ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2010.251.slv

Uradni list

Evropske unije

L 251

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 53
25. september 2010


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 845/2010 z dne 23. septembra 2010 o prepovedi ribolova na modroplavutega tuna v Atlantskem oceanu, vzhodno od 45° zahodne zemljepisne dolžine, in Sredozemskem morju za plovila, ki plujejo pod zastavo Portugalske

1

 

 

Uredba Komisije (EU) št. 846/2010 z dne 24. septembra 2010 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

3

 

 

Uredba Komisije (EU) št. 847/2010 z dne 24. septembra 2010 o izdaji uvoznih dovoljenj za riž v okviru tarifnih kvot, odprtih z Uredbo (ES) št. 327/98 za podobdobje september 2010

5

 

 

SKLEPI

 

 

2010/570/EU, Euratom

 

*

Sklep Sveta z dne 13. septembra 2010 o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2010 do 20. septembra 2015

8

 

 

2010/571/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 24. septembra 2010 o spremembi Priloge k Direktivi 2002/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izjem v zvezi z uporabo svinca, živega srebra, kadmija, šestvalentnega kroma, polibromiranih bifenilov ali polibromiranih difenil etrov zaradi prilagoditve znanstvenemu in tehničnemu napredku (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 6403)  ( 1 )

28

 

 

PRIPOROČILA

 

 

2010/572/EU

 

*

Priporočilo Komisije z dne 20. septembra 2010 o reguliranem dostopu do dostopovnih omrežij naslednje generacije (NGA) ( 1 )

35

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

25.9.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 251/1


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 845/2010

z dne 23. septembra 2010

o prepovedi ribolova na modroplavutega tuna v Atlantskem oceanu, vzhodno od 45° zahodne zemljepisne dolžine, in Sredozemskem morju za plovila, ki plujejo pod zastavo Portugalske

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 36(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 53/2010 z dne 14. januarja 2010 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2010 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah EU, in za plovila EU v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (2), določa kvote za leto 2010.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2010.

(3)

Zato je potrebno prepovedati ribolovne dejavnosti za navedeni stalež –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izčrpanje kvote

Ribolovna kvota za stalež iz Priloge k tej uredbi, ki je bila za leto 2010 dodeljena državi članici iz navedene priloge, velja od datuma iz navedene priloge za izčrpano.

Člen 2

Prepovedi

Ribolovne dejavnosti za stalež iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, so prepovedane od datuma iz navedene priloge. Po tem datumu je zlasti prepovedano obdržati na krovu, premeščati, pretovarjati ali iztovarjati navedeni stalež, ki ga ulovijo navedena plovila.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. septembra 2010

Za Komisijo V imenu predsednika

Lowri EVANS

Generalni direktor za pomorske zadeve in ribištvo


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

(2)  UL L 21, 26.1.2010, str. 1.


PRILOGA

Št.

27/T&Q

Država Članica

Portugalska

Stalež

BFT/AE045W

Vrsta

Modroplavuti tun (Thunnus thynnus)

Cona

Atlantski ocean vzhodno od 45° Z in Sredozemsko morje

Datum

23.7.2010


25.9.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 251/3


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 846/2010

z dne 24. septembra 2010

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 25. septembra 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. septembra 2010

Za Komisijo V imenu predsednika

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

MA

82,9

MK

47,2

TR

50,2

XS

58,9

ZZ

59,8

0707 00 05

TR

127,9

ZZ

127,9

0709 90 70

TR

116,5

ZZ

116,5

0805 50 10

AR

100,5

CL

118,6

IL

127,5

TR

104,9

UY

139,0

ZA

106,2

ZZ

116,1

0806 10 10

TR

120,9

ZZ

120,9

0808 10 80

AR

63,5

BR

68,3

CL

91,6

NZ

103,2

US

128,5

ZA

92,8

ZZ

91,3

0808 20 50

CN

54,1

ZA

88,6

ZZ

71,4

0809 30

TR

149,8

ZZ

149,8

0809 40 05

BA

53,5

MK

45,0

ZZ

49,3


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


25.9.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 251/5


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 847/2010

z dne 24. septembra 2010

o izdaji uvoznih dovoljenj za riž v okviru tarifnih kvot, odprtih z Uredbo (ES) št. 327/98 za podobdobje september 2010

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (2), in zlasti člena 7(2) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 327/98 z dne 10. februarja 1998 o odprtju in zagotovitvi upravljanja nekaterih tarifnih kvot za uvoz riža in lomljenega riža (3) in zlasti prvega pododstavka člena 5 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 327/98 je odprla in določila način upravljanja nekaterih uvoznih tarifnih kvot za riž in lomljeni riž, porazdeljenih po državi porekla in razdeljenih v več podobdobij v skladu s Prilogo IX k navedeni uredbi.

(2)

Podobdobje september je četrto podobdobje za kvote iz točke (a) odstavka 1 člena 1 Uredbe (ES) št. 327/98 in tretje podobdobje za kvote iz točke (d) navedenega odstavka in prvo podobdobje za kvoto iz točke (e) navedenega odstavka.

(3)

Iz obvestila v skladu s členom 8(a) Uredbe (ES) št. 327/98 izhaja, da zahtevki za kvote z zaporednimi številkami 09.4118 – 09.4119 – 09.4168, predloženi v prvih desetih delovnih dneh meseca septembra 2010 v skladu s členom 4(1) navedene uredbe, zajemajo količino, ki presega razpoložljivo količino. Zato je treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine za zadevne kvote, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja.

(4)

Poleg tega iz zgoraj navedenega obvestila izhaja, da zahtevki za kvote z zaporednimi številkami 09.4127 – 09.4128 – 09.4129 – 09.4117, predloženi v prvih desetih delovnih dneh meseca septembra 2010 v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 327/98, zajemajo količino, ki je manjša od razpoložljive količine.

(5)

Neporabljene količine kvot z zaporednimi številkami 09.4127 – 09.4128 – 09.4129 – 09.4130 za podobdobje september se prenesejo v kvoto z zaporedno številko 09.4138 za naslednje kvotno podobdobje v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 327/98.

(6)

Za kvoti z zaporednima številkama 09.4138 in 09.4168 je treba določiti skupne razpoložljive količine za naslednje kvotno podobdobje v skladu s prvim pododstavkom člena 5 Uredbe (ES) št. 327/98.

(7)

Za zagotovitev učinkovitega upravljanja postopka izdaje uvoznih dovoljenj mora ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Na podlagi zahtevkov za uvozna dovoljenja za riž v okviru kvot z zaporednimi številkami 09.4118 – 09.4119 – 09.4168 iz Uredbe (ES) št. 327/98, predloženih v prvih desetih delovnih dneh meseca septembra 2010, se izdajo dovoljenja za zahtevane količine, za katere se uporabijo koeficienti dodelitve iz Priloge k tej uredbi.

2.   Skupne razpoložljive količine v okviru kvot z zaporednima številkama 09.4138 in 09.4168 iz Uredbe (ES) št. 327/98 za naslednje kvotno podobdobje so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. septembra 2010

Za Komisijo V imenu predsednika

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 238, 1.9.2006, str. 13.

(3)  UL L 37, 11.2.1998, str. 5.


PRILOGA

Količine, ki se dodelijo za podobdobje september 2010, in razpoložljive količine za naslednje podobdobje v skladu z Uredbo (ES) št. 327/98

(a)   Kvota za brušeni riž ali manj brušeni riž, ki se uvršča pod oznako KN 1006 30, določena v členu 1(1)(a) Uredbe (ES) št. 327/98:

Poreklo

Zaporedna številka

Koeficient dodelitve za podobdobje september 2010

Skupne razpoložljive količine za podobdobje oktober 2010

(v kg)

Združene države Amerike

09.4127

 (1)

 

Tajska

09.4128

 (1)

 

Avstralija

09.4129

 (1)

 

Drugo poreklo

09.4130

 (2)

 

Vse države

09.4138

 

4 127 145


(b)   Kvota za brušeni riž ali manj brušeni riž, ki se uvršča pod oznako KN 1006 30, določena v členu 1(1)(d) Uredbe (ES) št. 327/98:

Poreklo

Zaporedna številka

Koeficient dodelitve za podobdobje september 2010

Tajska

09.4112

 (3)

Združene države Amerike

09.4116

 (3)

Indija

09.4117

 (4)

Pakistan

09.4118

9,553656 %

Drugo poreklo

09.4119

1,995380 %

Vse države

09.4166

 (3)


(c)   Kvota za lomljeni riž, ki se uvršča pod oznako KN 1006 40, določena v členu 1(1)(e) Uredbe (ES) št. 327/98:

Poreklo

Zaporedna številka

Koeficient dodelitve za podobdobje september 2010

Skupne razpoložljive količine za podobdobje oktober 2010

(v kg)

Vse države

09.4168

1,402856 %

0


(1)  Zahtevki zajemajo količine, ki so nižje ali enake razpoložljivim količinam: vsi zahtevki so zato sprejemljivi.

(2)  Za to podobdobje ni več razpoložljivih količin.

(3)  Za to podobdobje ni več razpoložljivih količin.

(4)  Zahtevki zajemajo količine, ki so nižje ali enake razpoložljivim količinam: vsi zahtevki so zato sprejemljivi.


SKLEPI

25.9.2010   

SL XM

Uradni list Evropske unije

L 251/8


SKLEP SVETA

z dne 13. septembra 2010

o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2010 do 20. septembra 2015

(2010/570/EU, Euratom)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 300(2) in 302 Pogodbe, v povezavi s členom 7 Protokola o prehodnih določbah, priloženega Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

ob upoštevanju predloga vsake države članice,

ob upoštevanju mnenja Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Mandat sedanjih članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora se izteče 20. septembra 2010 (1). Zato bi bilo treba člane navedenega odbora imenovati za nadaljnjih pet let od 21. septembra 2010.

(2)

Vsaka država članica je predložila seznam s številom kandidatov, ki je enako številu sedežev, ki so ji dodeljeni po Pogodbi in ti kandidati so predstavniki organizacij delodajalcev, delojemalcev in drugi predstavniki civilne družbe, predvsem s socialno-ekonomskega, civilnega, poklicnega in kulturnega področja. Vendar bo vlada Romunije naknadno predlagala še enega kandidata za dopolnitev seznama glede na število sedežev, ki so ji dodeljeni na podlagi Pogodbe –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za člane Evropskega ekonomsko-socialnega odbora se za obdobje od 21. septembra 2010 do 20. septembra 2015 imenujejo osebe, navedene v Prilogi tega sklepa.

Člen 2

Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja.

V Bruslju, 13. septembra 2010

Za Svet

Predsednik

S. VANACKERE


(1)  Sklep Sveta 2006/524/ES, Euratom z dne 11. julija 2006 o imenovanju čeških, nemških, estonskih, španskih, francoskih, italijanskih, latvijskih, litovskih, luksemburških, madžarskih, malteških, avstrijskih, slovenskih in slovaških članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (UL L 207, 28.7.2006, str. 30); Sklep Sveta 2006/651/ES, Euratom z dne 15. septembra 2006 o imenovanju belgijskih, grških, irskih, ciprskih, nizozemskih, poljskih, portugalskih, finskih, švedskih, britanskih in dveh italijanskih članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (UL L 269, 28.9.2006, str. 13); Sklep Sveta 2006/703/ES, Euratom z dne 16. oktobra 2006 o imenovanju danskih članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (UL L 291, 21.10.2006, str. 33) in Sklep Sveta 2007/3/ES, Euratom z dne 1. januarja 2007 o imenovanju romunskih in bolgarskih članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (UL L 1, 4.1.2007, str. 6).


ПРИЛОЖЕНИЕ - ANEXO - PŘÍLOHA - BILAG - ANHANG - LISA ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ - ANNEX - ANNEXE - ALLEGATO - PIELIKUMS PRIEDAS - MELLÉKLET - ANNESS - BIJLAGE - ZAŁĄCZNIK ANEXO - ANEXĂ - PRÍLOHA - PRILOGA - LIITE - BILAGA

Членове / Miembros / Členové / Medlemmer / Mitglieder / Liikmed / Μέλη / Members / Membres / Membri / Locekļi / Nariai / Tagok / Membri / Leden / Członkowie / Membros / Membri / Členovia / Člani / Jäsenet / Ledamöter

BELGIJA

 

M. Tony VANDEPUTTE

Administrateur délégué honoraire et conseiller général de la Fédération des entreprises de Belgique (FEB)

 

M. Robert de MÛELENAERE

Administrateur délégué à la Confédération de la construction

 

M. Yves VERSCHUEREN

Administrateur délégué d’Essenscia

 

M. Daniel MAREELS

Directeur général de Febelfin

 

M. Bernard NOËL

Secrétaire national de la CGSLB, syndicat libéral

 

M. Claude ROLIN

Secrétaire général ACV-CSC

 

Mme Bérengère DUPUIS

Conseiller — Services d’études, Confédération des syndicats chrétiens (CSC)

 

M. André MORDANT

Président honoraire de la Fédération générale du travail de Belgique (FGTB)

 

Dhr. Xavier VERBOVEN

Gewezen Algemeen Secretaris van het Algemeen Belgisch Vakverbond (ABVV)

 

M. Jean-François HOFFELT

Secrétaire général de la Fédération belge de l’économie sociale et des coopératives (Febecoop), président du Conseil national belge de la coopération et président du service externe pour la prévention et la protection au travail Arista

 

M. Yves SOMVILLE

Directeur du service d’études de la Fédération wallonne de l’agriculture (FWA)

 

Dhr. Ronny LANNOO

Adviseur-generaal UNIZO

BOLGARIJA

 

Ms Milena ANGELOVA

Member of the ИСС (Bulgarian Economic and Social Council), Bureau member of the European Economic and Social Committee, Secretary-General of the Асоциация на индустриалния капитал в България (АИКБ) (Bulgarian Industrial Capital Association, BICA)

 

Mr Bojidar DANEV

Member of the ИСС (Bulgarian Economic and Social Council), member of the European Economic and Social Committee, Chairman of the Българска стопанска камара (БСК) (Bulgarian Industrial Association, BIA)

 

Ms Lena RUSENOVA

Member of the ИСС (Bulgarian Economic and Social Council), member of the European Economic and Social Committee, Head Economist at the Конфедерацията на работодателите и индустриалците в България (КРИБ) (Confederation of Employers and Industrialists in Bulgaria, CEIB)

 

Mr Georgi STOEV

Member of the ИСС (Bulgarian Economic and Social Council), Deputy-Chairman of the Българска търговско-промишлена палата (БТПП) (Bulgarian Chamber of Commerce and Industry, BCCI)

 

Mr Plamen DIMITROV

Chairman of the постоянната комисия по труд, доходи, жизнено равнище и индустриални отношения на ИСС (Standing Committee on Labour, Incomes, Standard of Living and Industrial Relations of the Bulgarian Economic and Social Council), member of the European Economic and Social Committee, Vice-President of КНСБ (CITUB, Confederation of Independent Trade Unions of Bulgaria)

 

Mr Dimiter MANOLOV

Member of the ИСС (Bulgarian Economic and Social Council), member of the European Economic and Social Committee, Vice-President of КТ „Подкрепа“ (Confederation of Labour „Podkrepa“)

 

Mr Veselin MITOV

Member of the ИСС (Bulgarian Economic and Social Council), member of the European Economic and Social Committee, Confederate Secretary of КТ „Подкрепа“ (Confederation of Labour „Podkrepa“)

 

Mr Jeliazko CHRISTOV

Member of the ИСС (Bulgarian Economic and Social Council), member of the European Economic and Social Committee, President of КНСБ (CITUB, Confederation of Independent Trade Unions of Bulgaria)

 

Mr Lalko DULEVSKI

President of the ИСС (Bulgarian Economic and Social Council), Head of the катедра в Университета за национално и световно стопанство (Human Resources and Social Protection Department at the University of National and World Economy)

 

Mr Plamen ZACHARIEV

Vice-President of the ИСС (Bulgarian Economic and Social Council), President of the Национален център за социална рехабилитация (НЦСР) (National Centre for Social Rehabilitation, NCSR)

 

Mr Lyubomir HADJIYSKI

Member of the European Economic and Social Committee, Marketing Manager for the auditing firm Grant Thornton Bulgaria

 

Ms Diliana SLAVOVA

Executive Director of the Национален млечен борд (National Milk Board) and the Национална асоциация на млекопреработвателите (National Association of Milk Producers), member of the European Commission High-Level Group on Milk

ČEŠKA

 

Vladimíra DRBALOVÁ

Ředitelka Sekce mezinárodních organizací a evropských záležitosti Svazu průmyslu a dopravy ČR

 

Josef ZBOŘIL

Člen představenstva Svazu průmyslu a dopravy ČR

 

Marie ZVOLSKÁ

Specialistka odboru poradenských služeb Svazu českých a moravských výrobních družstev

 

Ivan VOLEŠ

Poradce prezidenta Hospodářské komory ČR pro mezinárodní vztahy

 

Helena ČORNEJOVÁ

Vedoucí sociálně-ekonomického oddělení Českomoravské konfederace odborových svazů

 

Zdeněk MÁLEK

Manažer ČMKOS pro sociální dialog a poradce ČMKOS

 

Lucie STUDNIČNÁ

Mezinárodní tajemnice Odborového svazu KOVO

 

Dana ŠTECHOVÁ

Poradkyně, Oddělení ČMKOS pro evropské a další mezinárodní vztahy

 

Roman HAKEN

Místopředseda Rady vlády ČR pro nestátní neziskové organizace a předseda jejího Výboru pro spolupráci s regiony

 

Ludvík JÍROVEC

Člen Hospodářské komory ČR, člen Agrární komory ČR, expert v COPA-COGEGA/Brusel

 

Jaroslav NĚMEC

Ředitel Arcidiecézní charity Praha

 

Pavel TRANTINA

Manažer projektů a spolupráce s EU v České radě dětí a mládeže, expert UNDP pro tvorbu zákona o dobrovolnictví v Bosně a Hercegovině

DANSKA

 

Ms Dorthe ANDERSEN

Director EU policy, Confederation of Danish Employers

 

Ms Sinne Alsing CONAN

Director of European Affairs, Confederation of Danish Industry

 

Mr Nils Juhl ANDREASEN

Managing Director, Danish Confederation of Employers’ Associations in Agriculture (SALA)

 

Ms Marie-Louise KNUPPERT

Secretary of International Relations, Danish Confederation of Trade Unions

 

Mr Peder Munch HANSEN

EU-Advisor, Danish Confederation of Trade Unions

 

Mr Søren KARGAARD

International Consultant, FTF — Confederation of Professionals in Denmark

 

Mr Ask Abildgaard ANDERSEN

Policy Officer, Disabled Peoples Organisations Denmark

 

Ms Benedicte FEDERSPIEL

Senior Advisor, Danish Consumer Council

 

Ms Mette Pia KINDBERG

Vice Chair Person, Women’s Council in Denmark

NEMČIJA

 

