02013R1308 — SL — 07.12.2021 — 007.004
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
UREDBA (EU) št. 1308/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. decembra 2013 (UL L 347 20.12.2013, str. 671) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
UREDBA (EU) št. 1310/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. decembra 2013 |
L 347 |
865 |
20.12.2013 |
|
|
UREDBA (EU) 2016/791 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. maja 2016 |
L 135 |
1 |
24.5.2016 |
|
|
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1166 z dne 17. maja 2016 |
L 193 |
17 |
19.7.2016 |
|
|
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1226 z dne 4. maja 2016 |
L 202 |
5 |
28.7.2016 |
|
|
UREDBA (EU) 2017/2393 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. decembra 2017 |
L 350 |
15 |
29.12.2017 |
|
|
UREDBA (EU) 2020/2220 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. decembra 2020 |
L 437 |
1 |
28.12.2020 |
|
|
UREDBA (EU) 2021/2117 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 2. decembra 2021 |
L 435 |
262 |
6.12.2021 |
|
popravljena z:
UREDBA (EU) št. 1308/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 17. decembra 2013
o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007
DEL I
UVODNE DOLOČBE
Člen 1
Področje uporabe
Kmetijski proizvodi, kot so opredeljeni v odstavku 1, se razdelijo v naslednje sektorje, kot so navedeni v ustrezni delih seznama iz Priloge I:
žita, del I;
riž, del II;
sladkor, del III;
posušena krma, del IV;
semena, del V;
hmelj, del VI;
oljčno olje in namizne oljke, del VII;
lan in konoplja, del VIII;
sadje in zelenjava, del IX;
proizvodi iz predelanega sadja in zelenjave, del X;
banane, del XI;
vino, del XII;
živo drevje in druge rastline, čebulice, korenine in podobno, rezano cvetje in okrasno listje, del XIII;
tobak, del XIV;
goveje in telečje meso, del XV;
mleko in mlečni proizvodi, del XVI;
prašičje meso, del XVII;
ovčje in kozje meso, del XVIII;
jajca, del XIX;
perutninsko meso, del XX;
etilni alkohol kmetijskega izvora, del XXI;
čebelarski proizvodi, del XXII;
sviloprejke, del XXIII;
drugi proizvodi, del XXIV.
Člen 2
Splošne določbe o skupni kmetijski politiki (SKP)
Uredba (EU) št. 1306/2013 in določbe, sprejete na podlagi navedene uredbe, se uporabljajo za ukrepe iz te uredbe.
Člen 3
Opredelitev pojmov
▼M7 —————
Za namene te uredbe:
„manj razvite regije“ pomeni regije, kakor so opredeljene v točki (a) prvega pododstavka člena 90(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ).
„slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče izenačiti z naravno nesrečo “pomeni vremenske razmere, na primer zmrzal, toča, led, dež ali suša, ki uničijo več kot 30 % povprečja letne proizvodnje zadevnega kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer se najvišja in najnižja vpisna vrednost ne upošteva.
Člen 4
Prilagoditev nomenklature skupne carinske tarife, ki se uporablja za kmetijske proizvode
Kadar je to potrebno zaradi upoštevanja sprememb kombinirane nomenklature, se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 227 sprejeme delegirane akte, s katerimi se opis proizvodov in sklici iz te uredbe prilagodijo tarifnim številkam ali podštevilkam kombinirane nomenklature.
Člen 5
Pretvorbeni količniki za riž
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pretvorbene količnike za riž v različnih fazah predelave.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
Člen 6
Tržna leta
Določijo se naslednja tržna leta:
od 1. januarja do 31. decembra posameznega leta za sektorje sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter banan;
od 1. aprila do 31. marca naslednjega leta za sektorja posušene krme in sviloprejk;
od 1. julija do 30. junija naslednjega leta za:
sektor žit;
sektor semen;
sektor lana in konoplje;
sektor mleka in mlečnih proizvodov;
od 1. avgusta do 31. julija naslednjega leta za vinski sektor;
od 1. septembra do 31. avgusta naslednjega leta za sektor riža in glede namiznih oljk;
od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta za sektor sladkorja in glede oljčnega olja.
Člen 7
Referenčni pragi
Določijo se naslednji referenčni pragi:
za sektor žit, 101,31 EUR na tono, ki se nanaša na veleprodajno stopnjo blaga, dobavljenega do skladišča pred raztovarjanjem;
za neoluščeni riž, 150 EUR na tono za standardno kakovost, določeno v točki A Priloge III, ki se nanaša na veleprodajno stopnjo blaga, dobavljenega do skladišča pred raztovarjanjem;
za sladkor standardne kakovosti, določen v točki B Priloge III, v zvezi z nepakiranim sladkorjem, franko tovarna:
za beli sladkor: 404,4 EUR na tono;
za surovi sladkor: 335,2 EUR na tono;
za sektor govejega in telečjega mesa 2 224 EUR na tono za trupe goveda moškega spola razreda mesnatosti/zamaščenosti R3, kakor je določeno z lestvico Unije za razvrščanje trupov goveda, starega osem mesecev ali več, iz točke A Priloge IV;
za sektor mleka in mlečnih proizvodov:
246,39 EUR na 100 kg za maslo;
169,80 EUR na 100 kg za posneto mleko v prahu;
za prašičje meso 1 509,39 EUR na tono za trupe prašičev standardne kakovosti, opredeljene glede na maso in vsebnost pustega mesa, kot je določeno z lestvico Unije za razvrščanje trupov prašičev iz točke B Priloge IV:
trupi, katerih masa je 60 kg ali več, vendar manj kot 120 kg: razred E;
trupi, katerih masa je 120 kg ali več, vendar manj kot 180 kg: razred R;
za sektor oljčnega olja:
1 779 EUR na tono za ekstra deviško oljčno olje;
1 710 EUR na tono za deviško oljčno olje;
1 524 EUR na tono za oljčno olje lampante, ki ima stopnjo proste kislosti dve, ta znesek pa se zmanjša za 36,70 EUR na tono za vsako dodatno stopnjo kislosti.
DEL II
NOTRANJI TRG
NASLOV I
TRŽNA INTERVENCIJA
POGLAVJE I
Javna intervencija in pomoč za zasebno skladiščenje
Člen 8
Področje uporabe
To poglavje določa pravila o tržni intervenciji glede:
javne intervencije, pri kateri proizvode odkupijo pristojni organi držav članic in jih skladiščijo do odpreme, in
dodeljevanja pomoči za skladiščenje proizvodov s strani zasebnih izvajalcev.
Člen 9
Poreklo upravičenih proizvodov
Proizvodi, upravičeni do odkupa v okviru javne intervencije ali do dodelitve pomoči za zasebno skladiščenje, morajo imeti poreklo v Uniji. Če so proizvedeni iz pridelkov, morajo biti ti pridelki pridelani v Uniji, in če so proizvedeni iz mleka, mora biti to mleko pridelano v Uniji.
Člen 10
Lestvica Unije za razvrščanje trupov
Lestvica Unije za razvrščanje trupov se v skladu s točko A oziroma B Priloge IV uporablja v sektorju govejega in telečjega mesa za trupe goveda, starega osem mesecev ali več, ter v sektorju prašičjega mesa za prašiče, ki niso bili uporabljeni za vzrejo.
Države članice lahko v sektorju ovčjega in kozjega mesa uporabljajo lestvico Unije za razvrščanje trupov ovac v skladu s pravili, določenimi v točki C Priloge IV.
Člen 11
Proizvodi, upravičeni do javne intervencije
Javna intervencija se uporablja za naslednje proizvode v skladu s pogoji, določenimi v tem oddelku, ter morebitnimi dodatnimi zahtevami in pogoji, ki jih lahko določi Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 19 in izvedbenimi akti v skladu s členom 20:
navadno pšenico, trdo pšenico, ječmen in koruzo;
neoluščeni riž;
sveže ali ohlajeno goveje in telečje meso, ki spada pod oznake KN 0201 10 00 in 0201 20 20 do 0201 20 50 ;
maslo, izdelano v odobrenem podjetju v Uniji neposredno in izključno iz pasterizirane smetane, pridobljene neposredno in izključno iz kravjega mleka, z najmanjšo vsebnostjo maslene maščobe 82 utežnih odstotkov in največjo vsebnostjo vode 16 utežnih odstotkov;
posneto mleko v prahu najvišje kakovosti, izdelano po pršnem postopku iz kravjega mleka v odobrenem podjetju v Uniji, z najmanjšo vsebnostjo beljakovin 34,0 utežnih odstotkov nemastne suhe snovi.
Člen 12
Obdobja javne intervencije
Javna intervencija je na voljo za:
navadno pšenico od 1. oktobra do 31. maja;
trdo pšenico, ječmen in koruzo skozi vse leto;
neoluščeni riž skozi vse leto;
goveje in telečje meso skozi vse leto;
maslo in posneto mleko v prahu od 1. februarja do 30. septembra.
Člen 13
Začetek in zaključek javne intervencije
V obdobjih iz člena 12:
je javna intervencija na voljo za navadno pšenico, maslo in posneto mleko v prahu;
javno intervencijo za trdo pšenico, ječmen, koruzo in neoluščeni riž (vključno s posebnimi sortami ali tipi neoluščenega riža) lahko začne Komisija na podlagi izvedbenih aktov, če je to potrebno zaradi razmer na trgu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2);
javno intervencijo za sektor govejega in telečjega mesa lahko začne Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3), če je povprečna tržna cena v reprezentativnem obdobju, določena na podlagi točke (c) prvega odstavka člena 20, v državi članici ali regiji države članice, zabeležena na podlagi lestvice Unije za razvrščanje trupov goveda iz točke A Priloge IV, pod 85 % referenčnega praga, določenega v točki (d) člena 7(1).
Člen 14
Odkup po fiksni ceni ali prek razpisa
Kadar se javna intervencija začne v skladu s členom 13(1), Svet v skladu s členom 43(3) PDEU sprejme ukrepe za določitev odkupnih cen za proizvode iz člena 11, po potrebi pa tudi ukrepe glede količinske omejitve, kadar se odkup izvede po fiksni ceni.
Člen 15
Cena javne intervencije
Cena javne intervencije pomeni:
ceno, po kateri se proizvodi odkupijo v okviru javne intervencije, kadar se odkup izvede po fiksni ceni, ali
najvišjo ceno, po kateri se lahko odkupijo proizvodi, upravičeni do javne intervencije, kadar se odkup izvede z javnim razpisom.
Člen 16
Splošna načela o odpremi iz javne intervencije
Odprema proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, se izvede na način, ki:
preprečuje morebitne motnje na trgu;
zagotavlja enak dostop do blaga in enako obravnavanje kupcev ter
je skladen z zavezami iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU.
Člen 17
Upravičeni proizvodi
Pomoč za zasebno skladiščenje se lahko dodeli za naslednje proizvode v skladu s pogoji, določenimi v tem oddelku, ter morebitnimi dodatnimi zahtevami in pogoji, ki jih Komisija sprejme z delegiranimi akti v skladu s členom 1718(1) ali členom 1819 ter izvedbenimi akti v skladu s členom 1718(2) ali členom 20:
beli sladkor;
oljčno olje in namizne oljke;
lanena vlakna;
sveže ali ohlajeno meso goveda, starega osem mesecev ali več;
maslo, izdelano iz smetane, pridobljene neposredno in izključno iz kravjega mleka;
sir;
posneto mleko v prahu, izdelano iz kravjega mleka;
prašičje meso;
ovčje in kozje meso.
Točka (f) prvega odstavka se nanaša samo na sir z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012, ki je skladiščen tudi po preteku obdobja zorenja, določenega v specifikaciji proizvoda za proizvod iz člena 7 navedene uredbe, in/ali obdobja zorenja, ki prispeva k večji vrednosti sira.
Člen 18
Pogoji za dodelitev pomoči
Da se zagotovi preglednosti trga se na Komisijo po potrebi prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pogoje, po katerih se lahko odloči dodeliti pomoč za zasebno skladiščenje za proizvode, navedene v členu 17, ob upoštevanju:
povprečne zabeležene tržne cene v Uniji in referenčnih pragov ter proizvodnih stroškov za zadevne proizvode in
potrebe po pravočasnem odzivu na posebej težke tržne razmere ali gospodarske trende, ki imajo močan negativni učinek na marže v sektorju.
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih:
dodeli pomoč za zasebno skladiščenje za proizvode, navedene v členu 17, ob upoštevanju pogojev iz odstavka 1 tega člena;
omeji dodeljevanje pomoči za zasebno skladiščenje.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
Člen 19
Prenos pooblastila
Da bi zagotovili, da so proizvodi, odkupljeni v okviru javne intervencije oziroma za katere se prejema pomoč za zasebno skladiščenje, primerni za dolgotrajno skladiščenje ter so neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti in da se upošteva posebnosti različnih sektorjev za namene zagotavljanja ekonomičnega delovanja javne intervencije in zasebnega skladiščenja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi zahteve in pogoje, ki jih morajo ti proizvodi izpolnjevati poleg zahtev, določenih v tej uredbi. Cilj teh zahtev in pogojev je, da se za odkupljene in skladiščene proizvode zagotovi:
njihova kakovost, kar zadeva parametre kakovosti, kakovostne skupine, kakovostne razrede, kategorije, lastnosti proizvoda in starost;
izpolnjevanje pogojev, kar zadeva količino, pakiranje, vključno z označevanjem, konzerviranje, predhodne pogodbe za skladiščenje, odobritev podjetij ter fazo proizvodov, za katero se uporablja cena javne intervencije in pomoč za zasebno skladiščenje.
Da se zagotovi, da skladiščna zmogljivost in učinkovitost sistema javne intervencije omogočata stroškovno učinkovitost, distribucijo in dostop za izvajalce ter da se ohrani takšna kakovost proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, da jih je mogoče odpremiti ob koncu obdobja skladiščenja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se določijo:
zahteve, ki jih morajo izpolnjevati skladiščni prostori za vse proizvode, ki so predmet javne intervencije;
pravila o skladiščenju proizvodov znotraj in zunaj držav članic, ki so odgovorne zanje in za njihovo obravnavo z vidika carinskih dajatev in morebitnih drugih zneskov, ki se dodelijo ali poberejo v okviru SKP.
Da bi zagotovili, da ima pomoč za zasebno skladiščenje želeni učinek na trgu, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se določijo:
pravila in pogoji, ki se uporabljajo, če je skladiščena količina manjša od pogodbene količine;
pogoji za dodelitev predplačila takšne pomoči.
pogoji, v skladu s katerimi se lahko odloči, da je mogoče proizvode, ki so zajeti v pogodbah za zasebno skladiščenje, ponovno tržiti ali odpremiti.
Da bi zagotovili pravilno delovanje sistemov javne intervencije in zasebnega skladiščenja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, v katerih se:
predvidi uporaba razpisnih postopkov, ki zagotavljajo enak dostop do blaga in enako obravnavanje izvajalcev;
določijo dodatni pogoji, ki jih morajo izpolniti izvajalci, da bi državam članicam in izvajalcem olajšali učinkovito upravljanje in nadzor sistema;
za izvajalce določi zahtevo za polog varščine, ki zagotavlja, da bodo izpolnili svoje obveznosti.
Da se upošteva tehnični napredek in potrebe sektorjev iz člena 10 ter potrebo po standardizaciji predstavitve različnih proizvodov za namene boljše preglednosti trga, beleženja cen in uporabe ukrepov tržne intervencije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi:
prilagodi in posodobi določbe Priloge IV o lestvicah Unije za razvrščanje, označevanje in pripravo trupov;
določi dopolnilne določbe o razvrščanju, vključno z osebami, usposobljenimi za razvrščanje, uvrščanju, vključno s tehnikami samodejnega uvrščanja, identifikaciji, tehtanju in označevanju trupov ter o izračunu povprečnih cen v Uniji in ponderiranih koeficientih, ki se uporabljajo pri izračunu teh cen;
v sektorju govejega in telečjega mesa določi odstopanja od določb in posebna odstopanja, ki jih lahko države članice odobrijo klavnicam, v katerih se zakolje le malo goveda, ter dodatne določbe za zadevne proizvode, vključno z določbami o razredih mesnatosti in stopnji zamaščenosti, v sektorju ovčjega mesa nadaljnje določbe o masi, barvi mesa in stopnji zamaščenosti ter merila za razvrščanje lahkih jagnjet;
državam članicam dovoli, da ne uporabljajo razvrstitvene lestvice za razvrščanje prašičjih trupov ter da dovoli, da poleg mase in ocenjenega deleža pustega mesa uporabijo dodatna ocenjevalna merila ali določi odstopanja od te lestvice.
Člen 20
Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda
Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi ukrepe, potrebne za enotno uporabo tega poglavja. Ti ukrepi se lahko zlasti nanašajo na:
stroške, ki jih mora plačati izvajalec, kadar proizvodi, dobavljeni za javno intervencijo, ne izpolnjujejo minimalnih zahtev glede kakovosti;
določitev minimalne skladiščne zmogljivosti za intervencijska skladišča;
reprezentativna obdobja, trge in tržne cene, potrebne za uporabo tega poglavja;
dobavo proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, stroške prevoza, ki jih krije ponudnik, prevzem proizvodov s strani plačilnih agencij in plačilo;
različne dejavnosti v zvezi s postopkom izkoščevanja za sektor govejega in telečjega mesa;
praktične podrobnosti za pakiranje, trženje in označevanju proizvodov;
postopke za odobritev podjetij, ki proizvajajo maslo in posneto mleko v prahu, za namene tega poglavja;
morebitno odobritev skladiščenja zunaj ozemlja države članice, v kateri so bili proizvodi odkupljeni in skladiščeni;
prodajo ali odpremo proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, zlasti kar zadeva prodajne cene, pogoje za odpremo iz skladišča, nadaljnjo uporabo ali namembni kraj odpremljenih proizvodov, vključno s postopki v zvezi s proizvodi, ki so na voljo za uporabo v sistemu iz člena 16(2), vključno s prenosi med državami članicami;
kar zadeva proizvode, odkupljene v okviru javne intervencije, določbe v zvezi z možnostjo držav članic, da na lastno odgovornost prodajajo majhne količine, ki so še v skladiščih, ali količine, ki jih ni več mogoče prepakirati oziroma so slabše kakovosti;
pri zasebnem skladiščenju, sklenitev in vsebino pogodb med pristojnim organom države članice in prosilci;
oddajo proizvodov v zasebno skladiščenje ter njihovo hranjenje v zasebnem skladišču in odpremo iz njega;
trajanje obdobja zasebnega skladiščenja in določbe, v skladu s katerimi se taka obdobja, določena v pogodbah, lahko skrajšajo ali podaljšajo;
postopke, ki se uporabljajo za odkup po fiksni ceni, vključno s postopki za polog varščine in njeno višine ali za dodelitev vnaprej določene pomoči za zasebno skladiščenje;
uporabo razpisnih postopkov za javno intervencijo in zasebno skladiščenje, zlasti kar zadeva:
predložitev ponudb in minimalno količino za zahtevek ali predložitev;
postopke za polog varščine in njeno višine ter
izbor ponudb, ki zagotavlja, da se prednost nameni ponudbam, ki so za Unijo najugodnejše, pri čemer ni nujno, da sledi oddaja naročila;
uporabo lestvic Unije za razvrščanje trupov goveda, prašičev in ovac;
drugačno pripravo trupov in polovic od tiste, ki je določena v točki A.IV Priloge IV, za namen določitve tržnih cen;
korekcijske faktorje, ki jih morajo uporabiti države članice pri drugačni pripravi trupov goveda in ovac, kadar se ne uporablja referenčna priprava;
praktične podrobnosti za označevanje razvrščenih trupov in za izračun tehtane povprečne cene v Uniji za trupe goveda, prašičev in ovac, ki ga opravi Komisija;
dovoljenje, da države članice za prašiče, zaklane na njihovem ozemlju, zagotovijo drugačno pripravo trupov prašičev od tiste iz točke B.III Priloge IV, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
običajna poslovna praksa na njihovem ozemlju se razlikuje od standardne priprave, opredeljene v prvem pododstavku točke B.III Priloge IV;
tako narekujejo tehnične zahteve;
koža je s trupov enakomerno odstranjena;
določbe, na podlagi katerih odbor iz Unije, ki ga sestavljajo strokovnjaki Komisije in strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, na terenu preveri uporabo razvrščanja trupov v državah članicah, da se zagotovita točnost in zanesljivost razvrščanja trupov. V teh določbah se navede, da Unija krije stroške, nastale zaradi preverjanja.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
Člen 21
Druga izvedbena pooblastila
Komisija sprejme izvedbene akte za dovolitev državam članicam, da z odstopanjem od točke C.III Priloge IV za jagnjeta z maso trupa manj kot 13 kg uporabijo naslednja merila za razvrščanje:
masa trupa;
barva mesa;
zamaščenost.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).
POGLAVJE II
Sheme pomoči
Člen 22
Ciljna skupina
Shema pomoči za izboljšanje razdeljevanja kmetijskih proizvodov ter izboljšanje prehranjevalnih navad otrok je namenjena otrokom, ki redno obiskujejo vrtec ali malo šolo, osnovno ali srednjo šolo, ki jih upravljajo ali priznavajo pristojni organi držav članic.
Člen 23
Pomoč za oskrbo s šolskim sadjem in zelenjavo ter šolskim mlekom, spremljevalni izobraževalni ukrepi in pripadajoči stroški
Pomoč Unije se dodeli za otroke v izobraževalnih ustanovah iz člena 22 za:
oskrbo z upravičenimi proizvodi in njihovo razdeljevanje iz odstavkov 3, 4 in 5 tega člena;
spremljevalne izobraževalne ukrepe ter
kritje nekaterih stroškov, povezanih z opremo, obveščanjem javnosti, spremljanjem in vrednotenjem ter, če ti stroški niso zajeti v točki (a) tega pododstavka, logistiko in razdeljevanjem.
Svet v skladu s členom 43(3) PDEU določi omejitve za delež pomoči Unije, ki pokriva ukrepe in stroške iz točk (b) in (c) prvega pododstavka tega odstavka.
V tem oddelku:
„šolsko sadje in zelenjava“ pomeni proizvode iz točke (a) odstavka 3 in točke (a) odstavka 4;
„šolsko mleko“ pomeni proizvode iz točke (b) odstavka 3 in točke (b) odstavka 4, kakor tudi proizvode iz Priloge V.
Države članice, ki želijo sodelovati v shemi pomoči, vzpostavljeni na podlagi odstavka 1 (v nadaljnjem besedilu: šolska shema), in ki zaprosijo za ustrezno pomoč Unije, ob upoštevanju nacionalnih okoliščin določijo prednostno razdeljevanje proizvodov iz ene ali obeh naslednjih skupin:
sadje in zelenjava ter sveži proizvodi iz sektorja banan;
konzumno mleko in konzumno mleko brez laktoze.
Ne glede na odstavek 3 lahko države članice, da bi spodbujale uživanje specifičnih proizvodov in/ali zadostile posebnim prehranjevalnim potrebam otrok na svojem ozemlju, predvidijo razdeljevanje proizvodov iz ene ali obeh naslednjih skupin:
proizvodov iz predelanega sadja in zelenjave, poleg proizvodov iz točke (a) odstavka 3;
sira, skute, jogurta in drugih fermentiranih ali kislih mlečnih proizvodov brez dodanih arom, sadja, oreškov ali kakava, poleg proizvodov iz točke (b) odstavka 3.
V takih primerih se pomoč Unije izplača le za mlečno komponento proizvoda, ki se razdeljuje. Ta mlečna komponenta ne znaša manj kot 90 % teže pri proizvodih iz kategorije I v Prilogi V in 75 % teže pri proizvodih iz kategorije II v Prilogi V.
Raven pomoči Unije za mlečno komponento določi Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.
Proizvodi, ki se razdeljujejo v okviru šolske sheme, ne vsebujejo ničesar od naslednjega:
dodanih sladkorjev;
dodane soli;
dodanih maščob;
dodanih sladil;
dodanih umetnih ojačevalcev okusa od E 620 do E 650, kakor so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ).
Ne glede na prvi pododstavek tega odstavka lahko vsaka država članica, potem ko je pridobila ustrezno odobritev s strani svojih nacionalnih organov, pristojnih za zdravje in prehrano v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, odloči, da lahko upravičeni proizvodi iz odstavkov 4 in 5 vsebujejo omejene količine dodanega sladkorja, dodane soli in/ali dodanih maščob.
Strategija lahko vsebujejo posebne elemente, povezane z izvajanjem šolske sheme, vključno z elementi, s katerimi naj bi se olajšalo njeno upravljanje.
Države članice lahko v svojih strategijah dajo prednost vidikom, povezanim s trajnostnostjo in pravično trgovino.
Člen 23a
Določbe o financiranju
Brez poseganja v odstavek 4 tega člena pomoč, dodeljena v okviru šolske sheme, za razdeljevanje proizvodov, spremljevalne izobraževalne ukrepe in pripadajoče stroške iz člena 23(1) ne presega 220 804 135 EUR na šolsko leto. Znotraj te skupne zgornje meje pomoč ne presega:
za šolsko sadje in zelenjavo: 130 608 466 EUR na šolsko leto;
za šolsko mleko: 90 195 669 EUR na šolsko leto.
Pomoč iz odstavka 1 se posamezni državi članici dodeli ob upoštevanju naslednjega:
števila otrok, starih med šest in deset let, v zadevni državi članici;
stopnje razvitosti regij v zadevni državi članici, zato da se zagotovi, da je večja pomoč dodeljena manj razvitim regijam in manjšim Egejskim otokom v smislu člena 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013, ter
za šolsko mleko se poleg meril iz točk (a) in (b) upošteva tudi pretekla uporaba pomoči Unije za oskrbo otrok z mlekom in mlečnimi proizvodi.
Pri dodelitvah sredstev za zadevno državo članico se zagotovi, da je večja pomoč dodeljena najbolj oddaljenim regijam iz člena 349 PDEU, da bi upoštevali posebne okoliščine teh regij pri nabavljanju proizvodov in spodbujali to nabavljanje med najbolj oddaljenimi regijami, ki so si geografsko blizu.
Pri dodelitvah za šolsko mleko na podlagi meril za uporabo iz tega odstavka se zagotovi, da so vse države članice upravičene do prejetja vsaj najmanjšega zneska pomoči Unije na otroka v starostni skupini iz točke (a) prvega pododstavka. ►M7 ————— ◄
Ukrepe o določitvi okvirne in dokončne dodelitve ter o prerazporeditvi pomoči Unije za šolsko sadje in zelenjavo ter šolsko mleko sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.
Ta odstotek je mogoče povečati na 25 % za države članice z najbolj oddaljenimi regijami iz člena 349 PDEU in v drugih ustrezno utemeljenih primerih, na primer, kadar mora država članica obravnavati posebne razmere na trgu v sektorju, ki ga zajema šolska shema, ali posebne okoliščine, povezane z majhno porabo ene od skupin proizvodov, ali druge družbene spremembe.
Prenos je mogoče izvesti:
pred določitvijo dokončnih dodelitev za naslednje šolsko leto, in sicer med okvirnimi dodelitvami države članice, ali
po začetku šolskega leta, in sicer med dokončnimi dodelitvami države članice, kadar so bile za zadevno državo članico takšne dodelitve določene.
Prenosov iz točke (a) tretjega pododstavka ni mogoče izvesti iz okvirne dodelitve za skupino proizvodov, za katero zadevna država članica zahteva znesek, ki presega njeno okvirno dodelitev. Države članice uradno obvestijo Komisijo o znesku prenosov med okvirnimi dodelitvami.
Države članice lahko to pomoč financirajo z dajatvijo v zadevnem sektorju ali s kakšnim drugim prispevkom iz zasebnega sektorja.
Komisija lahko v skladu s členom 24(4) te uredbe oblikuje skupno podobo ali grafične elemente za večjo prepoznavnost šolske sheme.
Člen 24
Prenos pooblastil
Da bi pri otrocih spodbujali zdrave prehranjevalne navade in zagotovili, da se pomoč v okviru šolske sheme nameni otrokom iz ciljne skupine iz člena 22, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o pravilih glede:
dodatnih meril v zvezi z upravičenostjo ciljne skupine iz člena 22;
odobritve in izbora prosilcev za pomoč s strani držav članic;
priprave nacionalnih ali regionalnih strategij ter glede spremljevalnih izobraževalnih ukrepov.
Da bi zagotovili učinkovito in ciljno usmerjeno porabo sredstev Unije ter olajšali izvajanje šolske sheme, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o:
določitvi stroškov in/ali ukrepov, ki so upravičeni do pomoči Unije;
obveznosti držav članic, da spremljajo in vrednotijo učinkovitost svoje šolske sheme.
Da bi zagotovili, da proizvodi, razdeljeni v skladu s členom 23(3), (4) in (5), ustrezajo ciljem šolske sheme, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, da opredeli najvišje ravni dodanega sladkorja, dodane soli in dodane maščobe, ki so lahko dovoljene v državah članicah v skladu z drugim pododstavkom člena 23(6) in ki so tehnično potrebne za pripravo ali proizvodnjo predelanih proizvodov.
Da se spodbudi ozaveščenost o šolski shemi in poveča prepoznavnost pomoči Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se od držav članic, ki sodelujejo v šolski shemi, zahteva, da javnost jasno obvestijo o tem, da prejemajo pomoč Unije za izvajanje sheme, vključno v zvezi z:
če je ustrezno, določitvijo posebnih meril za predstavitev, sestavo, velikost in zasnovo skupne podobe ali grafičnih elementov;
posebnimi merili, povezanimi z uporabo orodij za obveščanje javnosti.
Člen 25
Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda
Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega oddelka, vključno s temi glede:
informacij, ki jih morajo vsebovati strategije držav članic;
zahtevkov za pomoč in plačil, vključno s poenostavitvijo postopkov na podlagi skupnega okvira za šolsko shemo;
načinov obveščanja javnosti o shemi in z njo povezanih ukrepih mrežnega povezovanja;
predložitve, oblike in vsebine vsakoletnih zahtevkov za pomoč, poročil o spremljanju in vrednotenju, ki jih pripravijo države članice, ki sodelujejo v šolski shemi;
uporabe člena 23a(4), vključno z roki za prenose ter s predložitvijo uradnih obvestil o prenosu, njihovo obliko in vsebino.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
Člen 29
Programi za podporo sektorju oljčnega olja in namiznih oljk
Unija financira triletne delovne programe, ki jih pripravijo organizacije proizvajalcev, priznane v skladu s členom 152, združenja organizacij proizvajalcev, priznana v skladu s členom 156, ali medpanožne organizacije, priznane v skladu s členom 157, na enem ali več od naslednjih področij:
spremljanje in upravljanje trga v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk;
izboljšanje vplivov na okolje pri gojenju oljk;
povečanje konkurenčnosti gojenja oljk s posodobitvijo;
izboljšanje kakovosti proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk;
sistem sledljivosti, certificiranje in zaščita kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk, zlasti spremljanje kakovosti oljčnega olja, ki se prodaja končnim porabnikom, pod nadzorom državnih uprav;
širjenje informacij o ukrepih, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali medpanožne organizacije za izboljšanje kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk.
Delovni programi, pripravljeni za obdobje od 1. aprila 2021, se zaključijo 31. decembra 2022.
Financiranje Unije za delovne programe iz odstavka 1 za leto 2020 znaša:
11 098 000 EUR za Grčijo;
576 000 EUR za Francijo;
35 991 000 EUR za Italijo.
Financiranje Unije za delovne programe iz odstavka 1 za vsako izmed let 2021 in 2022 znaša:
10 666 000 EUR za Grčijo;
554 000 EUR za Francijo;
34 590 000 EUR za Italijo.
Najvišji znesek, ki ga nameni Unija za financiranje delovnih programov iz odstavka 1, je enak zneskom, ki so jih zadržale države članice. Financiranje upravičenih stroškov lahko znaša največ:
75 % za dejavnosti na področjih iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1;
75 % za naložbe v osnovna sredstva in 50 % za druge dejavnosti na področju iz točke (d) odstavka 1;
75 % za delovne programe, ki jih v najmanj treh tretjih državah ali državah članicah neproizvajalkah izvajajo priznane organizacije iz odstavka 1 iz najmanj dveh držav članic proizvajalk na področjih iz točk (e) in (f) odstavka 1, in 50 % za druge dejavnosti na teh področjih.
Dopolnilno financiranje zagotovi država članica do 50 % stroškov, ki niso kriti iz sredstev Unije.
Člen 30
Prenos pooblastila
Da se zagotovi uspešna in učinkovita poraba pomoči Unije iz člena 29 ter da se izboljša kakovost proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 pooblaščena v zvezi s:
posebnimi ukrepi, ki se lahko financirajo iz pomoči Unije, ter dejavnostmi in stroški, ki jih ni mogoče financirati, na področjih iz člena 29(1);
minimalno dodelitvijo finančnih sredstev Unije za posebna področja po državah članicah;
zahtevo za polog varščine ob vložitvi vloge za odobritev delovnega programa, kadar se izplača predplačilo pomoči;
merili, ki jih morajo države članice upoštevati pri izboru in odobritvi delovnih programov.
Člen 31
Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega oddelka, glede:
izvajanja delovnih programov in sprememb takšnih programov;
plačila pomoči, vključno s predplačili pomoči;
postopkov za polog varščine ob predložitvi vloge za odobritev delovnega programa, kadar se izplača predplačilo pomoči, in njene višine.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
Člen 32
Operativni skladi
Organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave in/ali njihova združenja lahko ustanovijo operativni sklad. Sklad se financira iz:
finančnih prispevkov:
članov organizacije proizvajalcev in/ali same organizacije proizvajalcev ali
združenj organizacij proizvajalcev prek članov teh združenj;
finančne pomoči Unije, ki se lahko dodeli organizacijam proizvajalcev ali njihovim združenjem, kadar ta združenja predstavijo, upravljajo in izvajajo operativni program ali delni operativni program v skladu s pogoji, ki jih sprejme Komisija z delegiranimi akti v skladu členom 37 in izvedbenimi akti v skladu s členom 38.
Člen 33
Operativni programi
Operativni programi v sektorju sadja in zelenjave trajajo najmanj tri in največ pet let. Vključujejo najmanj dva od ciljev iz točke (c) člena 152(1) ali dva od naslednjih ciljev:
načrtovanje proizvodnje, vključno z napovedjo in spremljanjem proizvodnje in porabe;
izboljšanje kakovosti proizvodov, bodisi svežih ali predelanih;
povečanje tržne vrednosti proizvodov;
promocijo proizvodov, bodisi svežih ali predelanih;
okoljske ukrepe, zlasti glede vode, in okolju prijazne načine pridelave, vključno z ekološkim kmetovanjem;
preprečevanje in obvladovanje kriz, vključno z zagotavljanjem mentoriranja drugih organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev ali posameznih proizvajalcev.
Operativni programi se predložijo državam članicam v odobritev.
Operativni programi, za katere se podaljšanje v skladu z najdaljšim trajanjem petih let iz prvega pododstavka odobri po 29. decembru 2020, se lahko podaljšajo le do 31. decembra 2022.
Z odstopanjem od prvega pododstavka trajajo novi operativni programi, ki so odobreni po 29. decembru 2020, največ tri leta.
Države članice v ta namen zagotovijo, da:
se ukrepi na podlagi operativnih programov združenja organizacij proizvajalcev v celoti financirajo s prispevki teh organizacij članic združenja in da so taka sredstva pridobljena iz operativnih skladov teh organizacij članic;
so ukrepi in ustrezna finančna udeležba opredeljeni v operativnem programu vsake posamezne organizacije članice;
ne prihaja do podvajanja financiranja.
Preprečevanje in obvladovanje kriz iz točke (f) prvega pododstavka odstavka 1 sta povezana z izogibanjem krizam na trgih sadja in zelenjave in njihovim reševanjem ter v zvezi s tem zajemata:
naložbe, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg;
ukrepe za usposabljanje in izmenjavo najboljših praks;
promocijo in obveščanje, vključno z ukrepi in dejavnostmi za diverzifikacijo in konsolidacijo na trgih za sadje in zelenjavo, zaradi preprečevanja kriz ali v kriznih obdobjih;
podporo za upravne stroške vzpostavljanja vzajemnih skladov in finančni prispevek za dopolnitev vzajemnih skladov, in sicer po izplačilu nadomestila članom proizvajalcem, ki se jim zaradi neugodnih tržnih razmer izredno zmanjša dohodek;
ponovno zasaditev sadovnjakov, če je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice;
umik s trga;
zgodnje obiranje ali opustitev spravila sadja in zelenjave;
zavarovanje letine;
mentoriranje drugih organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev ali posameznih proizvajalcev.
Podpora za zavarovanje letine prispeva k varovanju prihodkov pridelovalcev, kadar imajo izgube zaradi naravnih nesreč, neugodnih vremenskih dogodkov, bolezni ali napadov škodljivcev.
V skladu z zavarovalnimi pogodbami morajo upravičenci sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje tveganja.
Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz, vključno z vračilom glavnice in obresti iz petega pododstavka, ne zajemajo več kot tretjine odhodkov v okviru operativnega programa.
Organizacije proizvajalcev lahko najamejo posojila po komercialnih pogojih za financiranje ukrepov preprečevanja in obvladovanja kriz. V tem primeru je vračilo glavnice in obresti teh posojil lahko del operativnega programa in je tako lahko upravičeno do finančne pomoči Unije v skladu s členom 34. Vse posebne ukrepe v okviru preprečevanja in obvladovanja kriz je mogoče financirati s takšnimi posojili, neposredno ali na oba načina.
Za namene tega oddelka:
„zgodnje obiranje“ pomeni spravilo vseh nezrelih netržnih proizvodov, ki pred zgodnjim obiranjem niso bili poškodovani zaradi vremena, bolezni ali drugih razlogov, na posameznem območju, ki se izvede pred običajnim začetkom spravila;
„opustitev spravila“ pomeni končanje trenutnega proizvodnega cikla na zadevnem območju, pri čemer so proizvodi dobro razviti ter neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti. Uničenje proizvodov zaradi podnebnih razmer ali bolezni se ne obravnava kot opustitev spravila.
Države članice zagotovijo, da:
operativni programi vključujejo dva ali več okoljskih ukrepov ali
da je najmanj 10 % odhodkov v okviru operativnih programov namenjenih okoljskim ukrepom.
Pri okoljskih ukrepih se upoštevajo zahteve glede kmetijsko-okoljsko-podnebnih obveznosti ali obveznosti ekološkega kmetovanja iz člena 28(3) ter člena 29(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1305/2013.
Kadar za najmanj 80 % proizvajalcev, ki so člani organizacije proizvajalcev, velja ena ali več identičnih kmetijsko-okoljsko-podnebnih obveznosti ali obveznosti ekološkega kmetovanja iz člena 28(3) ter člena 29(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1305/2013, vsaka od teh obveznosti šteje kot okoljski ukrep iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka.
S podporo okoljskim ukrepom iz prvega pododstavka tega odstavka se krijejo dodatni stroški in izpad dohodka zaradi izvajanja ukrepa.
Člen 34
Finančna pomoč Unije
Vendar se lahko ta odstotek v primeru organizacij proizvajalcev poveča na 4,6 % vrednosti tržne proizvodnje, če se znesek, ki presega 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje, uporabi izključno za ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz.
V primeru združenj organizacij proizvajalcev se ta odstotek lahko poveča na 4,7 % vrednosti tržne proizvodnje, če se znesek, ki presega 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje, uporabi izključno za ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz, ki jih ta združenja organizacij proizvajalcev izvedejo v imenu svojih članov.
50-odstotna omejitev iz odstavka 1 se na zahtevo organizacije proizvajalcev poveča na 60 % za operativni program ali del operativnega programa, kadar ta izpolnjuje najmanj enega od naslednjih pogojev:
predloži ga več organizacij proizvajalcev Unije, ki delujejo v različnih državah članicah v okviru nadnacionalnih sistemov;
predloži ga ena ali več organizacij proizvajalcev, vključenih v projekte, ki se izvajajo na medpanožni osnovi;
zajema samo posebno podporo za proizvodnjo ekoloških proizvodov, ki jih zajema Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 ( 5 );
je prvi program, ki ga predloži priznana organizacija proizvajalcev, ki se je rezultat združitve dveh priznanih organizacij proizvajalcev;
je prvi program, ki ga predloži priznano združenje organizacij proizvajalcev;
predložijo ga organizacije proizvajalcev v državah članicah, v katerih organizacije proizvajalcev tržijo manj kot 20 % proizvodnje sadja in zelenjave;
predloži ga organizacija proizvajalcev v eni izmed najbolj oddaljenih regij iz člena 349 PDEU.
50-odstotna omejitev iz odstavka 1 se poveča na 100 % v naslednjih primerih:
umik sadja in zelenjave s trga v obsegu največ 5 % tržne proizvodnje posamezne organizacije proizvajalcev, pri čemer se sadje in zelenjava odstranita:
z brezplačno razdelitvijo dobrodelnim organizacijam in ustanovam, ki jih v ta namen odobrijo države članice, za uporabo v njihovih dejavnostih pomoči osebam, za katere nacionalno pravo predvideva pravico do javne pomoči, zlasti zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev za preživetje;
z brezplačno razdelitvijo kazenskim institucijam, šolam in javnim izobraževalnim ustanovam, ustanovam iz člena 22 ter otroškim počitniškim domovom, kakor tudi bolnišnicam in domovom za ostarele, ki jih določijo države članice, ki sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so tako razdeljene količine dodatek h količinam, ki jih te ustanove navadno kupujejo;
ukrepi, povezani z mentoriranjem drugih organizacij proizvajalcev ali skupin proizvajalcev, priznanih v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007 ali členom 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013, pod pogojem, da so te organizacije ali skupine iz regij držav članic iz člena 35(1) te uredbe ali z mentoriranjem posameznih proizvajalcev.
Člen 35
Nacionalna finančna pomoč
Člen 36
Nacionalni okvir in nacionalna strategija za operativne programe
Države članice predlagani okvir predložijo Komisiji, ki lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3), v treh mesecih po predložitvi zahteva spremembo, če ugotovi, da predlog ne bi prispeval k izpolnjevanju ciljev iz člena 191 PDEU in sedmega okoljskega akcijskega programa Unije. Pri naložbah v posamezna kmetijska gospodarstva, ki jih podpirajo operativni programi, se prav tako upoštevajo ti cilji.
Vsaka država članica oblikuje nacionalno strategijo za trajnostne operativne programe na trgu sadja in zelenjave. Takšna strategija vključuje:
analizo stanja glede prednosti in slabosti ter možnosti za razvoj;
utemeljitev izbranih prednostnih nalog;
cilje operativnih programov in instrumentov ter kazalnike uspešnosti;
oceno operativnih programov;
obveznosti organizacij proizvajalcev glede poročanja.
Nacionalna strategija vključuje tudi nacionalni okvir iz odstavka 1.
Člen 37
Prenos pooblastila
Da se organizacijam proizvajalcev in njihovim združenjem v sektorju sadja in zelenjave zagotovi učinkovita, usmerjena in trajnostna podpora, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pravila o:
operativnih skladih in operativnih programih glede:
ocenjenih zneskov, odločitev organizacij proizvajalcev in njihovih združenj o finančnih prispevkih in uporabe operativnih skladov;
ukrepov, dejavnosti, izdatkov ter upravnih in kadrovskih stroškov, ki se vključijo v operativne programe ali iz njih izključijo, sprememb operativnih programov in dodatnih zahtev, ki jih določijo države članice;
izogibanja dvojnemu financiranju med operativnimi programi in programi razvoja podeželja;
operativnih programov združenj organizacij proizvajalcev;
posebnih pravil, ki se uporabljajo v primeru, ko združenja organizacij proizvajalcev upravljajo, obdelujejo, izvajajo in predstavljajo celotne operativne programe ali njihove dele;
obvezne uporabe skupnih kazalnikov za namene spremljanja in vrednotenja operativnih programov;
nacionalnem okviru in nacionalni strategiji za operativne programe v zvezi z obveznim spremljanjem in vrednotenjem učinkovitosti nacionalnih okvirov in nacionalnih strategij;
finančni pomoči Unije v zvezi z:
osnovo za izračun finančne pomoči Unije in vrednostjo tržne proizvodnje iz člena 34(2);
veljavnimi referenčnimi obdobji za izračun pomoči;
zagotovitvijo predplačil in obveznostjo za polog varščine, kadar se izplača predplačilo pomoči;
posebnimi pravili za financiranje operativnih programov združenj organizacij proizvajalcev, zlasti tistih, ki se nanašajo na uporabo omejitev, določenih v členu 34(2);
ukrepih za preprečevanje in obvladovanje kriz v zvezi z:
možnostjo držav članic, da ne uporabijo enega ali več ukrepov za preprečevanje in obvladovanje kriz;
pogoji glede točk (a), (b), (c) in (i) prvega pododstavka člena 33(3);
dovoljenimi namembnimi kraji, ki jih določijo države članice za umaknjene proizvode;
najvišjo stopnjo podpore za umike s trga;
zahtevo za predhodna obvestila v primeru umikov s trga;
osnovo za izračun obsega tržne proizvodnje za brezplačno razdeljevanje iz člena 34(4) in določitvijo največjega obsega tržne proizvodnje v primeru umikov;
zahtevo za prikaz emblema Unije na embalaži proizvodov, namenjenih za brezplačno razdeljevanje;
pogoji za prejemnike umaknjenih proizvodov;
uporabo izrazov za namene tega oddelka;
pogoji, ki jih sprejmejo države članice in se nanašajo na zgodnje obiranje in opustitev spravila;
zavarovanje letine;
vzajemnimi skladi in
pogoji za ponovno zasaditev sadovnjakov iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov v skladu s točko (e) prvega pododstavka člena 33(3) ter določitvijo zgornjo mejo izdatkov zanjo;
nacionalni finančni pomoči v zvezi s:
stopnjo organiziranosti proizvajalcev;
zahtevo za polog varščine, kadar se izplača predplačilo;
največjim deležem povračila nacionalne finančne pomoči s strani Unije.
Člen 38
Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe v zvezi z:
upravljanjem operativnih skladov;
informacijami, ki morajo biti navedene v operativnih programih, nacionalnih okvirih in nacionalnih strategijah iz člena 36, predložitvijo operativnih programov državam članicam, roki, spremnimi dokumenti in odobritvijo s strani držav članic;
izvajanjem operativnih programov s strani organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev;
predložitvijo, obliko in vsebino poročil o spremljanju in vrednotenju nacionalnih strategij in operativnih programov;
zahtevki za pomoč in plačili pomoči, vključno s predplačili in delnimi plačili pomoči;
praktičnimi podrobnostmi za prikaz emblema Unije na embalaži proizvodov, namenjenih za brezplačno razdeljevanje;
upoštevanjem tržnih standardov v primeru umikov;
stroški prevoza, sortiranja in pakiranja v primeru brezplačnega razdeljevanja;
ukrepi za promocijo, obveščanje, usposabljanje in mentoriranje v primerih preprečevanja in obvladovanja kriz;
izvajanjem ukrepov umika, zgodnjega obiranja, opustitve spravila in ukrepov za zavarovanje letine;
vlaganjem zahtevkov za nacionalno finančno pomoč, njeno odobritvijo, plačilom in povračilom;
postopki za polog varščine kadar se izplača predplačilo in določitvijo njene višine.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
Člen 39
Področje uporabe
V tem oddelku so določena pravila, ki urejajo dodeljevanje sredstev Unije državam članicam in uporabo teh sredstev v državah članicah v okviru petletnih nacionalnih podpornih programov (v nadaljnjem besedilu: podporni programi) za financiranje posebnih podpornih ukrepov kot pomoč vinskemu sektorju.
