Uradni list L 260/2009

I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

3.10.2009

Uradni list Evropske unije

L 260/5

DIREKTIVA 2009/104/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. septembra 2009

o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

(kodificirana različica)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 137(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 89/655/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (3) je bila večkrat (4) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Ta direktiva je posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (5). Zato se določbe Direktive 89/391/EGS v celoti uporabljajo za področje uporabe delovne opreme s strani delavcev pri delu, ne da bi to vplivalo na strožje oziroma bolj specifične določbe, vsebovane v tej direktivi.

(3)	Člen 137(2) Pogodbe določa, da Svet v obliki direktiv lahko sprejme minimalne zahteve za spodbujanje izboljšanja zlasti delovnega okolja za varovanje zdravja in varnosti delavcev.

(4)	V skladu z navedenim členom se morajo take direktive izogibati nalaganju upravnih, finančnih in zakonskih omejitev na način, ki bi lahko zaviral ustanavljanje in razvoj malih in srednjih podjetij.

(5)	Določbe, sprejete na podlagi člena 137(2) Pogodbe, nobeni državi članici ne preprečujejo, da ohrani ali sprejme take strožje ukrepe za varovanje pogojev za delo, ki so združljivi s Pogodbo.

(6)	Izpolnjevanje minimalnih zahtev, namenjenih zagotavljanju boljšega standarda varnosti in zdravja pri delu pri uporabi delovne opreme, je bistveno za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev.

(7)	Izboljšanje varnosti, higiene in zdravja delavcev pri delu je cilj, ki ga naj ne bi bilo mogoče obravnavati zgolj z ekonomskega vidika.

(8)	Zaradi dela na višini so delavci lahko izpostavljeni zelo velikim tveganjem za zdravje in varnost, zlasti tveganjem za padce z višine in druge hude nezgode pri delu, ki predstavljajo velik delež vseh nezgod, zlasti smrtnih.

(9)	Ta direktiva predstavlja praktičen vidik uresničitve socialne dimenzije notranjega trga.

(10)

V skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (6) se od držav članic zahteva, da Komisijo obvestijo o vsakem osnutku tehničnih predpisov v zvezi s stroji, opremo in napeljavami.

(11)	Ta direktiva je najprimernejši način za doseganje želenih ciljev in ne presega tistega, kar je potrebno za ta namen.

(12)	Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v delu B Priloge III –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet

1. Ta direktiva, ki je druga posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS, določa minimalne varnostne in zdravstvene zahteve za uporabo delovne opreme s strani delavcev pri delu, kakor je opredeljeno v členu 2.

2. Določbe direktive 89/391/EGS se v celoti uporabljajo za celotno področje iz odstavka 1, ne da bi to vplivalo na strožje oziroma posebne določbe, vsebovane v tej direktivi.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) „delovna oprema“: vsak stroj, aparat, orodje ali instalacija, uporabljena pri delu;

(b) „uporaba delovne opreme“: vsaka dejavnost, ki vključuje delovno opremo, kot zagon ali zaustavitev opreme, njena uporaba, transport, popravilo, sprememba, vzdrževanje in servisiranje ter zlasti čiščenje;

(c) „nevarno območje“: vsako območje znotraj oziroma okoli delovne opreme, v katerem je izpostavljeni delavec podvržen tveganju za svoje zdravje ali varnost;

(d) „izpostavljeni delavec“: vsak delavec, ki se v celoti ali deloma nahaja na nevarnem območju;

(e) „upravljavec“: delavec ali delavci z nalogo uporabljati delovno opremo.

POGLAVJE II

OBVEZNOSTI DELODAJALCA

Člen 3

Splošne obveznosti

1. Delodajalec sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da je delovna oprema, dana na voljo delavcem v podjetju oziroma ustanovi, primerna za opravljanje dela ali pravilno prilagojena v ta namen in jo delavci lahko uporabljajo, ne da bi ogrožala njihovo varnost ali zdravje.

Delodajalec je pri izbiri delovne opreme, katere uporabo predlaga, pozoren na posebne delovne pogoje in značilnosti ter na nevarnosti, ki obstajajo v podjetju oziroma ustanovi, še zlasti na delovnem mestu, za varnost in zdravje delavcev oziroma na morebitne dodatne nevarnosti, ki jih predstavlja uporaba te delovne opreme.

2. Kjer ni mogoče na ta način v celoti zagotoviti, da delavci lahko uporabljajo delovno opremo brez tveganja za varnost ali zdravje, delodajalec sprejme ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganj do najmanjše možne mere.

Člen 4

Pravila glede delovne opreme

1. Brez poseganja v člen 3 delodajalec pridobi oziroma uporabi:

(a)

delovno opremo, ki — če je delavcem v podjetju oziroma ustanovi zagotovljena prvič po 31. decembru 1992 — izpolnjuje:

(i)	določbe vseh ustreznih veljavnih direktiv Skupnosti;

(ii)	minimalne zahteve, določene v Prilogi I, če se ne uporablja druga direktiva Skupnosti ali pa se uporablja samo delno;

(b)	delovno opremo, ki — če je delavcem v podjetju oziroma ustanovi že zagotovljena pred 31. decembrom 1992 — izpolnjuje minimalne zahteve, predpisane v Prilogi I, najpozneje štiri leta po navedenem datumu;

(c)

brez poseganja v točko (a)(i) in z odstopanjem od točke (a)(ii) in točke (b), specifično delovno opremo, za katero veljajo zahteve iz točke 3 Priloge I, ki, če je do 5. decembra 1998 že zagotovljena delavcem v podjetju oziroma ustanovi, ustreza minimalnim zahtevam, določenim v Prilogi I, najpozneje štiri leta po navedenem datumu.

2. Delodajalec sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se delovna oprema vso svojo življenjsko dobo ohranja, s pomočjo primernega vzdrževanja, tako da ustrezno izpolnjuje določbe odstavka 1(a) ali (b).

3. Države članice po posvetovanju s socialnimi partnerji in ob ustreznem upoštevanju nacionalne zakonodaje oziroma prakse določijo postopke, s katerimi je možno doseči stopnjo varnosti, ki ustreza ciljem iz Priloge II.

