1.   Ta uredba se z izjemo člena 12 uporablja za ladje, ki plujejo pod zastavo države članice.

Člen 12 se uporablja za ladje, ki plujejo pod zastavo tretje države in pristanejo v pristanišču ali sidrišču države članice.

2.   Ta uredba se ne uporablja za:

1.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

2.   V členu 7(2)(d) in členih 13, 15 in 16:

3.   Pristojna oseba iz točke 13 odstavka 1 je lahko usposobljen delavec ali vodstveni delavec, ki lahko prepozna in oceni nevarnosti pri delu, tveganja in izpostavljenost delavcev potencialno nevarnim materialom ali nevarnim razmeram v obratu za recikliranje ladij in opredeli potrebne zaščitne in preventivne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za odpravo ali zmanjšanje navedenih nevarnosti, tveganj ali izpostavljenosti.

Brez poseganja v Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES (13) lahko pristojni organ opredeli ustrezna merila za imenovanje takšnih oseb in določi naloge, ki se jim dodelijo.

1.   Vsaka nova ladja ima na krovu popis nevarnih materialov, v katerem bodo navedeni vsaj nevarni materiali iz Priloge II, vsebovani v konstrukciji ali opremi ladje, njihova lokacija in približna količina.

2.   Ob upoštevanju točke (b) člena 32(2) so obstoječe ladje v izvedljivem obsegu skladne z odstavkom 1.

V primeru ladij, poslanih v recikliranje, so te v izvedljivem obsegu skladne z odstavkom 1 tega člena od datuma objave evropskega seznama obratov za recikliranje ladij (v nadaljnjem besedilu: evropski seznam), kakor je določeno v členu 16(2).

Ob upoštevanju točke (b) člena 32(2) se pri pripravi popisa nevarnih materialov določijo vsaj nevarni materiali iz Priloge I.

3.   Popis nevarnih materialov:

4.   Poleg odstavka 3 se za obstoječe ladje pripravi načrt, v katerem je opisan vizualni pregled ali pregled z vzorčenjem, na podlagi katerega je pripravljen popis nevarnih materialov, ob upoštevanju ustreznih smernic IMO.

5.   Popis nevarnih materialov je sestavljen iz treh delov:

6.   Del I popisa nevarnih materialov se med celotno obratovalno dobo ladje ustrezno vodi in posodablja, pri čemer so v njem navedene nove namestitve, ki vsebujejo nevarne materiale iz Priloge II, ter ustrezne spremembe konstrukcije in opreme ladje.

7.   Poleg ustrezno vodenega in posodobljenega dela I se v popis pred recikliranjem in ob upoštevanju ustreznih smernic IMO vključi del II za odpadke, ki nastanejo pri delovanju, in del III za zaloge, pri čemer popis preveri uprava ali priznana organizacija, ki jo uprava pooblasti.

8.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24 v zvezi s posodobitvijo seznama točk popisa nevarnih materialov iz prilog I in II zaradi zagotovitve, da seznami vsebujejo najmanj snovi, naštete v dodatkih I in II h Konvenciji iz Hongkonga.

Komisija sprejme ločen delegirani akt za vsako snov, ki se doda v Prilogo I ali v Prilogo II ali črta iz ene od njiju.

1.   Lastniki ladij pri pripravi na pošiljanje ladje za recikliranje:

2.   Lastniki ladij zagotovijo, da (so) ladje, namenjene za recikliranje:

3.   Lastniki ladij zagotovijo, da stanje prostorov za tovor in črpalnih postaj tankerjev ob prihodu v obrat za recikliranje ladij omogoča potrditev, da je tanker varen za delo z vročino.

4.   Lastniki ladij upravljavcu obrata za recikliranje ladij predložijo izvod potrdila o pripravljenosti za recikliranje, izdanega v skladu s členom 9.

5.   Lastniki ladij so odgovorni za ladjo in ravnajo tako, da ladjo ohranjajo v stanju, ki ustreza zahtevam uprave države članice, pod katere zastavo pluje ladja, vse dokler upravljavec obrata za recikliranje ladij ne sprejme odgovornosti za navedeno ladjo. Upravljavec obrata za recikliranje ladij se lahko odloči, da ladje ne bo recikliral, če se stanje ladje bistveno razlikuje od podatkov iz potrdila o popisu, vključno kadar del I popisa nevarnih materialov ni ustrezno voden in posodobljen ter v njem niso upoštevane spremembe konstrukcije in opreme ladje. V takšnih primerih ohrani odgovornost za to ladjo in o tem nemudoma obvesti upravo.

1.   Pred vsakim recikliranjem ladje se za posamezno ladjo pripravi načrt za recikliranje ladje. V tem načrtu so obravnavani vsi pomisleki v zvezi s posamezno ladjo, ki niso zajeti v načrtu za obrat za recikliranje ladij ali zaradi katerih so potrebni posebni postopki.

