ključni element te strategije, saj povezuje izobraževanje, raziskave in inovacije. Tako bo postal model za spodbujanje odprte izmenjave inovacij in znanja med javnimi raziskovalnimi organizacijami in industrijo. V celoti bo vzpostavitev evropskega raziskovalnega prostora prispevala k ekonomijam obsega in povezanosti, pomagala pri učinkovitejši razporeditvi sredstev in privedla do znatnih pozitivnih čezmejnih učinkov v korist vseh držav članic.

Ukrepi:

- Združitev sredstev za raziskave in razvoj za zagotovitev njihove učinkovitejše uporabe, tako da se do konca leta 2008 sklene dogovor o področjih vseevropskih projektov in do konca leta 2010 uvedejo skupni razpisi za te projekte.

- Izboljšati čezmejno mobilnost in poklicne možnosti raziskovalcev na podlagi „evropskega potnega lista“.

- Zagotoviti popolnoma operativen Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo.

- Uvesti novo generacijo raziskovalnih zmogljivosti svetovnega razreda, tako da se do konca leta 2009 pripravijo načrti za uvedbo skupno dogovorjenih projektov. Za navedene projekte svetovnega obsega se leta 2008 vzpostavi dialog z zainteresiranimi mednarodnimi partnerji.

Cilj 7: Skupnost bo izboljšala okvirne pogoje za inovacije, zlasti za tvegani kapital in pravice intelektualne lastnine.

Skupnost mora izboljšati ključne okvirne pogoje za inovacije prek izvajanja svoje široko zastavljene inovacijske strategije[6]. To vključuje na primer razvoj vodilnih trgov na področju novih tehnologij, okrepitev okvira za zaščito pravic intelektualne lastnine ter hitrejše določanje interoperabilnih standardov.

Zlasti mora Skupnost ustvariti ugodnejše pogoje za financiranje inovacij , da se spodbudi bolj razširjeno ustanavljanje visoko inovativnih MSP in olajša razvoj vodilnih trgov na področju novih tehnologij, kot so tehnologije z nizko vsebnostjo ogljika. Razvoj sistema za tvegani kapital na ravni EU je ključna zahteva. Skupnost mora tesno sodelovati z državami članicami za odpravo obstoječih zakonodajnih in davčnih ovir za čezmejne naložbe skladov tveganega kapitala. Prav tako mora prispevati k premostitvi vrzeli lastniškega kapitala v smislu financiranja na podlagi tveganja v začetni fazi ustanovitve podjetja. Program jamstvenih olajšav Evropskega investicijskega sklada za MSP bi bilo treba znatno razširiti, da se poveča učinek mikrokreditov in dolžniško-lastniškega financiranja[7]. Ocenjuje se, da bi zvišanje povprečne uporabe tveganega kapitala v EU na raven trenutno največjih uporabnikov zagotovilo dodatnih 20 milijard EUR letno za naložbe..

Skupnost si mora prizadevati tudi za izboljšanje uporabe in zaščite neopredmetenih sredstev , zlasti pravic intelektualne lastnine, ki prav tako prispevajo k povečanju učinka financiranja. Za sistem patentiranja v EU je še vedno značilna draga in obremenjujoča razdrobljenost, ki ovira prenos in razširjanje znanja in inovacij po vsej EU[8]. Povečanje njegove učinkovitosti in uveljavljanja zagotavlja donose na naložbe v raziskave in razvoj, kar omogoča spodbude za dejavnosti na področju razsikav in razvoja, finančne naložbe in komercializacijo inovacij. Izboljšan sistem Skupnosti za patente, vključno z oblikovanjem patenta Skupnosti in izboljšanjem sistema za reševanje sporov v zvezi s patenti, ne bi samo znatno znižal patentnih stroškov, ampak zagotovil tudi več pravne gotovosti.

Ukrepi:

- Spodbujati vzpostavitev trga tveganega kapitala na ravni EU.

- Povečati pripravljenosti MSP za naložbe in izboljšati njihov dostop do financ.

- Oblikovati patent Skupnosti in izboljšati sistem za reševanje sporov povezanih s patenti, kar bo znatno znižalo stroške registracije patentov in povečalo pravno varnost.