Člen 40
Združljivost in skladnost
Podpora se ne dodeli za:
raziskovalne projekte in ukrepe za podporo raziskovalnim projektom, ki niso našteti v točkah (d) in (e) člena 45(2);
ukrepe iz programov držav članic za razvoj podeželja na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013.
Člen 41
Predložitev podpornih programov
Vendar pa lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi ugotovi, da predloženi osnutek podpornega programa ni v skladu s pravili, določenimi v tem oddelku, in o tem obvesti državo članico. V takem primeru država članica Komisiji predloži revidiran osnutek podpornega programa. Revidirani podporni program se začne uporabljati dva meseca po predložitvi revidiranega osnutka podpornega programa, razen če se neskladje nadaljuje, v tem primeru pa se uporablja ta pododstavek.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).
Člen 42
Vsebina podpornih programov
Podporni programi vključujejo vsaj naslednje elemente:
podroben opis predlaganih ukrepov in njihovih količinsko opredeljenih ciljev;
izid opravljenih posvetovanj;
oceno, ki prikazuje pričakovani tehnični, gospodarski, okoljski in družbeni vpliv;
časovni razpored izvajanja ukrepov;
splošno finančno preglednico, ki prikazuje namenjena sredstva in predvideno okvirno razdelitev sredstev med ukrepe v skladu s proračunskimi omejitvami, določenimi v Prilogi VI;
merila in količinske kazalnike, ki se uporabljajo za spremljanje in vrednotenje, ter ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se podporni programi izvajajo ustrezno in učinkovito, ter
imenovanje pristojnih organov in teles, odgovornih za izvajanje podpornega programa.
Člen 43
Upravičeni ukrepi
Podporni programi lahko vsebujejo samo enega ali več naslednjih ukrepov:
promocijo v skladu s členom 45;
prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov v skladu s členom 46;
zeleno trgatev v skladu s členom 47;
vzajemne sklade v skladu s členom 48;
zavarovanje letine v skladu s členom 49;
naložbe v skladu s členom 50;
inovativnost v vinskem sektorju v skladu s členom 51;
destilacijo stranskih proizvodov v skladu s členom 52.
Člen 44
Splošna pravila za podporne programe
Člen 45
Promocija
Podpora v skladu s tem členom zajema ukrepe obveščanja ali promocije v zvezi z vini Unije:
v državah članicah, da bi potrošnike obveščali o odgovornem uživanju vina in o sistemih Unije za označbe porekla in geografske označbe, ali
v tretjih državah, da bi izboljšali konkurenčnost.
Ukrepi iz točke (b) odstavka 1 se uporabljajo za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali za vina z navedbo sorte vinske trte ter so lahko sestavljeni iz enega ali več od naslednjega:
odnosov z javnostmi, promocijskih ali reklamnih ukrepov, zlasti s poudarkom na visokih standardih proizvodov Unije, predvsem z vidika kakovosti, varnosti hrane ali okolja;
udeležbe na prireditvah, sejmih ali razstavah mednarodnega pomena;
informacijskih kampanj, zlasti o sistemih Unije za označbe porekla, geografske označbe in ekološko pridelavo;
študij novih trgov, potrebnih za razširitev možnosti prodaje;
študij za vrednotenje rezultatov ukrepov obveščanja in promocije.
Člen 46
Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov
Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, ki bi lahko prispevala tudi k izboljšanju sistemov trajnostne pridelave ter vplivanja vinskega sektorja na okolje, lahko zajema le eno ali več naslednjih dejavnosti:
zamenjavo sort, vključno s precepljanjem;
spremembo lokacije vinogradov;
ponovno zasaditev vinogradov, kadar je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice;
izboljšave metod upravljanja in obdelovanja vinogradov, zlasti uvedbo naprednih sistemov trajnostnega pridelovanja.
Običajna obnova vinogradov, kar pomeni ponovna zasaditev iste zemljiške parcele z isto sorto vinske trte po istem sistemu gojenja, ko se trtam izteče naravna življenjska doba, ne dobi podpore.
Države članice lahko določijo dodatne specifikacije, zlasti glede starosti vinogradov, ki se nadomestijo.
Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, tudi za izboljšanje metod upravljanja vinogradov, se sme dodeliti le v naslednjih oblikah:
nadomestilo proizvajalcem za izgubo dohodka zaradi izvajanja ukrepa;
prispevek k stroškom prestrukturiranja in preusmeritve.
Nadomestilo proizvajalcem za izgubo dohodka iz točke (a) odstavka 4 lahko krije do 100 % ustrezne izgube in ima lahko eno izmed naslednjih oblik:
ne glede na pododdelek II oddelka IVa poglavja III naslova I dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007, v katerem je določena prehodna ureditev v zvezi s pravicami do zasaditve, dovoljenje za sočasni obstoj novih in starih vinskih trt do konca prehodne ureditve za obdobje, ki ni daljše od treh let;
finančno nadomestilo.
Člen 47
Zelena trgatev
Puščanje komercialnega grozdja na trti na koncu običajnega proizvodnega cikla (opustitev trgatve) ne šteje za zeleno trgatev.
Člen 48
Vzajemni skladi
Člen 49
Zavarovanje letine
V skladu z zavarovalnimi pogodbami morajo upravičenci sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje tveganja.
Podpora za zavarovanje letine se lahko dodeli v obliki finančnega prispevka Unije, ki ne presega:
80 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačujejo proizvajalci za zavarovanje pred izgubami, nastalimi zaradi neugodnih vremenskih dogodkov, ki lahko štejejo za naravne nesreče;
50 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačajo proizvajalci za zavarovanje:
pred izgubami iz točke (a) in drugimi izgubami zaradi neugodnih vremenskih dogodkov;
pred izgubami, ki jih povzročijo živali, rastlinske bolezni ali škodljivci.
Člen 50
Naložbe
Najvišja stopnja podpore iz odstavka 1:
se uporablja samo za mikro, mala in srednja podjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES ( 6 );
se lahko poleg tega uporablja za vsa podjetja iz najbolj oddaljenih regij iz člena 349 PDEU in manjših egejskih otokov, kot so opredeljeni v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ).
V primeru podjetij, ki niso zajeta v členu 2(1) naslova I Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in imajo manj kot 750 zaposlenih ali prihodek od prodaje, nižji od 200 milijonov EUR, se največja intenzivnost pomoči razpolovi.
Podpora se ne dodeli podjetjem v težavah v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah ( 8 ).
V zvezi z upravičenimi naložbenimi stroški se za prispevek Unije uporabljajo naslednje najvišje stopnje pomoči:
50 % v manj razvitih regijah;
40 % v regijah, ki ne štejejo za manj razvite regije;
75 % v najbolj oddaljenih regijah iz člena 349 PDEU;
65 % za manjše egejske otoke, kot so opredeljeni v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013.
Člen 51
Inovativnost v vinskem sektorju
Podpora se lahko dodeli za materialne ali nematerialne naložbe v razvoj novih proizvodov, postopkov in tehnologij, povezanih s proizvodi iz dela II Priloge VII. Namen te podpore je izboljšanje trženja in konkurenčnosti proizvodov vinske trte, pridelanih v Uniji, in lahko vključuje tudi prenos znanja. Najvišje stopnje pomoči glede prispevka Unije k podpori na podlagi tega člena so enake kot tiste, ki so določene v členu 50(4).
Člen 52
Destilacija stranskih proizvodov
Države članice lahko odobritev podpore pogojujejo s tem, da upravičenec položi varščino.
Člen 53
Prenos pooblastila
Da bi zagotovili, da podporni programi držav članic za vino dosežejo svoje cilje in da je raba sredstev Unije uspešna in učinkovita, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi:
pravila o odgovornosti za izdatke med datumom, ko Komisija prejme podporne programe in spremembe podpornih programov, ter datumom začetka njihove uporabe;
pravila o vsebini podpornih programov ter izdatkih, upravnih in kadrovskih stroških in dejavnostih, ki se lahko vključijo v podporne programe držav članic, ter pogojih in možnostih za plačevanje prek posrednikov v primeru podpore za zavarovanje letine iz člena 49;
pravila o zahtevi za polog varščine v primeru izplačanega predplačila;
pravila o uporabi izrazov za namene tega oddelka;
pravila o določitvi zgornje meje za izdatke za ponovno zasaditev sadovnjakov iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 46(3);
pravila o preprečevanju dvojnega financiranja med:
različnimi dejavnostmi podpornega programa države članice za vino in
podpornim programom države članice za vino in njenimi programi razvoja podeželja ali promocijskimi programi;
pravila na podlagi katerih morajo proizvajalci umakniti stranske proizvode vinarstva, in o izjemah glede te obveznosti, da se prepreči dodatno upravno breme, ter pravila za prostovoljno certificiranje žganjarn;
pravila, ki državam članicam dovoljujejo, da ustvarijo pogoje za ustrezno delovanje podpornih ukrepov iz svojih programov.
Člen 54
Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe v zvezi s:
predložitvijo podpornih programov, ustreznim finančnim načrtovanjem in revizijo podpornih programov;
postopki vlaganja in izbora zahtevkov ter plačilnimi postopki;
predložitvijo, obliko in vsebino poročil in vrednotenj podpornih programov držav članic;
določitvijo ravni pomoči za zeleno trgatev in destilacijo stranskih proizvodov s strani držav članic;
finančnim poslovodenjem in določbami v zvezi z izvajanjem podpornih ukrepov s strani držav članic;
postopki za polog varščine v primeru izplačanega predplačila in njeno višino.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
Člen 55
Nacionalni programi in financiranje
Z odstopanjem od prvega pododstavka se nacionalni programi, pripravljeni za obdobje od 1. avgusta 2019 do 31. julija 2022, podaljšajo do 31. decembra 2022. Države članice spremenijo svoje nacionalne programe, da bi upoštevale to podaljšanje, in o spremenjenih programih uradno obvestijo Komisijo z namenom njihove odobritve.
V čebelarske programe se lahko vključijo naslednji ukrepi:
tehnična pomoč čebelarjem in organizacijam čebelarjev;
zatiranje škodljivcev in bolezni čebel, zlasti varoze;
racionalizacija sezonske selitve panjev;
ukrepi za podporo laboratorijem za analizo čebelarskih proizvodov, da bi čebelarjem pomagali tržiti proizvode in povečati njihovo vrednost;
ukrepi za podporo pri obnovi čebeljega fonda v Uniji;
sodelovanje s specializiranimi organi za izvajanje programov aplikativnih raziskav na področju čebelarstva in čebelarskih proizvodov;
spremljanje trga;
izboljšanje kakovosti proizvodov, da bi izrabili njihov potencial na trgu.
Člen 56
Prenos pooblastila
Da bi zagotovili uspešno in učinkovito rabo sredstev Unije za čebelarstvo, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o:
preprečevanju dvojnega financiranja med čebelarskimi programi držav članic in programi razvoja podeželja;
osnovi za dodelitev finančnega prispevka Unije vsaki sodelujoči državi članici med drugim na podlagi skupnega števila čebeljih panjev v Uniji.
Člen 57
Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega oddelka, v zvezi z:
vsebino nacionalnih programov in študij, ki jih države članice opravijo v zvezi s proizvodno in tržno strukturo svojega sektorja čebelarstva;
postopek za prerazporeditev neuporabljenih sredstev;
odobritev čebelarskih programov, ki jih predložijo države članice, vključno z dodelitvijo finančnega prispevka Unije vsaki sodelujoči državi članici in najvišjo ravnjo financiranja s strani držav članic.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
Člen 58
Pomoč organizacijam proizvajalcev
Financiranje Unije za pomoč organizacijam proizvajalcev iz odstavka 1 za vsako izmed let 2021 in 2022 znaša 2 188 000 EUR za Nemčijo.
Člen 59
Prenos pooblastila
Da bi zagotovili, da bo s pomočjo iz člena 58 financirano doseganje ciljev iz člena 152, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 v zvezi z:
zahtevki za pomoč, vključno s pravili o rokih in spremnih dokumentih;
pravili o upravičenih površinah za hmelj in izračunu zneskov, ki jih je treba plačati vsaki organizaciji proizvajalcev.
Člen 60
Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, potrebne za uporabo tega oddelka za plačilo pomoči.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
POGLAVJE III
Sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte
Člen 61
Veljavnost
Sistem dovoljenj za zasaditve vinske trte iz tega poglavja se uporablja od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2045, Komisija pa v letih 2028 in 2040 izvede vmesna pregleda, v okviru katerih oceni delovanje sistema ter po potrebi poda predloge.
Člen 62
Dovoljenja
Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko države članice odločijo, da v primeru ponovne zasaditve na isti parceli ali parcelah, na katerih je bila izvedena izkrčitev, dovoljenja iz člena 66(1) veljajo šest let od datuma njihove izdaje. V takšnih dovoljenjih se jasno opredeli parcela oziroma parcele, na katerih bo potekala izkrčitev in ponovna zasaditev.
Z odstopanjem od prvega pododstavka se veljavnost dovoljenj, izdanih v skladu s členom 64 in členom 66(1), ki bi prenehala veljati v letih 2020 in 2021, podaljša do 31. decembra 2022.
Proizvajalci, ki so jim bila izdana dovoljenja v skladu s členom 64 in členom 66(1) te uredbe, ki prenehajo veljati v letih 2020 in 2021, se z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka ne naloži upravna kazen iz člena 89(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013, pod pogojem, da do 28. februarja 2022 pristojne organe obvestijo, da ne nameravajo uporabiti dovoljenja in da ne želijo izkoristiti podaljšanja njegove veljavnosti, kot je navedeno v tretjem pododstavku tega odstavka. Kadar proizvajalci, ki so jim bila izdana dovoljenja, katerih veljavnost je bila podaljšana do 31. decembra 2021, pristojni organ do 28. februarja 2021 obvestijo, da ne nameravajo uporabiti teh dovoljenj, se jim dovoli, da svoje izjave do 28. februarja 2022 umaknejo s pisnim sporočilom pristojnemu organu in da dovoljenja uporabijo v podaljšanem obdobju veljavnosti, določenem v tretjem pododstavku.
Člen 63
Zaščitni mehanizem za nove nasade
Države članice vsako leto dajo na voljo dovoljenja za nove zasaditve, ki predstavljajo:
1 % skupne površine, dejansko zasajene z vinsko trto na njihovem ozemlju, kakor so jo izmerile 31. julija prejšnjega leta, ali
1 % površine, ki zajema površino, dejansko zasajeno z vinsko trto na njihovem ozemlju, kakor so jo izmerile 31. julija 2015, in površino, za katero so bile proizvajalcem dodeljene pravice do zasaditve na ozemlju teh držav članic v skladu s členom 85h, členom 85i ali členom 85k Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki so bile 1. januarja 2016 na voljo za pretvorbo v dovoljenja v skladu s členom 68 te uredbe.
Države članice lahko:
na nacionalni ravni uporabijo odstotek, nižji od tistega, ki je določen v odstavku 1;
omejijo izdajo dovoljenj na regionalni ravni za določena območja, ki so upravičena do pridelave vin z zaščiteno označbo porekla, za območja, upravičena do pridelave vin z zaščiteno geografsko označbo, ali za območja brez geografske označbe.
Države članice, ki izdajo dovoljenja na regionalni ravni za določena območja, ki so upravičena do proizvodnje vin z zaščiteno označbo porekla, ali za območja, upravičena do proizvodnje vin z zaščiteno geografsko označbo, omejijo v skladu s prvim pododstavkom, točka (b), lahko zahtevajo, da se takšna dovoljenja uporabljajo v teh regijah.
Katera koli od omejitev odstavka 2 prispeva k urejeni rasti nasadov, je nad 0 % in je upravičena zaradi enega ali več naslednjih posebnih razlogov:
potrebe, da bi se izognili dokazanemu tveganju prekomerne dobave vinskih proizvodov glede na tržne obete za te proizvode, ki ne presega tistega, kar je potrebno za izpolnjevanje te potrebe;
potrebe, da bi se izognili dokazanemu tveganju, da bo določena zaščitena označba porekla ali zaščitena geografska označba razvrednotena;
želje po prispevanju k razvoju zadevnih proizvodov ob hkratnem ohranjanju kakovosti teh proizvodov.
Člen 64
Izdaja dovoljenj za nove zasaditve
Države članice lahko za namen tega člena uporabljajo enega ali več naslednjih objektivnih in nediskriminatornih meril za upravičenost na nacionalni ali regionalni ravni;
vlagatelj ima kmetijsko površino, ki ni manjša od površine, za katero prosi za dovoljenje;
vlagatelj ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost,
vloga ne predstavlja velikega tveganja, da bo prilaščen sloves posebnih zaščitenih označb porekla, ki se domneva, razen če javni organi dokažejo, da takšno tveganje obstaja;
vlagatelj nima vinske trte, zasajene brez dovoljenja, kot je navedeno v členu 71 te uredbe, ali brez pravice do zasaditve, kot je navedeno v členih 85a in 85b Uredbe (ES) št. 1234/2007;
eno ali več meril iz odstavka 2, če so ustrezno utemeljeni ter uporabljeni objektivno in nediskriminatorno.
Če skupna površina, ki jo zajemajo upravičene vloge iz odstavka 1, v danem letu presega površino, ki jo da na voljo država članica, se dovoljenja izdajo vsem vlagateljem skladno s sorazmerno razdelitvijo hektarjev na podlagi površine, za katero so zaprosili za dovoljenje. Ob izdaji takšnega dovoljenja se lahko določi minimalna in/ali maksimalna površina na posameznega vlagatelja, obenem pa je to dovoljenje mogoče delno ali v celoti izdati v skladu z enim ali več od naslednjih objektivnih in nediskriminatornih prednostnih meril, ki se lahko uporabljajo na nacionalni ali regionalni ravni.
pridelovalci, ki nasade vinske trte sadijo prvič in vodijo vinogradniško gospodarstvo (novi udeleženci);
območja, na katerih vinogradi prispevajo k ohranjanju okolja ali ohranjanju genskih virov vinske trte;
površine, ki jih je treba na novo zasaditi v okviru projektov kosomacije;
površine, za katere so značilne naravne ali posebne omejitve;
trajnost projektov razvoja ali ponovne zasaditev na podlagi gospodarske ocene;
na novo zasajena območja, ki prispevajo k povečanju proizvodnje gospodarstev iz vinogradniškega sektorja, ki kažejo povečano stroškovno uspešnost, konkurenčnost ali prisotnost na trgih;
projekti, ki bi lahko izboljšali kakovost proizvodov z geografskimi označbami;
na novo zasajena območja zaradi povečanja malih in srednjih vinogradniških gospodarstev;
Člen 65
Vloga strokovnih organizacij
Država članica pri uporabi člena 63(2) upošteva priporočila, ki jih dajo priznane strokovne organizacije, dejavne v vinskem sektorju in navedene v členih 152, 156 in 157, zainteresirane skupine proizvajalcev iz člena 95 ali druge vrste strokovnih organizacij, ki so priznane na podlagi zakonodaje zadevne države članice, pod pogojem, da se o teh priporočilih predhodno dogovorijo ustrezne reprezentativne strani na zadevnem geografskem območju.
Priporočila se dajo za največ tri leta.
Člen 66
Ponovne zasaditve
Člen 67
De minimis
Člen 68
Prehodne določbe
Take pretvorbe se izvedejo na zahtevo, ki jo ti pridelovalci predložijo pred 31. decembrom 2015. Države članice lahko odločijo, da bodo pridelovalcem dovolile predložiti tovrstno zahtevo za pretvorbo pravic v dovoljenja do 31. decembra 2022.
Člen 69
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov skladu s členom 227 v zvezi s:
pogoji za uporabo izjeme iz člena 62(4);
pravili glede meril iz člena 64(1) in (2);
dodajanjem meril tistim, ki so navedena v členu 64(1) in (2);
soobstojem vinskih trt, k izkrčitvi katerih se je zavezal pridelovalec, z novo zasajenimi vinskimi trtami v skladu s členom 66(2);
razlogih za odločitve države članice v skladu s členom 66(3).
Člen 70
Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi potrebne ukrepe v zvezi s:
postopki izdaje dovoljenj;
evidencami, ki jih morajo voditi države članice in obvestili, ki jih morajo pošiljati Komisiji.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
Člen 71
Nedovoljeni nasadi
Člen 72
Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi potrebne ukrepe, s katerimi določi podrobnosti glede zahtev za obveščanje, ki jih morajo izpolniti države članice, vključno z morebitnimi znižanji proračunskih omejitev, določenih v Prilogi VI v primeru neizpolnjevanja obveznosti.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
NASLOV II
PRAVILA V ZVEZI S TRŽENJEM IN ORGANIZACIJAMI PROIZVAJALCEV
POGLAVJE I
Pravila v zvezi s trženjem
Člen 73
Področje uporabe
Brez poseganja v druge določbe, ki se uporabljajo za kmetijske proizvode, in določbe, ki so bile sprejete v veterinarskem, fitosanitarnem in živilskem sektorju za zagotovitev, da proizvodi ustrezajo higienskim in zdravstvenim standardom, in za zaščito zdravja živali, rastlin in ljudi, so v tem oddelku določena pravila o tržnih standardih. Ta pravila so razdeljena na obvezna pravila in neobvezne rezervirane navedbe za kmetijske proizvode.
Člen 74
Splošno načelo
Proizvodi, za katere so bili določeni tržni standardi po sektorjih ali proizvodih v skladu s tem pododdelkom, se v Uniji lahko tržijo le, če so v skladu s temi standardi.
Člen 75
Določitev in vsebina
Tržni standardi se lahko uporabljajo za enega ali več navedenih sektorjev in proizvodov:
oljčno olje in namizne oljke;
sadje in zelenjavo;
proizvode iz predelanega sadja in zelenjave;
banane;
žive rastline;
jajca;
perutninsko meso;
mazave maščobe, namenjene za prehrano ljudi;
hmelj.
Brez poseganja v člen 26 Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ) lahko tržni standardi iz odstavka 1 zajemajo eno ali več naslednjega, ki se določi na podlagi sektorja ali proizvoda in ob upoštevanju lastnosti posameznega sektorja, potrebe po ureditvi dajanja na trg in pogojev iz odstavka 5 tega člena:
tehnične opredelitve, poimenovanje in prodajne oznake za sektorje, ki niso določeni v členu 78;
merila za razvrščanje, kot je razvrščanje v razrede, po masi, velikosti, starosti in v kategorije;
vrsto, sorto rastline ali živalsko pasmo ali komercialni tip;
predstavitev, označevanje, povezano z obveznimi tržnimi standardi, pakiranje, pravila, ki veljajo za pakirnice, označevanje, leto pridelave in uporabo posebnih navedb brez poseganja v člene od 92 do 123 te uredbe;
merila, kot so videz, konsistenca, konformacija, lastnosti proizvoda in odstotek vsebnosti vode;
posebne snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji, ali sestavni deli ali sestavine, vključno z navedbo vsebnosti, čistosti in določitve snovi;
način kmetovanja in pridelave, tudi enološki postopki in napredni sistemi trajnostne pridelave;
rezanje mošta in vina, vključno z opredelitvami pojmov, tipiziranje in omejitve, ki veljajo za to;
pogostnost zbiranja, dobavo, konzerviranje in ravnanje, metodo konzerviranja in temperaturo, skladiščenje in prevoz;
kraj kmetovanja in/ali poreklo razen perutninskega mesa in mazavih maščob;
omejitve glede uporabe nekaterih snovi in praks;
posebno uporabo;
pogoje, ki urejajo odstranitev, posedovanje, promet in uporabo proizvodov, ki niso v skladu s tržnimi standardi, sprejetimi na podlagi odstavka 1, ali opredelitvami, poimenovanji in prodajnimi oznakami iz člena 78, ter odstranjevanje stranskih proizvodov.
Tržni standardi po sektorjih ali proizvodih, sprejeti v skladu z odstavkom 1 tega člena, se določijo brez poseganja v člene od 84 do 88 in Prilogo IX ter ob upoštevanju:
posebnosti zadevnega proizvoda;
dejstva, da je treba zagotoviti pogoje za lažje dajanje proizvodov na trg;
interesa proizvajalcev, da obveščajo o lastnostih proizvodov in kmetovanja, ter interesa potrošnikov, da prejmejo ustrezne in pregledne informacije o proizvodu, vključno s krajem kmetovanja, ki se določi za vsak primer posebej na ustrezni geografski ravni, potem ko so bili ocenjeni zlasti stroški in upravna obremenitev izvajalcev ter koristi proizvajalcev in končnih potrošnikov;
metod, ki so na voljo za določitev fizikalnih, kemičnih in organoleptičnih lastnosti proizvodov;
standardnih priporočil, ki jih sprejmejo mednarodni organi;
potrebe po ohranitvi naravnih in osnovnih lastnosti proizvodov ter da se je treba izogniti bistveni spremembi sestave zadevnega proizvoda.
Člen 76
Dodatne zahteve za trženje proizvodov v sektorju sadja in zelenjave
Člen 77
Certificiranje hmelja
V certifikatih so navedeni vsaj:
kraj(-i) pridelave hmelja;
leto(-a) spravila pridelka ter
sorta ali sorte.
Pri uvoženih proizvodih iz sektorja hmelja se kot enakovredno certifikatu šteje potrdilo iz člena 190(2).
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se določi ukrepe, ki odstopajo od odstavka 4 tega člena:
za izpolnitev tržnih zahtev nekaterih tretjih držav ali
za proizvode, namenjene za posebno uporabo.
Ukrepi, na katere se nanaša prvi pododstavek:
ne posegajo v običajno trženje proizvodov, za katere je bil izdan certifikat, in
imajo jamstva, da bi se izognili kakršni koli zamenjavi s temi proizvodi.
Člen 78
Opredelitve, poimenovanja in prodajne oznake za nekatere sektorje in proizvode
Poleg tržnih standardov, ki se uporabljajo, kadar je ustrezno, se za naslednje sektorje ali proizvode uporabljajo opredelitve, poimenovanja in prodajne oznake iz Priloge VII:
goveje in telečje meso;
vino;
mleko in mlečne proizvode, namenjene za prehrano ljudi;
perutnino;
jajca;
mazave maščobe, namenjene za prehrano ljudi ter
oljčno olje in namizne oljke.
Člen 79
Dovoljeno odstopanje
Člen 80
Enološki postopki in metode analize
Prvi pododstavek se ne uporablja za:
grozdni sok in zgoščeni grozdni sok ter
grozdni mošt in zgoščeni grozdni mošt, namenjen za pripravo grozdnega soka.
Dovoljeni enološki postopki se lahko uporabljajo samo za zagotavljanje ustrezne vinifikacije, ustreznega konzerviranja ali ustreznega prečiščenja proizvoda.
Proizvodi iz dela II Priloge VII se proizvajajo v Uniji v skladu s pravili iz Priloge VIII.
Proizvodi iz dela II Priloge VII se ne tržijo v Uniji, če:
so bili proizvedeni po enoloških postopkih, ki niso dovoljeni v Uniji;
so bili proizvedeni po enoloških postopkih, ki niso dovoljeni na nacionalni ravni, ali
niso skladni s pravili iz Priloge VIII.
Proizvodi vinske trte, ki jih ni mogoče tržiti v skladu s prvim pododstavkom, se uničijo. Države članice lahko z odstopanjem od tega pravila dovolijo, da se določeni od takih proizvodov z lastnostmi, ki jih določijo same, uporabljajo v destilarnah, kisarnah ali za industrijske namene, vendar to dovoljenje ne sme postati spodbuda za proizvodnjo proizvodov vinske trte, po nedovoljenih enoloških postopkih.
Pri odobritvi enoloških postopkov za vino iz točke (g) člena 75(3) Komisija:
upošteva enološke postopke in analizne metode, ki jih priporoča in objavi Mednarodna organizacija za trto in vino (OIV), ter izsledke poskusne uporabe še nedovoljenih enoloških postopkov;
upošteva varovanje zdravja ljudi;
upošteva možnost, da bi lahko bili potrošniki zavedeni zaradi svojega ustaljenega dojemanja proizvoda in temu ustreznih pričakovanj, ter pri tem upošteva tudi, ali so na voljo praktični načini obveščanja, s katerimi bi odpravili to tveganje;
omogoči, da se ohranijo naravne in bistvene lastnosti vina ter da se sestava zadevnega proizvoda bistveno ne spremeni;
zagotovi sprejemljivo minimalno raven skrbi za okolje;
upošteva splošna pravila glede enoloških postopkov in pravila, ki so določena v Prilogi VIII.
Dokler se ti izvedbeni akti ne sprejmejo, se uporabljajo metode in pravila, ki jih dovoli zadevna država članica.
Člen 81
Sorte vinske trte
Države članice smejo razvrstiti le sorte vinske trte, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
zadevna sorta spada v vrsto Vitis vinifera ali je pridobljena s križanjem vrste Vitis vinifera z drugimi vrstami rodu Vitis;
sorta ni ena od naslednjih: Noah, Othello, Isabelle, Jacquez, Clinton in Herbemont.
Kadar je sorta vinske trte izločena iz razvrstitve iz prvega pododstavka, se izkrči v 15 letih po izločitvi.
Vendar se smejo za pridelavo vina tudi v teh državah članicah zasaditi, ponovno zasaditi ali cepiti le sorte vinske trte, ki so skladne z drugim pododstavkom odstavka 2.
Z odstopanjem od prvega in tretjega pododstavka odstavka 2 ter drugega pododstavka odstavka 3 države članice za znanstvene raziskave in poskuse dovolijo zasaditev, ponovno zasaditev ali cepitev naslednjih sort vinske trte:
sorte vinske trte, ki niso razvrščene, če gre za države članice, ki niso tiste iz odstavka 2;
sorte vinske trte, ki niso skladne z drugim pododstavkom odstavka 2, če gre za države članice iz odstavka 3.
Vendar takšnih površin ni treba izkrčiti, če je zadevna pridelava namenjena izključno za porabo v gospodinjstvu pridelovalca vina.
Za zasaditev in ponovno zasaditev sort vinske trte iz prvega pododstavka za namene, ki niso proizvodnja vina, ne velja sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte iz dela II, naslov I, poglavje III.
Člen 82
Posebna uporaba vina, ki ne ustreza kategorijam iz dela II Priloge VII
Razen glede ustekleničenih vin, za katera je mogoče dokazati, da je bilo polnjenje opravljeno pred 1. septembrom 1971, se vina, proizvedena iz sort vinske trte, vključenih v razvrstitve, sestavljene v skladu s prvim pododstavkom člena 81(2), ki pa ne ustrezajo nobeni od kategorij iz dela II Priloge VII, uporabljajo samo za porabo v gospodinjstvu posameznega pridelovalca vina, proizvodnjo vinskega kisa ali destilacijo.
Člen 83
Nacionalna pravila za nekatere proizvode in sektorje
Države članice, ki uporabljajo možnost iz prvega pododstavka, zagotovijo, da se na proizvodih drugih držav članic, ki izpolnjujejo merila, določena z navedenimi nacionalnimi pravili, na nediskriminatoren način lahko uporabijo izrazi, ki navajajo, da so bila ta merila izpolnjena.
Člen 84
Splošna določba
Vzpostavi se shema za neobvezne rezervirane navedbe po sektorjih ali proizvodih, ki proizvajalcem kmetijskih proizvodov, ki imajo zaradi svojih lastnosti ali značilnosti dodano vrednost, omogoči, da na notranjem trgu laže obveščajo o teh lastnostih ali značilnostih, ter zlasti za podpiranje in dopolnjevanje posebnih tržnih standardov.
Ta pododdelek ne uporablja za vinske proizvode iz člena 92 (1).
Člen 85
Obstoječe neobvezne rezervirane navedbe
Člen 86
Rezervacija, sprememba in preklic neobveznih rezerviranih navedb
Da se upoštevajo pričakovanja potrošnikov, tudi kar zadeva proizvodne metode in trajnost v dobavni verigi, razvoj znanstvenih in tehničnih dognanj, položaj na trgu ter razvoj tržnih in mednarodnih standardov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi:
rezervira dodatno neobvezno rezervirano navedbo, pri čemer določi pogoje njene uporabe;
spremeni pogoje uporabe neobvezne rezervirane navedbe ali
prekliče neobvezno rezervirano navedbo.
Člen 87
Dodatne neobvezne rezervirane navedbe
Navedba se lahko rezervira kot dodatna neobvezna rezervirana navedba le, če izpolnjuje vse naslednje zahteve:
navedba se nanaša na lastnost proizvoda ali na značilnosti kmetovanja ali predelave ter na sektor ali proizvod;
uporaba navedbe omogoča jasnejše obveščanje o dodani vrednosti proizvoda zaradi njegovih posebnih lastnosti ali značilnosti kmetovanja ali predelave;
pri dajanju proizvoda na trg lastnost ali značilnost iz točke (a) prepoznajo potrošniki v več državah članicah;
pogoji in uporaba navedbe so v skladu z Direktivo 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ) ali Uredbo (EU) št. 1169/2011.
Komisija pri uvedbi dodatnega neobveznega rezerviranega izraza upošteva vse zadevne mednarodne standarde in obstoječe rezervirane izraze za zadevne proizvode ali sektorje.
Člen 88
Omejitve uporabe neobveznih rezerviranih navedb
Člen 89
Splošne določbe
Da se upoštevajo posebnosti trgovine med Unijo in določenimi tretjimi državami ter posebne lastnosti določenih kmetijskih proizvodov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o:
pogojih, pod katerimi se za uvožene proizvode šteje, da glede na tržne standarde Unije zagotavljajo enakovredno raven skladnosti, in pogojih, ki omogočajo odstopanje od člena 74, ter
pravilih o uporabi tržnih standardov za proizvode, izvožene iz Unije.
Člen 90
Posebne določbe za uvoz vina
Če ni drugače določeno v mednarodnih sporazumih, sklenjenih v skladu s PDEU, se ob uvozu proizvodov iz odstavka 1 predloži:
potrdilo, ki dokazuje skladnost z določbami iz odstavkov 1 in 2 ter ga v državi porekla izda pristojni organ s seznama, ki ga objavi Komisija;
analizno poročilo, ki ga sestavi organ ali urad, ki ga imenuje država porekla, če je proizvod namenjen za neposredno prehrano ljudi.
Člen 91
Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi:
vzpostavi seznam mleka in mlečnih proizvodov iz drugega odstavka točke 5 dela III Priloge VII ter mazavih maščob iz točke (a) šestega odstavka točke I dela VII Priloge VII na podlagi okvirnih seznamov, ki jih države članice pošljejo Komisiji in na katerih so proizvodi, za katere države članice menijo, da na njihovem ozemlju ustrezajo navedenim določbam;
določi pravila za uporabo tržnih standardov po sektorjih ali proizvodih;
določi pravila za ugotavljanje, ali so bili proizvodi proizvedeni v nasprotju z dovoljenimi enološkimi postopki;
določi pravila za metode analize za določitev lastnosti proizvodov;
določi pravila za določitev dovoljenega odstopanja;
določi pravila za izvajanje ukrepov iz člena 89;
določi pravila za identifikacijo ali registracijo proizvajalca in/ali industrijskih objektov, v katerih je bil proizvod pripravljen ali predelan, za postopke certificiranja ter trgovinske dokumente, za spremne dokumente in zapise, ki jih je treba hraniti.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
Člen 92
Področje uporabe
Vendar se pravila iz tega oddelka ne uporabljajo za proizvode iz Priloge VII, del II, točke 1, 4, 5, 6, 8 in 9, kadar so bili takšni proizvodi popolnoma dealkoholizirani v skladu z delom I, oddelek E, Priloge VIII.
Pravila iz odstavka 1 temeljijo na:
zaščiti zakonitih interesov potrošnikov in proizvajalcev;
zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga za zadevne proizvode ter
spodbujanju proizvodnje kakovostnih proizvodov iz tega oddelka, pri čemer se lahko uporabljajo tudi ukrepi v okviru nacionalne politike kakovosti.
Člen 93
Opredelitev pojmov
V tem oddelku se uporabljata naslednji opredelitvi pojmov:
„označba porekla“ pomeni ime, vključno s tradicionalno uporabljenim imenom, ki opredeljuje proizvod iz člena 92(1):
katerega kakovost ali značilnosti so pretežno ali izključno posledica določenega geografskega okolja z njegovimi lastnimi naravnimi in človeškimi dejavniki;
s poreklom iz specifičnega kraja, regije ali izjemoma države;
ki je proizveden iz grozdja s poreklom izključno z navedenega geografskega območja;
ki je proizveden na navedenem geografskem območju ter
ki je pridobljen iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera ali s križanjem vrste Vitis vinifera z drugimi vrstami rodu Vitis;
„geografska označba“ pomeni ime, vključno s tradicionalno uporabljenim imenom, ki opredeljuje proizvod iz člena 92(1):
katerega posebno kakovost, sloves ali druge značilnosti je mogoče pripisati njegovemu geografskemu poreklu;
da ima poreklo iz določenega kraja, regije ali izjemoma države;
da vsaj 85 % grozdja, iz katerega je pridelan, izvira izključno z navedenega geografskega območja;
katerega proizvodnja poteka na navedenem geografskem območju in
ki je pridobljen iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera ali s križanjem vrste Vitis vinifera z drugimi vrstami rodu Vitis.
▼M7 —————
Člen 94
Vloge za zaščito
►M7 Vloge za zaščito imen kot označb porekla ali geografskih označb vključujejo: ◄
ime, ki naj se zaščiti;
ime in priimek ter naslov vlagatelja;
specifikacijo proizvoda iz odstavka 2 ter
enotni dokument, ki povzema specifikacijo proizvoda iz odstavka 2.
Specifikacija proizvoda je sestavljena vsaj iz:
imena, ki naj se zaščiti;
opisa vina ali vin:
glavnih analitskih in organoleptičnih lastnosti za vina z označbo porekla;
glavnih analitskih lastnosti ter vrednotenja ali navedbe organoleptičnih lastnosti za vina z geografsko označbo;
po potrebi posebnih enoloških postopkov pridelave vina ali vin ter ustreznih omejitev pri njihovi pridelavi;
razmejitve zadevnega geografskega območja;
največjega hektarskega donosa;
navedbe sorte ali sort vinske trte, iz katerih je pridobljeno vino oziroma vina;
podrobnosti, ki potrjujejo povezavo iz člena 93(1), točka (a)(i), oziroma, odvisno od primera, točka (b)(i):
kar zadeva zaščiteno označbo porekla, povezavo med kakovostjo ali značilnostmi proizvoda in geografskim okoljem iz člena 93(1), točka (a)(i); podrobnosti v zvezi s človeškimi dejavniki tega geografskega okolja se lahko po potrebi omejijo na opis upravljanja tal, rastlinskega materiala in krajine, pridelovalnih praks ali katerih koli drugih ustreznih človeških prispevkov k ohranjanju naravnih dejavnikov geografskega okolja iz navedene točke;
kar zadeva zaščiteno geografsko označbo, povezavo med posebno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo proizvoda in geografskim poreklom iz člena 93(1), točka (b)(i);
veljavnih zahtev, ki so določene v zakonodaji Unije ali nacionalni zakonodaji ali jih, če tako določijo države članice, določi organizacija, ki upravlja zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, ob upoštevanju, da morajo biti take zahteve objektivne in nediskriminatorne ter skladne s pravom Unije;
imena in naslova organov ali teles, ki preverjajo skladnost z določbami iz specifikacije proizvoda, in opisa njihovih specifičnih nalog.
Specifikacija proizvoda lahko vsebuje opis prispevka označbe porekla ali geografske označbe k trajnostnemu razvoju.
Kadar se lahko vino ali vina delno dealkoholizirajo, specifikacija proizvoda smiselno vsebuje tudi opis delno dealkoholiziranega vina ali vin v skladu z drugim pododstavkom, točka (b), in po potrebi posebne enološke postopke, ki se uporabljajo za pridelavo delno dealkoholiziranega vina ali vin, ter ustrezne omejitve pri njihovi pridelavi.
Člen 95
Vlagatelji
Člen 96
Predhodni nacionalni postopek
Ta država članica izvede nacionalni postopek, ki zagotavlja primerno objavo vloge in določa, da lahko v obdobju vsaj dveh mesecev od dneva objave vsaka fizična ali pravna oseba z zakonitim interesom in stalnim prebivališčem ali sedežem na njenem ozemlju ugovarja predlagani zaščiti, tako da v to državi članici vloži ustrezno utemeljeno izjavo.
Država članica pri posredovanju vloge za zaščito Komisiji v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka vključi izjavo, da po njenem mnenju vloga vlagatelja izpolnjuje pogoje za zaščito na podlagi tega oddelka in določb, sprejetih v skladu z njimi, ter da potrjuje, da enotni dokument iz člena 94(1), točka (d), predstavlja natančen povzetek specifikacije proizvoda.
Države članice Komisijo obvestijo o vseh dopustnih ugovorih, vloženih v okviru nacionalnega postopka.
Člen 97
Preučitev s strani Komisije
Pregled, ki ga opravi Komisija, ne traja dlje kot šest mesecev po datumu prejema vloge od države članice. Kadar pregled traja dlje, Komisija vlagatelje pisno obvesti o razlogih za zamudo.
Komisija je izvzeta iz obveznosti izpolnjevanja roka za izvedbo pregleda iz odstavka 2, drugi pododstavek, in obveščanja vlagatelja o razlogih za zamudo, kadar prejme sporočilo države članice v zvezi z zahtevkom za registracijo, vloženim pri Komisiji v skladu s členom 96(5), s katerim se:
Komisijo obvesti, da je bila vloga na nacionalni ravni razveljavljena s takoj veljavno sodno odločbo, ki pa ni pravnomočna, ali
Komisijo poziva, naj začasno ustavi pregled iz odstavka 2, ker se je začel nacionalni sodni postopek za izpodbijanje veljavnosti vloge in država članica meni, da ta postopek temelji na tehtnih razlogih.
Izvzetje velja, dokler država članica Komisije ne obvesti, da je bila prvotna vloga ponovno vložena ali da država članica umika svoj zahtevek za začasno ustavitev.
Kadar Komisija na podlagi pregleda, opravljenega v skladu z odstavkom 2 tega člena, meni, da pogoji iz členov 93, 100 in 101 niso izpolnjeni, sprejme izvedbene akte o zavrnitvi vloge.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
Člen 98
Postopek ugovora
Vsaka fizična ali pravna oseba, ki ima prebivališče ali sedež v državi članici, ki ni država članica, ki je posredovala vlogo za zaščito, in pravni interes, lahko vloži izjavo o ugovoru prek organov države članice, v kateri prebiva ali ima sedež, v roku, ki omogoča vložitev izjave o ugovoru, vloženem na podlagi prvega pododstavka.
Člen 99
Odločitev o zaščiti
Člen 100
Homonimi
Homonimno ime, zaradi katerega potrošnik napačno meni, da proizvodi prihajajo z drugega območja, se ne registrira, čeprav ime točno ustreza zadevnemu območju, regiji ali kraju porekla zadevnih proizvodov.
Registrirano homonimno ime se lahko uporablja le, če se pozneje registriran homonim v praksi dovolj razlikuje od že registriranega imena, pri čemer se upošteva, da je treba zagotoviti enako obravnavo zadevnih proizvajalcev in preprečiti zavajanje potrošnika.
Da se upoštevajo obstoječe prakse označevanja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi izjeme od tega pravila.
Člen 101
Dodatni razlogi za zavrnitev zaščite
Za namene tega oddelka pomeni „ime, ki je postalo generično“, ime vina, ki je v Uniji postalo obče ime za vino, čeprav se nanaša na kraj ali regijo, v kateri se je ta proizvod prvotno proizvajal ali tržil.
Pri ugotavljanju, ali je ime postalo generično, se upoštevajo ustrezni dejavniki, zlasti:
obstoječe stanje v Uniji, zlasti na območjih potrošnje;
ustrezno pravo Unije ali nacionalno pravo.
Člen 102
Razmerje do blagovnih znamk
Blagovne znamke, registrirane v nasprotju s prvim pododstavkom, se razveljavijo.
V takšnih primerih je uporaba označbe porekla ali geografske označbe dovoljena skupaj z uporabo zadevnih blagovnih znamk.
Člen 103
Zaščita
Zaščitena označba porekla in zaščitena geografska označba ter vino, za katero se uporablja navedeno zaščiteno ime v skladu s specifikacijo proizvoda, so zaščiteni pred:
vsako neposredno ali posredno komercialno rabo navedenega zaščitenega imena, tudi kadar gre za proizvode, ki se uporabljajo kot sestavine:
za primerljive proizvode, ki niso skladni s specifikacijo proizvoda za to zaščiteno ime, ali
kolikor bi takšna raba izkoriščala, oslabila ali zmanjšala sloves označbe porekla ali geografske označbe;
vsako zlorabo, posnemanjem ali prikazovanjem, tudi če je resnično poreklo proizvoda ali storitve navedeno ali če je zaščiteno ime prevedeno, drugače zapisano ali prečrkovano ali če mu je dodan izraz, kot so „stil“, „tip“, „metoda“, „kot se proizvaja v“, „imitacija“, „okus“, „kot“ ali podobno, vključno kadar so ti proizvodi uporabljeni kot sestavine;
vsako drugo napačno ali zavajajočo navedbo izvora, porekla, vrste ali bistvenih lastnosti proizvoda na notranji ali zunanji embalaži, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na zadevni vinski proizvod, in pred uporabo embalaže, ki lahko ustvari napačen vtis o poreklu proizvoda;
vsemi drugimi praksami, ki lahko potrošnika zavajajo glede resničnega porekla proizvoda.
Zaščita iz odstavka 2 se uporablja tudi za:
blago, ki vstopa na carinsko območje Unije, ne da bi bilo sproščeno v prosti promet na carinskem območju Unije, in
blago, prodano na daljavo, na primer z elektronskim trgovanjem.
Za blago, ki vstopa na carinsko območje Unije, ne da bi bilo sproščeno v prosti promet na tem območju, ima skupina proizvajalcev ali kateri koli gospodarski subjekt, ki je upravičen do uporabe zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, pravico, da vsem tretjim stranem prepreči vnos blaga v Unijo v okviru trgovine, ne da bi bilo tam sproščeno v prosti promet, kadar tako blago, vključno z embalažo, prihaja iz tretjih držav in ima brez dovoljenja zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo.
Člen 104
Register
Komisija vzpostavi in vodi javno dostopen elektronski register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb za vino. Označbe porekla in geografske označbe proizvodov iz tretjih držav, ki so zaščitene v Uniji v skladu z mednarodnim sporazumom, katerega pogodbenica je Unija, se lahko vpišejo v register. Ta imena se v register vpišejo kot zaščitene geografske označbe, razen če so v navedenem sporazumu izrecno opredeljena kot zaščitene označbe porekla v smislu te uredbe.
Člen 105
Spremembe specifikacij proizvodov
Za namene te uredbe „sprememba Unije“ pomeni spremembo specifikacije proizvoda, ki:
vključuje spremembo imena zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe;
vsebuje spremembo, izbris ali dodajanje kategorije proizvodov vinske trte, kot so navedene v delu II Priloge VII;
bi lahko izničila povezavo iz člena 93(1), točka (a)(i), za zaščitene označbe porekla ali povezavo iz člena 93(1), točka (b)(i), za zaščitene geografske označbe, ali
vključuje dodatne omejitve glede trženja proizvoda.