2.   Načrt za recikliranje ladje:

3.   Po potrebi pristojni organ v skladu z zahtevami države, v kateri je obrat za recikliranje ladij, tiho ali izrecno odobri načrt za recikliranje ladje.

Načrt je izrecno odobren, ko pristojni organ upravljavcu obrata za recikliranje ladij, lastniku ladje in upravi pošlje pisno uradno obvestilo o svoji odločitvi o načrtu za recikliranje ladje.

Predvideva se, da je načrt tiho odobren, če pristojni organ upravljavcu obrata za recikliranje ladij, lastniku ladje in upravi v obdobju pregleda, po potrebi določenem v skladu z zahtevami države, v kateri je obrat za recikliranje ladij, in navedenem v skladu s členom 15(2)(b), ne sporoči pisnega ugovora glede načrta za recikliranje ladje

4.   Države članice lahko od svoje uprave zahtevajo, naj pristojnemu organu države, v kateri je obrat za recikliranje ladij, pošlje informacije, ki jih je v skladu s členom 6(1)(b) predložil lastnik ladje, in naslednje podrobnosti:

1.   Preglede ladij izvajajo uradne osebe v upravi ali priznani organizaciji, ki jo ta uprava pooblasti, ob upoštevanju ustreznih smernic IMO.

2.   Kadar uprava za izvajanje pregledov uporablja priznane organizacije, kot je opisano v odstavku 1, pooblasti takšne priznane organizacije vsaj za to, da:

3.   Na ladjah se opravijo naslednji pregledi:

4.   Prvi pregled nove ladje se opravi, preden začne ladja delovati ali preden se izda potrdilo o popisu. Prvi pregled obstoječih ladij se opravi do 31. decembra 2020. V navedenem pregledu se preveri, ali del I popisa nevarnih materialov izpolnjuje zahteve iz te uredbe.

5.   Redni pregled se izvaja v časovnih presledkih, ki jih določi uprava in niso daljši od pet let. V rednem pregledu se preveri, ali del I popisa nevarnih materialov izpolnjuje zahteve iz te uredbe.

6.   Dodatni splošni ali delni pregled, odvisno od okoliščin, se na zahtevo lastnika opravi po spremembi, zamenjavi ali večjem popravilu konstrukcije, opreme, sistemov, delov, naprav in materiala, kar vpliva na popis nevarnih materialov. Pregled je takšen, da se zagotovi, da so vse spremembe, zamenjave ali večja popravila izvedeni na način, ki zagotavlja, da ladja še naprej izpolnjuje zahteve iz te uredbe, in da je del I popisa nevarnih materialov ustrezno spremenjen.

7.   Končni pregled se opravi, preden se ladja preneha uporabljati in preden se začne njeno recikliranje.

V navedenem pregledu se preveri, ali:

8.   Za obstoječe ladje, namenjene za recikliranje, se prvi in končni pregled lahko opravita hkrati.

1.   Po uspešnem zaključku prvega ali rednega pregleda uprava ali priznana organizacija, ki jo uprava pooblasti, izda potrdilo o popisu. Temu potrdilu se priloži del I popisa nevarnih materialov iz člena 5(5)(a).

Kadar se prvi in končni pregled opravita hkrati, kot je določeno v členu 8(8), se izda le potrdilo o pripravljenosti za recikliranje iz odstavka 9 tega člena.

Komisija sprejme izvedbene akte za določitev oblike potrdila o popisu, da se zagotovi njegova skladnost z Dodatkom 3 h Konvenciji iz Hongkonga. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25 te uredbe.

2.   Po uspešnem zaključku dodatnega pregleda, opravljenega v skladu s členom 8(6), uprava ali priznana organizacija, ki jo uprava pooblasti, na zahtevo lastnika ladje odobri potrdilo o pregledu.

3.   Po uspešnem zaključku rednega pregleda uprava ali priznana organizacija, ki jo uprava pooblasti, ob upoštevanju odstavka 4 izda oziroma odobri, kot je ustrezno, potrdilo o popisu:

4.   Po uspešnem zaključku rednega pregleda in če novega potrdila o popisu ni mogoče izdati ali dostaviti na krov pred iztekom veljavnosti obstoječega potrdila, uprava ali priznana organizacija, ki jo uprava pooblasti, odobri obstoječe potrdilo in tako potrdilo šteje za veljavno za nadaljnje obdobje, ki ne presega pet mesecev od datuma izteka njegove veljavnosti.

5.   V primeru potrdila o popisu, ki se izda za obdobje, krajše od pet let, lahko uprava ali priznana organizacija, ki jo uprava pooblasti, podaljša veljavnost obstoječega potrdila za nadaljnje obdobje, ki ne presega pet let.

