12.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/1

(1)

Zemeljski plin (v nadaljnjem besedilu: plin) je bistveni element oskrbe z energijo v Evropski uniji, saj predstavlja četrtino primarne oskrbe z energijo in se v glavnem uporablja pri proizvodnji elektrike, ogrevanju, kot surovina v industriji in gorivo v prometu.

(2)

Poraba plina se je v Evropi v zadnjih desetih letih hitro povečevala. Ob zmanjšani domači proizvodnji se je uvoz plina povečeval še hitreje, s čimer se je povečala odvisnost od uvoza in ustvarila se je potreba po obravnavi vidika zanesljivosti oskrbe s plinom. Poleg tega so se nekatere države članice znašle na „plinskem otoku“ zaradi pomanjkanja infrastrukturnih povezav s preostalo Unijo.

(3)

Glede na pomembnost plina v mešanici energetskih virov Unije, je cilj te uredbe odjemalcem plina dokazati, da so sprejeti vsi potrebni ukrepi za zagotovitev njihove stalne oskrbe, zlasti v primeru težkih podnebnih razmer in v primeru motenj v oskrbi. Priznava se, da bi bilo treba te cilje doseči s stroškovno najučinkovitejšimi ukrepi, da se ne bi vplivalo na relativno konkurenčnost tega goriva v primerjavi z drugimi gorivi.

(4)

Z Direktivo Sveta 2004/67/ES (3) je bil na ravni Skupnosti prvič vzpostavljen pravni okvir za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom in prispeva k pravilnemu delovanju notranjega trga s plinom, in sicer v primeru motenj v oskrbi. Z direktivo je bila vzpostavljena koordinacijska skupina za plin, ki je bila koristna pri izmenjavi informacij in določanju skupnih ukrepov držav članic, Komisije, plinskega sektorja in odjemalcev. Mreža korespondentov za varnost oskrbe z energijo, ki jo je potrdil Evropski svet decembra 2006, je izboljšala zmogljivosti za zbiranje informacij in je zagotovila zgodnja opozorila glede možnih nevarnosti za zanesljivost oskrbe z energijo. Nova zakonodaja o notranjem trgu z energijo, ki sta jo sprejela Evropski parlament in Svet julija 2009, predstavlja pomemben korak k dokončnemu oblikovanju notranjega trga z energijo, njen nedvoumni cilj pa je povečati zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji.

(5)

Vendar pa veljavni ukrepi glede zanesljivosti oskrbe s plinom, ki so bili sprejeti na ravni Unije, državam članicam puščajo visoko raven diskrecije pri izbiri ukrepov. Kadar je zanesljivost oskrbe države članice ogrožena, obstaja jasno tveganje, da ukrepi, ki jih država članica razvije enostransko, lahko ogrozijo pravilno delovanje notranjega trga s plinom ter oskrbo odjemalcev s plinom. Nedavne izkušnje so pokazale, da takšno tveganje dejansko obstaja. Da bi omogočili delovanje notranjega trga s plinom tudi v primeru zmanjšanja dobav, je potrebno zagotoviti solidarnost in usklajenost kot odgovor na krizo v oskrbi, tako pri preventivnih ukrepih kot pri odzivu na konkretne motnje v oskrbi.

(6)

Nekatere regije Unije se oskrbujejo s plinom z nizko kalorično vrednostjo. Glede na njegove značilnosti se plina z nizko kalorično vrednostjo ne da uporabljati v napravah, izdelanih za plin z visoko kalorično vrednostjo. Uporaba plina z visoko kalorično vrednostjo v napravah, izdelanih za plin z nizko kalorično vrednostjo, pa je mogoča, če se ga pretvori v plin z nizko kalorično vrednostjo, na primer z dodatkom dušika. Posebnosti plina z nizko kalorično vrednostjo bi bilo treba preučiti na nacionalni in regionalni ravni ter bi ga bilo treba upoštevati v oceni tveganj, preventivnih načrtov ukrepov in načrtih za izredne razmere na nacionalni in regionalni ravni.

(7)

Raznovrstnost plinovodov in virov oskrbe Unije je bistvena za izboljšanje zanesljivosti oskrbe Unije kot celote in vsake države članice posebej. Zanesljivost oskrbe bo v prihodnosti odvisna od tega, v kakšno smer se bo razvilo razmerje med gorivi, od razvoja proizvodnje v Uniji in tretjih državah, ki oskrbujejo Unijo, od naložb v skladiščne zmogljivosti ter od zagotavljanja raznovrstnosti plinovodov in virov oskrbe znotraj in zunaj Unije, vključno z zmogljivostmi za utekočinjen zemeljski plin (v nadaljnjem besedilu: UZP). Pri tem bi bilo treba posebno pozornost posvetiti prednostnim infrastrukturnim ukrepom, opisanim v sporočilu Komisije z dne 13. novembra 2008 z naslovom: „Drugi strateški pregled energetske politike – Akcijski načrt EU za varnost preskrbe in solidarnost pri preskrbi z energijo“, npr. južnemu plinskemu koridorju (Nabucco in povezovalni plinovod Turčija–Grčija–Italija), raznoliki in zadostni oskrbi Evrope z UZP, učinkoviti povezavi baltske regije, sredozemskemu energetskemu obroču ter ustreznim plinskim in elektroenergetskim povezavam sever–jug v srednji in jugovzhodni Evropi.

(8)

Da bi zmanjšale vpliv morebitne krize zaradi motenj v oskrbi s plinom, bi morale države članice omogočiti raznovrstnost virov energije ter poti in virov oskrbe s plinom.