„Standardna sprememba“ pomeni vsako spremembo specifikacije proizvoda, ki ni sprememba Unije.
„Začasna sprememba“ pomeni standardno spremembo, ki zadeva začasno spremembo specifikacije proizvoda zaradi obveznih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ki jih naložijo javni organi, ali je povezana z naravnimi nesrečami ali neugodnimi vremenskimi razmerami, ki jih uradno potrdijo pristojni organi.
Vloge za odobritev sprememb Unije ki jih vložijo tretje države ali proizvajalci iz tretjih držav, vsebujejo dokaz, da je zahtevana sprememba skladna z zakoni o zaščiti označb porekla ali geografskih označb, ki veljajo v zadevni tretji državi.
Vloge za odobritev sprememb Unije se nanašajo izključno na spremembe Unije. Če se vloga za spremembo Unije tudi nanaša na standardne spremembe, se deli, ki se nanašajo na standardne spremembe štejejo, kot da niso bili predloženi, postopek za spremembe Unije pa se uporablja samo za dele, ki se nanašajo na te spremembe Unije.
Pri pregledu teh vlog se obravnavajo predvsem predlagane spremembe Unije.
Kar zadeva tretje države, se spremembe potrdijo v skladu s pravom, ki se uporablja v zadevni tretji državi.
Člen 106
Preklic
Komisija lahko na lastno pobudo ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z zakonitim interesom sprejme izvedbene akte, s katerimi prekliče zaščito označbe porekla ali geografske označbe v enem ali več od naslednjih primerov:
kadar skladnost z ustrezno specifikacijo proizvoda ni več zagotovljena;
kadar najmanj sedem zaporednih let ni bil na trg dan noben proizvod z zadevno označbo porekla ali geografsko označbo;
kadar vlagatelj, ki izpolnjuje pogoje iz člena 95, izjavi, da ne želi ohraniti zaščite označbe porekla ali geografske označbe.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
Člen 106a
Začasno označevanje in predstavitev
Potem ko je bila vloga za zaščito označbe porekla ali geografske označbe posredovana Komisiji, lahko proizvajalci pri označevanju in predstavitvi proizvoda navedejo, da je bila vložena vloga, ter uporabljajo nacionalne logotipe in označbe v skladu s pravom Unije, zlasti Uredbo (EU) št. 1169/2011.
Simboli Unije, ki označujejo zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, in označbi Unije „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“ se lahko pojavijo pri označevanju šele po objavi sklepa o podelitvi zaščite tej označbi porekla ali geografski označbi.
Kadar se vloga zavrne, se lahko vsi proizvodi vinske trte, označeni v skladu s prvim odstavkom, tržijo do porabe zalog.
Člen 107
Obstoječa zaščitena imena vin
Komisija lahko do 31. decembra 2014 na lastno pobudo sprejme izvedbene akte, s katerimi prekliče zaščito obstoječih zaščitenih imen vin iz odstavka 1 tega člena, če ne izpolnjujejo pogojev iz člena 93.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
Člen 108
Pristojbine
Države članice lahko zaračunavajo pristojbine za kritje stroškov, vključno s stroški, nastalimi pri pregledu vlog za zaščito, izjav o ugovoru, vlog za spremembe in zahtev za preklic po tem pododdelku.
Člen 109
Prenos pooblastila
Da se upoštevajo posebnosti pridelave na razmejenem geografskem območju, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 s katerimi določi:
dodatna merila za razmejitev geografskih območij ter
omejitve in odstopanja glede proizvodnje na razmejenem geografskem območju.
Da se zavarujejo zakonite pravice in interesi proizvajalcev in izvajalcev, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o:
tipu vlagatelja, ki lahko vloži vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe;
pogojih, ki jih je treba izpolnjevati pri vložitvi vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe, pregledu s strani Komisije, postopku ugovora ter postopkih za spremembo, preklic in pretvorbo zaščitenih označb porekla ali zaščitenih geografskih označb;
pogojih, ki veljajo za čezmejne vloge;
pogojih za vloge v zvezi z geografskimi območji v tretji državi;
datumu začetka veljavnosti zaščite ali spremembe zaščite;
pogojih v zvezi s spremembami specifikacij proizvodov.
Da se zagotovi, da uporaba tega oddelka ne vpliva neugodno na gospodarske subjekte in pristojne organe v zvezi z imeni vin, za katera je bila zaščita odobrena pred 1. avgustom 2009 ali pa je bila pred tem datumom vložena vloga za njihovo zaščito, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 s katerimi določi prehodna pravila v zvezi z:
imeni vin, ki so jih države članice priznale kot označbe porekla ali geografske označbe do 1. avgusta 2009, in imeni vin, za katera je bila pred tem datumom vložena vloga za zaščito;
vini, ki so bila dana na trg ali označena pred določenim datumom, ter
spremembami specifikacij proizvodov.
Člen 110
Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi potrebne ukrepe v zvezi z:
informacijami, ki jih je treba zagotoviti v specifikaciji proizvoda glede povezave med geografskim območjem in končnim proizvodom;
javno dostopnostjo sklepov o zaščiti ali zavrnitvi;
vzpostavitvijo in vodenjem registra iz člena 104;
pretvorbo iz zaščitene označbe porekla v zaščiteno geografsko označbo;
predložitvijo čezmejnih vlog.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi potrebne ukrepe glede postopka za pregled vlog za zaščito ali za odobritev spremembe označbe porekla ali geografske označbe in postopka za zahteve za ugovor, preklic ali pretvorbo ter predložitve informacij v zvezi z obstoječimi zaščitenimi imeni vin, zlasti glede:
vzorcev dokumentov in oblike pošiljanja;
rokov;
podrobnih podatkov o dejstvih, dokazov in spremnih dokumentov, ki se pošljejo za podporo vloge ali zahteve.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
▼M7 —————
Člen 112
Opredelitev pojma
„Tradicionalni izraz“ pomeni izraz, ki ga države članice tradicionalno uporabljajo za proizvode iz člena 92 (1), in sicer za označevanje:
da ima proizvod zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom, ali
postopka proizvodnje ali metode staranja ali kakovosti, barve, vrste kraja ali posebnega dogodka iz zgodovine, povezane s proizvodom z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo.
Člen 113
Zaščita
Tradicionalni izrazi so zaščiteni pred nezakonito uporabo.
Tradicionalni izrazi so samo v jeziku in za kategorije proizvodov vinske trte, navedene v vlogi, zaščiteni pred:
vsako zlorabo zaščitenega imena, tudi če mu je dodan izraz, kot so „stil“, „tip“, „metoda“, „kot se proizvaja v“, „imitacija“, „okus“, „kot“ ali podobno;
vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo vrste, lastnosti ali bistvenih značilnosti proizvoda na notranji ali zunanji embalaži, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na proizvod;
vsemi drugimi praksami, ki utegnejo potrošnika zavesti, zlasti z ustvarjanjem vtisa, da vino izpolnjuje pogoje za zaščiten tradicionalni izraz.
Člen 114
Prenos pooblastila
Da se zagotovi zaščita zakonitih pravic in interesov proizvajalcev in izvajalcev, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi:
tip vlagateljev, ki lahko vložijo vlogo za zaščito tradicionalnega izraza;
pogoje za veljavnost vloge za varovanje tradicionalnega izraza;
razloge za ugovarjanje predlaganemu priznanju tradicionalnega izraza;
obseg zaščite, razmerje do blagovnih znamk, zaščitenih tradicionalnih izrazov, zaščitenih označb porekla ali geografskih označb, homonimov ali nekaterih imen vinske trte;
razloge za preklic tradicionalnega izraza;
datum predložitve vloge ali zahteve ali zahteve za ugovor ali preklic;
postopke, ki jih je treba uporabiti pri vlogah za zaščito tradicionalnega izraza, vključno s pregledom s strani Komisije, postopki ugovora ter postopki za preklic in spremembo.
Člen 115
Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi potrebne ukrepe glede postopka za pregled vlog za zaščito ali za odobritev spremembe tradicionalnega izraza ter postopka za zahteve za ugovor ali preklic, zlasti glede:
vzorcev dokumentov in oblike pošiljanja;
rokov;
podrobnosti dejstev, dokazov in spremnih dokumentov, ki se pošljejo za podporo vloge ali zahteve;
podrobnih pravil o javni dostopnosti zaščitenih tradicionalnih izrazov.
Člen 116
Druga izvedbena pooblastila
Kadar se šteje, da je ugovor nedopusten, Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim zavrne ugovor kot nedopusten.
Ta izvedbeni akt se sprejme brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).
Člen 117
Opredelitev pojmov
V tem oddelku:
„označevanje“ pomeni vse besede, navedbe, trgovska imena, blagovne znamke, slikovni material ali simbol na embalaži, dokumentu, napisu, oznaki, obročku ali vratni etiketi, ki spremlja zadevni proizvod ali se nanj nanaša;
„predstavitev“ pomeni vse informacije, ki se potrošnikom sporočajo na embalaži zadevnega proizvoda, vključno z obliko in vrsto steklenic.
Člen 118
Uporaba horizontalnih pravil
Če ni drugače določeno v tej uredbi, se za označevanje in predstavitev uporabljajo Direktiva Sveta 89/396/EGS ( 19 ), Direktiva 2000/13/ES, Direktiva 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 20 ), Direktiva 2008/95/ES in Uredba (EU) št. 1169/2011.
Označevanja proizvodov iz točk 1 do 11, 13, 15 in 16 v delu II Priloge VII se ne sme dopolniti z drugimi navedbami kot z navedbami iz te uredbe, razen če izpolnjujejo zahteve iz Direktive 2000/13/ES ali Uredbe (EU) št. 1169/2011.
Člen 119
Obvezne navedbe
Označevanje in predstavitev proizvodov iz točk od 1 do 11, 13, 15 in 16 dela II Priloge VII, ki se tržijo v Uniji ali so namenjeni za izvoz, vsebujeta naslednje obvezne navedbe:
poimenovanje kategorije proizvoda vinske trte v skladu z delom II Priloge VII. Za kategorije proizvodov vinske trte, opredeljene v delu II, točka 1 in točke 4 do 9, Priloge VII, kadar so bili takšni proizvodi dealkoholizirani v skladu z delom I, oddelek E, Priloge VIII, poimenovanje kategorije spremljajo:
izraz „dealkoholiziran“, če je dejanska vsebnost alkohola proizvoda največ 0,5 vol. %, ali
izraz „delno dealkoholiziran“, če je dejanska vsebnost alkohola proizvoda nad 0,5 vol. % in pod najmanjšo dejansko vsebnostjo alkohola za kategorijo pred dealkoholizacijo.
za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo:
navedbo „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“ ter
ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe;
dejanski volumenski delež alkohola;
navedbo izvora;
navedbo polnilca ali, v primeru penečega vina, gaziranega penečega vina, kakovostnega penečega vina ali kakovostnega aromatičnega penečega vina, ime proizvajalca ali prodajalca;
navedbo uvoznika v primeru uvoženega vina ter
navedbo vsebnosti sladkorja v primeru penečega vina, gaziranega penečega vina, kakovostnega penečega vina ali kakovostnega aromatičnega penečega vina.
Z odstopanjem od točke (b) odstavka 1 se lahko navedba „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“ izpusti v naslednjih primerih:
kadar je tradicionalni izraz v skladu s točko (a) člena 112 naveden na oznaki v skladu s specifikacijo proizvoda iz člena 94(2);
v izjemnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah, ki jih Komisija opredeli z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 227, da se zagotovi upoštevanje obstoječih praks označevanja.
Člen 120
Neobvezne navedbe
Označevanje in predstavitev proizvodov iz točk od 1 do 11, 13, 15 in 16 dela II Priloge VII lahko vsebujeta zlasti naslednje neobvezne navedbe:
letnik;
ime ene ali več sort vinske trte;
navedbe glede vsebnosti sladkorja v primeru vin, ki so niso navedena v točki (g) člena 119(1);
tradicionalne izraze v skladu s točko (b) člena 112 za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo;
simbol Unije, ki označuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo;
navedbe nekaterih načinov pridelave;
ime druge geografske enote, ki je manjša ali večja od območja, ki je podlaga za označbo porekla ali geografsko označbo, za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo.
Brez poseganja v člen 100(3) v zvezi z uporabo navedb iz točk (a) in (b) odstavka 1 tega člena za vina brez zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe:
države članice sprejmejo zakone in druge predpise, da zagotovijo postopke certificiranja, odobritve in preverjanja ter tako zajamčijo verodostojnost zadevnih informacij;
države članice lahko na podlagi nediskriminatornih in objektivih meril ter ob spoštovanju pravične konkurence za vino, proizvedeno iz sort vinske trte na njihovem ozemlju, sestavijo sezname izvzetih sort vinske trte, zlasti:
če pri potrošnikih obstaja tveganje zamenjave pravega porekla vina, ker je sorta vinske trte bistveni del obstoječe zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe;
če pregledi ne bi bili stroškovno učinkoviti, ker zadevna sorta vinske trte predstavlja zelo majhen del vinogradov države članice;
pri mešanicah vina iz različnih držav članic se sorta vinske trte ne označi, razen če se zadevne države članice odločijo drugače in zagotovijo izvedljivost ustreznih postopkov certificiranja, odobritve in preverjanja.
Člen 121
Jeziki
Člen 122
Prenos pooblastila
Da se upoštevajo posebne lastnosti vinskega sektorja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o pravilih in omejitvah glede:
predstavitve in uporabe navedb na oznakah, ki niso določene v tem oddelku;
obveznih navedb o:
izrazih, ki se uporabljajo za izražanje obveznih navedb, in pogojih za njihovo uporabo;
▼M7 —————
določbah, ki državam članicam proizvajalkam omogočajo uvedbo dodatnih pravil v zvezi z obveznimi navedbami;
določbah, ki omogočajo nadaljnja odstopanja poleg odstopanj iz člena 119(2) glede nenavajanja kategorije proizvoda vinske trte, ter
določbah o uporabi jezikov;
pravila za navedbo in poimenovanje sestavin z namenom uporabe člena 119(1), točka (i).
neobveznih navedb o:
izrazih, ki se uporabljajo za izražanje neobveznih navedb, in pogojih za njihovo uporabo;
določbah, ki državam članicam proizvajalkam omogočajo uvedbo dodatnih pravil v zvezi z neobveznimi navedbami;
izrazih, ki se nanašajo na gospodarstvo, in pogojih za njihovo uporabo.
predstavitve v zvezi s:
pogoji uporabe nekaterih oblik steklenic in zapiral ter seznamom nekaterih posebnih oblik steklenic;
pogoji uporabe steklenic in zapiral za peneča vina;
določbami, ki državam članicam proizvajalkam omogočajo uvedbo dodatnih pravil v zvezi s predstavitvijo;
določbami o uporabi jezikov.
Člen 123
Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi potrebne ukrepe v zvezi s postopki in tehničnimi merili, ki se uporabljajo za ta oddelek, tudi ukrepe, potrebne za postopke certificiranja, odobritve in preverjanja, ki se uporabljajo za vina brez zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
POGLAVJE II
Posebne določbe za posamezne sektorje
▼M7 —————
Člen 125
Sporazumi v sektorju sladkorja
Da se upoštevajo posebne značilnosti sektorja sladkorja in njegov razvoj v obdobju po odpravi proizvodnih kvot, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi:
posodobi pogoje iz oddelka A dela II Priloge II;
posodobi odkupne pogoje za sladkorno peso, določene v Prilogi X;
določi dodatna pravila za določanje bruto in tara mase ter vsebnosti sladkorja sladkorne pese, dobavljene podjetju, ter o pulpi sladkorne pese.
Člen 126
Poročanje o cenah na trgu za sladkor
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi vzpostavi sistem za poročanje o cenah na trgu za sladkor, tudi ureditev za objavo ravni cen na tem trgu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
Sistem iz prvega pododstavka temelji na informacijah, ki jih predložijo podjetja za proizvodnjo belega sladkorja ali drugi izvajalci, ki se ukvarjajo s trgovino s sladkorjem. Te informacije so tajne.
Komisija zagotovi, da posebne cene ali imena posameznih gospodarskih izvajalcev niso objavljena.
▼M7 —————
Člen 145
Register vinogradov in preglednica pridelovalne zmogljivosti
Člen 146
Pristojni nacionalni organi za vinski sektor
Člen 147
Spremni dokumenti in register
Da se olajša prevoz vinskih proizvodov in njihovo preverjanje s strani držav članic, ◄ se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o:
pravilih o spremnem dokumentu in njegovi uporabi;
pogojih, pod katerimi se spremni dokument šteje za dokument, ki potrjuje zaščitene označbe porekla ali geografske označbe;
obveznosti vodenja registra in njegovi uporabi;
tem, kdo mora voditi register in kdo je oproščen te obveznosti;
dejavnostih, ki morajo biti vključene v register.
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi:
pravila o sestavi registra, proizvodih, ki morajo biti vključeni vanj, rokih za vnos v registre in zaprtju registrov;
ukrepe, ki od držav članic zahtevajo, da določijo najvišji sprejemljiv odstotek izgub;
splošne in prehodne določbe za vodenje registrov;
pravila, ki določajo, kako dolgo se hranijo spremni dokumenti in registri.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
Člen 147a
Zamude pri plačilih za prodajo neustekleničenega vina
Z odstopanjem od člena 3(1) Direktive (EU) 2019/633 lahko države članice na zahtevo medpanožne organizacije, ki je priznana na podlagi člena 157 te uredbe in deluje v vinskem sektorju, določijo, da se prepoved iz člena 3(1), prvi pododstavek, točka (a), Direktive (EU) 2019/633 ne uporablja za plačila na podlagi dogovorov o dobavi med proizvajalci ali preprodajalci vina in njihovimi neposrednimi kupci za prodajne transakcije v zvezi z neustekleničenim vinom, pod pogojem, da:
so posebni pogoji, ki omogočajo izvedbo plačil po 60 dneh, vključeni v standardne pogodbe za prodajne transakcije v zvezi z neustekleničenim vinom, ki jih je država članica na podlagi člena 164 te uredbe pred 30. oktobrom 2021 določila za zavezujoče, in da država članica to podaljšanje standardnih pogodb od tega datuma podaljšajo brez kakršnih koli znatnih sprememb plačilnih pogojev, ki bi bili v škodo dobaviteljev neustekleničenega vina, ter
da so dogovori o dobavi med dobavitelji neustekleničenega vina in njihovimi neposrednimi kupci večletni ali postanejo večletni.
Člen 148
Pogodbena razmerja v sektorju mleka in mlečnih proizvodov
Kadar država članica odloči, da morata za oddaje surovega mleka, ki jih kmet zagotovi predelovalcu surovega mleka, stranki skleniti pisno pogodbo, določi tudi, katero fazo ali faze oddaje zajema taka pogodba, če oddaja surovega mleka poteka prek enega ali več zbiralcev.
V tem členu „zbiralec“ pomeni podjetje, ki izvaja prevoz surovega mleka od kmeta ali drugega zbiralca do predelovalca surovega mleka ali drugega zbiralca, pri čemer se lastništvo nad surovim mlekom vsakič prenese.
Če je prvi kupec mikro-, malo ali srednje podjetje v smislu Priporočila 2003/361/ES, pogodba in/ali ponudba pogodbe nista obvezni, brez poseganja v možnost strani, da uporabita standardno pogodbo, ki jo pripravi medpanožna organizacija.
Pogodba in/ali ponudba pogodbe iz odstavkov 1 in 1a:
se pripravi pred oddajo;
se pripravi v pisni obliki in
vsebuje zlasti naslednje elemente:
ceno, ki se plača za oddajo ter je:
količino surovega mleka, ki se lahko odda in/ali se mora oddati, in časovni razpored takih oddaj;
trajanje pogodbe, ki se lahko sklene bodisi za določen ali nedoločen čas z določbami o odpovedi;
podrobnosti o plačilnih rokih in postopkih;
načine zbiranja ali oddaje surovega mleka ter
pravila, ki se uporabijo v primeru višje sile.
Ne glede na prvi pododstavek se uporablja ena ali več od naslednjih točk:
kadar se država članica odloči, da je v skladu z odstavkom 1 pisna pogodba za oddajo surovega mleka obvezna, lahko določi:
obveznost strank, da se morajo dogovoriti o razmerju med določeno dobavljeno količino in ceno, ki se plača za to dobavo;
minimalno trajanje, ki se uporablja samo za pisne pogodbe med kmetom in prvim kupcem surovega mleka; tako minimalno trajanje je vsaj šest mesecev in ne škoduje pravilnemu delovanju notranjega trga;
kadar država članica odloči, da mora prvi kupec surovega mleka pripraviti pisno ponudbo pogodbe za kmeta v skladu z odstavkom 1, lahko določi, da mora ponudba vsebovati minimalno trajanje pogodbe, ki je določeno v nacionalni zakonodaji za ta namen; tako minimalno trajanje znaša vsaj šest mesecev in ne škoduje pravilnemu delovanju notranjega trga.
Drugi pododstavek ne posega v pravico kmeta, da zavrne tako minimalno trajanje, pod pogojem, da to stori pisno. V takem primeru se stranki prosto pogajata o vseh elementih pogodbe, tudi o elementih iz točke (c) odstavka 2.
Člen 149
Pogodbena pogajanja v sektorju mleka in mlečnih proizvodov
Organizacije proizvajalcev se lahko pogajajo:
ne glede na to, ali so kmetje nanjo prenesli lastništvo nad surovim mlekom ali ne;
ne glede na to, ali je dogovorjena cena enaka, kar zadeva skupno proizvodnjo nekaterih ali vseh kmetov, ki so njeni člani, ali ne;
pod pogojem, da za to posamezno organizacijo proizvajalcev izpolnjeni vsi od naslednjih pogojev:
količina surovega mleka, o kateri se tako pogaja, ne presega 4% celotne proizvodnje Unije;
količina surovega mleka, o kateri se tako pogaja in ki je proizvedena v kateri koli posamezni državi članici, ne presega 33 % celotne nacionalne proizvodnje te države članice ter
količina surovega mleka, o kateri se tako pogaja in ki je oddana v kateri koli posamezni državi članici, ne presega 33 % celotne nacionalne proizvodnje te države članice;
če zadevni kmetje niso člani nobene druge organizacije proizvajalcev, ki se tudi pogaja o takih pogodbah v njihovem imenu; vendar lahko države članice v ustrezno utemeljenih primerih odstopajo od tega pogoja, kadar imajo kmetje ločena proizvodna obrata na različnih geografskih območjih;
če zaradi članstva kmeta v zadrugi za surovo mleko ne velja obveznost oddaje v skladu s pogoji, določenimi v statutu te zadruge ali v pravilih in odločitvah, ki so v njem predvideni ali iz njega izhajajo, ter
če organizacija proizvajalcev pristojne organe države članice ali držav članic, v katerih deluje, uradno obvesti o količini surovega mleka, o kateri se tako pogaja.
V primeru pogajanj, ki se nanašajo na več kot eno državo članico, Komisija brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3) sprejme odločitev iz prvega pododstavka. V drugih primerih to odločitev sprejme nacionalni organ za konkurenco iz države članice, na katero se nanašajo pogajanja.
Odločitve iz tega odstavka se ne se ne začnejo uporabljati pred datumom, ko so zadevna podjetja o njih uradno obveščena.
V tem členu:
„nacionalni organ za konkurenco“ pomeni organ iz člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 ( 21 );
„MSP“ pomeni mikro, malo ali srednje podjetje v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES.
▼M7 —————
Člen 151
Obvezno prijavljanje v sektorju mleka in mlečnih proizvodov
Prvi kupci surovega mleka pristojnemu nacionalnemu organu prijavijo količine surovega mleka, ki so jim bile oddane vsak mesec, in povprečno plačano ceno. Razlikuje se med ekološkim in neekološkim mlekom.
Za namene tega člena in člena 148„prvi kupec“ pomeni podjetje ali skupino, ki od proizvajalcev kupuje mleko, z namenom da ga:
zbira, pakira, skladišči, hladi ali predela, vključno na podlagi pogodbe;
proda enemu ali več podjetjem, ki obdelujejo ali predelujejo mleko ali druge mlečne proizvode.
Države članice Komisijo uradno obvestijo o količinah surovega mleka in povprečnih cenah iz prvega odstavka.
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o vsebini, obliki in časovnem razporedu takih prijav ter ukrepe glede uradnih obvestil držav članic v skladu s tem členom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
POGLAVJE III
Organizacije proizvajalcev in združenja ter medpanožne organizacije
Člen 152
Organizacije proizvajalcev
Države članice lahko na zahtevo priznajo organizacije proizvajalcev, ki:
jih sestavljajo in v skladu s točko (c) člena 153(2) nadzorujejo proizvajalci v določenem sektorju iz člena 1(2);
so ustanovljene na pobudo proizvajalcev in opravljajo vsaj eno od naslednjih dejavnosti:
skupna predelava;
skupna distribucija, vključno s skupno prodajno mrežo ali skupnim prevozom;
skupno pakiranje, označevanje ali promocija;
skupna organizacija nadzora kakovosti;
skupna uporaba opreme ali skladiščnih prostorov;
skupno ravnanje z odpadki, ki neposredno nastajajo pri proizvodnji;
skupno javno naročanje vložkov;
vse druge skupne dejavnosti storitev, ki si prizadevajo za enega od ciljev iz točke (c) tega odstavka;
si prizadevajo za specifični cilj, ki lahko vključuje vsaj enega od naslednjih ciljev:
zagotovitev, da se proizvodnja načrtuje in prilagaja povpraševanju, zlasti glede kakovosti in količine;
koncentracija ponudbe in dajanje na trg proizvodov, ki jih pridelajo njeni člani, vključno z neposrednim trženjem;
optimizacija proizvodnih stroškov in donosnosti naložb zaradi uporabe okoljskih standardov in standardov glede dobrobiti živali ter stabilizacija cen proizvajalcev;
raziskovanje in oblikovanje pobud na področju trajnostnih načinov pridelave, inovativnih praks, gospodarske konkurenčnosti in tržnih trendov;
spodbujanje uporabe okolju prijaznih postopkov gojenja in pridelave ter postopkov in tehnik, ki zagotavljajo dobre razmere za živali, in nudenje tehnične pomoči zanje;
spodbujanje uporabe proizvodnih standardov, izboljšanja kakovosti proizvodov in razvijanja proizvodov z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali proizvodov z nacionalnim znakom kakovosti ter zagotavljanje ustrezne tehnične pomoči;
ravnanje s stranskimi proizvodi, tokovi ostankov in odpadki ter njihovo vrednotenje, zlasti za varovanje kakovosti vode, tal in krajine, ohranjanje ali spodbujanje biotske raznovrstnosti ter krožnega gospodarstva;
prispevanje k trajnostni rabi naravnih virov in blaženju podnebnih sprememb;
oblikovanje pobud na področju promocije in trženja;
upravljanje vzajemnih skladov;
zagotavljanje potrebne tehnične pomoči za uporabo terminskih trgov in zavarovalnih shem;
Dejavnosti iz prvega pododstavka se lahko izvajajo:
če se ena ali več dejavnosti iz točk (b)(i) do (vii) odstavka 1 dejansko izvaja, s čimer se prispeva k izpolnitvi ciljev iz člena 39 PDEU;
če organizacija proizvajalcev koncentrira ponudbo in daje proizvode svojih članov na trg, ne glede na to, ali so proizvajalci na organizacijo proizvajalcev prenesli lastništvo nad kmetijskimi proizvodi ali ne;
ne glede na to, ali je dogovorjena cena enaka za skupno proizvodnjo nekaterih ali vseh članov;
če zadevni proizvajalci niso člani nobene druge organizacije proizvajalcev, kar zadeva proizvode, zajete v dejavnostih iz prvega pododstavka;
če za kmetijski proizvod v skladu s pogoji, določenimi v statutu zadruge ali pravilih in odločitvah, ki so v njem predvideni ali iz njega izhajajo, ne velja obveznost dobave na podlagi članstva kmeta v zadrugi, ki sama ni članica zadevnih organizacij proizvajalcev.
Vendar pa lahko države članice odstopijo od pogoja iz točke (d) drugega pododstavka v ustrezno utemeljenih primerih, ko imajo člani proizvajalci ločena proizvodna obrata, ki sta na različnih geografskih območjih;
V primeru pogajanj, ki se nanašajo na več kot eno državo članico, Komisija brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3) sprejme odločitev iz prvega pododstavka tega odstavka.
Kadar nacionalni organ za konkurenco deluje v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, pred prvim uradnim preiskovalnim ukrepom ali takoj po njegovem začetku pisno obvesti Komisijo in jo tudi brez odlašanja uradno obvesti o odločitvah.
Odločitve iz tega odstavka se začnejo izvajati šele z datumom, ko so zadevna podjetja o njih uradno obveščena.
▼M5 —————
Člen 153
Statut organizacij proizvajalcev
V statutu organizacije proizvajalcev se od članov proizvajalcev zlasti zahteva, da:
uporabljajo pravila, ki jih je organizacija proizvajalcev sprejela v zvezi s poročanjem o proizvodnji, proizvodnjo, trženjem in varstvom okolja;
so člani le ene organizacije proizvajalcev za kateri koli proizvod podjetja; vendar lahko države članice odstopajo od tega pogoja v ustrezno utemeljenih primerih, ko imajo člani proizvajalci dva ločena proizvodna obrata, ki se nahajata na različnih geografskih območjih;
zagotavljajo informacije, ki jih v statistične namene zahteva organizacija proizvajalcev.
V statutu organizacij proizvajalcev so določeni tudi:
postopki za določanje, sprejemanje in spreminjanje pravil iz točke (a) odstavka 1;
finančni prispevki članov za financiranje organizacije proizvajalcev;
pravila, ki članom proizvajalcem omogočajo, da demokratično nadzorujejo svojo organizacijo in njene odločitve ter njene računovodske izkaze in proračune;
kazni za kršitev obveznosti iz statuta, zlasti za neplačilo finančnih prispevkov, ali pravil, ki jih je določila organizacija proizvajalcev;
pravila o sprejemanju novih članov in zlasti minimalno trajanje članstva, ki ne more biti krajše od enega leta;
računovodska in proračunska pravila, nujna za delovanje organizacije.
Člen 154
Priznanje organizacij proizvajalcev
Da država članica prizna organizacijo proizvajalcev, mora biti organizacija proizvajalcev, ki zaprosi za tako priznanje, pravna oseba ali jasno opredeljen del pravne osebe, ki:
izpolnjuje zahteve iz točk (a), (b) in (c) člena 152(1);
ima na območju, na katerem deluje, minimalno število članov in/ali minimalni obseg ali vrednost tržne proizvodnje, ki jih določi zadevna država članica; takšne določbe ne preprečujejo priznavanja organizacij proizvajalcev, ki so namenjene proizvodnji majhnega obsega;
zadostno dokaže, da lahko svoje dejavnosti izvaja pravilno z vidika trajanja, učinkovitosti, zagotavljanja človeške, tehnične in materialne pomoči članom oziroma koncentracije ponudbe;
ima statut, ki je skladen s točkami (a), (b) in (c) tega odstavka.
Države članice:
v štirih mesecih po vložitvi zahtevka, ki so mu priložena vsa ustrezna dokazila, odločijo, ali bodo priznale organizacijo proizvajalcev; ta zahtevek se vloži pri državi članici, v kateri ima organizacija sedež;
v časovnih obdobjih, ki jih določijo same, opravljajo preglede, s katerimi preverijo, ali priznane organizacije proizvajalcev spoštujejo določbe tega poglavja;
v primeru nespoštovanja ali nepravilnosti pri uporabi ukrepov iz tega poglavja naložijo tem organizacijam in združenjem veljavne kazni, ki so jih določile, ter po potrebi odločijo, ali je treba priznanje preklicati;
Komisijo do 31. marca vsako leto, obvestijo o vsaki odločitvi o odobritvi, zavrnitvi ali preklicu priznanja, sprejeti v predhodnem koledarskem letu.
Člen 155
Zunanje izvajanje
Države članice lahko dovolijo, da katero koli dejavnost (razen proizvodnje) priznane organizacije proizvajalcev ali priznanega združenja organizacij proizvajalcev v sektorjih, ki jih določi Komisija v skladu s točko (f) člena 173(1), izvajajo zunanji izvajalci tudi podružnice, pod pogojem, da je organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev še naprej odgovorno za izvajanje dejavnosti, prenesene na zunanjega izvajalca, ter splošni upravljavski nadzor in nadziranje komercialne ureditve za izvajanje dejavnosti.
Člen 156
Združenja organizacij proizvajalcev
Ob upoštevanju pravil, sprejetih v skladu s členom 173, lahko združenja organizacij proizvajalcev izvajajo katere koli dejavnosti ali naloge organizacij proizvajalcev.
Člen 157
Medpanožne organizacije
Države članice lahko na zahtevo priznajo medpanožne organizacije na nacionalni in regionalni ravni ter na ravni gospodarskih območij iz člena 164(2) v specifičnem sektorju, navedenem v členu 1(2), ki:
jih sestavljajo predstavniki gospodarskih dejavnosti, povezanih s proizvodnjo in vsaj eno od naslednjih faz dobavne verige: predelavo proizvodov iz enega ali več sektorjev ali trgovino z njimi, vključno z njihovo distribucijo;
se ustanovijo na pobudo vseh ali nekaterih organizacij ali združenj, ki jih sestavljajo;
imajo poseben namen glede na interese članov in potrošnikov, ki lahko vključuje zlasti enega od naslednjih ciljev:
izboljšanje znanja in preglednosti proizvodnje in trga, vključno z objavo združenih statističnih podatkov o proizvodnih stroških, cenah, po potrebi vključno z indeksi cen, količinah in trajanju predhodno sklenjenih pogodb, pa tudi z zagotavljanjem analiz o možnem prihodnjih tržnih trendih na regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni;
napovedovanje proizvodnih zmogljivosti in beleženje cen na javnih trgih;
pomoč za boljše usklajevanje načina dajanja proizvodov na trg, zlasti z raziskavami in analizami trga;
raziskovanje potencialnih izvoznih trgov;
brez poseganja v člena 148 in 168 priprava standardnih oblik pogodb, usklajenih s predpisi Unije, za prodajo kmetijskih proizvodov kupcem in/ali dobavo predelanih proizvodov distributerjem in prodajalcem na drobno, ob upoštevanju potrebe po doseganju pravičnih konkurenčnih pogojev in preprečevanju izkrivljanja trga;
boljša izraba potenciala proizvodov, tudi na ravni prodajnih možnosti, in oblikovanje pobud za krepitev gospodarske konkurenčnosti in inovativnosti;
zagotavljanje informacij in izvajanje raziskav, potrebnih za inovativnost, racionalizacijo, izboljšanje in prilagajanje proizvodnje ter po potrebi predelave in trženja, tako da bodo proizvodi bolj ustrezali zahtevam trga ter okusu in pričakovanju potrošnikov, zlasti glede kakovosti proizvodov, vključno s posebnimi značilnostmi proizvodov z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, in varstva okolja, podnebnega ukrepanja ter zdravja in dobrobiti živali;
iskanje načinov za omejitev uporabe sredstev za zaščito zdravja živali in fitofarmacevtskih sredstev, boljše upravljanje drugih vložkov v proizvodnjo, zagotavljanje kakovosti proizvodov in varstva tal in vode, spodbujanje varnosti hrane, predvsem s sledljivostjo proizvodov, ter izboljšanje zdravja in dobrobiti živali;
razvoj metod in instrumentov za izboljšanje kakovosti proizvodov v vseh fazah proizvodnje ter predelave in trženja, kadar je to ustrezno;
kakršno koli ukrepanje za zaščito, varstvo in spodbujanje ekološkega kmetovanja ter označb porekla, oznak kakovosti in geografskih označb;
spodbujanje in raziskovanje integrirane, trajnostne pridelave ali drugih okolju prijaznih načinov pridelave;
spodbujanje zdrave in odgovorne potrošnje proizvodov na notranjem trgu in/ali obveščanje o škodljivosti nezdravih vzorcev uživanja;
spodbujanje potrošnje proizvodov na notranjem in na zunanjem trgu in/ali zagotavljanje informacij o njih;
prispevanje k upravljanju in razvoju pobud za vrednotenje stranskih proizvodov ter zmanjšanje količine odpadkov in ravnanje z njimi;
uvedbo standardnih klavzul o porazdelitvi vrednosti v smislu člena 172a, vključno s tržnimi bonusi in izgubami, ki določajo, kako se razvoj relevantnih tržnih cen za zadevne proizvode ali drugih trgov primarnih proizvodov porazdeli med njimi;
spodbujanje in izvajanje ukrepov za preprečevanje, nadzor in obvladovanje tveganj v zvezi z zdravjem živali ter fitosanitarnih in okoljskih tveganj, vključno z ustanovitvijo in upravljanjem vzajemnih skladov ali prispevanjem k takšnim skladom z namenom plačila finančnega nadomestila kmetom za stroške in ekonomske izgube, nastale zaradi spodbujanja in izvajanja takšnih ukrepov;
▼M7 —————
Člen 158
Priznavanje medpanožnih organizacij
Države članice lahko priznajo medpanožne organizacije, ki to zahtevajo, pod pogojem, da:
izpolnjujejo zahteve iz člena 157;
izvajajo svoje dejavnosti v eni ali več regijah na zadevnem ozemlju;
predstavljajo pomemben delež gospodarskih dejavnosti iz točke (a) člena 157(1);
si prizadevajo za uravnoteženo zastopanost organizacij iz stopenj dobavne verige iz člena 157(1), točka (a), ki sestavljajo medpanožno organizacijo;
se z izjemo primerov iz člena 162 same ne ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo ali trgovino.
Kadar države članice priznajo medpanožno organizacijo v skladu z odstavkom 1 ali 2:
v štirih mesecih po vložitvi zahtevka, ki so mu priložena vsa ustrezna dokazila, odločijo, ali bodo priznale medpanožno organizacijo; ta zahtevek se vloži pri državi članici, v kateri ima organizacija sedež;
v časovnih obdobjih, ki jih določijo same, opravljajo preglede, s katerimi preverijo, ali priznane medpanožne organizacije spoštujejo pogoje, povezane z njihovim priznanjem;
v primeru nespoštovanja ali nepravilnosti pri izvajanju ukrepov iz te uredbe naložijo tem organizacijam veljavne kazni, ki so jih določile, ter po potrebi odločijo, ali je treba priznanje preklicati;
prekličejo priznanje, če zahteve in pogoji za priznanje, določeni v tem členu, niso več izpolnjeni;
Komisijo vsako leto do 31. marca obvestijo o vsaki odločitvi o odobritvi, zavrnitvi ali preklicu priznanja, sprejeti v predhodnem koledarskem letu.
Člen 159
Obvezno priznanje
Z odstopanjem od členov od 152 do 158 države članice na zahtevo priznajo:
organizacije proizvajalcev v:
sektorju sadja in zelenjave za enega ali več proizvodov iz navedenega sektorja in/ali takšne proizvode, ki so namenjeni izključno predelavi;
sektorju oljčnega olja in namiznih oljk;
sektorju sviloprejk;
sektorju hmelja;
medpanožne organizacije v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ter sektorju tobaka.
Člen 160
Organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave
Organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave uresničujejo vsaj enega od ciljev iz točk (c)(i), (ii) in (iii) člena 152(1).
V statutu organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave je določeno, da morajo proizvajalci, ki so njeni člani, svojo celotno proizvodnjo tržiti prek organizacije proizvajalcev.
Šteje se, da organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave v gospodarskih zadevah v skladu s pristojnostmi delujejo v imenu svojih članov in za njih.
Člen 161
Priznanje organizacij proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih proizvodov
Države članice na zahtevo priznajo vse pravne subjekte ali jasno opredeljene dele takih subjektov kot organizacije proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, pod pogojem, da:
jih sestavljajo proizvajalci v sektorju mleka in mlečnih izdelkov in so ustanovljeni na njihovo pobudo ter si prizadevajo za specifičen cilj, ki lahko vključuje enega ali več od naslednjih ciljev:
zagotovitev, da se proizvodnja načrtuje in prilagaja povpraševanju, zlasti glede kakovosti in količine;
koncentracijo ponudbe in dajanje na trg proizvodov, ki jih pridelajo njihovi člani;
optimizacijo proizvodnih stroškov in stabiliziranje cen proizvajalcev;
imajo na območju, na katerem delujejo, minimalno število članov in/ali minimalni obseg tržne proizvodnje, ki jo določi zadevna država članica;
je zadostno dokazano, da lahko svoje dejavnosti izvajajo pravilno z vidika trajanja, učinkovitosti in koncentracije ponudbe;
imajo statute, ki so skladni s točkami (a), (b) in (c) tega odstavka.
Države članice:
v štirih mesecih po vložitvi zahtevka, ki so mu priložena vsa ustrezna dokazila, odločijo, ali bodo priznale organizacijo proizvajalcev; zahtevek se vloži v državi članici, v kateri ima organizacija svoj sedež;
v časovnih obdobjih, ki jih določijo same, opravljajo preglede, s katerimi preverijo, ali priznane organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev spoštujejo določbe tega poglavja;
v primeru nespoštovanja ali nepravilnosti pri izvajanju ukrepov iz tega poglavja naložijo tem organizacijam in združenjem veljavne kazni, ki so jih določile, ter po potrebi odločijo, ali je treba priznanje preklicati;
Komisijo vsako leto do 31. marca obvestijo o vsaki odločitvi o odobritvi, zavrnitvi ali preklicu priznanja, sprejeti v predhodnem koledarskem letu.
Člen 162
Medpanožne organizacije v sektorjih oljčnega olja in namiznih oljk ter tobaka
Za medpanožne organizacije v sektorjih oljčnega olja in namiznih oljk ter tobaka lahko specifični cilj iz točke (c) člena 157(1) vključuje tudi najmanj enega od naslednjih ciljev:
koncentracijo in usklajevanje ponudbe ter trženje proizvodov članov;
skupno prilagajanje proizvodnje in predelave zahtevam trga ter izboljšanje proizvoda;
spodbujanje racionalizacije in izboljšanja proizvodnje in predelave.
Člen 163
Priznanje medpanožnih organizacij v sektorju mleka in mlečnih proizvodov
Države članice lahko priznajo medpanožne organizacije v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, pod pogojem, da te organizacije:
izpolnjujejo zahteve iz člena 157;
izvajajo svoje dejavnosti v eni ali več regijah na zadevnem ozemlju;
predstavljajo pomemben delež gospodarskih dejavnosti iz člena 157(1), točka (a);
same ne proizvajajo, predelujejo ali tržijo proizvodov v sektorju mleka in mlečnih proizvodov.
Kadar države članice uporabijo možnost za priznanje medpanožne organizacije v skladu z odstavkom 1 ali 2:
v štirih mesecih po vložitvi zahtevka, ki so mu priložena vsa ustrezna dokazila, odločijo, ali bodo priznale medpanožno organizacijo; zahtevek se vloži pri državi članici, v kateri ima organizacija svoj sedež;
v časovnih obdobjih, ki jih določijo same, opravljajo preglede, s katerimi preverijo, ali medpanožne organizacije spoštujejo pogoje, povezane za njihovim priznanjem;
v primeru nespoštovanja ali nepravilnosti pri izvajanju ukrepov iz te uredbe naložijo tem organizacijam veljavne kazni, ki so jih določile, ter po potrebi odločijo, ali je treba priznanje preklicati;
prekličejo priznanje, če zahteve in pogoji za priznanje iz tega člena niso več izpolnjeni;
Komisijo vsako leto do 31. marca obvestijo o vsaki odločitvi o odobritvi, zavrnitvi ali preklicu priznanja, sprejeti v predhodnem koledarskem letu.
Člen 164
Razširitev pravil
Organizacija ali združenje se šteje za reprezentativno, kadar na zadevnem gospodarskem območju oziroma območjih države članice:
njen oziroma njegov delež obsega proizvodnje, trgovine ali predelave za zadevni proizvod ali zadevne proizvode znaša:
v primeru organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave najmanj 60 % ali
v drugih primerih vsaj dve tretjini ter
v primeru organizacij proizvajalcev zajema več kot 50 % zadevnih proizvajalcev.
Kadar pa ugotavljanje deleža obsega proizvodnje ali predelave zadevnega proizvoda ali zadevnih proizvodov ali trgovine z njimi povzroča praktične težave, lahko država članica za medpanožne organizacije določi nacionalne predpise za ugotavljanje določene ravni reprezentativnosti iz točke (a)(ii) prvega pododstavka.
Kadar se zahtevek za razširitev pravil na druge izvajalce nanaša na več kot eno gospodarsko območje, organizacija oziroma združenje dokaže minimalno raven reprezentativnosti, kakor je opredeljeno v prvem pododstavku, za vsako od pridruženih panog v vsakem zadevnem gospodarskem območju.
Pravila, za katera se lahko zahteva razširitev na druge izvajalce v skladu z odstavkom 1, so povezana z enim od naslednjih namenov:
poročanje o proizvodnji in razmerah na trgu;
strožja pravila glede proizvodnje od veljavnih nacionalnih pravil ali pravil Unije;
priprava standardnih pogodb, usklajenih s pravili Unije;
trženj;
varstvo okolja;
ukrepi za promocijo in izkoriščanje potenciala proizvodov;
ukrepi za zaščito ekološkega kmetovanja ter geografskega porekla, oznak kakovosti in geografskih označb;
raziskave, s katerimi se proizvodom doda vrednost, zlasti z novimi možnostmi uporabe, ki ne ogrožajo javnega zdravja;
študije za izboljšanje kakovosti proizvodov;
raziskave, zlasti na področju razvoja pridelovalnih metod, ki omogočajo manjšo rabo fitofarmacevtskih sredstev in sredstev za zaščito zdravja živali ter zagotavljajo ohranjanje tal in ohranjanje ali izboljšanje stanja okolja;
opredelitev najnižje zahtevane kakovosti ter minimalnih standardov za pakiranje in predstavitev;
uporaba certificiranega semena, razen če se uporablja za ekološko pridelavo v smislu Uredbe (EU) 2018/848, in spremljanje kakovosti proizvodov;
preprečevanje in obvladovanje fitosanitarnih tveganj ter tveganj za zdravje živali, varnost hrane ali okolje;
ravnanje s stranskimi proizvodi in njihovo vrednotenje.
Ta pravila ne škodujejo drugim gospodarskim subjektom, ne preprečujejo vstopa novim gospodarskim subjektom v zadevni državi članici ali Uniji in ne smejo imeti nobenega od učinkov, navedenih v členu 210(4), ali biti drugače neskladna z veljavnim pravom Unije ali veljavnimi nacionalnimi pravili.
Člen 165
Finančni prispevki nečlanov
Kadar se pravila priznane organizacije proizvajalcev, priznanega združenja organizacij proizvajalcev ali priznane medpanožne organizacije na podlagi člena 164 razširijo in so dejavnosti, ki jih navedena pravila zajemajo, v splošnem gospodarskem interesu gospodarskih subjektov, katerih dejavnosti zadevajo te proizvode, lahko država članica, ki je priznala organizacijo, po posvetovanju z ustreznimi deležniki odloči, da posamezni gospodarski subjekti ali skupine, ki niso člani organizacije, a imajo od teh dejavnosti korist, organizaciji plačajo celoto ali del finančnega prispevka, ki ga plačujejo njeni člani, do višine, do katere so takšni prispevki namenjeni za pokrivanje neposrednih stroškov iz izvajanja ene ali več zadevnih dejavnosti. Katera koli organizacija, ki prejme prispevke od nečlanov na podlagi tega člena, če to zahteva član ali nečlan, ki finančno prispeva k dejavnostim organizacije, da na voljo tiste dele svojega letnega proračuna, ki zadevajo opravljanje dejavnosti, navedenih v členu 164(4).