6.   V posebnih okoliščinah, ki jih opredeli uprava, ni potrebno, da ima novo potrdilo o popisu datum izteka veljavnosti obstoječega potrdila, kot se to zahteva v skladu s točkama (a) in (b) odstavka 3 ter odstavkov 7 in 8. V teh okoliščinah je novo potrdilo veljavno za obdobje, ki ne presega pet let od datuma zaključka rednega pregleda.

7.   Kadar ladje ob izteku veljavnosti potrdila o popisu ni v pristanišču ali sidrišču, kjer naj bi bila pregledana, lahko uprava po potrebi podaljša obdobje veljavnosti potrdila o popisu za obdobje, ki ne presega tri mesece, da bi lahko ladja dokončala svoje potovanje do pristanišča, v katerem naj bi bila pregledana. Taka odobritev podaljšanja je odvisna od zaključka pregleda v zadevnem pristanišču pred odhodom ladje. Ladja, ki ji je podaljšanje odobreno, ob vplutju v pristanišče, v katerem naj bi bila pregledana, nima pravice na podlagi takšnega podaljšanja zapustiti pristanišče brez novega potrdila. Po opravljenem rednem pregledu novo potrdilo velja za obdobje, ki ne presega pet let od datuma izteka veljavnosti obstoječega potrdila še pred odobritvijo podaljšanja.

8.   Potrdilo o popisu za ladjo, ki opravlja kratka potovanja, ki ni bilo podaljšano v skladu s pogoji iz odstavka 7, lahko uprava podaljša za obdobje odloga, in sicer največ en mesec po izteku njegove veljavnosti. Po opravljenem rednem pregledu novo potrdilo o popisu velja za obdobje, ki ne presega pet let od datuma izteka veljavnosti obstoječega potrdila še pred odobritvijo podaljšanja.

9.   Po uspešnem zaključku končnega pregleda v skladu s členom 8(7) uprava ali priznana organizacija, ki jo uprava pooblasti, izda potrdilo o pripravljenosti za recikliranje. Temu potrdilu se priložita popis nevarnih materialov in načrt za recikliranje ladje.

Komisija sprejme izvedbene akte za določitev oblike potrdila o popisu, da se zagotovi njegova skladnost z Dodatkom 4 h Konvenciji iz Hongkonga. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25 te uredbe. Potrdilo o pripravljenosti za recikliranje, ki se izda po končnem pregledu v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, sprejmejo druge države članice, pri čemer ima to potrdilo za namene te uredbe enako veljavnost kot potrdilo o pripravljenosti za recikliranje, ki ga izdajo same.

1.   Ob upoštevanju člena 9 se potrdilo o popisu izda za obdobje, ki ga določi uprava in ni daljše od pet let.

2.   Potrdilo o popisu, izdano ali odobreno v skladu s členom 9, preneha veljati v naslednjih primerih:

3.   Potrdilo o pripravljenosti za recikliranje izda uprava ali priznana organizacija, ki jo uprava pooblasti, za obdobje, ki ni daljše od treh mesecev.

4.   Potrdilo o pripravljenosti za recikliranje, izdano v skladu s členom 9(9), preneha veljati, če se stanje ladje bistveno razlikuje od tistega, prikazanega v podatkih iz potrdila o popisu.

5.   Z odstopanjem od odstavka 3, lahko potrdilo o pripravljenosti za recikliranje uprava ali priznana organizacija, ki jo uprava pooblasti, podaljša za enkratno plovbo ladje do obrata za recikliranje ladij.

1.   Države članice uporabljajo določbe o nadzoru ladij v skladu s svojim nacionalnim pravom in pri tem upoštevajo Direktivo 2009/16/ES. Ob upoštevanju odstavka 2 so takšni inšpekcijski pregledi omejeni na preverjanje, ali se na krovu nahaja potrdilo o popisu ali potrdilo o pripravljenosti za recikliranje, ki se, če je veljavno, šteje za zadostno za odobritev inšpekcije.

2.   Ustrezni organ, pristojen za pomorsko inšpekcijo, lahko opravi podroben inšpekcijski pregled ob upoštevanju ustreznih smernic IMO, če ladja nima veljavnega potrdila ali obstajajo upravičeni razlogi za sum, da:

3.   Ladjo je mogoče po potrebi ali na zahtevo pristojnih organov države članice opozoriti, pridržati, odsloviti ali izključiti iz pristanišč ali priobalnih terminalov v pristojnosti te države članice, če navedenim pristojnim organom ne predloži izvoda potrdila o popisu ali potrdila o pripravljenosti za recikliranje, brez poseganja v člen 9. Država članica, ki sprejme tak ukrep, o tem nemudoma obvesti zadevno upravo. Neposodobljen popis nevarnih materialov ne velja za pomanjkljivost, zaradi katere bi ladjo pridržali, vendar je treba o nedoslednostih v popisu teh materialov poročati zadevni upravi in jih ponovno preveriti med naslednjim pregledom.