(9)

Velika motnja v oskrbi Unije s plinom lahko vpliva na vse države članice, Unijo v celoti in pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti (4), podpisane v Atenah 25. oktobra 2005. Pripelje lahko celo do velike gospodarske škode v celotnem gospodarstvu Unije. Motnja v oskrbi s plinom ima lahko tudi resne socialne posledice, zlasti za ranljive skupine odjemalcev.

(10)

Nekateri odjemalci, med drugim gospodinjstva in odjemalci, ki nudijo osnovne socialne storitve, kot so zdravstvo, nega otrok, izobraževanje in druge storitve socialnega varstva in dobrobiti, kakor tudi storitve, ki so nepogrešljive za delovanje države članice, so posebej ranljivi in utegnejo potrebovati zaščito. Široka opredelitev teh zaščitenih odjemalcev ne bi smela biti v nasprotju z evropskimi mehanizmi solidarnosti.

(11)

Poročilo o izvajanju evropske varnostne strategije, ki jo je odobril Evropski svet decembra 2008, izpostavlja vse večjo odvisnost od energije iz uvoza, kar je veliko dodatno tveganje za zanesljivost oskrbe Unije z energijo, in poudarja, da je zanesljivost oskrbe z energijo nov izziv za varnostno politiko. Notranji trg s plinom je osnovni element povečanja zanesljivosti oskrbe z energijo v Uniji in zmanjšanja škodljivih učinkov motenj v oskrbi, ki so jim izpostavljene posamezne države članice.

(12)

Za dobro delujoč notranji trg s plinom je nujno, da ukrepi za zaščito zanesljivosti oskrbe s plinom ne izkrivljajo po nepotrebnem konkurence ali učinkovitega delovanja notranjega trga s plinom.

(13)

Okvara največje plinske infrastrukture, tako imenovano načelo N–1, je realna možnost. Če okvaro take infrastrukture vzamemo za referenco pri tem, kaj bi morale biti države članice sposobne nadomestiti, je to dobra začetna točka za analizo zanesljivosti oskrbe s plinom vsake države članice.

(14)

Primerna in raznolika plinska infrastruktura v državi članici in celotni Uniji, vključno zlasti z novo plinsko infrastrukturo, ki bo povezala izolirane sisteme, ki tvorijo plinske otoke, s sosednjimi državami članicami, je bistvenega pomena pri odpravi prekinitev v oskrbi. Skupna minimalna merila glede zanesljivosti oskrbe s plinom bi morala, ob upoštevanju nacionalnih ali regionalnih posebnosti, zagotoviti enakovredne pogoje za zanesljivost oskrbe s plinom in bi morala oblikovati pomembne spodbude za izgradnjo potrebne infrastrukture in izboljšanje pripravljenosti v primeru krize. Ukrepi na strani povpraševanja, kot je zamenjava vrste goriva, imajo lahko pomembno vlogo pri zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z energijo, če jih je v primeru motnje v oskrbi mogoče začeti hitro izvajati in znatno zmanjšati povpraševanje. Treba bi bilo dodatno spodbujati učinkovito uporabo energije, zlasti kadar so potrebni ukrepi na strani povpraševanja. Treba bi bilo ustrezno upoštevati okoljski vpliv predlaganih ukrepov na strani oskrbe in povpraševanja ter v čim večji meri dati prednost ukrepom z najmanjšim vplivom na okolje, pri tem pa upoštevati vidike zanesljivosti oskrbe.

(15)

Močno bi bilo treba spodbujati naložbe v nove plinske infrastrukture, ki pa bi jih bilo treba izvesti šele po opravljeni ustrezni presoji vpliva na okolje v skladu z ustreznimi pravnimi akti Unije. Takšna nova infrastruktura bi morala povečati zanesljivost oskrbe s plinom in hkrati zagotoviti pravilno delovanje notranjega trga s plinom. Načeloma bi morala vlagati podjetja, naložbe pa bi morale temeljiti na ekonomskih spodbudah. Ustrezno bi bilo treba upoštevati potrebo, da se olajša vključitev plina iz obnovljivih virov energije v infrastrukturo plinskega omrežja. Kadar je narava naložbe v infrastrukturo čezmejna, bi se morali Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: agencija), ustanovljena z Uredbo (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5), in Evropske mreže operaterjev prenosnih sistemov za plin (v nadaljnjem besedilu: ENTSO za plin), ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina (6), intenzivno vključiti v področja iz njunih pristojnosti, da bi se bolje upoštevali čezmejni dejavniki. Treba je opozoriti, da agencija lahko v skladu z Uredbo (ES) št. 713/2009 izdaja mnenja in priporočila o čezmejnih vprašanjih s svojega področja pristojnosti in dejavnosti. Agencija in ENTSO za plin imata skupaj z drugimi udeleženci na trgu pomembno vlogo pri oblikovanju in izvajanju desetletnega razvojnega načrta omrežja za celotno Unijo, ki med drugim vključuje napoved glede zadostnosti evropske ponudbe, pri čezmejnih povezavah pa bi morala med drugim graditi na sprejemljivih potrebah različnih uporabnikov omrežja.

(16)

Pristojni organi držav članic bi morali zagotoviti testiranje trga plina kot enega od potrebnih korakov v postopku, ki vodi do usklajenosti z infrastrukturnim standardom.

(17)

Pri izvajanju nalog iz te uredbe bi morali pristojni organi po potrebi in brez poseganja v njihove pristojnosti tesno sodelovati z drugimi zadevnimi nacionalnimi organi, zlasti z nacionalnimi regulativnimi organi, v skladu z Direktivo 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (7).