Mr Peter CLEVER

Mitglied der Hauptgeschäftsführung der Bundesvereinigung der Deutschen Arbeitgeberverbände (BDA)

(Member of the Executive Board of the National Union of German Employers’ Associations (BDA))

 

Mr Bernd DITTMANN

Bereichsleiter Europa, Bundesverband der Deutschen Industrie (BDI)

(Vice President and Executive Director Europe — Federation of German Industries (BDI))

 

Mr Göke FRERICHS

Präsidiumsmitglied im Bundesverband des Deutschen Großhandel, Außenhandel, Dienstleistungen (BGA)

(Board member, German Federation for Wholesale and Foreign Trade (BGA))

 

Mr Thomas ILKA

Leiter der Vertretung des Deutschen Industrie- und Handelskammertages (DIHK) bei der EU

(Director of the Representation to the EU of the Federation of German Chambers of Industry and Commerce (DIHK))

 

Mr Adalbert KIENLE

Stellvertretender Generalsekretär des Deutschen Bauernverbandes (DBV)

(Deputy General Secretary, German Farmers’ Association (DBV))

 

Mr Volker PETERSEN

Stellvertretender Generalsekretär im Deutschen Raiffeisenverband e.V. (DRV)

(Deputy Secretary-General of the Association of German Agricultural Credit Cooperatives (DRV))

 

Mr Joachim WÜRMELING

Mitglied der Hauptgeschäftsführung des Gesamtverbandes der deutschen Versicherungswirtschaft e.V. (GDV)

(Member of the Executive Board of the German Insurance Association (GDV))

 

Mr Joachim FRIED

Leiter Wirtschaft, Politik und Regulierung bei der Deutschen Bahn

(Director of Economics, Policy and Regulation, German Railways)

 

Ms Gabriele BISCHOFF

Bereichsleiterin Europapolitik beim Bundesvorstand des Deutschen Gewerkschaftsbundes (DGB)

(Director of European Policy — Federal Executive of the German Trade Union Confederation (DGB))

 

Mr Claus MATECKI

Mitglied des Geschäftsführenden Bundesvorstandes des Deutschen Gewerkschaftsbundes (DGB)

(Member of the National Executive of the German Trade Union Confederation (DGB))

 

Mr Armin DUTTINÉ

Leiter des EU-Verbindungsbüros ver.di

(Director of the EU liaison office, German United Services Union (ver.di))

 

Mr Horst MUND

Bereichsleiter Internationales IG Metall

(Director of International Department, IG Metall)

 

Mr Alexander GRAF VON SCHWERIN

Berater Europäische Angelegenheiten beim Konzern Duisburger Versorgungs- und Verkehrsgesellschaft mbH (DVV Konzern)

(European Affairs Adviser, DVV Konzern)

 

Mr Hans-Joachim WILMS

Europabeauftragter bei der IG Bauen — Agrar — Umwelt (IG Bau)

(European Affairs Officer, German Trade Union for Construction, Agriculture and the Environment (IG BAU))

 

Mr Egbert BIERMANN

Mitglied des Geschäftsführenden Hauptvorstandes der IG Bergbau, Chemie, Energie (IG BCE)

(Member of the Executive Board of German Mining, Chemical and Energy Industrial Union (IG BCE))

 

Ms Michaela ROSENBERGER

Stellvertretende Vorsitzende Gewerkschaft Nahrung — Genuss — Gaststätten

(Deputy Chair of the German Trade Union of Food, Beverages, Tobacco, Hotel and Catering and Allied Workers)

 

Mr Jürgen KEßLER

Vorstandsvorsitzender Verbraucherzentrale Berlin

(Chairman of the Board, Berlin Consumers’ Association)

 

Mr Bernd SCHLÜTER

Berater bei der Bundesarbeitsgemeinschaft der Freien Wohlfahrtspflege (BAGFW)

(Advisor, Federal Association of Non-Statutory Welfare Services (BAGFW))

 

Ms Renate HEINISCH

Mitglied im Bundesvorstand der Senioren-Organisationen (BAGSO)

(Member of the Federal Association of German Senior Citizens’ Organisations (BAGSO))

 

Mr Frank STÖHR

Zweiter Bundesvorsitzender dbb Beamtenbund und Tarifunion

(Vice-President, Federal Board of Management, German Civil Service Federation)

 

Mr Lutz RIBBE

Direktor, Stiftung Europäisches Naturerbe (Euronatur)

(Director, European Nature Heritage Fund (Euronatur))

 

Mr Prof. Dr Gerd WOLF

Beauftragter der Helmholtz-Gemeinschaft Deutscher Forschungszentren (HGF)

(Representative of the Helmholtz Association of German Research Centres (HGF))

 

Mr Holger SCHWANNECKE

Generalsekretär des Zentralverbandes des Deutschen Handwerks (ZDH)

(General Secretary, Central Association of German Craft Trades (ZDH))

 

Mr Arno METZLER

Hauptgeschäftsführer des Bundesverbandes der Freien Berufe (BFB)

(Chief Executive and Head of Brussels Office, German National Association of Liberal Professions (BFB))

ESTONIJA

 

Ms Eve PÄÄRENDSON

Estonian Employers’ Confederation, Director of International Relations

 

Ms Reet TEDER

Estonian Chamber of Commerce and Industry, policy director

 

Ms Mare VIIES

Estonian Employees’ Unions’ Confederation; Tallinn University of Technology, Researcher at Centre for Economic Research at TUT

 

Ms Liina CARR

Estonian Trade Union Confederation, International Secretary

 

Mr Kaul NURM

Estonian Farmers’ Federation, managing director

 

Ms Mall HELLAM

NGO Network of Estonian Nonprofit Organizations, member of the supervisory board; Executive Director of Open Estonia Foundation

 

Mr Meelis JOOST

Estonian Chamber of Disabled People, Foreign relations and European policy officer

IRSKA

 

Ms Heidi LOUGHEED

Head of IBEC Europe

 

Mr David CROUGHAN

Head of Economics and Taxation, IBEC

 

Mr Thomas McDONOGH

Chairman, Thomas McDonogh and Sons Ltd

 

Mr Jim McCUSKER

Previously General Secretary of NIPSA

 

Mr Manus O’RIORDAN

Head of Research, SIPTU (rtd)

 

Ms Sally Anne KINAHAN

Assistant General Secretary, ICTU

 

Ms Jillian VAN TURNHOUT

Chief Executive, Children’s Rights Alliance, Former President National Youth Council of Ireland

 

Mr Padraig WALSHE

COPA President and former IFA President

 

Ms Siobhán EGAN

Policy and Advocacy Officer, BirdWatch Ireland

GRČIJA

 

Mme Irini Ivoni PARI

Fédération des industries grecques (SEB)

 

M. Dimitris DIMITRIADIS

Confédération nationale de commerce hellénique (ESEE)

 

Μ. Georgios DRAKOPOULOS

Association des entreprises helléniques de tourisme (SETE)

 

Mme Anna BREDIMA

Association des armateurs grecs (Ε.Ε.Ε.)

 

M. Christos POLΥΖΟGOPOULOS

Confédération générale grecque des ouvriers (GE.S.E.E.)

 

M. Eleftherios PAPADOPOULOS

Confédération générale grecque des ouvriers (GE.S.E.E.)

 

M. Georgios DASSIS

Confédération générale grecque des ouvriers (GE.S.E.E.)

 

M. Spyridon PAPASΡΥROS

Fédération des fonctionnaires

 

M. Nikolaos LIOLIOS

Confédération hellénique des coopératives agricoles (PASEGES)

 

Mme Evangelia KEKELEKI

Centre de protection des consommateurs (KEPKA)

 

M. Panagiotis GKOFAS

Confédération générale grecque de commerçants et artisans (GSBEE)

 

M. Ioannis VARDAKASTANIS

Confédération nationale de personnes handicapées (ESAmeA)

ŠPANIJA

 

Sr. Rafael BARBADILLO LÓPEZ

Miembro de la Confederación Española de Organizaciones Empresariales (CEOE)

 

Sra. Lourdes CAVERO MESTRE

Miembro de la Confederación Española de Organizaciones Empresariales (CEOE)

 

Sr. José María ESPUNY MOYANO

Miembro de la Confederación Española de Organizaciones Empresariales (CEOE)

 

Sra. Margarita LÓPEZ ALMENDÁRIZ

Miembro de la Confederación Española de Organizaciones Empresariales (CEOE)

 

Sr. Ángel PANERO FLÓREZ

Miembro de la Confederación Española de Organizaciones Empresariales (CEOE)

 

Sr. José Isaías RODRÍGUEZ GARCÍA-CARO

Miembro de la Confederación Española de Organizaciones Empresariales (CEOE)

 

Sr. José SARTORIOUS ÁLVAREZ DE BOHORQUES

Miembro de la Confederación Española de Organizaciones Empresariales (CEOE)

 

Sr. José María ZUFIAUR

Presidente de la Fundación Educación y Trabajo

 

Sra. Isabel CAÑO AGUILAR

Directora de la Oficina de UGT en Bruselas

 

Sr. Juan MENDOZA CASTRO

Colaborador de UGT para Asuntos Internacionales

 

Sra. Joana AGUDO

Presidenta del Comité Coordinador de los Consejos Sindicales Interregionales de Comisiones Obreras (CC.OO.)

 

Sr. Juan MORENO PRECIADO

Responsable de la Oficina de la Confederación Sindical de Comisiones Obreras (CC.OO.) en Bruselas

 

Sr. Luis Miguel PARIZA CASTAÑOS

Secretaría de Política Internacional de la Confederación sindical de Comisiones Obreras (CC.OO.)

 

Sra. Laura GONZÁLEZ TXABARRI

Miembro del Comité Ejecutivo de ELA

 

Sr. Javier SÁNCHEZ ANSÓ

Responsable de Relaciones Internacionales, Estructuras Agrarias y Desarrollo Rural de la Comisión Ejecutiva de la Coordinadora de Organizaciones de Agricultores y Ganaderos (COAG)

 

Sr. Miguel Ángel CABRA DE LUNA

Función ejercida: Vocal de Relaciones Internacionales de la Confederación Empresarial Española de la Economía Social (CEPES)

 

Sr. Gabriel SARRÓ IPARRAGUIRRE

Director de la Organización de Productores Asociados de Grandes Atuneros Congeladores (OPAGAC)

 

Sr. José Manuel ROCHE RAMO

Secretario de Relaciones Internacionales de UPA

 

Sr. Pedro Raúl NARRO SÁNCHEZ

Director de Asuntos Europeos de ASAJA

 

Sr. Carlos TRÍAS PINTO

Director en la Asociación General de Consumidores (ASGECO); Director en la Unión de Cooperativas de Consumidores y Usuarios de España (UNCCUE)

 

Sr. Bernardo HERNÁNDEZ BATALLER

Secretario General de la Asociación de Usuarios de la Comunicación (AUC)

FRANCIJA

 

Mme Emmanuelle BUTAUD-STUBBS

Déléguée générale de l’Union des industries textiles (UIT)

 

M. Bernard HUVELIN

Vice-président de la Fédération française du bâtiment (FFB)

 

M. Stéphane BUFFETAUT

Directeur chargé des relations institutionnelles, Veolia Environnement

 

M. Henri MALOSSE

Directeur, conseiller institutionnel pour les affaires européennes auprès de la présidence de l’ACFCI

 

M. Philippe de BRAUER

Président de la commission internationale de la Confédération générale des petites et moyennes entreprises (CGPME)

 

M. Jean-Pierre CROUZET

Vice-président de la CGAD, président de la Confédération nationale de la boulangerie française, membre du conseil national de l’Union professionnelle artisanale (UPA)

 

M. Henri BRICHART

Président de la Fédération nationale des producteurs de lait

 

M. Éric PIGAL

Délégué national de la Confédération française de l’encadrement/Confédération générale des cadres (CFE-CGC), en charge de la coordination du Comité économique et social européen, du CESE français et du Conseil économique et social régional

 

M. Jacques LEMERCIER

Président de l’international UNI Europa Poste&logistique — membre de la commission exécutive confédérale, Force ouvrière (FO)

 

Mme Laure BATUT

Assistante confédérale au secteur international et Europe, Force ouvrière (FO)

 

M. Jean-Pierre COULON

Secrétaire confédéral en charge des affaires européennes et internationales de la Confédération française des travailleurs chrétiens (CFTC)

 

Mme Béatrice OUIN

Chargée de mission au sein du service international et Europe de la Confédération française démocratique du travail (CFDT)

 

M. Gérard DANTIN

Chargé de mission au sein du service international et Europe de la Confédération française démocratique du travail (CFDT)

 

Mme An LENOUAIL-MARLIERE

Conseillère à l’espace Europe/international de la Confédération générale du travail (CGT)

 

M. Denis MEYNENT

Conseiller à l’espace Europe/international de la Confédération générale du travail (CGT)

 

Mme Reine-Claude MADER-SAUSSAYE

Présidente de la Confédération de la consommation, du logement et du cadre de vie (CLCV)

 

M. Édouard de LAMAZE

Avocat à la Cour, ancien délégué interministériel aux professions libérales, ancien membre du CEC, Union nationale des professions libérales (UNAPLE)

 

M. Julien VALENTIN

Agriculteur, responsable des nouvelles technologies de l’information et de la communication (NTIC), Centre national des jeunes agriculteurs (CNJA)

 

M. Gilbert BROS

Vice-président de l’Assemblée permanente des chambres d’agriculture (APCA)

Président de la Chambre d’agriculture de Haute-Loire

 

Mme Évelyne PICHENOT

Présidente de la délégation pour l’Union européenne du Conseil économique, social et environnemental (CESE) français

Membre du CESE français

 

M. Joseph GUIMET

Administrateur de l’Union nationale des associations familiales (UNAF), président du groupe de l’UNAF au CESE français

 

M. Jean-Paul PANZANI

Membre du comité exécutif, président de la Fédération nationale de la mutualité française (FNMF)

 

M. Georges CINGAL

Administrateur de France nature environnement

 

M. Thierry LIBAERT

Professeur, université de Louvain, maître de conférences en communication à l’Institut d'études politiques (IEP) catholique de Paris, membre de la commission gouvernance au Grenelle de l’environnement

ITALIJA

 

Mr Mario CAMPLI

Coordinatore politiche europee Legacoop

 

Mr Luigi CAPRIOGLIO

Consigliere nazionale della Confederazione Italiana Dirigenti e Alte Professionalità (CIDA)

 

Mr Francesco CAVALLARO

Segretario generale della CISAL (Confederazione Italiana Sindacati Autonomi Lavoratori)

 

Mr Carmelo CEDRONE

Professore incaricato di Politica Economica Europea, Univ. La Sapienza Roma — Componente del «Team Europe» — Collaboratore del Dipartimento Europeo ed Internazionale UIL (Unione Italiana del Lavoro) — Membro del Comitato Centrale UIL — Componente del Consiglio Direttivo del Movimento Europeo

 

Mr Franco CHIRIACO

Presidente del Sindacato Unitario Nazionale Inquilini ed Assegnatari (SUNIA) — Confederazione Generale Italiana del Lavoro (CGIL)

 

Mr Roberto CONFALONIERI

Segretario generale CONFEDIR (Confederazione dei Dirigenti Italiani e delle Alte Professionalità) — Consigliere CNEL (Consiglio Nazionale dell’Economia e del Lavoro)

 

Mr Gianfranco DELL’ALBA

Direttore della Delegazione di Confindustria presso l’Unione Europea

 

Mr Pietro Francesco DE LOTTO

Direttore Generale di Confartigianato Vicenza

 

Mr Giancarlo DURANTE

Direttore Centrale dell’Associazione Bancaria Italiana, Responsabile dell’area Sindacale e del Lavoro

 

Mr Emilio FATOVIC

Vice Segretario Generale CONFSAL

(Confederazione Generale dei Sindacati Autonomi dei Lavoratori) con delega al privato

 

Mr Giuseppe GUERINI

Presidente Nazionale Federsolidarietà

 

Mr Edgardo Maria IOZIA

Segretario Nazionale Unione Italiana Lavoratori Credito Esattorie e Assicurazioni (UILCA) — Presidente UNI Europa Finanza

 

Mr Giuseppe Antonio Maria IULIANO

Dipartimento Politiche internazionali CISL (Confederazione Italiana Sindacati Lavoratori), Coordinatore di aree — Responsabile per l’Europa centro-orientale e per l’America latina

 

Mr Luca JAHIER

Presidente del Consiglio nazionale delle Associazioni Cristiane Lavoratori Italiani (ACLI) e responsabile relazioni internazionali

 

Mr Antonio LONGO

Presidente dell’Associazione Movimento Difesa del Cittadino — Direttore della testata giornalistica «Diritti & Consumi»

 

Mr Sandro MASCIA

Responsabile Ufficio di Rappresentanza della Confagricoltura di Bruxelles

 

Mr Stefano PALMIERI

Responsabile dell’Ufficio Europa della CGIL (Confederazione Generale Italiana del Lavoro) a Bruxelles

 

Mr Antonello PEZZINI

Imprenditore tessile-tecnico. Confindustria Bergamo

 

Mr Antonio POLICA

Dirigente Confederale UGL (Unione Generale del Lavoro)

 

Mr Virgilio RANOCCHIARI

Responsabile della Delegazione Fiat per l’Europa

 

Mr Maurizio REALE

Responsabile della Rappresentanza per le Relazioni con le Istituzioni Comunitarie — Coldiretti

 

Ms Daniela RONDINELLI

Responsabile Ufficio Internazionale FISASCAT CISL (Federazione Italiana Sindacati Addetti Commerciali Affitti Turismo — Confederazione Italiana Sindacati dei Lavoratori)

 

Mr Corrado ROSSITTO

Presidente Nazionale della Confederazione Italiana di Unione delle Professioni Intellettuali (CIU)

 

Mr Claudio ROTTI

Presidente AICE (Associazione Italiana Commercio Estero)

CIPER

 

Μιχάλης Αντωνίου (Mr Michalis ANTONIOU)

Βοηθός Γενικός Διευθυντής (Deputy Director General)

Ομοσπονδία Εργοδοτών και Βιομηχάνων (ΟΕΒ) (Cyprus Employers and Industrialists Federation)

 

Ανδρέας Λουρουτζιάτης (Mr Andreas LOUROUTZIATIS)

Αντιπρόεδρος Κυπριακού Εμπορικού και Βιομηχανικού Επιμελητηρίου (ΚΕΒΕ) (Vice-President, Cyprus Chamber of Commerce and Industry)

Κυπριακό Εμπορικό και Βιομηχανικό Επιμελητήριο (ΚΕΒΕ) (Cyprus Chamber of Commerce and Industry)

 

Ανδρέας Παυλικκάς (Mr Andreas PAVLIKKAS)

Υπεύθυνος Γραφείου Ερευνών και Μελετών (Head of Research and Studies Department)

Παγκύπρια Εργατική Ομοσπονδία (ΠΕΟ) (Pancyprian Federation of Labour)

 

Δημήτρης Κιττένης (Mr Dimitris KITTENIS)