4.   Ustrezni pristojni organ države članice lahko dovoli dostop do določenega pristanišča ali sidrišča v primeru višje sile, prevladujočih varnostnih razlogov, da zmanjša ali omili nevarnost onesnaženja ali da se odpravijo pomanjkljivosti, pod pogojem, da lastnik, upravljavec ali poveljnik ladje izvede ustrezne ukrepe za zagotovitev varnega vplutja, ki jih pristojni organ te države članice sprejme kot zadostne.

1.   Ob upoštevanju točke (b) člena 32(2) mora imeti ladja, ki pluje pod zastavo tretje države, ob pristanku v pristanišču ali sidrišču države članice, na krovu popis nevarnih materialov v skladu z določbo iz člena 5(2)

Ne glede na prvi pododstavek ustrezni organ države članice lahko dovoli dostop do določenega pristanišča ali sidrišča v primeru višje sile, prevladujočih varnostnih razlogov, da zmanjša ali omili nevarnost onesnaženja ali da se odpravijo pomanjkljivosti, pod pogojem, da lastnik, upravljavec ali poveljnik ladje izvede ustrezne ukrepe za zagotovitev varnega vplutja, ki jih ustrezni organ te države članice sprejme kot zadostne.

2.   Namestitev nevarnih materialov iz Priloge I na ladjah, ki plujejo pod zastavo tretje države in pristanejo v pristanišču države članice, je prepovedana ali omejena, kot je določeno v Prilogi I.

Uporaba nevarnih materialov iz Priloge I na ladjah, ki plujejo pod zastavo tretje države in pristanejo v pristanišču ali sidrišču države članice, je prepovedana ali omejena, kot je določeno v Prilogi I; to ne vpliva na veljavne dogovore o izjemah in prehodne dogovore, ki se uporabljajo za te materiale v skladu z mednarodnim pravom.

3.   Popis nevarnih materialov se pripravi za vsako ladjo posebej v skladu z ustreznimi smernicami IMO in je namenjen pojasnilu, da je ladja v skladu s odstavkom 2 tega člena. Pri pripravi popisa nevarnih materialov se navedejo vsaj nevarni materiali iz Priloge I. Ladja, ki pluje pod zastavo tretje države, pripravi načrt, v katerem opiše vizualni pregled/pregled z vzorčenjem, na podlagi katerega je pripravljen popis nevarnih materialov, ob upoštevanju ustreznih smernic IMO.

4.   Popis nevarnih materialov mora biti ustrezno voden in posodobljen v celotni obratovalni dobi ladje, vključevati mora vse nove naprave, ki vsebujejo nevarne materiale iz Priloge II ter zadevne spremembe strukture in opreme ladje, ob upoštevanju dogovorov o izjemah in prehodnih dogovorov, ki se uporabljajo za te materiale v skladu z mednarodno zakonodajo.

5.   Ladjo, ki pluje pod zastavo tretje države, je mogoče po potrebi ali na zahtevo ustreznih organov države članice opozoriti, pridržati, odsloviti ali izključiti iz pristanišč ali priobalnih terminalov v pristojnosti te države članice, če navedenim ustreznim organom ne predloži izvoda izjave o skladnosti, v skladu z odstavkoma 6 in 7, skupaj s popisom nevarnih materialov. Država članica, ki sprejme tak ukrep, o tem nemudoma obvesti ustrezne organe tretje države, pod katere zastavo zadevna ladja pluje. Neposodobljen popis nevarnih materialov ne velja za pomanjkljivost, zaradi katere bi ladjo pridržali, vendar je treba o nedoslednostih v popisu teh materialov poročati ustreznim organom tretje države, pod katere zastavo navedena ladja pluje.

6.   Izjava o skladnosti se izda, ko ustrezni organi tretje države, pod katere zastavo pluje ladja, ali organizacije, ki jih ti organi pooblastijo, v skladu z nacionalnimi zahtevami preverijo popis nevarnih materialov. Izjava o skladnosti se lahko oblikuje na podlagi Dodatka 3 h Konvenciji iz Hongkonga.

7.   Potrdilo o skladnosti in popis nevarnih materialov sta pripravljena v uradnem jeziku ustreznih organov tretje države, pod katere zastavo pluje ladja, ki so ju izdali, če pa jezik, ki se uporablja, ni angleščina, francoščina ali španščina, se potrdili prevedeta v enega od navedenih jezikov.

