(1)

Geopolitični položaj Unije se je v zadnjem desetletju drastično spremenil. Razmere v sosednjih regijah Evrope so nestabilne, Unija pa se sooča z zapletenim in zahtevnim okoljem, ki združuje nastanek novih groženj, kot so hibridni napadi in kibernetski napadi, ter vračanje tradicionalnejših izzivov. V teh okoliščinah se tako evropski državljani kot njihovi politični voditelji strinjajo, da je treba kolektivno narediti več na področju obrambe.

(2)

Za obrambni sektor so značilni vedno višji stroški opreme za obrambo in visoki stroški raziskav in razvoja, kar omejuje vzpostavljanje novih obrambnih programov ter neposredno vpliva na konkurenčnost in inovativnost tehnološke in industrijske baze evropske obrambe. Glede na ta porast stroškov bi bilo treba na ravni Unije podpreti razvoj nove generacije večjih obrambnih sistemov in novih obrambnih tehnologij, da bi se povečalo sodelovanje med državami članicami glede naložb v opremo za obrambo.

(3)

Komisija se je v sporočilu z dne 30. novembra 2016 z naslovom „Evropski obrambni akcijski načrt“ zavezala, da bo dopolnila, okrepila in utrdila skupna prizadevanja držav članic pri razvoju tehnoloških in industrijskih obrambnih zmogljivosti za odzivanje na varnostne izzive ter spodbujala konkurenčno, inovativno in učinkovito evropsko obrambno industrijo po vsej Uniji in zunaj nje. Poleg tega se je Komisija zavezala, da bo podprla vzpostavitev bolj povezanega obrambnega trga v Uniji in spodbudila uvajanje evropskih obrambnih proizvodov in tehnologij na notranjem trgu, s čimer bi se povečala neodvisnost od virov zunaj Unije. Komisija je predlagala zlasti ustanovitev Evropskega obrambnega sklada za podporo naložbam v skupne raziskave in skupen razvoj obrambnih proizvodov in tehnologij in s tem povečanje sinergij in stroškovne učinkovitosti ter za spodbujanje držav članic k skupnim nabavam in vzdrževanju opreme za obrambo. Evropski obrambni sklad bi moral dopolnjevati nacionalna finančna sredstva, ki se že uporabljajo v ta namen, države članice pa spodbujati k okrepitvi obrambnega sodelovanja in naložb ter podpiral sodelovanje med celotnim življenjskim ciklom obrambnih proizvodov in tehnologij.

(4)

Evropski obrambni sklad bi moral prispevati k močni, konkurenčni in inovativni tehnološki in industrijski baze evropske obrambe in dopolnjevati pobude Unije za bolj povezan evropski obrambni trg, zlasti direktivi 2009/43/ES (3) in 2009/81/ES (4) Evropskega parlamenta in Sveta o prenosih in javnem naročanju Unije v obrambnem sektorju, ki sta bili sprejeti leta 2009.

(5)

Da se prispeva k večji konkurenčnosti in inovativnosti obrambne industrije Unije, bi bilo treba na podlagi celostnega pristopa vzpostaviti Evropski obrambni sklad (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za obdobje sedmih let, da se njegovo trajanje uskladi s trajanjem večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (5). Cilj Sklada je povečati konkurenčnost, inovativnost, učinkovitost in tehnološko neodvisnost obrambne industrije Unije, s čimer bi se prispevalo k strateški neodvisnosti Unije s podpiranjem čezmejnega sodelovanja med državami članicami ter sodelovanja med podjetji, raziskovalnimi centri, nacionalnimi upravami, mednarodnimi organizacijami in univerzami po vsej Uniji tako v fazi raziskav kot razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij. Za doseganje inovativnejših rešitev in spodbujanje odprtega notranjega trga bi moral Sklad podpirati in olajšati širitev čezmejnega sodelovanja malih in srednjih podjetij (MSP) ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v obrambnem sektorju. V Uniji se pomanjkljivosti na področju skupnih obrambnih zmogljivosti ugotavljajo v okviru skupne varnostne in obrambne politike, zlasti prek načrta za razvoj zmogljivosti, medtem ko so skupni cilji na področju obrambnih raziskav opredeljeni v krovnem strateškem raziskovalnem programu.

Namen drugih procesov Unije, kot so usklajeni letni pregled na področju obrambe in stalno strukturno sodelovanje (PESCO), je podpreti izvajanje zadevnih prednostnih nalog na podlagi ugotavljanja in spodbujanja priložnosti za okrepljeno sodelovanje, da izpolni raven ambicij Unije na področju varnosti in obrambe. Kadar je ustrezno, se lahko upoštevajo tudi regionalne in mednarodne prednostne naloge, tudi tiste v okviru Organizacije Severnoatlantske pogodbe, če so v skladu s prednostnimi nalogami Unije in ne preprečujejo udeležbe nobeni državi članici ali pridruženi državi, pri čemer se skuša izogniti nepotrebnemu podvajanju.