Člen 166
Ukrepi za lažjo prilagoditev ponudbe zahtevam trga
Da se spodbudi ukrepanje organizacij iz členov od 152 do 163 za lažjo prilagoditev ponudbe zahtevam trga, razen ukrepanja v zvezi z umikom proizvodov s trga, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 glede ukrepov v sektorjih, navedenih v členu 1(2), za:
izboljšanje?kakovosti;
spodbujanje boljše organizacije proizvodnje, predelave in trženja;
lažje beleženje gibanja tržnih cen;
omogočanje oblikovanja kratkoročnih in dolgoročnih napovedi na podlagi uporabljenih proizvodnih sredstev.
Člen 166a
Uravnavanje ponudbe kmetijskih proizvodov z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo
Pravila iz odstavka 1 tega člena so odvisna od obstoja predhodnega dogovora, ki se sklene med vsaj dvema tretjinama proizvajalcev proizvoda iz odstavka 1 tega člena ali njihovih zastopnikov, kar predstavlja vsaj dve tretjini proizvodnje tega proizvoda na geografskem območju iz člena 7(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 1151/2012 ali člena 93(1), točki (a)(iii) in (b)(iv), te uredbe za vino. Kadar proizvodnja proizvoda iz odstavka 1 tega člena vključuje predelavo in specifikacijo proizvoda iz člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 ali člena 94(2) te uredbe omejuje pridobivanje surovin na določeno geografsko območje, za namene pravil, ki se določijo v skladu z odstavkom 1 tega člena, države članice zahtevajo:
da se pred sklenitvijo dogovora iz tega odstavka opravi posvetovanje s proizvajalci navedenih surovin na določenem geografskem območju, ali
da so vsaj dve tretjini proizvajalcev surovin ali njihovih zastopnikov, ki predstavljajo vsaj dve tretjini proizvodnje surovin, uporabljenih pri predelavi na določenem geografskem območju, tudi podpisniki dogovora iz tega odstavka.
Za namen prvega pododstavka tega odstavka je za sir, zaščiten z zaščiteno geografsko označbo, geografsko območje porekla surovega mleka, določenega v specifikaciji proizvoda za sir, enako kot geografsko območje iz člena 7(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 1151/2012 v zvezi s tem sirom.
Pravila iz odstavka 1:
se nanašajo le na uravnavanje ponudbe zadevnega proizvoda in, kadar je ustrezno, surovine ter prilagajajo ponudbo tega proizvoda povpraševanju po njem;
vplivajo le na zadevni proizvod in po potrebi zadevno surovino;
so lahko zavezujoča največ tri leta, vendar se lahko po tem obdobju obnovijo na podlagi nove zahteve iz odstavka 1;
ne škodujejo trgovini s proizvodi, ki jih navedena pravila ne zadevajo;
ne zadevajo kakršnih koli poslov po prvem trženju zadevnega proizvoda;
ne omogočajo določanja cen, vključno kadar so cene določene kot okvirne cene ali priporočene cene;
ne povzročajo, da prekomeren delež zadevnega proizvoda, ki bi sicer bil na voljo, ne bi bil več na voljo;
ne povzročajo diskriminacije, ovirajo dostopa novih udeležencev do trga ali škodujejo malim proizvajalcem;
prispevajo k ohranjanju kakovosti zadevnega proizvoda ali razvoju zadevnega proizvoda;
ne posegajo v člen 149 in člen 152(1a).
Člen 167
Pravila trženja za boljše in stabilnejše delovanje skupnega trga za vino
Takšna pravila morajo biti sorazmerna z zastavljenim ciljem in ne smejo:
zadevati poslov po prvem trženju zadevnega proizvoda;
omogočati določanja cen, vključno z okvirnimi ali priporočenimi cenami;
omogočati zadrževanja prevelikega deleža letnega pridelka, ki bi sicer bil na voljo;
omogočati zavrnitve izdaje nacionalnih potrdil in potrdil Unije, ki so potrebna za promet in trženje vina, kadar je tako trženje v skladu z navedenimi pravili.
Člen 167a
Pravila trženja za boljše in stabilnejše delovanje skupnega trga za oljčno olje
Države članice pridelovalke lahko za boljše in stabilnejše delovanje skupnega trga za oljčno olje, vključno z oljkami, iz katerih se to olje pridobiva, določijo pravila trženja za urejanje ponudbe.
Takšna pravila morajo biti sorazmerna z zastavljenim ciljem in ne smejo:
zadevati poslov po prvem trženju zadevnega proizvoda;
omogočati določanja cen, vključno z okvirnimi ali priporočenimi cenami;
omogočati zadrževanja prevelikega deleža pridelka v tržnem letu, ki bi sicer bil na voljo.
Člen 168
Pogodbeni odnosi
Če država članica brez poseganja v člen 148 o sektorju mleka in mlečnih proizvodov ter člen 125 o sektorju sladkorju v zvezi s kmetijskimi proizvodi iz sektorja, navedenega v členu 1(2), ki ni sektor mleka in mlečnih proizvodov ter sladkorja, odloči da:
mora obstajati pisna pogodba med strankama za vsako dobavo teh proizvodov na njenem ozemlju s strani proizvajalca predelovalcu ali distributerju in/ali
morajo prvi kupci pripraviti pisno ponudbo za pogodbo o dobavi na njenem ozemlju teh proizvodov s strani proizvajalcev,
takšna pogodba ali takšna ponudba za sklenitev pogodbe izpolnjuje pogoje iz odstavka 4 in 6 tega člena.
Če je prvi kupec mikro-, malo ali srednje podjetje v smislu Priporočila 2003/361/ES, pogodba in/ali ponudba pogodbe nista obvezni, brez poseganja v možnost strani, da uporabita standardno pogodbo, ki jo pripravi medpanožna organizacija.
Države članice zagotovijo, da določbe, sprejete na podlagi tega člena, ne škodujejo pravilnemu delovanju notranjega trga.
Vsaka pogodba ali ponudba pogodbe iz odstavkov 1 in 1a:
se pripravi pred oddajo;
se pripravi v pisni obliki in
vsebuje zlasti naslednje elemente:
ceno, ki se plača za oddajo ter je:
količino in kakovost zadevnih proizvodov, ki se lahko dobavijo ali se morajo dobaviti, in čas teh dobav;
trajanje pogodbe, ki se lahko sklene bodisi za določen bodisi za nedoločen čas, ter določbe o odpovedi;
podrobnosti o plačilnih rokih in postopkih;
načine zbiranja ali dobave kmetijskih proizvodov ter
pravila, ki se uporabljajo v primeru višje sile.
Ne glede na prvi pododstavek se uporabljata ena ali obe točki:
kadar država članica odloči, da so pisne pogodbe za dobavo kmetijskih proizvodov obvezne v skladu z odstavkom 1, lahko določi minimalno trajanje pogodbe, ki velja samo za pisne pogodbe med proizvajalcem in prvim kupcem kmetijskih proizvodov. Tako minimalno trajanje pogodbe je vsaj šest mesecev in ne škoduje pravilnemu delovanju notranjega trga;
kadar država članica odloči, da mora prvi kupec kmetijskih proizvodov proizvajalcu dati pisno ponudbo za sklenitev pogodbe v skladu z odstavkom 1, lahko določi, da mora ponudba vsebovati minimalno trajanje pogodbe, ki je za ta namen določeno v nacionalni zakonodaji. Tako minimalno trajanje pogodbe je vsaj šest mesecev in ne škoduje pravilnemu delovanju notranjega trga.
Drugi pododstavek ne posega v pravico proizvajalca, da tako minimalno trajanje pogodbe zavrne, pod pogojem, da to stori pisno. V tem primeru se stranki prosto pogajata o vseh elementih pogodbe, tudi o elementih iz točke (c) odstavka 4.
Države članice Komisijo obvestijo o tem, kako uporabljajo ukrepe, sprejete na podlagi tega člena.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
▼M5 —————
▼M7 —————
Člen 172a
Porazdelitev vrednosti
Brez poseganja v kakršne koli posebne klavzule o porazdelitvi vrednosti v sektorju sladkorja se lahko kmetje, vključno z združenji kmetov, z gospodarskimi subjekti na poznejših stopnjah prodajne verige dogovorijo o klavzulah o porazdelitvi vrednosti, vključno s tržnimi bonusi in izgubami, ki določajo, kako se vsak razvoj relevantnih tržnih cen za zadevne proizvode ali drugih trgov primarnih proizvodov porazdeli med njimi.
Člen 172b
Usmerjanje s strani medpanožnih organizacij za prodajo grozdja za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo
Z odstopanjem od člena 101(1) PDEU lahko medpanožne organizacije, priznane v skladu s členom 157 te uredbe, ki delujejo v vinskem sektorju, zagotovijo neobvezne kazalnike usmerjanja cen v zvezi s prodajo grozdja za pridelavo vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, pod pogojem, da takšno usmerjanje ne izključuje konkurence glede znatnega deleža zadevnih proizvodov.
Člen 173
Prenos pooblastila
Da bi zagotovili jasno določene cilje in odgovornosti organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij, ki prispevajo k učinkovitosti ukrepov teh organizacij in združenj brez povzročanja nepotrebnega upravnega bremena in ogrožanja načela svobode združevanja, zlasti za nečlane takih organizacij, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 glede naslednjih zadev v zvezi z organizacijami proizvajalcev, združenji organizacij proizvajalcev in medpanožnimi organizacijami za enega ali več sektorjev iz člena 1(2) ali posebne proizvode teh sektorjev:
posebnih ciljev, za katere si takšne organizacije in združenja morajo prizadevati oziroma si zanje ne smejo prizadevati ali ne ter ki po potrebi dopolnjujejo cilje, ki so določeni v členih od 152 do 163;
pravil takšnih organizacij in združenj, statutov organizacij, ki niso organizacije proizvajalcev, posebnih pogojev, veljavnih za statute organizacij proizvajalcev v določenih sektorjih, vključno z odstopanji od obveznosti trženja celotne proizvodnje prek organizacije proizvajalcev iz drugega pododstavka člena 160, strukture, trajanja članstva, velikosti, odgovornosti in dejavnosti teh organizacij in združenj, učinkov, ki izhajajo iz priznanja, preklica priznanja in združitev;
pogojev za priznanje, preklic in začasno prekinitev priznanja, učinkov, ki izhajajo iz priznanja, preklica in začasne prekinitve priznanja, ter glede zahtev za takšne organizacije in združenja, da sprejmejo popravne ukrepe v primeru nespoštovanja meril za priznanje;
nadnacionalnih organizacij in združenj, vključno s pravili iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka;
pravil o vzpostavitvi in pogojih upravne pomoči, ki jo pri nadnacionalnem sodelovanju zagotovijo zadevni pristojni organi;
sektorjev, za katere se uporablja člen 155, ◄ pogojev za oddajanje dejavnosti v izvajanje zunanjim izvajalcem, narave dejavnosti, ki se lahko dajo v izvajanje zunanjim izvajalcem, in zagotavljanja tehničnih sredstev s strani organizacij ali združenj;
osnove za izračun minimalnega obsega ali vrednosti tržne proizvodnje organizacij in združenj;
sprejema članov, ki niso proizvajalci, v organizacije proizvajalcev in članov, ki niso organizacije proizvajalcev, v združenja organizacij proizvajalcev;
razširitve nekaterih pravil organizacij v skladu s členom 164 na nečlane in obveznega plačila članarine za nečlane v skladu s členom 165, vključno z uporabo in dodelitvijo tega plačila s strani teh organizacij ter seznamom strožjih pravil v zvezi s proizvodnjo, ki se lahko razširijo v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 164(4), pri čemer se zagotovi, da so takšne organizacije v odnosu do nečlanov transparentne in odgovorne ter da člani tovrstnih organizacij niso ugodneje obravnavani kot nečlani, zlasti glede obveznega plačila članarine;
dodatnih zahtev glede reprezentativnosti organizacij iz člena 164, zadevnih gospodarskih območij, vključno s preverjanjem njihove opredelitve s strani Komisije, minimalnih obdobij, v katerih se morajo pravila uporabljati, preden se razširijo, oseb ali organizacij, za katere se pravila ali prispevki lahko uporabljajo, in okoliščin, v katerih lahko Komisija zahteva, naj se razširitev pravil ali obveznih prispevkov zavrne ali odpravi.
Da se zagotovijo jasno določeni cilji in odgovornosti organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, ki prispevajo k učinkovitosti njihovih ukrepov brez povzročanja nepotrebnih bremen, se z odstopanjem od odstavka 1 na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi:
pogoje za priznanje nadnacionalnih organizacij proizvajalcev in nadnacionalnih združenj organizacij proizvajalcev;
pravila o vzpostavitvi in pogojih upravne pomoči, ki jo organizacijam proizvajalcev, vključno z združenji organizacij proizvajalcev, pri nadnacionalnem sodelovanju zagotovijo zadevni pristojni organi;
dodatna pravila za izračun količine surovega mleka, o kateri potekajo pogajanja iz točke (c) člena 149(2) in člena 149(3);
pravila o razširitvi nekaterih pravil organizacij v skladu s členom 164 na nečlane in obveznem plačilu članarine za nečlane iz člena 165.
Člen 174
Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, potrebne za uporabo tega poglavja, zlasti:
ukrepe za izvajanje pogojev za priznanje organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij, določenih v členih 154 in 158;
postopke v primeru združitve organizacij proizvajalcev;
postopke, ki jih določijo države članice v zvezi z minimalno velikostjo in minimalnim trajanjem članstva;
postopke za razširitev pravil in finančne prispevke iz členov 164 in 165, zlasti glede uresničevanja koncepta „gospodarskega območja“ iz člena 164(2);
postopke v zvezi z upravno pomočjo;
postopke v zvezi z oddajanjem dejavnosti v izvajanje zunanjim izvajalcem;
postopke in tehnične pogoje glede izvajanja ukrepov iz člena 166.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
Z odstopanjem od odstavka 1 lahko Komisija, kar zadeva sektor mleka in mlečnih proizvodov, sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobna pravila, potrebna za:
izvajanje pogojev za priznanje organizacij proizvajalcev, njihovih združenj ter medpanožnih organizacij, določenih v členih 161 in 163;
uradno obvestilo iz točke (f) člena 149(2);
uradna obvestila držav članic Komisiji v skladu s členi 161(3)(d), 163(3)(e), 149(8) in 150(7);
postopke v zvezi z upravno pomočjo pri nadnacionalnem sodelovanju.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
Člen 175
Druga izvedbena pooblastila
Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme posamezne sklepe o:
priznanju organizacij, ki izvajajo dejavnosti v več kot eni državi članici, v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi točke (d) člena 173(1);
ugovoru zoper priznanje ali preklicu priznanja medpanožne organizacije s strani države članice;
seznamu gospodarskih območij, ki jih države članice priglasijo v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi točke (i) člena 173(1) in točke (d) člena 173(2);
zahtevi, naj država članica zavrne ali prekliče razširitev pravil ali plačilo finančnih prispevkov nečlanov, za katere se je zadevna država članica odločila.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).
DEL III
TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI
POGLAVJE I
Uvozna in izvozna dovoljenja
Člen 176
Splošna pravila
Brez poseganja v primere, pri katerih se uvozna ali izvozna dovoljenja zahtevajo v skladu s to uredbo, se lahko zahteva predložitev dovoljenja za uvoz z namenom sprostitve v prosti promet ali za izvoz enega ali več proizvodov iz naslednjih sektorjev v Unijo ali iz nje:
žit;
riža;
sladkorja;
semen;
oljčnega olja in namiznih oljk, kar zadeva proizvode, ki spadajo pod oznake KN 1509 , 1510 00 , 0709 92 90 , 0711 20 90 , 2306 90 19 , 1522 00 31 in 1522 00 39 ;
lana in konoplje, kar zadeva konopljo;
sadja in zelenjave;
predelanega sadja in zelenjave;
banan;
vina;
živih rastlin;
govejega in telečjega mesa;
mleka in mlečnih proizvodov;
prašičjega mesa;
ovčjega in kozjega mesa;
jajc;
perutnine;
etilnega alkohola kmetijskega porekla.
Člen 177
Prenos pooblastila
Da se upoštevajo mednarodne obveznosti Unije ter veljavni socialni in okoljski standardi Unije in standardi Unije glede dobrega počutja živali, dejstvo, da je treba spremljati trgovinske in tržne trende, uvoz in izvoz proizvodov, ter dejstvo, da je treba trg učinkovito upravljati in zmanjšati upravno breme, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi:
seznam proizvodov sektorjev iz člena 176(1), za katere je treba predložiti uvozno ali izvozno dovoljenje;
primere in okoliščine, v katerih se predložitev uvoznega ali izvoznega dovoljenja ne zahteva, ob upoštevanju carinskega statusa zadevnih proizvodov, trgovinskih ureditev, ki jih je treba spoštovati, namena dejavnosti, pravnega statusa vlagatelja in zadevnih količin.
Da se zagotovijo dodatni elementi sistema dovoljenj, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pravila o:
pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz dovoljenja, njegovih pravnih učinkih in primerih, v katerih je dovoljeno odstopanje od izpolnjevanja obveznosti uvoza ali izvoza količine, navedene v dovoljenju, ali primerih, v katerih je treba v dovoljenju navesti poreklo;
izdaji uvoznega dovoljenja ali sprostitvi v prost promet, za kar je treba predložiti dokument, ki ga izda tretja država ali subjekt in ki med drugim potrjuje poreklo, pristnost in kakovostne lastnosti proizvodov;
prenosu dovoljenja ali omejitvah takšne prenosljivosti;
dodatnih pogojih za uvozna dovoljenja za konopljo v skladu s členom 189 ter načelu upravne pomoči med državami članicami za preprečevanje ali obravnavo goljufij in nepravilnosti;
primerih in okoliščinah, v katerih se zahteva ali ne zahteva polog varščine, ki zagotavlja, da se uvoz ali izvoz proizvodov opravi v času trajanja veljavnosti dovoljenja.
Člen 178
Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda
Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi ukrepe, potrebne za uporabo tega poglavja, vključno s pravili o:
obliki in vsebini dovoljenja;
predložitvi vloge ter izdaji dovoljenj in njihovi uporabi;
obdobju veljavnosti dovoljenja;
postopkih za polog varščine in njeni višini;
dokazilih, da so izpolnjene zahteve za uporabo dovoljenj;
ravni dovoljenega odstopanja pri obveznosti izvoza ali uvoza količine, navedene v dovoljenju;
izdaji nadomestnih dovoljenj in dvojnikov dovoljenj;
obravnavi dovoljenj s strani držav članic in izmenjavi informacij, potrebnih za upravljanje sistema, vključno s postopki v zvezi s posebno upravno pomočjo med državami članicami.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
Člen 179
Druga izvedbena pooblastila
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi:
omeji količine, za katere se lahko izdajo dovoljenja;
zavrne zaprošene količine ter
začasno ustavi predložitev zahtevkov, da lahko upravlja trg, kadar se predlagajo zahtevki za velike količine.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).
POGLAVJE II
Uvozne dajatve
Člen 180
Izvajanje mednarodnih sporazumov in določenih drugih aktov
Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi ukrepe za izpolnjevanje zahtev iz mednarodnih sporazumov, ki so bili sklenjeni v skladu s PDEU, ali iz katerega koli drugega ustreznega akta, sprejetega v skladu s členom 43(2) ali členom 207 PDEU ali skupno carinsko tarifo, v zvezi z izračunom uvoznih dajatev za kmetijske proizvode. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
Člen 181
Sistem vhodne cene za nekatere proizvode sektorjev sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter vina
Člen 182
Dodatne uvozne dajatve
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi proizvode iz sektorjev žit, riža, sladkorja, sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih proizvodov, svinjskega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc, perutnine in banan ter za proizvode iz grozdnega soka in grozdnega mošta, za katere se pri uvozu poleg stopnje dajatve, določene v skupni carinski tarifi, uporabi dodatna uvozna dajatev za preprečitev ali odpravo škodljivih učinkov na trgu Unije, ki bi lahko bili posledica navedenega uvoza, če:
je uvoz izveden po ceni, ki je nižja od cene, ki jo Unija prijavi pri Svetovni trgovinski organizaciji (sprožitvena cena), ali
količina uvoza v katerem koli letu presega določeno raven (sprožitvena količina).
Sprožitvena količina je enaka 125 %, 110 % ali 105 %, odvisno od tega, ali so možnosti dostopa do trga, opredeljene kot uvoz, izražen kot odstotni delež ustrezne domače porabe v predhodnih treh letih, manjše od ali enake 10 %, večje od 10 %, vendar manjše od ali enake 30 %, oziroma večje od 30 %.
Kadar se domača poraba ne upošteva, je sprožitvena količina enaka 125 %.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
Člen 183
Druga izvedbena pooblastila
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi:
določi stopnjo uporabljene uvozne dajatve v skladu s pravili, določenimi v katerem od mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, skupni carinski tarifi in izvedbenih aktih iz člena 180;
določi reprezentativne cene in sprožitvene količine za namene uporabe dodatnih uvoznih dajatev v okviru pravil, sprejetih na podlagi člena 182(1).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).
POGLAVJE III
Upravljanje tarifnih kvot in posebna obravnava pri uvozu v tretje države
Člen 184
Tarifne kvote
Tarifne kvote se upravljajo na način, s katerim se prepreči vsakršna diskriminacija med zadevnimi izvajalci, tako da se uporabi ena izmed naslednjih metod, kombinacija teh metod ali druga ustrezna metoda:
metoda, ki temelji na kronološkem vrstnem redu vloženih zahtevkov (načelo „prvi prispe, prvi dobi“);
metoda razdelitve sorazmerno z zahtevanimi količinami ob vložitvi zahtevkov („metoda hkratnega preverjanja“);
metoda, ki temelji na upoštevanju običajnih trgovinskih tokov („metoda tradicionalnih/novih izvajalcev“).
Sprejeta metoda upravljanja:
v primeru uvoznih tarifnih kvot ustrezno upošteva zahteve po preskrbi obstoječih in rastočih trgov proizvodnje, predelave in potrošnje v Uniji, kar zadeva konkurenčnost, zanesljivost in trajnost preskrbe, ter potrebo po ohranjanju ravnovesja na teh trgih, in
v primeru izvoznih tarifnih kvot dovoljuje polno izrabo možnosti, ki so na voljo v okviru zadevne kvote.
Člen 185
Posebne tarifne kvote
Da se uveljavijo tarifne kvote za uvoz 2 000 000 ton koruze in 300 000 ton sirka v Španijo ter tarifne kvote za uvoz 500 000 ton koruze na Portugalsko, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi zagotovi potrebne določbe za uvoz v okviru tarifne kvote ter, če je ustrezno, za javno skladiščenje količin, ki jih uvozijo plačilne agencije zadevnih držav članic, in za njihovo odpremo na trgu teh držav članic.
Člen 186
Prenos pooblastila
Da se zagotovi pošten dostop do razpoložljivih količin in enaka obravnava izvajalcev v okviru tarifne kvote, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi:
določi pogoje in zahteve za upravičenost, ki jih mora izvajalec izpolniti za vložitev zahtevka v okviru tarifne kvote; zadevne določbe lahko predpisujejo minimalne izkušnje pri trgovanju s tretjimi državami in pridruženimi ozemlji ali izkušnje s predelovanjem, izražene z minimalno količino in obdobjem v določenem tržnem sektorju; navedene določbe lahko vključujejo posebna pravila, ki ustrezajo ugotovljenim potrebam in veljavnim praksam v zadevnem sektorju ter uporabam in potrebam predelovalne industrije;
oblikuje pravila o prenosu pravic med izvajalci in po potrebi o omejitvah za prenos v okviru upravljanja tarifne kvote;
pogoji sodelovanje pri tarifni kvoti s pologom varščine;
uredi, kadar je to potrebno, vsake posamezne posebnosti, zahteve ali omejitve, ki se uporabljajo za tarifno kvoto in so določene v mednarodnem sporazumu ali drugem aktu iz člena 184(1).
Člen 187
Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi:
letne tarifne kvote, po potrebi ustrezno porazdeljene čez vse leto, in metodo upravljanja, ki jo je treba uporabljati;
postopke za uporabo posebnih določb, opredeljenih v sporazumu ali aktu, s katerim se sprejme uvozni ali izvozni režim, zlasti glede:
jamstev, ki zajemajo vrsto, izvor in poreklo proizvoda;
priznanja dokumenta, ki se uporabi za preveritev jamstev iz točke (i);
predložitve dokumenta, ki ga izda država izvoznica;
namembnega kraja in uporabe proizvodov;
obdobje veljavnosti dovoljenj ali odobritev;
postopke za polog varščine in njeno višino;
uporabo dovoljenj in po potrebi posebne ukrepe, zlasti v zvezi s pogoji, pod katerimi se vložijo zahtevki za uvoz in odobrijo dovoljenja, ki se izdajo v okviru tarifnih kvot;
postopke in tehnična merila za uporabo člena 185;
potrebne ukrepe v zvezi z vsebino, obliko, izdajanjem in uporabo dokumenta iz člena 186(2).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
Člen 188
Postopek dodelitve tarifnih kvot
POGLAVJE IV
Posebne določbe za uvoz določenih proizvodov
Člen 189
Uvoz konoplje
Naslednji proizvodi se lahko uvozijo v Unijo samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
surova prava konoplja, ki spada pod oznako KN 5302 10 00 , ki izpolnjuje pogoje iz člena 32(6) in člena 35(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013;
semena sort konoplje za setev, ki spadajo pod oznako KN ex 1207 99 20 , ki jih spremlja dokazilo, da vsebnost tetrahidrokanabinola zadevne sorte ne presega vrednosti, ki je določena v skladu s členom 32(6) in členom 35(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013;
semena konoplje, ki niso namenjena setvi in spadajo pod oznako KN 1207 99 91 ter jih uvažajo le uvozniki, ki jim je dovoljenje izdala država članica, da se zagotovi, da takšna semena niso namenjena za setev.
Člen 190
Uvoz hmelja
Za hmelj v prahu, „hmelj v prahu z višjo vsebnostjo lupulina“, ekstrakt hmelja in mešane proizvode iz hmelja se potrdilo lahko prizna za enakovredno certifikatu samo, če vsebnost alfa kisline v teh proizvodih ni nižja od vsebnosti te kisline v hmelju, iz katerega so bili pridobljeni.
Člen 191
Odstopanja za uvožene proizvode in posebna varščina v vinskem sektorju
Na podlagi mednarodnih obveznosti Unije se lahko v skladu s členom 43(2) PDEU sprejmejo odstopanja od točke 5 oddelka B ali oddelka C dela II Priloge VIII za uvožene proizvode.
V primeru odstopanj od točke 5 oddelka B dela II Priloge VIII uvozniki za te proizvode ob sprostitvi v prosti promet položijo varščino pri določenih carinskih organih. Varščina se sprosti, ko uvoznik carinskim organom države članice sprostitve v prosti promet predloži zadovoljiv dokaz, da:
za proizvode niso bila uporabljena odstopanja ali,
če so bila zanje uporabljena odstopanja, da proizvodi niso bili vinificirani, ali če so bili vinificirani, da so tako pridobljeni proizvodi ustrezno označeni.
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila za zagotovitev enotne uporabe tega člena, vključno z zneski varščine in ustreznim označevanjem. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
▼M7 —————
Člen 193a
Opustitev uvoznih dajatev za melase
POGLAVJE V
Zaščitni ukrepi in aktivno oplemenitenje
Člen 194
Zaščitni ukrepi
Kadar Komisija prejme zahtevek države članice, z izvedbenimi akti odloči o zahtevku v petih delovnih dneh po prejemu zahtevka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
V izredno nujnih in ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 229(3), ki se začnejo uporabljati takoj.
Sprejeti ukrepi se sporočijo državam članicam in začnejo učinkovati nemudoma.
V izredno nujnih in ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 229(3), ki se začnejo uporabljati takoj.
Člen 195
Opustitev predelave in postopkov aktivnega oplemenitenja
Komisija lahko v primeru motenj ali morebitnih motenj na trgu Unije zaradi predelave ali postopkov aktivnega oplemenitenja na zahtevo države članice ali lastno pobudo sprejme izvedbene akte, s katerimi v celoti ali delno opusti uporabo predelave ali postopkov aktivnega oplemenitenja za proizvode iz sektorjev žit, riža, sladkorja, oljčnega olja in namiznih oljk, sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, vina, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih proizvodov, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc, perutninskega mesa in etilnega alkohola kmetijskega porekla. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
Kadar Komisija prejme zahtevek države članice, z izvedbenimi akti odloči o zahtevku v petih delovnih dneh po prejemu zahtevka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
V izredno nujnih in ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 229(3), ki se začnejo uporabljati takoj.
Sprejeti ukrepi se sporočijo državam članicam in začnejo učinkovati nemudoma.
POGLAVJE VI
Izvozna nadomestila
▼M7 —————
POGLAVJE VII
Pasivno oplemenitenje
Člen 205
Opustitev postopkov pasivnega oplemenitenja
Komisija lahko v primeru motenj ali morebitnih motenj na trgu Unije zaradi postopkov pasivnega oplemenitenja na zahtevo države članice ali lastno pobudo sprejme izvedbene akte, s katerimi v celoti ali delno opusti uporabo postopkov pasivnega oplemenitenja za proizvode iz sektorjev žit, riža, sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, vina, govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa ter perutninskega mesa. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
Kadar Komisija prejme zahtevek države članice, z izvedbenimi akti odloči o zahtevku v petih delovnih dneh po prejemu zahtevka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
V izredno nujnih in ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 229(3), ki se začnejo uporabljati takoj.
Sprejeti ukrepi se sporočijo državam članicam in začnejo učinkovati nemudoma.
DEL IV
PRAVILA KONKURENCE
POGLAVJE I
Pravila za podjetja
Člen 206
Smernice Komisije za uporabo pravil konkurence v kmetijstvu
Razen če je v tej uredbi določeno drugače in v skladu s členom 42 PDEU se členi 101 do 106 PDEU in njihove izvedbene določbe ob upoštevanju členov 207 do 210a te uredbe uporabljajo za vse dogovore, sklepe in ravnanja iz člena 101(1) in člena 102 PDEU, ki zadevajo proizvodnjo kmetijskih proizvodov ali trgovino z njimi.
Da bi zagotovili delovanje notranjega trga in enotno uporabo pravil Unije na področju konkurence, Komisija in organi držav članic za konkurenco v tesnem sodelovanju uporabljajo pravila Unije na področju konkurence.
Komisija poleg tega po potrebi objavi smernice v pomoč nacionalnim organom za konkurenco ter podjetjem.
Člen 207
Upoštevni trg
Na podlagi opredelitve upoštevnega trga je mogoče opredeliti in določiti območje konkurence med podjetji; opredelitev upoštevnega trga temelji na dveh kumulativnih elementih:
upoštevni proizvodni trg: v tem poglavju „proizvodni trg“ pomeni trg z vsemi proizvodi, ki jih potrošnik zaradi njihove značilnosti, cene in predvidene uporabe šteje za zamenljive ali nadomestljive;
upoštevni geografski trg: v tem poglavju „geografski trg“ pomeni trg, ki zajema območje, na katerem so zadevna podjetja vključena v ponudbo zadevnih proizvodov in na katerem so pogoji konkurence dovolj homogeni ter ki ga je mogoče ločiti od sosednjih območij, zlasti zato, ker so pogoji konkurence v teh območjih občutno drugačni.
Člen 208
Prevladujoč položaj
Za namene tega poglavja „prevladujoč položaj“ pomeni, da je podjetje v položaju ekonomske moči, ki mu omogoča, da preprečuje vzdrževanje učinkovite konkurence na zadevnem trgu, saj ima možnost, da v veliki meri deluje neodvisno od svojih konkurentov, dobaviteljev, kupcev in nazadnje potrošnikov.
Člen 209
Izjeme za cilje SKP ter kmete in njihova združenja
Člen 101(1) PDEU se ne uporablja za sporazume, odločitve in usklajena ravnanja kmetov, združenj kmetov, združenj takih združenj, organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi člena 152 ali člena 161 te uredbe, ali združenj organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi člena 156 te uredbe, ki zadevajo proizvodnjo ali prodajo kmetijskih proizvodov ali uporabo skupnih objektov za skladiščenje, obdelavo ali predelavo kmetijskih proizvodov, razen če so ogroženi cilji iz člena 39 PDEU.
Ta odstavek se ne uporablja za sporazume, odločitve in usklajena ravnanja, ki določajo obveznost zaračunavanja enakih cen ali izključujejo konkurenco.
Vendar lahko kmetje, združenja kmetov, združenja teh združenj, organizacije proizvajalcev, priznane na podlagi člena 152 ali člena 161 te uredbe, ali združenja organizacij proizvajalcev, priznana na podlagi člena 156 te uredbe, od Komisije zahtevajo mnenje o združljivosti teh sporazumov, odločitev in usklajenih ravnanj s cilji iz člena 39 PDEU.
Komisija zahteve za mnenje obravnava hitro in vlagatelju mnenje posreduje v štirih mesecih po prejetju popolne zahteve. Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo države članice spremeni vsebino mnenja, zlasti če je vlagatelj podal nenatančne informacije ali zlorabil mnenje.
V vseh nacionalnih postopkih ali postopkih Unije za uporabo člena 101 PDEU nosi breme dokazovanja kršitve člena 101(1) PDEU organ, ki kršitev domneva. Stranka, ki zahteva, naj zanjo veljajo izjeme, določene v odstavku 1 tega člena, nosi breme dokazovanja, da izpolnjuje pogoje iz navedenega odstavka.
Člen 210
Sporazumi in usklajena ravnanja priznanih medpanožnih organizacij
Dogovori, sklepi in usklajena ravnanja, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega pododstavka tega odstavka, se ne prepovejo, v ta namen pa se tudi ne zahteva predhodna odločitev.
Če Komisija kadar koli po izdaji mnenja ugotovi, da pogoji iz odstavka 1 tega člena niso več izpolnjeni, razglasi, da se za zadevni dogovor, sklep ali usklajeno ravnanje v prihodnje uporablja člen 101(1) PDEU, in o tem ustrezno obvesti medpanožno organizacijo.
Komisija lahko spremeni vsebino mnenja na lastno pobudo ali na zahtevo države članice, zlasti če je medpanožna organizacija, ki je vložila zahtevek, podala netočne informacije ali zlorabila mnenje.
▼M7 —————
Sporazumi, odločitve in usklajena ravnanja se v vsakem primeru razglasijo za nezdružljive s pravili Unije, če:
bi lahko povzročili kakršno koli delitev trgov znotraj Unije;
bi lahko vplivali na pravilno delovanje ureditve trga;
bi lahko povzročili izkrivljanje konkurence, ki ni nujno potrebno za dosego ciljev SKP, za katere si prizadeva medpanožna organizacija s svojim delovanjem;
pomenijo določanje cen ali določanje kvot;
bi lahko povzročili diskriminacijo ali izključili konkurenco za znaten delež zadevnih proizvodov.
▼M7 —————
Člen 210a
Vertikalne in horizontalne pobude za trajnostnost
Za namene odstavka 1 „standard trajnostnosti“ pomeni standard, katerega cilj je prispevati k enemu ali več od naslednjih ciljev:
okoljskim ciljem, vključno z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, trajnostni rabi in varstvu krajine, vode in tal, prehodu na krožno gospodarstvo, vključno z zmanjšanjem živilskih odpadkov, preprečevanju onesnaževanja in nadzoru nad njim ter varstvu in ohranjanju biotske raznovrstnosti in ekosistemov;
proizvodnji kmetijskih proizvodov na načine, ki zmanjšujejo uporabo pesticidov in tveganja zaradi take uporabe ali ki zmanjšujejo nevarnost protimikrobne odpornosti v kmetijski proizvodnji, ter
zdravju in dobrobiti živali.
Če Komisija kadar koli po izdaji mnenja ugotovi, da pogoji iz odstavkov 1, 3 in 7 tega člena niso več izpolnjeni, razglasi, da se za zadevni dogovor, sklep ali usklajeno ravnanje v prihodnje uporablja člen 101(1) PDEU, in o tem ustrezno obvesti proizvajalce.
Komisija lahko spremeni vsebino mnenja na lastno pobudo ali na zahtevo države članice, zlasti če je vlagatelj podal netočne informacije ali zlorabil mnenje.
V primeru dogovorov, sklepov in usklajenih ravnanj, ki zadevajo več kot eno državo članico, Komisija brez uporabe postopkov iz člena 229(2) in (3) sprejme sklep iz prvega pododstavka tega odstavka.
Kadar nacionalni organ za konkurenco deluje v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, po začetku prvega uradnega preiskovalnega ukrepa pisno obvesti Komisijo in jo uradno obvesti o vseh sklepih, ki iz tega izhajajo, nemudoma po njihovem sprejetju.
Sklepi iz tega odstavka se začnejo uporabljati šele z datumom, ko so zadevna podjetja o njih obveščena.
POGLAVJE II
Pravila o državni pomoči
Člen 211
Uporaba členov od 107 do 109 PDEU
Z odstopanjem od odstavka 1 se členi od 107 do 109 PDEU ne uporabljajo za plačila, ki jih države članice izvršijo na podlagi in v skladu s:
ukrepi iz te uredbe, ki jih delno ali v celoti financira Unija;
členi od 213 do 218 te uredbe.
▼M7 —————
Člen 213
Nacionalna plačila za severne jelene na Finskem in Švedskem
Na podlagi dovoljenja, ki ga izda Komisija brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3), lahko Finska in Švedska izplačujeta nacionalna plačila za proizvodnjo in trženje severnih jelenov in iz njih pridobljenih proizvodov (oznaka KN ex 02 08 in ex 02 10 ), če to ne pomeni povečanja običajne ravni proizvodnje.
Člen 214
Nacionalna plačila za sektor sladkorja na Finskem
Finska lahko pridelovalcem sladkorne pese izplačuje nacionalna plačila v višini do 350 EUR na hektar za tržno leto.
Člen 214a
Nacionalna plačila za nekatere sektorje na Finskem
Finska lahko na podlagi dovoljenja Komisije za obdobje 2014–2020 še naprej odobri državne pomoči, ki jih je leta 2013 odobrila proizvajalcem na podlagi člena 141 Akta o pristopu iz leta 1994, pod pogojem, da:
se znesek dohodkovne pomoči v celotnem obdobju postopno znižuje in v letu 2020 ne presega 30 % zneska, odobrenega leta 2013, ter
so bile pred morebitno uporabo te možnosti za zadevne sektorje v celoti uporabljene sheme podpore v okviru SKP.
Komisija dovoljenje sprejme brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3) te uredbe.
V letih 2021 in 2022 lahko Finska še naprej odobri nacionalno pomoč iz prvega odstavka pod enakimi pogoji in v enakih zneskih, kot jih je Komisija odobrila za leto 2020.
Člen 215
Nacionalna plačila za čebelarstvo
Države članice lahko izplačujejo nacionalna plačila za zaščito panjev, ki so oslabljeni zaradi strukturnih ali naravnih razmer ali spadajo v okvir programov gospodarskega razvoja, razen tistih, ki so namenjena za proizvodnjo ali trgovino.
Člen 216
Nacionalna plačila za destilacijo vina v kriznih primerih
Ta plačila so sorazmerna in ustrezna za premagovanje kriznih razmer.
Skupni znesek, ki je v državi članici v določenem letu na voljo za takšna plačila, ne presega 15 % celotnih sredstev, ki so na voljo za zadevno državo članico v zadevnem letu, kakor je določeno v Prilogi VI.
Člen 217
Nacionalna plačila za razdeljevanje proizvodov otrokom
Države članice lahko izplačajo nacionalna plačila za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s skupinami upravičenih proizvodov iz člena 23 za spremljevalne izobraževalne ukrepe v zvezi s takšnimi proizvodi in za pripadajoče stroške iz točke (c) člena 23(1).
Države članice lahko ta plačila financirajo z dajatvijo v zadevnem sektorju ali s kakšnim drugim prispevkom iz zasebnega sektorja.
Člen 218
Nacionalna plačila za oreške
Države članice lahko izplačajo nacionalna plačila do največ 120,75 EUR na hektar na leto kmetom, ki pridelujejo naslednje pridelke:
mandlje, ki spadajo pod oznaki KN 0802 11 in 0802 12 ;
lešnike, ki spadajo pod oznaki KN 0802 21 in 0802 22 ;
orehe, ki spadajo pod oznaki KN 0802 31 00 in 0802 32 00 ;
pistacije, ki spadajo pod oznaki KN 0802 51 00 in 0802 52 00 ;
rožiče, ki spadajo pod oznako KN 1212 92 00 .
Nacionalna plačila iz odstavka 1 se lahko izplačajo samo za največjo površino:
DEL V
SPLOŠNE DOLOČBE
POGLAVJE I
Izredni ukrepi
Člen 219
Ukrepi proti motnjam na trgu
Kadar v primerih nevarnosti motenj na trgu iz prvega pododstavka tega odstavka to zahtevajo izredno nujni razlogi, se za delegirane akte, sprejete na podlagi prvega pododstavka tega odstavka, uporablja postopek iz člena 228.
Ti izredno nujni primeri lahko vključujejo potrebo po takojšnjem ukrepanju za odpravo ali preprečitev motenj na trgu, ko se nevarnost motenj na trgu pojavi tako hitro ali nepričakovano, da je za učinkovito in uspešno odpravo nastalih razmer potrebno takojšnje ukrepanje, ali ko bi se z ukrepanjem preprečilo, da se takšna nevarnost motenj na trgu uresniči, nadaljuje ali razvije v resnejšo ali daljšo motnjo, ali ko bi se zaradi zavlačevanja s takojšnjim ukrepanjem lahko pojavile ali poslabšale motnje ali bi bilo pozneje treba sprejeti povečano število ukrepov za odpravo nevarnosti ali motnje ali bi to ogrozilo proizvodnjo ali poslabšalo tržne pogoje.
Za odpravo motenj na trgu ali njihove nevarnosti se lahko na podlagi takšnih ukrepov v potrebnem obsegu in za potreben čas razširijo ali spremenijo področje uporabe, trajanje ali drugi vidiki drugih ukrepov, določenih na podlagi te uredbe, delno ali v celoti prilagodi ali začasno ustavi uporaba uvoznih dajatev, po potrebi tudi za določene količine ali obdobja, takšni ukrepi pa imajo lahko tudi obliko prostovoljne sheme zmanjšanja proizvodnje, zlasti v primerih prekomerne ponudbe.
Vendar lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z nujnim postopkom iz člena 228, določi, da se ukrepi iz odstavka 1 uporabljajo za en ali več proizvodov iz oddelka 2 dela XXIV Priloge I.
Ukrepi za podporo trgu v zvezi z boleznimi živali in škodljivimi organizmi rastlin ter izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin;
Člen 220
Ukrepi v zvezi z boleznimi živali in rastlin ter izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin;
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi sprejme izredne podporne ukrepi za prizadeti trg, da se upoštevajo:
trgovinske omejitve znotraj Unije in s tretjimi državami, ki lahko izhajajo iz uporabe ukrepov za boj proti širjenju bolezni živali ali širjenju škodljivih organizmov rastlin, ter;
resne motnje na trgu, ki so neposredno povezane z izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin in nevarnosti bolezni.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
Ukrepi iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 1 v zvezi z izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganja za zdravje ljudi ali rastlin se uporabljajo tudi za vse druge kmetijske proizvode, razen proizvodov, ki so navedeni v oddelku 2 dela XXIV Priloge I.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu z nujnim postopkom iz člena 228, s katerimi razširi seznam proizvodov iz prvih dveh pododstavkov tega odstavka.
Vendar pa Unija za sektorje govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih proizvodov, prašičjega mesa ter ovčjega in kozjega mesa za boj proti slinavki in parkljevki zagotovi delno financiranje v višini 60 % takih stroškov.
Člen 221
Ukrepi za reševanje specifičnih problemov
Člen 222
Uporaba člena 101(1) PDEU
Komisija lahko v obdobjih hudega neravnovesja na trgih sprejme izvedbene akte, s katerimi določi, da se člen 101(1) PDEU ne uporablja za sporazume in odločitve kmetov, združenj kmetov ali združenj teh združenj ali priznanih organizacij proizvajalcev, združenj priznanih organizacij proizvajalcev in priznanih medpanožnih organizacij iz katerega koli sektorja iz člena 1(2) te uredbe, pod pogojem, da takšni sporazumi in odločitve ne ogrožajo pravilnega delovanja notranjega trga, so namenjeni izključno stabilizaciji zadevnega sektorja in spadajo v eno ali več naslednjih kategorij:
umik s trga ali brezplačna distribucija njihovih proizvodov;
predelava in obdelava;
skladiščenje s strani zasebnih izvajalcev;
ukrepi skupne promocije;
sporazumi o zahtevah glede kakovosti;
skupni nakup vložkov, potrebnih za preprečevanje širjenja škodljivcev in bolezni živali in rastlin v Uniji, ali vložkov, potrebnih za odpravo posledic naravnih nesreč v Uniji;
začasno načrtovanje proizvodnje, ob upoštevanju posebne narave proizvodnega ciklusa.
Komisija v izvedbenih aktih navede vsebinsko in geografsko področje uporabe tega odstopanja in glede na odstavek 3 obdobje trajanja odstopanja.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
▼M5 —————
Vendar lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi odobri veljavnost takih sporazumov in odločitev največ za nadaljnjih šest mesecev. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
Poglavje Ia
Preglednost trgov
Člen 222a
Observatoriji Unije za trge
Observatoriji Unije za trge dajo na voljo statistične podatke in informacije, potrebne za spremljanje razvoja trga in nevarnosti motenj na trgu, zlasti:
proizvodnje, dobave in zalog;
cen, stroškov in, kolikor je mogoče, profitnih marž na vseh stopnjah verige preskrbe z živilskimi proizvodi;
kratkoročnih in srednjeročnih napovedih tržnih gibanj;
uvoza in izvoza kmetijskih proizvodov, zlasti stopnje izkoriščenosti kvot za uvoz kmetijskih proizvodov v Unijo.
Observatoriji Unije za trge pripravijo poročila, ki vsebujejo elemente iz prvega pododstavka.
Člen 222b
Poročanje Komisije o razvoju trga
POGLAVJE II
Obveščanje in poročanje
Člen 223
Zahteve glede obveščanja
Pridobljene informacije se lahko posredujejo ali dajo na voljo mednarodnim organizacijam, organu Unije in nacionalnim organom za finančne trge ter pristojnim organom tretjih držav ter se lahko objavijo ob upoštevanju varstva osebnih podatkov in pravnega interesa podjetij glede varovanja njihovih poslovnih skrivnosti, vključno s cenami.
Komisija sodeluje in izmenjuje informacije s pristojnimi organi, imenovanimi v skladu s členom 22 Uredbe (EU) št. 596/2014, ter Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA), da bi jim pomagala izpolniti njihove naloge na podlagi Uredbe (EU) št. 596/2014.