Τέως Γενικός Γραμματέας (Former Secretary-General)

Συνομοσπονδία Εργαζομένων Κύπρου (ΣΕΚ) (Cyprus Workers’ Confederation)

 

Κωστάκης Κωνσταντινíδης (Mr Costakis CONSTANTINIDES)

Μέλος Κυπριακού Συνδέσμου Καταναλωτών (Member, Cyprus Consumers’ Association)

 

Μηχάλης Λύτρας (Mr Michalis LITRAS)

Γενικός Γραμματέας (Secretary-General)

Παναγροτικής Ένωσης Κύπρου (Panagrarian Union of Cyprus)

LATVIJA

 

Mr Vitālijs GAVRILOVS

Latvijas Darba devēju konfederācijas (LDDK) prezidents

 

Mr Gundars STRAUTMANIS

Latvijas Tirdzniecības un rūpniecības kameras (LTRK) viceprezidents un LTRK Padomes loceklis

 

Mr Pēteris KRĪGERS

Latvijas Brīvo arodbiedrību savienības (LBAS) priekšsēdētājs

 

Ms Ariadna ĀBELTIŅA

Latvijas Brīvo arodbiedrību savienības (LBAS) ārējo sakaru koordinētāja starptautiskos jautājumos

 

Mr Armands KRAUZE

Lauksaimnieku organizāciju sadarbības padomes (LOSP) valdes priekšsēdētājs

 

Ms Gunta ANČA

Latvijas Cilvēku ar īpašām vajadzībām sadarbības organizācijas SUSTENTO valdes priekšsēdētāja

 

Mr Andris GOBIŅŠ

Eiropas Kustības Latvijā (EKL) prezidents

LITVA

 

Mr Alfredas JONUŠKA

Director General, Siauliai Chamber of Commerce, Industry and Crafts

 

Mr Stasys KROPAS

President, Association of Lithuania Banks; Vice-president, Lithuanian business confederation ICC Lithuania

 

Mr Gintaras MORKIS

Deputy Director General, Lithuanian Confederation of Industrialists

 

Ms Gražina GRUZDIENĖ

Chairman, Trade Union of Lithuanian Food Producers

 

Ms Daiva KVEDARAITĖ

Head of Information Centre, Lithuanian Trade Union Solidarumas

 

Ms Inga PREIDIENĖ

Vice-chairperson, Youth Organization, Lithuanian Labour Federation

 

Mr Mindaugas MACIULEVIČIUS

Director, Agricultural cooperative „Lietuviško ūkio kokybė“

 

Mr Zenonas Rokas RUDZIKAS

Member, Lithuanian Academy of Sciences; Leading researcher, Institute of Theoretical Physics and Astronomy, Vilnius University

 

Ms Indrė VAREIKYTĖ

Member, Lithuanian Board of Education; Member, Youth Committee in the Tripartite Council of the Republic of Lithuania

LUKSEMBURG

 

Mme Viviane GOERGEN

Secrétaire générale adjointe de la Confédération luxembourgeoise des syndicats chrétiens (LCGB)

 

M. Raymond HENCKS

Membre du comité exécutif de la Confédération générale de la fonction publique (CGFP)

 

M. Paul RECKINGER

Président honoraire de la Chambre des métiers du Grand-Duché de Luxembourg

 

M. Jean-Claude REDING

Président de la Confédération syndicale indépendante du Luxembourg (OGBL)

 

Mme Josiane WILLEMS

Directrice de la Centrale paysanne luxembourgeoise (CPL)

 

M. Christian ZEYEN

General Manager d’ArcelorMittal

MADŽARSKA

 

Antal CSUPORT

Managing director, National Association of Strategic and Public Utility Companies

 

Tamás NAGY

Chairman, National Federation of Agricultural Cooperatives and Producers

 

Dr. Péter VADÁSZ

Co-chairman, Confederation of Hungarian Employers and Industrialists

 

János VÉRTES

Co-chairman in charge of international relations, National Federation of Traders and Caterers

 

József KAPUVÁRI

Member of the Board, National Confederation of Hungarian Trade Unions

 

Dr. Ágnes CSER

Co-chairman, LIGA Confederation

 

Dr. Miklós PÁSZTOR

Expert, National Federation of Workers’ Council

 

Dr. János WELTNER

Expert, Trade Union Block of Intellectual Employers

 

Dr. Etele BARÁTH

Hon. university professor, Hungarian Society for Urban Planning

 

Kinga JOÓ

Expert, HÖOK a Hallgatókért Foundation

 

Dr. Lajos MIKULA

Expert, Agricultural and Rural Youth Association

 

Ákos TOPOLÁNSZKY

Expert, „SOURCE“ Mental Helpers Association

MALTA

 

Ms Grace ATTARD

President, National Council of Women (NCW)

 

Ms Anna Maria DARMANIN

Council Member, Confederation of Malta Trade Unions (CMTU)

 

Mr Vincent FARRUGIA

Director General, Malta Chamber of Small and Medium Enterprises (GRTU)

 

Mr Stefano MALLIA

Vice President, Malta Chamber of Commerce, Enterprise and Industry (MCCEI)

 

Mr Michael PARNIS

Deputy General Secretary, General Workers Union

NIZOZEMSKA

 

Ms Johanna Anna VAN DEN BANDT-STEL

Head of the Brussels Office of VNO-NCW and MKB-Nederland

 

Ms Melanie Irmgard BOUWKNEGT

Economic Policy Advisor at CNV

 

Ms Marjolijn BULK

Policy Advisor International Affairs at FNV

 

Mr Joost Peter VAN IERSEL

Member of the EESC

 

Mr Willem Wolter MULLER

Advisor International Affairs at MHP

 

Mr Nicolaas Clemens Maria VAN NIEKERK

Freelance management advisor/supervisor

 

Mr Frank VAN OORSCHOT

Senior Specialist International Affairs at LTO

 

Mr Ullrich SCHRÖDER

Permanent Delegate Brussels at MKB-Nederland

 

Mr Martin SIECKER

International Manager at FNV

 

Mr Joannes Gertrudis Wilhelmina SIMONS

Emeritus Professor Transport Economics Free University of Amsterdam, Member of the EESC

 

Mr Dick WESTENDORP

Emeritus General Director Consumers Union

 

Ms Anna Antonia Maria VAN WEZEL

Member of the EESC

AVSTRIJA

 

Ms Waltraud KLASNIC

Landeshauptmann a. D.

 

Dr Johannes KLEEMANN

Mitglied des Wirtschafts- und Sozialausschusses in den Mandatsperioden 2002-2006 und 2006-2010

 

Mag. Dipl. Ing. Johann KÖLTRINGER

Hauptabteilungsleiter des Österreichischen Raiffeisenverbandes

 

Mag. Christa SCHWENG

Referentin der Wirtschaftskammer Österreich, Abteilung für Sozialpolitik und Gesundheit

 

Mag. Thomas DELAPINA

Geschäftsführer des Beirats für Wirtschafts- und Sozialfragen; Sekretär in der Kammer für Arbeiter und Angestellte für Wien

 

Mag. Wolfgang GREIF

Gewerkschaft der Privatangestellten, Druck, Journalismus, Papier; Bereichsleiter Europa, Konzerne und internationale Beziehungen

 

Mr Thomas KATTNIG

Gewerkschaft der Gemeindebediensteten; Leiter des Referats für Internationale Verbindungen

 

Dr Christoph LECHNER

Leiter der Abteilung Verfassungsrecht und Allgemeine und Internationale Sozialpolitik in der Kammer für Arbeiter und Angestellte für Niederösterreich

 

Mag. Oliver RÖPKE

Leiter des Europabüros des ÖGB

 

Mr Alfred GAJDOSIK

Vorsitzender-Stellvertreter der Gewerkschaft VIDA

 

Mag. Gerfried GRUBER

Referent der Landwirtschaftskammer Österreich

 

Dr Anne-Marie SIGMUND

Europabeauftragte des Bundeskomitees Freie Berufe Österreichs

POLJSKA

 

Mr Krzysztof OSTROWSKI

Consultant, Business Centre Club — Association of Employers

 

Mr Andrzej MALINOWSKI

President, Confederation of Polish Employers

 

Ms Anna NIETYKSZA

Member, Confederation of Polish Employers

 

Mr Marek KOMOROWSKI

Counsellor, Polish Confederation of Private Employers Lewiatan

 

Mr Jacek Piotr KRAWCZYK

Vice-president, Polish Confederation of Private Employers Lewiatan

 

Mr Jan KLIMEK

Vice-president, Polish Craft Association

 

Mr Tadeusz KLIŚ

Vice-president, Polish Craft Association

 

Ms Dorota GARDIAS

Secretary General, Trade Union Forum

 

Mr Wiesław SIEWIERSKI

President, Trade Union Forum

 

Mr Andrzej ADAMCZYK

Secretary of the international affairs, Independent and Self-Governing Trade Union Solidarność

 

Mr Marian KRZAKLEWSKI

Member of the National Commission, Independent and Self-Governing Trade Union Solidarność

 

Mr Andrzej CHWILUK

Vice-president of the Trade Unions of Miners, All-Poland Alliance of Trade Unions

 

Mr Tomasz Dariusz JASIŃSKI

Specialist of the international affairs, All-Poland Alliance of Trade Unions

 

Mr Stanisław Józef RÓŻYCKI

Vice-president of the Council of Education and Science of the Polish Teachers’ Union, All-Poland Alliance of Trade Unions

 

Mr Krzysztof BALON

Secretary of the Research programme Council, Working Community of Associations of Social Organisations WRZOS

 

Mr Krzysztof KAMIENIECKI

Vice-president, Institute for Sustainable Development Foundation

 

Ms Marzena MENDZA-DROZD

Member of the Board, Forum of Non-Government Initiatives’ Association, All-Poland Federation of Non-Governmental Organisations

 

Mr Krzysztof PATER

Member of the Scout Court, Polish Scouting and Guiding Association

 

Ms Jolanta PLAKWICZ

Member, Polish Women’s Lobby

 

Mr Władysław SERAFIN

President, National Union of Farmers, Circles and Agricultural Organizations

 

Ms Teresa TISZBIEREK

Vice-president, Association of the Voluntary Fire Brigades of the Republic of Poland

PORTUGALSKA

 

Mr Manuel Eugénio PIMENTEL CAVALEIRO BRANDÃO

Confederação da Indústria Portuguesa (CIP)

(Confederation of Portuguese Industry)

 

Mr Luís Miguel CORREIA MIRA

Confederação dos Agricultores de Portugal (CAP)

(Portuguse Farmers’ Confederation)

 

Mr Pedro D’ALMEIDA FREIRE

Confederação do Comércio e Serviços de Portugal (CCP)

(Portuguese Trade and Services Confederation)

 

Mr Paulo BARROS VALE

Associação Empresarial de Portugal (AEP)

(Portuguese Business Association)

 

Mr Mário David FERREIRINHA SOARES

Confederação Geral dos trabalhadores Portugueses (CGTP)

(General Confederation of Portuguese Workers)

 

Mr Carlos Manuel ALVES TRINDADE

Confederação Geral dos Trabalhadores Portugueses (CGTP)

(General Confederation of Portuguese Workers)

 

Mr Alfredo Manuel VIEIRA CORREIA

União Geral de Trabalhadores (UGT)

(General Workers’ Union)

 

Mr Victor Hugo DE JESUS SEQUEIRA

União Geral de Trabalhadores (UGT)

(General Workers’ Union)

 

Mr Jorge PEGADO LIZ

Associação Portuguesa para a Defesa do Consumidor (DECO)

(Portuguese Consumer Protection Association)

 

Mr Carlos Alberto PEREIRA MARTINS

Conselho Nacional das Ordens Profissionais (CNOP)

(National Council of Professional Bodies)

 

Mr Francisco João BERNARDINO DA SILVA

Confederação Nacional das Cooperativas Agrícolas e do Crédito Agrícola de Portugal, CCRL (CONFAGRI)

(Portuguese National Confederation of Agricultural Coperatives and Agricultural Credit, limited-liability cooperative confederation)

 

Rev. Vítor José MELÍCIAS LOPES

União das Misericórdias Portuguesas (UMP)

(Union of Portuguese Charitable Institutions)

ROMUNIJA

 

Dl Petru Sorin DANDEA

Vicepreședinte, Confederația Națională Sindicală „Cartel ALFA”

(Vice-President of the National Trade Union Confederation „Cartel ALFA“)

 

Dl Dumitru FORNEA

Secretar confederal, Confederația Sindicală Națională MERIDIAN

(Confederal secretary of the National Trade Union Confederation — Meridian)

 

Dl Minel IVAȘCU

Secretar general, Blocul Național Sindical

(Secretary-General of the National Trade Union Bloc (BNS))

 

Dl Sorin Cristian STAN

Secretar general, Confederația Națională a Sindicatelor Libere din România (FRĂȚIA)

(Secretary-General of the National Confederation of Romanian Free Trade Unions (FRĂȚIA))

 

Dl Sabin RUSU

Secretar general, Confederația Sindicatelor Democratice din România

(Secretary-General of the Confederation of Romanian Democratic Trade Unions)

 

Dl Eugen Mircea BURADA

Președinte executiv, Consiliul Național al Patronatului Român

(Executive President, National Council of Romanian Employers)

 

Dna Ana BONTEA

Director, Departamentul Juridic și Dialog Social — Consiliul Național al Întreprinderilor Private Mici și Mijlocii din România

(Director of the Legislative and Social Dialogue Department, National Council of Small and Medium-Sized Private Enterprises in Romania)

 

Dl Mihai MANOLIU

Secretar general, Alianța Confederațiilor Patronale din România

(Secretary-General, Alliance of Romanian Employers’ Confederations)

 

Dl Aurel Laurențiu PLOSCEANU

Președinte, Asociația Română a Antreprenorilor de Construcții

(President of the Romanian Construction Entrepreneurship Association)

 

Dl Ștefan VARFALVI

Președinte executiv, UGIR

(Executive President of UGIR)

 

Dl Cristian PÂRVULESCU

Președinte, Asociația Pro Democrația

(President of the Pro-Democracy Association)

 

Dl Ionuț SIBIAN

Director, Fundația pentru Dezvoltarea Societății Civile

(Director, Civil Society Development Foundation)

 

Dl Sorin IONIȚĂ

Director de cercetare, Societatea Academică din România

(Director of research, Academic Society of Romania)

 

Dl Radu NICOSEVICI

Președinte, Academia de Advocacy

(Chairman of the Advocacy Academy)

SLOVENIJA

 

Mr Cveto STANTIČ

Predstavnik velikega gospodarstva (representative of large business)

 

Mr Dare STOJAN

Predstavnik malega gospodarstva (representative of small business)

 

Mr Andrej ZORKO

Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (Executive Secretary of the ZSSS (Free Trade Unions of Slovenia))

 

Mr Dušan REBOLJ

Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije (President of Pergam Trade Union Federation (KSS Pergam))

 

Mr Bojan HRIBAR

Predstavnik sindikatov javnega sektorja (representative of the public sector trade unions)

 

Mr Igor HROVATIČ

Direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (Director of the Agriculture and Forestry Federation)

 

Mr Primož ŠPORAR

Predstavnik organizacije SKUP – Skupnost privatnih zavodov (representative of SKUP — Community of Private Institutes)

SLOVAŠKA

 

Ján ORAVEC

Prezident Združenia podnikateľov Slovenska (ZPS)

 

Michal PINTÉR

Člen Republikovej únie zamestnávateľov (RÚZ), riaditeľ, U.S. Steel Košice, s.r.o.

 

Igor ŠARMÍR

Riaditeľ odboru potravinárstva a obchodu Slovenskej poľnohospodárskej a potravinárskej komory, tajomník Únie potravinárov SR

 

Vladimír MOJŠ

Predseda Hospodárskeho a sociálneho výboru (HSV), viceprezident Konfederácie odborových zväzov SR

 

Dušan BARČÍK

Viceprezident Konfederácie odborových zväzov SR pre výrobné OZ, predseda Integrovaného odborového zväzu

 

Ján GAŠPERAN

Viceprezident Konfederácie odborových zväzov SR pre nevýrobné OZ, predseda OZ pracovníkov školstva a vedy na Slovensku

 

Juraj STERN

Prezident Slovenskej spoločnosti pre zahraničnú politiku (SFPA)

 

Viliam PÁLENÍK

Prezident Inštitútu zamestnanosti

 

Tomáš DOMONKOS

Vedecký pracovník Ekonomického ústavu Slovenskej akadémie vied (SAV)

FINSKA

 

Mr Filip Mikael HAMRO-DROTZ

asiantuntija Elinkeinoelämän keskusliitto EK

 

Ms Ulla SIRKEINEN

erityisasiantuntija Elinkeinoelämän keskusliitto EK

 

Ms Marja-Liisa PELTOLA

osastopäällikkö Keskuskauppakamari

 

Mr Simo Markus PENTTINEN

kansainvälisten asioiden päällikkö Akava ry

 

Mr Reijo Veli Erik PAANANEN

EU-asiantuntija Suomen Ammattiliittojen Keskusjärjestö SAK ry

 

Ms Leila KURKI

työllisyyspoliittinen asiantuntija Toimihenkilökeskusjärjestö STTK ry

 

Ms Pirkko Marjatta RAUNEMAA

kuluttajaekonomisti ja elintarvikeasiantuntija Kotitalous- ja kuluttaja-asioiden neuvottelukunta/Kuluttajat — Konsumenterna ry

 

Mr Seppo Ilmari KALLIO

johtaja Maa- ja metsätaloustuottajain Keskusliitto MTK ry

 

Mr Thomas PALMGREN

kansainvälisten asioiden asiamies Suomen yrittäjät

ŠVEDSKA

 

Ms Ellen Paula NYGREN

Ombudsman, Landsorganisation i Sverige (LO) (Swedish Trade Union Confederation)

 

Mr Frank Thomas ABRAHAMSSON

Vice-president, Landsorganisation i Sverige (LO) (Swedish Trade Union Confederation)

 

Mr Thomas Mikael JANSON

International Secretary, Tjänstemännens centralorganisation (TCO) (Swedish Confederation of Professional Employees)

 

Mr Paul Henrik LIDEHÄLL

International Secretary, Sveriges akademikers centralorganisation (SACO) (Swedish Confederation of Professional Associations)

 

Mr Ulf Christian ARDHE

Director, Svenskt näringsliv (Confederation of Swedish Enterprise)

 

Ms Annika Kristina BRÖMS

Deputy Director, Svenskt näringsliv (Confederation of Swedish Enterprise)

 

Mr Thord Stefan BACK

Manager Sustainable Logistics, Transportgruppen (The Transport Group)

 

Mr Erik SVENSSON

Director, ALMEGA

 

Mr Staffan Mats Vilhelm NILSSON

Member of the EESC, President Group III

Lantbrukarnas riksförbund (LRF) (Federation of Swedish Farmers)

 

Ms Ingrid Eva-Britt KÖSSLER

President, The Swedish Breastcancer Association

Handikappförbundens samarbetsorgan (Swedish Disability Federation)