(18)

Kjer so potrebne nove čezmejne medsebojne povezave oziroma je treba obstoječe razširiti, bi bilo treba že na začetni stopnji vzpostaviti tesno sodelovanje med zadevnimi državami članicami, pristojnimi organi, in nacionalnimi regulativnimi organi, kadar to niso pristojni organi.

(19)

Državam članicam so na voljo različna sredstva Unije za financiranje potrebnih naložb v proizvodnjo, infrastrukturo in ukrepe energetske učinkovitosti na regionalni in lokalni ravni, zlasti posojila in jamstva Evropske investicijske banke ali sredstva regionalnih, strukturnih ali kohezijskih skladov. Evropska investicijska banka in zunanji instrumenti Unije, kot so Evropski instrument sosedstva in partnerstva, Instrument za predpristopno pomoč in Pobuda za obrambne zmogljivosti, lahko prav tako financirajo ukrepe v tretjih državah, namenjene izboljšanju zanesljivosti oskrbe s plinom.

(20)

Ta uredba bi morala podjetjem plinskega gospodarstva in odjemalcem omogočiti, da se lahko ob soočanju z motnjami kar najdlje zanesejo na tržne mehanizme. Prav tako bi morala določiti mehanizme za izredne razmere, ki naj se uporabijo, ko se trgi sami niso več sposobni učinkovito soočiti z motnjami v oskrbi s plinom. Tudi v izrednih razmerah bi morali imeti tržni mehanizmi prednost pri blaženju učinkov motenj v oskrbi.

(21)

Po začetku veljavnosti zakonodaje o notranjem energetskem trgu, ki je bila sprejeta julija 2009, se bodo v sektorju plina uporabljale nove določbe, ki bodo jasno opredelile vloge in odgovornosti držav članic, nacionalnih regulativnih organov, operaterjev prenosnih sistemov in agencije ter izboljšale transparentnost trga z namenom izboljšati delovanje trga, zanesljivost oskrbe in varstvo odjemalcev.

(22)

Dokončno oblikovanje notranjega trga s plinom in učinkovita konkurenca znotraj tega trga Uniji zagotavljata najvišjo stopnjo zanesljivosti oskrbe za vse države članice, pod pogojem, da v primeru motenj v oskrbi, ki prizadenejo del Unije, trg ne glede na vzrok motnje v polnosti deluje. Zato je potreben celovit in učinkovit skupni pristop k zanesljivosti oskrbe, zlasti preglednost, solidarnost in nediskriminacijske politike, ki so v skladu z delovanjem notranjega trga, pri čemer se je treba izogibati tržnim motnjam in oviram pri odzivih trga na motnje.

(23)

Zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom je skupna odgovornost podjetij plinskega gospodarstva, držav članic, zlasti prek njihovih pristojnih organov, – in Komisije v okviru njihovih področij dejavnosti in pristojnosti. Kadar je primerno, bi morali tudi nacionalni regulativni organi, kadar to niso pristojni organi, sodelovati pri zagotavljanju zanesljivosti oskrbe s plinom v okviru svojih področij dejavnosti in pristojnosti v skladu z Direktivo 2009/73/ES. Poleg tega imajo lahko pomembno vlogo pri zanesljivosti oskrbe s plinom tudi odjemalci, ki zemeljski plin uporabljajo za proizvodnjo energije ali v industrijske namene, ker se na krizo lahko odzovejo z ukrepi na strani povpraševanja, na primer s prekinljivimi pogodbami in zamenjavo vrste goriva, kar neposredno vpliva na ravnotežje med oskrbo in povpraševanjem.

(24)

Natančna opredelitev vlog in odgovornosti podjetij plinskega gospodarstva in pristojnih organov je zato bistvenega pomena pri ohranjanju dobro delujočega notranjega trga s plinom, zlasti v primeru motenj v oskrbi in v kriznih situacijah. Takšne vloge in odgovornosti bi bilo treba določiti tako, da bi zagotovili spoštovanje tristopenjskega pristopa, in sicer bi najprej vključili ustrezna podjetja plinskega gospodarstva in industrijo, nato države članice na nacionalni ali regionalni ravni in nazadnje Unijo. V primeru krize pri oskrbi bi bilo treba akterjem na trgu dati dovolj priložnosti, da se na razmere odzovejo s tržnimi ukrepi. Kadar odziv akterjev na trgu ne zadostuje, bi morali države članice in njihovi pristojni organi sprejeti ukrepe, da odpravijo ali ublažijo učinke krize pri oskrbi. Samo kadar ti ukrepi ne zadostujejo, bi se morali sprejeti ukrepi na regionalni ravni ali ravni Unije, da se odpravijo ali ublažijo posledice krize pri oskrbi. V čim večji meri bi bilo treba iskati regionalne rešitve.

(25)

V duhu solidarnosti se bo za izvajanje te uredbe vzpostavilo regionalno sodelovanje, v katerega bodo vključeni javni organi in podjetja plinskega gospodarstva, da bi se optimizirale koristi usklajevanja ukrepov za zmanjšanje ugotovljenih tveganj in bi se izvajali stroškovno najučinkovitejši ukrepi za zadevne strani.