(6)

Razvojna faza, povezana z razvojem obrambnih zmogljivosti, je bistvenega pomena, saj podpira sposobnost in samostojnost evropske industrije pri razvoju obrambnih proizvodov ter neodvisnost držav članic kot končnih uporabnikov takih proizvodov. Raziskovalna faza lahko vključuje precejšnja tveganja, zlasti v zvezi z nedozorelostjo in prebojno naravo tehnologij. Razvojna faza, ki ponavadi sledi raziskovalni fazi, je povezana tudi z znatnimi tveganji in stroški, ki ovirajo nadaljnje izkoriščanje rezultatov raziskav ter negativno vplivajo na konkurenčnost in inovativnost obrambne industrije Unije. Sklad bi moral zato spodbujati povezavo med raziskovalno in razvojno fazo.

(7)

Sklad ne podpira temeljnih raziskav, ki bi jih bilo namesto tega treba podpirati prek drugih programov financiranja, lahko pa podpora Sklada vključuje temeljne raziskave, usmerjene v obrambo, ki bi lahko bile podlaga za rešitev znanih ali pričakovanih težav ali ustvarile nove možnosti.

(8)

Sklad bi lahko podpiral ukrepe, ki zadevajo nove obrambne proizvode in tehnologije, pa tudi nadgradnjo obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij, vključno z njihovo interoperabilnostjo. Ukrepi za nadgradnjo obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij bi morali biti upravičeni le, kadar za predhodne informacije, potrebne za izvedbo ukrepa, ne veljajo nobene omejitve nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države na način, ki bi onemogočal izvedbo ukrepa. Ko pravni subjekti zaprosijo za financiranje Unije, bi morali predložiti relevantne informacije, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da ni omejitev. Brez predložitve takih informacij financiranja Unije ne bi smelo biti.

(9)

Sklad bi moral podpirati ukrepe, ki spodbujajo razvoj prebojnih tehnologij za obrambo. Prebojne tehnologije lahko temeljijo na konceptih ali zamislih netradicionalnih akterjev s področja obrambe, zato bi moral Sklad omogočati dovolj prožnosti v zvezi s posvetovanjem z deležniki ter z izvajanjem takih ukrepov.

(10)

Da bi bilo pri izvajanju te uredbe zagotovljeno spoštovanje mednarodnih obveznosti Unije in njenih držav članic, Sklad ne bi smel podpirati ukrepov v zvezi z obrambnimi proizvodi ali tehnologijami, katerih uporaba, razvoj ali proizvodnja je prepovedana v skladu z mednarodnim pravom. V tem okviru bi bilo treba mednarodnopravne spremembe upoštevati tudi pri upravičenosti ukrepov v zvezi z novimi obrambnimi proizvodi in tehnologijami. Poleg tega ukrepi za razvoj smrtonosnega avtonomnega orožja brez možnosti ustreznega človeškega nadzora nad odločitvami o izbiri in sodelovanju pri izvajanju napadov na ljudi ne bi smeli biti upravičeni do podpore iz Sklada, brez poseganja v možnost financiranja ukrepov za razvoj sistemov zgodnjega opozarjanja in protiukrepov za obrambne namene.

(11)

Dejstvo, da je težko doseči soglasje o harmoniziranih zahtevah za obrambne zmogljivosti in skupnih tehničnih specifikacijah ali standardih, ovira čezmejno sodelovanje med državami članicami in med pravnimi subjekti s sedežem v različnih državah članicah. Neobstoj takšnih zahtev, specifikacij in standardov je privedel do vse večje razdrobljenosti v obrambnem sektorju, tehnične zapletenosti, zamud, pretiranih stroškov, nepotrebnega podvajanja, pa tudi zmanjšanja interoperabilnosti. Soglasje o skupnih tehničnih specifikacijah bi moralo biti predpogoj za ukrepe na višji ravni tehnološke pripravljenosti. Do podpore iz Sklada bi morale biti upravičene tudi dejavnosti, ki vodijo do harmoniziranih zahtev za obrambne zmogljivosti, in dejavnosti namenjene podpori oblikovanju skupne opredelitve tehničnih specifikacij ali standardov, zlasti kadar spodbujajo interoperabilnost.