Člen 5

Pregled delovne opreme

1. Delodajalec zagotovi, da pristojne osebe v smislu nacionalnih zakonodaj oziroma praks opravijo začetni pregled (po namestitvi in pred prvim zagonom) delovne opreme, katere varnost je odvisna od pogojev namestitve, in pregled po vsaki namestitvi v nov prostor, da bi zagotovili pravilno namestitev in pravilno delovanje delovne opreme.

2. Da bi zagotovili upoštevanje zdravstvenih in varstvenih zahtev ter pravočasno odkrivanje in odpravljanje okvar, delodajalec poskrbi, da se na delovni opremi, ki je izpostavljena pogojem, ki povzročajo škodo, ki lahko povzroči nevarnost, opravijo:

(a)	redni pregledi in, če je ustrezno, testiranja, ki jih opravijo pristojne osebe v smislu nacionalnih zakonodaj oziroma praks;

(b)	posebni pregledi, ki jih opravijo pristojne osebe v smislu nacionalnih zakonodaj oziroma praks, vsakokrat, ko nastopijo izjemne okoliščine, ki bi lahko ogrozile varnost delovne opreme, kot so sprememba dela, nezgode, naravni pojavi ali daljša obdobja nedejavnosti.

3. Rezultati pregledov so zabeleženi in na voljo pristojnim organom. Hraniti jih je treba ustrezno časovno obdobje.

Kadar se delovna oprema uporablja zunaj podjetja, ji je treba priložiti dokazilo o opravljenem zadnjem pregledu.

4. Države članice določijo pogoje, pod katerimi se opravijo taki pregledi.

Člen 6

Delovna oprema, povezana s posebnimi tveganji

Kadar uporaba delovne opreme lahko pomeni posebno tveganje za varnost ali zdravje delavcev, delodajalec sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da:

(a)	je uporaba delovne opreme omejena na tiste osebe, ki imajo nalogo, da jo uporabljajo;

(b)	so v primeru popravil, sprememb, vzdrževanja ali servisiranja, zadevni delavci posebej določeni za opravljanje tega dela.

Člen 7

Ergonomija in zdravje pri delu

Delodajalec pri izvajanju minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtev v celoti upošteva delovno držo in položaj delavcev med uporabo delovne opreme ter ergonomska načela.

Člen 8

Informiranje delavcev

1. Brez poseganja v člen 10 Direktive 89/391/EGS delodajalec sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da imajo delavci na voljo ustrezne informacije, ter, kadar je potrebno, pisna navodila za delovno opremo, ki jo uporabljajo pri delu.

2. Informacije in pisna navodila vsebujejo vsaj primerne varnostne in zdravstvene informacije o:

(a)	pogojih uporabe delovne opreme;

(b)	predvidljivih neobičajnih razmerah;

(c)	zaključkih v zvezi z izkušnjami pri uporabi delovne opreme, kjer je to potrebno.

Delavce se opozori na nevarnosti, ki jih zadevajo, na delovno opremo, ki je v njihovem neposrednem delovnem okolju, in na vse spremembe, ki jih zadevajo, v kolikor vplivajo na delovno opremo v njihovem neposrednem delovnem okolju, četudi te opreme ne uporabljajo neposredno.

3. Informacije in pisna navodila so zadevnim delavcem razumljiva.

Člen 9

Usposabljanje delavcev

Brez poseganja v člen 12 Direktive 89/391/EGS delodajalec sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da:

(a)	so delavci, ki uporabljajo delovno opremo, deležni ustreznega usposabljanja, vključno z usposabljanjem o vseh tveganjih, ki jih taka uporaba lahko pomeni;

(b)	so delavci iz člena 6(b) deležni ustreznega posebnega usposabljanja.

Člen 10

Posvetovanje z delavci in njihovo sodelovanje

Posvetovanje in sodelovanje delavcev oziroma njihovih zastopnikov o zadevah, zajetih s to direktivo, vključno z njenimi prilogami, se opravlja v skladu s členom 11 Direktive 89/391/EGS.

POGLAVJE III

DRUGE DOLOČBE

Člen 11

Spremembe prilog

1. Dodatek k dodatnim minimalnim zahtevam k Prilogi I, uporabljanih za specifično delovno opremo iz točke 3 Priloge I, sprejme Svet v skladu s postopkom iz člena 137(2) Pogodbe.

2. Prilagoditve prilog, ki so strogo tehnične narave, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 17(2) Direktive 89/391/EGS in so posledica:

(a)	sprejetja direktiv o tehnični uskladitvi in standardizaciji delovne opreme, oziroma

(b)	tehničnega napredka, sprememb v mednarodnih predpisih, specifikacijah ali znanja na področju delovne opreme.

Člen 12

Končne določbe

Države članice Komisiji sporočijo besedila določb nacionalne zakonodaje, ki so jih že sprejele ali jih sprejemajo na področju, urejenem s to direktivo.

Člen 13

Direktiva 89/655/EGS, kakor je bila spremenjena z direktivami, navedenimi v delu A Priloge III, se razveljavi brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v delu B Priloge III.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se upoštevajo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi IV.

Člen 14

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 15

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 16. septembra 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednica

C. MALMSTRÖM

(1) UL C 100, 30.4.2009, str. 144.

(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 13. julija 2009.

(3) UL L 393, 30.12.1989, str. 13.

(4) Glej del A Priloge III.

(5) UL L 183, 29.6.1989, str. 1.

(6) UL L 204, 21.7.1998, str. 37.

PRILOGA I

MINIMALNE ZAHTEVE

(iz člena 4(1)(a)(ii) in (b))

1. Splošna opomba

Obveznosti, predpisane v tej Prilogi, se uporabljajo ob upoštevanju te direktive in, kjer obstaja tveganje, za določeno delovno opremo.

Za naslednje minimalne zahteve, če se nanašajo na delovno opremo v uporabi, niso potrebni enaki ukrepi kot za osnovne zahteve v zvezi z novo delovno opremo.

2. Splošne minimalne zahteve, ki veljajo za delovno opremo

2.1

Krmilne naprave za delovno opremo, ki vpliva na varnost, morajo biti jasno vidne in prepoznavne ter ustrezno označene, kadar je to potrebno.

Krmilne naprave morajo biti, razen nekaterih, zunaj območij nevarnosti in nameščene tako, da njihovo delovanje ne more povzročiti dodatne nevarnosti. V primeru nenamernega delovanja ne smejo povzročiti nobenih tveganj.