(26)

Treba bi bilo vzpostaviti dovolj usklajene standarde za zagotavljanje oskrbe, ki zajemajo vsaj situacijo, do kakršne je prišlo januarja 2009, ob upoštevanju razlik med državami članicami, pri tem pa upoštevati obveznosti javnih služb in ukrepov za varstvo odjemalcev iz člena 3 Direktive 2009/73/ES. Takšni standardi za zagotavljanje oskrbe bi morali biti ustaljeni, da zagotovijo potrebno pravno varnost, morali bi biti jasno opredeljeni in ne bi smeli povzročiti nerazumnih in nesorazmernih obremenitev podjetij plinskega gospodarstva, vključno z novimi podjetji in malimi podjetji, ali končnih uporabnikov. Ti standardi bi morali podjetjem plinskega gospodarstva v Uniji zagotavljati tudi enakost dostopa do nacionalnih odjemalcev. Ukrepi, potrebni za zagotavljanje skladnosti s standardom oskrbe lahko zajemajo dodatne skladiščne zmogljivosti in količine, skladiščno kapaciteto plinovoda, pogodbe o oskrbi, prekinljive pogodbe ali druge ukrepe s podobnim učinkom ter tehnične ukrepe, potrebne za zagotavljanje varne oskrbe s plinom.

(27)

Za dobro delujoč trg s plinom je bistvenega pomena, da podjetja plinskega gospodarstva pravočasno izvedejo naložbe v domačo proizvodnjo in infrastrukture, kot so medsebojne povezave, zlasti tiste za zagotavljanje dostopa do plinskega omrežja Unije, oprema, ki omogoča dvosmerni tok plina po plinovodih, ter skladiščenje in obrati za UZP za ponovno uplinjanje, pri čemer je treba upoštevati možne motnje v oskrbi, do kakršne je prišlo januarja 2009. Pri oblikovanju napovedi finančnih potreb v zvezi z instrumenti Unije na področju plinske infrastrukture bi morala Komisija po potrebi prednost nameniti infrastrukturnim projektom, ki podpirajo povezovanje notranjega trga s plinom in zanesljivost oskrbe s plinom.

(28)

Operaterjev prenosnih sistemov se ne bi smelo omejevati pri raziskovanju možnosti, kjer bi z investiranjem omogočili vzpostavitev fizičnih zmogljivosti za prenos plina v obe smeri (v nadaljnjem besedilu: dvosmerna zmogljivost) v čezmejnih medsebojnih povezavah s tretjimi državami, ki bi pomagale izboljšati zanesljivost oskrbe, zlasti v primeru tretjih držav, ki zagotavljajo tranzitne tokove med dvema državama članicama.

(29)

Pomembno je ohraniti oskrbo s plinom, zlasti kar zadeva gospodinjstva in omejeno število dodatnih odjemalcev, zlasti odjemalcev, ki opravljajo osnovne socialne storitve, ki jih lahko opredelijo zadevne države članice, kadar jih trg ne more več oskrbovati s plinom. Bistveno je, da se ukrepi, ki jih je treba v primeru krize izvajati, določijo vnaprej ter da se upoštevajo varnostne zahteve tudi tam, kjer so zaščiteni odjemalci priključeni na isto distribucijsko omrežje kot drugi odjemalci. Ti ukrepi lahko vključujejo sorazmerna zmanjšanja glede na prvotno rezervirane zmogljivosti v primeru, da se zmožnost dostopa do infrastrukture zmanjša zaradi tehničnih razlogov.

(30)

Praviloma bi se morali pristojni organi držati svojega načrta za izredne razmere. V utemeljenih izjemnih okoliščinah pa lahko sprejmejo tudi ukrepe, ki odstopajo od tistih iz teh načrtov.

(31)

Na voljo je veliko instrumentov za izpolnitev zahtev o zanesljivosti oskrbe. Te instrumente bi bilo treba, kakor je primerno, uporabiti na nacionalni in regionalni ravni ter na ravni Unije, da se zagotovijo usklajeni in stroškovno učinkoviti rezultati.

(32)

Vidike zanesljivosti oskrbe pri dolgoročnem načrtovanju naložb v zadostne čezmejne zmogljivosti in drugo infrastrukturo, s čimer se zagotovi, da je sistem dolgoročno zmožen zagotavljati zanesljivo oskrbo z energijo in pokriti razumne potrebe, obravnava Direktiva 2009/73/ES. Za izpolnitev standardov zanesljivosti oskrbe bo morda potrebno prehodno obdobje za izvedbo potrebnih naložb. Desetletni razvojni načrt omrežja Unije, ki ga je oblikoval ENTSO za plin in ga nadzoruje agencija, je temeljno orodje za določanje naložb, ki so na ravni Unije med drugim potrebne za izvajanje zahtev glede infrastrukture iz te uredbe.

(33)

ENTSO za plin in agencija bi morala biti kot člana koordinacijske skupine za plin v celoti vključena, na svojih področjih odgovornosti, v postopek sodelovanja in posvetovanj na ravni Unije.

(34)

Koordinacijska skupina za plin je glavni organ, s katerim se Komisija posvetuje o oblikovanju preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere. Treba je opozoriti, da sta ENTSO za plin in agencija člana koordinacijske skupine za plin in se bo v takih primerih posvetovalo z njima.

(35)

Da se zagotovi najvišja stopnja pripravljenosti v primeru motenj v oskrbi, bi morali pristojni organi po posvetovanju s podjetji plinskega gospodarstva oblikovati načrte za izredne razmere. Takšni načrti ne bi smeli biti medsebojno v neskladju na nacionalni ali regionalni ravni ali na ravni Unije. Njihova vsebina bi morala upoštevati najboljše prakse že obstoječih načrtov ter bi morala jasno določiti vloge in odgovornosti vseh zadevnih podjetij plinskega gospodarstva in zadevnih pristojnih organov. Kjer je možno in potrebno, bi bilo treba na regionalni ravni oblikovati skupne načrte za izredne razmere.