(12)

Cilj Sklada je podpirati konkurenčnost, učinkovitost in inovativnost obrambne industrije Unije s spodbujanjem in dopolnjevanjem skupnih dejavnosti v raziskavah in tehnologiji na področju obrambe in zmanjševanjem tveganja v razvojni fazi projektov na podlagi sodelovanja, zato bi morali biti ukrepi v zvezi z raziskovalno in razvojno fazo obrambnega proizvoda ali tehnologije upravičeni do podpore iz Sklada.

(13)

Ker je Sklad namenjen predvsem krepitvi sodelovanja med pravnimi subjekti in državami članicami po vsej Uniji, bi moral biti ukrep upravičen do financiranja le, če ga izvajajo pravni subjekti, ki sodelujejo v konzorciju vsaj treh upravičenih pravnih subjektov s sedežem v vsaj treh različnih državah članicah ali pridruženih državah. Vsaj trije od teh upravičenih pravnih subjektov s sedežem v vsaj dveh različnih državah članicah ali pridruženih državah v celotnem obdobju, v katerem se ukrep izvaja, ne bi smeli biti pod neposrednim ali posrednim nadzorom istega pravnega subjekta in se ne bi smeli medsebojno nadzorovati. V zvezi s tem bi bilo treba nadzor razumeti kot možnost neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na pravni subjekt prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov. Ob upoštevanju posebnosti prebojnih tehnologij za obrambo in študij bi te ukrepe lahko izvajal en sam pravni subjekt. Za spodbujanje sodelovanja med državami članicami bi moralo biti možno, da Sklad podpira skupno predkomercialno naročanje.

(14)

Na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2013/755/EU (6) so subjekti s sedežem v čezmorskih državah ali ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Sklada ter morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo za državo članico, s katero je povezana zadevna čezmorska država in ozemlje.

(15)

Cilj Sklada je povečati konkurenčnost in učinkovitost obrambne industrije Unije, zato bi morali biti do podpore načeloma upravičeni le pravni subjekti, ki imajo sedež v Uniji ali v pridruženih državah in ki jih ne nadzorujejo nepridružene tretje države ali subjekti iz nepridruženih tretjih držav. V zvezi s tem bi bilo treba nadzor razumeti kot možnost neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na pravni subjekt prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov. Poleg tega bi za zaščito bistvenih varnostnih in obrambnih interesov Unije in njenih držav članic morali biti infrastruktura, objekti, sredstva in viri prejemnikov in podizvajalcev, vključenih v ukrep, ki ga podpira Sklad, na ozemlju države članice ali pridružene države ves čas izvajanja ukrepa, izvršna upravna struktura prejemnikov in podizvajalcev, vključenih v ukrep, pa bi morala biti v Uniji ali v pridruženi državi. Pravni subjekt s sedežem v nepridruženi tretji državi ali pravni subjekt s sedežem v Uniji ali v pridruženi državi, vendar ki ima izvršno upravno strukturo v nepridruženi tretji državi, tako ne bi smel biti upravičen kot prejemnik ali podizvajalec, vključen v ukrepu. Da bi zaščitili bistvene varnostne in obrambne interese Unije in njenih držav članic, bi morala ta merila za upravičenost z odstopanjem od člena 176 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (7) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) veljati tudi za financiranje, zagotovljeno prek javnega naročanja.

(16)

V določenih okoliščinah bi moralo biti mogoče odstopati od načela, da nepridružene tretje države ali subjekti iz nepridruženih tretjih držav nimajo nadzora nad prejemniki in podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, ki ga podpira Sklad. V zvezi s tem bi morali biti pravni subjekti s sedežem v Uniji ali v pridruženi državi, ki so pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države, upravičeni kot prejemniki ali podizvajalci, vključeni v ukrep, pod pogojem, da so izpolnjeni strogi pogoji v zvezi z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic. Udeležba takšnih pravnih subjektov ne bi smela biti v nasprotju s cilji Sklada. Vložniki bi morali zagotoviti vse relevantne informacije o infrastrukturi, objektih, sredstvih in virih, ki bodo uporabljeni pri ukrepu. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati tudi pomisleke držav članic glede zanesljivosti oskrbe.

(17)

V okviru omejevalnih ukrepov Unije, sprejetih na podlagi člena 29 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in člena 215(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), se imenovanim pravnim osebam, subjektom ali organom ne smejo neposredno ali posredno dajati na razpolago ali v korist kakršna koli sredstva ali gospodarski viri. Zato takšnih imenovanih subjektov in subjektov, ki so v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom, Sklad ne more podpirati.