 

Ms Inger Kristina Elisabeth PERSSON

Chairman, Sveriges konsumenter (Swedish Consumers’ Association)

 

Ms Ariane Elisabeth RODERT

EU Policy Advisor, Forum for frivilligt socialt arbete (National Forum for Voluntary Social Work)

ZDRUŽENO KRALJESTVO

 

Mr George LYON

Legal Counsel — Northgate Information Solutions UK Ltd

 

Ms Brenda KING

Chief Executive, ACDiversity

 

Mr David SEARS

Consultant

 

Mr Jonathan PEEL

Director, Jonathan Peel EU Communications Ltd

 

Mr Bryan CASSIDY

Consultant

 

Mr Peter MORGAN

Chairman, Association of Lloyd’s Members

 

Ms Madi SHARMA

Entrepreneur

 

Mr Brendan BURNS

Management Consultant & Financial Investor

 

Mr Peter COLDRICK

Part-time adviser to General Secretary, ETUC

 

Mr Brian CURTIS

Retired; Former Regional Organiser; National Union of Rail, Maritime & Transport Workers (RMT)

 

Ms Sandy BOYLE

Retired; Former Director, AMICUS (Trade Union)

 

Ms Christine BLOWER

General Secretary, National Union of Teachers (NUT)

 

Ms Monica TAYLOR

Member of UNITE (Trade Union) Executive Council

 

Mr Nicholas CROOK

International Officer, UNISON (Trade Union)

 

Ms Judy McKNIGHT

Retired; Former General Secretary NAPO (Trade Union)

 

Ms Kathleen Walker SHAW

Head of European Office, Britain’s General Union (GMB)

 

Ms Rose D’SA

Consultant in EU, Commonwealth and International Law

 

Ms Jane MORRICE

Deputy Chief Equality Commissioner; Equality Commission Northern Ireland

 

Ms Maureen O’NEILL

Director, Faith in Older People

 

Mr Michael SMYTH

Economist, University of Ulster

 

Mr Richard ADAMS

Senior Partner, Community Viewfinders Ltd

 

Mr Stuart ETHERINGTON

Chief Executive Officer, National Council for Voluntary Organisations

 

Mr Tom JONES

Self-employed Farmer

 

Mr Sukhdev SHARMA

Chairman of Board of Directors, Calderdale and Huddersfield Hospitals NHS Foundation Trust


25.9.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 251/28


SKLEP KOMISIJE

z dne 24. septembra 2010

o spremembi Priloge k Direktivi 2002/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izjem v zvezi z uporabo svinca, živega srebra, kadmija, šestvalentnega kroma, polibromiranih bifenilov ali polibromiranih difenil etrov zaradi prilagoditve znanstvenemu in tehničnemu napredku

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 6403)

(Besedilo velja za EGP)

(2010/571/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2002/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (1) ter zlasti člena 5(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2002/95/ES prepoveduje uporabo svinca, živega srebra, kadmija, šestvalentnega kroma, polibromiranih bifenilov (PBB) ali polibromiranih difenil etrov (PBDE) v novi električni in elektronski opremi (EEO), dani v promet po 1. juliju 2006. Izjeme od prepovedi so navedene v Prilogi k navedeni direktivi. Te izjeme je treba pregledati zaradi prilagoditve znanstvenemu in tehničnemu napredku.

(2)

Pregled izjem je pokazal, da mora za nekatere uporabe svinca, živega srebra, kadmija ali šestvalentnega kroma še naprej veljati izjema od prepovedi, saj odstranitev teh nevarnih snovi v takih posebnih uporabah še vedno ni znanstveno in tehnično izvedljiva. Zato je primerno, da se te izjeme ohranijo.

(3)

Pregled izjem je pokazal, da je za nekatere uporabe svinca, živega srebra ali kadmija odstranitev ali nadomestitev uporabe teh snovi postala znanstveno ali tehnično mogoča. Zato je primerno, da se te izjeme ukinejo.

(4)

Pregled izjem je pokazal, da bo za nekatere uporabe svinca, živega srebra ali kadmija odstranitev ali nadomestitev uporabe teh snovi postala znanstveno ali tehnično mogoča v bližnji prihodnosti. Zato je primerno, da se za te izjeme določijo datumi prenehanja veljavnosti.

(5)

Pregled izjem je pokazal, da je za nekatere uporabe živega srebra delna odstranitev ali nadomestitev uporabe te snovi znanstveno ali tehnično mogoča. Zato je primerno, da se omeji količina živega srebra, dovoljena pri teh uporabah.

(6)

Pregled izjem je pokazal, da je za nekatere uporabe živega srebra v bližnji prihodnosti znanstveno ali tehnično mogoča le delna in postopna odstranitev ali nadomestitev uporabe te snovi. Zato je primerno, da se postopno omeji količina živega srebra, dovoljena pri takih uporabah.

(7)

V nekaterih primerih je popravilo EEO z nadomestnimi deli, ki bi bili različni od originalnih, nemogoče. Zato je treba pri popravilu EEO samo za te primere dovoliti uporabo nadomestnih delov, ki vsebujejo svinec, živo srebro, kadmij, šestvalentni krom ali polibromirane difenil etre, za katere je veljala izjema, in sicer če je bila ta EEO dana v promet, preden je zadevna izjema prenehala veljati ali bila ukinjena.

(8)

Uredba Komisije (ES) št. 244/2009 z dne 18. marca 2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo neusmerjenih svetil v gospodinjstvu (2) in Uredba Komisije (ES) št. 245/2009 z dne 18. marca 2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES z zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo fluorescenčnih sijalk brez vdelanih predstikalnih naprav, visokointenzivnostnih sijalk in predstikalnih naprav in svetilk za delovanje teh sijalk ter o razveljavitvi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/55/ES (3) določata okvirna merila za uporabo živega srebra v svetilih. Čeprav je vsebnost živega srebra v svetilih po Uredbah (ES) št. 244/2009 in (ES) št. 245/2009 pomembno okoljsko merilo, se je štelo primerneje opredeliti njeno uporabo v Direktivi 2002/95/ES, ki obravnava tudi vrste svetil, ki niso zajete v teh uredbah.

(9)

Analiza, izvedena za ukrepe iz Uredbe (ES) št. 244/2009 glede nekaterih uporab živega srebra, je pokazala, da je delna odstranitev ali nadomestitev uporabe te snovi znanstveno in tehnično mogoča brez negativnih učinkov na okolje, zdravje in/ali varnost potrošnikov, ki bi bili večji od koristi nadomestitve. Zato je primerno, da se v skladu z Uredbo (ES) št. 244/2009 omeji vsebnost živega srebra pri takih uporabah.

(10)

V Prilogi k Uredbi 2002/95/ES so potrebne znatne spremembe. Zaradi jasnosti je treba spremeniti celotno Prilogo.

(11)

Komisija se je v skladu s členom 5(2) Direktive 2002/95/ES posvetovala z ustreznimi stranmi.

(12)

Direktivo 2002/95/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 18 Direktive 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4)

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Direktivi 2002/95/ES se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 24. septembra 2010

Za Komisijo

Janez POTOČNIK

Član Komisije


(1)  UL L 37, 13.2.2003, str. 19.

(2)  UL L 76, 24.3.2009, str. 3.

(3)  UL L 76, 24.3.2009, str. 17.

(4)  UL L 114, 27.4.2006, str. 9.


PRILOGA

„PRILOGA

Uporabe, ki so izvzete iz prepovedi iz člena 4(1)

Izjema

Področje in datumi veljavnosti

1

Živo srebro v (kompaktnih) fluorescentnih svetilkah z enim vnožkom, ki ne presega (na razelektritveno cevko):

 

1(a)

za splošno razsvetljavo < 30 W: 5 mg

Preneha veljati 31. decembra 2011; med 31. decembrom 2011 in 31. decembrom 2012 je dovoljena uporaba 3,5 mg na razelektritveno cevko; po 31. decembru 2012 se uporablja 2,5 mg na razelektritveno cevko.

1(b)

za splošno razsvetljavo ≥ 30 W in < 50 W: 5 mg

Preneha veljati 31. decembra 2011; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 3,5 mg na razelektritveno cevko.

1(c)

za splošno razsvetljavo ≥ 50 W in < 150 W: 5 mg

 

1(d)

za splošno razsvetljavo ≥ 150 W: 15 mg

 

1(e)

za splošno razsvetljavo s krožno ali kvadratno strukturno obliko in premerom cevi ≤ 17 mm

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 7 mg na razelektritveno cevko.

1(f)

za posebne namene: 5 mg

 

2(a)

Živo srebro v linearnih fluorescentnih svetilkah za splošno razsvetljavo z dvojnim vnožkom, ki ne presegajo (na svetilko):

 

2(a)(1)

trije fosforni premazi z normalno življenjsko dobo in premerom cevi < 9 mm (npr. T2): 5 mg

Preneha veljati 31. decembra 2011; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 4 mg na svetilko.

2(a)(2)

trije fosforni premazi z normalno življenjsko dobo in premerom cevi ≥ 9 mm in ≤ 17 mm (npr. T5): 5 mg

Preneha veljati 31. decembra 2011; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 3 mg na svetilko.

2(a)(3)

trije fosforni premazi z normalno življenjsko dobo in premerom cevi > 17 mm in ≤ 28 mm (npr. T8): 5 mg

Preneha veljati 31. decembra 2011; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 3,5 mg na svetilko.

2(a)(4)

trije fosforni premazi z normalno življenjsko dobo in premerom cevi > 28 mm (npr. T12): 5 mg

Preneha veljati 31. decembra 2012; po 31. decembru 2012 se lahko uporablja 3,5 mg na svetilko.

2(a)(5)

trije fosforni premazi z dolgo življenjsko dobo (≥ 25 000 ur): 8 mg

Preneha veljati 31. decembra 2011; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 5 mg na svetilko.

2(b)

Živo srebro v drugih fluorescentnih svetilkah, ki ne presega (na svetilko):

 

2(b)(1)

linearne halofosfatne svetilke s premerom cevi > 28 mm (npr. T10 in T12): 10 mg

Preneha veljati 13. aprila 2012.

2(b)(2)

nelinearne halofosfatne svetilke (vsi premeri): 15 mg

Preneha veljati 13. aprila 2016.

2(b)(3)

nelinearne fosforne svetilke s trojnim premazom s premerom cevi > 17 mm (npr. T9)

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 15 mg na svetilko.

2(b)(4)

Svetila za druge namene splošne razsvetljave in druge posebne namene (npr. indukcijske sijalke)

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 15 mg na svetilko.

3

Živo srebro v hladnih katodnih fluorescentnih svetilkah in fluorescentnih svetilkah z zunanjo elektrodo (CCFL in EEFL) za posebne namene, ki ne presega (na svetilko):

 

3(a)

kratke (≤ 500 mm)

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 3,5 mg na svetilko.

3(b)

srednje dolge (> 500 mm in ≤ 1 500 mm)

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 5 mg na svetilko.

3(c)

dolge (> 1 500 mm)

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 13 mg na svetilko.

4(a)

Živo srebro v drugih nizkotlačnih sijalkah na razelektrenje (na svetilko):

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 15 mg na svetilko.

4(b)

Živo srebro v visokotlačnih natrijevih sijalkah za splošno razsvetljavo, ki v sijalkah z izboljšanim barvnim odražanjem z indeksom Ra > 60 ne presega (na razelektritveno cevko):

 

4(b)-I

P ≤ 155 W

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 30 mg na razelektritveno cevko.

4(b)-II

155 W < P ≤ 405 W

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 40 mg na razelektritveno cevko.

4(b)-III

P > 405 W

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 40 mg na razelektritveno cevko.

4(c)

Živo srebro v drugih visokotlačnih natrijevih sijalkah za splošno razsvetljavo, ki ne presegajo (na razelektritveno cevko):

 

4(c)-I

P ≤ 155 W

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 25 mg na razelektritveno cevko.

4(c)-II

155 W < P ≤ 405 W

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 30 mg na razelektritveno cevko.

4(c)-III

P > 405 W

Do 31. decembra 2011 ni omejitev uporabe; po 31. decembru 2011 se lahko uporablja 40 mg na razelektritveno cevko.

4(d)

Živo srebro v visokotlačnih živosrebrnih sijalkah (HPMV)

Preneha veljati 13. aprila 2015.

4(e)

Živo srebro v metalhalogenidnih sijalkah

 

4(f)

Živo srebro v drugih sijalkah na razelektrenje za posebne namene, ki niso posebej omenjene v tej prilogi

 

5(a)

Svinec v steklu katodnih cevi

 

5(b)

Svinec v steklu fluorescentnih sijalk, ki vsebujejo do 0,2 masnih % svinca

 

6(a)

Svinec v zlitinah z jeklom za strojno uporabo in pocinkanim jeklom, ki vsebujejo do 0,35 masnih % svinca

 

6(b)

Svinec v zlitinah z aluminijem, ki vsebujejo do 0,4 masnega % svinca

 

6(c)

Bakrove zlitine, ki vsebujejo do 4 masne % svinca

 

7(a)

Svinec pri spajkah z visokimi temperaturami taljenja (npr. v svinčevih zlitinah, ki vsebujejo 85 masnih % svinca ali več)

 

7(b)

Svinec v spajkah za strežnike, pomnilnike in sisteme pomnilniških polj, omrežno infrastrukturno opremo za komutacijo, signalizacijo in prenos ter za vodenje telekomunikacijskih omrežij

 

7(c)-I

Električni in elektronski sestavni deli, ki vsebujejo svinec v steklenih ali keramičnih komponentah, razen dielektrične keramike v kondenzatorjih, npr. piezo-elektronskih naprav, ali v steklenih ali keramičnih matričnih spojinah

 

7(c)-II

Svinec v dielektrični keramiki v kondenzatorjih z nazivno napetostjo 125 V AC ali 250 DC ali več

 

7(c)-III

Svinec v dielektrični keramiki v kondenzatorjih z nazivno napetostjo manj kot 125 V AC ali 250 V DC

Preneha veljati 1. januarja 2013, po tem datumu se lahko uporablja v nadomestnih delih za EEO, dano v promet pred 1. januarjem 2013.

8(a)

Kadmij in njegove spojine v ploščatih termičnih varovalkah za enkratno uporabo

Preneha veljati 1. januarja 2012, po tem datumu se lahko uporablja v nadomestnih delih za EEO, dano v promet pred 1. januarjem 2012.

8(b)

Kadmij in njegove spojine v električnih kontaktih

 

9

Šestvalentni krom kot antikorozijski element v hladilnih sistemih iz ogljikovega jekla v absorpcijskih hladilnikih v količini do 0,75 masnih % v hladilni raztopini

 

9(b)

Svinec v ležalnih skodelah in pušah za kompresorje s hladilnim sredstvom pri napravah za ogrevanje, zračenje, klimatiziranje in hlajenje (HVACR)

 

11(a)

Svinec v sistemih nožičnih konektorjev vrste C-press

Lahko se uporablja v nadomestnih delih EEO, dane v promet pred 24. septembrom 2010.

11(b)

Svinec v sistemih nožičnih konektorjev, ki niso sistemi C-press

Preneha veljati 1. januarja 2013, po tem datumu se lahko uporablja v nadomestnih delih za EEO, dano v promet pred 1. januarjem 2013.

12

Svinec kot prekrivni material za termično prevodne module za c-obroče

Lahko se uporablja v nadomestnih delih EEO, dane v promet pred 24. septembrom 2010.

13(a)

Svinec v belem steklu za optične uporabe

 

13(b)

Kadmij in svinec v filtrskem steklu in steklu za standarde odsevnosti

 

14

Svinec v spajkah, ki so sestavljene iz več kot dveh elementov za povezovanje med nožicami in ohišjem mikroprocesorjev z masnim % svinca nad 80 % in manj kot 85 %

Preneha veljati 1. januarja 2011, po tem datumu se lahko uporablja v nadomestnih delih za EEO, dano v promet pred 1. januarjem 2011.

15

Svinec v spajkah za dokončanje stabilnih električnih povezav med polvodniškim čipom in nosilcem v integriranih paketih mikroelektronskih stikalnih vezij (‚flip chip‘)

 

16

Svinec v linearnih žarnicah s cevmi, prevlečenimi s silikatom

Preneha veljati 1. septembra 2013.

17

Svinčev halid kot povzročitelj žarenja pri visoko intenzivnih svetilkah na razelektrenje (High Intensity Discharge – HID), ki se uporabljajo za strokovno reprografijo

 

18(a)

Svinec kot aktivator v fluorescentnem prahu (z vsebnostjo 1 masnega % svinca ali manj) svetilk na razelektrenje, kadar se uporabljajo kot posebne svetilke za diazo-tiskalno reprografijo, litografijo, pasti za živali, fotokemične in utrjevalne postopke, ki vsebujejo fosforje, kot so SMS ((Sr,Ba)2MgSi2O7:Pb)

Preneha veljati 1. januarja 2011.

18(b)

Svinec kot aktivator v fluorescentnem prahu (z vsebnostjo 1 masnega % svinca ali manj) svetilk na razelektrenje, kadar se uporabljajo kot svetilke za porjavenje, ki vsebujejo fosforje, kot je npr. BSP (BaSi2O5:Pb)

 

19

Svinec s PbBiSn-Hg in PbInSn-Hg v posebnih sestavah kot glavni amalgam in s PbSn-Hg kot pomožni amalgam v zelo kompaktnih energetsko varčnih svetilkah (ESL)

Preneha veljati 1. junija 2011.

20

Svinčev oksid v steklu, ki se uporablja za vezavo sprednjih in zadnjih substratov ozadja pri ploščatih fluorescentnih svetilkah, ki se uporabljajo za zaslone s tekočimi kristali (LCD)

Preneha veljati 1. junija 2011.

21

Svinec in kadmij v tiskarskih črnilih za uporabo emajlov na steklu, kot je borosilikatno steklo ali natronsko steklo

 

23

Svinec v preparatih za komponente z majhnim razmikom (‚fine pitch‘), razen konektorjev z razmikom 0,65 mm ali manj

Lahko se uporablja v nadomestnih delih EEO, dane v promet pred 24. septembrom 2010.

24

Svinec v sredstvih za spajkanje za strojno spajkanje skozi luknje diskoidalnih in ploščatih zaporednih keramičnih večplastnih kondenzatorjev

 

25

Svinčev oksid v zaslonih s površinsko vodenim elektronskim emitorjem (SED), ki se uporabljajo v konstrukcijskih elementih, zlasti v zatesnilnih zmeseh in zatesnilnem obroču

 

26

Svinčev oksid v steklenem balonu modrih sijalk s črno svetlobo

Preneha veljati 1. junija 2011.

27

Svinčene zlitine kot vezivo za pretvornike, ki se uporabljajo v zmogljivih zvočnikih (zasnovanih za delovanje več ur na stopnjah moči zvoka 125 dB SPL in več)

Prenehalo veljati 24. septembra 2010.