(36)

Da se okrepi solidarnost med državami članicami v primeru izrednih razmer na ravni Unije in zlasti v podporo državam članicam z manj ugodnimi geografskimi in geološkimi pogoji, bi morale države članice razviti ukrepe za izvajanje solidarnosti. Podjetja plinskega gospodarstva bi morala pripraviti ukrepe, kot so trgovinski sporazumi, ki lahko vključujejo povečan izvoz plina ali povečano sprostitev zalog. Pomembno je spodbuditi sklepanje dogovorov med podjetji plinskega gospodarstva. Ukrepi iz načrta za izredne razmere bi morali, kadar je primerno, vključevati mehanizme, ki zagotavljajo pošteno in uravnoteženo kompenzacijo za podjetja plinskega gospodarstva. Solidarnostni ukrepi so lahko primerni zlasti med državami članicami, za katere Komisija priporoča vzpostavitev skupnih preventivnih načrtov ukrepov ali načrtov za izredne razmere na regionalni ravni.

(37)

V okviru te uredbe ima Komisija pomembno vlogo v primeru izrednih razmer tako na ravni Unije kot regionalni ravni.

(38)

Evropska solidarnost bi morala biti po potrebi izražena tudi s pomočjo civilne zaščite, ki jo zagotovijo Unija in njene države članice. Takšno pomoč bi bilo treba spodbujati in usklajevati z mehanizmom Skupnosti na področju civilne zaščite, vzpostavljenim z Odločbo Sveta 2007/779/ES, Euratom (8).

(39)

Ta uredba ne vpliva na suverene pravice držav članic nad njihovimi energetskimi viri.

(40)

Direktiva Sveta 2008/114/ES z dne 8. decembra 2008 o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanje njene zaščite (9) določa postopek, katerega cilj je v Uniji okrepiti varnost določenih kritičnih evropskih infrastruktur, vključno z nekaterimi plinskimi infrastrukturami. Direktiva 2008/114/ES skupaj s to uredbo prispeva k oblikovanju celovitega pristopa k zanesljivosti oskrbe z energijo v Uniji.

(41)

Načrte za izredne razmere bi bilo treba redno posodabljati in jih objaviti. Pregledati bi jih morali strokovnjaki in treba bi jih bilo testirati.

(42)

Koordinacijska skupina za plin bi morala Komisiji svetovati glede lažjega usklajevanja ukrepov za zanesljivost oskrbe v primeru izrednih razmer na ravni Unije. Nadzorovati bi morala tudi zadostnost in primernost ukrepov, ki jih je treba sprejeti v skladu s to uredbo.

(43)

Cilj te uredbe je omogočiti podjetjem plinskega gospodarstva in pristojnim organom držav članic, da ob motnjah v oskrbi kar najdlje zagotavljajo učinkovito delovanje notranjega trga s plinom, dokler pristojni organi ne sprejmejo ukrepov za rešitev situacije, v kateri trg ne more več zagotoviti potrebne dobave plina. Takšni izredni ukrepi bi morali biti v celoti skladni s pravom Unije in o njih bi bilo treba obvestiti Komisijo.

(44)

Ker je oskrba s plinom iz tretjih držav bistvena za zanesljivost oskrbe Unije s plinom, bi morala Komisija usklajevati ukrepe, vezane na tretje države, ter z državami dobaviteljicami in tranzitnimi državami najti ureditev za obvladovanje krizne situacije in zagotoviti stabilen dotok plina v Unijo. Komisija bi morala imeti možnost, da v spremljanje pretoka plina v Unijo v krizni situaciji po posvetovanju z vpletenimi tretjimi državami članicami vključi skupino za spremljanje in da, če krizo povzročijo težave v tretji državi, prevzame vlogo posredovanja in spodbujanja.

(45)

Pomembno je, da pogoji oskrbe iz tretjih držav ne izkrivljajo konkurence in so v skladu s pravili notranjega trga.

(46)

Kadar so na razpolago zanesljive informacije o razmerah zunaj Unije, ki ogrožajo zanesljivost oskrbe ene ali več držav članic in se morda sproži mehanizem zgodnjega opozarjanja med Unijo in tretjo državo, bi morala Komisija nemudoma obvestiti koordinacijsko skupino za plin, Unija pa bi morala sprejeti ustrezne ukrepe za odpravo razmer.

(47)

Februarja 2009 je Svet sklenil, da bi bilo treba povečati transparentnost in zanesljivost, in sicer s smiselno izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami o odnosih s tretjimi državami na področju energije, vključno z dolgoročno ureditvijo oskrbe, pri čemer pa je treba zaščititi poslovno občutljive informacije.

(48)

Pravila iz Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti pravila o konkurenci, se uporabljajo za storitve splošnega gospodarskega interesa, če njihova uporaba ne ovira izvajanja takih storitev, vendar pa imajo države članice široko diskrecijo pri določanju, izvrševanju in organizaciji obveznosti javnih služb.

(49)

Ker cilja te uredbe, in sicer zagotavljanja zanesljivosti oskrbe s plinom v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega ali učinkov ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(50)

Direktivo 2004/67/ES bi bilo treba razveljaviti –

1.