Da se zagotovi celovitost informacijskih sistemov ter pristnost in čitljivost posredovanih dokumentov in povezanih podatkov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi:
naravo in vrsto informacij, ki se uradno sporočajo;
kategorije podatkov, ki se obdelujejo, in najdaljša obdobja hrambe ter namen obdelave, zlasti v primeru objave teh podatkov in njihovega posredovanja tretjim državam;
pravice dostopa do razpoložljivih informacij ali informacijskih sistemov;
pogoje objavljanja informacij.
Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega člena, vključno z:
metodami uradnega obveščanja;
pravili o informacijah, ki se uradno sporočajo;
ureditvami za upravljanje informacij, ki se uradno sporočajo, ter za vsebino, obliko, časovni okvir, pogostnost in roke za uradna obvestila;
ureditvami za posredovanje ali dajanje na voljo informacij in dokumentov državam članicam, mednarodnim organizacijam in pristojnim organom v tretjih državah ali javnosti ob upoštevanju varstva osebnih podatkov in zakonitega interesa podjetij, da se varujejo njihove poslovne skrivnosti.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).
Člen 224
Obdelava in varstvo osebnih podatkov
Člen 225
Obveznost poročanja Komisije
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo:
vsake tri leta in prvič do 21. decembrom 2016 o izvajanju ukrepov v zvezi s sektorjem čebelarstva, kakor določajo členi od 55, 56 in 57, vključno o novostih v zvezi s sistemom za identifikacijo čebeljih panjev;
▼M7 —————
do 31. decembra 2025 in vsakih sedem let po tem v zvezi z uporabo pravil o konkurenci, kot so določena v tej uredbi, za kmetijski sektor v vseh državah članicah;
do 31. decembra 2023 v zvezi z observatoriji Unije za trge, vzpostavljenimi v skladu s členom 222a;
do 31. decembra 2023 in vsaka tri leta po tem v zvezi z uporabo kriznih ukrepov, zlasti tistih, sprejetih na podlagi členov 219 do 222;
do 31. decembra 2024 v zvezi z uporabo novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij za zagotovitev boljše preglednosti trga iz člena 223;
do 30. junija 2024 v zvezi s prodajnimi označbami in razvrščanjem trupov v sektorju ovčjega in kozjega mesa;
do 31. julija 2023 o uporabi meril za dodelitev iz člena 23a(2);
do 31. julija 2023 o učinku prenosov iz člena 23a(4) na učinkovitost šolske sheme v zvezi z razdeljevanjem šolskega sadja in zelenjave ter šolskega mleka.
POGLAVJE III
Rezerva za krize v kmetijskem sektorju
Člen 226
Uporaba rezerve
Sredstva, prenesena iz rezerve za krize v kmetijskem sektorju pod pogoji in po postopku iz člena 25 Uredbe (EU) št. 1306/2013 in odstavka 22 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju, so dana na voljo za ukrepe, za katere se ta uredba uporablja, za leto ali leta, za katera je potrebna dodatna podpora, in ki se izvajajo v okoliščinah, ki presegajo običajen razvoj dogodkov na trgu.
Zlasti se sredstva prenesejo za vse odhodke na podlagi:
členov od 8 do 21;
členov od 196 do 204 ter
členov 219, 220 in 221 te uredbe.
DEL VI
PRENOS POOBLASTIL, IZVEDBENE DOLOČBE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
POGLAVJE I
Prenos pooblastil in izvedbene določbe
Člen 227
Izvajanje pooblastila
Člen 228
Postopek v nujnih primerih
Člen 229
Postopek v odboru
Kadar odbor v primeru aktov iz člena 80(5), točk (c) in (d) člena 91, člena 97(4), člena 99, člena 106 ter člena 107(3) ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.
POGLAVJE II
Prehodne in končne določbe
Člen 230
Razveljavitve
Vendar se še naprej uporabljajo naslednje določbe Uredbe (ES) št. 1234/2007:
za sistem omejevanja proizvodnje mleka: oddelek III poglavja III naslova I dela II, člen 55, člen 85 ter prilogi IX in X do 31. marca 2015;
za sektor vina:
členi od 85a do 85e za površine iz člena 85a(2), ki še niso bile izkrčene, in za površine iz člena 85b(1), ki še niso bile urejene, dokler se take površine ne izkrčijo ali uredijo in člena 188a(1) in (2);
prehodna ureditev v zvezi s pravicami do zasaditve iz pododdelka II oddelka IVa poglavja III naslova I dela II do 31. decembra 2015;
člen 118m(5) do izčrpanja zalog vin, poimenovanih „Mlado vino portugizac“, ki obstajajo na dan 1. julija 2013;
člen 118s(5) do 30. junija 2017;
člen 111 do 31. marca 2015;
člen 113a(4), členi 114, 115 in 116, člen 117(1) do (4) ter točka (e)(iv) člena 121, pa tudi točka IV dela A, točke I(2) in (3) ter III(1) dela B in del C Priloge XIV ter točke 1, 3, 5 in 6 dela II in točka 2 dela IV Priloge XV za namen uporabe teh členov ◄ do datuma začetka uporabe ustreznih pravil o trženju, ki se določijo na podlagi delegiranih aktov iz člena 75(2), člena 76(4), člena 78(3) in (4), člena 79(1), člena 80(4), člena 83(4), člena 86, člena 87(2), člena 88(3) in člena 89 te uredbe;
člen 125a(1)(e) in (2) ter, v zvezi s sektorjem sadja in zelenjave, Priloga XVIa do datuma začetka uporabe ustreznih pravil, ki se določijo na podlagi delegiranih aktov iz točk (b) in (i) člena 173(1);
člena 133a(1) in člena 140a do 30. septembra 2014;
členi 136, 138 in 140 ter Priloga XVIII za namene uporabe navedenih členov do datuma začetka uporabe pravil, ki se določijo na podlagi izvedbenih aktov iz členov 180 in točke (a) člena 183, ali do 30. junija 2014, karkoli nastopi prej;
prvi in drugi pododstavek člena 182(3) do konca tržnega leta 2013/2014 za sladkor, ki se izteče 30. septembra 2014;
člen 182(4) do 31. decembra 2017;
člen 182(7) do 31. marca 2014;
točka 3 dela III Priloge XV do 31. decembra 2015;
Priloga XX do datuma začetka veljavnosti zakonodajnega akta, ki bo nadomestil Uredbo (ES) št. 1216/2009 in Uredbo Sveta (ES) št. 614/2009 ( 26 ).
Člen 231
Prehodne določbe
Člen 232
Začetek veljavnosti in uporaba
Uporablja se od 1. januarja 2014.
Vendar se:
člen 181 uporablja od 1. oktobra 2014;
točka II(3) dela VII Priloge VII uporablja od 1. januarja 2016.
▼M5 —————
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
SEZNAM PROIZVODOV IZ ČLENA 1(2)
DEL I
Žita
Sektor žit zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
|
(a) |
►M7 ◄ |
►M7 — ◄ |
|
►M7 ◄ |
►M7 — ◄ |
|
|
1001 91 20 |
Navadna pšenica in soržica, semenska |
|
|
ex 1001 99 00 |
Pira, navadna pšenica in soržica, razen za setev |
|
|
1002 |
Rž |
|
|
1003 |
Ječmen |
|
|
1004 |
Oves |
|
|
1005 10 90 |
Semenska koruza, razen hibridne |
|
|
1005 90 00 |
Koruza, razen semenske |
|
|
1007 10 90 , 1007 90 00 |
Sirek v zrnu, razen hibridov za setev |
|
|
1008 |
Ajda, proso, kanarska čužka in druga žita |
|
|
(b) |
1001 11 00 , 1001 19 00 |
Trda pšenica |
|
(c) |
1101 00 |
Pšenična moka ali soržična moka |
|
1102 90 70 |
Ržena moka |
|
|
1103 11 |
Pšenični drobljenci in zdrob |
|
|
1107 |
Slad, pražen ali nepražen |
|
|
(d) |
►M7 ex 07 14 |
Manioka, maranta, salep ter podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba ali inulina, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali posušeni, celi ali razrezani ali v peletih, razen sladkega krompirja iz podštevilke 0714 20 in topinamburja iz podštevilke ex 0714 90 90 ; sredica sagovega drevesa; ◄ |
|
ex 11 02 |
Žitna moka, razen pšenične ali soržične moke: |
|
|
1102 20 |
– Koruzna moka: |
|
|
1102 90 |
– drugo: |
|
|
1102 90 10 |
– – Ječmenova moka |
|
|
1102 90 30 |
– – Ovsena moka |
|
|
1102 90 90 |
– – drugo: |
|
|
ex 11 03 |
Žitni drobljenci, zdrob in peleti, razen pšeničnih drobljencev in zdroba (tarifna podštevilka 1103 11 ), riževega drobljenca in zdroba (tarifna podštevilka 1103 19 50 ) in riževih peletov (tarifna podštevilka 1103 20 50 ) |
|
|
ex 11 04 |
Žitna zrnja, drugače obdelana (npr. oluščena, valjana, v kosmičih, perlirana, rezana ali drobljena), razen riža iz tarifne številke 1006 in riževih kosmičev iz tarifne podštevilke 1104 19 91 ; žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti |
|
|
1106 20 |
Moka, zdrob in prah iz saga ali korenovk ali gomoljev iz tarifne številke 0714 |
|
|
ex 11 08 |
Škrob; inulin: |
|
|
– Škrob: |
||
|
1108 11 00 |
– – Pšenični škrob |
|
|
1108 12 00 |
– – Koruzni škrob |
|
|
1108 13 00 |
– – Krompirjev škrob |
|
|
1108 14 00 |
– – Škrob iz manioke |
|
|
ex 1108 19 |
– – Drug škrob: |
|
|
1108 19 90 |
– – – drugo: |
|
|
1109 00 00 |
Pšenični gluten, osušen ali neosušen |
|
|
1702 |
Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel |
|
|
ex 1702 30 |
– Glukoza in glukozni sirup, ki ne vsebuje fruktoze, ali ki v suhem stanju vsebuje manj kot 20 mas. % fruktoze: |
|
|
– – drugo: |
||
|
ex 1702 30 50 |
– – – v obliki belega kristaliničnega prahu, aglomeriranega ali neaglomeriranega, ki v suhem stanju vsebuje manj kot 99 mas. % glukoze |
|
|
ex 1702 30 90 |
– – – drugo, ki v suhem stanju vsebuje manj kot 99 mas. % glukoze |
|
|
ex 1702 40 |
– Glukoza in glukozni sirup, ki v suhem stanju vsebuje vsaj 20 mas. % fruktoze, vendar manj kot 50 mas. %, razen invertnega sladkorja: |
|
|
1702 40 90 |
– – drugo: |
|
|
ex 1702 90 |
– drugo, vključno invertni sladkor in drugi sladkorji in druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze: |
|
|
1702 90 50 |
– – Maltodekstrin in maltodekstrinski sirup |
|
|
– – Karamel: |
||
|
– – – drugo: |
||
|
1702 90 75 |
– – – – v obliki prahu, aglomeriran ali neaglomeriran |
|
|
1702 90 79 |
– – – – drugo: |
|
|
2106 |
Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu: |
|
|
ex 2106 90 |
– drugo: |
|
|
– – Aromatizirani ali obarvani sladkorni sirupi: |
||
|
– – – drugo: |
||
|
2106 90 55 |
– – – – glukozni sirupi in maltodekstrinski sirupi |
|
|
ex 23 02 |
Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit, v obliki peletov ali ne |
|
|
ex 23 03 |
Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki, rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja, ostanki in odpadki iz pivovarn ali destilarn, v obliki peletov ali ne: |
|
|
2303 10 |
– Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki |
|
|
2303 30 00 |
– Odpadki in ostanki iz pivovarn ali destilarn |
|
|
ex 23 06 |
Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji rastlinskih maščob ali olj, razen tistih iz tarifne številke 2304 ali 2305 , nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov: |
|
|
– drugo: |
||
|
2306 90 05 |
– – Iz koruznih kalčkov |
|
|
ex 2308 00 |
Rastlinski materiali in rastlinski odpadki, rastlinski ostanki in stranski proizvodi, v obliki peletov ali ne, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu: |
|
|
2308 00 40 |
– Želod in divji kostanj, drozge ali tropine iz drugega sadja razen grozdja |
|
|
2309 |
Pripravki, ki se uporabljajo kot krma za živali: |
|
|
ex 2309 10 |
– Hrana za pse ali mačke, pakirana v embalaži za prodajo na drobno: |
|
|
2309 10 11 2309 10 13 2309 10 31 2309 10 33 2309 10 51 2309 10 53 |
– – ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 50 , 1702 30 90 , 1702 40 90 , 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečne proizvode |
|
|
ex 2309 90 |
– drugo: |
|
|
2309 90 20 |
– – Proizvodi, na katere se nanaša dodatna opomba 5 k poglavju 23 kombinirane nomenklature |
|
|
– – drugo, vključno s premiksi: |
||
|
2309 90 31 2309 90 33 2309 90 41 2309 90 43 2309 90 51 2309 90 53 |
– – – ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 50 , 1702 30 90 , 1702 40 90 , 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečne proizvode: |
|
|
(1) Za namene te tarifne podštevilke „mlečni proizvodi“ pomeni proizvode iz tarifnih številk od 0401 do 0406 ter tarifnih podštevilk 1702 11 00 , 1702 19 00 in 2106 90 51 . |
||
DEL II
Riž
Sektor riža zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
|
(a) |
1006 10 21 do 1006 10 98 |
Riž v luski (neoluščen ali surov), razen za setev |
|
1006 20 |
Oluščen (rjav) riž |
|
|
1006 30 |
Manj brušen ali popolnoma brušen riž, poliran ali glaziran ali ne |
|
|
(b) |
1006 40 00 |
Lomljen riž |
|
(c) |
1102 90 50 |
Riževa moka |
|
1103 19 50 |
Rižev drobljenec in zdrob |
|
|
1103 20 50 |
Riževi peleti |
|
|
1104 19 91 |
Riževi kosmiči |
|
|
ex 1104 19 99 |
Riževa zrna, valjana |
|
|
1108 19 10 |
Rižev škrob |
|
DEL III
Sladkor
Sektor sladkorja zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
|
(a) |
1212 91 |
Sladkorna pesa |
|
1212 93 00 |
Sladkorni trs |
|
|
(b) |
1701 |
Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese ter kemično čista saharoza, v trdnem stanju |
|
(c) |
1702 20 |
Javorjev sladkor in javorjev sirup |
|
1702 60 95 in 1702 90 95 |
Drugi sladkorji v trdnem stanju in sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil, ki pa ne zajemajo laktoze, glukoze, maltodekstrina in izoglukoze |
|
|
1702 90 71 |
Karamel, ki v suhi snovi vsebuje 50 mas. % ali več saharoze |
|
|
2106 90 59 |
Aromatizirani ali obarvani sladkorni sirupi, razen izoglukoznih, laktoznih, glukoznih in maltodekstrinskih sirupov |
|
|
(d) |
1702 30 10 1702 40 10 1702 60 10 1702 90 30 |
Izoglukoza |
|
(e) |
1702 60 80 1702 90 80 |
Inulinski sirup |
|
(f) |
1703 |
Melase, dobljene pri ekstrakciji ali rafinaciji sladkorja |
|
(g) |
2106 90 30 |
Aromatizirani ali obarvani izoglukozni sirupi |
|
(h) |
2303 20 |
Rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja |
DEL IV
Posušena krma
Sektor posušene krme zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
|
(a) |
ex 1214 10 00 |
– Zdrob in peleti iz lucerne, umetno toplotno sušeni |
|
– Zdrob in peleti iz lucerne, drugače sušeni in zmleti |
||
|
ex 1214 90 90 |
– Lucerna, turška detelja, detelja, volčji bob, grašica in podobni proizvodi za krmo, umetno toplotno sušeni, razen sena in krmnega ohrovta in proizvodov, ki vsebujejo seno |
|
|
– Drugače sušena in zmleta lucerna, turška detelja, detelja, volčji bob, grašice, medena detelja, navadni grahor in navadna nokota |
||
|
(b) |
ex 2309 90 96 |
– Beljakovinski koncentrati, dobljeni iz sokov lucerne in trav |
|
– Dehidrirani proizvodi, dobljeni izključno iz trdnih ostankov in soka, ki nastane pri pripravi omenjenih koncentratov |
||
DEL V
Semena
Sektor semen zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
0712 90 11 |
Hibridi sladke koruze: |
|
– za setev |
|
|
0713 10 10 |
Grah (Pisum sativum): |
|
– za setev |
|
|
ex 0713 20 00 |
Čičerka: |
|
– za setev |
|
|
ex 0713 31 00 |
Fižol vrste Vigna mungo (L.) Hepper ali Vigna radiata (L.) Wilczek: |
|
– za setev |
|
|
ex 0713 32 00 |
Drobni rdeči (Adzuki) fižol, (Phaseolus ali Vigna angularis): |
|
– za setev |
|
|
0713 33 10 |
Navadni fižol, vključno beli (Phaseolus vulgaris): |
|
– za setev |
|
|
ex 0713 34 00 |
Vigna vrste (Vigna subterranea ali Voandzeia subterranea): |
|
ex 0713 35 00 |
– za setev |
|
ex 0713 39 00 |
Kitajski fižol (Vigna unguiculata): |
|
– za setev |
|
|
Drugo: |
|
|
– za setev |
|
|
ex 0713 40 00 |
Leča: |
|
– za setev |
|
|
ex 0713 50 00 |
Bob (Vicia faba var. major) in konjski bob (Vicia faba var. equina, Vicia faba var. minor): |
|
ex 0713 60 00 |
– za setev |
|
Kajanus (Cajanus cajan): |
|
|
– za setev |
|
|
ex 0713 90 00 |
Druge sušene stročnice: |
|
– za setev |
|
|
1001 91 10 |
Pira: |
|
– semenska |
|
|
1001 91 90 |
Drugo: |
|
– semenska |
|
|
ex 1005 10 |
Hibridna koruza, semenska |
|
1006 10 10 |
Riž v luski (neoluščen ali surov): |
|
– za setev |
|
|
1007 10 10 |
Sirek v zrnu, hibridi: |
|
– semenska |
|
|
1201 10 00 |
Soja, cela ali lomljena: |
|
– semenska |
|
|
1202 30 00 |
Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, oluščeni ali lomljeni ali ne: |
|
– semenska |
|
|
1204 00 10 |
Laneno seme, celo ali lomljeno: |
|
– za setev |
|
|
1205 10 10 in |
Seme oljne repice ali ogrščice, celo ali lomljeno: |
|
ex 1205 90 00 |
– za setev |
|
1206 00 10 |
Sončično seme, celo ali lomljeno: |
|
– za setev |
|
|
ex 12 07 |
Drugo oljno seme in plodovi, celo ali lomljeno: |
|
– za setev |
|
|
1209 |
Seme, plodovi in trosi, namenjeni za setev |
DEL VI
Hmelj
Sektor hmelja zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
1210 |
Hmelj, svež ali sušen, zdrobljen ali zmlet ali ne, v prahu ali peletih; lupulin |
|
1302 13 00 |
Rastlinski sokovi in ekstrakti hmelja |
DEL VII
Oljčno olje in namizne oljke
Sektor oljčnega olja in namiznih oljk zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
|
(a) |
1509 |
Oljčno olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano |
|
1510 00 |
Druga olja, dobljena izključno iz oljk, in njihove frakcije, rafinirana ali ne, toda kemično nemodificirana, tudi mešanice teh olj ali frakcij z olji ali frakcijami iz tarifne številke 1509 |
|
|
(b) |
0709 92 10 |
Oljke, sveže ali ohlajene, za razne namene, razen za proizvodnjo olja |
|
0709 92 90 |
Druge oljke, sveže ali ohlajene |
|
|
0710 80 10 |
Oljke (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene |
|
|
0711 20 |
Oljke, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano |
|
|
ex 0712 90 90 |
Sušene oljke, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne dodatno pripravljene |
|
|
2001 90 65 |
Oljke, pripravljene ali konzervirane v kisu ali ocetni kislini |
|
|
ex 2004 90 30 |
Oljke, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene |
|
|
2005 70 00 |
Oljke, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene |
|
|
(c) |
1522 00 31 1522 00 39 |
Ostanki predelave maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov, ki vsebujejo olja z značilnostmi oljčnega olja |
|
2306 90 11 2306 90 19 |
Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji oljčnega olja |
|
DEL VIII
Lan in konoplja
Sektor lana in konoplje zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
5301 |
Lan, surov ali predelan, toda nepreden; laneno predivo in odpadki (vključno z odpadki preje in razvlaknjenimi tekstilnimi surovinami) |
|
5302 |
Prava konoplja (Cannabis sativa L.), surova ali predelana, toda nepredena; predivo in odpadki prave konoplje (vključno z odpadki preje in razvlaknjenimi tekstilnimi surovinami) |
DEL IX
Sadje in zelenjava
Sektor sadja in zelenjave zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
0702 00 00 |
Paradižnik, svež ali ohlajen |
|
0703 |
Čebula, šalotka, česen, por in druge čebulnice, sveže ali ohlajene |
|
0704 |
Zelje, cvetača, kolerabice, ohrovt in podobne užitne kapusnice, sveže ali ohlajene |
|
0705 |
Solata (Lactuca sativa) in radič (Cichorium spp.), sveža ali ohlajena |
|
0706 |
►M7 Korenje, repa, rdeča pesa, črni koren, gomoljna zelena, redkev in podobne užitne korenovke (1), sveže ali ohlajene; ◄ |
|
0707 00 |
Kumare in kumarice, sveže ali ohlajene |
|
0708 |
Stročnice, oluščene ali ne, sveže ali ohlajene |
|
ex 07 09 |
►M7 „Druge vrtnine, sveže ali ohlajene, razen vrtnin iz podštevilk 0709 60 91 , 0709 60 95 , ex 0709 60 99 iz rodu Pimenta, 0709 92 10 in 0709 92 90 “; ◄ |
|
0714 20 |
Sladki krompir |
|
ex 0714 90 90 |
Topinambur; |
|
ex 08 02 |
Drugi oreški, sveži ali suhi, neoluščeni ali oluščeni, razen oreškov betela in kole iz tarifne podštevilke 0802 70 00 , 0802 80 00 |
|
0803 10 10 |
Sveži pisang |
|
0803 10 90 |
Suhi pisang |
|
0804 20 10 |
Fige, sveže |
|
0804 30 00 |
Ananas |
|
0804 40 00 |
Avokado |
|
0804 50 00 |
Guava, mango in mangostin |
|
0805 |
Agrumi, sveži ali suhi |
|
0806 10 10 |
Sveže namizno grozdje |
|
0807 |
Melone (vključno lubenice) in papaja, sveže |
|
0808 |
Jabolka, hruške in kutine, sveže |
|
0809 |
Marelice, češnje in višnje, breskve (vključno nektarine), slive in trnulje, sveže |
|
0810 |
Drugo sadje, sveže |
|
0813 50 31 0813 50 39 |
Mešanice izključno iz oreškov iz tarifnih številk 0801 in 0802 |
|
0910 20 |
Žafran |
|
ex 0910 99 |
Timijan, svež ali ohlajen |
|
ex 1211 90 86 |
Bazilika, melisa, meta, Origanum vulgare (origano/divji majaron), rožmarin, žajbelj, sveži ali ohlajeni |
|
1212 92 00 |
Rožiči |
|
(1)
To vključuje podzemno kolerabo. |
|
DEL X
Proizvodi iz predelanega sadja in zelenjave
Sektor predelanega sadja in zelenjave zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
|
(a) |
ex 07 10 |
Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene, ►M7 — ◄ , oljk iz tarifne podštevilke 0710 80 10 in plodov iz rodu Capsicum ali Pimenta iz tarifne podštevilke 0710 80 59 |
|
ex 07 11 |
Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano, razen oljk iz tarifne podštevilke 0711 20 , plodov iz rodu Capsicum ali Pimenta iz tarifne podštevilke 0711 90 10 ter ►M7 — ◄ |
|
|
ex 07 12 |
Sušene vrtnine, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne dodatno pripravljene, razen umetno sušenega krompirja, neprimernega za človeško prehrano iz tarifne podštevilke ex 0712 90 05 , ►M7 sladke koruze iz tarifnih podštevilk in ◄ ter oljk iz tarifne podštevilke ex 0712 90 90 |
|
|
0804 20 90 |
Suhe fige |
|
|
0806 20 |
Suho grozdje |
|
|
ex 08 11 |
Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil, razen zamrznjenih banan iz tarifne podštevilke ex 0811 90 95 |
|
|
ex 08 12 |
Sadje in oreški, začasno konzervirani (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplovi vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšni neprimerni za takojšnjo prehrano, razen začasno konzerviranih banan iz tarifne podštevilke ex 0812 90 98 |
|
|
ex 08 13 |
Sadje, suho, razen tistega, ki se uvršča v tarifne številke od 0801 do 0806 ; mešanice oreškov ali suhega sadja iz tega poglavja, razen mešanic izključno iz oreškov iz tarifnih številk 0801 in 0802 iz tarifnih podštevilk 0813 50 31 in 0813 50 39 |
|
|
0814 00 00 |
Lupine agrumov ali melon (vključno lubenic), sveže, zamrznjene, suhe ali začasno konzervirane v slanici, žveplani vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje |
|
|
0904 21 10 |
Suha sladka paprika (Capsicum annuum), nezdrobljena in nezmleta |
|
|
(b) |
ex 08 11 |
Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila |
|
ex 1302 20 |
Pektinske snovi in pektinati |
|
|
ex 20 01 |
Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini, razen: — plodov iz rodu Capsicum, razen sladke paprike ali pimenta iz tarifne podštevilke 2001 90 20 ◄ — jama, sladkega krompirja in podobnih užitnih delov rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba iz tarifne podštevilke 2001 90 40 — palmovih srčkov iz tarifne podštevilke ex 2001 90 92 — oljk iz tarifne podštevilke 2001 90 65 — listov vinske trte, hmeljevih poganjkov in drugih podobnih užitnih delov rastlin iz tarifne podštevilke ex 2001 90 97 |
|
|
2002 |
Paradižnik, pripravljen ali konzerviran kako drugače kot v kisu ali ocetni kislini |
|
|
2003 |
Gobe in gomoljike, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali v ocetni kislini |
|
|
ex 20 04 |
Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006 , ►M7 razen sladke koruze ( var. ) iz tarifne podštevilke ◄ , oljk iz tarifne podštevilke ex 2004 90 30 in krompirja, pripravljenega ali konzerviranega v obliki moke, zdroba ali kosmičev iz tarifne podštevilke 2004 10 91 |
|
|
ex 20 05 |
Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006 , razen oljk iz tarifne podštevilke 2005 70 00 , ►M7 sladke koruze ( var. s) iz tarifne podštevilke ◄ in plodov iz rodu Capsicum, razen sladke paprike ali pimenta iz tarifne podštevilke 2005 99 10 in krompirja, pripravljenega ali konzerviranega v obliki moke, zdroba ali kosmičev iz tarifne podštevilke 2005 20 10 |
|
|
ex 2006 00 |
Vrtnine, sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani), razen banan, konzerviranih v sladkorju iz tarifnih številk ex 2006 00 38 in ex 2006 00 99 |
|
|
ex 20 07 |
Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov in sadne paste ali paste iz oreškov, dobljeni s toplotno obdelavo, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, razen: — homogeniziranih proizvodov iz banan iz tarifne podštevilke ex 2007 10 — džemov, sadnih želejev, marmelad, pirejev ali past iz banan iz tarifnih podštevilk ex 2007 99 39 , ex 2007 99 50 in ex 2007 99 97 |
|
|
ex 20 08 |
Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu, razen: — arašidnega masla iz tarifne podštevilke 2008 11 10 — palmovih srčkov iz tarifne podštevilke 2008 91 00 — koruze iz tarifne podštevilke 2008 99 85 — jama, sladkega krompirja in podobnih užitnih delov rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba iz tarifne podštevilke 2008 99 91 — listov vinske trte, hmeljevih poganjkov in drugih podobnih užitnih delov rastlin iz tarifne podštevilke ex 2008 99 99 — mešanic banan, drugače pripravljenih ali konzerviranih iz tarifnih podštevilk ex 2008 97 59 , ex 2008 97 78 , ex 2008 97 93 in ex 2008 97 98 — banan, drugače pripravljenih ali konzerviranih iz tarifnih podštevilk ex 2008 99 49 , ex 2008 99 67 in ex 2008 99 99 |
|
|
ex 20 09 |
Sadni sokovi (razen grozdnega soka in grozdnega mošta iz tarifnih podštevilk 2009 61 in 2009 69 ter bananinega soka iz tarifnih podštevilk ex 2009 89 35 , 2009 89 38 , 2009 89 79 , 2009 89 86 , 2009 89 89 in 2009 89 99 ) in zelenjavni sokovi, nefermentirani in brez dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne |
|
DEL XI
Banane
Sektor banan zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:
|
Oznake KN |
Poimenovanje |
|
0803 90 10 |
Sveže banane, razen pisang |
|
0803 90 90 |
Posušene banane, razen pisang |
|
ex 0812 90 98 |
Banane, začasno konzervirane |
|
ex 0813 50 99 |
Mešanice, ki vsebujejo posušene banane |
|
1106 30 10 |
Moka, zdrob in prah iz banan |
|
ex 2006 00 99 |
Banane, konzervirane v sladkorju |
|
ex 2007 10 99 |
Homogenizirani proizvodi iz banan |
|
ex 2007 99 39 ex 2007 99 50 ex 2007 99 97 |
Džemi, sadni želeji, marmelade, pireji in paste iz banan |
|
ex 2008 97 59 ex 2008 97 78 ex 2008 97 93 ex 2008 97 96 ex 2008 97 98 |
Mešanice, ki vsebujejo drugače pripravljene ali konzervirane banane, ne vsebujejo pa dodanega alkohola |
|
ex 2008 99 49 ex 2008 99 67 ex 2008 99 99 |
Banane, drugače pripravljene ali konzervirane |
|
ex 2009 89 35 ex 2009 89 38 ex 2009 89 79 ex 2009 89 86 ex 2009 89 89 ex 2009 89 99 |
Bananin sok |
DEL XII
Vino
Sektor vina zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
|
(a) |
2009 61 2009 69 |
Grozdni sok (vključno grozdni mošt) |
|
2204 30 92 2204 30 94 2204 30 96 2204 30 98 |
Drugi grozdni mošti, razen delno prevretih ali katerih vrenje je zaustavljeno drugače kot z dodatkom alkohola |
|
|
(b) |
ex 22 04 |
Vino iz svežega grozdja, tudi ojačena vina; grozdni mošt, razen mošta iz tarifne številke 2009 , razen grozdnega mošta iz tarifnih podštevilk 2204 30 92 , 2204 30 94 , 2204 30 96 in 2204 30 98 |
|
(c) |
0806 10 90 |
Sveže grozdje, razen namiznega grozdja |
|
2209 00 11 2209 00 19 |
Vinski kis |
|
|
(d) |
2206 00 10 |
Piquette |
|
2307 00 11 2307 00 19 |
Vinska usedlina |
|
|
2308 00 11 2308 00 19 |
Grozdne tropine |
|
|
(e) |
ex 2202 99 19 |
- - - Drugo, dealkoholizirano vino z vsebnostjo alkohola, ki ne presega 0,5 vol. %; |
DEL XIII
Živo drevje in druge rastline, čebulice, korenine in podobno, rezano cvetje in okrasno listje
Sektor živih rastlin zajema vse proizvode iz poglavja 6 kombinirane nomenklature.
DEL XIV
Tobak
Sektor tobaka zajema surovi ali nepredelani tobak in tobačne odpadke iz oznake KN 2401 .
DEL XV
Goveje in telečje meso
Sektor govejega in telečjega mesa zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
|
(a) |
0102 29 05 do 0102 29 99 , 0102 39 10 in 0102 90 91 |
Živo govedo domačih pasem, razen plemenskih čistih pasem |
|
0201 |
Goveje meso, sveže ali ohlajeno |
|
|
0202 |
Goveje meso, zamrznjeno |
|
|
0206 10 95 |
Mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone, sveža ali ohlajena |
|
|
0206 29 91 |
Mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone, zamrznjena |
|
|
0210 20 |
Goveje meso, nasoljeno, v slanici, sušeno ali dimljeno |
|
|
0210 99 51 |
Mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone, v slanici, sušena ali dimljena |
|
|
0210 99 90 |
Užitna moka in zdrob iz mesa ali klavničnih proizvodov |
|
|
1602 50 10 |
Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa ali klavničnih odpadkov govedi, nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov |
|
|
1602 90 61 |
Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa, ki vsebujejo goveje meso ali klavnične odpadke, nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov |
|
|
(b) |
0102 21 , 0102 31 00 in 0102 90 20 |
Živo čistopasemsko plemensko govedo |
|
0206 10 98 |
Užitni klavnični proizvodi iz goved, razen mišičnega dela (stebrička) in rebrnega dela trebušne prepone, sveži ali ohlajeni, razen tistih za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov |
|
|
0206 21 00 0206 22 00 0206 29 99 |
Užitni klavnični proizvodi iz goved, razen mišičnega dela (stebriček) in rebrnega dela trebušne prepone, zamrznjeni, razen tistih za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov |
|
|
0210 99 59 |
Užitni klavnični proizvodi iz goved, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni, razen mišičnega dela (stebrička) in rebrnega dela trebušne prepone |
|
|
ex 1502 10 90 |
Maščobe goved, razen tistih iz tarifne številke 1503 |
|
|
1602 50 31 in 1602 50 95 |
Drugo pripravljeno ali konzervirano meso ali klavnični proizvodi iz goved, razen nekuhanega mesa ali klavničnih proizvodov in mešanic kuhanega mesa ali klavničnih proizvodov in nekuhanega mesa ali klavničnih proizvodov |
|
|
1602 90 69 |
Drugo pripravljeno ali konzervirano meso, ki vsebuje goveje meso ali klavnične proizvode, razen nekuhano, in mešanice kuhanega mesa ali klavničnih proizvodov in nekuhanega mesa ali klavničnih proizvodov |
|
DEL XVI
Mleko in mlečni proizvodi
Sektor mleka in mlečnih proizvodov zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
|
(a) |
0401 |
Mleko in smetana, nekoncentrirana, ki ne vsebujeta dodanega sladkorja ali drugih sladil |
|
(b) |
0402 |
Mleko in smetana, koncentrirana, ali ki vsebujeta dodan sladkor ali druga sladila |
|
(c) |
0403 10 11 do 0403 10 39 0403 9011 do 0403 90 69 |
Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, nearomatizirani, ki ne vsebujejo dodanih sadja, oreškov ali kakava |
|
(d) |
0404 |
Sirotka, koncentrirana ali ne ali, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne; proizvodi, sestavljeni iz naravnih mlečnih sestavin, ki imajo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu |
|
(e) |
ex 04 05 |
Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi z vsebnostjo maščob več kot 75 mas. %, vendar z manj kot 80 mas. % maščobe |
|
(f) |
0406 |
Sir in skuta |
|
(g) |
1702 19 00 |
Laktoza in laktozni sirup, ki ne vsebuje dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil, ki vsebuje manj kot 99 mas. % laktoze, izraženo kot brezvodna laktoza, računano na suho snov |
|
(h) |
2106 90 51 |
Aromatiziran ali obarvan laktozni sirup |
|
(i) |
ex 23 09 |
Pripravki, ki se uporabljajo kot krma za živali: |
|
ex 2309 10 |
– Hrana za pse ali mačke, pakirana v embalaži za prodajo na drobno: |
|
|
2309 10 15 2309 10 19 2309 10 39 2309 10 59 2309 10 70 |
– – ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 50 , 1702 30 90 , 1702 40 90 , 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečne proizvode |
|
|
ex 2309 90 |
– drugo: |
|
|
2309 90 35 |
– – drugo, vključno s premiksi: |
|
|
2309 90 39 2309 90 49 2309 90 59 2309 90 70 |
– – – ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 50 , 1702 30 90 , 1702 40 90 , 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečne proizvode |
|
DEL XVII
Prašičje meso
Sektor prašičjega mesa zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
|
(a) |
ex 01 03 |
Živi prašiči domačih pasem, razen čistopasemskih plemenskih živali |
|
(b) |
ex 02 03 |
Meso domačih prašičev, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno |
|
ex 02 06 |
Užitni klavnični proizvodi domačih prašičev, razen tistih za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni |
|
|
0209 10 |
Prašičja maščoba brez pustega mesa, netopljena ali kako drugače ekstrahirana, sveža, ohlajena, zamrznjena, nasoljena, v slanici, sušena ali dimljena |
|
|
ex 02 10 |
Meso in užitni klavnični proizvodi domačih prašičev, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni |
|
|
1501 10 1501 20 |
Prašičja maščoba (vključno z mastjo) |
|
|
(c) |
1601 00 |
Klobase in podobni izdelki, iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi; sestavljena živila na osnovi teh proizvodov |
|
1602 10 00 |
Homogenizirani proizvodi iz mesa, klavničnih proizvodov ali krvi |
|
|
1602 20 90 |
Pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz jeter katere koli živali, razen gosi ali race |
|
|
1602 41 10 1602 42 10 1602 49 11 do 1602 49 50 |
Drugi pripravljeni ali konzervirani proizvodi, ki vsebujejo meso ali klavnične proizvode domačega prašiča |
|
|
1602 90 10 |
Proizvodi iz krvi katere koli živali |
|
|
1602 90 51 |
Drugi pripravljeni ali konzervirani proizvodi, ki vsebujejo meso ali klavnične proizvode domačega prašiča |
|
|
1902 20 30 |
Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene, ki vsebujejo več kot 20 mas. % klobas in podobnih proizvodov iz mesa in klavničnih proizvodov vseh vrst, vključno z maščobami kakršnih koli vrst ali izvora |
|
DEL XVIII
Ovčje in kozje meso
Sektor ovčjega in kozjega mesa zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
|
(a) |
0104 10 30 |
Jagnjeta (do enega leta) |
|
0104 10 80 |
Žive ovce, razen čistopasemskih plemenskih živali in jagnjet |
|
|
0104 20 90 |
Žive koze, razen čistopasemskih plemenskih živali |
|
|
0204 |
Ovčje ali kozje meso, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno |
|
|
0210 99 21 |
Ovčje ali kozje meso, s kostmi, soljeno, v slanici, sušeno ali dimljeno |
|
|
0210 99 29 |
Ovčje ali kozje meso, brez kosti, soljeno, v slanici, sušeno ali dimljeno |
|
|
(b) |
0104 10 10 |
Žive ovce čistopasemske plemenske živali |
|
0104 20 10 |
Žive koze čistopasemske plemenske živali |
|
|
0206 80 99 |
Užitni klavnični proizvodi ovc in koz, sveži ali ohlajeni, razen za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov |
|
|
0206 90 99 |
Užitni klavnični proizvodi ovc in koz, zamrznjeni, razen za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov |
|
|
0210 99 85 |
Užitni klavnični proizvodi ovc in koz, soljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni |
|
|
ex 1502 90 90 |
Maščobe ovc ali koz, razen tistih iz tarifne številke 1503 |
|
|
(c) |
1602 90 91 |
Drugi pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa ali klavničnih proizvodov ovc in koz |
|
1602 90 95 |
|
|
DEL XIX
Jajca
Sektor jajc zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
|
(a) |
0407 11 00 0407 19 11 0407 19 19 0407 21 00 0407 29 10 0407 90 10 |
Perutninska jajca, v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana |
|
(b) |
0408 11 80 0408 19 81 0408 19 89 0408 91 80 0408 99 80 |
Ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v sopari ali v vreli vodi, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, razen tistih, ki so neprimerna za človeško prehrano |
DEL XX
Perutninsko meso
Sektor perutninskega mesa zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
|
(a) |
0105 |
Živa perutnina, kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, race, gosi, purani in pegatke |
|
(b) |
ex 02 07 |
Meso in užitni klavnični proizvodi perutnine iz tarifne številke 0105 , sveže, ohlajeno ali zamrznjeno, razen jeter iz točke (c) |
|
(c) |
0207 13 91 0207 14 91 0207 26 91 0207 27 91 0207 43 00 0207 44 91 0207 45 93 0207 45 95 |
Perutninska jetra, sveža, ohlajena ali zamrznjena |
|
0210 99 71 0210 99 79 |
Perutninska jetra, soljena, v slanici, sušena ali dimljena |
|
|
(d) |
0209 90 00 |
Perutninska maščoba, netopljena ali kako drugače ekstrahirana, sveža, ohlajena, zamrznjena, nasoljena, v slanici, sušena ali dimljena |
|
(e) |
1501 90 00 |
Perutninska maščoba |
|
(f) |
1602 20 10 |
Gosja ali račja jetra, drugače pripravljena ali konzervirana |
|
1602 31 1602 32 1602 39 |
Perutninsko meso ali perutninski klavnični proizvodi iz tarifne številke 0105 , drugače pripravljeni ali konzervirani |
|
DEL XXI
Etilni alkohol kmetijskega porekla
1. Sektor etilnega alkohola zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
ex 2207 10 00 |
Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več, dobljen iz kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbama |
|
ex 2207 20 00 |
Denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola, dobljeni iz kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbama |
|
ex 2208 90 91 in ex 2208 90 99 |
Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %, dobljen iz kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbama |
2. Sektor etilnega alkohola zajema tudi proizvode na osnovi etilnega alkohola kmetijskega porekla iz oznake KN 2208 , ki so shranjeni v posodah z vsebnostjo več kot dva litra in imajo vse lastnosti etilnega alkohola, kot so opisane v točki 1.
DEL XXII
Čebeljarski proizvodi
Sektor čebelarstva zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
0409 00 00 |
Med, naravni |
|
ex 0410 00 00 |
Matični mleček in propolis, užitni |
|
ex 0511 99 85 |
Matični mleček in propolis, neužitni |
|
ex 1212 99 95 |
Cvetni prah |
|
ex 1521 90 |
Čebelji vosek |
DEL XXIII
Sviloprejke
Sektor sviloprejk zajema sviloprejke, ki spadajo pod oznako KN ex 0106 90 00 in jajčeca sviloprejk, ki spadajo pod oznako KN ex 0511 99 85 .
DEL XXIV
Drugi proizvodi
„Drugi proizvodi“ pomeni vse kmetijske proizvode, razen tistih, navedenih v delih I–XXIII, vključno s tistimi, ki so navedeni v oddelkih 1 in 2 tega dela.