29

Svinec, vezan v kristalnem steklu, kakor je opredeljeno v Prilogi I (kategorije 1, 2, 3 in 4) Direktive Sveta 69/493/EGS (1)

 

30

Kadmijeve zlitine kot električne/mehanske spajke v električnih pretvornikih, ki se uporabljajo za spoje neposredno na tuljavah zmogljivih zvočnikov, z ravnijo zvočnega tlaka v višini 100 dB (A) in več

 

31

Svinec v materialu za spajkanje v ploščatih fluorescentnih svetilkah brez živega srebra (ki se uporabljajo npr. v zaslonih s tekočimi kristali, za dekorativno in industrijsko razsvetljavo)

 

32

Svinčev oksid v tesnilni friti, ki se uporablja pri pritrjevanju steklenih ploščic za argonske in kriptonske laserske cevi

 

33

Svinec v spajkah za spajkanje tankih bakrenih žic s premerom največ 100 μm v transformatorjih

 

34

Svinec v keramičnih potenciometrskih elementih

 

36

Živo srebro, ki se uporablja kot inhibitor katodnega naprševanja pri plazemskih zaslonih na enosmerni tok z vsebnostjo do 30 mg na zaslon

Prenehalo veljati 1. julija 2010.

37

Svinec v površinski plasti visokonapetostnih diod, ki imajo stekleno ohišje s cinkovim boratom

 

38

Kadmij in kadmijev oksid v debeloslojnih lepilih, ki se uporabljajo pri berilijevem oksidu, vezanim z aluminijem

 

39

Kadmij v večbarvnih diodah II-VI (LED) (< 10 μg Cd na mm2 svetilne površine) za uporabo v sistemih za osvetlitev ali prikazovanje s sevanjem trdnih teles

Prenehalo veljati 1. julija 2014.

Opomba: V smislu člena 5(1)(a) Direktive 2002/95/ES je največja dovoljena vrednost koncentracij svinca, živega srebra, šestvalentnega kroma, polibromiranih bifenilov (PBB) in polibromiranih difenil-etrov (PBDE) 0,1 mas. % v homogenih materialih, kadmija pa 0,01 mas. % v homogenih materialih.“


(1)  UL L 326, 29.12.1969, str. 36.


PRIPOROČILA

25.9.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 251/35


PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 20. septembra 2010

o reguliranem dostopu do dostopovnih omrežij naslednje generacije (NGA)

(Besedilo velja za EGP)

(2010/572/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (Okvirna direktiva) (1) in zlasti člena 19(1) Direktive,

ob upoštevanju mnenja Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Odbora za komunikacijo (COCOM),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Enotni trg elektronskih komunikacijskih storitev v EU in zlasti razvoj visokohitrostnih širokopasovnih storitev sta ključna za gospodarsko rast in doseganje ciljev, ki so bili določeni s strategijo Evropa 2020. Bistveno vlogo, ki jo ima vzpostavitev telekomunikacijskih in širokopasovnih povezav z vidika vlaganja, ustvarjanja delovnih mest in gospodarskega okrevanja EU, je še posebej poudaril Evropski svet v sklepih zasedanja marca 2009. Ena od sedmih vodilnih pobud Evrope 2020 je razvoj „Digitalne agende za Evropo“, ki je bila predstavljena maja 2010.

(2)

Digitalna agenda za Evropo določa cilje za vzpostavitev in sprejetje hitrostnih in visokohitrostnih širokopasovnih povezav ter predvideva številne ukrepe za vzpodbujanje vzpostavitve dostopovnih omrežij naslednje generacije (NGA) na podlagi optičnih vlaken in za podporo znatnih vlaganj, ki bodo potrebna v prihodnjih letih. To priporočilo, ki spada v ta okvir, naj bi spodbudilo učinkovito vlaganje in inovacije v nove in izboljšane infrastrukture, pri čemer ustrezno upošteva tveganja vseh podjetij, ki vlagajo, in potrebo po ohranjanju učinkovite konkurence, ki je z dolgoročnega vidika pomembna gonilna sila vlaganja.

(3)

Nacionalni regulativni organi (NRO) na podlagi člena 16(4) Direktive 2002/21/ES razvijajo regulativne ukrepe kot odgovor na izzive, ki so posledica prehoda z bakrenih na optična omrežja. Upoštevna trga v zvezi s tem sta trg veleprodajnega dostopa do omrežne infrastrukture (trg 4) in trg veleprodajnega širokopasovnega dostopa (trg 5). Skladnost regulativnih pristopov, ki jih sprejemajo NRO, je bistvenega pomena za preprečevanje izkrivljanja enotnega trga in ustvarjanje pravne varnosti za vsa podjetja, ki vlagajo. Zato je primerno, da se NRO zagotovijo smernice za preprečevanje neprimernih razlik med regulativnimi pristopi, pri čemer je NRO omogočeno, da pri določanju primernih ukrepov upoštevajo nacionalne okoliščine. Ustrezni sklop ukrepov, ki jih uvede NRO, mora odražati sorazmerno uporabo načela naložbene lestvice.

(4)

To priporočilo se nanaša predvsem na ukrepe, ki se naložijo operaterjem, ki so na podlagi postopka analize trga po členu 16 Direktive 2002/21/ES določeni za operaterje s pomembno tržno močjo. Vendar pa lahko, kadar se podvajanje infrastrukture izkaže za gospodarsko neučinkovito ali fizično neizvedljivo, države članice podjetjem, ki upravljajo elektronsko komunikacijsko omrežje, naložijo obveznost vzajemne souporabe naprav v skladu s členom 12 te direktive, če bi bilo to primerno za odpravo ozkih grl v segmentu gradbeniške infrastrukture in zaključnem segmentu.

(5)

Pričakuje se, da se bodo po vzpostavitvi omrežij NGA pogoji povpraševanja in ponudbe na veleprodajni in maloprodajni ravni bistveno spremenili. Zato bo morda potrebno naložiti nove ukrepe in bo potrebna nova kombinacija ukrepov za aktivni in pasivni dostop na trgih 4 in 5.

(6)

Regulativna gotovost je ključna za spodbujanje učinkovitih vlaganj pri vseh operaterjih. Pomembno je, da se usklajeni regulativni pristop uporablja v daljšem časovnem obdobju, saj daje investitorjem zaupanje, ki ga potrebujejo pri oblikovanju poslovnih načrtov. Da bi zmanjšali negotovost, povezano z rednimi tržnimi pregledi, bi morali NRO čim bolj pojasniti, kako bodo predvidene spremembe tržnih razmer vplivale na ukrepe.

(7)

Če so nova optična omrežja gradijo na povsem novi lokaciji, bi morali NRO pregledati in po potrebi prilagoditi veljavne regulativne obveznosti, da se zagotovi, da se uporabljajo neodvisno od uporabljene omrežne tehnologije.

(8)

Vzpostavitev omrežij NGA bo verjetno bistveno spremenila gospodarske vidike zagotavljanja storitev in konkurenčno stanje.

(9)

Pri tem morajo NRO skrbno preučiti nastajajoče konkurenčne pogoje, ki so posledica vzpostavitve omrežij NGA. V skladu s Priporočilom Komisije 2007/879/ES z dne 17. decembra 2007 o upoštevnih trgih proizvodov in storitev v sektorju elektronskih komunikacij, ki so lahko predmet ex ante urejanja v skladu z Direktivo 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (2) morajo NRO opredeliti subnacionalne geografske trge, če lahko jasno ugotovijo, da so prisotni bistveno in objektivno različni konkurenčni pogoji, ki so v določenem obdobju stabilni. V primerih, ko ni mogoče zaključiti, da bi različni konkurenčni pogoji upravičili opredelitev subnacionalnih geografskih trgov, bi bilo za NRO kljub temu primerno, da bi se na različne konkurenčne pogoje v različnih območjih znotraj geografsko določenega trga, npr. zaradi prisotnosti več alternativnih infrastruktur ali operaterjev z lastno infrastrukturo, odzvali tako, da bi naložili različne ukrepe in opredelili proizvode dostopa.

(10)

Prehod z bakrenih na optična omrežja lahko spremeni konkurenčne pogoje na različnih geografskih območjih in zahteva pregled geografskega obsega trgov 4 in 5 ali ukrepov za trga 4 in 5 v primerih, ko so bili takšni trgi ali ukrepi razdeljeni na podlagi konkurence razvezanega dostopa do krajevne zanke (LLU).

(11)

Če je bila na trgu 4 ugotovljena pomembna tržna moč, je treba uvesti ustrezne ukrepe.

(12)

Dostop do gradbeniške infrastrukture je ključen za vzpostavitev vzporednih optičnih omrežij. Zato je pomembno, da imajo NRO potrebne informacije, da lahko ocenijo, ali in kje so na voljo kanali in druge zmogljivosti krajevne zanke, potrebne za vzpostavitev omrežij NGA. NRO morajo uporabiti svoje pristojnosti iz Direktive 2002/21/ES za pridobitev vseh ustreznih informacij o lokaciji, zmogljivosti in razpoložljivosti takšnih zmogljivosti. Alternativni operaterji bi morali imeti v idealnem primeru možnost, da svoja optična omrežja zgradijo istočasno kot operater s pomembno tržno močjo, pri čemer bi si z njim delili stroške gradbeniške infrastrukture.

(13)

Obveznost dodelitve dostopa do gradbeniške infrastrukture bo učinkovita le, če bo operater s pomembno tržno močjo pod enakimi pogoji zagotavljal dostop tako svojim podrejenim enotam kot tretjim strankam, ki bi želele imeti dostop. NRO morajo nadgraditi izkušnje, pridobljene pri pripravi postopkov in orodij za razvezan dostop do krajevne zanke, za uvedbo potrebnih poslovnih postopkov za oddajanje naročil in operativni dostop do gradbeniških zmogljivosti. Obveznost, da operater s pomembno tržno močjo objavi ustrezno referenčno ponudbo čim prej potem, ko jo je zahteval iskalec dostopa, je sorazmerna glede na cilj, da se spodbuja učinkovito vlaganje in infrastrukturna konkurenca. V referenčni ponudbi mora opredeliti pogoje in postopke za dostop do gradbeniške infrastrukture, vključno s ceno dostopa.

(14)

Stroškovno naravnane cene zagotavljajo primerno donosnost vloženega kapitala. Kadar se vlaganja v nepodvojljivo stvarno premoženje, kot je gradbeniška infrastruktura, ne nanašajo samo na vzpostavitev omrežij NGA (in zato nimajo podobne ravni sistematičnega tveganja), se njihov profil tveganja ne bi smel šteti za drugačnega od tveganja pri obstoječi infrastrukturi bakrenih omrežij.

(15)

Kjer je to mogoče, bi morali NRO zagotoviti, da so novo zgrajene zmogljivosti operaterja s pomembno tržno močjo zasnovane tako, da več operaterjem omogočajo namestitev lastnih optičnih vodov.

(16)

Pri FTTH (optika do doma) bo podvajanje zaključnega segmenta optične zanke praviloma drago in neučinkovito. Da se zagotovi vzdržna infrastrukturna konkurenca, je torej potrebno, da operater s pomembno tržno močjo omogoči dostop do zaključnega segmenta infrastrukture optičnega omrežja, ki jo je zgradil. Da se zagotovi učinkovit vstop, je pomembno, da se dostop v omrežje operaterja s pomembno tržno močjo zagotovi na ravni, ki novim tržnim udeležencem omogoča doseganje najmanjše učinkovitosti, potrebne za učinkovito in trajnostno konkurenco. Po potrebi bi se lahko za zagotavljanje učinkovitega dostopa zahtevali posebni vmesniki.

(17)

Da se zagotovi učinkovit dostop do zaključnega segmenta, so potrebne obveznosti o preglednosti in nediskriminaciji. Da se iskalci dostopa lahko odločijo za vlaganje, mora operater s pomembno tržno močjo, kadar je tako zahtevano, čim prej objaviti ustrezno referenčno ponudbo.

(18)

NRO morajo zagotoviti, da cene dostopa odražajo stroške, ki jih dejansko krije operater s pomembno tržno močjo, vključno z ustreznim upoštevanjem naložbenega tveganja.

(19)

Vzpostavitev večžilnih optičnih omrežij je lahko nekoliko dražja od vzpostavitve enožilnih omrežij, vendar vsakemu alternativnemu operaterju omogoča nadzorovanje lastne povezave vse do končnega uporabnika. Takšna omrežja bodo verjetno pospeševala dolgoročno trajnostno konkurenco v skladu s cilji regulativnega okvira EU. Zato je zaželeno, da NRO svoje pristojnosti uporabijo za spodbujanje vzpostavljanja večžilnih optičnih omrežij v zaključnem segmentu, pri čemer upoštevajo zlasti povpraševanje in nastale stroške.

(20)

Alternativnim operaterjem, ki so že vzpostavili lastna omrežja za povezavo do razvezane bakrene zanke operaterja s pomembno tržno močjo, je treba zagotoviti ustrezne proizvode dostopa, da bodo pri omrežjih NGA še naprej konkurenčni. Pri FTTH lahko to vključuje dostop do gradbeniške infrastrukture, zaključnega segmenta, razvezane optične zanke (vključno do temne optike) ali veleprodajni širokopasovni dostop. Če ukrepi, uvedeni na trgu 4, zagotavljajo učinkovito konkurenco na ustreznem podrejenem trgu, celotnem trgu ali določenih geografskih območjih, se lahko prekličejo drugi ukrepi na zadevnem trgu ali zadevnih območjih. Takšen preklic bi bil potreben, npr. če zaradi uspešne naložitve ukrepov za fizični dostop dodatni ukrepi, povezani z bitnim tokom, ne bi bili več potrebni. Poleg tega bi se lahko NRO v posebnih okoliščinah odločili, da ne bodo naložili razvezanega dostopa do optične zanke na geografskih območjih, kjer obstaja verjetnost, da bo zaradi prisotnosti več alternativnih infrastruktur, kot so omrežja FTTH in/ali kabelska infrastruktura, v kombinaciji s konkurenčnimi ponudbami za dostop, ki temeljijo na razvezani zanki, zagotovljena učinkovita konkurenca na podrejeni ravni.

(21)

Obveznosti, naložene na podlagi člena 16 Direktive 2002/21/ES, temeljijo na vrsti ugotovljenega problema, ne glede na tehnologijo ali arhitekturo, ki jo uporablja operater s pomembno tržno močjo. Zato dejstvo, ali operater s pomembno tržno močjo uporablja omrežno topologijo „točka–več točk“ ali „točka–točka“, samo po sebi ne bi smelo vplivati na izbiro ukrepov ob upoštevanju, da so na voljo nove tehnologije razvezave, ki bi odpravile morebitne s tem povezane tehnične težave. NRO morajo imeti možnost, da za prehodno obdobje sprejmejo ukrepe, s katerimi za obvezne določijo alternativne proizvode dostopa, ki so čim bolj enakovredni nadomestek fizične razvezave, pod pogojem, da te proizvode spremljajo najustreznejši zaščitni ukrepi za zagotavljanje enakovrednega dostopa in učinkovite konkurence (3). V vsakem primeru pa morajo NRO v takih primerih za obvezno določiti fizično razvezavo, takoj ko je ta tehnično in komercialno mogoča.

(22)

Kjer je za obveznega določen razvezani dostop do optične zanke, bi bilo treba obstoječo referenčno ponudbo za razvezani dostop do krajevne zanke prilagoditi tako, da vključuje vse ustrezne pogoje za dostop, vključno s finančnimi pogoji, povezanimi z razvezavo optične zanke, v skladu s Prilogo II Direktive 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4). Takšno spremembo je treba objaviti brez nepotrebnega odlašanja, da se zagotovita potrebna preglednost in načrtovalna varnost za iskalce dostopa.

(23)

Vzpostavitev FTTH bo seveda ustvarila precejšnja tveganja, saj so stroški vzpostavitve na gospodinjstvo visoki, število maloprodajnih storitev, za katere so potrebne izboljšane lastnosti (npr. večji pretok), ki jih lahko omogočijo samo optična vlakna, pa je še vedno omejeno. Vlaganja v optična vlakna so odvisna od tega, ali se amortizirajo z uporabo novih storitev, ki jih v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju zagotavljajo omrežja NGA. Pri določanju cen dostopa bi stroški kapitala operaterja s pomembno tržno močjo morali odražali višje naložbeno tveganje v primerjavi z vlaganjem v sedanja bakrena omrežja.

(24)

Razpršitev tveganja lahko vodi do pravočasnejše in učinkovitejše vzpostavitve omrežij NGA. NRO bi zato morali oceniti sistem oblikovanja cen, ki ga je predlagal operater s pomembno tržno močjo za razpršitev naložbenega tveganja.

(25)

Če operaterji s pomembno tržno močjo nudijo nižje cene dostopa do razvezane optične zanke v zameno za vnaprejšnjo zavezanost k dolgoročnim pogodbam ali pogodbam o količini prenosa, se jih ne bi smelo šteti kot neupravičeno diskriminacijske, če NRO menijo, da nižje cene primerno odražajo dejansko zmanjšanje naložbenega tveganja. Vendar bi morali NRO zagotoviti, da takšni cenovni dogovori ne povzročajo cenovnih škarij, ki preprečujejo učinkovit vstop na trg.

(26)

Cenovne škarje je mogoče dokazati s prikazom, da podrejene dejavnosti operaterja s pomembno tržno močjo ne bi bile dobičkonosne, če bi temeljile na ceni, ki jo njegova nadrejena enota zaračunava njegovim konkurentom (test enako učinkovitega konkurenta). Cenovne škarje je mogoče dokazati tudi s prikazom, da marža med ceno, zaračunano konkurentom za dostop na nadrejenem trgu, in ceno, ki jo podrejena enota operaterja s pomembno tržno močjo zaračuna na podrejenem trgu, ne zadošča, da bi dovolj učinkovit ponudnik storitev na podrejenem trgu ustvaril običajen dobiček (test ustrezno učinkovitega konkurenta). V posebnem primeru ex ante cenovnih nadzorov, namenjenih ohranjanju učinkovite konkurence med operaterji, ki nimajo istih koristi od ekonomije obsega in dosega ter ki imajo različne omrežne stroške na enoto, je navadno primernejši test „ustrezno učinkovitega konkurenta“. Poleg tega je treba oceno cenovnih škarij opraviti v primernem časovnem obdobju. Da bi izboljšali predvidljivost, morajo NRO vnaprej ustrezno opredeliti metodologijo, ki jo bodo uporabili za določitev imputacijskega testa, uporabljenih parametrov in popravljalnih mehanizmov pri ugotovljenih cenovnih škarjah.

(27)

Večžilna optična omrežja zagotavljajo, da lahko iskalci dostopa dobijo popoln nadzor nad optičnimi vodi, ne da bi morali podvajati draga vlaganja ali tvegati diskriminacijsko obravnavo pri obvezni razvezavi enožilne zanke. Večžilna optična omrežja bodo zato verjetno zagotovila pravočasnejšo in intenzivnejšo konkurenco na podrejenem trgu. Sovlaganje v omrežja NGA lahko zmanjša stroške in tveganja podjetij, ki vlagajo, ter vodi k širši vzpostavitvi FTTH.