Če je treba, mora biti omogočeno, da upravljavec z glavnega nadzornega položaja zagotovi, da na nevarnih območjih ni navzoče nobene osebe. Če to ni mogoče, se mora pred vsakim zagonom stroja avtomatično sprožiti varnostni sistem, kot npr. zvočni oziroma vidni opozorilni signal. Izpostavljeni delavec mora imeti dovolj časa oziroma sredstev, da se izogne nevarnostim, ki jih povzroča zagon oziroma ustavitev delovne opreme.

Krmilne naprave morajo biti varne in jih je treba izbrati ob upoštevanju izpadov, okvar in omejitev, predvidljivih v okviru načrtovane uporabe.

2.2

Zagon delovne opreme mora biti mogoč samo z namernim upravljanjem krmilne naprave, predvidene za ta namen.

Enako velja:

—	za ponovni zagon po zaustavitvi iz katerega koli razloga,

—	za krmiljenje pomembne spremembe v pogojih delovanja (npr. hitrost, pritisk, itd.).

razen če tak ponovni zagon ali sprememba izpostavljenim delavcem ne povzroča kakršnih koli nevarnosti.

Ta zahteva se ne uporablja glede ponovnega zagona ali spremembe pogojev delovanja kot posledice običajnega delovnega ciklusa avtomatske naprave.

2.3

Vsa delovna oprema mora imeti krmilno napravo, da se lahko popolnoma in varno ustavi.

Vsaka delovna postaja mora biti opremljena s krmiljem za ustavitev dela ali celotne delovne opreme, odvisno od vrste nevarnosti, tako da je oprema v varnem stanju. Krmilje za zaustavitev opreme mora imeti prednost pred krmilji za zagon. Potem, ko so se delovna oprema ali njeni nevarni deli ustavili, je treba izključiti dovod energije za ta vklopna stikala.

2.4	Kjer je potrebno in odvisno od nevarnosti, ki jih predstavlja oprema, ter njenega običajnega časa ustavitve, mora biti delovna oprema opremljena z napravo za izklop v sili.

2.5

Delovna oprema, ki predstavlja tveganje zaradi padajočih predmetov ali odvrženih predmetov, mora biti opremljena s primernimi varnostnimi napravami, glede na tveganje.

Delovna oprema, ki predstavlja nevarnost zaradi emisij plinov, pare, tekočine ali prahu, mora biti opremljena z ustreznimi napravami v bližini virov nevarnosti za zadrževanje oziroma izločanje.

2.6	Delovno opremo in dele te opreme je treba, kjer je to potrebno za varnost in zdravje delavcev, stabilizirati s sponami ali na nek drug način.

2.7	Kjer gre za tveganje zloma ali razpada delov delovne opreme, ki lahko predstavljajo znatno nevarnost za varnost ali zdravje delavcev, je treba sprejeti ustrezne varnostne ukrepe.

2.8

Kjer gre za tveganje mehanskega stika z gibljivimi deli delovne opreme, kar bi lahko pripeljalo do nezgod, je treba te dele zavarovati z varovali ali napravami za preprečevanje dostopa do nevarnih območij ali zaustaviti premikanje nevarnih delov, preden se doseže območja nevarnosti.

Varovala in varnostne naprave:

—	morajo imeti čvrsto konstrukcijo,

—	ne smejo povzročiti dodatnega tveganja,

—	se ne smejo zlahka odstraniti ali narediti za neučinkovite,

—	morajo biti nameščene na zadostni razdalji od nevarnega območja,

—	ne smejo bolj kakor je potrebno omejevati pogleda na delovni ciklus opreme,

—	morajo omogočati potrebne postopke za namestitev oziroma zamenjavo delov ter za vzdrževalna dela, pri čemer omejujejo dostop samo do območja, kjer je treba opravljati delo in, če je mogoče, brez odstranitve varovala ali varnostne naprave.

2.9	Območja in mesta za delo na delovni opremi in njeno vzdrževanje morajo biti primerno osvetljeni v skladu s postopkom, ki naj se opravi.

2.10	Deli delovne opreme z visoko ali zelo nizko temperaturo morajo biti, kjer je potrebno, zavarovani, da bi se izognili tveganjem delavcev, ki prihajajo v stik z njimi ali preveč blizu njih.

2.11	Opozorilne naprave na delovni opremi morajo biti nedvoumne ter zlahka zaznavne in razumljive.

2.12	Delovno opremo se lahko uporablja samo za postopke in pod pogoji, za katere ustreza.

2.13

Omogočeno mora biti opravljati postopke vzdrževanja, kadar je oprema zaustavljena. Če to ni mogoče, mora biti omogočena izvedba varnostnih zaščitnih ukrepov za opravljanje teh postopkov ali da se ti postopki opravijo zunaj nevarnih območij.

Če ima kateri od strojev knjigo vzdrževanja, jo je treba tekoče voditi.

2.14	Vsa delovna oprema mora biti opremljena z jasno prepoznavnimi sredstvi za izolacijo od vseh lastnih virov energije. Ponovna povezava mora biti taka, da za delavce ne predstavlja tveganja.

2.15	Delovna oprema mora imeti opozorila in oznake, ki so bistvenega pomena za zagotovitev varnosti delavcev.

2.16	Delavci morajo imeti varen način dostopa do vseh območij, potrebnih za proizvodne, prilagoditvene in vzdrževalne postopke, ter možnost varnega zadrževanja na njih.

2.17	Vsa delovna oprema mora biti taka, da so delavci varni pred tveganji vžiga, pregretja, izpusta (uhajanja, izločanja) plinov, prahu, tekočin, pare ali drugih snovi, ki se proizvajajo, uporabljajo ali hranijo v delovni opremi.

2.18	Vsa delovna oprema mora biti taka, da so delavci varni pred eksplozijo delovne opreme ali drugih snovi, ki se proizvajajo, uporabljajo ali hranijo v delovni opremi.

2.19	Vsa delovna oprema mora ustrezno varovati izpostavljene delavce pred tveganjem posrednega ali neposrednega stika z elektriko.

3. Dodatne minimalne zahteve za specifično delovno opremo

3.1 Minimalne zahteve za premično delovno opremo z lastnim pogonom ali brez njega

3.1.1 Delovna oprema, na kateri se vozijo delavci, mora biti opremljena tako, da se zmanjšajo nevarnosti za delavca med prevozom.