Oddelek 1
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
ex 01 01 |
Živi konji, osli, mule in mezgi: |
|
– Konji |
|
|
0101 21 00 |
– – Čistopasemske plemenske živali (): |
|
0101 29 |
– – drugo: |
|
0101 29 90 |
– – – razen za zakol |
|
0101 30 00 |
– – Osli |
|
0101 90 00 |
drugo |
|
ex 01 02 |
Živo govedo: |
|
– – razen čistopasemskih plemenskih živali: |
|
|
– – – razen domačih pasem |
|
|
0102 39 90 , 0102 90 99 in |
|
|
ex 01 03 |
Živi prašiči: |
|
0103 10 00 |
– Čistopasemske plemenske živali () |
|
– drugo: |
|
|
ex 0103 91 |
– – Mase pod 50 kg |
|
0103 91 90 |
– – – razen domačih pasem |
|
ex 0103 92 |
– – Mase 50 kg ali več |
|
0103 92 90 |
– – razen domačih pasem |
|
0106 |
Druge žive živali |
|
ex 02 03 |
Meso prašičev, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno: |
|
– Sveži ali ohlajeni: |
|
|
ex 0203 11 |
– – Trupi in polovice: |
|
0203 11 90 |
– – – razen domačih prašičev |
|
ex 0203 12 |
– – Stegna, plečeta in njihovi kosi, s kostmi: |
|
0203 12 90 |
– – – razen domačih prašičev |
|
ex 0203 19 |
– – drugo: |
|
0203 19 90 |
– – – razen domačih prašičev |
|
– Zmrznjeni: |
|
|
ex 0203 21 |
– – Trupi in polovice: |
|
0203 21 90 |
– – – razen domačih prašičev |
|
ex 0203 22 |
– – Stegna, plečeta in njihovi kosi, s kostmi: |
|
0203 22 90 |
– – – razen domačih prašičev |
|
ex 0203 29 |
– – drugo: |
|
0203 29 90 |
– – – razen domačih prašičev |
|
ex 0205 00 |
Meso oslov, mul ali mezgov, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno |
|
ex 02 06 |
Užitni klavnični proizvodi goved, prašičev, ovc, koz, konj, oslov, mul ali mezgov, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni: |
|
ex 0206 10 |
– Od goved, sveži ali ohlajeni |
|
0206 10 10 |
– – za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov () |
|
– Od goved, zamrznjeni: |
|
|
ex 0206 22 00 |
– – Jetra: |
|
– – – za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov () |
|
|
ex 0206 29 |
– – drugo: |
|
0206 29 10 |
– – – za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov () |
|
ex 0206 30 00 |
– Od prašičev, sveži ali ohlajeni: |
|
– – za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov () |
|
|
– – drugo: |
|
|
– – – razen domačih prašičev |
|
|
– Od prašičev, zamrznjeni: |
|
|
ex 0206 41 00 |
– – Jetra: |
|
– – – za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov () |
|
|
– – – drugo: |
|
|
– – – – razen domačih prašičev |
|
|
ex 0206 49 00 |
– – drugo: |
|
– – – od domačih prašičev: |
|
|
– – – – za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov () |
|
|
– – – drugo: |
|
|
ex 0206 80 |
– Drugi, sveži ali ohlajeni: |
|
0206 80 10 |
– – za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov () |
|
– – drugo: |
|
|
0206 80 91 |
– – – od konj, oslov, mul in mezgov |
|
ex 0206 90 |
– Drugi, zamrznjeni: |
|
0206 90 10 |
– – za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov () |
|
– – drugo: |
|
|
0206 90 91 |
– – – od konj, oslov, mul in mezgov |
|
0208 |
Drugo meso in užitni klavnični proizvodi, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni |
|
ex 02 10 |
Meso in užitni klavnični proizvodi, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni; užitna moka in zdrob iz mesa ali iz klavničnih proizvodov: |
|
– Meso, prašičje: |
|
|
ex 0210 11 |
– – Stegna, plečeta in njihovi kosi, s kostmi: |
|
0210 11 90 |
– – – razen domačih prašičev |
|
ex 0210 12 |
– – Prsi s potrebušino in njihovi kosi: |
|
0210 12 90 |
– – – razen domačih prašičev |
|
ex 0210 19 |
– – drugo: |
|
0210 19 90 |
– – – razen domačih prašičev |
|
– Drugo, vključno užitna moka in zdrob iz mesa ali klavničnih proizvodov: |
|
|
0210 91 00 |
– – od primatov |
|
0210 92 |
– – od kitov, delfinov in pliskavk (sesalcev reda Cetacea); od morskih krav in dugongov (sesalcev reda Sirenia); od tjulnjev, morskih levov in mrožev (sesalcev podreda Pinnipedia) |
|
0210 93 00 |
– – od plazilcev (vključno kače in želve) |
|
ex 0210 99 |
– – drugo: |
|
– – – meso: |
|
|
0210 99 31 |
– – – – severnih jelenov |
|
0210 99 39 |
– – – – drugo: |
|
– – – drugo: |
|
|
– – – – klavnični proizvodi: razen domačih prašičev, govedi, ovc in koz |
|
|
0210 99 85 |
– – – – – razen perutninskih jeter |
|
ex 04 07 |
Ptičja jajca, v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana: |
|
0407 19 90 0407 29 90 in 0407 90 90 |
– razen perutninskih |
|
ex 04 08 |
Ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v sopari ali v vreli vodi, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih: |
|
– Rumenjaki: |
|
|
ex 0408 11 |
– – Sušeni: |
|
0408 11 20 |
– – – neprimerni za človeško prehrano () |
|
ex 0408 19 |
– – drugo: |
|
0408 19 20 |
– – – neprimerni za človeško prehrano () |
|
– drugo: |
|
|
ex 0408 91 |
– – Sušeni: |
|
0408 91 20 |
– – – neprimerni za človeško prehrano () |
|
ex 0408 99 |
– – drugo: |
|
0408 99 20 |
– – – neprimerni za človeško prehrano () |
|
0410 00 00 |
Užitni proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu |
|
0504 00 00 |
Čreva, mehurji in želodci živali (razen ribjih), celi ali v kosih, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni |
|
ex 05 11 |
Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz poglavja 1 ali 3, neuporabne za človeško prehrano: |
|
0511 10 00 |
– Bikovo seme |
|
– drugo: |
|
|
ex 0511 99 |
– – drugo: |
|
0511 99 85 |
– – – drugo: |
|
ex 07 09 |
Druge vrtnine, sveže ali ohlajene: |
|
ex 0709 60 |
– Plodovi iz rodu Capiscum ali Pimenta: |
|
– – drugo: |
|
|
0709 60 91 |
– – – – iz rodu Capsicum, za proizvodnjo capsicina ali barvil na bazi capsicum oljnih smol () |
|
0709 60 95 |
– – – za industrijsko proizvodnjo eteričnih olj ali smol () |
|
ex 0709 60 99 |
- - - Drugo, iz rodu Pimenta; |
|
ex 07 10 |
Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene: |
|
ex 0710 80 |
– Druge vrtnine: |
|
– – Plodovi iz rodu Capiscum ali Pimenta: |
|
|
0710 80 59 |
– – – razen sladkih paprik |
|
ex 07 11 |
Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano: |
|
ex 0711 90 |
– Druge vrtnine in mešanice vrtnin: |
|
– – Vrtnine: |
|
|
0711 90 10 |
– – – – plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta, razen sladkih paprik |
|
ex 07 13 |
Sušene stročnice, oluščene ali ne ali zdrobljene: |
|
ex 0713 10 |
– Grah (Pisum sativum): |
|
0713 10 90 |
– – razen za setev |
|
ex 0713 20 00 |
– Čičerka: |
|
– – razen za setev |
|
|
– Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.): |
|
|
ex 0713 31 00 |
– – fižol vrste Vigna mungo (L) Hepper ali Vigna radiata (L) Wilczek: |
|
– – – razen za setev |
|
|
ex 0713 32 00 |
– – Drobni rdeči (Adzuki) fižol, (Phaseolus ali Vigna angularis): |
|
– – – razen za setev |
|
|
ex 0713 33 |
– – Navadni fižol, vključno beli (Phaseolus vulgaris): |
|
0713 33 90 |
– – – razen za setev |
|
ex 0713 34 00 |
– – Vigna vrste (Vigna subterranea ali Voandzeia subterranea): |
|
ex 0713 35 00 |
– – – razen za setev |
|
ex 0713 39 00 |
– – Kitajski fižol (Vigna unguiculata): |
|
– – – razen za setev |
|
|
– – drugo: |
|
|
– – – razen za setev |
|
|
ex 0713 40 00 |
– Leča: |
|
– – razen za setev |
|
|
ex 0713 50 00 |
– Bob (Vicia faba var. major) in konjski bob (Vicia faba var. equina in Vicia faba var. minor): |
|
– – razen za setev |
|
|
ex 0713 60 00 |
– Kajanus (Cajanus cajan): |
|
|
– – razen za setev |
|
ex 0713 90 00 |
– drugo: |
|
– – razen za setev |
|
|
0801 |
Kokosovi orehi, brazilski orehi in indijski orehi, sveži ali suhi, oluščeni ali neoluščeni |
|
ex 08 02 |
Drugi oreški, sveži ali suhi, neoluščeni ali oluščeni: |
|
0802 70 00 |
– kola orehi (Cola spp.) |
|
0802 80 00 |
– areka orehi |
|
ex 08 04 |
Dateljni, fige, ananas, avokado, guava, mango in mangostin, sveži ali suhi: |
|
0804 10 00 |
– Dateljni |
|
0902 |
Pravi čaj, aromatiziran ali ne |
|
ex 09 04 |
Poper iz rodu Piper; suhi ali zdrobljeni ali zmleti plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta, razen sladke paprike iz tarifne podštevilke 0904 21 10 |
|
0905 |
Vanilija |
|
0906 |
Cimet in cvetovi cimetovega drevesa |
|
0907 |
Klinčki (celi plodovi, popki in peclji) |
|
0908 |
Muškatni orešček, macis in kardamom |
|
0909 |
Seme janeža, zvezdastega janeža, komarčka, koriandra, orientalske ali navadne kumine; |
|
ex 09 10 |
Ingver, kurkuma, lovorjev list, curry in druge začimbe, razen timijana in žafrana |
|
ex 11 06 |
Moka, zdrob in prah iz sušenih stročnic iz tarifne številke 0713 , iz saga ali korenovk ali gomoljev iz tarifne številke 0714 , ali iz proizvodov iz poglavja 8: |
|
1106 10 00 |
– iz sušenih stročnic iz tarifne številke 0713 |
|
ex 1106 30 |
– iz proizvodov iz poglavja 8: |
|
1106 30 90 |
– – razen banan |
|
ex 11 08 |
Škrob; inulin: |
|
1108 20 00 |
– Inulin |
|
1201 90 00 |
Soja, cela ali lomljena, razen semen |
|
1202 41 00 |
Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, v lupini, razen semen |
|
1202 42 00 |
Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, oluščeni, lomljeni ali nelomljeni, razen semen |
|
1203 00 00 |
Kopra |
|
1204 00 90 |
Laneno seme, celo ali lomljeno, razen za setev |
|
1205 10 90 in ex 1205 90 00 |
Seme oljne repice ali ogrščice, celo ali lomljeno, razen za setev |
|
1206 00 91 |
Sončnično seme, celo ali lomljeno, razen za setev |
|
1206 00 99 |
|
|
1207 29 00 |
Bombaževo seme, celo ali lomljeno, razen za setev |
|
1207 40 90 |
Sezamovo seme, celo ali lomljeno, razen za setev |
|
1207 50 90 |
Gorčično seme, celo ali lomljeno, razen za setev |
|
1207 91 90 |
Makovo seme, celo ali lomljeno, razen za setev |
|
1207 99 91 |
Konopljino seme, celo ali lomljeno, razen za setev |
|
ex 1207 99 96 |
Drugo oljno seme in plodovi, celo ali lomljeno, razen za setev |
|
1208 |
Moka in zdrob iz oljnih semen ali plodov, razen iz gorčice |
|
ex 12 11 |
Rastline in deli rastlin (vključno semena in plodovi) vrst, ki se uporabljajo predvsem v parfumeriji, v farmaciji ali za insekticidne, fungicidne in podobne namene, sveži ali posušeni, rezani ali celi, zdrobljeni ali v prahu, razen proizvodi pod oznako KN ex 1211 90 86 iz dela IX; |
|
ex 12 12 |
Rožiči, morske in druge alge, sladkorna pesa in sladkorni trs, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali sušeni, zmleti ali ne; sadne koščice in jedrca iz sadnih koščic in drugi rastlinski proizvodi (tudi nepražene korenine cikorije, Cichorium intybus var. sativum), ki se uporabljajo predvsem za človeško prehrano in niso navedeni ali zajeti na drugem mestu: |
|
ex 1212 99 |
– – razen sladkornega trsa: |
|
1212 99 41 in 1212 99 49 |
– – – seme rožičev |
|
ex 1212 99 95 |
– – – Drugo, razen korenine cikorije |
|
1213 00 00 |
Žitna slama in žitne pleve, surove, nepripravljene, zrezane, mlete ali stisnjene ali ne ali v obliki peletov |
|
ex 12 14 |
Rumena (podzemna) koleraba, krmna pesa, krmne korenovke; seno, lucerna, detelja, turška detelja, krmni ohrovt, volčji bob, grašice in podobni proizvodi za krmo, tudi v obliki peletov: |
|
ex 1214 10 00 |
– Zdrob in peleti iz lucerne (alfalfa), razen umetno toplotno sušene lucerne ali drugače sušene in zmlete lucerne |
|
ex 1214 90 |
– drugo: |
|
1214 90 10 |
– – Krmna pesa, rumena koleraba in druge krmne korenovke |
|
ex 1214 90 90 |
– – Drugo, razen: |
|
– Lucerna, turška detelja, detelja, volčji bob, grašice in podobni proizvodi za krmo, umetno toplotno sušeni, razen sena in krmnega ohrovta in proizvodov, ki vsebujejo seno |
|
|
– Lucerna, turška detelja, detelja, volčji bob, grašice, medena detelja, navadni grahor in navadna nokota |
|
|
ex 15 02 |
Maščobe goved, ovc ali koz, razen tistih iz tarifne številke 1503 : |
|
ex 1502 10 10 ex 1502 90 10 |
– Za industrijske namene, razen za proizvodnjo živil za človeško prehrano, razen maščob, dobljenih iz kosti in odpadkov () |
|
1503 00 |
Stearin iz svinjske masti, olje iz svinjske masti, oleostearin, oleo olje in olje iz loja, neemulgirani ali nemešani ali kako drugače obdelani |
|
ex 15 04 |
Masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani, razen olj iz ribjih jeter in njihovih frakcij iz tarifne številke 1504 10 ter masti in olj rib ter njihovih frakcij, razen olj iz jeter iz tarifne številke 1504 20 |
|
1507 |
Sojino olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano |
|
1508 |
Olje iz arašidov in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano |
|
1511 |
Palmovo olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano |
|
1512 |
Olje iz sončničnih semen, semen žafranike in bombaževega semena in njihove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano |
|
1513 |
Olje iz kokosovega oreha (kopra), palmovih jedrc (koščic) ali orehov palme babassu in njihove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano |
|
1514 |
Olje iz oljne repice, ogrščice ali gorčice in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano |
|
ex 15 15 |
Druge rastlinske masti in olja, nehlapna (razen jojoba olje iz tarifne podštevilke ex 1515 90 11 ), in njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani |
|
ex 15 16 |
Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, rafinirani ali ne, toda ne dodatno predelani (razen hidrogeniranega ricinusovega olja, t. i. „opalnega voska“ iz tarifne podštevilke 1516 20 10 ) |
|
ex 15 17 |
Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tarifne številke 1516 , razen tarifnih podštevilk 1517 10 10 , 1517 90 10 in 1517 90 93 |
|
1518 00 31 1518 00 39 |
Maščobna rastlinska olja, tekoča, mešana, za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo živil za človeško prehrano () |
|
1522 00 91 |
Oljne gošče in usedline; milnice, dobljene pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov, razen tistih, ki vsebujejo olja z značilnostmi oljčnega olja |
|
1522 00 99 |
Drugi ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov, razen tistih, ki vsebujejo olja z značilnostmi oljčnega olja |
|
ex 16 02 |
Drugi pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa, klavničnih proizvodov ali krvi: |
|
– iz prašičev: |
|
|
ex 1602 41 |
– – Stegna in njegovi kosi: |
|
1602 41 90 |
– – – razen domačih prašičev |
|
ex 1602 42 |
– – Plečeta in njihovi kosi: |
|
1602 42 90 |
– – – razen domačih prašičev |
|
ex 1602 49 |
– – Drugo, tudi mešanice: |
|
1602 49 90 |
– – – razen domačih prašičev |
|
ex 1602 90 |
– Drugo, tudi proizvodi iz krvi katerih koli živali: |
|
– – razen proizvodov iz krvi katerih koli živali: |
|
|
1602 90 31 |
– – – divjadi ali kuncev |
|
– – – drugo: |
|
|
– – – – ki ne vsebujejo mesa ali klavničnih proizvodov domačih prašičev: |
|
|
– – – – – ki ne vsebujejo govejega mesa ali klavničnih proizvodov: |
|
|
1602 90 99 |
– – – – – – razen od ovc ali koz |
|
ex 1603 00 |
Ekstrakti in sokovi iz mesa |
|
1801 00 00 |
Kakavova zrna, cela ali zdrobljena, surova ali pražena |
|
1802 00 00 |
Kakavove lupine, luščine, kožice in drugi odpadki kakava |
|
ex 20 01 |
Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini: |
|
ex 2001 90 |
– drugo: |
|
2001 90 20 |
– – Plodovi iz rodu Capsicum, razen sladkih paprik ali pimenta |
|
ex 20 05 |
Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006 : |
|
ex 2005 99 |
– Druge vrtnine in mešanice vrtnin: |
|
2005 99 10 |
– – Plodovi iz rodu Capsicum, razen sladkih paprik ali pimenta |
|
ex 22 06 |
Druge fermentirane pijače (npr.: jabolčnik, hruškovec, medica); mešanice fermentiranih pijač in mešanice fermentiranih pijač z brezalkoholnimi pijačami, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu: |
|
2206 00 31 do 2206 00 89 |
– razen piquette |
|
ex 23 01 |
Moka, zdrob in peleti iz mesa ali klavničnih proizvodov, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev, neprimernih za prehrano ljudi; ocvirki: |
|
2301 10 00 |
– Moka, zdrob in peleti iz mesa ali klavničnih odpadkov; ocvirki |
|
ex 23 02 |
Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit ali stročnic, v obliki peletov ali ne: |
|
2302 50 00 |
– iz stročnic |
|
2304 00 00 |
Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz soje, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov |
|
2305 00 00 |
Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz arašidov, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov |
|
ex 23 06 |
Oljne pogače in drugi trdni ostanki, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov, dobljeni pri ekstrakciji rastlinskih maščob ali olj, razen tistih iz tarifne številke 2304 ali 2305 , z izjemo podštevilk 2306 90 05 (Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji koruznih kalčkov) ter 2306 90 11 in 2306 90 19 (Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji oljčnega olja) |
|
ex 2307 00 |
Vinska usedlina; vinski kamen: |
|
2307 00 90 |
– Vinski kamen |
|
ex 2308 00 |
Rastlinski materiali in rastlinski odpadki, rastlinski ostanki in stranski proizvodi, v obliki peletov ali ne, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu: |
|
2308 00 90 |
– razen grozdnih tropin, želoda in divjega kostanja, drozg ali tropin iz drugega sadja razen grozdja |
|
ex 23 09 |
Pripravki, ki se uporabljajo kot krma za živali: |
|
ex 2309 10 |
– Hrana za pse ali mačke, pakirana v embalaži za prodajo na drobno: |
|
2309 10 90 |
– – razen tistih, ki vsebujejo škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 50 , 1702 30 90 , 1702 40 90 , 1702 90 50 in 2106 90 55 , ali mlečne proizvode |
|
ex 2309 90 |
– drugo: |
|
ex 2309 90 10 |
– – Drugo, vključno s premiksi: |
|
– – Hrana za morske sesalce, topljiva |
|
|
ex 2309 90 91 do 2309 90 96 |
– – – razen tistih, ki vsebujejo škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 50 , 1702 30 90 , 1702 40 90 , 1702 90 50 in 2106 90 55 , ali mlečne proizvode |
|
– Beljakovinski koncentrati, dobljeni iz sokov lucerne in trav |
|
|
– Dehidrirani proizvodi, dobljeni izključno iz trdnih ostankov in soka, ki nastane pri pripravi koncentratov iz prve alinee |
|
|
(1)
Za vnos pod to tarifno podštevilko veljajo pogoji, navedeni v ustreznih predpisih Unije (glej Direktivo Sveta 94/28/ES (2) in Uredbo Komisije (ES) št. 504/2008 (3)).
(2)
Direktiva Sveta 94/28/ES z dne 23. junija 1994 o določitvi načel v zvezi z zootehniškimi in genealoškimi pogoji, ki veljajo za uvoz živali, njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov iz tretjih držav, in o dopolnitvi Direktive 77/504/EGS o čistopasemskem plemenskem govedu (UL L 178, 12.7.1994, str. 66).
(3)
Uredba Komisije (ES) št. 504/2008 z dne 6. junija 2008 o izvajanju direktiv Sveta 90/426/EGS in 90/427/EGS v zvezi z metodami za identifikacijo kopitarjev (UL L 149, 7.6.2008, str. 3).
(4)
Za vnos pod to tarifno podštevilko veljajo pogoji, navedeni v ustreznih predpisih Unije (glej Direktivo Sveta 88/661/ES (5), Direktivo 94/28/ES in Odločbo Komisije 96/510/ES (6)).
(5)
Direktiva Sveta z dne 19. decembra 1988 o zootehniških standardih, ki se uporabljajo za plemenske živali vrste prašič (UL L 382, 31.12.1988, str. 36).
(6)
Odločba Komisije z dne 18. julija 1996 o zootehniških spričevalih za uvoz plemenskih živali, njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov (UL L 210, 20.8.1996, str. 53).
(7)
Za vnos pod to tarifno podštevilko veljajo pogoji, navedeni v ustreznih predpisih Unije (glej člene od 291 do 300 Uredbe (EGS) št. 2454/93).
(8)
Za vnos pod to tarifno podštevilko veljajo pogoji, navedeni v odstavku F oddelka II uvodnih določb kombinirane nomenklature. |
|
Oddelek 2
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
0101 29 10 |
Živi konji, za zakol () |
|
ex 0205 00 |
Meso konj, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno |
|
0210 99 10 |
Konjsko meso, nasoljeno, v slanici ali sušeno |
|
0511 99 10 |
Tetive in kite; obrezki in podobni odpadki surovih kož |
|
0701 |
Krompir, svež ali ohlajen |
|
0901 |
Kava, pražena ali nepražena, s kofeinom ali brez kofeina; lupine in kožice kave; kavni nadomestki, ki vsebujejo kakršen koli delež kave |
|
1105 |
Moka, zdrob, prah, kosmiči, granule in peleti iz krompirja |
|
1212 94 00 |
Korenine cikorije |
|
2209 00 91 in 2209 00 99 |
Kis in nadomestki kisa, dobljeni iz ocetne kisline, razen vinskega kisa |
|
4501 |
Pluta, naravna, surova ali enostavno obdelana; odpadki plute; zdrobljena, drobljena ali zmleta pluta |
|
(1)
Za vnos pod to tarifno podštevilko veljajo pogoji, navedeni v ustreznih predpisih Unije (glej člene od 291 do 300 Uredbe (EGS) št. 2454/93). |
|
PRILOGA II
OPREDELITVE IZ ČLENA 3(1)
DEL I
Opredelitve v zvezi s sektorjem riža
I. Izrazi „neoluščen riž“, „oluščen nebrušen riž“, „manj brušen riž“, „popolnoma brušen riž“, „okroglozrnat riž“, „srednjezrnat riž“, „dolgozrnat riž A ali B“ in „lomljen riž“ so opredeljeni na naslednji način:
„Neoluščen riž“ pomeni riž, ki je po mlatenju ohranil zunanjo lusko.
„Oluščen nebrušen riž“ pomeni neoluščen riž, s katerega je bila odstranjena le zunanja luska. Sem spada riž, ki ga komercialno poimenujemo „rjavi riž“, „cargo riž“, „loonzain“ in „riso sbramato“.
„Manj brušen riž“ pomeni neoluščen riž, s katerega so bili odstranjeni zunanja luska, del kalčka in celotno ali delno osemenje (perikarp), vendar so bile ohranjene notranje plasti osemenja.
„Popolnoma brušen riž“ pomeni neoluščen riž, s katerega so bili odstranjeni zunanja luska, celotno zunanje in notranje osemenje (perikarp), celoten kalček v primeru dolgo- in srednje zrnatega riža in vsaj del kalčka v primeru okroglo zrnatega riža, podolgovate bele črte pa lahko ostanejo na največ 10 mas. % zrnja.
„Okroglozrnat riž“ pomeni riž, pri katerem je dolžina zrn do vključno 5,2 mm in pri katerem je razmerje med dolžino in širino manj kot 2.
„Srednjezrnat riž“ pomeni riž, pri katerem je dolžina zrn več kot 5,2 mm, do vključno 6,0 mm, in pri katerem razmerje med dolžino in širino ni več kot 3.
„Dolgozrnat riž“ pomeni
dolgozrnat riž A, pri katerem je dolžina zrn več kot 6,0 mm, njegovo razmerje dolžina/širina pa je večje od 2 in manjše od 3;
dolgozrnat riž B, pri katerem je dolžina zrn več kot 6,0 mm, njegovo razmerje dolžina/širina pa je 3 ali več.
„Meritve zrn“ pomeni meritve zrn popolnoma brušenega riža, opravljene po naslednji metodi:
vzeti reprezentativni vzorec iz proizvodne serije;
presejati vzorec, tako da dobimo samo cela zrna, vključno z nezrelimi;
opraviti dve meritvi, vsakič izmeriti po 100 zrn in izračunati povprečje;
rezultat izraziti v milimetrih, zaokrožen na eno decimalno mesto.
„Lomljen riž“ pomeni dele zrnja, katerih dolžina ne presega treh četrtin povprečne dolžine celega zrna.
II. Za zrna in lomljena zrna, ki so oporečne kakovosti, se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„Cela zrna“ pomeni zrna, s katerih je bil odstranjen samo del konice, ne glede na lastnosti, pridobljene v posameznih fazah brušenja.
„Okrušena zrna“ pomeni zrna, s katerih je bila odstranjena cela konica.
„Lomljena zrna ali delci“ pomeni zrna, s katerih je bil odstranjen delček, ki je večji od konice; med lomljena zrna spadajo:
velika lomljena zrna (delci zrna, ki so dolgi najmanj toliko kot polovica zrna, vendar ne tvorijo celega zrna);
srednja lomljena zrna (delci zrna, ki so dolgi najmanj toliko kot četrtina dolžine zrna, vendar krajši od minimalne dolžine „velikih lomljenih zrn“);
drobna lomljena zrna (delci zrna, ki so krajši od četrtine dolžine zrna, vendar preveliki, da bi šli skozi sito z mrežnim očesom 1,4 mm);
drobci (majhni koščki ali delčki zrna, ki gredo lahko skozi sito z mrežnim očesom 1,4 mm); razcepljeno zrno (koščki, nastali z vzdolžno delitvijo zrna) spada pod to opredelitev.
„Nezrela zrna“ pomeni zrna, ki niso popolnoma zrela.
„Naravno deformirana zrna“ pomeni zrna, ki so naravno deformirana, dedno ali ne, v primerjavi z morfološkimi lastnostmi, značilnimi za določeno sorto.
„Kredasta zrna“ pomeni zrna, katerih najmanj tri četrtine površine izgleda neprosojno in kredasto.
„Zrna z rdečimi progami“ pomeni zrna, ki zaradi ostankov semenskega mešička kažejo vzdolžne rdeče proge, ki so različno intenzivne in obarvane.
„Pikasta zrna“ pomeni zrna, na katerih se kaže majhen, dobro razmejen krogec temne barve bolj ali manj pravilne oblike; med pikasta zrna spadajo tudi zrna, ki imajo neizrazite črne proge samo na površini; proge in pike ne smejo imeti rumenega ali temnega kolobarja.
„Zrna z madeži“ pomeni zrna, katerih naravna barva je na manjši površini vidno spremenjena; madeži so lahko različnih barv (črnkasti, rdečkasti, rjavi); globoke črne proge prav tako štejejo za madeže. Če je barva madežev dovolj intenzivna (črna, rožnata, rdečkasto rjava), da je takoj opazna, in če pokrivajo površino, ki ni manjša od polovice površine zrna, je treba zrna šteti za rumena zrna.
„Rumena zrna“ pomeni zrna, katerih naravna barva se je v celoti ali delno spremenila, vendar ne s sušenjem, tako da je njihov ton v barvi limone ali oranžno rumen.
„Zrna jantarne barve“ pomeni zrna, katerih barva se je po vsej površini rahlo in enotno spremenila, vendar ne s sušenjem; zaradi tega se je barva zrn spremenila v svetlo jantarno rumeno barvo.
DEL II
Tehnične opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem sladkorja
Oddelek A
Splošne opredelitve
1. „Beli sladkor“ pomeni sladkor, ki ne vsebuje dodatkov za aromo ali barvil ali kakršnih koli drugih dodatkov in v suhem stanju vsebuje 99,5 mas. % ali več saharoze, določene s polarimetrično metodo.
2. „Surovi sladkor“ pomeni sladkor, ki ne vsebuje dodatkov za aromo ali barvil ali kakršnih koli drugih dodatkov in v suhem stanju vsebuje manj kot 99,5 mas. % saharoze, določene s polarimetrično metodo.
3. „Izoglukoza“ pomeni proizvod, pridobljen iz glukoze ali njenih polimerov z vsebnostjo najmanj 10 mas. % fruktoze po teži v suhem stanju.
4. „Inulinski sirup“ pomeni proizvod, neposredno pridobljen s hidrolizo inulina ali oligofruktoz, ki vsebuje najmanj 10 mas. % fruktoze v suhem stanju v prosti obliki ali v obliki saharoze in je izražen kot ekvivalent sladkorja/izoglukoze. ►M7 ————— ◄
5. „Dobavna pogodba“ pomeni pogodbo, sklenjeno med prodajalcem in podjetjem za dobavo sladkorne pese za proizvodnjo sladkorja.
6. „Panožni sporazum“ pomeni:
sporazum, sklenjen pred sklenitvijo kakršne koli dobavne pogodbe, med podjetji ali organizacijo podjetij, priznano v zadevni državi članici, ali skupino takšnih organizacij podjetij na eni strani in združenjem prodajalcev, priznanim v zadevni državi članici, ali skupino takšnih organizacij prodajalcev na drugi;
če sporazum iz točke (a) ne obstaja, zakon o podjetjih in zakon o zadrugah, če urejata dobavo sladkorne pese s strani delničarjev ali članov podjetja ali zadruge, ki proizvaja sladkor.
▼M7 —————
DEL III
Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem hmelja
1. „Hmelj“ pomeni posušeno socvetje, imenovano tudi storžek, (ženske) vzpenjajoče se rastline hmelja (Humulus lupulus); ta socvetja, ki so zelenkasto rumene barve in jajčaste oblike, imajo pecelj in so večinoma velika največ od 2 do 5 cm.
2. „Hmelj v prahu“ pomeni proizvod, pridobljen z mletjem hmelja, ki vsebuje vse njegove naravne sestavine.
3. „Hmelj v prahu z višjo vsebnostjo lupulina“ pomeni proizvod, pridobljen z mletjem hmelja po predhodni mehanski odstranitvi dela listov, pecljev, lističev storžka in vretenc.
4. „Hmeljni ekstrakt“ pomeni koncentrirane proizvode, pridobljene z delovanjem topila na hmelj ali na hmelj v prahu.
5. „Mešani hmeljni proizvodi“ pomeni mešanico dveh ali več proizvodov iz točk 1 do 4.
DEL IV
Opredelitve pojmov v zvezi z vinskim sektorjem
V zvezi z vinsko trto
„Izkrčitev“ pomeni popolno odstranitev vseh rastlin vinske trte na površini, zasajeni z vinsko trto.
„Zasaditev“ pomeni dokončno zasaditev rastlin vinske trte ali delov rastlin vinske trte, bodisi cepljenih bodisi necepljenih, za pridelavo grozdja ali vzpostavitev matičnega nasada za cepiče.
„Precepljanje“ pomeni cepljenje vinske trte, ki je že bila cepljena.
V zvezi s proizvodi
„Sveže grozdje“ pomeni plod vinske trte, ki se uporablja za pridelavo vina, zrel ali tudi delno sušen, ki ga je mogoče zdrozgati ali stisniti z običajnimi kletarskimi postopki in lahko začne spontano alkoholno vreti.
„Sveži grozdni mošt, pri katerem je vrenje ustavljeno z dodatkom alkohola“, pomeni proizvod, ki:
ima dejanski delež alkohola najmanj 12 vol. % in največ 15 vol. %;
je pridobljen tako, da se neprevretemu grozdnemu moštu, ki ima naravni delež alkohola najmanj 8,5 vol. % in izvira izključno iz sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 81(2), doda:
bodisi nevtralni alkohol vinskega izvora, vključno z alkoholom, pridobljenim z destilacijo sušenega grozdja, katerega dejanski delež alkohola je najmanj 96 vol. %,
bodisi neprečiščeni proizvod, pridobljen z destilacijo vina, katerega dejanski delež alkohola je najmanj 52 vol. % in največ 80 vol. %.
„Grozdni sok“ pomeni tekoči, neprevreti, toda za vrenje sposobni proizvod, ki:
je pridobljen z ustreznim postopkom, da je nespremenjen ustrezen za porabo;
je pridobljen iz svežega grozdja ali grozdnega mošta ali z razredčenjem. Kadar je pridobljen z razredčenjem, se razredči zgoščeni grozdni mošt ali zgoščeni grozdni sok.
Dovoljeni najvišji dejanski delež alkohola grozdnega soka je do 1 vol. %.
„Zgoščeni grozdni sok“ je nekaramelizirani grozdni sok, dobljen z delnim sušenjem grozdnega soka s katero koli odobreno metodo, razen neposrednega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s predpisano metodo pri temperaturi 20 °C, ni nižja od 50,9 %.
Dovoljeni najvišji dejanski delež alkohola zgoščenega grozdnega soka je do 1 vol. %.
„Vinske droži“ pomeni ostanke:
ki se kopičijo v posodi z vinom po vrenju, med skladiščenjem ali po odobrenem postopku obdelave;
ki nastanejo s filtriranjem ali centrifugiranjem proizvoda iz točke (a);
ki se kopičijo v posodah z grozdnim moštom med skladiščenjem ali po odobrenem postopku obdelave ali
ki nastanejo s filtriranjem ali centrifugiranjem proizvoda iz točke (c).
„Grozdne tropine“ pomeni prevreti ali neprevreti ostanek po stiskanju svežega grozdja.
„Piquette“ pomeni proizvod, pridobljen:
z vrenjem neobdelanih grozdnih tropin, namočenih v vodi, ali
z izpiranjem prevretih grozdnih tropin z vodo.
„Vino, alkoholizirano za destilacijo“, pomeni proizvod, ki:
ima dejanski delež alkohola najmanj 18 vol. % in največ 24 vol. %;
je pridobljen izključno tako, da se vinu, ki ne vsebuje ostanka sladkorja, doda neprečiščeni proizvod destilacije vina, katerega dejanski delež alkohola je največ 86 vol. %, ali
ima največjo vsebnost hlapnih kislin, izraženih kot ocetna kislina, 1,5 grama na liter.
„Cuvée“ pomeni
grozdni mošt;
vino ali
mešanico grozdnih moštov in/ali vin z različnimi lastnostmi,
namenjeno za pripravo določene vrste penečih vin.
Delež alkohola
„Dejanski volumenski delež alkohola“ pomeni število volumenskih enot čistega alkohola, ki ga pri temperaturi 20 °C vsebuje 100 volumenskih enot proizvoda pri tej temperaturi.
„Potencialni volumenski delež alkohola“ pomeni število volumenskih enot čistega alkohola pri temperaturi 20 °C, ki se lahko tvorijo s popolnim prevretjem sladkorja, vsebovanega v 100 volumenskih enotah proizvoda pri tej temperaturi.
„Skupni volumenski delež alkohola“ pomeni vsoto dejanskega in potencialnega deleža alkohola.
„Naravni volumenski delež alkohola“ pomeni skupni volumenski delež alkohola proizvoda pred kakršno koli obogatitvijo.
„Dejanski masni delež alkohola“ pomeni število kilogramov čistega alkohola, ki jih vsebuje 100 kilogramov proizvoda.
„Potencialni masni delež alkohola“ pomeni število kilogramov čistega alkohola, ki se lahko tvorijo s popolnim prevretjem sladkorja, vsebovanega v 100 kilogramih proizvoda.
„Skupni masni delež alkohola“ pomeni vsoto dejanskega in potencialnega deleža alkohola.
DEL V
Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem govejega in telečjega mesa
„Govedo“ pomeni žive živali vrste domače govedo, ki spada pod oznake KN 0102 21 , ex 0102 31 00 , 0102 90 20 , ex 0102 29 10 do ex 0102 29 99 , 0102 39 10 , 0102 90 91 .
DEL VI
Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem mleka in mlečnih proizvodov
Za izvajanje tarifne kvote za maslo s poreklom iz Nove Zelandije izraz „izdelano neposredno iz mleka ali smetane“ ne izključuje masla, izdelanega iz mleka ali smetane brez uporabe skladiščenih materialov, v enem samem, samozadostnem in neprekinjenem postopku, med katerim gre lahko smetana skozi stopnjo koncentrirane mlečne maščobe in/ali frakcioniranja takšne mlečne maščobe.
DEL VII
Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem jajc
1. „Jajca v lupini“ pomeni perutninska jajca v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana, razen valilnih jajc, navedenih pod točko 2.
2. „Valilna jajca“ pomeni perutninska valilna jajca.
3. „Celi proizvodi“ pomeni ptičja jajca brez lupine, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, ustrezna za človeško prehrano.
4. „Ločeni proizvodi“ pomeni rumenjake ptičjih jajc, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, ustrezne za prehrano ljudi.
DEL VIII
Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem perutninskega mesa
1. „Živa perutnina“ pomeni žive kokoši, race, gosi, purane in pegatke, ki tehtajo več kot 185 gramov.
2. „Piščanci“ pomeni žive kokoši, race, gosi, purane in pegatke, ki tehtajo manj kot 185 gramov.
3. „Zaklana perutnina“ pomeni mrtve kokoši vrste Gallus domesticus, race, gosi, purane in pegatke, cele, z drobovino ali brez nje.
4. „Predelani proizvodi“ pomeni naslednje:
proizvode iz točke (a) dela XX Priloge I;
proizvode iz točke (b) dela XX Priloge I, razen zaklane perutnine in užitnih klavničnih proizvodov, imenovanih „kosi perutnine“;
užitne klavnične proizvode iz točke (b) dela XX Priloge I;
proizvode iz točke (c) dela XX Priloge I;
proizvode iz točk (d) in (e) dela XX Priloge I;
proizvode iz točke (f) dela XX Priloge I, razen tistih, ki spadajo pod oznako KN 1602 20 10 .
DEL IX
Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem čebelarstva
1. Med pomeni med iz Direktive Sveta 2001/110 ES ( 27 ), kar velja tudi za glavne vrste medu.
2. „Čebelarski proizvodi“ pomeni med, čebelji vosek, matični mleček, propolis ali cvetni prah.
PRILOGA III
STANDARDNA KAKOVOST RIŽA IN SLADKORJA IZ ČLENA 1a UREDBE (EU) št. 1370/2013 ( 28 )
A. Standardna kakovost za neoluščen riž
Neoluščen riž standardne kakovosti:
je neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti, brez vonja;
z vsebnostjo vlage največ 13 %;
ima donos popolnoma brušenega riža 63 mas. % v celih zrnih (z deležem največ 3 % okrušenih zrn), od katerih predstavljajo mas. % popolnoma brušenih riževih zrn, ki niso neoporečne kakovosti:
|
kredasta zrna neoluščenega riža pod oznakama KN 1006 10 27 in 1006 10 98 |
1,5 % |
|
kredasta zrna neoluščenega riža, ki ne spada pod oznaki KN 1006 10 27 in 1006 10 98 |
2,0 % |
|
zrna z rdečimi progami |
1,0 % |
|
pikasta zrna |
0,50 % |
|
zrna z madeži |
0,25 % |
|
rumena zrna |
0,02 % |
|
zrna jantarne barve |
0,05 % |
B. Standardne kakovosti za sladkor
▼M7 —————
II. Standardna kakovost za beli sladkor
1. Beli sladkor standardne kakovosti ima naslednje lastnosti:
je neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti; je suh, iz homogenih kristalov v zrnih, sipek;
minimalno polarizacijo: 99,7;
najvišjo vsebnost vlage: 0,06 %;
najvišjo vsebnost invertnega sladkorja: 0,04 %;
število točk, izračunanih v skladu s točko 2, ne presega 22 točk ter ne presega naslednjih vrednosti:
2. Ena točka ustreza:
0,0018 % vsebnosti pepela, ki se izračuna z uporabo metode ICUMSA pri 28o Brix;
0,5 enote tipa barve, ki se izračuna z uporabo metode Braunschweig;
7,5 enote za obarvanje raztopine, ki se izračuna z uporabo metode ICUMSA.
3. Metode za določanje faktorjev iz točke 1 so enake tistim, ki se uporabljajo za določanje navedenih faktorjev pri intervencijskih ukrepih.
III. Standardna kakovost za surovi sladkor
1. Surovi sladkor standardne kakovosti je sladkor, katerega donos v belem sladkorju znaša 92 %.
2. Donos surovega pesnega sladkorja se izračuna tako, da se od stopnje polarizacije navedenega sladkorja odšteje:
odstotek vsebnosti pepela v tem sladkorju, pomnožen s štiri;
odstotek vsebnosti invertnega sladkorja v tem sladkorju, pomnožen z dve;
število 1.
3. Donos surovega trsnega sladkorja se izračuna tako, da se od stopnje polarizacije navedenega sladkorja, pomnožene z dva, odšteje 100.
PRILOGA IV
LESTVICE UNIJE ZA RAZVRŠČANJE TRUPOV IZ ČLENA 10
A. Lestvica Unije za razvrščanje trupov goved, starih osem mesecev ali več
I. Opredelitev pojmov
Uporabijo se naslednje opredelitve pojmov:
„Trup“ pomeni celo telo zaklane živali, kakor je pripravljeno po izkrvavitvi, odstranitvi notranjih organov in kože.
„Polovica“ pomeni proizvod, pridobljen s simetrično razpolovitvijo trupa po sredi vratnih, hrbtnih, ledvenih vretenc in križnice ter po sredi prsnice in medenične zrasti.
II. Kategorije
Trupi goveda se razvrstijo v naslednje kategorije:
Z : trupi živali, starih od 8 mesecev do manj kot 12 mesecev;
A : trupi nekastriranih samcev, starih od 12 mesecev do manj kot 24 mesecev;
B : trupi nekastriranih samcev, starih od 24 mesecev;
C : trupi kastriranih samcev, starih od 12 mesecev;
D : trupi samic, ki so že telile;
E : trupi drugih samic, starih od 12 mesecev.
III. Razvrščanje
Trupi se razvrstijo na podlagi ocene:
Mesnatosti:
Razvoj profila trupov, še posebej najpomembnejših delov (stegno, hrbet, pleče)
|
Razred mesnatosti |
Poimenovanje |
|
S Superiorna |
Vsi profili izredno konveksni; izjemna razvitost mišic (dvojna omišičenost) |
|
E Odlična |
Vsi profili konveksni do super konveksni; mišice izjemno razvite |
|
U Zelo dobra |
Profili večinoma konveksni; mišice zelo dobro razvite |
|
R Dobra |
Profili večinoma ravni; mišice dobro razvite |
|
O Zadovoljiva |
Profili večinoma ravni do konkavni; mišice povprečno razvite |
|
P Slaba |
Vsi profili konkavni do zelo konkavni; mišice slabo razvite |
Zamaščenosti:
|
Razred zamaščenosti |
Poimenovanje |
|
1 Slaba |
Brez maščobe ali zelo slaba pokritost trupa z maščobo |
|
2 Zadovoljiva |
Neznatna pokritost z maščobo, meso je vidno skoraj povsod |
|
3 Srednja |
Meso, razen stegna in pleč, skoraj povsod pokrito z maščobo, manjše maščobne obloge v prsni votlini |
|
4 Močna |
Meso prekrito z maščobo, vendar na stegnu in plečetu še delno vidno, nekaj razločnih maščobnih oblog v prsni votlini |
|
5 Zelo močna |
Celoten trup pokrit z maščobo; obilne obloge v prsni votlini |
Države članice lahko razdelijo obstoječe razrede iz točk 1 in 2 v največ tri podrazrede.
IV. Priprava
Trupi in polovice se pripravijo:
brez glave in brez spodnjih delov nog; glava se loči od trupa pri atlasno-okcipitalnem sklepu, spodnji deli nog se odrežejo pri skočnem (tarzalnem) ali zapestnem (karpalnem) sklepu;
brez organov, ki jih vsebujeta prsna in trebušna votlina, z ledvicami, ledvičnim in medeničnim lojem ali brez njih;
brez spolnih organov s pripadajočim mišičevjem ter pri samicah brez vimena ali vimenske maščobe.
V. Razvrščanje in označevanje
Klavnice, odobrene v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ( 29 ), sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se vsi trupi ali polovice goved, starih osem mesecev ali več in zaklanih v takih klavnicah in z oznako zdravstvene ustreznosti, določeno v členu 5(2) v povezavi s poglavjem III oddelka I Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ( 30 ), razvrstijo in označijo v skladu z lestvico Unije.
Države članice lahko pred označevanjem živali z žigom odobrijo odstranitev podkožne maščobe s trupov ali polovic, če to upravičuje zamaščenost.
B. Lestvica Unije za razvrščanje trupov prašičev
I. Opredelitev pojma
„Trup“ pomeni telo zaklanega prašiča po izkrvavitvi in odstranitvi drobovja; cel ali razpolovljen po sredi.
II. Razvrščanje
Trupi se uvrščajo v razrede glede na ocenjeni delež pustega mesa in se ustrezno razvrstijo:
|
Razredi |
Pusto meso kot odstotni delež mase trupa |
|
S |
60 ali več |
|
E |
55 ali več, vendar manj kot 60 |
|
U |
50 ali več, vendar manj kot 55 |
|
R |
45 ali več, vendar manj kot 50 |
|
O |
40 ali več, vendar manj kot 45 |
|
P |
manj kot 40 |
III. Priprava
Trupi se pripravijo brez jezika, ščetin, kopit, genitalij, ledvične maščobe, ledvic in prepone.
IV. Delež pustega mesa
1. Delež pustega mesa se oceni z metodami za ocenjevanje, ki jih odobri Komisija. Odobrijo se lahko le statistično potrjene metode za oceno, ki temeljijo na fizikalnih meritvah enega ali več anatomskih delov trupa prašiča. Za odobritev metod za ocenjevanje mora biti statistična napaka pri oceni znotraj najvišjega dovoljenega odstopanja.
2. Vendar pa komercialne vrednosti trupov ne določa le njihov ocenjeni delež pustega mesa.
V. Označevanje trupov
Razen če Komisija ne določi drugače), se razvrščeni trupi označijo z žigom v skladu z lestvico Unije.
C. Lestvica Unije za razvrščanje trupov ovac
I. Opredelitev pojma
Uporabljata se opredelitvi „trup“ in „polovica“ iz točke A.I.
II. Kategorije
Trupi se razvrstijo v naslednje kategorije:
A : trupi ovac, starih manj kot dvanajst mesecev,
B : trupi drugih ovac.
III. Razvrščanje
Za razvrstitev trupov se smiselno uporabljajo določbe iz točke A.III. Vendar pa se izraz „stegno“ v točki A.III.1. ter v 3. in 4. vrsti tabele pod točko A.III.2. zamenja z izrazom „zadnja četrt“.
IV. Priprava
Trupi in polovice so pripravljeni brez glave (odrezane pri atlanto-okcipitalnem sklepu), spodnjih delov nog (odrezanih pri karpalnem ali tarzalnem sklepu), repa (odrezan med šestim in sedmim repnim vretencem), vimena, genitalij, jeter in drobovja. Trup vsebuje ledvice in medenični loj.
Državam članicam se omogoči, da dovolijo drugačno pripravo, kadar se ne uporablja referenčna priprava.
V. Označevanje trupov
Razvrščeni trupi in polovice se označijo z žigom v skladu z lestvico Unije.
PRILOGA V
PROIZVODI IZ ČLENA 23(5)
Kategorija I
Kategorija II
Fermentirani ali nefermetirani mlečni proizvodi s sadjem, z naravno aromo ali nearomatizirani.
PRILOGA VI
PRORAČUNSKE OMEJITVE ZA PODPORNE PROGRAME IZ ČLENA 44(1)
|
v 1 000 EUR na proračunsko leto |
|||||
|
|
2014 |
2015 |
2016 |
2017–2020 |
od 2021 |
|
Bolgarija |
26 762 |
26 762 |
26 762 |
26 762 |
25 721 |
|
Češka |
5 155 |
5 155 |
5 155 |
5 155 |
4 954 |
|
Nemčija |
38 895 |
38 895 |
38 895 |
38 895 |
37 381 |
|
Grčija |
23 963 |
23 963 |
23 963 |
23 963 |
23 030 |
|
Španija |
353 081 |
210 332 |
210 332 |
210 332 |
202 147 |
|
Francija |
280 545 |
280 545 |
280 545 |
280 545 |
269 628 |
|
Hrvaška |
11 885 |
11 885 |
11 885 |
10 832 |
10 410 |
|
Italija |
336 997 |
336 997 |
336 997 |
336 997 |
323 883 |
|
Ciper |
4 646 |
4 646 |
4 646 |
4 646 |
4 465 |
|
Litva |
45 |
45 |
45 |
45 |
43 |
|
Luksemburg |
588 |
– |
– |
– |
– |
|
Madžarska |
29 103 |
29 103 |
29 103 |
29 103 |
27 970 |
|
Malta |
402 |
– |
– |
– |
– |
|
Avstrija |
13 688 |
13 688 |
13 688 |
13 688 |
13 155 |
|
Portugalska |
65 208 |
65 208 |
65 208 |
65 208 |
62 670 |
|
Romunija |
47 700 |
47 700 |
47 700 |
47 700 |
45 844 |
|
Slovenija |
5 045 |
5 045 |
5 045 |
5 045 |
4 849 |
|
Slovaška |
5 085 |
5 085 |
5 085 |
5 085 |
4 887 |
|
Združeno kraljestvo |
120 |
– |
– |
– |
– |
PRILOGA VII
OPREDELITVE, POIMENOVANJA IN PRODAJNE OZNAKE PROIZVODOV IZ ČLENA 78
V tej prilogi „prodajna oznaka“ pomeni ime, pod katerim se živilo prodaja, v smislu člena 5(1) Direktive 2000/13/ES ali ime živila v smislu člena 17 Uredbe (EU) št. 1169/2011.
DEL I
Meso goveda, starega manj kot dvanajst mesecev
I. Opredelitev pojma
V tem delu te priloge „meso“ pomeni vsak trup, meso s kostmi ali brez njih ter razrezane ali nerazrezane klavnične proizvode, namenjene prehrani ljudi, ki so pridobljeni iz goveda, starega manj kot dvanajst mesecev, in sicer sveže, zamrznjeno ali globoko zamrznjeno meso, pakirano oziroma embalirano ali ne.
II. Razvrščanje goveda, starega manj kot dvanajst mesecev, v klavnici
Izvajalci ob zakolu vsa goveda, stara manj kot dvanajst mesecev, pod nadzorom pristojnega organa razvrstijo v eno od naslednjih dveh kategorij:
kategorija V: govedo, staro manj kot osem mesecev.