3.4 Energija in podnebne spremembe

Cilj 8: Skupnost bo dokončala notranji trg za energijo in sprejela sveženj pravil na področju podnebnih sprememb, da se vzpostavi okvir za vsaj 20% znižanje emisij toplogrednih plinov in doseganje 20% deleža obnovljivih virov energije do leta 2020.

Z vidika naraščajoče svetovne konkurence pri dobavi energije in za uresničitev ambicioznih ciljev znižanja količine toplogrednih plinov in povečanja deleža obnovljivih virov energije do leta 2020, mora EU vzpostaviti resničen notranji trg za energijo ter obsežen sistem za trgovanje z emisijami . Vzpostavitev notranjega trga za energijo bo povečala učinkovitost in izboljšala energetsko varnost. Pretekla liberalizacija nacionalnih energetskih trgov ni vedno ustvarila močne konkurence. Polno izvajanje obstoječe zakonodaje ter učinkovito ločevanje proizvodnje in dobave od upravljanja omrežja mrež so potrebni za nadaljnje povečanje konkurence in učinkovitosti, tako da se novim konkurentom omogoči vstop na trg. Poleg tega je treba povečati neodvisnost regulatorjev za energetiko in sodelovanje med njimi ter odstraniti tehnične ovire povezovanju trga, zlasti prek znatnega povečanja zmogljivosti čezmejnega povezovanja , da se zagotovijo zadostne zmogljivosti prenosa za povezovanje nacionalnih trgov. To naj bi ustvarilo prave spodbude za naložbe v višini 1000 milijard evrov v nove proizvodne obrate in boljše čezmejne povezave, potrebne v naslednjih 20 letih. Notranji trg za energijo bo treba dopolniti s stroškovno učinkovitim sistemom za trgovanje z emisijami, da se zagotovi uresničevanje ciljev znižanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, in z okvirom Skupnosti za stroškovno učinkovit razvoj obnovljivih virov energije , da se doseže 20% delež obnovljivih virov energije do leta 2020.

Ukrepi:

- Sprejeti zakonodajni sveženj za vzpostavitev notranjega trga za elektriko in plin do maja 2009, da se ustvari notranji trg za energijo, ki bo ugoden za konkurenco in naložbe, poveča neodvisnost regulatorjev energetiko in sodelovanje med njimi ter odpravijo tehnične ovire povezovanju trga.

- Sprejeti zakonodajni sveženj za uresničitev ciljev EU na področju toplogrednih plinov in obnovljivih virov energije do maja 2009.

Cilj 9: Skupnost bo spodbujala industrijsko politiko, usmerjeno v trajnostno proizvodnjo in potrošnjo ter osredotočeno na obnovljive vire energije in proizvode, storitve in tehnologije, ki imajo nizke vsebnosti ogljika in so učinkovite z vidika naravnih virov.

Ambiciozni cilji Evropskega sveta na področju podnebnih sprememb za leto 2020 bodo zahtevali visoke naložbe v nove tehnologije z nizko vsebnostjo ogljika ter privedli do temeljnih sprememb v gospodarstvu EU. Potrebni so učinkoviti ukrepi Skupnosti za razvoj dinamičnega notranjega trga za okoljske tehnologije, zlasti tehnologije, ki imajo nizko vsebnost ogljika in so energetsko učinkovite . Prizadevanjem držav članic za podporo tem industrijam neizogibno primanjkuje tržnih priložnosti in ekonomij obsega, ki bi lahko nastale z razvojem resničnega trga za okoljske proizvode, storitve in tehnologije na ravni EU. Za uspeh je zato potrebna nova trajnostna industrijska strategija na ravni Skupnosti, na podlagi katere bo izveden prehod na gospodarstvo, ki temelji na nizki vsebnosti ogljika in je učinkovito z vidika porabe virov[9].