Te nevarnosti morajo vključevati nevarnost stika delavcev s kolesi ali gosenicami ali ujetje vanje.

3.1.2 V primeru, da bi nenadna blokada pogonske enote med premično delovno opremo in njenimi dodatki oziroma vlečenimi enotami lahko povzročila posebno nevarnost, je treba to delovno opremo opremiti ali prilagoditi tako, da se preprečijo blokade pogonskih enot.

Če se taki blokadi ni mogoče izogniti, je treba sprejeti vse možne ukrepe, da se preprečijo nevarne posledice za delavce.

3.1.3 Če se pogonske gredi za prenos energije med premičnimi deli delovne opreme lahko umažejo ali poškodujejo zaradi vleke po tleh, je treba zagotoviti njihovo čiščenje in popravilo.

3.1.4 Premična delovna oprema, na kateri se delavci vozijo, mora biti načrtovana tako, da v dejanskih pogojih uporabe zmanjša nevarnosti, ki izhajajo iz prevrnitve delovne opreme, in to:

—	bodisi z varovalno konstrukcijo, ki zagotavlja, da se oprema ne prevrne za več kot četrtino obrata,

—	s konstrukcijo, s katero se okrog vozečih delavcev zagotovi dovolj prostora, če se prevračanje nadaljuje prek četrtine obrata,

—	z drugo napravo z enakim učinkom.

Te varovalne konstrukcije so lahko sestavni del delovne opreme.

Varovalne konstrukcije niso potrebne, če je delovna oprema med delovanjem stabilizirana ali če oblika opreme onemogoča prevračanje.

Če obstaja nevarnost, da bi se pri prevrnitvi delovne opreme delavec, ki se vozi na opremi, znašel med deli delovne opreme in tlemi, je treba namestiti zadrževalni sistem za navedene delavce.

3.1.5 Viličarji, ki prevažajo enega ali več delavcev, morajo biti prilagojeni ali opremljeni tako, da zmanjšajo nevarnost prevračanja viličarja, in to:

—	z namestitvijo zaprtega prostora za voznika,

—	s konstrukcijo, ki preprečuje prevrnitev viličarja,

—	s konstrukcijo, ki zagotavlja, da v primeru prevrnitve viličarja med tlemi in določenimi deli viličarja ostane dovolj prostora za delavce, ki se prevažajo na njem,

—	s konstrukcijo, ki zadrži delavce na voznikovem sedežu, tako da se prepreči, da bi deli prevrnjenega viličarja poteptali delavce, ki se vozijo na njem.

3.1.6 Delovna oprema z lastnim pogonom, ki med gibanjem lahko povzroči nevarnosti za osebe, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)	imeti mora sredstva za preprečevanje nepooblaščenega zagona;

(b)	imeti mora ustrezne naprave za zmanjševanje posledic trčenja, kadar je sočasno v gibanju več kot en del z gosenicami opremljene delovne opreme;

(c)	na voljo mora biti naprava za zaviranje in ustavitev opreme. Kadar to zahtevajo varnostne omejitve, morajo biti v primeru okvare glavne naprave na voljo naprave, ki se upravljajo s hitro dostopnimi krmilji ali avtomatskimi sistemi za zaviranje ali zaustavitev opreme;

(d)	kadar voznikovo neposredno vidno polje ne zadošča za zagotavljanje varnosti, je treba namestiti dodatne pomožne naprave za izboljšanje vidljivosti;

(e)	delovna oprema, načrtovana za uporabo ponoči ali v temačnih prostorih, mora biti opremljena s svetili, ki ustreza opravljanemu delu in delavcem zagotavlja varno delo;

(f)	delovna oprema, ki predstavlja nevarnost požara bodisi sama po sebi bodisi zaradi tistega, kar vleče oziroma nosi, in ki bi lahko ogrožala varnost delavcev, mora biti opremljena z ustreznimi gasilnimi napravami, če take naprave niso na voljo v bližini mesta uporabe;

(g)	daljinsko vodena oprema se mora samodejno zaustaviti, takoj ko zapusti območje nadzora;

(h)	daljinsko vodena delovna oprema, ki bi v normalnih razmerah lahko povzročila stisnjenje ali nevarnost, mora biti opremljena z napravami, ki varujejo pred temi nevarnostmi, razen če so na voljo druge ustrezne naprave za nadzorovanje nevarnosti trčenja.

3.2 Minimalne zahteve za delovno opremo za dviganje bremen

3.2.1 Kadar je delovna oprema za dviganje bremen trajno vgrajena, je treba zagotoviti njeno trdnost in stabilnost med uporabo ob upoštevanju zlasti bremen, ki jih je treba dvigovati, in obremenitve na točki postavitve ali pritrditve konstrukcij.

3.2.2 Na strojih za dviganje bremen mora biti jasno označena njihova nominalna obremenitev in, če je to ustrezno, pritrjena tablica, na kateri je navedena nominalna obremenitev za vsako konfiguracijo stroja.

Pripomočki za dviganje morajo biti označeni tako, da je možno določiti lastnosti, ki so bistvene za varno uporabo.

Na delovni opremi, ki ni namenjena za dvigovanje oseb, vendar se jo pomotoma lahko uporabi v ta namen, mora biti ustrezno in jasno označena namembnost uporabe.

3.2.3 Trajno vgrajena delovna oprema mora biti vgrajena tako, da zmanjšuje nevarnosti, da bi breme:

(a)	udarilo delavce;

(b)	nehote nevarno nihalo ali prosto padlo; ali

(c)	bilo nenamerno spuščeno.

3.2.4 Delovna oprema za dviganje ali za premikanje delavcev mora biti taka, da:

(a)	z ustreznimi napravami prepreči nevarnost padca vozila, kjer ta obstaja;

(b)	prepreči nevarnost, da bi uporabnik padel z vozila, kjer ta obstaja;

(c)	prepreči nevarnost, da bi uporabnika poteptalo, ujelo ali udarilo, zlasti zaradi nepazljivega stika s predmeti;

(d)	zagotavlja, da osebe, ki so v primeru nezgode ujete v vozilu, niso izpostavljene nevarnosti in jih je možno rešiti.

Če se zaradi razlik v legi in višini ni mogoče izogniti nevarnostim iz točke (a) z drugimi varnostnimi ukrepi, je treba zagotoviti zaščitno vrv s povečanim varnostnim količnikom in jo preverjati vsak delovni dan.