8.   Ob upoštevanju točke (b) člena 32(2) ladja, ki pluje pod zastavo tretje države in je predložila vlogo za registracijo pod zastavo države članice, zagotovi, da se, kakor je določeno v členu 5(2), na krovu vodi popis nevarnih materialov ali da bo ta popis pripravljen v šestih mesecih po registraciji pod zastavo navedene države članice oziroma med katerim koli sledečim pregledom v skladu s členom 8(3), pri čemer se upošteva zgodnejši datum.

1.   Obrat za recikliranje ladij je vključen na evropski seznam, če izpolnjuje naslednje zahteve, v skladu z ustreznimi določbami Konvencije iz Hongkonga in ob upoštevanju ustreznih smernic IMO, MOD, Baselske konvencije in Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih in drugih mednarodnih smernic:

2.   Upravljavec objekta za recikliranje ladij mora:

3.   Komisija sprejme delegirane akte za določitev oblike:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25 te uredbe.

1.   Brez poseganja v druge ustrezne določbe prava Unije, pristojni organi izdajo obratom za recikliranje ladij na svojem ozemlju, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 13, dovoljenje za izvajanje recikliranja ladij. Navedeno dovoljenje se lahko izda zadevnim obratom za recikliranje ladij za največ pet let in se lahko ustrezno podaljša.

Vsa dovoljenja, izdana na podlagi drugih ustreznih določb nacionalnega prava ali prava Unije, ki izpolnjujejo vse zahteve te uredbe, se lahko združijo z dovoljenjem iz tega člena v eno samo dovoljenje, če se s takšno obliko upravljavec obrata za recikliranje ladij oziroma podjetje za recikliranje ladij ali pristojni organ izogne odvečnemu podvajanju informacij in dvojnemu delu. V teh primerih se dovoljenje lahko podaljša v skladu s sistemom dovoljenj iz prvega odstavka, vendar le do največ pet let.

2.   Države članice pripravijo in posodabljajo seznam obratov za recikliranje ladij, ki so jim izdale dovoljenje v skladu z odstavkom 1.

3.   Komisija je o seznamu iz odstavka 2 obveščena takoj in najpozneje 31. marca 2015.

4.   Kadar obrat za recikliranje ladij ne izpolnjuje več zahtev iz člena 13, država članica, kjer se nahaja obrat za recikliranje ladij, začasno razveljavi ali prekliče dovoljenje zadevnega obrata ali od zadevnega podjetja za recikliranje ladij zahteva korektivne ukrepe in o tem nemudoma obvesti Komisijo.

5.   Kadar se obratu za recikliranje ladij izda dovoljenje v skladu z odstavkom 1, zadevna država članica o tem nemudoma obvesti Komisijo.

1.   Podjetje za recikliranje ladij, ki ima obrat za recikliranje v tretji državi in želi reciklirati ladje pod zastavo države članice, Komisiji predloži vlogo za vključitev navedenega obrata za recikliranje ladij na evropski seznam.

2.   Vlogi iz odstavka 1 se priložijo dokazila, da zadevni obrat za recikliranje ladij izpolnjuje zahteve iz člena 13, ki so potrebna za izvajanje recikliranja ladij in vključitev na evropski seznam v skladu s členom 16.

Obrat za recikliranje ladij zlasti:

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov za določitev oblike informacij, potrebnih za identifikacijo obrata za recikliranje ladij. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25.

4.   Pred vključitvijo obratov za recikliranje ladij, ki se nahajajo v tretjih državah, na evropski seznam, je treba potrditi izpolnjevanje zahtev iz člena 13, in sicer na podlagi inšpekcijskega pregleda na terenu, ki ga opravi ustrezno usposobljeni neodvisni preglednik. Podjetje za recikliranje ladij predloži potrdilo Komisiji, ko vloži zahtevek za vključitev na evropski seznam in nato vsakih pet let, pri podaljšanju vključitve na ta seznam. Začetno vključitev na seznam in njeno podaljšanje mora dopolnjevati vmesni pregled, da se potrdi izpolnjevanje zahtev iz člena 13.

Vložitev zahtevka za vključitev na evropski seznam pomeni, da se podjetja za recikliranje ladij strinjajo z možnostjo, da Komisija ali zastopniki v njenem imenu pred vključitvijo obratov na evropski seznam ali po njej izvedejo inšpekcijski pregled teh obratov na terenu, da se preveri izpolnjevanje zahtev iz člena 13. Neodvisni preglednik, Komisija ali zastopniki v njenem imenu pri izvedbi teh inšpekcijskih pregledov na terenu sodelujejo s pristojnimi organi tretje države, kjer se nahaja obrat za recikliranje ladij.