(18)

Finančna sredstva Unije bi bilo treba dodeliti na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, objavljenih v skladu s finančno uredbo. Vendar bi moralo biti v nekaterih ustrezno utemeljenih in izjemnih okoliščinah mogoče tudi, da se finančna sredstva Unije dodelijo brez razpisa za zbiranje predlogov v skladu s točko (e) prvega odstavka člena 195 finančne uredbe. Ker pomeni dodelitev finančnih sredstev v skladu s točko (e) prvega odstavka člena 195 finančne uredbe odstopanje od splošnega pravila, da naj bi se finančna sredstva dodeljevala na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, bi bilo treba te izjemne okoliščine razlagati restriktivno. Če naj bi bila nepovratna sredstva dodeljena brez razpisa za zbiranje predlogov, bi morala v zvezi s tem Komisija ob pomoči odbora držav članic (v nadaljnjem besedilu: odbor) oceniti, v kolikšni meri predlagani ukrep ustreza ciljem Sklada z vidika čezmejnega industrijskega sodelovanja in konkurenčnosti vzdolž celotne dobavne verige.

(19)

Če želi konzorcij sodelovati pri upravičenem ukrepu in naj bi imela podpora Unije obliko nepovratnih sredstev, bi moral konzorcij imenovati enega od svojih članov za koordinatorja. Koordinator bi moral biti glavna točka za stike za namene odnosov konzorcija s Komisijo.

(20)

Kadar ukrep, ki ga podpira Sklad, upravlja vodja projekta, ki ga imenujejo države članice ali pridružene države, bi se morala Komisija z njim posvetovati o doseženem napredku v zvezi z ukrepom pred izvršitvijo plačila prejemnikom, tako da lahko vodja projekta zagotovi, da prejemniki spoštujejo roke. Vodja projekta bi moral Komisiji sporočiti opažanja o napredku v zvezi z ukrepom, tako da lahko Komisija ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo plačila.

(21)

Sklad bi se moral izvajati v okviru neposrednega upravljanja, da bi se čim bolj povečali učinkovitost in uspešnost izvedbe ter zagotovila popolna skladnost z drugimi pobudami Unije. Zato bi morala Komisija ostati odgovorna za postopke izbire in dodeljevanja, tudi glede etičnega preverjanja in ocene. V utemeljenih primerih pa bi morala Komisija imeti možnost, da naloge izvrševanja proračuna za posebne ukrepe, ki jih Sklad podpira, zaupa organom iz točke (c) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe, na primer kadar države članice, ki sofinancirajo ukrep, imenujejo vodjo projekta, pod pogojem, da so izpolnjene zahteve finančne uredbe. Takšna dodelitev nalog izvrševanja proračuna bi pripomogla k racionalizaciji upravljanja sofinanciranih ukrepov in zagotovila nemoteno usklajevanje med sporazumom o financiranju in pogodbo, sklenjeno med konzorcijem in vodjo projekta, ki ga imenujejo države članice, ki sofinancirajo ukrep.

(22)

Za zagotovitev, da so financirani razvojni ukrepi finančno vzdržni, je potrebno, da vložniki dokažejo, da se stroški ukrepa, ki niso kriti s finančnimi sredstvi Unije, krijejo z drugimi oblikami financiranja.

(23)

Državam članicam bi morale biti za skupni razvoj in nabavo obrambnih zmogljivosti na razpolago različne vrste finančnih dogovorov. Komisija bi lahko poskrbela za različne vrste dogovorov, s pomočjo katerih bi lahko države članice prostovoljno reševale finančne izzive na področju skupnega razvoja in skupnega javnega naročanja. Uporaba takšnih finančnih dogovorov bi lahko nadalje spodbujala začetek skupnih in čezmejnih projektov na področju obrambe in povečala učinkovitost obrambnih izdatkov, tudi pri projektih, ki jih podpira Sklad.

(24)

Glede na posebnosti obrambne industrije, v kateri povpraševanje prihaja skoraj izključno od držav članic in pridruženih držav, ki nadzorujejo tudi vso nabavo proizvodov in tehnologij, povezanih z obrambo, vključno z izvozom, delovanje obrambnega sektorja ne sledi običajnim pravilom in poslovnim modelom, ki prevladujejo na bolj tradicionalnih trgih. Zato se industrija ne more lotevati večjih projektov raziskav in razvoja na področju obrambe, ki bi jih financirala sama, vse stroške raziskav in razvoja pa pogosto krijejo države članice in pridružene države. Za dosego ciljev Sklada, zlasti za spodbuditev sodelovanja med pravnimi subjekti iz različnih držav članic in pridruženih držav, ob upoštevanju posebnosti obrambnega sektorja, bi bilo treba pri ukrepih, ki potekajo pred fazo prototipa, upravičene stroške kriti do celotne višine.