(28)

Dogovori o sovlaganjih v večžilna optična omrežja FTTH lahko v določenih pogojih zagotovijo učinkovito konkurenco v geografskih območjih sovlaganja. Ti pogoji se nanašajo zlasti na število vključenih operaterjev, strukturo omrežja, ki ga skupno nadzorujejo, in druge dogovore med sovlagatelji, ki naj bi na podrejenem trgu zagotovili učinkovito konkurenco. Če so v takšnih primerih konkurenčni pogoji na zadevnih območjih bistveno in objektivno drugačni od pogojev, ki prevladujejo drugje, bi lahko bila upravičena opredelitev ločenega trga, če po tržni analizi v skladu s členom 16 Direktive 2002/21/ES ni bila ugotovljena pomembna tržna moč.

(29)

NRO bi morali oceniti stroške razvezave podzanke. Kadar bi bilo primerno, bi morali organizirati predhodno posvetovanje z alternativnimi operaterji, ki bi mogoče želeli deliti ulične priključne omarice, in na podlagi tega določiti, kam bi se ulične priključne omarice postavile in kako bi bili razdeljeni stroški.

(30)

Pri nalaganju ukrepov za razvezavo podzanke bi morali NRO sprejeti ustrezne ukrepe, povezane z vmesnim povezovalnim omrežjem (backhaul), da bodo ti ukrepi učinkoviti. Iskalci dostopa bi morali imeti možnost, da izberejo rešitev, ki najbolje ustreza njihovim zahtevam – temna optična vlakna (po potrebi bakrena), povezava na Ethernet ali dostop do kanalov. NRO lahko po potrebi sprejmejo ukrepe glede primerne velikosti uličnih priključnih omaric, ki so v lasti operaterja s pomembno tržno močjo.

(31)

Preglednost pogojev dostopa do podzank se najbolje zagotovi tako, da se vključijo v obstoječo referenčno ponudbo razvezanega dostopa do krajevne zanke. Pri tem je pomembno, da zahteva po preglednosti velja za vse elemente, s katerimi se zagotavlja razvezan dostop do podzanke, vključno s storitvami pripetja (backhaul) in pomožnimi storitvami, saj se tako zagotovi kontinuiteta obstoječih konkurenčnih ponudb. Referenčna ponudba mora vključevati vse cenovne pogoje, da se novim tržnim udeležencem omogoči izračun poslovnih načrtov za dostop do razvezane podzanke.

(32)

Skladno z določanjem cen za razvezan dostop do krajevne zanke mora biti določanje cen vseh elementov, s katerimi se zagotavlja razvezan dostop do podzanke, stroškovno naravnano in v skladu z obstoječimi metodologijami, ki se uporabljajo za določanje cen za razvezan dostop do bakrene zanke. Zamenjava bakra z optičnimi kabli do posredniške razdelilne točke predstavlja pomembno vlaganje, ki zaradi sorazmernih stroškov vzpostavitve na gospodinjstvo in negotovosti glede povpraševanja po izboljšanih ali nadgrajenih storitvah ustvarja določeno tveganje, čeprav naj bi bilo to manjše kot pri omrežjih FTTH, zlasti v redko naseljenih območjih.

(33)

NRO morajo uporabiti načela nediskriminacije, da preprečijo kakršno koli časovno prednost maloprodajne enote operaterja s pomembno tržno močjo. Slednji bi moral biti pred uvedbo novih maloprodajnih storitev na podlagi optičnih vlaken obvezan, da posodobi svojo veleprodajno ponudbo na podlagi bitnega toka, da konkurenčnim operaterjem z dostopom zagotovi razumno obdobje, v katerem se lahko odzovejo na uvedbo takšnih proizvodov. Šest mesecev se šteje za razumno obdobje za izvedbo potrebnih prilagoditev, razen če ne obstajajo drugi učinkoviti zaščitni ukrepi, ki zagotavljajo nediskriminacijo.

(34)

Pričakuje se, da so lahko proizvodi veleprodajnega širokopasovnega dostopa, ki temeljijo na optičnih vlaknih, tehnično konfigurirani na način, ki bo omogočal večjo prilagodljivost in izboljšane lastnosti storitev v primerjavi s proizvodi na podlagi bitnega toka, ki temeljijo na bakru. Za krepitev konkurence na področju maloprodajnih proizvodov je pomembno, da se takšne različne lastnosti storitev odražajo v več reguliranih proizvodih, ki temeljijo na NGA, vključno s storitvami za poslovne stranke.

(35)

Prek omrežja NGA se bodo lahko zagotavljali različni proizvodi na podlagi bitnega toka, ki se na podrejenem trgu bistveno razlikujejo glede npr. pasovne širine, zanesljivosti, kakovosti storitev ali drugih parametrov.

(36)

Novi ukrepi za dostop bodo morali biti natančno opredeljeni, na primer glede tehničnih protokolov in vmesnikov, namenjenih za medomrežno povezovanje optičnih omrežij, ali glede obsega in lastnosti ukrepov v zvezi z bitnim tokom. Glede na to bi morali NRO sodelovati med seboj, z mednarodnimi organizacijami za standardizacijo in zainteresiranimi stranmi v gospodarski panogi, da bi določili skupne tehnične standarde.

(37)

Kjer se uporablja ex ante cenovna regulacija, bi bilo treba veleprodajne cene za dostop na podlagi bitnega toka določiti na podlagi stroškovne naravnanosti. NRO bi lahko uporabili druge metodologije za nadzorovanje cen, vključno z metodologijo „maloprodajne cene–minus“, če je podrejena enota operaterja s pomembno tržno močjo izpostavljena zadostnemu konkurenčnemu pritisku. Določiti bi morali različne cene za različne proizvode na podlagi bitnega toka v takšnem obsegu, da so take razlike v cenah upravičene glede na osnovne stroške zagotavljanja storitve, s čimer se vsem operaterjem zagotovijo koristi trajnostnega cenovnega razlikovanja na veleprodajni in maloprodajni ravni. Pri določanju cene dostopa bi bilo treba ustrezno upoštevati tveganje, ki ga prevzame operater s pomembno tržno močjo.

(38)

Na nekaterih območjih bi bila zaradi učinkovitih ukrepov za fizični dostop naložitev obveznosti veleprodajnega širokopasovnega dostopa nepotrebna za zagotovitev učinkovite konkurence na podrejenem trgu. Zlasti v primerih, ko je operater s pomembno tržno močjo vzpostavil omrežje FTTH in je alternativnim operaterjem na voljo učinkovit dostop do razvezane optične zanke (zlasti pri postavitvi točka–točka), lahko NRO šteje, da tak dostop predvsem v gosto naseljenih območjih zadostuje za zagotavljanje učinkovite konkurence na podrejenem trgu. Odločitev, da se obveznost veleprodajnega širokopasovnega dostopa pod takšnimi pogoji ne naloži, lahko pomeni večje naložbene spodbude za vse operaterje in spodbudi pravočasno vzpostavitev.

(39)

Kjer obstajajo dokazi, da se je funkcijska ločitev ali podoben dogovor izkazal za uspešnega pri zagotovitvi popolnoma enakovrednega dostop do omrežij NGA za alternativne operaterje in podrejeno enoto operaterja s pomembno tržno močjo, ter kjer je podrejena enota operaterja s pomembno tržno močjo izpostavljena ustreznim konkurenčnim pritiskom, so lahko NRO pri določanju ukrepov za veleprodajni širokopasovni dostop prožnejši. Trgu bi lahko prepustili zlasti cene proizvodov na podlagi bitnega toka. Vendar bi bilo v tem primeru treba izvajati natančno spremljanje in opraviti ustrezen preskus cenovnih škarij, da se preprečijo protikonkurenčni rezultati.

(40)

Operaterji, ki trenutno imajo dostop, imajo upravičen interes do tega, da imajo dovolj časa, da se pripravijo na spremembe, ki bodo bistveno vplivale na njihovo vlaganje in poslovni model. Če poslovni dogovori niso bili sklenjeni, bi morali NRO zagotoviti, da je predviden ustrezen načrt prehoda. Tak načrt prehoda bi moral biti pregleden in dovolj natančen, da se lahko operaterji, ki trenutno imajo dostop, pripravijo na spremembe, vsebovati pa bi moral tudi pravila o potrebnih skupnih delih, ki jih opravijo iskalci dostopa in operater s pomembno tržno močjo, kot tudi natančne načine za izklop točk za medomrežno povezovanje. Obstoječe obveznosti operaterja s pomembno tržno močjo bi morale veljati tudi v ustreznem prehodnem obdobju. Prehodno obdobje bi moralo ustrezati običajnemu investicijskemu obdobju za razvezavo krajevne zanke ali krajevne podzanke, ki navadno traja 5 let. Če operater s pomembno tržno močjo zagotovi enakovreden dostop do glavnega razdelilnika, lahko NRO predpiše krajše obdobje.

(41)

Če namerava operater s pomembno tržno močjo del svojega obstoječega bakrenega dostopovnega omrežja nadomestiti z optičnim omrežjem in izklopiti točke za medomrežno povezovanje, ki se trenutno uporabljajo, bi morali NRO od operaterja s pomembno tržno močjo pridobiti ustrezne informacije in v skladu s členom 9(1) Direktive 2002/19/ES zagotoviti, da podjetja, ki imajo dostop do omrežja operaterja s pomembno tržno močjo, pravočasno prejmejo vse potrebne informacije, da lahko ustrezno prilagodijo svoja omrežja in načrte za njihovo širitev. NRO bi morali določiti obliko in podrobnost takšnih informacij ter obenem zagotoviti, da se te informacije uporabljajo samo za predvideni namen in da je zaupnost informacij zagotovljena med celotnim postopkom –

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Cilj in področje uporabe

1.

To priporočilo naj bi pospešilo razvoj enotnega trga z izboljšanjem pravne varnosti ter spodbujanjem vlaganj, konkurence in inovacij na trgu širokopasovnih storitev, zlasti pri prehodu na dostopovna omrežja naslednje generacije (omrežja NGA).

2.

Priporočilo določa skupen pristop, s katerim naj bi se spodbujalo skladno izvajanje ukrepov v zvezi z omrežji NGA na podlagi postopka tržne analize po direktivah 2002/19/ES in 2002/21/ES.

3.

Če nameravajo nacionalni regulativni organi (NRO) pri postopkih tržne analize po členu 16 Direktive 2002/21/ES uvesti regulativne ukrepe, morajo učinkovite ukrepe oblikovati v skladu z navedenima direktivama in skupnim pristopom iz tega priporočila. Regulativni okvir zagotavlja NRO regulativne ukrepe, ki jim omogočajo oblikovati ustrezne ukrepe za odpravljanje nepopolnosti na trgu in uresničevanje zastavljenih regulativnih ciljev v vsaki državi članici. Pri tem morajo upoštevati tudi dogovore, s katerimi naj bi operaterji razpršili tveganje, ustvarjeno z vzpostavitvijo optičnih omrežij do doma ali zgradb, in spodbujali konkurenco.

Skladen pristop

4.

NRO bi morali uporabiti svoje pristojnosti iz člena 5 Direktive 2002/21/ES, da bi zagotovili, da operater s pomembno tržno močjo zagotavlja vse informacije, potrebne za uvedbo ustreznih ukrepov med prehodom na omrežja NGA, npr. informacije o načrtovanih spremembah omrežne topologije ali razpoložljivosti kanalov.

5.

Pri pregledu trgov 4 in 5 iz Priporočila 2007/879/ES bi bilo treba upoštevati omrežja NGA, vsak NRO pa bi moral pregled opraviti usklajeno in pravočasno. NRO bi morali zagotoviti, da so naloženi ukrepi za trg 4 in 5 med seboj skladni.

6.

Če je iz ustreznih tržnih analiz razvidno, da ostajajo tržni pogoji na splošno nespremenjeni, bi morali NRO v primernih obdobjih za pregled uporabljati skladen regulativni pristop. Kjer je to mogoče, bi morali NRO v svojih odločitvah pojasniti, kako nameravajo v prihodnjih pregledih trga ukrepe za trg 4 in 5 prilagajati na verjetne spremembe tržnih razmer.

7.

Pri izvajanju simetričnih ukrepov v skladu s členom 12 Direktive 2002/21/ES, ki zagotavlja dostop do segmenta gradbeniške infrastrukture in zaključnega segmenta podjetja, bi morali NRO sprejeti izvedbene ukrepe v skladu s členom 5 Direktive 2002/19/ES.

8.

Če se v dostopovnem omrežju na novih lokacijah namestijo optični kabli, NRO ne bi smeli zahtevati, da operater s pomembno tržno močjo dodatno vzpostavi vzporedno bakreno omrežje, da bi izpolnil veljavne obveznosti, vključno z obveznostmi zagotavljanja univerzalne storitve, ampak bi mu morali dovoliti, da obstoječe regulirane proizvode ali storitve zagotavlja s funkcijsko enakovrednimi proizvodi ali storitvami prek optičnih vlaken.

Geografska odstopanja

9.

NRO bi morali preučiti razlike med konkurenčnimi pogoji na različnih geografskih območjih, da bi ugotovili, ali je upravičeno opredeliti subnacionalne geografske trge ali uvesti diferencirane ukrepe. Kjer so razlike med konkurenčnimi pogoji stabilne in znatne, bi morali NRO opredeliti subnacionalne geografske trge v skladu s Priporočilom 2007/879/ES. V ostalih primerih pa bi morali spremljati, ali vzpostavitev omrežij NGA in posledični razvoj konkurenčnih pogojev na geografsko opredeljenem trgu upravičujeta uvedbo diferenciranih ukrepov.

10.

Če so bili v preteklosti na trgu 5 opredeljeni subnacionalni geografski trgi ali ukrepi, ki so odvisni od proizvodov dostopa na trgu 4, ki lahko postanejo odvečni zaradi vzpostavitve omrežij NGA, bi bilo treba takšno delitev ali ukrepe pregledati.

Opredelitev pojmov

11.

V tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve:

 

„dostopovna omrežja naslednje generacije (omrežja NGA)“ so žična dostopovna omrežja, ki so v celoti ali delno sestavljena iz optičnih elementov in ki v primerjavi s storitvami prek obstoječih bakrenih omrežij zagotavljajo storitve širokopasovnega dostopa z izboljšanimi lastnostmi (npr. večji pretok). V večini primerov so omrežja NGA rezultat nadgradnje že obstoječega bakrenega ali koaksialnega dostopovnega omrežja;

 

„gradbeniška infrastruktura“ so fizične zmogljivosti krajevne zanke, ki jih postavi operater elektronskega komunikacijskega omrežja za namestitev kablov krajevne zanke, kot so bakrene žice ter optični in koaksialni kabli. Navadno so to podzemni ali nadzemni objekti, kot so podkanali, kanali, vstopni jaški in drogovi;

 

„kanal“ je podzemna cev ali kabelski kanal za namestitev kablov (optičnih, bakrenih ali koaksialnih) za jedrna ali dostopovna omrežja;

 

„vstopni jaški“ so odprtine, navadno s pokrovom, skozi katere se lahko človek spusti v podzemne prostore, kjer so dostopovne točke za prespajanje ali vzdrževanje podzemnih elektronskih komunikacijskih kablov;

 

„velemestna vstopna točka“ (MPoP) je točka medsebojnega povezovanja med dostopovnim in jedrnim omrežjem operaterja NGA. Enakovredna je glavnemu razdelilniku (MDF) v bakrenem dostopovnem omrežju. Povezave vseh naročnikov NGA na določenem območju (običajno v mestu ali delu mesta) so na optičnem razdelilniku (ODF) združene v velemestno dostopno točko (MPoP). Z ODF so zanke omrežja NGA povezane z opremo jedrnega omrežja operaterja NGA ali drugih operaterjev, npr. prek vmesnih povezovalnih omrežij (backhaul), če oprema ni nameščena na MPoP;

 

„razdelilna točka“ je vmesno vozlišče v omrežju NGA, v katerem se en ali več kablov, napeljanih iz velemestne vstopne točke (dovajalni segment), razcepi in razporedi za povezavo do poslopij končnega uporabnika (zaključni segment ali segment zaključnega kabla). Razdelilno točko navadno uporablja več stavb ali hiš. Lahko je nameščena v kleti stavbe (pri večstanovanjskih enotah) ali na cesti. Na razdelilni točki je nameščen razdelilni okvir, v katerem so združeni zaključni kabli in po možnosti tudi oprema brez napajanja, npr. optični razcepniki;

 

„zaključni segment“ je segment dostopovnega omrežja NGA, ki poslopje končnega uporabnika povezuje s prvo razdelilno točko. Zaključni segment tako obsega navpično stavbno ožičenje in po možnosti vodoravno napeljavo do optičnega razcepnika, ki se nahaja v kleti stavbe ali bližnjem vstopnem jašku:

 

„FTTH“ ali „optika do doma“ je dostopovno omrežje iz optičnih vodov v dovajalnem in zaključnem segmentu, t. j. da je poslopje stranke (hiša ali v večstanovanjskih enotah stanovanje) prek optičnih vlaken povezano z velemestno vstopno točko. V tem priporočilu se FTTH nanaša tako na „optiko do doma“ kot tudi na „optiko do zgradbe“ (FTTB);

 

„večvlakenski FTTH“ je izvedba optičnega omrežja, pri kateri operater v dovajalnem in zaključnem segmentu dostopovnega omrežja namesti optične kable z več vlakni, kot jih sam potrebuje, da bi dostop do dodatnih optičnih vlaken prodal drugim operaterjem, predvsem v obliki nepreklicnih pravic do uporabe (IRU);

 

„sovlaganje v FTTH“ je dogovor med neodvisnima ponudnikoma elektronskih komunikacijskih storitev z namenom skupne vzpostavitve omrežij FTTH, zlasti na redkeje poseljenih območjih. Sovlaganje ima lahko različne pravne oblike, navadno pa sovlagatelji zgradijo omrežno infrastrukturo in si delijo fizični dostop do nje.

Dostop do veleprodajne fizične omrežne infrastrukture (trg 4)

12.

Če je bila na trgu 4 ugotovljena pomembna tržna moč, bi morali NRO uvesti ustrezne ukrepe zlasti ob upoštevanju načel, določenih v nadaljevanju.

Dostop do gradbeniške infrastrukture operaterja s pomembno tržno močjo

13.

Če je na voljo zmogljivost kanalov, bi morali NRO naložiti dostop do gradbeniške infrastrukture. Dostop mora biti zagotovljen v skladu z načelom enakovrednosti, kot je določeno v Prilogi II.

14.

NRO morajo zagotoviti, da je dostop do obstoječe gradbeniške infrastrukture zagotovljen po stroškovno naravnanih cenah v skladu s Prilogo I.

15.

Če se zahteva referenčna ponudba za dostop do gradbeniške infrastrukture, bi morali NRO naložiti izdelavo takšne ponudbe čim prej. Referenčna ponudba mora biti objavljena najpozneje šest mesecev po vložitvi zahtevka.