PRILOGA II

DOLOČBE V ZVEZI Z UPORABO DELOVNE OPREME

(iz člena 4(3))

Splošna opomba

Ta priloga se uporablja ob upoštevanju te direktive in če obstaja ustrezna nevarnost za zadevno delovno opremo.

1. Splošne določbe za vso delovno opremo

1.1

Delovno opremo je treba namestiti, vgraditi in uporabljati tako, da se zmanjšajo nevarnosti za uporabnike delovne opreme in za druge delavce, na primer z zagotavljanjem zadostnega prostora med premičnimi deli delovne opreme in pritrjenimi ali premičnimi deli v njeni okolici, in tako, da je možno vse oblike energije in snovi, ki se uporabljajo ali nastajajo, dovajati oziroma odstraniti na varen način.

1.2	Delovno opremo je treba sestaviti ali razstaviti v varnih pogojih, zlasti ob upoštevanju vseh navodil proizvajalca.

1.3	Delovno opremo, v katero lahko udari strela, je treba zaščititi z ustreznimi napravami ali sredstvi proti učinkom strele.

2. Določbe v zvezi s premično delovno opremo, z lastnim pogonom ali brez

2.1	Delovno opremo z lastnim pogonom vozijo samo delavci, ki so bili ustrezno usposobljeni za varno vožnjo take opreme.

2.2	Če se delovna oprema premika po delovnem območju, je treba pripraviti in upoštevati ustrezne prometne predpise.

2.3

Da bi preprečili, da bi delavci peš prihajali v območje delovanja delovne opreme z lastnim pogonom, je treba sprejeti organizacijske ukrepe.

Če dela ni mogoče opraviti brez prisotnosti delavcev v območju delovanja delovne opreme, je treba sprejeti ustrezne ukrepe, da bi preprečili, da bi jih oprema poškodovala.

2.4	Prevažanje delavcev na premični delovni opremi z mehanskim pogonom je dovoljeno samo, kadar so v ta namen zagotovljene varnostne naprave. Če je delo treba opraviti med premikanjem, je treba hitrost ustrezno prilagoditi.

2.5	Premične delovne opreme z motorjem z notranjim izgorevanjem se ne sme uporabljati na delovnih območjih, razen če ni zagotovljena zadostna količina zraka, tako da zdravje ali varnost delavcev nista ogrožena.

3. Določbe v zvezi z uporabo delovne opreme za dviganje bremen

3.1 Splošne opombe

3.1.1 Premično ali razstavljivo delovno opremo za dviganje bremen je treba uporabljati tako, da se zagotovi stabilnost delovne opreme med uporabo v vseh predvidljivih pogojih ob upoštevanju lastnosti tal.

3.1.2 Osebe se smejo dvigovati samo s pomočjo delovne opreme in pripomočkov, predvidenih za ta namen.

Brez poseganja v člen 5 Direktive 89/391/EGS je delovno opremo, ki ni posebej predvidena za dvigovanje oseb, izjemoma možno uporabiti v ta namen, če so bili sprejeti ustrezni ukrepi za zagotovitev varnosti v skladu z nacionalno zakonodajo oziroma prakso, ki določa ustrezen nadzor.

Medtem ko so delavci prisotni na delovni opremi za dviganje bremen, mora biti ves čas nekdo na kontrolnem položaju. Osebe, ki se nahajajo na taki delovni opremi, morajo imeti na razpolago zanesljiva komunikacijska sredstva. Predvideti je treba zanesljiva sredstva za njihovo evakuacijo v primeru nevarnosti.

3.1.3 Treba je sprejeti ukrepe, s katerimi se zagotovi, da pod visečimi bremeni ni delavcev, razen če je to potrebno za učinkovito izvajanje dela.

Bremena se ne smejo premikati nad nezavarovanimi delovnimi mesti, na katerih so običajno delavci.

V primerih, kjer ni možno na drugačen način zagotoviti nemotenega poteka dela, je treba določiti in izvajati ustrezne postopke.

3.1.4 Dvižne pripomočke je treba izbrati glede na breme, prijemalne točke, pritrditvene pripomočke in vremenske razmere ob upoštevanju načina in konfiguracije dviganja. Dodatna oprema za dviganje mora biti jasno označena, tako da uporabniki poznajo njene lastnosti, če je po uporabi ne razstavijo.

3.1.5 Dvižne pripomočke je treba shraniti tako, da se ne poškodujejo ali uničijo.

3.2 Delovna oprema za dviganje nevodenih bremen

3.2.1 Kadar je na delovišču vgrajenih ali postavljenih več enot delovne opreme za dviganje nevodenih bremen, tako da se njihovi delovni dosegi prekrivajo, je treba sprejeti ustrezne ukrepe za preprečitev trčenja bremen oziroma samih delov delovne opreme.

3.2.2 Pri uporabi premične delovne opreme za dviganje nevodenih bremen je treba sprejeti ukrepe za preprečitev nagibanja, prevrnitve ali, če je potrebno, premika ali zdrsa opreme. Zagotoviti je treba nadzor nad izvajanjem teh ukrepov.

3.2.3 Če upravljavec delovne opreme za dviganje nevodenih bremen ne more neposredno ali s pomočjo dodatne opreme, ki zagotavlja potrebne informacije, opazovati celotne poti bremena, ga mora med delom voditi pristojna oseba, sprejeti pa je treba organizacijske ukrepe za preprečitev trčenja bremena, ki bi lahko ogrozilo delavce.

3.2.4 Delo je treba organizirati tako, da lahko delavec breme varno ročno pritrdi ali sprosti, zlasti tako, da pri tem ohrani neposreden ali posreden nadzor nad delovno opremo.

3.2.5 Vsi postopki dviganja morajo biti pravilno načrtovani, ustrezno nadzorovani in izvedeni tako, da se zagotovi varnost delavcev.

Še zlasti, če je treba breme sočasno dvigniti z dvema ali več deli delovne opreme za dviganje nevodenih bremen, je treba določiti in uporabljati postopek za usklajenost med upravljavci.

3.2.6 Če delovna oprema za dviganje nevodenih bremen ne more zadržati bremena v primeru popolnega ali delnega izpada električne energije, je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za preprečitev izpostavljenosti delavcev kakršnim koli posledičnim nevarnostim.