(25)

Faza prototipa je ključna faza, v kateri se države članice ali pridružene države navadno odločijo glede svoje skupne naložbe in začnejo postopek nabave svojih prihodnjih obrambnih proizvodov in tehnologij. To je razlog, zakaj se države članice in pridružene države ravno v tej fazi dogovorijo o potrebnih zavezah, vključno z delitvijo stroškov in lastništvom nad projektom. Za zagotovitev verodostojnosti njihove zaveze podpora iz Sklada praviloma ne bi smela presegati 20 % upravičenih stroškov.

(26)

Pri ukrepih po fazi prototipa bi bilo treba določiti financiranje v višini do 80 %. Pri takih ukrepih, ki so bližji dokončanju proizvoda in tehnologije, so stroški še vedno lahko visoki.

(27)

Deležniki v obrambnem sektorju se srečujejo s posebnimi posrednimi stroški, kot so stroški v zvezi z varnostjo. Poleg tega deležniki delujejo na posebnem trgu, kjer brez povpraševanja s strani kupcev ne morejo povrniti stroškov raziskav in razvoja na enak način, kot tisti v civilnem sektorju. Zato je primerno dovoliti pavšalno stopnjo 25 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov ukrepa ter možnost, da se zaračunajo posredni upravičeni stroški, izračunani v skladu z običajnimi praksami stroškovnega računovodstva prejemnikov, če te prakse sprejmejo njihovi nacionalni organi, ko gre za primerljive dejavnosti na obrambnem področju, in če jih je prejemnik sporočil Komisiji.

(28)

Ukrepi, pri katerih so udeležena čezmejna MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, podpirajo odpiranje dobavnih verig in prispevajo k ciljem Sklada. Takšni ukrepi bi morali biti zato upravičeni do višje stopnje financiranja v korist vsem sodelujočim pravnim subjektom.

(29)

Da bi zagotovili, da bodo financirani ukrepi prispevali h konkurenčnosti in učinkovitosti evropske obrambne industrije, je pomembno, da države članice nameravajo skupaj naročiti končni proizvod ali uporabljati tehnologijo, zlasti preko čezmejnega javnega naročanja, kjer države članice skupaj organizirajo svoje postopke javnega naročanja, zlasti prek osrednjega nabavnega organa.

(30)

Za zagotovitev da ukrepi, ki jih podpira Sklad, prispevajo h konkurenčnosti in učinkovitosti evropske obrambne industrije, bi morali biti tržno usmerjeni, temeljiti na povpraševanju ter biti srednje- do dolgoročno tržno donosni. Pri merilih za upravičenost na področju razvojnih ukrepov bi bilo zato treba upoštevati namero držav članic, da – tudi z memorandumom o soglasju ali pismom o nameri – na usklajen način naročijo končni proizvod ali uporabljajo tehnologijo. Pri merilih za dodelitev na področju razvojnih ukrepov bi bilo treba poleg tega upoštevati politično ali pravno zavezanost držav članic, da bodo na usklajen način skupaj uporabljale, imele v lasti ali vzdrževale končni proizvod ali tehnologijo.

(31)

Spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja v obrambni industriji Unije bi moralo potekati skladno z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije. Zato bi morali prispevki ukrepov k tem interesom in prednostnim nalogam na področju obrambnih raziskav in zmogljivosti, o katerih so se skupaj dogovorile države članice, služiti kot merilo za dodelitev.

(32)

Upravičeni ukrepi, oblikovani v sklopu projektov PESCO znotraj institucionalnega okvira Unije, bi morali zagotoviti stalno okrepljeno sodelovanje med pravnimi subjekti v različnih državah članicah in bi morali s tem neposredno prispevati k ciljem Sklada. Če so tovrstni ukrepi izbrani, bi zato morali biti upravičeni do višje stopnje financiranja.

(33)

Komisija bo upoštevala druge dejavnosti, financirane znotraj Obzorja Evropa – okvirnega programa za raziskave in inovacije, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (8), – da se prepreči nepotrebno podvajanje in zagotovijo medsebojno plemenitenje in sinergije med civilnimi in obrambnimi raziskavami.

(34)

Kibernetska varnost in kibernetska obramba sta vse pomembnejša izziva, zato sta Komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko priznala potrebo po vzpostavitvi sinergij med ukrepi kibernetske obrambe s področja uporabe te uredbe in pobudami Unije na področju kibernetske varnosti, kot so pobude, napovedane v Sporočilu Komisije z dne 13. septembra 2017 z naslovom „Odpornost, odvračanje in obramba: okrepitev kibernetske varnosti za EU“. Deležniki bi si morali zlasti prizadevati za sinergije med civilnimi in obrambnimi razsežnostmi kibernetske varnosti, da bi povečali kibernetsko odpornost.