Nove trge bi bilo treba spodbujati prek izvajanja strategij vodilnih trgov (lead markets), kot so trajnostna gradnja, recikliranje, bio proizvodi in obnovljivi viri energije. Takšne strategije bi povečale povpraševanje po okoljskih tehnologijah, ki zagotavljajo znatne okoljske in ekonomske koristi. Prav tako bi vključevale zgodnji razvoj dinamičnih okoljskih standardov EU za enotni trg, ki bo posledično ustvaril večje konkurenčne koristi, ko bodo takšni standardi sprejeti na mednarodni ravni. Drugi instrumenti so zahteve glede označevanja in spodbujanje zelenih javnih naročil. Sklade Skupnosti bi bilo treba uporabiti tudi za povečanje financiranja iz zasebnega sektorja za raziskave in komercializacijo proizvodov in tehnologij z nizko vsebnostjo ogljika, kot je financiranje tveganega kapitala na področju čiste tehnologije. Vzporedno s sistemom za trgovanje z emisijami bi bil namen pregleda direktive o obdavčitvi energije zagotoviti instrument , ki bo učinkovitejši in bo podpiral cilje EU na področju energije in podnebnih sprememb ter prispeval k stroškovni učinkovitosti takšnih politik. Poleg tega bi bilo treba proučiti možnost uporabe davčnih instrumentov, vključno z znižanimi stopnjami DDV, za spodbujanje varčnih izdelkov.

Ukrepi:

- Vzpostaviti notranji trg za okoljske tehnologije in spodbujati razvoj vodilnih evropskih trgov (lead makets) za energetsko učinkovite tehnologije.

- Pregled direktive o obdavčenju energije, da se jo tesneje poveže s cilji EU na področju energije in okolja.

- Pregled ukrepov za povečanje števila javnih naročil visoko zmogljivih in okolju prijaznih proizvodov, tehnologij in storitev, tudi kar zadeva zgradbe.

4. PROGRAM ZUNANJIH EKONOMSKIH ODNOSOV ZUNANJA AGENDA

Cilj 10: Medtem ko Skupnost poskuša skleniti večstranska trgovinska pogajanja iz Dohe, si bo v dvostranskih pogajanjih s ključnimi trgovinskimi partnerji prizadevala za zagotavljanje novih priložnosti za mednarodno trgovino in naložbe, izboljšanje dostopa do trgov, pri čemer se bo osredotočila na države in sektorje z znatnimi ovirami, vzpostavitev skupnega prostora zakonodajnih določb in standardov.

Skupnost je predana nadaljnjemu odpravljanju ovir za trgovino in naložbe in bo še naprej trdno nasprotovala nepoštenim praksam v trgovini in naložbah ter izkrivljanju konkurence. Uspešen zaključek pogajanj iz Dohe je najboljši način, da se to doseže. Uporabljeni bodo vsi razpoložljivi instrumenti, s čimer se odprtost Evrope poveže in ohrani z izboljšanim dostopom to trgov tretjih držav. Komisija bo pripravila letno poročilo o dostopu do trga, v katerem bo navedla države in sektorje, kjer so znatne ovire še prisotne, in izvedla posvetovanja z zadevnimi državami. Kadar se bodo težave nadaljevale, bo preučena možnost uporabe trgovinskih instrumentov Skupnosti in/ali ukrepih v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO) .

Skupnost si bo prizadevala za vplivanje na globalizacijo, da od nje potegne največje koristi in jih deli s svojimi partnerji. Skupnost mora še naprej sodelovati s ključnimi trgovinskimi partnerji, vključno s sosednjimi državami in nastajajočimi gospodarstvi, ter nadalje spodbujati regionalno gospodarsko povezovanje s sosedi. Bilateralni trgovinski sporazumi s ključnimi trgovinskimi partnerji , vključno s sosednjimi državami (kot so pogajanja o okrepljenem sporazumu z Ukrajino) in nastajajočimi gospodarstvi, omogočajo EU, da preseže svoje obveznosti v okviru STO in vključi ambiciozne določbe za sodelovanje na področju zakonodaje in čezmejno sodelovanje. Trenutno potekajo pogajanja o sklenitvi dvostranskih prostotrgovinskih sporazumov z Južno Korejo, Indijo in državami ASEAN, sledila pa naj bi tudi pogajanja z drugimi državami. Partnerski sporazum s Kitajsko bo izboljšal dostop do trga za podjetja iz EU in spodbujal zbliževanje zakonodaj. Ti sporazumi bodo spodbudili mednarodno trgovino in naložbe, povečali konkurenco in znižali cene za potrošnike. Poleg tega vključujejo pogajanja za sklenitev pridružitvenih sporazumov z Mercosurjem, Andsko skupnostjo in Srednjo Ameriko pomembne dele o trgovini in drugih ekonomskih odnosih. Ta pogajanja lahko skupaj z okrepljenim političnim dialogom prispevajo tudi k spodbujanju trajnostnega razvoja v partnerskih državah, pospeševanju skupnih vrednot ter mednarodno dogovorjenih socialnih in okoljskih standardov, vključno z dostojnim delom.