Viseča bremena se ne smejo pustiti nenadzorovana, razen če je dostop do nevarnega območja onemogočen in breme varno visi.

3.2.7 Uporabo delovne opreme za dviganje nevodenih bremen na prostem je treba prekiniti, kadar se vremenske razmere poslabšajo do te mere, da bi lahko ogrozile varno uporabo opreme in varnost delavcev. Sprejeti je treba ustrezne ukrepe, zlasti za preprečitev prevrnitve delovne opreme, da bi se izognili nevarnostim za delavce.

4. Določbe o uporabi delovne opreme za začasno delo na višini

4.1 Splošne določbe

4.1.1 Če na podlagi člena 6 Direktive 89/391/EGS in člena 3 te direktive začasnega dela na višini ni mogoče varno in pod primernimi ergonomskimi pogoji opraviti s primerne površine, je treba izbrati delovno opremo, ki najprimerneje zagotovi in ohrani varne razmere za delo. Kolektivni varnostni ukrepi morajo imeti prednost pred individualnimi varnostnimi ukrepi. Dimenzije delovne opreme morajo ustrezati naravi dela, ki ga je treba opraviti, in predvidljivim obremenitvam ter omogočati varen prehod.

Najprimernejši dostop do začasnega delovnega mesta na višini je treba izbrati glede na pogostost prehodov, višino, ki jo je treba premostiti in trajanje uporabe. Omogočati mora evakuacijo v primeru neposredne nevarnosti. Prehod med napravami za dostop in ploščadmi, etažami ali prehodi ne sme povzročati dodatnega tveganja za padec.

4.1.2 Na delovnih postajah se lestve lahko uporabijo za delo na višini le v okoliščinah, v katerih z upoštevanjem točke 4.1.1 uporaba druge varnejše delovne opreme ni upravičena zaradi majhnega tveganja ali kratkotrajnosti uporabe oziroma značilnosti delovišča, ki jih delodajalec ne more spremeniti.

4.1.3 Dostop po vrvi in tehnike nameščanja se lahko uporabijo le v okoliščinah, ko ocena tveganja kaže, da se delo lahko opravi varno in kjer uporaba druge varnejše opreme ni upravičena.

Ob upoštevanju ocene tveganja in zlasti glede na trajanje dela ter ergonomske omejitve je treba zagotoviti sedež z ustreznimi dodatki.

4.1.4 Glede na vrsto delovne opreme, izbrane na osnovi prej navedenega, je treba določiti ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganj, značilnih za to vrsto opreme. Če je treba, se namesti varovala za preprečevanje padcev. Biti morajo ustrezno oblikovana in dovolj trdna, da preprečijo ali zadržijo padce z višine in v največji možni meri preprečijo poškodbe delavcev. Kolektivna varovala za preprečevanje padcev so lahko prekinjena le na točkah dostopa do lestve ali stopnic.

4.1.5 Kadar je kolektivno varovalo za preprečevanje padcev treba začasno odstraniti zaradi opravljanja posebne naloge, je treba sprejeti učinkovite nadomestne varnostne ukrepe. Naloge se ne sme opraviti, dokler ti ukrepi niso izvedeni. Ko je ta naloga dokončno ali začasno opravljena, je treba kolektivno varovalo za preprečitev padcev ponovno namestiti.

4.1.6 Začasno delo na višini se lahko opravi le, kadar vremenske razmere ne ogrožajo varnosti in zdravja delavcev.

4.2 Posebne določbe za uporabo lestev

4.2.1 Lestve je treba postaviti tako, da so med uporabo stabilne. Prenosne lestve morajo stati na stabilni, močni, ustrezno veliki, nepremakljivi podlagi tako, da so prečke v vodoravnem položaju. Viseče lestve morajo biti pritrjene varno in, razen vrvnih lestev, tako da jih ni mogoče premestiti ter da ne nihajo.

4.2.2 Noge prenosnih lestev med uporabo ne smejo drseti, zato se stopnice na ali v bližini zgornjega ali spodnjega dela zavarujejo s protidrsno napravo ali na kak drug enako učinkovit način. Lestve za dostop morajo biti tako dolge, da ustrezno segajo čez dostopno ploščad, razen če niso sprejeti drugi ukrepi, s katerimi se zagotovi trdna oprijemala. Zaporne in raztegljive lestve je treba uporabljati tako, da se njihovi deli ne premikajo neodvisno drug od drugega. Premične lestve se ne smejo premikati, preden se stopi nanje.

4.2.3 Lestve je treba uporabljati tako, da imajo delavci ves čas varna oprijemala in varno oporo. Zlasti, če je treba tovor po lestvi prenašati ročno, to ne sme ovirati uporabe varnega oprijemala.

4.3 Posebne določbe za uporabo odra

4.3.1 Če ni zapisa o izračunih za izbrani oder ali če ne vključuje predvidene konstrukcijske ureditve, je treba opraviti izračun trdnosti in stabilnosti, razen če se oder montira v skladu s splošno priznano standardno konfiguracijo.

4.3.2 Glede na tehnično zapletenost izbranega odra mora pristojna oseba pripraviti načrt za njegovo montažo, uporabo in demontažo. Lahko je v obliki običajnega načrta, ki se mu doda zapis o značilnostih odra.

4.3.3 Nosilni elementi odra ne smejo drseti, pritrditi jih je treba na nosilno površino, namestiti protidrsno napravo ali drugo enako učinkovito sredstvo, nosilna površina mora biti zadostna. Zagotoviti je treba stabilnost odra. Z ustreznimi napravami je treba preprečiti, da bi se oder na kolesih med opravljanjem dela na višini naključno premaknil.

4.3.4 Dimenzije, oblika in načrt nivojev odra morajo ustrezati naravi dela, ki ga je treba opraviti in biti primerni za prenašanje tovorov ter omogočati delo in hojo. Nivoji odra morajo biti sestavljeni tako, da se njihovi elementi ob normalni uporabi ne morejo premakniti. Med elementi nivojev ne sme biti nevarne odprtine in navpičnih kolektivnih varoval za preprečitev padcev.

4.3.5 Če deli odra niso pripravljeni za uporabo, na primer med sestavljanjem, razstavljanjem ali spremembo, jih je treba označiti s splošnimi opozorilnimi znaki v skladu z nacionalnimi predpisi za prenos Direktive Sveta 92/58/EGS z dne 24. junija 1992 o minimalnih zahtevah za zagotavljanje varnostnih in/ali zdravstvenih znakov pri delu (deveta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (1) in jih s fizičnimi sredstvi, ki preprečujejo dostop do nevarnega območja, primerno ločiti.