Komisija lahko izda tehničnih smernice za poenostavitev tega postopka potrditve.

5.   Za namene iz člena 13 se v zvezi z zadevnim postopkom za predelavo odpadkov ali njihovo odstranjevanje domneva, da gre za okolju prijazno ravnanje le, kadar lahko podjetje za recikliranje ladij dokaže, da bo obrat za recikliranje ladij, ki prejme odpadke, deloval v skladu s standardi varovanja zdravja ljudi in varstva okolja, ki so na splošno enakovredni ustreznim mednarodnim standardom in standardom Unije.

6.   V primeru sprememb informacij, poslanih Komisiji, podjetje za recikliranje ladij nemudoma predloži nove dokaze in v vsakem primeru tri mesece pred iztekom posameznega petletnega obdobja vključitve na evropski seznam izjavi, da:

1.   Komisija sprejme izvedbene akte za pripravo evropskega seznama obratov za recikliranje ladij, ki:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25.

2.   Evropski seznam se objavi v Uradnem listu Evropske unije in na spletni strani Komisije najpozneje 31. decembra 2016. Razdeljen je na dva dela, tj. podseznama obratov za recikliranje ladij, ki se nahajajo v državi članici, in obratov za recikliranje ladij, ki se nahajajo v tretji državi.

Evropski seznam vključuje naslednje informacije o obratu za recikliranje ladij:

3.   V evropskem seznamu se navede datum prenehanja vključitve obrata za recikliranje ladij na seznam. Vključitev velja največ pet let in se lahko podaljša.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte za redno posodabljanje evropskega seznama, da se:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25.

5.   Pri pripravi in posodabljanju evropskega seznama Komisija deluje v skladu z načeli iz Pogodb in v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije.

6.   Države članice Komisiji sporočijo vse informacije, ki so lahko pomembne za posodabljanje evropskega seznama. Komisija vse pomembne podatke posreduje drugim državam članicam.

1.   Načrt za recikliranje ladje iz člena 7 se pripravi v jeziku, ki ga sprejme država, ki je obratu za recikliranje ladij izdala dovoljenje. Kadar uporabljeni jezik ni angleščina, francoščina ali španščina, se načrt za recikliranje ladij prevede v enega od navedenih jezikov, razen če uprava meni, da to ni potrebno.

2.   Potrdilo o popisu in potrdilo o pripravljenosti za recikliranje, izdana v skladu s členom 9, se pripravita v uradnem jeziku uprave, ki ju izda. Kadar uporabljeni jezik ni angleščina, francoščina ali španščina, besedilo vključuje prevod v enega od navedenih jezikov.

1.   Države članice imenujejo pristojne organe in uprave, odgovorne za izvajanje te uredbe, in o navedenih imenovanjih obvestijo Komisijo. Če se te informacije kakor koli spremenijo, države članice o tem takoj obvestijo Komisijo.

2.   Komisija na svoji spletni strani objavi seznam imenovanih organov in uprav in jih po potrebi posodablja.

1.   Države članice in Komisija vsaka posebej imenujejo eno ali več kontaktnih oseb, odgovornih za obveščanje fizičnih ali pravnih oseb, ki povprašujejo po informacijah, ali svetovanje tem osebam. Kontaktna oseba Komisije posreduje kontaktnim osebam držav članic vsa prejeta vprašanja, povezana z državo članico, in obratno.

2.   Države članice Komisijo uradno obvestijo o imenovanju kontaktnih oseb. Če se te informacije kakor koli spremenijo, države članice o tem takoj obvestijo Komisijo.

3.   Komisija na svoji spletni strani objavi seznam imenovanih kontaktnih oseb in ga po potrebi posodablja.

1.   Vsaka država članica Komisiji predloži poročilo, ki vsebuje naslednje informacije:

2.   Države članice po elektronski poti predložijo poročilo Komisiji najpozneje devet mesecev po zaključku triletnega obdobja, na katerega se nanaša.

Prvo po elektronski poti predloženo poročilo se nanaša na obdobje od začetka uporabe te uredbe do konca prvega rednega triletnega obdobja poročanja, kot je določeno v členu 5 Direktive Sveta 91/692/EGS (14), ki sledi začetnemu datumu prvega obdobja poročanja.

Komisija objavi poročilo o izvajanju te uredbe najpozneje devet mesecev po prejemu poročil držav članic.

3.   Komisija vključi te informacije v elektronsko zbirko podatkov, ki je ves čas na voljo javnosti.

1.   Države članice določijo kazni, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe in sprejmejo potrebne ukrepe, da se zagotovi njihova uporaba. Določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2.   Države članice dvostransko ali večstransko sodelujejo, da bi olajšale preprečevanje in odkrivanje morebitnega izogibanja tej uredbi in njenih kršitev.