Z vzpostavitvijo stabilnega skupnega zakonodajnega prostora z glavnimi trgovinskimi partnerji, kot so ZDA (v okviru transatlantskega ekonomskega sveta) se bo začel proces k usklajevanju predpisov in standardov, zlasti glede novih tehnologij, kar bo koristilo vsem državam vključenim v trgovino. To bo znatno znižalo stroške za podjetja prek znižanja netarifnih ovir in pospešilo trgovino. Prav tako je treba sprejeti ukrepe za izboljšanje učinkovitosti sistema za zaščito pravic intelektualne lastnine pred ponarejanjem . Ključni pobudi sta večje sodelovanje z glavnimi trgovinskimi partnerji za krepitev carinskega sodelovanja in podpora uveljavljanju sistema v državah porekla, na primer prek Strategije ukrepov EU – ZDA za zaščito pravic intelektualne lastnine, ter sklenitev pogajanj o novem trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju.

Ukrepi :

- Spodbujati ambiciozne bilateralne sporazume s pomembnimi trgovinskimi partnerji ter povezovanje s sosednjimi državami in državami kandidatkami prek razvoja skupnega gospodarskega prostora.

- Možna uporaba trgovinskih instrumentov Skupnosti kot nadaljevanje letnega poročanja Komisije o dostopu na trg.

- Polno sodelovanje v okviru transatlantskega ekonomskega sveta in z drugimi ključnimi trgovinskimi partnerji za vzpostavitev skupnega prostora skladnih zakonodajnih določb in standardov.

- Izboljšanje učinkovitosti sistema za zaščito pravic intelektualne lastnine pred ponarejanjem, vključno prek večstranskega sporazuma za boj proti ponarejanju.

5. ZAGOTAVLJANJE URESNIčEVANJA LIZBONSKEGA PROGRAMA SKUPNOSTI

Lizbonski program Skupnosti vsebuje ključne cilje gospodarske reforme za obdobje 2008–2010, ki lahko najbolj prispevajo k rasti in ustvarjanju delovnih mest na ravni Skupnosti ter hkrati podpirajo in dopolnjujejo nacionalna prizadevanja. Ta strateški program bi moral usmerjati delo vseh institucij EU za izvajanje strategije za rast in delovna mesta na ravni Skupnosti. Medtem ko lahko k temu prispevajo tudi drugi ukrepi, so bili ukrepi lizbonskega programa Skupnosti določeni kot najnujnejši in najpomembnejši za gospodarsko reformo, ki jo je mogoče izvesti v obdobju 2008–2010. Da bi to dosegla, Komisija predlaga dva ključna elementa :

Prvič, pomembno je, da Evropski parlament, Svet in Evropska komisija dosežejo dogovor o strateških ciljih in ukrepih za reforme . V skladu s tem bi bilo treba Evropski parlament in prihodnja predsedstva Sveta pozvati k prednostni obravnavi ciljev in ukrepov lizbonskega programa Skupnosti.

Drugič, natančno spremljanje izvajanja lizbonskega programa Skupnosti je neizogibno za zagotavljanje pravočasne izvedbe. To bi bilo mogoče doseči s poročanjem o dosežkih Skupnosti pri njenem izvajanju gospodarskih reform, in sicer prek letnega poročila o izvajanju, ki bo ocenilo, do kakšne mere Skupnost uspešno izvaja konkretne ukrepe iz priložene preglednice. To bi pomenilo pomemben prispevek k izvajanju večstranskega nadzora, ki bo potekalo jeseni, saj bo omogočilo sistematični pregled napredka na ravni Skupnosti skupaj s tematsko oceno reform na ravni držav članic. Evropski parlament bi bil prav tako povabljen k pregledu napredka. Rezultati bi bilo vključeni v letno poročilo Komisije o napredku, ki bi vključevalo nasvete o tem, ali je potrebna posodobitev lizbonskega programa Skupnosti. V skladu s tem bo Evropski svet na spomladanskem zasedanju ocenil napredek in po potrebi zagotovil nadaljnje smernice kot del njegove celovite letne ocene strategije za rast in delovna mesta.