4.3.6 Oder se lahko sestavi, razstavi ali znatno spremeni le pod nadzorom pristojne osebe in s strani delavcev, ki so zanj ustrezno in posebej usposobljeni predvsem na področju značilnih tveganj v skladu s členom 9 in zlasti glede:

(a)	razumevanja načrta za sestavljanje, razstavljanje ali spremembo odra;

(b)	varnosti med montažo, demontažo ali rekonstrukcijo zadevnega odra;

(c)	ukrepov za preprečitev tveganja za padec oseb ali predmetov;

(d)	varnostnih ukrepov v primeru nestalnih vremenskih razmer, ki lahko škodljivo vplivajo na varnost odra;

(e)	dovoljenih obtežitev;

(f)	vseh drugih tveganj, ki so lahko posledica navedenega sestavljanja, razstavljanja ali spreminjanja.

Oseba, ki nadzoruje, in delavci morajo imeti na voljo načrt za sestavljanje in razstavljanje točke 4.3.2 in vsa morebitna vanj vključena navodila.

4.4 Posebne določbe za uporabo dostopa po vrvi in tehnike nameščanja

Pri uporabi dostopa po vrvi in tehnik nameščanja je treba upoštevati naslednje pogoje:

(a)	sistem mora imeti vsaj dve ločeno sidrani vrvi, ena služi za dostop, spust in oporo (delovna vrv), druga je podporna (varnostna vrv);

(b)	delavci morajo imeti in uporabljati primeren varnostni pas in biti povezani z varnostno vrvjo;

(c)	delovna vrv mora imeti opremo za varno vzpenjanje in spuščanje in samozaporni sistem, ki prepreči, da bi uporabnik, ki pade, izgubil nadzor nad svojim gibanjem. Varnostna vrv mora imeti premični sistem za preprečevanje padcev, ki sledi delavčevemu gibanju;

(d)	orodje in drugi pripomočki, ki jih delavec uporablja, morajo biti varno pritrjeni na delavčev varnostni pas ali sedež ali na kak drug ustrezen način;

(e)	delo je treba pravilno načrtovati in nadzirati, tako da se delavca v primeru nevarnosti lahko takoj reši;

(f)	v skladu s členom 9 morajo biti delavci primerno usposobljeni za predvidena dela, zlasti za postopke reševanja.

V izjemnih primerih, kjer iz ocene tveganja izhaja, da bi bila uporaba druge vrvi nevarnejša, se lahko dovoli uporaba ene vrvi, če so sprejeti primerni ukrepi za zagotovitev varnosti v skladu z nacionalnimi predpisi oziroma prakso.

(1) UL L 245, 26.8.1992, str. 23.

PRILOGA III

DEL A

Razveljavljena Direktiva s seznamom njenih zaporednih sprememb

(iz člena 13)

Direktiva Sveta 89/655/EGS (UL L 393, 30.12.1989, str. 13).
Direktiva Sveta 95/63/ES (UL L 335, 30.12.1995, str. 28).
Direktiva 2001/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 195, 19.7.2001, str. 46).
Direktiva 2007/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 165, 27.6.2007, str. 21).	Samo glede sklicevanja na točko 3 člena 3 Direktive 89/655/EGS

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 13)

Direktiva	Roki za prenos
89/655/EGS	31. december 1992
95/63/ES	4. december 1998
2001/45/ES	19. julij 2004 (1)
2007/30/ES	31. december 2012

(1) Zaradi upoštevanja različnih situacij, ki lahko izhajajo iz praktičnega izvajanja Direktive 2001/45/ES, zlasti s strani malih in srednje velikih podjetjih, imajo države članice za izvajanje točke 4 Priloge II Direktive 89/655/EGS pravico do predhodnega obdobja, ki ni daljše od dveh let, šteto od 19. julija 2004.

PRILOGA IV

Korelacijska tabela

Direktiva 89/655/EGS	Ta direktiva
Člen 1	Člen 1
Člen 2	Člen 2
Člen 3	Člen 3
Člen 4	Člen 4
Člen 4a(1)	Člen 5(1)
Člen 4a(2), prva in druga alinea	Člen 5(2), točki (a) in (b)
Člen 4a(3)	Člen 5(3)
Člen 4a(4)	Člen 5(4)
Člen 5, prva in druga alinea	Člen 6, točki (a) in (b)
Člen 5a	Člen 7
Člen 6(1)	Člen 8(1)
Člen 6(2), prvi pododstavek, prva, druga in tretja alinea	Člen 8(2), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c)
Člen 6(2), drugi pododstavek	Člen 8(2), drugi pododstavek
Člen 6(3)	Člen 8(3)
Člen 7, prva alinea	Člen 9, točka (a)
Člen 7, druga alinea	Člen 9, točka (b)
Člen 8	Člen 10
Člen 9(1)	Člen 11(1)
Člen 9(2), prva in druga alinea	Člen 11(2), točki (a) in (b)
Člen 10(1)	—
Člen 10(2)	Člen 12
—	Člen 13
—	Člen 14
Člen 11	Člen 15
Priloga I	Priloga I
Priloga II	Priloga II
—	Priloga III
—	Priloga IV

3.10.2009

Uradni list Evropske unije

L 260/20

SKLEP št. 922/2009/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. septembra 2009

o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega odstavka člena 156 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi pomagala doseči cilje iz členov 14 in 158 Pogodbe ter državljanom Evropske unije, gospodarskim subjektom ter regionalnim in lokalnim skupnostim omogočila v polni meri izkoristiti vzpostavitev območja brez notranjih meja, v skladu s členom 154 Pogodbe Skupnost prispeva k vzpostavljanju in razvoju vseevropskih omrežij z dejavnostmi za spodbujanje njihove medsebojne povezljivosti, interoperabilnosti in dostopnosti do teh omrežij.

(2)

Svet je v svojih sklepih z dne 1. decembra 2005 o sporočilu Komisije z naslovom „i2010 – Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje“ poudaril, da so bolj osredotočene, učinkovite in povezane politike glede informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) na evropski in nacionalni ravni bistvene za dosego ciljev gospodarske rasti in produktivnosti. Komisija je bila povabljena, naj spodbuja učinkovito uporabo IKT v javnih storitvah z izmenjavo izkušenj in naj razvija skupne pristope glede ključnih vprašanj, kot sta interoperabilnost in učinkovita uporaba odprtih standardov.