3.   Države članice imenujejo člane stalnega osebja, odgovorne za sodelovanje iz odstavka 2. Navedene informacije se pošljejo Komisiji, ki sestavi seznam in ga pošlje navedenim članom.

4.   Države članice sporočijo Komisiji določbe nacionalnega prava v zvezi z izvrševanjem te uredbe in kaznimi, ki se uporabljajo.

1.   Fizične ali pravne osebe, ki imajo ali bi lahko imele škodo zaradi kršitve člena 13 v povezavi s členom 15 in členom 16(1)(b) te uredbe ali imajo zadosten interes pri okoljskem odločanju v zvezi s kršitvijo člena 13 v povezavi s členom 15 in členom 16(1)(b) te uredbe, lahko pošljejo Komisiji zahtevo za ukrepanje v skladu s to uredbo v zvezi s takšno kršitvijo ali neposredno grožnjo za takšno kršitev.

Za namen prvega pododstavka velja kot zadosten interes katere koli nevladne organizacije, ki spodbuja varstvo okolja in izpolnjuje zahteve iz člena 11 Uredbe (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

2.   Zahtevi za ukrepanje je treba priložiti ustrezne informacije in podatke, na katerih temelji navedena zahteva.

3.   Kadar zahteva za ukrepanje in priložene informacije in podatki prepričljivo dokazujejo kršitev člena 13 v povezavi s členom 15 in členom 16(1)(b) ali da taka kršitev neposredno grozi, Komisija preuči takšne zahteve za ukrepanje ter informacije in podatke. V takšnih okoliščinah Komisija zadevnemu podjetju za recikliranje ladij omogoči, da predstavi svoja stališča v zvezi z zahtevo za ukrepanje in priloženimi informacijami in podatki.

4.   Komisija takoj in v skladu z ustreznimi določbami prava Unije obvesti osebe, ki so vložile zahtevo v skladu z odstavkom 1, o svoji odločitvi glede soglašanja z zahtevo ali njeno zavrnitvijo in navede razloge zanjo.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(8) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 30. decembra 2013. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz člena 5(8) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi.. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegiran akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 5(8), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

1.   Komisija oceni, katere kršitve te uredbe bi lahko spadale v področje uporabe Direktive 2008/99/ES, da bi zagotovili enakovredno obravnavo določb glede kršitev v tej uredbi in Uredbi (ES) št. 1013/2006. Komisija do 31. decembra 2014 poroča o svojih ugotovitvah Evropskemu parlamentu in Svetu in svojemu poročilu po potrebi priloži zakonodajni predlog.

2.   Komisija pregleda to uredbo najpozneje 18 mesecev pred začetkom veljavnosti Konvencije iz Hongkonga in hkrati po potrebi predloži ustrezne zakonodajne predloge. V ta pregled bi lahko vključili obrate za recikliranje ladij, pooblaščene s Konvencijo iz Hongkonga, na evropski seznam, da bi preprečili dvojno delo in upravne obremenitve.

3.   Komisija pregleduje to uredbo in po potrebi pravočasno pripravi predloge v odziv na najnovejša dogajanja v zvezi z mednarodnimi konvencijami, med drugim z Baselsko konvencijo, če bi bilo to potrebno.

4.   Ne glede na odstavek 2 Komisija pet let po začetku uporabe te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe in mu po potrebi predloži zakonodajne predloge, da se zagotovi uresničevanje njenih ciljev ter njenega utemeljenega učinka.

1.   Datum začetka uporabe te uredbe je eden od navedenih, in sicer tisti, ki bo prej, vsekakor pa ne prej kot 31. decembra 2015:

2.   Vendar se sledeče določbe uporabljajo od naslednjih datumov:

3.   Ko so izpolnjeni pogoji iz točke (a) odstavka 1, Komisija objavi obvestilo o začetku uporabe te uredbe v Uradnem listu Evropske unije.

4.   Če je država članica zaključila nacionalni register ladij ali če v treh letih ni bila registrirana nobena ladja pod njeno zastavo, lahko ta država članica v času, ko nobena ladja ni registrirana pod njeno zastavo, odstopa od določb te uredbe, razen od členov 4, 5, 11, 12, 13, 14, 16(6), 18, 19, 20, 21 in 22. Kadar namerava država članica uporabiti to odstopanje, o tem obvesti Komisijo najpozneje na dan začetka uporabe te uredbe. Sporoči ji tudi vse ostale naknadne spremembe.

1.   Države članice Komisiji (Eurostatu) predložijo podatke o svojem prebivalstvu z običajnim prebivališčem v referenčnem času. Predloženi podatki zajemajo prebivalstvo glede na starost, spol in regijo prebivališča.