(35)

Treba bi bilo zagotoviti celosten pristop z združevanjem dejavnosti iz Pripravljalnega ukrepa o raziskavah na področju obrambe (PADR), ki ga je Komisija začela izvajati v skladu s točko (b) člena 58(2) finančne uredbe, in iz evropskega programa za razvoj obrambne industrije (EDIDP), vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2018/1092 Evropskega parlamenta in Sveta (9), in s harmoniziranjem pogojev za sodelovanje. Takšen celosten pristop bi moral ustvariti bolj skladen sklop instrumentov ter okrepiti inovativni, sodelovalni in gospodarski vpliv Sklada, hkrati pa preprečili nepotrebno podvajanje in drobljenje. Prav tako bi zagotovil, da Sklad prispeva k boljšemu izkoriščanju rezultatov obrambnih raziskav s premoščanjem vrzeli med fazo raziskav in fazo razvoja ob upoštevanju posebnosti obrambnega sektorja ter s spodbujanjem vseh oblik inovacij, tudi prebojnih tehnologij za obrambo. Mogoče je pričakovati tudi pozitivne učinke prelivanja na civilno področje, kadar je to primerno.

(36)

Kadar je to ustrezno zaradi posebnosti ukrepa, bi morali cilje Sklada obravnavati tudi v okviru finančnih instrumentov in proračunskih jamstev v okviru Programa InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(37)

Podpora iz Sklada bi se morala sorazmerno uporabiti za odpravljanje tržnih nepopolnosti ali naložbenih okoliščin, ki niso optimalne, ukrepi pa ne bi smeli podvajati ali izrinjati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Ukrepi bi morali imeti jasno dodano vrednost za Unijo.

(38)

Oblike financiranja Unije in načine izvajanja Sklada bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo specifični cilji ukrepov in rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanega tveganja neizpolnjevanja. Ta izbira bi morala vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot določa člen 125(1) finančne uredbe.

(39)

Komisija z izvedbenimi akti sprejme letne programe dela v skladu s cilji Sklada ob upoštevanju prvotnih izkušenj, pridobljenih pri izvajanju EDIDP in PADR. Komisiji bi moral pri vzpostavitvi programov dela pomagati odbor. Komisija bi si morala prizadevati poiskati rešitve, ki bi v odboru imele največjo možno podporo. V zvezi s tem bi moral odbor imeti možnost, da se sestaja v sestavi nacionalnih strokovnjakov za obrambo in varnost, ki bi Komisiji zagotavljali posebno pomoč, med drugim bi ji svetovali glede varovanja tajnih podatkov v okviru ukrepov. O imenovanju svojega predstavnika v tem odboru odloča vsaka država članica sama. Članom odbora bi bilo treba dovolj zgodaj in dejansko omogočiti, da preučijo osnutke izvedbenih aktov in izrazijo svoje stališče.

(40)

Kategorije, določene v programih dela, bi morale po potrebi zajemati zahteve glede funkcionalnosti, da bi bilo industriji jasno, katere funkcije in naloge naj bi izvajale zmogljivosti, ki naj bi se razvile. Takšne zahteve bi morale jasno nakazovati pričakovano delovanje, ne bi pa smele biti usmerjene v specifične rešitve ali specifične pravne subjekte in ne bi smele preprečevati konkurence na ravni razpisov za zbiranje predlogov.

(41)

Poleg tega bi morala Komisija med razvijanjem programov dela na podlagi ustreznega posvetovanja odbora tudi zagotoviti, da se predlagani raziskovalni ukrepi ali razvojni ukrepi izognejo nepotrebnemu podvajanju. V zvezi s tem lahko Komisija opravi predhodno oceno morebitnih primerov podvajanja z obstoječimi zmogljivostmi ali že financiranimi projekti raziskav ali razvoja v Uniji.

(42)

Komisija bi morala zagotoviti skladnost programov dela v celotnem industrijskem življenjskem ciklu obrambnih proizvodov in tehnologij.

(43)

Delovni programi bi morali tudi zagotoviti, da se verodostojen delež skupnega proračuna dodeli ukrepom, ki omogočajo čezmejno udeležbo MSP.

(44)

Evropska obrambna agencija bi morala imeti status opazovalke v odboru, da se izkoristi njeno strokovno znanje na področju obrambnega sektorja. Glede na posebnosti področja obrambe bi morala v odboru pomagati tudi Evropska služba za zunanje delovanje.