16.

NRO bi morali glede na povpraševanje na trgu operaterja s pomembno tržno močjo spodbujati oziroma, kjer je to zakonsko mogoče v skladu z nacionalno zakonodajo, od njega zahtevati, da med gradnjo gradbeniške infrastrukture zagotovi dovolj zmogljivosti, da jih bodo lahko uporabljali tudi drugi operaterji.

17.

NRO bi morali sodelovati z drugimi organi, da se vzpostavi podatkovna baza s podatki o geografski lokaciji, razpoložljivi zmogljivosti in drugih fizičnih lastnostih celotne gradbeniške infrastrukture, ki jo je na določenem trgu ali tržnem segmentu mogoče uporabiti pri vzpostavitvi optičnih omrežij. Takšna podatkovna baza mora biti na voljo vsem operaterjem.

Dostop do zaključnega segmenta v primeru FTTH

18.

Če operater s pomembno tržno močjo vzpostavi FTTH, bi morali NRO poleg dodelitve dostopa do gradbeniške infrastrukture naložiti tudi dostop do zaključnega segmenta dostopovnega omrežja operaterja s pomembno tržno močjo, vključno z ožičenjem v stavbah. V ta namen bi morali NRO od operaterja s pomembno tržno močjo zahtevati, da zagotovi podrobne informacije o arhitekturi svojega dostopovnega omrežja, in po posvetovanju z morebitnimi iskalci dostopa o izvedljivih točkah dostopa določiti, kje mora biti razdelilna točka zaključnega segmenta dostopovnega omrežja, da se dodeli dostop v skladu s členom 12(1) Direktive 2002/19/ES. Pri tem bi morali NRO upoštevati, da bo moralo biti na vsaki razdelilni točki nameščeno zadostno število povezav do končnih uporabnikov, da bodo za iskalca dostopa poslovno donosne.

19.

Operater s pomembno tržno močjo bi moral biti obvezan, da zagotovi dostop do razdelilnih točk v skladu z načelom enakovrednosti, kot je določeno v Prilogi II. Če se zahteva referenčna ponudba za dostop do gradbeniške infrastrukture, bi morali NRO naložiti izdelavo takšne ponudbe čim prej. Referenčna ponudba bi morala biti objavljena najpozneje šest mesecev po vložitvi zahtevka.

20.

NRO bi morali zagotoviti, da je dostop do zaključnega segmenta zagotovljen po stroškovno naravnanih cenah v skladu s Prilogo I.

21.

NRO bi morali glede na povpraševanje na trgu operaterja s pomembno tržno močjo spodbujati oziroma, kjer je to zakonsko mogoče v skladu z nacionalno zakonodajo, od njega zahtevati, da v zaključnem segmentu namesti večvlakenske optične kable.

Razvezan dostop do optične zanke v primeru FTTH

22.

Če operater s pomembno tržno močjo vzpostavi omrežje FTTH, bi morali NRO v skladu z načeli iz Direktive 2002/19/ES (5) naložiti razvezan dostop do optične zanke. Izjeme bi bile upravičene samo na geografskih območjih, kjer obstaja verjetnost, da bo prisotnost več nadomestnih infrastruktur, npr. omrežja FTTH in/ali kabelske infrastrukture, v kombinaciji s konkurenčnimi ponudbami za dostop zagotavljala učinkovito konkurenco na podrejeni ravni. Naložitev razvezanega dostopa do optične zanke bi morali spremljati ustrezni ukrepi, ki zagotavljajo kolokacijo in povezave z vmesnim povezovalnim omrežjem (backhaul). Dostop bi bilo treba dodeliti na najprimernejši točki v omrežju, ki je običajno velemestna vstopna točka.

23.

NRO bi morali naložiti razvezan dostop do optične zanke ne glede na arhitekturo omrežja in tehnologijo, ki jo je uvedel operater s pomembno tržno močjo.

24.

Obstoječo referenčno ponudbo za razvezan dostop do krajevne zanke bi bilo treba čim prej dopolniti in vanjo vključiti razvezan dostop do optične zanke. Priloga II k Direktivi 2002/19/ES vsebuje seznam minimalnih pogojev, ki morajo biti del referenčne ponudbe za razvezan dostop do krajevne zanke in ki bi se morali smiselno uporabljati tudi za razvezan dostop do optične zanke. Referenčna ponudba bi morala biti objavljena čim prej, vendar najpozneje šest mesecev po tem, ko je NRO naložil obveznost zagotovitve dostopa.

25.

Cena dostopa do razvezane optične zanke bi morala biti stroškovno naravnana. Ob določitvi cene dostopa do razvezane optične zanke bi morali NRO upoštevati dodatno in merljivo naložbeno tveganje, ki ga prevzame operater s pomembno tržno močjo. Načeloma bi se moralo to tveganje upoštevati v premiji, vključeni v kapitalske stroške ustreznega vlaganja, kot je določeno v Prilogi I.

26.

NRO bi morali oceniti tudi sistem oblikovanja cen, ki ga je operater s pomembno tržno močjo predlagal za razpršitev naložbenega tveganja. NRO se lahko s takim sistemom strinjajo, če menijo, da je operater s pomembno tržno močjo zagotovil vse ustrezne informacije o vlaganju, in samo, če takšen sistem nima diskriminacijskega ali izključevalnega učinka. Merila za ocenjevanje takšnega sistema za oblikovanje cen so določena v Prilogi I.

27.

V takih primerih bi morali NRO zagotoviti, da med veleprodajnimi in maloprodajnimi cenami ostane dovolj marže, da lahko na trg vstopi učinkovit konkurent. NRO bi morali zato preveriti prakso oblikovanja cen operaterja s pomembno tržno močjo tako, da bi v primernem časovnem obdobju opravili ustrezno opredeljen preskus cenovnih škarij. NRO bi morali vnaprej opredeliti metodologijo, ki jo bodo uporabili za določitev imputacijskega testa, pripadajočih parametrov in popravljalnih mehanizmov pri ugotovljenih cenovnih škarij.

28.

Če so konkurenčni pogoji na območju večvlakenskega omrežja FTTH, ki ga je skupaj zgradilo več sovlagateljev, bistveno drugačni, tj. takšni, da upravičijo opredelitev ločenega geografskega trga, bi morali NRO med tržno analizo preveriti, ali je zaradi ravni infrastrukturne konkurence, ki je nastala zaradi sovlaganja, ugotovitev pomembne tržne moči na tem trgu upravičena. Pri tem bi morali NRO zlasti preveriti, ali ima vsak sovlagatelj povsem enakovreden in stroškovno naravnan dostop do skupne infrastrukture in ali sovlagatelji uspešno konkurirajo na podrejenem trgu. Prav tako bi morali preveriti, ali sovlagatelji nameščajo dovolj kanalov, da jih lahko uporabljajo tretje stranke, in ali zagotavljajo stroškovno naravnan dostop do takšnih zmogljivosti.

Obveznosti o dostopu v primeru FTTN (optika do vozlišč)

29.

NRO bi morali naložiti obveznost razvezanega dostopa do bakrene podzanke. Ukrep za razvezavo bakrene podzanke bi bilo treba dopolniti z ukrepi v zvezi z vmesnim povezovalnim omrežjem (backhaul), vključno z optičnimi vlakni in Ethernetom, kjer je primerno, ter pomožnimi ukrepi, ki bi zagotovili njegovo učinkovitost in izvedljivost, kot je zagotavljanje nediskriminacijskega dostopa do zmogljivosti za kolokacijo oziroma enakovredno kolokacijo. Referenčna ponudba mora biti objavljena čim prej, vendar najpozneje šest mesecev po tem, ko je NRO naložil obveznost zagotovitve dostopa.

30.

Ko NRO naložijo razvezavo bakrene zanke, bi morali od operaterja s pomembno tržno močjo zahtevati, da obstoječo referenčno ponudbo za razvezavo krajevne zanke dopolni z vsemi potrebnimi elementi. Cena dostopa do vseh elementov bi morala biti stroškovno naravnana v skladu s Prilogo I.

Veleprodajni širokopasovni dostop (trg 5)

31.

Če je bila na trgu 5 ugotovljena pomembna tržna moč, bi bilo treba ukrepe za veleprodajni širokopasovni dostop ohraniti ali prilagoditi na obstoječe storitve in njihove nadomestke v verigi. NRO bi morali šteti veleprodajni širokopasovni dostop prek VDSL za nadomestek v verigi za obstoječi veleprodajni širokopasovni dostop prek zgolj bakrenih zank.

32.

NRO bi morali od operaterja s pomembno tržno močjo zahtevati, da ponudi nove proizvode veleprodajnega širokopasovnega dostopa načeloma vsaj šest mesecev, preden operater s pomembno tržno močjo ali njegova podružnica da na trg svoje lastne ustrezne maloprodajne storitve NGA, razen če obstajajo drugi učinkoviti zaščitni ukrepi za zagotavljanje nediskriminacije.

33.

NRO bi morali naložiti zagotavljanje različnih veleprodajnih proizvodov, ki glede na pasovno širino in kakovost najbolje ustrezajo tehnološkim zmogljivostim v infrastrukturi NGA, ter tako alternativnim operaterjem omogočiti, da učinkovito konkurirajo tudi s storitvami za poslovne stranke.

34.

NRO bi morali med seboj sodelovati, da bi opredelili primerne tehnične specifikacije za proizvode veleprodajnega širokopasovnega dostopa, ki se zagotavljajo prek omrežij NGA, in mednarodnim organizacijam za standardizacijo zagotoviti informacije, s čimer bi spodbudili razvoj ustreznih industrijskih standardov.

35.

NRO bi morali ob upoštevanju razlik v pasovni širini in kakovosti različnih veleprodajnih ponudb načeloma naložiti stroškovno naravnanost za obvezne proizvode veleprodajnega širokopasovnega dostopa v skladu s Prilogo I.

36.

NRO bi morali preučiti, ali je obveznost stroškovne naravnanosti za naloženi veleprodajni širokopasovni dostop potrebna, da se doseže učinkovita konkurenca v primerih, ko sta se funkcijska ločitev ali druga oblika ločitve izkazali za uspešni pri zagotavljanju enakovrednega dostopa. Če cene niso stroškovno naravnane, bi morali NRO spremljati prakso oblikovanja cen operaterja s pomembno tržno močjo tako, da bi opravili ustrezno opredeljeni preskus cenovnih škarij.

37.

Če NRO menijo, da je na določenem geografskem območju zagotovljen učinkovit dostop do razvezane optične zanke omrežja operaterja s pomembno tržno močjo in da bo tak dostop zagotavljal učinkovito konkurenco na podrejeni ravni, bi morali razmisliti o ukinitvi obveznosti veleprodajnega dostopa na podlagi bitnega toka na zadevnem območju.

38.

Pri preverjanju, ali je prisotna pomembna tržna moč, bi morali NRO v primeru sovlaganja upoštevati načela iz odstavka 28.

Prehod

39.

Obstoječe obveznosti v povezavi s pomembno tržno močjo za trga 4 in 5 bi morale veljati še naprej in se zaradi sprememb obstoječe omrežne arhitekture in tehnologije ne bi smele razveljaviti, razen če so operater s pomembno tržno močjo in operaterji, ki imajo trenutno dostop do omrežja operaterja s pomembno tržno močjo, dosegli dogovor o ustreznem načrtu prehoda. Če takšen dogovor ni sklenjen, bi morali NRO zagotoviti, da so alternativni operaterji o ukinitvi točk za medomrežno povezovanje, npr. central v krajevni zanki, obveščeni najmanj pet let vnaprej, pri čemer po potrebi upoštevajo nacionalne okoliščine. To obdobje je lahko krajše od petih let, če je na točki za medomrežno povezovanje zagotovljen popolnoma enakovreden dostop.

40.

NRO bi morali določiti pregleden okvir za prehod z bakrenih na optična omrežja. NRO bi morali zagotoviti, da so sistemi in postopki, ki jih je uvedel operater s pomembno tržno močjo, vključno z delujočimi podpornimi sistemi, zasnovani tako, da spodbujajo preusmeritev alternativnih ponudnikov na proizvode dostopa na osnovi NGA.

41.

NRO bi morali uporabiti svoje pristojnosti iz člena 5 Direktive 2002/21/ES, da bi od operaterja s pomembno tržno močjo dobili vse informacije o načrtovanih spremembah omrežja, ki bodo verjetno vplivale na konkurenčne pogoje na zadevnem trgu ali podtrgu. Če namerava operater s pomembno tržno močjo del svojega obstoječega bakrenega dostopovnega omrežja nadomestiti z optičnimi kabli in ukiniti točke za medomrežno povezovanje, ki se trenutno uporabljajo, bi morali NRO v skladu s členom 9(1) Direktive 2002/19/ES zagotoviti, da podjetja, ki imajo dodeljen dostop do omrežja operaterja s pomembno tržno močjo, pravočasno prejmejo vse potrebne informacije, da lahko ustrezno prilagodijo svoja omrežja in načrte za njihovo širitev. NRO bi morali določiti obliko in podrobnosti takšnih informacij ter zagotoviti, da se dosledno spoštuje zaupnost razkritih informacij.

42.

To priporočilo je naslovljeno na države članice.

V Bruslju, 20. septembra 2010

Za Komisijo

Neelie KROES

Podpredsednica


(1)  UL L 108, 24.4.2002, str. 33.

(2)  UL L 344, 28.12.2007, str. 65.

(3)  Glej tudi uvodno izjavo 60 Direktive 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 337, 18.12.2009, str. 37).

(4)  UL L 108, 24.4.2002, str. 7.

(5)  Glej zlasti uvodno izjavo 19.


PRILOGA I

Načela za določanje cen in tveganje

1.   SKUPNA NAČELA ZA DOLOČANJE CEN DOSTOPA DO OMREŽJA NGA

NRO morajo v skladu s členom 8(2) Direktive 2002/21/ES spodbujati konkurenco pri zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij, elektronskih komunikacijskih storitev ter pripadajočih naprav in storitev med drugim tako, da spodbujajo učinkovito vlaganje v infrastrukturo. NRO bi morali pri določanju stroškovne osnove za obveznosti o stroškovni naravnanosti v skladu s členom 13(1) Direktive 2002/19/ES preučiti, ali je podvajanje ustrezne dostopovne infrastrukture NGA ekonomsko izvedljivo in učinkovito. Kjer to ne velja, bi moral biti prevladujoči cilj ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev za podrejeno enoto operaterja s pomembno tržno močjo in za alternativne operaterje omrežja. Skladen regulativni pristop lahko pomeni, da NRO uporabljajo različne stroškovne osnove za izračun stroškovno naravnanih cen za podvojljiva in nepodvojljiva sredstva ali da bi v zadnjem primeru prilagodili vsaj parametre, ki podpirajo njihovo stroškovno metodologijo.

Kadar je donosnost vlaganj v omrežja NGA odvisna od negotovih dejavnikov, kot so predpostavke o znatno višjih povprečnih prihodkih na uporabnika ali povečanih tržnih deležih, bi morali NRO oceniti, ali stroški kapitala odražajo višje naložbeno tveganje v primerjavi z vlaganji v sedanja bakrena omrežja. Za razporeditev naložbenega tveganja med vlagatelje in iskalce dostopa ter za pospešitev prodora na trg, bi se lahko uporabili tudi dodatni mehanizmi, npr. dolgoročno oblikovanje cen dostopa ali količinski popusti. NRO bi moral pregledati takšne mehanizme za določanje cen v skladu z merili iz oddelkov 7 in 8.

Da bi bile obveznosti o stroškovni naravnanosti izpolnjene, bi morali NRO naložiti ločeno računovodstvo v skladu s členom 11 Direktive 2002/19/ES. Ločene računovodske evidence za elemente infrastrukture in/ali storitev NGA, za katere je naložen dostop, bi bilo treba uvesti tako, da lahko NRO (i) določijo stroške vseh ustreznih sredstev, pomembnih za določitev cen dostopa (vključno z amortizacijo in popravki vrednosti) in (ii) učinkovito spremljajo, ali operater s pomembno tržno močjo drugim udeležencem na trgu zagotavlja dostop pod enakimi pogoji in cenami kot svoji podrejeni enoti. V takšno spremljanje bi morali biti vključeni tudi preskusi cenovnih škarij. Da bi se izognili dvojnemu štetju, bi bilo treba stroške na podlagi objektivnih meril razporediti med različne veleprodajne in maloprodajne proizvode, ki so odvisni od takšnih vložkov.

NRO bi morali oceniti prirastne stroške, nastale z zagotavljanjem dostopa do zadevnih naprav. Takšni stroški se nanašajo na naročanje in zagotavljanje dostopa do gradbeniške infrastrukture ali optičnih omrežij, obratovalne stroške in stroške vzdrževanja sistemov informacijske tehnologije ter obratovalne stroške, nastale z upravljanjem veleprodajnih proizvodov. Te stroške bi bilo treba sorazmerno razporediti med vsa podjetja, ki imajo dostop, vključno s podrejeno enoto operaterja s pomembno tržno močjo.

2.   DOLOČANJE CEN DOSTOPA DO GRADBENIŠKE INFRASTRUKTURE

Dostop do obstoječe gradbeniške infrastrukture operaterja s pomembno tržno močjo na trgu 4 bi bilo treba naložiti po stroškovno naravnanih cenah. NRO bi morali regulirati cene dostopa do gradbeniške infrastrukture v skladu z metodologijo, ki se uporablja za določanje cen dostopa do razvezane bakrene krajevne zanke. NRO bi morali zagotoviti, da cene odražajo stroške, ki jih operater s pomembno tržno močjo dejansko krije. NRO bi morali zlasti upoštevati dejansko življenjsko dobo ustrezne infrastrukture in morebitne vzpostavitvene prihranke operaterja s pomembno tržno močjo. Cene dostopa bi morale odražati pravo vrednost zadevne infrastrukture, vključno z njeno amortizacijo.

Pri določanju cene za dostop do gradbeniške infrastrukture NRO profila tveganja ne bi smeli obravnavati kot drugačnega od profila infrastrukture bakrenih omrežij, razen če je imel operater s pomembno tržno močjo pri vzpostavitvi omrežja NGA posebne gradbeniške stroške, ki presegajo običajne vzdrževalne stroške.

3.   DOLOČANJE CEN DOSTOPA DO ZAKLJUČNEGA SEGMENTA V PRIMERU FTTH

NRO bi morali določiti cene dostopa do razdelilne točke v skladu z metodologijo, ki se uporablja za določanje cen dostopa do razvezane bakrene krajevne zanke. NRO bi morali zagotoviti, da cene odražajo dejanske stroške operaterja s pomembno tržno močjo, vključno, kadar je to potrebno, z višjo premijo za tveganje za kritje dodatnega in merljivega tveganja, ki ga ima operater s pomembno tržno močjo.