2.   Države članice Komisiji (Eurostatu) predložijo podatke o njihovih ključnih dogodkih, ki so se zgodili v referenčnem obdobju. Države članice uporabljajo isto opredelitev prebivalstva kot jo uporabljajo za podatke iz odstavka 1. Predloženi podatki zajemajo naslednje spremenljivke:

3.   Države članice uporabljajo isto opredelitev prebivalstva za vse „nacionalne“ in „regionalne“ ravni kot so opredeljene v tej uredbi.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi enotne pogoje za razčlenitev podatkov iz odstavkov 1 in 2, roke in revizije podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 10(2).

1.   Za namene glasovanja s kvalificirano večino v Svetu države članice Komisiji (Eurostatu) v osmih mesecih po koncu referenčnega leta predložijo podatke o celotnem prebivalstvu na nacionalni ravni v referenčnem času v skladu s členom 2(c).

2.   Države članice lahko celotno prebivalstvo iz odstavka 1 ocenijo na podlagi podatkov o prebivalstvu z zakonitim prebivališčem ali registriranem prebivalstvu z uporabo znanstveno utemeljenih, pravilno dokumentiranih in javno dostopnih metod statističnega ocenjevanja.

1.   Države članice vsako leto Komisiji (Eurostatu) predložijo podatke o svojem prebivalstvu in njihovih ključnih dogodkih iz člena 3(1) in točk (a) in (b) člena 3(2) v preteklem letu.

2.   Države članice Komisiji (Eurostatu) vsako leto predložijo podatke o celotnem prebivalstvu na nacionalni ravni iz člena 4.

3.   V tej uredbi referenčni čas pomeni referenčni datum iz odstavka 4 ali referenčno obdobje iz odstavka 5, kakor je ustrezno.

4.   Referenčni datum za podatke o prebivalstvu je konec referenčnega obdobja (polnoč 31. decembra). Prvi referenčni datum je v letu 2013, zadnji pa v letu 2027.

5.   Referenčno obdobje za podatke o ključnih dogodkih je koledarsko leto dogodkov. Prvo referenčno obdobje je leto 2013, zadnje pa leto 2027.

1.   Države članice opravijo študije izvedljivosti glede uporabe opredelitve „običajnega prebivališča“ za prebivalstvo in ključne dogodke iz člena 3(1) in (2).

2.   Rezultati študij izvedljivosti iz odstavka 1 se Komisiji posredujejo do 31. decembra 2016.

3.   Da bi olajšali opravljanje študij izvedljivosti iz odstavka 1 tega člena, lahko Unija zagotovi finančno pomoč nacionalnim statističnim uradom in drugim nacionalnim organom iz člena 5 Uredbe (ES) št. 223/2009.

1.   Države članice zagotovijo kakovost posredovanih podatkov.

2.   Za namene te uredbe se za podatke, ki jih je treba posredovati, uporabljajo merila kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009.

3.   Države članice Komisiji (Eurostatu) poročajo o referenčnih metapodatkih z uporabo standardov evropskega statističnega sistema in zlasti o virih podatkov, opredelitvah in metodah ocenjevanja, uporabljenih za prvo referenčno leto, Komisijo (Eurostat) pa obveščajo tudi o kakršnih koli tovrstnih spremembah.

4.   Na zahtevo Komisije (Eurostata) ji države članice predložijo vse potrebne informacije za oceno kakovosti statističnih informacij.

5.   Države članice zagotovijo, da so podatki o prebivalstvu, ki se zahtevajo v členu 3 te uredbe, skladni s podatki, zahtevanimi v točki (c) člena 3(1) Uredbe (ES) št. 862/2007.

1.   Komisiji pri delu pomaga Odbor za evropski statistični program, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

1.   Komisija do 31. decembra 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži prvo poročilo o izvajanju te uredbe, drugo poročilo pa do 31. decembra 2023. Komisija v teh poročilih ob upoštevanju ustreznih informacij, ki jih zagotovijo države članice, oceni kakovost posredovanih podatkov, metode, uporabljene za zbiranje podatkov, dodatno breme za države članice in dajalce podatkov ter primerljivost te statistike. V teh poročilih se oceni uporaba znanstveno utemeljenih, pravilno dokumentiranih metod statističnega ocenjevanja za oceno „prebivalstva z običajnim prebivališčem“ na podlagi zakonito prebivajočega ali registriranega prebivalstva z zakonitim prebivališčem ali registriranega prebivalstva. Prvo poročilo obsega tudi rezultate študij izvedljivosti iz člena 8.

2.   Po potrebi so tema poročiloma priloženi predlogi za nadaljnje izboljšanje skupnega pravnega okvira za razvoj, pripravo in razširjanje evropske statistike o prebivalstvu in ključnih dogodkih na podlagi te uredbe.