(45)

Za zagotovitev učinkovitosti te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo Priloge k tej uredbi v zvezi s kazalniki, kadar je to potrebno, in za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (11). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(46)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede sprejetja programov dela in glede dodelitve finančnih sredstev za izbrane raziskovalne in razvojne ukrepe. Zlasti pri izvajanju raziskovalnih in razvojnih ukrepov bi bilo treba upoštevati posebnosti obrambnega sektorja, zlasti pristojnost držav članic, pridruženih držav ali obojih, za proces načrtovanja in nabave. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(47)

Komisija bi morala vzpostaviti seznam neodvisnih strokovnjakov. Varnostne kvalifikacije teh neodvisnih strokovnjakov bi morale potrditi zadevne države članice. Ta seznam ne bi smel biti javen. Neodvisni strokovnjaki bi morali biti izbrani na podlagi svojih spretnosti, izkušenj in znanja ob upoštevanju nalog, ki jim bodo dodeljene. Kolikor je mogoče, bi morala Komisija pri imenovanju neodvisnih strokovnjakov sprejeti ustrezne ukrepe, da bi v neodvisnih strokovnih skupinah in odborih za ocenjevanje zagotovili uravnoteženo sestavo v smislu različnih spretnosti, izkušenj in znanja ter geografske raznolikosti in zastopanosti spolov, ob upoštevanju stanja na posameznem področju. Poleg tega bi si bilo treba prizadevati tudi za ustrezno rotacijo neodvisnih strokovnjakov ter ustrezno uravnoteženost med javnim in zasebnim sektorjem.

(48)

Neodvisni strokovnjaki ne bi smeli ocenjevati, svetovati ali pomagati pri zadevah, pri katerih bi bilo, zlasti zaradi njihovega položaja v času ocenjevanja, prisotno kakršni koli nasprotje interesov. Zlasti ne bi smeli biti v položaju, ko bi lahko prejete informacije izrabili v škodo konzorcija, ki ga ocenjujejo.

(49)

Po ocenjevanju predlogov s pomočjo neodvisnih strokovnjakov bi morala Komisija izbrati ukrepe, ki jih bo podprl Sklad. Države članice bi bilo treba obvestiti o rezultatih ocenjevanja prek seznama z uvrstitvijo izbranih ukrepov in o napredku pri financiranih ukrepih.

(50)

Pri predlaganju novih obrambnih proizvodov ali tehnologij oziroma nadgradenj obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij bi se morali vložniki zavezati k spoštovanju etičnih načel, kot so načela v zvezi z dobrim počutjem ljudi in varstvom človeškega genoma, kar se odraža tudi v ustreznem pravu Unije, nacionalnem pravu in mednarodnem pravu, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter, kadar je ustrezno, njenimi protokoli. Komisija bi morala predloge sistematično pregledovati, da bi ugotovila, kateri ukrepi sprožajo resne etične pomisleke. Po potrebi bi bilo treba za take predloge opraviti etično oceno.

(51)

Zaradi podpore odprtemu notranjemu trgu bi bilo treba spodbujati udeležbo čezmejnih MSP ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, kot članov konzorcijev, podizvajalcev ali drugih pravnih subjektov v dobavni verigi.

(52)

Komisija bi si morala prizadevati za vzdrževanje dialoga z državami članicami in industrijo, da bi zagotovila uspeh Sklada. Kot sozakonodajalec in ključni deležnik bi pri tem moral sodelovati tudi Evropski parlament.

(53)

Ta uredba določa finančna sredstva za Sklad, ki za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku pomenijo prednostni referenčni znesek v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za njihovo uvedbo (13) (v nadaljnjem besedilu: Medinstitucionalni sporazum z dne 16. decembra 2020). Komisija bi morala zagotoviti, da so upravni postopki čim enostavnejši in povzročijo čim manj dodatnih stroškov.

(54)

Če ni drugače določeno, se za Sklad uporablja finančna uredba. Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnega naročanja, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih in finančni pomoči.

(55)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU. Navedena pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, nagrad, javnega naročanja in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, vključujejo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(56)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (15), (Euratom, ES) št. 2185/96 (16) in (EU) 2017/1939 (17) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, vključno z goljufijami, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnih koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (18). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(57)

Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), so lahko v programih Unije udeležene v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (19), ki določa izvajanje programov na podlagi odločitve, sprejete na podlagi navedenega sporazuma. V to uredbo bi bilo treba vnesti posebno določbo, s katero se od teh tretjih držav zahteva, da odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti.