„zaščiteni odjemalci“ pomeni vse gospodinjske odjemalce, priključene na distribucijsko omrežje za plin, poleg tega pa lahko, kadar tako odloči zadevna država članica, vključujejo tudi:

Države članice čim prej in najpozneje 3. decembra 2011 obvestijo Komisijo, ali nameravajo v svojo opredelitev zaščitenih odjemalcev vključiti točko (a) in/ali (b);

2.

„pristojni organ“ pomeni nacionalni vladni organ ali nacionalni regulativni organ, ki ga imenuje vsaka država članica kot odgovornega za zagotavljanje izvajanja ukrepov iz te uredbe. To ne posega v možnost držav članic, da pristojnemu organu dovolijo, da posebne naloge iz te uredbe prenese na druge organe. Takšne prenesene naloge se izvajajo pod nadzorom pristojnega organa in se podrobno določijo v načrtih iz člena 4.

(a)

preventivni načrt ukrepov, ki vsebuje ukrepe za odpravljanje ali zmanjšanje ugotovljenih tveganj v skladu z oceno tveganja, izvedeno na podlagi člena 9; in

(b)

načrt za izredne razmere, ki vsebuje ukrepe za odpravo ali zmanjšanje učinka motenj v oskrbi s plinom v skladu s členom 10.

(a)

Komisija načrte oceni v skladu s točko (b). Zato se o njih posvetuje s koordinacijsko skupino za plin in njeno mnenje ustrezno upošteva. Komisija koordinacijski skupini za plin poroča o svoji oceni načrtov; in

(b)

kadar Komisija na podlagi teh posvetovanj:

(a)

rezultate ocene tveganja, kot določa člen 9;

(b)

ukrepe, količine, zmogljivosti in časovni okvir, potrebne za izpolnitev infrastrukturnega standarda in standarda oskrbe, kot so določeni v členih 6 in 8, vključno, kadar je uporabno, do katere mere lahko ukrepi na strani povpraševanja zadostno in pravočasno nadomestijo motnje v oskrbi iz člena 6(2), določitev posamezne največje plinske infrastrukture skupnega interesa, kadar se uporabi člen 6(3), in vsak povečan standard oskrbe iz člena 8(2);

(c)

obveznosti, ki jih imajo podjetja plinskega gospodarstva in drugi ustrezni organi, vključno za varno delovanje plinskega sistema;

(d)

druge preventivne ukrepe, kot so na primer tisti, ki se nanašajo na potrebo po okrepitvi medsebojne povezave med sosednjimi državami članicami, in možnost, če je primerno, raznovrstnosti plinskih poti in virov oskrbe za obvladovanje ugotovljenih tveganj, z namenom zagotavljanja oskrbe s plinom vsem odjemalcem v čim večji meri;

(e)

mehanizme za sodelovanje z drugimi državami članicami pri pripravi in izvajanju skupnih preventivnih načrtov ukrepov in skupnih načrtov za izredne razmere iz člena 4(3), kjer je to uporabno;

(f)

informacije o obstoječih in prihodnjih medsebojnih povezavah, vključno s tistimi, ki omogočajo dostop do plinskega omrežja Unije, čezmejnih pretokih, čezmejnem dostopu do skladišč in fizični zmogljivosti za prenos plina v obe smeri (v nadaljnjem besedilu: dvosmerna zmogljivost), zlasti v izrednih razmerah;

(g)

podatke o vseh obveznostih javnih služb, povezanih z zanesljivostjo oskrbe s plinom.

(a)

v primerih povezave s proizvodnimi obrati, obrati za UZP in distribucijskimi omrežji; ali

(b)

če je odobreno izvzetje v skladu s členom 7.

(a)

za Luksemburg: ima vsaj dva povezovalna plinovoda z drugimi državami članicami, vsaj dva različna dobavna vira in nobenih skladišč za plin ali obrata za UZP na svojem ozemlju;

(b)

za Slovenijo: ima vsaj dva povezovalna plinovoda z drugimi državami članicami, vsaj dva različna dobavna vira in nobenih skladišč za plin ali obrata za UZP na svojem ozemlju;

(c)

za Švedsko: na svojem ozemlju nima tranzita plina v druge države članice, je njena letna bruto poraba plina manj kot 2 Mtoe in je manj kot 5 % njene skupne porabe primarne energije iz plina.

(a)

predlog za dvosmerno zmogljivost v zvezi s povratnim tokom (v nadaljnjem besedilu: zmogljivost povratnega toka); ali

(b)

zahtevo za izvzetje iz obveznosti omogočanja dvosmerne zmogljivosti.

(a)

odobri izvzetje, če zmogljivost povratnega toka ne bi bistveno okrepila zanesljivosti oskrbe nobene države članice ali regije ali če bi naložbeni stroški bistveno presegali možne koristi za zanesljivost oskrbe; ali

(b)

sprejme predlog za zmogljivost povratnega toka; ali

(c)

od operaterja prenosnega sistema zahteva, naj svoj predlog spremeni.

(a)

izrednih temperatur v sedemdnevnem obdobju največje konice, ki se statistično pojavlja enkrat v 20 letih;

(b)

vsaj 30-dnevnega obdobja izjemno velikega povpraševanja po plinu, ki se statistično pojavlja enkrat v 20 letih; in

(c)

vsaj 30-dnevnega obdobja v primeru prekinitev na posamezni največji infrastrukturi s plinom pri povprečnih zimskih razmerah.