Evropska komisija zato poziva:

– Evropski parlament, Svet, Evropski Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, da potrdijo predlagan lizbonski program Skupnosti 2008–2010, zlasti tako, da:

- podpre 10 ključnih ciljev za ukrepe Skupnosti, predlagane v okviru posameznih ciljev,

- se strinja s pregledom napredka in zagotovi smernice na letni osnovi,

- prednostno obravnava ukrepe, ki se zahtevajo za izvedbo 10 ključnih ciljev.

- PRILOGA

Guideline 20 (Matching of Labour ,Market needs), 21 (Flexicurity), 23 (Investment in Human Capital), & 24 (Education and training systems) | The Commission will propose a renewed Social Agenda by mid-2008, particularly covering education, migration, and demographic evolutions, and help to address the skills gap by improving the monitoring and forecasting of future skills requirements | Proposal for a DIRECTIVE on Portability of pensions - possible political agreement at the Council (end of 2007 ) |

Ensure progressive removal of transitional restrictions on the free movement of workers from the new Member States (by 2011) |

Revision of REGULATION on Portability of social security rights (2nd half 2009 ) (( | Projected adoption (2nd half 2010) |

Monitor the implementation of the RECOMMENDATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL on the establishment of the European Qualifications Framework for lifelong learning (Projected adoption: February 2008): Member States are asked to relate national qualifications systems to the EQF by 2010 |

DIRECTIVE- Monitoring the implementation of the Professional Qualifications Directive – Deadline for implementation by Member States:20 October 2007 |

Ensure the implementation of the basic skills communication (by 2010) |

RECOMMENDATION on EU-wide credit system transfer and accumulation systems for vocational training (March 2008) (( | Projected adoption (March 2010) |

RECOMMENDATION on quality assurance in vocational education and training (March 2008) (( | Projected adoption (March 2010) |

EU-wide inventory and monitoring system for on-going anticipation of future skills requirements in the context of "new skills for new jobs" initiative -Implementation in the course of 2008 and 2009 |

Ensure effective implementation of the Flexicurity common principles including the review "flexicurity: 3 years after". |

Guideline 20 (Matching of Labour ,Market needs) | The [Community will move towards the] adoption of a common policy on immigration | Proposal for a DIRECTIVE Entry of highly skilled workers; "Blue Card" |

DIRECTIVE setting conditions of entry of seasonal workers (end 2008) (( | Projected adoption (End 2010) |

Guideline 15 (SMEs) | The Community will adopt a Small Business Act to unlock the growth potential of SMEs throughout their life-cycle | Measures following Communication on "Small Business Act" (May /June 2008) (( | Projected adoption (2010) |

Proposal for a Directive on the Small Company Statute (2nd half 2008)(( | Projected adoption (2nd half 2010.) |

Guideline 14 (Better regulation) | The Community will move towards the target to reduce EU administrative burdens by 25 % by 2012 and implement an ambitious simplification programme | Rolling SIMPLIFICATION PROGRAMME (2006-2009) including 109 actions (2009) (( | Pending proposals from SIMPLIFICATION PROGRAMME |

Proposals to reduce administrative burdens following administrative burden mapping and measurement of EC legislation and related transposition measures (2007-2008) in 13 priority areas. Proposals in 2008-2010. (( |

First batch of fast track administrative burden reduction actions | First batch of fast track administrative burden reduction actions in comitology |

Proposal for next batch of fast track actions alongside the strategic review on better regulation (January 2008) (( |

Guideline 9 (Information Society), 12 (Internal Market) &13 (Open Markets) | The Community will strengthen the single market, increase competition in services, and take further steps to integrate the financial services market | Proposal for a DIRECTIVE Revision of the regulatory framework for electronic communications and services Projected adoption (2009) |