(58)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje bi bilo treba ta sklad oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov Sklada. Komisija bi morala izvesti vmesno ocenjevanje najpozneje štiri leta po začetku obdobja izvajanja Sklada, med drugim zato, da bi predložila predloge za morebitne ustrezne spremembe te uredbe. Komisija bi morala opraviti tudi končno ocenjevanje ob koncu obdobja izvajanja Sklada, pri čemer bi morala v okviru teh ocenjevanj preveriti finančne dejavnosti v smislu rezultatov finančnega izvrševanja in, kolikor bi bilo v tistem času mogoče, v smislu rezultatov izvajanja in učinka Sklada. V zvezi s tem bi moralo poročilo o končnem ocenjevanju pripomoči tudi k ugotavljanju, na katerih področjih razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij je Unija odvisna od tretjih držav. Končno poročilo bi moralo analizirati tudi čezmejno udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo pri projektih, ki jih podpira Sklad, ter udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v globalni vrednostni verigi, analizirati bi moralo prispevek Sklada k odpravljanju pomanjkljivosti, ugotovljenih v načrtu za razvoj zmogljivosti, ter vključevati informacije o državah porekla prejemnikov, številu držav članic in pridruženih držav, vključenih v posamezne dejavnosti, in porazdelitvi ustvarjenih pravic intelektualne lastnine. Komisija lahko tudi predlaga spremembe te uredbe, da bi se odzvala na morebitne spremembe med izvajanjem Sklada.

(59)

Komisija bi morala redno spremljati izvajanje Sklada in Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti letno poročilo o napredku, vključno s tem, kako se pri izvajanju Sklada upoštevajo izkušnje, pridobljene pri EDIDP in PADR. V ta namen bi morala Komisija vzpostaviti potrebno ureditev spremljanja. Poročilo ne bi smelo vsebovati občutljivih podatkov.

(60)

Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (20), in ciljev Združenih narodov glede trajnostnega razvoja Sklad prispeva k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in k doseganju krovnega cilja, da se 30 % proračunskih odhodkov Unije nameni podpiranju podnebnih ciljev. Ustrezni ukrepi se bodo opredelili med pripravo in izvajanjem Sklada ter ponovno ocenili v okviru vmesnega ocenjevanja.

(61)

Glede na pomen boja proti dramatični izgubi biotske raznovrstnosti ta uredba prispeva k vključevanju ukrepov na področju biotske raznovrstnosti v politike Unije in doseganju splošnega cilja, da se za cilje biotske raznovrstnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 v letu 2024 nameni 7,5 % letne porabe, v letih 2026 in 2027 pa 10 % letne porabe, pri čemer se upoštevajo obstoječa prekrivanja ciljev na področju podnebja in biotske raznovrstnosti v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 16. decembra 2020.

(62)

Sklad bi moral podpirati samo fazi raziskav in razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij, zato Unija načeloma ne bi smela imeti lastništva nad obrambnimi proizvodi ali tehnologijami, nastalimi v okviru financiranih ukrepov, ali pravic intelektualne lastnine za te proizvode ali tehnologije, razen če se podpora Unije zagotovi prek javnega naročanja. Vendar bi morale pri raziskovalnih ukrepih zainteresirane države članice in pridružene države imeti možnost uporabe rezultatov financiranih ukrepov za sodelovanje pri nadaljnjem skupnem razvoju.

(63)

Podpora Unije ne bi smela vplivati na prenos proizvodov, povezanih z obrambo, znotraj Unije v skladu z Direktivo 2009/43/ES ali na izvoz proizvodov, opreme ali tehnologij. Izvoz vojaške opreme in tehnologij s strani držav članic ureja Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP (21).

(64)

Uporaba občutljivih osnovnih informacij, tudi podatkov, tehničnega znanja ali informacij, ustvarjenih pred začetkom delovanja Sklada ali zunaj njegovega delovanja, ali dostop nepooblaščenih posameznikov do rezultatov, ustvarjenih v povezavi z ukrepi, ki jih podpira Sklad, bi lahko škodila interesom Unije ali interesom ene ali več držav članic. Zato bi moralo za ravnanje z občutljivimi podatki veljati ustrezno pravo Unije in nacionalno pravo.

(65)

Za zagotovitev varnosti tajnih podatkov na zahtevani ravni bi bilo treba pri podpisovanju sporazumov o finančnih sredstvih in o financiranju, ki vsebujejo tajne podatke, upoštevati minimalne standarde industrijske varnosti. Komisija bi morala v ta namen in v skladu s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444 (22) neodvisnim strokovnjakom, ki jih imenujejo države članice, v posvetovalne namene sporočiti varnostna navodila za zadevni program, vključno z vodnikom po stopnjah tajnosti.

(66)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(67)

Komisija bi morala pri upravljanju Sklada ustrezno upoštevati zahteve zaupnosti in varnosti, zlasti zahteve glede občutljivih podatkov, vključno s tajnimi podatki.

(68)

Za zagotovitev kontinuitete pri nudenju podpore na zadevnem področju politike in omogočanje izvajanja Sklada od začetka večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 bi morala ta uredba nujno začeti veljati čim prej in bi se morala uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021.

(69)

Uredbo (EU) 2018/1092 bi bilo zato treba razveljaviti –