(a)

biti skladna s členom 3(6);

(b)

ne smeta neupravičeno izkrivljati konkurence ali ovirati delovanja notranjega trga s plinom;

(c)

ne smeta negativno vplivati na zmožnost drugih držav članic, da svoje zaščitene odjemalce oskrbujejo v skladu s tem členom v primeru izrednih razmer na nacionalni ravni ali v Uniji ali na regionalni ravni; in

(d)

biti ob izrednih razmerah na ravni Unije ali regije skladna z merili iz člena 11(5).

(a)

z uporabo standardov, navedenih v členih 6 in 8, s prikazom izračuna formule N–1, uporabljenih predpostavk, vključno s tistimi za izračun formule N–1 na regionalni ravni, ter potrebnimi podatki za ta izračun;

(b)

ob upoštevanju vseh ustreznih nacionalnih in regionalnih okoliščin, zlasti velikosti trga, konfiguracije omrežja, dejanskih tokov, vključno s tokovi iz zadevne države članice, možnosti fizičnega toka plina v obe smeri, vključno z morebitno potrebo po okrepitvi prenosnega sistema, obstoječe proizvodnje in skladiščenja ter vloge plina v mešanici energetskih virov, zlasti pri daljinskem ogrevanju, proizvodnji elektrike in dejavnostih industrijskih sektorjev, in dejavnikov varnosti in kakovosti plina;

(c)

z izvajanjem različnih scenarijev izjemno velikega povpraševanja po plinu in prekinitev oskrbe, kot so na primer izpad delovanja glavnih prenosnih infrastruktur, skladišč ali terminalov za UZP ter prekinitev oskrbe s strani dobaviteljev iz tretjih držav, ob upoštevanju preteklih dogodkov, verjetnosti, letnega časa, njihove pogostosti in trajanja ter, kadar je primerno, geopolitičnih tveganj ter ob opredelitvi verjetnih posledic teh scenarijev;

(d)

s prepoznavanjem medsebojnega vpliva in povezanosti tveganj z drugimi državami članicami, vključno med drugim pri medsebojnih povezavah, čezmejnih dobavah, čezmejnem dostopu do skladišč in dvosmerne zmogljivosti;

(e)

ob upoštevanju največje zmogljivosti medsebojne povezave na vsaki vstopni in izstopni točki na meji.

(a)

temeljijo na stopnjah krize iz odstavka 3;

(b)

določajo vlogo in odgovornost podjetij plinskega gospodarstva in industrijskih odjemalcev plina, vključno z zadevnimi proizvajalci elektrike, ob upoštevanju različne stopnje njihove prizadetosti v primeru prekinitev pri oskrbi s plinom, njihovo sodelovanje s pristojnimi organi ter, kadar je primerno, z nacionalnimi regulativnimi organi na vsaki od stopenj krize, opredeljenih v odstavku 3;

(c)

določajo vlogo in odgovornosti pristojnih organov in drugih organov, ki so jim bile dodeljene naloge iz člena 2(2) na vsaki od stopenj krize, opredeljenih v odstavku 3 tega člena;

(d)

zagotovijo, da imajo podjetja plinskega gospodarstva ter industrijski odjemalci plina dovolj priložnosti, da se odzovejo na vsaki stopnji krize;

(e)

po potrebi opredelijo ukrepe in dejavnosti, ki jih je treba sprejeti za zmanjšanje morebitnega vpliva prekinitve v oskrbi s plinom na daljinsko ogrevanje in na oskrbo z električno energijo, pridobljeno iz plina;

(f)

podrobno določajo postopke in ukrepe, ki jih je treba izpeljati pri posamezni stopnji krize, vključno z ustreznimi shemami informacijskih tokov;

(g)

določajo kriznega upravitelja ali skupino in njuno vlogo;

(h)

ugotavljajo pričakovani prispevek tržnih ukrepov, zlasti tistih iz Priloge II za obvladovanje razmer na stopnji pripravljenosti in ublažitev razmer na stopnji izrednih razmer;

(i)

ugotavljajo pričakovani prispevek netržnih ukrepov, zlasti tistih iz Priloge III, ki so predvideni za stopnjo izrednih razmer oziroma jih je treba na tej stopnji izvesti, in ocenjujejo, v kolikšni meri je treba za obvladovanje krize uporabiti te netržne ukrepe, ocenjujejo njihove učinke in določajo postopke za njihovo izvajanje, ob upoštevanju dejstva, da se netržni ukrepi uporabijo samo, če tržni mehanizmi sami ne morejo več zagotoviti dobave, zlasti zaščitenim odjemalcem;

(j)

opisujejo mehanizme za sodelovanje z drugimi državami članicami na vsaki stopnji krize;

(k)

podrobno določajo obveznosti poročanja za podjetja plinskega gospodarstva na stopnji pripravljenosti in stopnji izrednih razmer;

(l)

določijo seznam predhodno določenih ukrepov za zagotovitev plina v primeru izrednih razmer, vključno s trgovskimi sporazumi med strankami, udeleženimi v takšnih ukrepih, in po potrebi mehanizme kompenzacij za podjetja plinskega gospodarstva ob upoštevanju zaupnosti občutljivih podatkov. Takšni ukrepi lahko obsegajo čezmejne sporazume med državami članicami in/ali podjetji plinskega gospodarstva.