4.   OBLIKOVANJE CEN DOSTOPA DO GLAVNE TOČKE PRISOTNOSTI V PRIMERU FTTH (RAZVEZANA OPTIČNA ZANKA)

Pri določanju cen dostopa do razvezane optične zanke bi morali NRO vključiti višjo premijo za tveganje za kritje dodatnega in merljivega tveganja, ki ga ima operater s pomembno tržno močjo. Premijo za tveganje je treba oceniti v skladu z metodologijo iz oddelka 6 spodaj. Dodatna prožnost cen se lahko zagotovi v skladu z oddelkoma 7 in 8 spodaj.

V skladu z načelom nediskriminacije bi morala biti cena, zaračunana podrejeni enoti operaterja s pomembno tržno močjo, enaka ceni, zaračunani tretjim strankam.

5.   OBLIKOVANJE CEN DOSTOPA DO BAKRENE PODZANKE V PRIMERU FTTN

NRO bi morali uvesti stroškovno naravnan dostop za vse elemente, ki se uporabljajo za razvezavo podzanke, vključno z ukrepi v zvezi z vmesnim povezovalnim omrežjem (backhaul) in pomožnimi ukrepi, kot je zagotavljanje nediskriminacijskega dostopa do zmogljivosti za kolokacijo oziroma, če te ne obstajajo, pa enakovredne kolokacije.

Regulirane cene dostopa ne bi smele biti višje od stroškov učinkovitega operaterja. Za ta namen lahko NRO te stroške ocenijo s pomočjo modela, oblikovanega po načelu od spodaj navzgor, ali primerjave, kjer je na voljo.

Pri določanju cene dostopa do bakrene podzanke NRO profila tveganja ne bi smeli šteti za drugačnega od tveganja pri obstoječi infrastrukturi bakrenih omrežij.

6.   MERILA ZA DOLOČANJE PREMIJE ZA TVEGANJE

Naložbeno tveganje mora biti nagrajeno s premijo za tveganje, vključeno v kapitalske stroške. Donosnost kapitala, predhodno dovoljena za vlaganja v omrežja NGA, bi morala vzpostaviti ravnovesje med ustvarjanjem zadostnih naložbenih spodbud za podjetja (tj. dovolj visoko stopnjo donosnosti) na eni ter spodbujanjem alokacijske učinkovitosti, trajnostne konkurence in največjih koristi za potrošnika na drugi strani (tj. ne preveč visoka stopnja donosnosti). Da bi to dosegli, bi morali NRO, kjer je to upravičeno, v izračun tehtanega povprečja kapitalskih stroškov, ki se trenutno uporablja za določitev cene dostopa do razvezane bakrene zanke, v obdobju za povračilo vlaganja vključiti dodatek, ki odraža naložbeno tveganje. Pri kalibraciji prihodkovnih tokov za izračun tehtanega povprečja kapitalskih stroškov bi se morale v skladu z uvodno izjavo 20 Direktive 2002/19/ES upoštevati vse razsežnosti vloženega kapitala, vključno z ustreznimi stroški dela, stroški gradnje, pričakovanim povečanjem učinkovitosti in vrednostjo zaključnih sredstev.

NRO bi morali pri ocenjevanju naložbenega tveganja med drugim upoštevati naslednje dejavnike negotovosti: (i) negotovost glede povpraševanja na maloprodajni in veleprodajni ravni, (ii) negotovost glede stroškov vzpostavitve, gradbenih del in vodstvene izvedbe, (iii) negotovost glede tehnološkega napredka, (iv) negotovost glede dinamičnosti trga in razvijajočega se konkurenčnega položaja, npr. stopnje infrastrukturne in/ali kabelske konkurence, ter (v) makroekonomsko negotovost. Ti dejavniki se lahko sčasoma spremenijo, zlasti zaradi vedno večjega zadovoljevanja povpraševanja na maloprodajni in veleprodajni ravni. NRO bi morali zato redno pregledovati stanje in ob upoštevanju razvoja navedenih dejavnikov prilagoditi premijo za tveganje.

Merila, kot so ekonomije obsega (zlasti, če se vlaga samo v mestnih območjih), veliki deleži na maloprodajnem trgu, nadzor nad glavnimi infrastrukturami, prihranjeni operativni stroški, izkupički od prodaje nepremičnin ter privilegiran dostop do trga kapitala in dolga, bodo verjetno ublažila naložbeno tveganje pri omrežjih NGA za operaterja s pomembno tržno močjo. Te vidike bi morali NRO pri pregledu premije za tveganje prav tako redno ocenjevati.

Navedene ugotovitve se nanašajo zlasti na vlaganja v FTTH. Po drugi strani pa ima vlaganje v FTTN, ki je delna nadgradnja obstoječega dostopovnega omrežja (npr. VDSL), seveda znatno nižji profil tveganja kot vlaganja v FTTH, vsaj na gosto poseljenih območjih. Zlasti je manj negotovosti glede povpraševanja po pasovni širini, ki se zagotavlja prek FTTN/VDSL, pa tudi splošne kapitalske zahteve so nižje. Medtem ko bi se moralo pri reguliranih cenah veleprodajnega širokopasovnega dostopa prek FTTN/VDSL upoštevati naložbeno tveganje, se za takšno tveganje ne bi smelo predvidevati, da je podobne stopnje kot tveganje pri proizvodih veleprodajnega dostopa prek FTTH. NRO bi morali te dejavnike upoštevati pri določanju premije za tveganje za veleprodajni širokopasovni dostop prek FTTN/VDSL in načeloma ne bi smeli odobriti shem za določanje cen iz oddelkov 7 in 8 spodaj. NRO bi se morali javno posvetovati glede metodologije za določanje premije za tveganje.

7.   MERILA ZA OCENJEVANJE DOLGOROČNIH CEN DOSTOPA PRI FTTH

Cene dostopa, prilagojene za tveganje na podlagi dolgoročnega dostopa, se lahko spreminjajo kot funkcija časa, v katerem se prevzamejo obveznosti dostopa. Dolgoročne pogodbe o dostopu bi bile cenovno znatno ugodnejše na posamezni dostopovni vod kot kratkoročne pogodbe o dostopu. Dolgoročne cene za dostop bi morale odražati samo zmanjšano tveganje za vlagatelja, zato ne smejo biti nižje od stroškovno naravnane cene, ki ji ni dodana nobena večja premija za tveganje, ki odraža sistematično naložbeno tveganje. Pri dolgoročnih pogodbah bi novi tržni udeleženci pridobili popoln nadzor nad stvarnim premoženjem, kar bi jim omogočilo, da sodelujejo pri nadaljnjem trgovanju. Kratkoročne pogodbe bi bile mogoče brez dolgoročnih obveznosti in bi bile zato običajno cenovno manj ugodne na posamezni dostopovni vod, saj bi cene dostopa odražale potencialno vrednost prožnosti takšne oblike dostopa, ki iskalcu dostopa zagotavlja koristi.

Vendar pa lahko dolgoročno oblikovanje cen dostopa operater s pomembno tržno močjo sčasoma izkoristil za prodajo svojih maloprodajnih storitev po cenah, ki so nižje od cen reguliranih veleprodajnih storitev (ker bi svoji podrejeni maloprodajni enoti zaračunaval nizke cene dolgoročnih obveznosti), in tako omejil dostop na trg. Poleg tega so alternativni ponudniki z manjšim številom strank in nejasnimi poslovnimi pričakovanji izpostavljeni večjemu tveganju. Zato se morda ne bi mogli zavezati za daljše obdobje. Vlaganja bi si morali razdeliti in pozneje nabaviti regulirane dostopovne storitve.

Zato bi bilo dolgoročno oblikovanje cen dostopa sprejemljivo samo, če bi NRO zagotovili, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

cene dolgoročnih obveznosti odražajo samo zmanjšanje tveganja za vlagatelja in

(b)

marža med veleprodajnimi in maloprodajnimi cenami je v primernem časovnem obdobju dovolj velika, da lahko na podrejeni trg vstopi učinkovit konkurent.

8.   MERILA ZA OCENJEVANJE KOLIČINSKIH POPUSTOV PRI FTTH

Cene dostopa, prilagojene za tveganje na podlagi količinskih popustov, odraža dejstvo, da se naložbeno tveganje zmanjšuje z naraščajočim številom optičnih zank, ki so že bile prodane na določenem območju. Naložbeno tveganje je tesno povezano s številom neizkoriščenih optičnih zank. Večji je delež izkoriščenih optičnih zank, manjše je tveganje. Cene dostopa se lahko zato spremenijo glede na kupljeno količino. Odobriti bi se morala samo ena stopnja popusta, ki je na voljo vsem operaterjem, ki izpolnjujejo pogoje, po enotni ceni za vod. NRO bi morali opredeliti število vodov, ki bi jih bilo treba kupiti v zameno za dostop do takšnega količinskega popusta, pri čemer bi morali upoštevati ocenjeno najmanjše število vodov, ki jih iskalec dostopa potrebuje, da lahko učinkovito konkurira na trgu, in zagotoviti, da se ohrani tržna struktura z zadostnim številom usposobljenih operaterjev za učinkovito konkurenco. Količinski popust bi moral odražati samo zmanjšano tveganje za vlagatelja, zato ne sme povzročiti, da bi bile cene dostopa nižje od stroškovno naravnane cene, ki ji ni dodana nobena večja premija za tveganje, ki odraža sistematično naložbeno tveganje. Ker bi se morala premija za tveganje praviloma zmanjševati zaradi vedno večjega zadovoljevanja povpraševanja na maloprodajni in veleprodajni ravni, bi se morali v skladu s tem zmanjševati tudi količinski popusti, ki ne bi bili več upravičeni, ko bi bilo povpraševanje na maloprodajni in veleprodajni ravni izpolnjeno na visoki ravni.

Količinske popuste bi morali NRO sprejeti samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

za vsako območje se izračuna enoten količinski popust, ki ga NRO določijo glede na nacionalne okoliščine in omrežno arhitekturo in ki velja enako za vse iskalce dostopa, ki želijo v zadevnem območju kupiti vsaj število vodov, ki dajo dostop popusta, in

(b)

količinski popusti odražajo samo zmanjšano tveganje za vlagatelja ter

(c)

marža med veleprodajnimi in maloprodajnimi cenami je v primernem časovnem obdobju dovolj velika, da lahko na trg vstopi učinkovit konkurent.


PRILOGA II

Uporaba načela enakovrednosti za dostop do gradbeniške infrastrukture operaterja s pomembno tržno močjo za namene vzpostavljanja omrežij NGA

1.   NAČELO ENAKOVREDNOSTI

Dostop do gradbeniške infrastrukture operaterja s pomembno tržno močjo predstavlja pomemben vložek za vzpostavitev omrežij NGA. Da bi ustvarili enake konkurenčne pogoje med novimi udeleženci na trgu in operaterjem s pomembno tržno močjo, je pomembno, da se tak dostop zagotovi na podlagi popolne enakovrednosti. NRO bi morali od operaterja s pomembno tržno močjo zahtevati, da zagotovi dostop do svoje gradbeniške infrastrukture pod enakimi pogoji internim in tretjim strankam, ki želijo imeti dostop. Operater s pomembno tržno močjo bi moral zlasti deliti vse potrebne informacije o značilnostih infrastrukture in izvajati enake postopke za oddajanje naročil in zagotavljanje dostopa. Referenčne ponudbe in dogovori o obsegu storitev so ključni za zagotavljanje pravilne uporabe načela enakovrednosti. Nasprotno je pomembno, da operater s pomembno tržno močjo, ki ima podatke o načrtih gradnje tretjih strank, ki želijo imeti dostop, teh podatkov ne izkoristi za pridobivanje neupravičenih poslovnih prednosti.

2.   INFORMACIJE O GRADBENIŠKI INFRASTRUKTURI IN RAZDELILNIH TOČKAH

Operater s pomembno tržno močjo bi moral tretjim strankam, ki želijo imeti dostop, zagotoviti enake informacije o svoji gradbeniški infrastrukturi in razdelilnih točkah, kot so na voljo interno. Te informacije bi morale obsegati organizacijo gradbeniške infrastrukture in tehnične značilnosti različnih elementov, ki sestavljajo infrastrukturo. Če je mogoče, bi moral zagotoviti podatke o geografski lokaciji teh elementov, vključno s kanali, drogovi in drugim stvarnim premoženjem (npr. jaški za vzdrževanje), kot tudi podatke o razpoložljivem prostoru v kanalih. Zagotoviti bi moral tudi geografsko lokacijo razdelilnih točk in seznam priklopljenih stavb.

Operater s pomembno tržno močjo bi moral opredeliti vsa intervencijska pravila in tehnične pogoje za dostop in uporabo svoje gradbeniške infrastrukture, razdelilnih točk in različnih elementov, ki sestavljajo infrastrukturo. Za tretje stranke, ki želijo imeti dostop, bi morala veljati enaka pravila in pogoji kot za interne iskalce dostopa.

Operater s pomembno tržno močjo bi moral zagotoviti orodja za zagotavljanje ustreznega dostopa do informacij, kot so lahko dostopni imeniki, podatkovne baze ali spletni portali. Informacije bi moral redno posodabljati, da bi se lahko upoštevali razvoj infrastrukture in dodatne zbrane informacije, zlasti ko operater s pomembno tržno močjo ali drugi iskalci dostopa uvajajo optično omrežje.

3.   NAROČANJE IN ZAGOTAVLJANJE DOSTOPA

Operater s pomembno tržno močjo bi moral uvesti postopke in orodja, s katerimi bi zagotavljal učinkovit dostop in uporabo svoje gradbeniške infrastrukture, razdelilnih točk in različnih elementov, ki sestavljajo infrastrukturo. Natančneje, operater s pomembno tržno močjo bi moral tretjim strankam, ki želijo imeti dostop, zagotoviti sisteme za oddajanje naročil med koncema, za zagotavljanje storitev in upravljanje napak, ki bi bili enakovredni sistemom, ki jih zagotavlja internim iskalcem dostopa. Sem spadajo tudi ukrepi za razbremenitev kanalov, ki se trenutno uporabljajo.

Zahtevke tretjih strank, ki želijo imeti potrebujejo dostop, glede informacij, dostopa in uporabe gradbeniške infrastrukture, razdelilnih točk in različnih elementov, ki sestavljajo infrastrukturo, bi bilo treba obravnavati v enakih rokih kot enakovredne zahtevke internih iskalcev dostopa. Zagotovljena bi morala biti tudi enaka preglednost napredka, doseženega pri obravnavanju zahtevkov, zavrnitve pa bi morale biti objektivno utemeljene.

Operater s pomembno tržno močjo bi moral v svojih informacijskih sistemih voditi evidenco obravnavanih zahtevkov, ki bi morala biti dostopna NRO.

4.   KAZALNIKI RAVNI STORITEV

Da bi bila dostop in uporaba gradbeniške infrastrukture operaterja s pomembno tržno močjo zagotovljena na podlagi enakosti, bi bilo treba določiti kazalnike ravni storitev ter jih izračunati tako za interne iskalce dostopa kot tudi za tretje stranke, ki želijo imeti dostop. Kazalniki ravni storitev bi morali meriti odzivnost operaterja s pomembno tržno močjo pri izvajanju ukrepov, ki so potrebni za zagotavljanje dostopa do njegove gradbeniške infrastrukture. Z iskalci dostopa bi se bilo treba dogovoriti o ciljnih ravneh storitev.

Kazalniki ravni storitev bi morali vključevati roke pri odgovarjanju na zahtevke za informacije o razpoložljivosti infrastrukturnih elementov, vključno s kanali, drogovi in drugim stvarnim premoženjem (npr. vstopni jaški), ali razpoložljivosti razdelilnih točk; roke pri odgovarjanju na zahtevke o možnostih uporabe infrastrukturnih elementov; merilo za odzivnost pri obravnavi zahtevkov glede dostopa in uporabe infrastrukturnih elementov; merilo za odzivnost pri odpravljanju okvar.

Kazalniki ravni storitev bi se morali izračunati v rednih, fiksnih intervalih, izračun pa bi moral biti posredovan tretjim strankam, ki želijo imeti dostop. NRO bi morali nadzorovati, da je raven storitev, ki se zagotavlja tretjim strankam, ki želijo imeti dostop, enaka ravni storitev, ki jo operater s pomembno tržno močjo zagotavlja interno. Operater s pomembno tržno močjo bi se moral obvezati, da bo pri neizpolnjevanju ciljnih ravni storitev, za katere se je dogovoril s tretjimi strankami, ki želijo imeti dostop, zagotovil ustrezno nadomestilo.

5.   REFERENČNA PONUDBA

Različne elemente, ki so potrebni za zagotavljanje enakovrednega dostopa do gradbeniške infrastrukture operaterja s pomembno tržno močjo, bi bilo treba objaviti v referenčni ponudbi, če je iskalec referenčno ponudbo zahteval. Referenčna ponudba bi morali vsebovati najmanj ustrezne postopke in orodja za pridobivanje informacij o gradbeniški infrastrukturi; opis pogojev za dostop in uporabo različnih elementov, ki sestavljajo gradbeniško infrastrukturo; opis postopkov in orodij za naročanje dostopa, zagotavljanje dostopa in upravljanje okvar; ter ciljne ravni storitev in kazni pri nespoštovanju tega obsega. Zagotavljanje internega dostopa bi moralo temeljiti na enakih pogojih, kot so določeni v referenčni ponudbi za tretje stranke, ki želijo imeti dostop.

6.   SPREMLJANJE S STRANI NRO

NRO bi morali zagotoviti, da se načelo enakovrednosti učinkovito uporablja. Za ta namen bi morali zagotoviti, da se referenčna pogodba za dostop do gradbeniške infrastrukture na zahtevo pravočasno zagotovi tretjim strankam, ki želijo imeti dostop. Poleg poročil o ravni storitev bi morali NRO zagotoviti, da operaterji s pomembno tržno močjo spremljajo vse elemente, potrebne za upoštevanje zahteve po enakovrednem dostopu. Te informacije bi morale NRO omogočiti, da izvajajo reden nadzor, pri katerem bi preverili, ali operater s pomembno tržno močjo tretjim strankam, ki želijo imeti dostop, zagotavlja zahtevane informacije in ali se postopek za naročanje in zagotavljanje dostopa uporablja pravilno.

Poleg tega bi morali NRO zagotoviti, da je na voljo naknaden hiter postopek reševanja sporov.

7.   ASIMETRIJA INFORMACIJ

Prvotni operaterji imajo predhodne informacije o gradbenih načrtih tretjih strank, ki želijo imeti dostop. Da bi preprečili, da bi se takšne informacije uporabile za pridobivanje neupravičenih konkurenčnih prednosti, operater s pomembno tržno močjo, pristojen za upravljanje gradbeniške infrastrukture, takšnih informacij ne bi smel deliti s svojo podrejeno enoto.

NRO bi morali vsaj zagotoviti, da osebe, ki sodelujejo pri dejavnostih maloprodajne enote operaterja s pomembno tržno močjo, ne smejo biti vključene v strukturo podjetja operaterja s pomembno tržno močjo, ki je posredno ali neposredno pristojen za upravljanje gradbeniške infrastrukture.