Identifikacijska črka kategorije: V;
kategorija Z: govedo, staro od osem mesecev do manj kot 12 mesecev.
Identifikacijska črka kategorije: Z.
To razvrščanje se opravi na podlagi informacij iz potnega lista, s katerim je opremljeno govedo, oziroma, če to ni mogoče, na podlagi podatkov iz računalniške baze podatkov iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta ( 31 ).
Zadevna država članica lahko na zahtevo skupine iz člena 3(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 odloči, da se pogoji iz te točke ne uporabljajo za goveje meso z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, zaščiteno v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012 in registrirano pred 29. junijem 2007.
III. Prodajne oznake
1. Meso goveda, starega manj kot dvanajst mesecev, se v državah članicah trži samo pod naslednjo(-imi) prodajno(-imi) oznako(-ami), določeno(-imi) za vsako državo članico:
Za meso goveda, starega manj kot osem mesecev (identifikacijska črka kategorije: V):
|
Država trženja |
Prodajne oznake, ki jih je treba uporabiti |
|
Belgija |
veau, viande de veau/kalfsvlees/Kalbfleisch |
|
Bolgarija |
месо от малки телета |
|
Češka |
Telecí |
|
Danska |
Lyst kalvekød |
|
Nemčija |
Kalbfleisch |
|
Estonija |
Vasikaliha |
|
Irska |
Veal |
|
Grčija |
μοσχάρι γάλακτος |
|
Španija |
Ternera blanca, carne de ternera blanca |
|
Francija |
veau, viande de veau |
|
Italija |
vitello, carne di vitello |
|
Ciper |
μοσχάρι γάλακτος |
|
Latvija |
Teļa gaļa |
|
Litva |
Veršiena |
|
Luksemburg |
veau, viande de veau/Kalbfleisch |
|
Madžarska |
Borjúhús |
|
Malta |
Vitella |
|
Nizozemska |
Kalfsvlees |
|
Avstrija |
Kalbfleisch |
|
Poljska |
Cielęcina |
|
Portugalska |
Vitela |
|
Romunija |
carne de vițel |
|
Slovenija |
Teletina |
|
Slovaška |
Teľacie mäso |
|
Finska |
vaalea vasikanliha/ljust kalvkött |
|
Švedska |
ljust kalvkött |
|
▼M7 ————— |
|
Za meso goveda, starega od osem mesecev do manj kot 12 mesecev (identifikacijska črka kategorije: Z):
|
Država trženja |
Prodajne oznake, ki jih je treba uporabiti |
|
Belgija |
jeune bovin, viande de jeune bovin/jongrundvlees/Jungrindfleisch |
|
Bolgarija |
Телешко месо |
|
Češka |
hovězí maso z mladého skotu |
|
Danska |
Kalvekød |
|
Nemčija |
Jungrindfleisch |
|
Irska |
rosé veal |
|
Estonija |
noorloomaliha |
|
Grčija |
νεαρό μοσχάρι |
|
Španija |
Španija Ternera, carne de ternera |
|
Francija |
Francija jeune bovin, viande de jeune bovin |
|
Italija |
vitellone, carne di vitellone |
|
Ciper |
νεαρό μοσχάρι |
|
Latvija |
jaunlopa gaļa |
|
Litva |
Jautiena |
|
Luksemburg |
jeune bovin, viande de jeune bovin/Jungrindfleisch |
|
Madžarska |
Növendék marha húsa |
|
Malta |
Vitellun |
|
Nizozemska |
rosé kalfsvlees |
|
Avstrija |
Jungrindfleisch |
|
Poljska |
młoda wołowina |
|
Portugalska |
Vitelão |
|
Romunija |
carne de tineret bovin |
|
Slovenija |
meso težjih telet |
|
Slovaška |
mäso z mladého dobytka |
|
Finska |
vasikanliha/kalvkött |
|
Švedska |
Kalvkött |
|
▼M7 ————— |
|
2. Prodajne oznake iz odstavka 1 se lahko dopolnijo z navedbo imena ali oznake zadevnih kosov mesa ali klavničnega proizvoda.
3. Prodajne oznake, navedene za kategorijo V v tabeli pod točko A iz odstavka 1, in vsa nova imena, izpeljana iz teh prodajnih oznak, se uporabljajo le, če so izpolnjene vse zahteve iz te priloge.
Predvsem se izrazi „veau“, „telecí“, „Kalb“, „μοσχάρι“, „ternera“, „kalv“, „veal“, „vitello“, „vitella“, „kalf“, „vitela“ in „teletina“ ne uporabijo v prodajni oznaki in ne navedejo na etiketi mesa iz goveda, starega več kot dvanajst mesecev.
4. Pogoji iz odstavka 1 se ne uporabljajo za meso iz goveda, za katerega je bila označba porekla ali geografska označba zaščitena v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012 registrirana pred 29. junijem 2007.
IV. Obvezne navedbe na oznaki
1. Brez poseganja v Direktivo 2000/13/ES, Uredbo (EU) št. 1169/2011 ter člene 13, 14 in 15 Uredbe (ES) št. 1760/2000 izvajalci v vsaki fazi proizvodnje in trženja meso goveda, starega manj kot 12 mesecev, označijo z naslednjimi informacijami:
prodajnimi oznakami v skladu s točko III tega dela;
starostjo živali ob zakolu, navedeno na obrazcu kot:
Izvajalci lahko z odstopanjem od točke (b) prvega pododstavka v fazah pred ponudbo končnemu potrošniku navedbo starosti ob zakolu nadomestijo z navedbo kategorije: „kategorija V“ oziroma „kategorija Z“.
2. Za meso goveda, starega manj kot dvanajst mesecev, ki ni predpakirano in je namenjeno za prodajo končnemu potrošniku na prodajnih mestih na drobno, pravila o načinu navedbe podatkov iz odstavka 1 določijo države članice.
V. Beleženje
Izvajalci v vsaki fazi proizvodnje in trženja zabeležijo naslednje podatke:
identifikacijsko številko in datum rojstva živali, samo v klavnici;
referenčno številko, ki omogoča ugotovitev povezave med identifikacijo živali, iz katerih je pridobljeno meso, na eni strani ter prodajno oznako, starostjo ob zakolu in identifikacijsko črko kategorije, navedeno na oznaki mesa, na drugi;
datum, na katerega so živali in meso prispeli v obrat oziroma ga zapustili.
VI. Uradni pregledi
1. Države članice imenujejo pristojni organ oziroma organe, ki so odgovorni za uradne preglede za preverjanje uporabe tega dela, in o tem obvestijo Komisijo.
2. Uradne preglede opravijo pristojni organ oziroma organi v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ( 32 ).
3. Strokovnjaki Komisije po potrebi skupaj z zadevnimi pristojnimi organi in, če je ustrezno, s strokovnjaki iz držav članic opravijo preglede na kraju samem, da se prepričajo o izvajanju določb iz te priloge.
4. Država članica, na ozemlju katere se opravljajo pregledi, Komisiji zagotovi vso pomoč, ki bi jo lahko potrebovala za izpolnitev svojih nalog.
5. Za meso, uvoženo iz tretjih držav, izpolnjevanje zahtev iz tega dela zagotavlja pristojni organ, ki ga imenuje tretja država, oziroma neodvisni organ tretje strani. Neodvisni organ predloži vsa jamstva o izpolnjevanju pogojev, določenih z evropskim standardom EN 45011 ali Vodilom 65 ISO/IEC.
DEL II
Kategorije proizvodov vinske trte
Kategorije proizvodov vinske trte so navedene v točkah 1 do 17. Kategorije proizvodov vinske trte, navedene v točki 1 in točkah 4 do 9, se lahko v celoti ali delno dealkoholizirajo v skladu z delom I, oddelek E, Priloge VIII, potem ko v celoti dosežejo svoje značilnosti, kot so opisane v navedenih točkah.
(1) Vino
„Vino“ pomeni proizvod, pridobljen izključno s popolnim ali delnim alkoholnim vrenjem svežega zdrozganega ali nezdrozganega grozdja ali grozdnega mošta.
Vino:
ima po morebitni uporabi postopkov, določenih v oddelku B dela I Priloge VIII, dejanski delež alkohola najmanj 8,5 vol. %, če vino izvira izključno iz grozdja vinorodnih con A in B iz Dodatka I k tej prilogi, in najmanj 9 vol. %, če vino izvira iz grozdja drugih vinorodnih con;
ima v primeru zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe z odstopanjem od minimalnega dejanskega deleža alkohola, ki se sicer uporablja, po morebitni uporabi postopkov, določenih v oddelku B dela I Priloge VIII, dejanski delež alkohola najmanj 4,5 vol. %;
ima skupni delež alkohola največ 15 vol. %. Z odstopanjem:
ima, razen pri odstopanjih, ki jih Komisija lahko sprejme z delegiranimi akti v skladu s členom 75(2), skupno vsebnost kisline, izraženo kot vinska kislina, najmanj 3,5 gramov na liter ali 46,6 miliekvivalentov na liter.
„Retsina“ pomeni vino, pridelano izključno na geografskem območju Grčije iz grozdnega mošta, obdelanega s smolo alepskega bora. Uporaba smole alepskega bora je dovoljena samo za pridobivanje vina „retsina“ pod pogoji, ki jih določajo veljavni grški predpisi.
Z odstopanjem od točke (b) drugega pododstavka se „Tokaji eszencia“ in „Tokajská esencia“ štejeta za vino.
Vendar lahko države članice dovolijo uporabo izraza „vino“, če:
je v sestavljenem imenu navedeno tudi ime sadja in se sestavljeno ime uporablja za trženje proizvodov, pridobljenih z vrenjem sadja, ki ni grozdje, ali
je del sestavljenega imena.
Izogibati se je treba zamenjevanju s proizvodi, ki spadajo v kategorije vina iz te priloge.
(2) Mlado vino, ki je še v vrenju
„Mlado vino, ki je še v vrenju“ pomeni proizvod, pri katerem alkoholno vrenje še ni končano in še ni ločeno od svojih droži.
(3) Likersko vino
„Likersko vino“ pomeni proizvod:
ima dejansko vsebnost alkohola najmanj 15 vol. % in največ 22 vol. %. Izjemoma in za vina, ki se starajo dlje, se lahko te omejitve razlikujejo pri nekaterih likerskih vinih z označbo porekla ali geografsko označbo s seznama, ki ga je Komisija vzpostavila z delegiranim aktom, sprejetim v skladu s členom 75(2), pod pogojem, da:
katerega skupni delež alkohola je najmanj 17,5 vol. %, razen nekaterih likerskih vin z označbo porekla ali geografsko označbo, navedenih na seznamu, ki ga Komisija pripravi z delegiranimi akti v skladu s členom 75(2);
ki je pridobljen iz:
katerega izhodiščni naravni delež alkohola je najmanj 12 vol. %, razen nekaterih likerskih vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, navedenih na seznamu, ki ga Komisija pripravi z delegiranimi akti v skladu s členom 75(2);
ki mu je dodan:
posamezno ali v kombinaciji:
skupaj z enim ali več naslednjimi proizvodi, kadar je to ustrezno:
ki so mu z odstopanjem od točke (e), če so to določena likerska vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, navedena na seznamu, ki ga Komisija pripravi z delegiranimi akti v skladu s členom 75(2), dodani:
proizvodi iz točke (e)(i), posamezno ali v kombinaciji, ali
eden ali več naslednjih proizvodov:
eden ali več naslednjih proizvodov, kadar je to ustrezno:
(4) Peneče vino
„Peneče vino“ pomeni proizvod:
ki je pridobljen s primarnim ali sekundarnim alkoholnim vrenjem iz:
pri katerem se ob odpiranju posode sprosti ogljikov dioksid, ki izvira izključno iz vrenja;
ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadtlak najmanj 3 bare ter
pri katerem je skupni delež alkohola cuvéejev, namenjen za njegovo pridelavo, najmanj 8,5 vol. %.
(5) Kakovostno peneče vino
„Kakovostno peneče vino“ pomeni proizvod:
ki je pridobljen s primarnim ali sekundarnim alkoholnim vrenjem iz:
pri katerem se ob odpiranju posode sprosti ogljikov dioksid, ki izvira izključno iz vrenja;
ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadtlak najmanj 3,5 bare ter
pri katerem je skupni delež alkohola cuvéejev, namenjenega za njegovo pridelavo, najmanj 9 vol. %.
(6) Kakovostno aromatično peneče vino
„Kakovostno aromatično peneče vino“ pomeni kakovostno peneče vino:
ki je pridobljeno tako, da se za pripravo cuvéeja uporabi le grozdni mošt ali delno prevret grozdni mošt, ki izvira iz posebnih sort vinske trte s seznama, ki ga Komisija pripravi z delegiranimi akti v skladu s členom 75(2).
Kakovostna aromatična peneča vina, tradicionalno proizvedena z uporabo vin za pripravo cuvéeja, določi Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 75(2);
ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadtlak najmanj 3 bare;
ki ima dejanski delež alkohola najmanj 6 vol. % ter
ki ima skupni delež alkohola najmanj 10 vol. %.
(7) Gazirano peneče vino
„Gazirano peneče vino“ pomeni proizvod:
ki je pridobljen iz vina brez zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe;
pri katerem se ob odpiranju posode sprosti ogljikov dioksid, ki v celoti ali delno izvira iz dodatka tega plina, ter
ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadtlak najmanj 3 bare.
(8) Biser vino
„Biser vino“ pomeni proizvod, ki:
je pridobljen iz vina, mladega vina, ki je še v vrenju, grozdnega mošta ali delno prevretega grozdnega mošta, pod pogojem, da je skupni delež alkohola takega proizvoda najmanj 9 vol. %;
ima dejanski delež alkohola najmanj 7 vol. %;
ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi notranjega raztopljenega ogljikovega dioksida nadtlak najmanj 1 bar in največ 2,5 bara ter
je shranjen v posodah prostornine največ 60 litrov.
(9) Gazirano biser vino
„Gazirano biser vino“ pomeni proizvod, ki:
je pridobljen iz vina, mladega vina, ki je še v vrenju, grozdnega mošta ali delno prevretega grozdnega mošta;
ima dejanski delež alkohola najmanj 7 vol. % in skupni delež alkohola najmanj 9 vol. %;
ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida, ki je delno ali v celoti dodan, nadtlak najmanj 1 bar in največ 2,5 bara ter
je shranjen v posodah prostornine največ 60 litrov.
(10) Grozdni mošt
„Grozdni mošt“ pomeni tekoči proizvod, pridobljen naravno ali s fizikalnimi postopki iz svežega grozdja. Dovoljeni dejanski delež alkohola grozdnega mošta je največ 1 vol. %.
(11) Delno prevreti grozdni mošt
„Delno prevret grozdni mošt“ pomeni proizvod, pridobljen z vrenjem grozdnega mošta z dejanskim deležem alkohola več kot 1 vol. %, vendar manj kakor tri petine njegovega skupnega volumenskega deleža alkohola.
(12) Delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja
„Delno prevret grozdni mošt iz sušenega grozdja“ pomeni proizvod, pridobljen z delnim vrenjem grozdnega mošta iz sušenega grozdja, ki ima skupno vsebnost sladkorja pred vrenjem najmanj 272 g na liter ter naravni in dejanski delež alkohola najmanj 8 vol. %. Ne glede na to nekatera vina, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti v skladu s členom 75(2) in izpolnjujejo te zahteve, ne veljajo za delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja.
(13) Zgoščeni grozdni mošt
„Zgoščeni grozdni mošt“ pomeni nekaramelizirani grozdni mošt, ki je pridobljen z delnim izparevanjem grozdnega mošta s katero koli dovoljeno metodo, razen neposrednega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s predpisano metodo iz prvega pododstavka člena 80(5) in točke (d) prvega pododstavka člena 91 pri temperaturi 20 °C, ni nižja od 50,9 %.
Dovoljeni dejanski delež alkohola zgoščenega grozdnega mošta je največ 1 vol. %.
(14) Rektificirani zgoščeni grozdni mošt
„Rektificirani zgoščeni grozdni mošt“ pomeni:
tekoči nekaramelizirani proizvod, ki:
je pridobljen z delnim izparevanjem grozdnega mošta s katero koli dovoljeno metodo, razen neposrednega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s prvim pododstavkom člena 80(5) in točko (d) prvega pododstavka člena 91 pri temperaturi 20 °C, ni nižja od 61,7 %;
je bil obdelan v skladu z odobrenimi postopki razkisanja in odstranitve drugih sestavin, razen sladkorja;
ima naslednje lastnosti:
trdi nekaramelizirani proizvod, ki:
je pridobljen s kristalizacijo tekočega rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta brez uporabe topil;
je bil obdelan v skladu z odobrenimi postopki razkisanja in odstranitve drugih sestavin, razen sladkorja;
ima po redčenju na raztopino z vrednostjo 25 °Brix naslednje lastnosti:
Dovoljeni dejanski delež alkohola rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta je največ 1 vol. %;
(15) Vino iz sušenega grozdja
„Vino iz sušenega grozdja“ pomeni proizvod, ki:
je pridelan brez obogatitve iz grozdja, delno posušenega na soncu ali v senci;
ima skupni delež alkohola najmanj 16 vol. % in dejanski delež alkohola najmanj 9 vol. % ter
ima naravni delež alkohola najmanj 16 vol. % (ali 272 g sladkorja na liter).
(16) Vino iz prezrelega grozdja
„Vino iz prezrelega grozdja“ pomeni proizvod, ki:
je pridelan brez obogatitve;
ima naravni delež alkohola več kot 15 vol. % ter
ima skupni delež alkohola najmanj 15 vol. % in dejanski delež alkohola najmanj 12 vol. %.
Države članice lahko predpišejo čas staranja za ta proizvod.
(17) Vinski kis
„Vinski kis“ pomeni kis, ki:
je pridobljen izključno iz vina z ocetnim kislinskim vrenjem ter
ima vsebnost skupnih kislin, izraženo kot ocetna kislina, najmanj 60 g na liter.
DEL III
Mleko in mlečni proizvodi
1. „Mleko“ pomeni izključno običajni izloček mlečnih žlez, pridobljen z eno ali več molžami brez kakršnega koli dodajanja ali odvzemanja.
Vendar se izraz „mleko“ lahko uporabi:
za mleko, ki je obdelano tako, da se njegova sestava ne spremeni, ali za mleko, katerega vsebnost maščobe je standardizirana v skladu z delom IV;
v povezavi z eno besedo ali več besedami za poimenovanje vrste, kakovostnega razreda, izvora in/ali predvidene uporabe takega mleka ali za opis fizikalne obdelave ali spremembe sestave mleka, pod pogojem, da je sprememba omejena na dodajanje in/ali odvzem naravnih sestavin mleka.
2. V tem delu „mlečni proizvodi“ pomeni proizvode, pridobljene izključno iz mleka, pri čemer se razume, da se smejo dodati snovi, ki so potrebne za njihovo proizvodnjo, pod pogojem, da se te snovi ne uporabljajo za delno ali popolno nadomestitev katere koli sestavine mleka.
Izključno za mlečne proizvode se rezervirajo:
naslednja imena, ki se uporabljajo v vseh fazah trženja:
sirotka;
smetana;
maslo;
pinjenec;
masleno olje;
kazeini;
anhidridna mlečna maščoba (AMF);
sir;
jogurt;
kefir;
kumis;
viili/fil;
smetana;
fil;
rjaženka;
fermentirano mleko (rūgušpiens);
imena v smislu člena 5 Direktive 2000/13/ES ali člena 17 Uredbe (EU) št. 1169/2011, ki se dejansko uporabljajo za mlečne proizvode.
3. Izraz „mleko“ in poimenovanja, ki se uporabljajo za mlečne proizvode, se lahko uporabijo tudi v povezavi z eno ali več besedami za poimenovanje sestavljenih proizvodov, pri katerih noben del ne nadomesti in tudi ni namenjen nadomestitvi katere koli sestavine mleka ter pri katerih je mleko ali mlečni proizvod bistveni del tako glede kakovosti kot značilnih lastnosti izdelka.
4. Kar zadeva mleko, se navedejo živalske vrste, od katerih mleko izvira, razen goveda.
5. Poimenovanja iz točk 1, 2 in 3 se ne smejo uporabljati za noben izdelek, razen za izdelke iz navedene točke.
Ta določba pa ne velja za poimenovanja izdelkov, katerih vrsta je zaradi uveljavljene uporabe natančno poznana, in/ali kadar se poimenovanje očitno uporabi za opis značilne lastnosti izdelka.
6. V zvezi z izdelki, ki niso navedeni v točkah 1, 2 in 3 tega dela, se ne smejo uporabiti nalepke, trgovinski dokumenti, reklamni material ali kakršna koli oblika oglaševanja, opredeljena v členu 2 Direktive Sveta 2006/114/ES ( 33 ), ali kakršna koli oblika predstavitve, ki navaja, nakazuje ali namiguje, da je izdelek mlečni proizvod.
Vendar se v zvezi z izdelkom, ki vsebuje mleko ali mlečne proizvode, poimenovanje „mleko“ ali poimenovanja, navedena v drugem pododstavku točke 2 tega dela, lahko uporabljajo samo za opis osnovnih surovin in za naštevanje sestavin v skladu z Direktivo 2000/13/ES ali Uredbe (EU) št. 1169/2011.
DEL IV
Mleko za prehrano ljudi iz oznake KN 0401
I. Opredelitev pojmov
Za namene tega dela:
„mleko“ pomeni proizvod, dobljen z molžo ene ali več krav;
„konzumno mleko“ pomeni izdelke, navedene v točki III, namenjene dobavi potrošniku brez nadaljnje predelave;
„vsebnost maščobe“ pomeni masni delež mlečne maščobe v zadevnem mleku, izražen v odstotkih;
„vsebnost beljakovin“ pomeni masni delež beljakovin v zadevnem mleku, izražen v odstotkih, ki se izračuna tako, da se skupna vsebnost dušika v mleku, izražena v masnih odstotkih, pomnoži s 6,38.
II. Dobava ali prodaja končnemu potrošniku
1. Končnemu potrošniku se lahko brez predelave dobavlja ali prodaja samo mleko, ki izpolnjuje zahteve, predpisane za konzumno mleko, neposredno ali prek restavracij, bolnišnic, menz ali drugih podobnih obratov javne prehrane.
2. Prodajne oznake, ki se uporabljajo za te izdelke, so oznake iz točke III. Te oznake se uporabljajo samo za izdelke iz navedene točke brez poseganja v njihovo uporabo v sestavljenih oznakah.
3. Države članice sprejmejo ukrepe za obveščanje potrošnikov o vrsti in sestavi zadevnih izdelkov, kadar lahko pomanjkanje takšnih informacij povzroči zmedo.
III. Konzumno mleko
1. Za konzumno mleko se štejejo naslednji izdelki:
surovo mleko: mleko, ki ni bilo segreto na temperaturo, višjo od 40 °C, ali obdelano po postopku z enakim učinkom;
polnomastno mleko: toplotno obdelano mleko, ki glede vsebnosti maščob izpolnjuje eno od naslednjih zahtev:
standardizirano polnomastno mleko: mleko z vsebnostjo maščobe najmanj 3,50 % (m/m). Vendar lahko države članice predvidijo dodatno kategorijo polnomastnega mleka z vsebnostjo maščobe 4,00 % (m/m) ali več,
nestandardizirano polnomastno mleko: mleko z vsebnostjo maščobe, kakršno je imelo ob molži in pri katerem po molži vsebnost maščobe ni bila spremenjena z dodajanjem ali odvzemanjem mlečne maščobe ali z mešanjem z mlekom, katerega naravna vsebnost maščobe je bila spremenjena. Vendar mora biti vsebnost maščobe najmanj 3,50 % (m/m);
pol posneto mleko: toplotno obdelano mleko, katerega vsebnost maščobe je bila zmanjšana in znaša najmanj 1,50 % (m/m) in največ 1,80 % (m/m);
posneto mleko: toplotno obdelano mleko, katerega vsebnost maščobe je bila zmanjšana in znaša največ 0,50 % (m/m).
Toplotno obdelano mleko, ki ni v skladu z zahtevami o vsebnosti maščobe iz točk (b), (c) in (d) prvega pododstavka, se šteje za konzumno mleko, če je vsebnost maščobe na embalaži jasno označena z eno decimalko in lahko čitljiva v obliki „… % maščobe“. Takšno mleko ne bo označeno kot polnomastno, pol posneto ali posneto mleko.
2. Brez poseganja v točko 1(b)(ii) se dopuščajo samo naslednje spremembe:
sprememba naravne vsebnosti maščobe z odvzemanjem ali dodajanjem smetane ali dodajanjem polnomastnega mleka, pol posnetega mleka ali posnetega mleka zaradi upoštevanja predpisanih vsebnosti maščobe za konzumno mleko;
obogatitev mleka z mlečnimi beljakovinami, mineralnimi solmi ali vitamini v skladu z Uredbo (ES) št. 1925/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom ( 34 );
zmanjšanje vsebnosti laktoze z njeno pretvorbo v glukozo in galaktozo.
Spremembe sestave mleka iz točk (b) in (c) so dovoljene samo, če so navedene na embalaži proizvoda tako, da se jih ne da izbrisati ter da so dobro vidne in čitljive. Vendar take navedbe ne odpravljajo obveznosti v zvezi z označevanjem hranilne vrednosti, določene z Uredbo (EU) št. 1169/2011. Če se dodajo beljakovine, mora biti vsebnost beljakovin obogatenega mleka 3,8 % (m/m) ali več.
Vendar pa države članice lahko omejijo ali prepovejo spremembe sestave mleka iz točk (b) in (c).
3. Konzumno mleko:
ima zmrziščno točko blizu povprečne zmrziščne točke surovega mleka, zabeležene na območju izvora zbranega konzumnega mleka;
ima maso najmanj 1 028 gramov na liter pri mleku z vsebnostjo maščobe 3,5 % (m/m) pri temperaturi 20 °C ali enakovredno maso na liter pri mleku z drugačno vsebnostjo maščobe;
vsebuje najmanj 2,9 % (m/m) beljakovin pri mleku z vsebnostjo maščobe 3,5 % (m/m) ali enakovredno koncentracijo pri mleku z drugačno vsebnostjo maščobe.
DEL V
Proizvodi iz sektorja perutninskega mesa
|
I. |
Ta del se uporablja za trženje v Uniji v okviru poklicne ali trgovinske dejavnosti nekaterih vrst in predstavitev perutninskega mesa ter pripravkov in proizvodov iz perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov naslednjih vrst:
—
Gallus domesticus,
—
rac,
—
gosi,
—
puranov,
—
pegatk.
Te določbe se uporabljajo tudi za perutninsko meso v slanici, ki spada v oznako KN 0210 99 39 . |
|
II. |
Opredelitve pojmov
1.
„perutninsko meso“ pomeni perutninsko meso, ustrezno za prehrano ljudi, ki ni bilo obdelano drugače kakor s hlajenjem;
2.
„sveže perutninsko meso“ pomeni perutninsko meso, ki v nobenem trenutku ni otrdelo zaradi postopka hlajenja, preden je bilo hranjeno pri temperaturi nad – 2 °C in pod 4 °C. Vendar lahko države članice določijo nekoliko drugačne temperaturne zahteve za najkrajši čas, potreben za razsek in ravnanje s svežim perutninskim mesom v maloprodajnih trgovinah ali obratih neposredno ob prodajnih mestih, kjer se razsek in ravnanje izvajata le za namene oskrbe potrošnikov neposredno na kraju samem;
3.
„zamrznjeno perutninsko meso“ pomeni perutninsko meso, ki mora biti v okviru običajnega postopka zakola čim prej zamrznjeno in zmeraj hranjeno pri temperaturi pod – 12 °C;
4.
„hitro zamrznjeno perutninsko meso“ pomeni perutninsko meso, ki se zmeraj hrani pri temperaturi pod – 18 °C, in sicer v okviru dovoljenih odstopanj iz Direktive Sveta 89/108/EGS ( 35 );
5.
„pripravek iz perutninskega mesa“ pomeni perutninsko meso, vključno s perutninskim mesom, sesekljanim na koščke, ki so mu dodana živila, začimbe ali dodatki ali je obdelano s postopkom, ki ne spremeni notranje strukture mišičnih vlaken mesa;
6.
„pripravek iz svežega perutninskega mesa“ pomeni pripravek iz perutninskega mesa, za katerega se uporabi sveže perutninsko meso. Vendar lahko države članice določijo nekoliko drugačne temperaturne zahteve za najkrajši čas, ki je potreben, in le kolikor je potrebno, da se olajšata razsek in ravnanje v tovarni med proizvodnjo pripravkov iz svežega perutninskega mesa;
7.
„proizvod iz perutninskega mesa“ pomeni mesni izdelek, kakor je opredeljen v točki 7.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004, za katerega se uporabi perutninsko meso. |
|
III. |
Perutninsko meso in pripravki iz perutninskega mesa se tržijo v enem izmed naslednjih stanj:
—
sveže,
—
zamrznjeno,
—
hitro zamrznjeno.
|
DEL VI
Jajca kokoši vrste Gallus gallus
I. Področje uporabe
1. Brez poseganja v člen 75 v zvezi s tržnimi standardi za valilna jajca in piščance domače perutnine se ta del uporablja za trženje jajc v Uniji, če so bila jajca proizvedena v Uniji, so bila uvožena iz tretjih držav ali so namenjena izvozu iz Unije.
2. Države članice lahko iz zahtev iz tega dela, z izjemo točke III(3), izvzamejo jajca, ki jih proizvajalec proda neposredno končnemu potrošniku:
v proizvodni enoti ali
na krajevni javni tržnici ali s prodajo od vrat do vrat v proizvodni regiji zadevne države članice.
Če se taka izjema odobri, se lahko vsak proizvajalec sam odloči, ali bo to izjemo uporabil ali ne. Če se ta izjema uporabi, se jajc ne sme razvrščati po kakovosti in masi.
Države članice lahko v skladu z nacionalno zakonodajo opredelijo pojme „krajevna javna tržnica“, „prodaja od vrat do vrat“ in „proizvodna regija“.
II. Kakovostni in masni razredi
1. Jajca se razvrstijo po kakovosti kot jajca:
razreda A ali „sveža“,
razreda B.
2. Jajca razreda A se razvrstijo tudi po masi. Razvrščanje jajc po masi pa se ne zahteva za jajca, ki se dobavljajo živilski in neživilski industriji.
3. Jajca razreda B se dobavljajo samo živilski in neživilski industriji.
III. Označevanje jajc
1. Jajca razreda A se označijo z oznako proizvajalca.
Jajca razreda B se označijo z oznako proizvajalca in/ali z drugo oznako.
Države članice lahko jajca razreda B izvzamejo iz te zahteve, če se ta jajca tržijo izključno na njihovem ozemlju.
2. Označevanje jajc v skladu s točko 1 se opravi v proizvodni enoti ali v prvi pakirnici, kamor se jajca prepeljejo.
3. Jajca, ki jih proizvajalec proda končnemu potrošniku na krajevni javni tržnici v proizvodni regiji zadevne države članice, se označijo v skladu s točko 1.
Vendar pa lahko države članice proizvajalce, ki imajo do 50 kokoši nesnic, oprostijo te zahteve, in sicer pod pogojem, da sta na prodajnem mestu navedena ime in naslov proizvajalca.
DEL VII
Mazave maščobe
I. Prodajne oznake
Izdelki iz točke (f) člena 78(1) se ne smejo brez predelave dobaviti ali prepustiti končnemu uporabniku bodisi neposredno bodisi prek restavracij, bolnišnic, menz ali podobnih obratov, razen če izpolnjujejo pogoje, določene v Dodatku II.
Prodajne oznake, ki se uporabljajo za te proizvode, so določene v Dodatku II brez poseganja v točko II(2), (3) in (4).
Prodajne oznake v Dodatku II so rezervirane za tam opredeljene proizvode z naslednjimi oznakami KN in vsebnostjo maščob vsaj 10 mas. %, vendar manj kot 90 mas. %.
mlečne maščobe, ki spadajo pod oznaki KN 0405 in ex 21 06 ;
maščobe, ki spadajo pod oznako KN ex 15 17 ;
maščobe rastlinskega in/ali živalskega izvora pod oznakama KN ex 15 17 in ex 21 06 .
Vsebnost maščobe brez soli je vsaj dve tretjini suhe snovi.
Vendar se te prodajne oznake uporabljajo samo za proizvode, ki ostanejo trdni pri temperaturi 20 °C in so ustrezni za mazanje.
Te opredelitve se ne uporabljajo za:
poimenovanje proizvodov, katerih vrsta je zaradi uveljavljene uporabe natančno poznana, in/ali kadar se poimenovanje očitno uporabi za opis značilne lastnosti proizvoda;
koncentrirane proizvode (maslo, margarina, mešanice) z vsebnostjo maščobe 90 % ali več.
II. Terminologija
1. Izraz „tradicionalni“ se lahko uporabi skupaj z imenom „maslo“ iz točke 1 dela A Dodatka II, kadar je izdelek pridobljen neposredno iz mleka ali smetane.
V tej točki pomeni „smetana“ izdelek, pridobljen iz mleka v obliki emulzije vrste olje v vodi z vsebnostjo mlečne maščobe vsaj 10 %.
2. Izrazi za izdelke iz Dodatka II, ki navajajo, pomenijo ali kažejo na drugačno vsebnost maščobe, kakor je navedena v dodatku, so prepovedani.
3. Dodatno in z odstopanjem od odstavka 2 se lahko izraza „manj maščob“ ali „lahko“ uporabita za izdelke iz Dodatka II, ki vsebujejo največ 62 % maščobe.
Izraz „manj maščob“ in izraz „lahko“ lahko nadomestita izraza „tričetrtmastno“ ali „polmastno“, uporabljena v Dodatku II.
4. Prodajni označbi „minarine“ in „halvarine“ se lahko uporabita za proizvode iz točke 3 dela B Dodatka II.
5. Izraz „rastlinski“ se lahko uporabi skupaj s prodajno označbo v delu B Dodatka II pod pogojem, da izdelek vsebuje samo maščobo rastlinskega izvora z odstopanjem 2 % vsebnosti maščobe za živalsko maščobo. To odstopanje se uporablja tudi v primeru sklicevanja na rastlinske vrste.
DEL VIII
Poimenovanja in opredelitve oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin
Uporaba poimenovanj in opredelitev oljčnih olj in olj iz oljčnih tropin iz tega dela je obvezna pri trženju zadevnih proizvodov v Uniji in, če je skladno z obveznimi mednarodnimi predpisi, v trgovini s tretjimi državami.
V maloprodaji je dovoljeno tržiti le olja iz točk 1(a) in (b), 3 ter 6.
(1) DEVIŠKA OLJČNA OLJA
„Deviško oljčno olje“ pomeni olja, pridobljena iz plodov oljk izključno z mehanskimi ali drugimi fizikalnimi sredstvi pod pogoji, ki ne povzročijo sprememb olja, in ki niso bila drugače obdelana, razen oprana, prelita, centrifugirana ali filtrirana, razen olj, pridobljenih z uporabo topil ali pripomočkov s kemičnim ali biokemičnim delovanjem ali s postopkom ponovnega zaestrenja, ter kakršnih koli mešanic z drugimi vrstami olja.
Deviška oljčna olja so razvrščena in opisana izključno na naslednji način:
Ekstra deviško oljčno olje
„Ekstra deviško oljčno olje“ pomeni deviško oljčno olje, ki ima največjo vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, 0,8 g na 100 g in druge lastnosti, ki so skladne z lastnostmi, ki jih določi Komisija v skladu s členom 75(2) za to kategorijo.
Deviško oljčno olje
„Deviško oljčno olje“ pomeni deviško oljčno olje, ki ima največjo vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, 2 g na 100 g in druge lastnosti, ki so skladne z lastnostmi, ki jih določi Komisija v skladu s členom 75(2) za to kategorijo.
Lampantno oljčno olje
„Lampantno oljčno olje“ pomeni deviško oljčno olje, ki ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, več kakor 2 g na 100 g in/ali druge lastnosti, ki so skladne z lastnostmi, ki jih določi Komisija v skladu s členom 75(2) za to kategorijo.
(2) RAFINIRANO OLJČNO OLJE
„Refinirano oljčno olje“ pomeni oljčno olje, pridobljeno z rafiniranjem deviškega oljčnega olja, ki ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, največ 0,3 g na 100 g in druge lastnosti, ki so skladne z lastnostmi, ki jih določi Komisija v skladu s členom 75(2)za to kategorijo.
(3) OLJČNO OLJE – MEŠANICA RAFINIRANEGA OLJČNEGA OLJA IN DEVIŠKEGA OLJČNEGA OLJA
„Oljčno olje iz mešanice rafiniranega oljčnega olja in deviškega oljčnega olja“ pomeni oljčno olje, pridobljeno z mešanjem rafiniranega oljčnega olja in deviškega oljčnega olja razen lampantnega oljčnega olja, ki ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, največ 1 g na 100 g in druge lastnosti, ki so skladne z lastnostmi, ki jih določi Komisija v skladu s členom 75(2)za to kategorijo.
(4) SUROVO OLJE IZ OLJČNIH TROPIN
„Surovo olje iz oljčnih tropin“ pomeni olje, ki je pridobljeno iz oljčnih tropin z obdelavo s topili ali fizikalnimi sredstvi, ali olje, ki razen nekaterih opredeljenih lastnosti ustreza lampantnemu oljčnemu olju, razen olja, pridobljenega s ponovnim zaestrenjem, in mešanic z drugimi vrstami olja, in je skladno z drugimi lastnostmi, ki jih določi Komisija v skladu s členom 75(2)za to kategorijo.
(5) RAFINIRANO OLJE IZ OLJČNIH TROPIN
„Rafinirano olje iz oljčnih tropin“ pomeni olje, ki je pridobljeno z rafiniranjem surovega olja iz oljčnih tropin in ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, največ 0,3 g na 100 g in druge lastnosti, ki so skladne z lastnostmi, ki jih določi Komisija v skladu s členom 75(2) za to kategorijo.
(6) OLJE IZ OLJČNIH TROPIN
„Olje iz oljčnih tropin“ pomeni olje, ki je pridobljeno z mešanjem rafiniranega olja iz oljčnih tropin in deviškega oljčnega olja, razen lampantnega oljčnega olja, in ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, največ 1 g na 100 g in druge lastnosti, ki so skladne z lastnostmi, ki jih določi Komisija v skladu s členom 75(2)za to kategorijo.
Dodatek I
Vinorodne cone
Vinorodne cone so:
Vinorodna cona A obsega:
v Nemčiji: površine, zasajene z vinsko trto, razen tistih, ki so vključene v točko 2(a);
v Luksemburgu: vinorodno regijo Luksemburga;
v Belgiji, na Danskem, v Estoniji, na Irskem, v Litvi, na Nizozemskem, Poljskem in Švedskem: vinorodna območja teh držav članic;
na Češkem: vinorodno regijo dežele Čechy.
Vinorodna cona B obsega:
v Nemčiji: površine, zasajene z vinsko trto na določenem pridelovalnem območju Baden;
v Franciji: površine, zasajene z vinsko trto v departmajih, ki niso navedeni v tej prilogi, in v naslednjih departmajih:
v Avstriji: avstrijsko vinorodno območje;
na Češkem: vinorodno regijo dežele Moravske in površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točko 1(d);
na Slovaškem: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Malokarpatská vinohradnícka oblasť, Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, Nitrianska vinohradnícka oblasť, Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, Východoslovenská vinohradnícka oblasť in vinorodna območja, ki niso vključena v točko 3(f);
v Sloveniji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah:
v Romuniji: ►M7 vinorodna regija ◄ Podișul Transilvaniei;
na Hrvaškem: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih podregijah: Moslavina, Prigorje-Bilogora, Plešivica, Pokuplje in Zagorje-Medžimurje.
Vinorodna cona C I obsega:
v Franciji: površine, zasajene z vinsko trto:
v Italiji: površine, zasajene z vinsko trto na območju Valle d’Aosta ter v pokrajinah Sondrio, Bolzano, Trento in Belluno;
v Španiji: površine, zasajene z vinsko trto v provincah A Coruña, Asturias, Cantabria, Guipúzcoa in Vizcaya;
na Portugalskem: površine, zasajene z vinsko trto v delu regije Norte z določenim pridelovalnim območjem za „Vinho Verde“, pa tudi „Concelhos de Bombarral, Lourinhã, Mafra e Torres Vedras“ (razen „Freguesias da Carvoeira e Dois Portos“), ki spadajo v „Região viticola da Extremadura“;
na Madžarskem: vse površine, zasajene z vinsko trto;
na Slovaškem: površine, zasajene z vinsko trto v regiji Tokajská vinohradnícka oblasť;
v Romuniji: površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točko 2(g) ali 4(f);
na Hrvaškem: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih podregijah: Hrvaško Podonavje in Slavonija.
Vinorodna cona C II obsega:
v Franciji: površine, zasajene z vinsko trto:
v Italiji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih deželah: Abruci, Kampanja, Emilija–Romanja, Furlanija–Julijska krajina, Lacij, Ligurija, Lombardija (razen pokrajine Sondrio), Marke, Molise, Piemont, Toskana, Umbrija, Benečija (razen pokrajine Belluno), vključno z otoki, ki spadajo k tem deželam, kakor so Elba in drugi otoki toskanskega otočja, Ponziane, Capri in Ischia;
v Španiji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih provincah:
v Sloveniji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Brda ali Goriška Brda, Vipavska dolina ali Vipava, Kras in Slovenska Istra;
v Bolgariji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Dunavska ravnina (Дунавска равнина), črnomorski rajon (Черноморски район), Rozova dolina (Розова долина);
v Romuniji: območja, zasajena z vinsko trto v naslednjih vinorodnih regijah: Dealurile Munteniei și Olteniei skupaj z vinogradi Dealurile Buzăului, Dealu Mare, Severinului in Plaiurile Drâncei, Colinele Dobrogei, Terasele Dunării, južna vinska regija, vključno s peščenimi in drugimi ugodnimi območji;
na Hrvaškem: območja, zasajena z vinsko trto v naslednjih podregijah: Hrvaška Istra, Hrvaško Primorje in Dalmatinska Zagora;
Vinorodna cona C III (a) obsega:
v Grčiji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih prefekturah („nomoi“): Florina, Imathia, Kilkis, Grevena, Larisa, Ioannina, Levkas, Akhaia, Messinia, Arkadia, Korinthia, Iraklio, Khania, Rethimni, Samos, Lasithi in otok Thira (Santorini);
na Cipru: površine, zasajene z vinsko trto na nadmorski višini nad 600 metrov;
v Bolgariji: površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točko 4(e).
Vinorodna cona C III (b) obsega:
v Franciji: površine, zasajene z vinsko trto:
v Italiji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih deželah: Kalabrija, Bazilikata, Apulija, Sardinija in Sicilija, vključno z otoki, ki spadajo k tem deželam, kakor so Pantelleria ter Liparski, Egadski in Pelagijski otoki;
v Grčiji: površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točko 5(a);
v Španiji: površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točko 3(c) ali 4(c);
na Portugalskem: površine, zasajene z vinsko trto v regijah, ki niso vključene v točko 3(d);
na Cipru: površine, zasajene z vinsko trto na nadmorski višini do 600 metrov;
na Malti: površine, zasajene z vinsko trto;
na Hrvaškem: območja, zasajena z vinsko trto v naslednjih podregijah: severna Dalmacija ter srednja in južna Dalmacija.
Razmejitev območij, zajetih v upravnih enotah v tej prilogi, izhaja iz nacionalnih predpisov, veljavnih 15. decembra 1981, oziroma za Španijo iz nacionalnih predpisov, veljavnih 1. marca 1986, in za Portugalsko iz nacionalnih predpisov, veljavnih 1. marca 1998.
Dodatek II
Mazljive maščobe
|
Skupina maščob |
Prodajne oznake |
Kategorije izdelkov |
|
Opredelitve pojmov |
Dodaten opis kategorije z navedbo % vsebnosti maščobe na maso |
|
|
A. Mlečne maščobe Izdelki v obliki trdne, voljne emulzije, pretežno vrste voda v olju, pridobljeni izključno iz mleka in/ali nekaterih mlečnih proizvodov, pri katerih je maščoba bistvena vrednostna sestavina. Vendar se lahko dodajo druge snovi, potrebne za njihovo izdelavo, če se te snovi ne uporabijo za delno ali popolno nadomestitev mlečnih sestavin. |
1. Maslo |
Izdelek z vsebnostjo mlečne maščobe ne manj kot 80 %, vendar manj kot 90 %, najvišjo vsebnostjo vode 16 % in najvišjo vsebnostjo suhe snovi mleka brez maščobe, ki znaša 2 %. |
|
2. Tričetrtmastno maslo (*1) |
Izdelek z vsebnostjo mlečne maščobe ne manj kot 60 %, vendar ne več kot 62 %. |
|
|
3. Polmastno maslo (*2) |
Izdelek z vsebnostjo mlečne maščobe ne manj kot 39 %, vendar ne več kot 41 %. |
|
|
4. Mlečni namaz X % |
Izdelek z naslednjo vsebnostjo mlečne maščobe: — manj kot 39 %; — več kot 41 %, vendar manj kot 60 %, — več kot 62 %, vendar manj kot 80 %. |
|
|
B. Maščobe Izdelki v obliki trdne, voljne emulzije, pretežno vrste voda v olju, pridobljeni iz trdnih in/ali tekočih rastlinskih in/ali živalskih maščob, ustreznih za prehrano ljudi, z vsebnostjo mlečne maščobe največ 3 % vsebnosti maščobe. |
1. Margarina |
Izdelek, pridobljen iz rastlinskih in/ali živalskih maščob, z vsebnostjo maščobe ne manj kot 80 %, vendar manj kot 90 %. |
|
2. Tričetrtmastna margarina (*3) |
Izdelek, pridobljen iz rastlinskih in/ali živalskih maščob, z vsebnostjo maščobe ne manj kot 60 %, vendar ne več kot 62 %. |
|
|
3. Polmastna margarina (*4) |
Izdelek, pridobljen iz rastlinskih in/ali živalskih maščob, z vsebnostjo maščobe ne manj kot 39 %, vendar ne več kot 41 %. |
|
|
4. Mastni namazi X % |
Izdelek, pridobljen iz rastlinskih in/ali živalskih maščob, z naslednjo vsebnostjo maščob: — manj kot 39 %; — več kot 41 %, vendar manj kot 60 %, — več kot 62 %, vendar manj kot 80 %. |
|
|
C. Maščobe, sestavljene iz rastlinskih in/ali živalskih proizvodov Izdelki v obliki trdne, voljne emulzije, pretežno vrste voda v olju, pridobljeni iz trdnih in/ali tekočih rastlinskih in/ali živalskih maščob, ustreznih za prehrano ljudi, z vsebnostjo mlečne maščobe med 10 % in 80 % vsebnosti maščobe. |
1. Mešanica |
Izdelek, pridobljen iz mešanice rastlinskih in/ali živalskih maščob, z vsebnostjo maščobe ne manj kot 80 %, vendar manj kot 90 %. |
|
2. Tričetrtmastna mešanica (*5) |
Izdelek, pridobljen iz mešanice rastlinskih in/ali živalskih maščob, z vsebnostjo maščobe ne manj kot 60 %, vendar ne več kot 62 %. |
|
|
3. Polmastna mešanica (*6) |
Izdelek, pridobljen iz mešanice rastlinskih in/ali živalskih maščob, z vsebnostjo maščobe ne manj kot 39 %, vendar ne več kot 41 %. |
|
|
4. Mešani namaz X % |
Izdelek, pridobljen iz mešanice rastlinskih in/ali živalskih maščob, z naslednjo vsebnostjo maščob: — manj kot 39 %; — več kot 41 %, vendar manj kot 60 %, — več kot 62 %, vendar manj kot 80 %. |
|
|
(*1)
Ustreza „smør 60“ v danščini.