(a)

stopnja zgodnjega opozarjanja (zgodnje opozarjanje): kadar so na voljo konkretne, resne in zanesljive informacije, da bi se lahko zgodilo, da pride do znatnega poslabšanja stanja oskrbe in obstaja verjetnost, da bo to vodilo do stopnje pripravljenosti ali izrednih razmer; stopnjo zgodnjega opozarjanja lahko sproži mehanizem za zgodnje opozarjanje;

(b)

stopnja pripravljenosti (pripravljenost): kadar pride do prekinitev v oskrbi ali do izjemno visokega povpraševanja po plinu, kar privede do znatnega poslabšanja razmer v zvezi z oskrbo, vendar trg še lahko obvlada te prekinitve ali povpraševanje brez uporabe netržnih ukrepov;

(c)

stopnja izrednih razmer (izredne razmere): v primeru izjemno visokega povpraševanja po plinu, večjih prekinitev v oskrbi ali drugega znatnega poslabšanja stanja oskrbe in so bili izvedeni vsi ustrezni tržni ukrepi, vendar oskrba s plinom ne more zadostiti preostalemu povpraševanju po plinu, in je zato treba dodatno uvesti netržne ukrepe, zlasti da bi se zagotovila oskrba zaščitenih odjemalcev s plinom v skladu s členom 8.

(a)

se ne sprejmejo ukrepi, ki bi kadar koli neupravičeno omejili pretok plina na notranjem trgu;

(b)

se ne sprejmejo ukrepi, ki bi lahko resno ogrozili oskrbo s plinom v drugi državi članici; in

(c)

se ohrani možnost čezmejnega dostopa do infrastrukture v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2009, kolikor je to tehnično in varnostno izvedljivo, v skladu z načrtom za izredne razmere.

(a)

zagotovi izmenjavo informacij;

(b)

zagotovi doslednost in učinkovitost ukrepov na ravni držav članic in regionalni ravni glede na raven Unije;

(c)

usklajuje ukrepe v zvezi s tretjimi državami.

(a)

se ne uvedejo ukrepi, ki bi kadar koli neupravičeno omejili tok plina znotraj notranjega trga, predvsem pa tok plina do prizadetih trgov;

(b)

se ne sprejmejo ukrepi, ki bi lahko resno ogrozili oskrbo s plinom v drugi državi članici; ter

(c)

se ohrani možnost čezmejnega dostopa do infrastrukture v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2009, kolikor je to tehnično in varnostno izvedljivo, v skladu z načrtom za izredne razmere.

(a)

zanesljivosti oskrbe s plinom, vselej, še posebej pa v primeru izrednih razmer;

(b)

vseh informacij, ki so pomembne za zanesljivost oskrbe s plinom na nacionalni in regionalni ravni ter na ravni Unije;

(c)

najboljših praks in možnih smernic za vse udeležene strani;

(d)

ravni zanesljivosti oskrbe, referenčnih meril in metodologij ocenjevanja;

(e)

scenarijev ukrepanja na nacionalni in regionalni ravni ter na ravni Unije in preizkusov pripravljenosti;

(f)

ocene preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere ter izvajanja ukrepov iz teh načrtov;

(g)

usklajevanja ukrepov za reševanje izrednih razmer znotraj Unije, s tretjimi državami ki so pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti ter z drugimi tretjimi državami;

(h)

pomoči, ki jo potrebujejo najbolj prizadete države.

(a)

dnevne napovedi povpraševanja in ponudbe plina za naslednje tri dni;

(b)

dnevni pretok plina na vseh čezmejnih vstopnih in izstopnih točkah ter na vseh točkah, ki omrežje povezujejo s proizvodnim obratom, skladiščem ali terminalom za UZP v mcm/d;

(c)

obdobje, izraženo v dnevih, ko se predvideva, da je mogoče zagotoviti oskrbo s plinom zaščitenim odjemalcem.

(a)

informacije iz odstavka 2;

(b)

informacije o ukrepih, ki jih pristojni organ namerava izvesti in jih je že izvedel za ublažitev izrednih razmer, in informacije o njihovi učinkovitosti;

(c)

zahteve po dodatnih ukrepih, ki naj jih izvedejo drugi pristojni organi;

(d)

ukrepe, ki so bili izvedeni na zahtevo drugih pristojnih organov.

(a)

najpozneje do 3. decembra 2011 države članice Komisiji posredujejo obstoječe medvladne sporazume, sklenjene s tretjimi državami, ki vplivajo na razvoj plinske infrastrukture in oskrbe s plinom. Kadar se sklenejo novi medvladni sporazumi s tretjimi državami, ki imajo tak vpliv, države članice Komisijo obvestijo;

(b)

Podjetja plinskega gospodarstva za obstoječe pogodbe ter za nove pogodbe in v primeru sprememb obstoječih pogodb najpozneje do 3. decembra 2011 obvestijo zadevne pristojne organe o naslednjih podrobnostih pogodb, ki trajajo več kot eno leto, sklenjenih z dobavitelji iz tretjih držav:

(a)

pripravi sklepne ugotovitve o možnih načinih za izboljšanje zanesljivosti oskrbe na ravni Unije, oceni možnost izvedbe ocene tveganja in oblikovanja preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere na ravni Unije ter Evropski parlament in Svet obvesti o izvajanju te uredbe, med drugim vključno z napredkom, doseženim na področju medsebojne povezanosti trga; ter

(b)

poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o splošni skladnosti nacionalnih preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere ter o njihovem prispevku k solidarnosti in pripravljenosti z vidika Unije.

(a)

za točko (1) drugega odstavka člena 2, člena 3(2), člena 9(1) in točk (a) in (b) člena 13(6): 12 mesecev;

(b)

za člen 4(2) in člen 8(1): 18 mesecev;

(c)

za člen 4(5): 24 mesecev;

(d)

za člen 6(5): 36 mesecev;

(e)

za člen 6(1): 48 mesecev