Market monitoring in key markets |

DIRECTIVE amending Directive 97/67/EC concerning the full accomplishment of the internal market of Community postal services (Implementation 2011/ 2013) |

DIRECTIVES - Third Package on Rail (Implementation by 2009) |

DIRECTIVE on services in the internal market - Implementation by the MSs 28 December 2009 |

Actions to improve implementation of single market following Communication on the application of Community Law (SMR) |

Proposals to allow companies to choose an EU-wide tax base (3rd Q 2008) (( | Projected adoption (3rd Q 2010) |

Follow up of Retail banking (including payment cards and payment systems) and Business Insurance Sector Inquiries |

Measures to promote the creation of an EU mortgage credit market following a communication (White paper 19/12/07) (( | Projected adoption (2009) |

Proposal for a DIRECTIVE amending Directive 85/611 on EU harmonised investment funds- UCITS (February 2008) (( | Projected adoption (February 2010) |

DIRECTIVE - Monitoring Implementation of MiFiD- Entered in force 1 November 2007 |

Measures to ensure the realisation of Single Payments Area following a communication (2nd Q 2008) (( | Projected adoption (2010) |

Strengthening EU arrangements for financial stability, through review of cooperation obligations, (End 2008) (( | Projected adoption (2010) |

Proposal for a DIRECTIVE Solvency II -on the taking-up and pursuit of the business of Insurance and Reinsurance Projected adoption (End 2008) |

Proposal for a DIRECTIVE - Amendments to Directive 2006/48/EC and 2006/49/EC Capital Requirements (October 2008) (( | Projected adoption (October 2010) |

Guideline 7 (R&D) | The Community will make a reality of the "fifth freedom" by creating a genuine European Research area, | Framework REGULATION -Legal framework for construction and operation of pan-European research infrastructures (July 2008) (( | Projected adoption (July 2010) |

Legislative and other proposals following Communication on "Partnership for a European researchers' passport for mobility and career development" (April 2008) (( | Projected adoption (2010) |

Implementation of legal and financial decision on European Institute of Innovation and Technology Projected adoption (2nd Q 2008) |

Measures for preparation of joint programming of research following a communication (September 2008) (( | Projected adoption (2010) |

Guideline 8 (Innovation) | The Community will make a reality of a "fifth freedom" by improving the framework conditions for innovation, in particular for venture capital and intellectual property rights. | Measures for mutual recognition process following Communication on "Removing regulatory obstacles to cross-border investments by venture capital funds" (December 2007) (( | Projected adoption ( 2010) |

Proposal for a COUNCIL REGULATION on the Community Patent and additional measures to set up an EU wide jurisdictional system for patent litigation Projected adoption (………) |

The Joint European Resources for Micro to Medium Enterprises initiative (JEREMIE) |

EIF - The High Growth and Innovative SME Facility (GIF): risk capital for innovative SMEs in their early stages (GIF1-€ 255m) and in their expansion phase (GIF2-€ 299 m) |

EIF- The SME Guarantee Facility, providing loan guarantees to encourage banks to make more debt finance available to SMEs, (€506 m) |

EIF-The Seed Capital Action and the Partnership Action: helping to reinforce the capacity of financial intermediaries to invest in and lend to SMEs. (€69 m) |

Guideline 11 (Environment), 12 (Internal Market) 13 (Open Markets) & 16 (Infrastructure) | The Community will complete the internal market for energy and adopt the climate change package in order to put in place the framework to achieve at least a 20% reduction in greenhouse gas emissions and reach a 20% renewables energy share by 2020. | Proposal for a DIRECTIVE amending Directive 2003/54/EC concerning common rules for the internal market in electricity Projected adoption (end 2009) |

Proposal for a DIRECTIVE amending Directive 2003/55/EC concerning common rules for the internal market in natural gas Projected adoption (end 2009) |

Proposal for a REGULATION establishing an Agency for the Cooperation of Energy Regulators Projected adoption (end 2009) |

Proposal for a REGULATION amending Regulation (EC) No 1228/2003 on conditions for access to the network for cross-border exchanges in electricity Projected adoption (end 2009) |