(*2)
Ustreza „smør 40“ v danščini.
(*3)
Ustreza „margarine 60“ v danščini.
(*4)
Ustreza „margarine 40“ v danščini.
(*5)
Ustreza „blandingsprodukt 60“ v danščini.
(*6)
Ustreza „blandingsprodukt 40“ v danščini. |
||
Vsebnost mlečne maščobe izdelkov, naštetih v tem dodatku, se lahko spremeni le s fizikalnim procesom.
PRILOGA VIII
ENOLOŠKI POSTOPKI IZ ČLENA 80
DEL I
Obogatitev, dokisanje in razkisanje v nekaterih vinorodnih conah ter dealkoholizacija;
A. Omejitve za obogatitev
1. Če je to potrebno zaradi podnebnih razmer v nekaterih vinorodnih conah Unije, lahko zadevne države članice dovolijo povečanje naravnega volumenskega deleža alkohola v svežem grozdju, grozdnem moštu, delno prevretem grozdnem moštu, mladem vinu, ki je še v vrenju, in vinu, če so bili pridobljeni iz sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 81.
2. Povečanje naravnega volumenskega deleža alkohola se doseže z uporabo enoloških postopkov iz oddelka B in ne presega naslednjih mejnih vrednosti:
3 vol. % v vinorodni coni A;
2 vol. % v vinorodni coni B;
1,5 vol. % v vinorodnih conah C.
3. Države članice lahko v letih z izjemno neugodnimi vremenskimi razmerami mejne vrednosti iz točke 2 zvišajo za 0,5 % kot izjemen ukrep za zadevne regije. Države članice o takem zvišanju uradno obvestijo Komisijo.
B. Postopki obogatitve
1. Povečanje naravnega volumenskega deleža alkohola iz oddelka A se opravi samo po naslednjem postopku:
pri svežem grozdju, delno prevretem grozdnem moštu ali mladem vinu, ki je še v vrenju, z dodajanjem saharoze, zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta;
pri grozdnem moštu z dodajanjem saharoze, zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta ali z delnim zgoščevanjem, vključno z reverzno osmozo;
pri vinu z delnim zgoščevanjem s hlajenjem.
2. Postopki iz točke 1 se med seboj izključujejo, če se vino ali grozdni mošt obogati z zgoščenim grozdnim moštom ali rektificiranim zgoščenim grozdnim moštom in se izplača pomoč v skladu s členom 103y Uredbe (ES) št. 1234/2007.
3. Dodajanje saharoze, določeno v točkah 1(a) in (b), je dovoljeno le s suhim sladkanjem in le v:
vinorodni coni A;
vinorodni coni B;
vinorodni coni C,
z izjemo vinogradov v Grčiji, Španiji, Italiji, Cipru, na Portugalskem ter vinogradov v francoskih departmajih pod pristojnostjo drugostopenjskih sodišč:
Vendar lahko nacionalni organi dovolijo obogatitev s suhim sladkanjem kot izjemo v navedenih francoskih departmajih. Francija Komisijo in druge države članice nemudoma uradno obvesti o izdaji takšnih dovoljenj.
4. Dodajanje zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta ne sme povzročiti povečanja prvotnega volumna svežega zdrozganega grozdja, grozdnega mošta, delno prevretega grozdnega mošta ali mladega vina, ki je še v vrenju, za več kakor 11 % v vinorodni coni A, za več kakor 8 % v vinorodni coni B in za več kakor 6,5 % v vinorodni coni C.
5. Zgoščevanje grozdnega mošta ali vina, ki sta bila obdelana s postopki iz točke 1:
ne sme povzročiti zmanjšanja prvotnega volumna teh proizvodov za več kakor 20 %;
ne glede na točko 2(c) oddelka A ne sme povzročiti povečanja naravnega deleža alkohola teh proizvodov za več kakor 2 vol. %.
6. Postopki iz točk 1 in 5 ne smejo povzročiti povečanja skupnega volumenskega deleža alkohola v svežem grozdju, grozdnem moštu, delno prevretem grozdnem moštu, mladem vinu, ki je še v vrenju, ali vinu:
na več kakor 11,5 vol. % v vinorodni coni A,
na več kakor 12 vol. % v vinorodni coni B,
na več kakor 12,5 vol. % v vinorodni coni C I,
na več kakor 13 vol. % v vinorodni coni C II ter
na več kakor 13,5 vol. % v vinorodni coni C III.
7. Z odstopanjem od točke 6 lahko države članice:
pri rdečem vinu povečajo najvišji skupni volumenski delež alkohola v proizvodih iz točke 6 na 12 vol. % v vinorodni coni A in na 12,5 vol. % v vinorodni coni B;
povečajo skupni volumenski delež alkohola v proizvodih iz točke 6 za proizvodnjo vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo do stopnje, ki jo določijo države članice.
C. Dokisanje in razkisanje
1. Pri svežem grozdju, grozdnem moštu, delno prevretem grozdnem moštu, mladem vinu, ki je še v vrenju, in vinu sta dovoljeni dokisanje in razkisanje.
2. Dokisanje proizvodov iz točke 1 je dovoljeno le do vrednosti 4 g/l, izražene kot vinska kislina, ali 53,3 miliekvivalenta na liter.
3. Razkisanje vin je dovoljeno le do vrednosti 1 g/l, izražene kot vinska kislina, ali 13,3 miliekvivalenta na liter.
4. Grozdni mošt, namenjen zgoščevanju, se lahko delno razkisa.
5. Dokisanje in obogatitev, razen z odstopanjem, ki ga sprejme Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 75(2), ter dokisanje in razkisanje enega samega proizvoda se med seboj izključujejo.
D. Postopki
1. Razen dokisanja in razkisanja vina ni dovoljen noben postopek iz oddelkov B in C, razen če se pod pogoji, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti v skladu s členom 75(2), v času, ko se sveže grozdje, grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt ali mlado vino, ki je še v vrenju, spreminjajo v vino ali katero koli drugo pijačo, namenjeno za neposredno prehrano ljudi, razen penečega vina ali gaziranega penečega vina, izvede v vinorodni coni, v kateri je bilo uporabljeno sveže grozdje potrgano.
2. Zgoščevanje vin se izvaja v vinorodni coni, v kateri je bilo sveže grozdje potrgano.
Dokisanje in razkisanje vina se izvajata le v vinorodni coni, v kateri je bilo potrgano grozdje, uporabljeno za pridelavo zadevnega vina.
4. O vsakem postopku iz točk 1, 2 in 3 so uradno obveščeni pristojni organi. Enako velja za količine zgoščenega grozdnega mošta, rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta ali saharoze, ki jih imajo fizične ali pravne osebe ali skupine oseb, zlasti pridelovalci, polnilci, predelovalci in trgovci, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti v skladu s členom 75(2), pri opravljanju svojega poklica hkrati in na istem mestu kot sveže grozdje, grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt ali neustekleničeno vino. Obvestilo o teh količinah se lahko nadomesti z vpisom v register vhodnega materiala in porabe zalog.
5. Vsak postopek iz oddelkov B in C se vpiše v spremni dokument iz člena 147, s katerim se proizvodi, ki so bili obdelani s temi postopki, dajejo v promet.
6. Postopki iz oddelkov B in C se razen pri odstopanjih, ki jih upravičujejo izjemne vremenske razmere,
v vinorodni coni C ne izvajajo po 1. januarju;
v vinorodnih conah A in B ne izvajajo po 16. marcu in se izvajajo le za proizvode iz grozdja od trgatve neposredno pred temi datumi.
7. Ne glede na točko 6 se lahko zgoščevanje s hlajenjem, dokisanje in razkisanje vin izvajajo vse leto.
E. Postopki dealkoholizacije
Za zmanjšanje dela vsebnosti ali odstranitev skoraj vse vsebnosti etanola v proizvodih vinske trte iz dela II, točka 1 in točke 4 do 9, Priloge VII se dovoli vsak izmed spodaj navedenih postopkov dealkoholizacije, bodisi izveden posamično bodisi v kombinaciji z drugimi navedenimi postopki dealkoholizacije:
delno vakuumsko izhlapevanje;
membranske tehnike;
destilacija.
Postopek dealkoholizacije ne sme povzročiti organoleptičnih napak proizvoda vinske trte. Odstranitev etanola iz proizvodov vinske trte se ne izvede istočasno s povečanjem vsebnosti sladkorja v grozdnem moštu.
DEL II
Omejitve
A. Splošni del
1. Vsi dovoljeni enološki postopki izključujejo dodajanje vode, razen ko to zahteva posebna tehnična potreba.
2. Vsi dovoljeni enološki postopki izključujejo dodajanje alkohola, razen pri pridobivanju svežega grozdnega mošta, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola, likerskem vinu, penečem vinu, vinu, alkoholiziranem za destilacijo, in biser vinu.
3. Vino, alkoholizirano za destilacijo, se uporablja samo za destilacijo.
B. Sveže grozdje, grozdni mošt in grozdni sok
1. Sveži grozdni mošt, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola, se lahko uporabi le med fazo priprave proizvodov, ki niso uvrščeni v oznake KN 2204 10 , 2204 21 in 2204 29 . To ne posega v strožje določbe, ki jih lahko države članice uporabljajo na svojem ozemlju za pripravo proizvodov, ki niso uvrščeni v oznake KN 2204 10 , 2204 21 in 2204 29 .
2. Grozdni sok in zgoščeni grozdni sok se ne predelujeta v vino ali dodajata vinu. Alkoholno vrenje teh proizvodov je na ozemlju Unije prepovedano.
Točki 1 in 2 se ne uporabljata za proizvode, iz katerih na Irskem in Poljskem proizvajajo proizvode, ki se uvrščajo pod oznako KN 2206 00 , za katere lahko države članice dovolijo uporabo sestavljenega imena, ki vključuje prodajno označbo„ vino“.
4. Delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja se lahko da na trg samo za pridelavo likerskih vin, in sicer samo v vinorodnih regijah, v katerih je bil tak način uporabe tradicionalen 1. januarja 1985, ter za pridelavo vina iz prezrelega grozdja.
5. Sveže grozdje, grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt, zgoščeni grozdni mošt, rektificirani zgoščeni grozdni mošt, grozdni mošt, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola, grozdni sok in zgoščeni grozdni sok ter vino ali mešanica teh proizvodov s poreklom iz tretjih držav se na ozemlju Unije ne sme predelovati v proizvode iz dela II Priloge VII ali takim proizvodom dodajati.
C. Tipiziranje vin
Rezanje vina s poreklom iz tretje države z vinom iz Unije in rezanje med vini s poreklom iz tretjih držav sta v Uniji prepovedana.
D. Stranski proizvodi
1. Čezmerno stiskanje grozdja se prepove. Ob upoštevanju lokalnih in tehničnih razmer države članice določijo najmanjšo količino alkohola, ki jo vsebujejo tropine in droži po stiskanju grozdja.
Države članice določijo, da količina alkohola v zadevnih stranskih proizvodih znaša vsaj 5 % volumenskega deleža alkohola, ki ga vsebuje proizvedeno vino.
2. Razen alkohola, žganih pijač in piquette se iz vinskih droži ali grozdnih tropin ne pridelujejo niti vina niti druge pijače za neposredno prehrano ljudi. Nalivanje vina na vinske droži ali grozdne tropine ali stisnjeni aszú pulp je dovoljeno pod pogoji, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti v skladu s členom 75(2), na območjih, kjer se ti postopki tradicionalno uporabljajo za proizvodnjo „Tokaji fordítás“ in „Tokaji máslás“ na Madžarskem ter „Tokajský forditáš“ in „Tokajský mášláš“ na Slovaškem.
3. Stiskanje vinskih droži in ponovna fermentacija grozdnih tropin za druge namene kot destilacijo ali proizvodnjo piquette sta prepovedana. Filtriranje in centrifugiranje vinskih droži se ne štejeta za stiskanje, če so pridobljeni proizvodi neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti.
4. Piquette se lahko, kadar njegovo proizvodnjo dopušča zadevna država članica, uporabi samo za destilacijo ali za lastno porabo v gospodinjstvu pridelovalca vina.
5. Brez poseganja v možnost držav članic, da sklenejo, da se stranski proizvodi odstranijo z destilacijo, morajo vse fizične ali pravne osebe ali skupine oseb, ki imajo stranske proizvode, te odstraniti pod pogoji, ki jih določi Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 75(2).
PRILOGA IX
NEOBVEZNE REZERVIRANE NAVEDBE
|
Kategorija proizvoda (sklicevanje na razvrstitev kombinirane nomenklature) |
Neobvezna rezervirana navedba |
|
perutninsko meso (oznaki KN 0207 in 0210 ) |
hranjenje z … % … gos, krmljena z ovsom ekstenzivna zaprta reja (talna reja) prosta reja tradicionalna prosta reja prosta reja – neomejen izpust starost ob zakolu dolžina obdobja krmljenja |
|
jajca (oznaka KN 0407 ) |
sveža ekstra ali posebno sveža oznaka o vrsti krmnega obroka kokoši nesnic |
|
oljčno olje (oznaka KN 1509 ) |
prvo hladno stiskanje ekstrakcija v hladnem kislost pikantno sadežno: zrelo ali zeleno grenko močno srednje blago uravnoteženo zelo blago olje |
PRILOGA X
ODKUPNI POGOJI ZA SLADKORNO PESO V OBDOBJUIZ ČLENA 125(3)
TOČKA I
1. Dobavne pogodbe se sklenejo v pisni obliki za določeno količino sladkorne pese.
2. Dobavne pogodbe se lahko sklenejo za več let.
3. V dobavnih pogodbah je lahko določeno, ali je mogoče dobaviti dodatno količino sladkorne pese in pod katerimi pogoji.
TOČKA II
1. V dobavnih pogodbah se navedejo nabavne cene za količine sladkorne pese iz točke I.
Cena iz odstavka 1 se uporablja za sladkorno peso neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti, ki ima na prevzemnem mestu 16 % vsebnosti sladkorja.
Cena se prilagodi navzgor ali navzdol, o čemer se stranki dogovorita vnaprej, da bi se lahko upoštevala odstopanja od kakovosti iz prvega pododstavka.
3. V dobavni pogodbi se navede, kako se razlike v tržnih cenah porazdelijo med stranki.
4. V dobavnih pogodbah je navedena določena vsebnost sladkorja za sladkorno peso. Vključevati morajo pretvorbeno lestvico, ki prikazuje različne vsebnosti sladkorja in faktorje za pretvorbo dobavljenih količin sladkorne pese v količine, ki ustrezajo vsebnosti sladkorja, navedeni v dobavni pogodbi.
Pretvorbena lestvica temelji na donosih, ki ustrezajo različnim vsebnostim sladkorja.
TOČKA III
Dobavne pogodbe vsebujejo določbe v zvezi s časovno razporeditvijo in običajnim trajanjem dobav sladkorne pese.
TOČKA IV
1. V dobavnih pogodbah se določijo zbirna mesta za sladkorno peso ter pogoji dobave in prevoza.
2. V dobavnih pogodbah so stroški nakladanja in prevoza z zbirnih mest jasno navedeni. Kadar morajo podjetja za proizvodnjo sladkorja v skladu z dobavno pogodbo prispevati k stroškom nakladanja in prevoza, se odstotek ali zneski jasno navedejo.
3. V dobavnih pogodbah so stroški vsake stranke jasno opredeljeni.
TOČKA V
1. V dobavnih pogodbah se določijo prevzemna mesta za sladkorno peso.
2. Kadar so prodajalci sladkorne pese in podjetja za proizvodnjo sladkorja že podpisali dobavno pogodbo za predhodno tržno leto, veljajo dogovorjena prevzemna mesta za dobave v navedenem tržnem letu še naprej. Panožni sporazumi lahko odstopajo od te določbe.
TOČKA VI
1. V dobavnih pogodbah se določi, da se vsebnost sladkorja ugotavlja z uporabo polarimetrične metode ali druge metode, o kateri soglašata obe stranki, da se tako upošteva tehnološki razvoj. Vzorec sladkorne pese se odvzame ob prevzemu.
2. Panožni sporazumi lahko določajo, da se vzorci odvzamejo v kateri od drugih faz. V teh primerih se v dobavni pogodbi določi možnost popravka, da se nadomesti vsak padec vsebnosti sladkorja med prevzemom in odvzemom vzorca.
TOČKA VII
V dobavnih pogodbah se določi, da se bruto in tara teža ter vsebnost sladkorja določijo po postopku, o katerem se:
skupaj dogovorita podjetje za proizvodnjo sladkorja in združenje proizvajalcev sladkorne pese, če tako določa panožni sporazum;
dogovori podjetje za proizvodnjo sladkorja pod nadzorom združenja proizvajalcev sladkorne pese;
dogovori podjetje za proizvodnjo sladkorja pod nadzorom izvedenca, ki ga je priznala zadevna država članica, pod pogojem, da zadevne stroške krije prodajalec sladkorne pese.
TOČKA VIII
1. Dobavne pogodbe od podjetij za proizvodnjo sladkorja zahtevajo, naj za celotno količino dobavljene sladkorne pese opravijo eno ali več navedenega:
prodajalcu sladkorne pese brezplačno vrnejo sveže rezance iz tovora dobavljene sladkorne pese, franko tovarna;
prodajalcu sladkorne pese brezplačno vrnejo del teh rezancev, stisnjenih, posušenih ali posušenih in melasiranih, franko tovarna;
prodajalcu sladkorne pese vrnejo rezance, stisnjene ali posušene, franko tovarna; v tem primeru lahko podjetje za proizvodnjo sladkorja zahteva, naj prodajalec sladkorne pese plača stroške stiskanja ali sušenja;
prodajalcu sladkorne pese plačajo nadomestilo, pri čemer se upošteva možnost prodaje zadevnih rezancev.
2. Če se deli celotne količine dobavljene sladkorne pese obravnavajo različno, se v dobavni pogodbi določi več kot ena obveznost iz odstavka 1.
3. Panožni sporazumi lahko določijo, da se rezanci dobavijo na stopnji, ki ni navedena v točkah (a), (b) in (c) odstavka 1.
TOČKA IX
V dobavnih pogodbah se določi rok za vsa predplačila in plačila nabavne cene za sladkorno peso.
TOČKA X
Če so v dobavnih pogodbah določena pravila glede zadev, ki jih obravnava ta priloga, ali če vsebujejo določbe, ki urejajo druge zadeve, te določbe in njihovi učinki ne smejo biti v nasprotju s to prilogo.
TOČKA XI
Panožni sporazumi, kot so opisani v delu II, oddelek A, točka 6, Priloge II, vsebujejo mehanizme za spravo ali mediacijo ter arbitražne klavzule.
2. V panožnih sporazumih se lahko določi standardna oblika dobavnih pogodb, združljiva s to uredbo in predpisi Unije.
3. Kadar panožni sporazumi na ravni Unije na regionalni ali lokalni ravni določajo pravila, ki pokrivajo zadeve, ki jih ureja ta uredba, ali vsebujejo določbe, ki urejajo druge zadeve, te določbe in učinki ne smejo biti v nasprotju s to prilogo.
4. Sporazumi iz odstavka 3 določajo zlasti:
pretvorbeno lestvico iz točke II(4);
pravila o izbiri in dobavi semen sort sladkorne pese za pridelavo;
minimalno dovoljeno vsebnost sladkorja sladkorne pese, ki bo dobavljena;
zahtevo za posvetovanje med podjetjem za proizvodnjo sladkorja in predstavniki prodajalcev sladkorne pese, preden se določi dan za dobavo sladkorne pese;
plačilo premij prodajalcem sladkorne pese za zgodnjo ali pozno dobavo;
podrobnosti o pogojih in stroških v zvezi z rezanci iz točke VIII;
odstranitev rezancev, ki jo opravi prodajalec sladkorne pese;
pravila o prilagoditvi cen v primeru sklenitve večletnih pogodb;
pravila o vzorčenju in metodah za določanje bruto in tara teže ter vsebnosti sladkorja.
5. Podjetje za proizvodnjo sladkorja in zadevni prodajalci sladkorne pese se lahko dogovorijo o klavzulah o porazdelitvi vrednosti, vključno s tržnimi bonusi in izgubami, ki določajo, kako se razvoj pomembnih tržnih cen sladkorja ali drugih trgov primarnih proizvodov porazdeli med njimi.
▼M7 —————
PRILOGA XIV
KORELACIJSKA TABELA IZ ČLENA 230
|
Uredba (ES) št 1234/2007 |
Ta uredba |
Uredba (EU) št. 1306/2013 |
|
člen 1 |
člen 1 |
— |
|
člen 2(1) |
člen 3(1) in (2) |
— |
|
člen 2(2)(a) in (b) |
— |
— |
|
člen 2(2)(c) |
člen 15(1)(a) |
— |
|
člen 3 |
člen 6 |
— |
|
člen 4 |
— |
— |
|
člen 5, prvi odstavek |
— |
— |
|
člen 5, drugi odstavek, prvi del |
člen 3(4) |
— |
|
člen 5, drugi odstavek, drugi del |
— |
— |
|
člen 5, tretji odstavek |
člen 5(a) |
— |
|
člen 6 |
— |
— |
|
člen 7 |
člen 9 |
— |
|
člen 8 |
člen 7 |
— |
|
člen 9 |
člen 126 |
— |
|
člen 10 |
člen 11 |
— |
|
člen 11 |
člen 12 |
— |
|
člen 12 |
člen 13 |
— |
|
člen 13 |
člen 14 (1) |
— |
|
člen 14 (črtan) |
— |
— |
|
člen 15 (črtan) |
— |
— |
|
člen 16 (črtan) |
— |
— |
|
člen 17 (črtan) |
— |
— |
|
člen 18(1) do(4) |
člen 15(2) (1) |
— |
|
člen 18(5) |
— |
— |
|
člen 19 (črtan) |
— |
— |
|
člen 20 (črtan) |
— |
— |
|
člen 21 (črtan) |
— |
— |
|
člen 22 (črtan) |
— |
— |
|
člen 23 (črtan) |
— |
— |
|
člen 24 (črtan) |
— |
— |
|
člen 25 |
člen 16(1) |
— |
|
člen 26 |
— |
— |
|
člen 27 |
— |
— |
|
člen 28 |
— |
— |
|
člen 29 |
— |
— |
|
člen 30 (črtan) |
— |
— |
|
člen 31 |
člen 17 |
— |
|
člen 32 |
— |
— |
|
člen 33 |
[člen 18] |
— |
|
člen 34 |
[člen 18] |
— |
|
člen 35 (črtan) |
— |
— |
|
člen 36 (črtan) |
— |
— |
|
člen 37 |
[člen 18] |
— |
|
člen 38 |
[člen 18] |
— |
|
člen 39 |
[člen 19(3)] |
— |
|
člen 40 |
[člen 19(5)(a) in člen 20(o)(iii)] |
— |
|
člen 41 |
— |
— |
|
člen 42(1) |
člen 10 |
— |
|
člen 42(2) |
člen 20(u) |
— |
|
člen 43(a) do (f), (i), (j) in (l) |
člena 19 in 20 |
— |
|
člen 43(g), (h) in (k) |
— |
— |
|
člen 44 |
člen 220(1)(a), (2) in (3) |
— |
|
člen 45 |
člen 220(1)(b), (2) in (3) |
— |
|
člen 46(1) |
člen 220(5) |
— |
|
člen 46(2) |
člen 220(6) |
— |
|
člen 47 |
člen 219 |
— |
|
člen 48 |
člen 219 |
— |
|
člen 49 |
člen 135 (1) |
— |
|
člen 50 |
člena 125 in 127 |
— |
|
člen 51 |
člen 128 (1) |
— |
|
člen 52 |
člen 130 |
— |
|
člen 52a |
— |
— |
|
člen 53(a) |
člen 132(c) |
— |
|
člen 53(b) |
člen 130(2) |
— |
|
člen 53(c) |
člen 130(6) |
— |
|
člen 54 |
člen 166 |
— |
|
člen 55 |
— (2) |
— |
|
člen 56 |
člen 136 |
— |
|
člen 57 |
člen 137 |
— |
|
člen 58 |
— |
— |
|
člen 59 |
— |
— |
|
člen 60 |
člen 138 |
— |
|
člen 61 |
člen 139 |
— |
|
člen 62 |
člen 140 |
— |
|
člen 63 |
člen 141 |
— |
|
člen 64(1) |
člen 142(1) |
— |
|
člen 64(2) in(3) |
člen 142(2) (1) |
— |
|
člen 65 |
— (2) |
— |
|
člen 66 |
— (2) |
— |
|
člen 67 |
— (2) |
— |
|
člen 68 |
— (2) |
— |
|
člen 69 |
— (2) |
— |
|
člen 70 |
— (2) |
— |
|
člen 71 |
— (2) |
— |
|
člen 72 |
— (2) |
— |
|
člen 73 |
— (2) |
— |
|
člen 74 |
— (2) |
— |
|
člen 75 |
— (2) |
— |
|
člen 76 |
— (2) |
— |
|
člen 77 |
— (2) |
— |
|
člen 78 |
— (2) |
— |
|
člen 79 |
— (2) |
— |
|
člen 80 |
— (2) |
— |
|
člen 81 |
— (2) |
— |
|
člen 82 |
— (2) |
— |
|
člen 83 |
— (2) |
— |
|
člen 84 |
— (2) |
— |
|
člen 85 |
v zvezi z mlekom: — (2) v zvezi z drugimi sektorji: |
— |
|
— člen 85(a) |
člen 143(1) in člen 144(a) |
|
|
— člen 85(b) |
člen 144(j) |
|
|
— člen 85(c) |
člen 144(i) |
|
|
— člen 85(d) |
— |
|
|
člen 85a |
— (1) |
— |
|
člen 85b |
— (1) |
— |
|
člen 85c |
— (1) |
— |
|
člen 85d |
— (1) |
— |
|
člen 85e |
— (1) |
— |
|
člen 85f |
— (1) |
— |
|
člen 85g |
— (1) |
— |
|
člen 85h |
— (1) |
— |
|
člen 85i |
— (1) |
— |
|
člen 85j |
— (1) |
— |
|
člen 85k |
— (1) |
— |
|
člen 85l |
— (1) |
— |
|
člen 85m |
— (1) |
— |
|
člen 85n |
— (1) |
— |
|
člen 85o |
— |
— |
|
člen 85p |
— |
— |
|
člen 85q |
— |
— |
|
člen 85r |
— |
— |
|
člen 85s |
— |
— |
|
člen 85t |
— |
— |
|
člen 85u |
— |
— |
|
člen 85v |
— |
— |
|
člen 85w |
— |
— |
|
člen 85x |
— |
— |
|
člen 86 (črtan) |
— |
— |
|
člen 87 (črtan) |
— |
— |
|
člen 88 (črtan) |
— |
— |
|
člen 89 (črtan) |
— |
— |
|
člen 90 (črtan) |
— |
— |
|
člen 91 |
— |
— |
|
člen 92 |
— |
— |
|
člen 93 |
— |
— |
|
člen 94 |
— |
— |
|
člen 94a |
— |
— |
|
člen 95 |
— |
— |
|
člen 95a |
— |
— |
|
člen 96 (črtan) |
— |
— |
|
člen 97 |
člen 129 (1) |
— |
|
člen 98 |
— (1) |
— |
|
člen 99 |
— |
— |
|
člen 100 |
— |
— |
|
člen 101 (črtan) |
— |
— |
|
člen 102 |
člen 26 (1) |
— |
|
člen 102(2) |
člen 217 |
— |
|
člen 102a |
člen 58 |
— |
|
člen 103 |
členi 29, 30 in 31 |
— |
|
člen 103a |
— |
— |
|
člen 103b |
člen 32 |
— |
|
člen 103c |
člen 33 |
— |
|
člen 103d |
člen 34 |
— |
|
člen 103e |
člen 35 |
— |
|
člen 103f |
člen 36 |
— |
|
člen 103g |
člen 33(1), člen 37(a) in člen 38(b) |
— |
|
člen 103ga |
člen 23 |
— |
|
člen 103ga(7) |
člen 217 |
— |
|
člen 103h(a) do (e) |
člena 37 in 38 |
— |
|
člen 103h(f) |
člena 24 in 25 |
— |
|
člen 103i |
člen 39 |
— |
|
člen 103j |
člen 40 |
— |
|
člen 103k |
člen 41 |
— |
|
člen 103l |
člen 42 |
— |
|
člen 103m |
člen 43 |
— |
|
člen 103n |
člen 44 |
— |
|
člen 103n(4) |
člen 212 |
— |
|
člen 103o |
— |
— |
|
člen 103p |
člen 45 |
— |
|
člen 103q |
člen 46 |
— |
|
člen 103r |
člen 47 |
— |
|
člen 103s |
člen 48 |
— |
|
člen 103t |
člen 49 |
— |
|
člen 103u(1)(a) |
člen 50 |
— |
|
člen 103u(1)(b) |
člen 51 |
— |
|
člen 103u(2) do (5) |
člen 52 |
— |
|
člen 103v |
člen 50 |
— |
|
člen 103w |
— |
— |
|
člen 103x |
— |
— |
|
člen 103y |
— |
— |
|
člen 103z |
— |
— |
|
člen 103za |
člena 53 in 54 |
— |
|
člen 104 |
— |
— |
|
člen 105(1) |
člen 55(1) |
— |
|
člen 105(2) |
člen 215 |
— |
|
člen 106 |
člen 55(4) |
— |
|
člen 107 |
člen 55(3) |
— |
|
člen 108(1) |
člen 55(2) |
— |
|
člen 108(2) |
— |
— |
|
člen 109, prvi stavek |
člen 55(1), zadnji stavek |
— |
|
člen 110 |
člena 56 in 57 |
— |
|
člen 111 |
— |
— |
|
člen 112 |
— |
— |
|
člen 113(1) |
člen 75(1)(a) do (e) in (2) |
— |
|
člen 113(2) |
člen 75(5) |
— |
|
člen 113(3), prvi pododstavek |
člen 74 |
— |
|
člen 113(3), drugi pododstavek |
— |
člen 89 |
|
člen 113a(1) do (3) |
člen 76 |
— |
|
člen 113a(4) |
— (2) |
— |
|
člen 113b |
člen 78 |
— |
|
člen 113c |
člen 167 |
— |
|
člen 113d(1), prvi pododstavek |
člen 78(1) in (2) |
— |
|
člen 113d(1), drugi pododstavek |
Priloga VII, del II(1) |
— |
|
člen 113d(2) |
člen 78(3) |
— |
|
člen 113d(3) |
člen 82 |
— |
|
člen 114 |
člen 78(1) (2) |
— |
|
člen 115 |
člen 78(1), člen 75(1)(h) (2) |
— |
|
člen 116 |
člen 78(1), člen 75(1)(f) in (g) (2) |
— |
|
člen 117 |
člen 77 |
— |
|
člen 118 |
člen 78(1) |
— |
|
člen 118a |
člen 92 |
— |
|
člen 118b |
člen 93 |
— |
|
člen 118c |
člen 94 |
— |
|
člen 118d(1) |
člen 94(3) |
— |
|
člen 118d(2) in (3) |
[člen 109(3)] |
— |
|
člen 118e |
člen 95 |
— |
|
člen 118f |
člen 96 |
— |
|
člen 118g |
člen 97 |
— |
|
člen 118h |
člen 98 |
— |
|
člen 118i |
člen 99 |
— |
|
člen 118j |
člen 100 |
— |
|
člen 118k |
člen 101 |
— |
|
člen 118l |
člen 102 |
— |
|
člen 118m |
člen 103 |
— |
|
člen 118n |
člen 104 |
— |
|
člen 118o |
— |
člen 90(2) |
|
člen 118p |
— |
člen 90(3) |
|
člen 118q |
člen 105 |
— |
|
člen 118r |
člen 106 |
— |
|
člen 118s |
člen 107 |
— |
|
člen 118t |
člen 108 |
— |
|
člen 118u |
člen 112 |
— |
|
člen 118v |
člen 113 |
— |
|
člen 118w |
člen 117 |
— |
|
člen 118x |
člen 118 |
— |
|
člen 118y |
člen 119 |
— |
|
člen 118z |
člen 120 |
— |
|
člen 118za |
člen 121 |
— |
|
člen 118zb |
— |
— |
|
člen 119 |
— |
— |
|
člen 120 |
— |
— |
|
člen 120a |
člen 81 |
— |
|
člen 120b |
— |
— |
|
člen 120c |
člen 80 |
— |
|
člen 120d, prvi pododstavek |
člen 83(2) |
— |
|
člen 120d, drugi pododstavek |
[člen 223] |
— |
|
člen 120e(1) |
člen 75(3) in (4) |
— |
|
člen 120e(2) |
člen 83(3) in (4) |
— |
|
člen 120f |
člen 80(3) |
— |
|
člen 120g |
člen 80(5) in člen 91(c) |
— |
|
člen 121(a)(i) |
člen 75(2) |
— |
|
člen 121(a)(ii) |
člen 75(3) |
— |
|
člen 121(a)(iii) |
člen 89 |
— |
|
člen 121(a)(iv) |
člen 75(2) in člen 91(b) |
— |
|
člen 121(b) |
člen 91(a), člen 78(3) |
— |
|
člen 121(c)(i) |
člen 91(a) |
— |
|
člen 121(c)(ii) in (iii) |
člen 91(d) |
— |
|
člen 121(c)(iv) |
[člen 223] |
— |
|
člen 121(d)(i) |
člen 78(1) |
— |
|
člen 121(d)(ii) do (v) in (vii) |
člen 75(2) in (3) |
— |
|
člen 121(d)(vi) |
člen 89 |
— |
|
člen 121(e)(i) |
člen 78(1) |
— |
|
člen 121(e)(ii) do (v), (vii) |
člen 75(2) in (3) |
— |
|
člen 121(e)(vi) |
člen 75(2) |
— |
|
člen 121(f)(i) |
člen 78(1) |
— |
|
člen 121(f)(ii), (iii) in (v) |
člen 75(3) |
— |
|
člen 121(f)(iv) in (vii) |
člen 91(g) |
— |
|
člen 121(f)(vi) |
[člen 223] |
— |
|
člen 121(g) |
člen 75(3) |
— |
|
člen 121(h) |
člen 91(d) |
— |
|
člen 121(i) |
— |
— |
|
člen 121(j)(i) |
člen 75(3) |
— |
|
člen 121(j)(ii) |
— |
|
|
člen 121(k) |
člen 122 |
— |
|
člen 121(l) |
členi 114, 115 in 116 |
— |
|
člen 121(m) |
člen 122 |
— |
|
člen 121, drugi odstavek |
člen 78(3) |
— |
|
člen 121, tretji odstavek |
člen 75(3) in (4) |
— |
|
člen 121, četrti odstavek, (a) do (f) |
člen 75(3) |
— |
|
člen 121, četrti odstavek, (g) |
člen 75(3)(m) |
— |
|
člen 121, četrti odstavek, (h) |
člen 80(4) |
— |
|
člen 122 |
člena 152 in 160 |
— |
|
člen 123 |
člen 157 |
— |
|
člen 124 |
— |
— |
|
člen 125 |
— |
— |
|
člen 125a |
člena 153 in 160 |
— |
|
člen 125b |
člen 154 |
— |
|
člen 125c |
člen 156 |
— |
|
člen 125d |
člen 155 |
— |
|
člen 125e |
— |
— |
|
člen 125f |
člen 164 |
— |
|
člen 125g |
člen 164(6) |
— |
|
člen 125h |
člen 175(d) |
— |
|
člen 125i |
člen 165 |
— |
|
člen 125j |
člen 164 |
— |
|
člen 125k |
člen 158 |
— |
|
člen 125l |
člen 164 |
— |
|
člen 125m |
člen 164(6) [in člen 175(d)] |
— |
|
člen 125n |
člen 165 |
— |
|
člen 125o |
člena 154 in 158 |
— |
|
člen 126 |
člen 165 |
— |
|
člen 126a(1), (3) in (4) |
člen 161 |
|
|
člen 126a(2) |
člen 156(2) |
— |
|
člen 126b |
člen 163 |
— |
|
člen 126c |
člen 149 |
— |
|
člen 126d |
člen 150 |
— |
|
člen 126e |
člen 173(2) in člen 174(2) |
— |
|
člen 127 |
člen 173 |
— |
|
člen 128 |
— |
— |
|
člen 129 |
— |
— |
|
člen 130 |
člen 176(1) |
— |
|
člen 131 |
člen 176(2) |
— |
|
člen 132 |
člen 176(3) |
— |
|
člen 133 |
[člen 177(2)(e)] |
— |
|
člen 133a(1) |
člen 181 |
— |
|
člen 133a(2) |
člen 191 |
— |
|
člen 134 |
člena 177 in 178 |
— |
|
člen 135 |
— |
— |
|
člen 136 |
[člen 180] |
— |
|
člen 137 |
[člen 180] |
— |
|
člen 138 |
[člen 180] |
— |
|
člen 139 |
[člen 180] |
— |
|
člen 140 |
[člen 180] |
— |
|
člen 140a |
člen 181 |
— |
|
člen 141 |
člen 182 |
— |
|
člen 142 |
člen 193 |
— |
|
člen 143 |
člen 180 |
— |
|
člen 144 |
člen 184 |
— |
|
člen 145 |
člen 187(a) |
— |
|
člen 146(1) |
— |
— |
|
člen 146(2) |
člen 185 |
— |
|
člen 147 |
— |
— |
|
člen 148 |
člen 187 |
— |
|
člen 149 |
[člen 180] |
— |
|
člen 150 |
[člen 180] |
— |
|
člen 151 |
[člen 180] |
— |
|
člen 152 |
[člen 180] |
— |
|
člen 153 |
člen 192 |
— |
|
člen 154 |
— |
— |
|
člen 155 |
— |
— |
|
člen 156 |
člen 192(5) |
— |
|
člen 157 |
člen 189 |
— |
|
člen 158 |
člen 190 |
— |
|
člen 158a |
člen 90 |
— |
|
člen 159 |
člen 194 |
— |
|
člen 160 |
člen 195 |
— |
|
člen 161 |
členi 176, 177, 178 in 179 |
— |
|
člen 162 |
člen 196 |
— |
|
člen 163 |
člen 197 |
— |
|
člen 164(1) |
člen 198(1) |
— |
|
člen 164(2) do (4) |
člen 198(2) (1) |
— |
|
člen 165 |
— (1) |
— |
|
člen 166 |
— (1) |
— |
|
člen 167 |
člen 199 |
— |
|
člen 168 |
člen 200 |
— |
|
člen 169 |
člen 201 |
— |
|
člen 170 |
člena 202 in 203 |
— |
|
člen 171 |
člen 184 |
— |
|
člen 172 |
[člen 186(2)] |
— |
|
člen 173 |
— |
— |
|
člen 174 |
člen 205 |
— |
|
člen 175 |
člen 206 |
— |
|
člen 176 |
člen 209 |
— |
|
člen 176a |
člen 210 |
— |
|
člen 177 |
člen 210 |
— |
|
člen 177a |
člen 210 |
— |
|
člen 178 |
člen 164 |
— |
|
člen 179 |
člen 210(7) |
— |
|
člen 180 |
člen 211 |
— |
|
člen 181 |
člen 211 |
— |
|
člen 182(1) |
člen 213 |
— |
|
člen 182(2) |
— |
— |
|
člen 182(3), tretji pododstavek |
člen 214 |
— |
|
člen 182(3), prvi, drugi in četrti pododstavek |
— |
— |
|
člen 182(4) do (7) |
— |
— |
|
člen 182a |
člen 216 |
— |
|
člen 183 |
— |
— |
|
člen 184(1) |
— |
— |
|
člen 184(2) |
člen 225(a) |
— |
|
člen 184(3) do (8) |
— |
— |
|
člen 184(9) |
člen 225(b) |
— |
|
člen 185 |
— |
— |
|
185a |
člen 145 |
— |
|
člen 185b |
člen 223 |
— |
|
člen 185c |
člen 147 |
— |
|
člen 185d |
člen 146 |
— |
|
člen 185e |
člen 151 |
— |
|
člen 185f |
člen 148 |
— |
|
člen 186 |
člen 219 |
— |
|
člen 187 |
člen 219 |
— |
|
člen 188 |
člen 219 |
— |
|
člen 188a(1) in (2) |
— (1) |
— |
|
člen 188a(3) in (4) |
— |
— |
|
člen 188a(5) do (7) |
[člen 223] |
— |
|
člen 189 |
[člen 223] |
— |
|
člen 190 |
— |
— |
|
člen 190a |
— |
— |
|
člen 191 |
člen 221 |
— |
|
člen 192 |
člen 223 |
— |
|
člen 193 |
— |
— |
|
člen 194 |
— |
člena 62 in 64 |
|
člen 194a |
— |
člen 61 |
|
člen 195 |
člen 229 |
— |
|
člen 196 |
— |
— |
|
člen 196a |
člen 227 |
— |
|
člen 196b |
člen 229 |
— |
|
člen 197 |
— |
— |
|
člen 198 |
— |
— |
|
člen 199 |
— |
— |
|
člen 200 |
— |
— |
|
člen 201 |
člen 230(1) in (3) |
— |
|
člen 202 |
člen 230(2) |
— |
|
člen 203 |
— |
— |
|
člen 203a |
člen 231 |
— |
|
člen 203b |
člen 231 |
— |
|
člen 204 |
člen 232 |
— |
|
Priloga I |
Priloga I (deli I do XX, XXIV/1) |
— |
|
Priloga II |
Priloga I (deli XXI do XXIII) |
— |
|
Priloga III |
Priloga II |
— |
|
Priloga IV |
Priloga III |
— |
|
Priloga V |
Priloga IV |
— |
|
Priloga VI |
Priloga XII |
— |
|
Priloga VII |
— |
— |
|
Priloga VIIa |
— |
— |
|
Priloga VIIb |
— |
— |
|
Priloga VIIc |
— |
— |
|
Priloga VIII |
Priloga XIII |
— |
|
Priloga IX |
— (1) |
— |
|
Priloga X |
— (1) |
— |
|
Priloga Xa |
— |
— |
|
Priloga Xb |
Priloga VI |
— |
|
Priloga Xc |
— |
— |
|
Priloga Xd |
— |
— |
|
Priloga Xe |
— |
— |
|
Priloga XI |
— |
— |
|
Priloga XIa |
Priloga VII, del I |
— |
|
Priloga XIb |
Priloga VII, del II |
— |
|
Priloga XII |
Priloga VII, del III |
— |
|
Priloga XIII |
Priloga VII, del IV |
— |
|
Priloga XIV.A, točke I, II in III |
Priloga VII, del VI |
— |
|
Priloga XIV.A, točka IV |
člen 89 |
— |
|
Priloga XIV.B |
Priloga VII, del V |
— |
|
Priloga XIV.C |
Člen 75(2) in (3) (1) |
— |
|
Priloga XV |
Priloga VII, del VII |
— |
|
Priloga XVa |
Priloga VIII, del I |
— |
|
Priloga XVb |
Priloga VIII, del II |
— |
|
Priloga XVI |
Priloga VII, del VIII |
— |
|
Priloga XVIa |
[člen 173(1)(i)] |
— |
|
Priloga XVII |
[člen 180] |
— |
|
Priloga XVIII |
[člen 180] |
— |
|
Priloga XIX |
— |
— |
|
Priloga XX |
— |
— |
|
Priloga XXI |
— |
— |
|
Priloga XXII |
Priloga XIV |
— |
|
(1)
►C3 Glej tudi Uredbo Sveta (EU) št. 1370/2013 z dne 16. decembra 2013 o opredelitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči in nadomestil v zvezi s skupno ureditvijo trgov za kmetijske proizvode (UL L 346, 20.12.2013, str. 12). ◄
(2)
Glej tudi člen 230. |
||
( 1 ) Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembrom 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredb Sveta (ES) št. 637/2008 in (ES) št. 73/2009 (Glej stran 608 tega Uradnega lista).
( 2 ) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembrom 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (Glej stran 487 tega Uradnega lista).
( 3 ) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembrom 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, in o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006 (Glej stran 85 tega Uradnega lista).
( 4 ) Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL L 354, 31.12.2008, str. 16).
( 5 ) Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).
( 6 ) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
( 7 ) Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).
( 8 ) UL C 244, 1.10.2004, str. 2.
( 9 ) Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L 39, 13.2.2008, str. 16).
( 10 ) Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18).
( 11 ) Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (UL L 204, 21.7.1998, str. 37).
( 12 ) Direktiva 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (UL L 109, 6.5.2000, str. 29).
( 13 ) Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač (UL L 39, 13.2.2008, str. 16).
( 14 ) Direktiva (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL L 336, 23.12.2015, str. 1).
( 15 ) Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL L 154, 16.6.2017, str. 1).
( 16 ) Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L 179, 14.7.1999, str. 1).
( 17 ) Uredba Komisije (ES) št. 753/2002 z dne 29. aprila 2002 o določitvi nekaterih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 glede opisa, poimenovanja, predstavitve in zaščite nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (UL L 118, 4.5.2002, str. 1).
( 18 ) UL C 116, 14.4.2011, str. 12.
( 19 ) Direktiva Sveta 89/396/EGS z dne 14. junija 1989 o označbah ali znakih za identifikacijo serije, v katero spada živilo (UL L 186, 30.6.1989, str. 21).
( 20 ) Direktiva 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o določitvi predpisov v zvezi z nazivnimi količinami predpakiranih proizvodov, razveljavitvi direktiv Sveta 75/106/EGS in 80/232/EGS ter spremembi Direktive Sveta 76/211/EGS (UL L 247, 21.9.2007, str. 17).
( 21 ) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).
( 22 ) Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992, str. 1).
( 23 ) Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).
( 24 ) Uredba Sveta (ES) št. 260/2009 z dne 26. februarja 2009 o skupnih pravilih za uvoz (UL L 84, 31.3.2009, str. 1).
( 25 ) Uredba Sveta (ES) št. 625/2009 z dne 7. julija 2009 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 185, 17.7.2009, str. 1).
( 26 ) Uredba Sveta (ES) št. 614/2009 z dne 7. julija 2009 o skupnem sistemu trgovine za ovalbumin in laktalbumin (UL L 181, 14.7.2009, str. 8).
( 27 ) Direktiva Sveta 2001/110/ES z dne 20. decembra 2001 o medu (UL L 10, 12.1.2002, str. 47).
( 28 ) Uredba Sveta (EU) št. 1370/2013 z dne 16. decembra 2013 o opredelitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči in nadomestil v zvezi s skupno ureditvijo trgov za kmetijske proizvode (UL L 346, 20.12.2013, str. 12).
( 29 ) Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).
( 30 ) Uredba (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 139, 30.4.2004, str. 206).
( 31 ) Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).
( 32 ) Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).
( 33 ) Direktiva 2006/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju (UL L 376, 27.12.2006, str. 21).
( 34 ) Uredba (ES) št. 1925/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom (UL L 404, 30.12.2006, str. 26).
( 35 ) Direktiva Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaj držav članic o hitro zamrznjenih živilih za prehrano ljudi (UL L 40, 11.2.1989, str. 34).