Proposal for a REGULATION amending Regulation (EC) No 1775/2005 on conditions for access to the natural gas transmission networks Projected adoption (end 2009) |

Follow up measures to the energy sector inquiry |

Guideline 10 (Industrial Base) & 11 (Environment) | The Community will promote an industrial policy geared towards more sustainable production and consumption, focusing on renewable energies and low-carbon and resource-efficient products, services and technologies. | Proposal for a DIRECTIVE - Amending the Emission Trading Directive, 2003/87/EC (January, 2008) (( | Projected adoption (January 2010) |

Legislative proposal on Carbon Capture and Geological Storage (CCS) (January, 2008) (( | Projected adoption (January 2010) |

Proposal for a DIRECTIVE - Review of the Energy Taxation Directive (4th Q 2008) (( | Projected adoption (4th Q 2010) |

Proposal for a DIRECTIVE on the promotion of renewable energy (January 2008) (( | Projected adoption (January 2010) |

Initially 14 Implementing DIRECTIVES for priority product groups for adoption of minimum energy performance standards (eco-design requirements) (Comitology until 2011) |

Revision of DIRECTIVES on Energy labelling and household appliances | Projected adoption (……...) |

Measures to strengthen the Public Procurement of high-performance environmentally-friendly products, technologies and services-following communication (Green Public Procurement (1st Q 2008 ) (( | Projected adoption (2010) |

- 7th Framework Programme (2007-13): €2.3 billion for energy, €1.8 billion for environment (including climate change) - Competitiveness and Innovation Programme (CIP) (2007-13), Entrepreneurship and Innovation Programme (EIP) € 430 million for eco-innovation and Intelligent Energy for Europe (IEE) €730 million |

Legislative proposals following the "Sustainable industrial policy/Sustainable consumption policy", notably extension of EUP Directive (March 2008) (( | Projected adoption (March 2010) |

Guideline 13 (Open Markets) | Whilst working to conclude the Doha multilateral trade negotiations, the Community will negotiate bilaterally with key trading partners to open up new opportunities for international trade and investment, improve market access focussing on countries and sectors where significant barriers remain, and create a common space of regulatory provisions and standards. | International Agreement - Conclusion of the most important bilateral FTAs (ASEAN, India, South Korea) |

International Agreement - New Partnership and Cooperation Agreement (PCA) with China |

Bilateral regulatory cooperation with US, Japan, China and Russia |

Multi-party Agreement - Anti Counterfeiting Trade Agreement (ACTA) |

Lifelong learning Programme |

European Globalisation Adjustment Fund |

[1] „Lizbonski program Skupnosti: Poročilo o tehničnem izvajanju 2006“, SEC(2006) 1379.

[2] Glej Delovni dokument Komisije „Spillovers and complementarities in the context of the Lisbon Growth and Jobs Strategy including the economic effects of the Community Lisbon Programme”, v katerem se ocenjuje, da bi ekonomski učinek ukrepov lizbonskega programa Skupnosti zvišal raven realnega BDP EU do 2,75 odstotni točki do leta 2020. Ker pa se ta študija sklicuje na različne ekonomske modele, metodologije, vire podatkov in domneve, je pri razlagi rezultatov potrebna previdnost previden.

[3] Evropska komisija (2007): Četrto poročilo o ekonomski in socialni koheziji.

[4] „Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta“. Sklepi Sveta za izobraževanje z dne 15. novembra 2007.

[5] 24 od 25 držav članic je v svojih nacionalnih programih reform za leto 2005 raziskave in razvoj ter inovacije navedlo kot ključni izziv.

[6] „Široko zastavljena inovacijska strategija: devet strateških ukrepov za inovacije na ravni EU“, zaključki Sveta za konkurenčnost z dne 4. decembra 2006.

[7] Program Evropskega investicijskega sklada za leto 2006 je znašal nekaj več kot 2 milijardi EUR in zagotovil pomoč okoli 180 000 MSP po vsej EU.

[8] Povprečni stroški obdelave in prevoda patentov so v EU desetkrat višji kot v ZDA in na Japonskem.

[9] Sporočilo Komisije „Vmesni pregled industrijske politike: prispevek k strategiji EU za rast in delovna mesta“, COM(2007) 374 z dne 4.7.2007.