(3)

Evropski parlament je v svoji resoluciji o evropski informacijski družbi za rast in zaposlovanje z dne 14. marca 2006 zahteval, naj se več pozornosti nameni vprašanjem interoperabilnosti in najboljših praks pri elektronskih storitvah javnega sektorja za državljane in podjetja, pri čemer je najpomembnejši cilj spodbujanje prostega in neoviranega gibanja, namestitve ter zaposlovanja državljanov v državah članicah. Prav tako je Evropski parlament pozval države članice, naj izvajajo pobude in programe i2010 v okviru reforme svojih javnih uprav, da bi zagotovile boljše, učinkovitejše in lažje dostopne storitve za svoja mala in srednja podjetja ter svoje državljane.

(4)

V ministrski deklaraciji iz Manchestra z dne 24. novembra 2005 so se ministri, odgovorni za politike IKT, med drugim dogovorili za medsebojno sodelovanje in sodelovanje s Komisijo pri učinkovitejši izmenjavi obstoječih orodij, enotnih specifikacij, standardov in rešitev ter pri spodbujanju skupnega razvoja rešitev, kadar je to potrebno.

(5)

V ministrski deklaraciji iz Lizbone z dne 19. septembra 2007 so ministri povabili Komisijo, naj med drugim olajša sodelovanje med državami članicami in Komisijo, da bi se opredelila, razvijala, izvajala in spremljala čezmejna in čez-sektorska interoperabilnost, ter navedli, da bi morala prihodnja zakonodaja Skupnosti predvsem predvideti in oceniti vpliv te interoperabilnosti na preoblikovanje infrastrukture in storitev IKT.

(6)

Zaradi hitrega razvoja IKT obstaja nevarnost, da se države članice odločijo za različne ali nezdružljive rešitve in da lahko nastanejo nove e-ovire, ki bi ovirale pravilno delovanje notranjega trga in z njim povezanih prostih pretokov. To bi lahko negativno vplivalo na odprtost in konkurenčnost trgov ter na zagotavljanje nekaterih gospodarskih ali negospodarskih storitev splošnega interesa za državljane in podjetja. Države članice in Komisija bi morale povečati prizadevanja, da se izognejo razdrobljenosti trga, dosežejo interoperabilnost in spodbujajo skupaj dogovorjene rešitve IKT, medtem ko zagotavljajo ustrezno upravljanje.

(7)

Državljani in podjetja bi ravno tako imeli koristi od skupnih, večkrat uporabnih in interoperabilnih rešitev ter interoperabilnih upravnih zalednih postopkov, saj bi takšne rešitve in postopki spodbujali učinkovito in zmogljivo zagotavljanje javnih storitev državljanom in podjetjem prek meja in sektorjev.

(8)

Potrebna so stalna prizadevanja za zagotavljanje čezmejne in čez-sektorske interoperabilnosti, za izmenjavo izkušenj, uvajanje in vzdrževanje enotnih ali skupnih pristopov, specifikacij, standardov in rešitev ter za ocenjevanje posledic zakonodaje Skupnosti na IKT, da bi podprli zmogljivo in učinkovito čezmejno sodelovanje, med drugim pri izvajanju te zakonodaje, ob hkratnem zmanjševanju upravnih bremen in stroškov.

(9)

Za uspešno spopadanje s temi izzivi bi bilo treba taka prizadevanja uresničevati v tesnem sodelovanju, usklajevanju in dialogu med Komisijo in državami članicami ob tesnem medsebojnem vplivanju s sektorji, odgovornimi za izvajanje politik Evropske unije, in po potrebi z drugimi zainteresiranimi stranmi ob ustreznem upoštevanju prednostnih nalog in jezikovne raznolikosti Evropske unije ter oblikovanja skupnih pristopov do bistvenih vprašanj, kot sta interoperabilnost ter učinkovita uporaba odprtih standardov.

(10)

V skladu s Sklepom 2004/387/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o interoperabilnem zagotavljanju vseevropskih e-vladnih storitev javnim upravam, podjetjem in državljanom (IDABC) (4), s katerim se od Komisije zahteva, naj opredeli mehanizme za zagotovitev finančne in operativne trajnosti infrastrukturnih storitev, bi bilo treba infrastrukturne storitve trajnostno vzdrževati in upravljati. Za take infrastrukturne storitve so se države članice dogovorile med izvajanjem Odločbe št. 1719/1999/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 1999 o nizu smernic, vključno z opredelitvijo projektov skupnega interesa, za čezevropska omrežja za elektronsko izmenjavo podatkov med upravami (IDA) (5) in Sklepa št. 1720/1999/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 1999 o sprejemu niza dejavnosti in ukrepov za zagotavljanje medobratovalnosti in dostopa do čezevropskih omrežij za elektronsko izmenjavo podatkov med upravami (IDA) (6) ter med izvajanjem programa IDABC in drugih ustreznih programov.

(11)	Program IDABC se bo končal 31. decembra 2009, nasledil pa naj bi ga program Skupnosti za interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave (program ISA), ki ustreza zgoraj navedenim izzivom.

(12)

Program ISA naj bi temeljil na izkušnjah pridobljenih s programoma IDA in IDABC. Upoštevati bi bilo treba tudi ugotovitve iz ocene programa IDABC, ki zadevajo ustreznost, zmogljivost, učinkovitost, uporabnost in skladnost navedenega programa. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti potrebam, ki so jih izrazili uporabniki. Dokazano je, da lahko usklajen pristop z enotnimi rešitvami ali rešitvami v skupni uporabi, ki se uvedejo in upravljajo v sodelovanju z državami članicami, prispeva k hitrejšemu zagotavljanju kakovostnejših rezultatov in ustreza upravnim zahtevam. Te dejavnosti v okviru programov IDA in IDABC so že pomembno prispevale k zagotavljanju interoperabilnosti v podporo elektronski izmenjavi informacij med evropskimi javnimi upravami, njihovi pozitivni učinki pa so se razširili tudi na enotni trg in to se še nadaljuje.

(13)	Da bi se izognili razdrobljenosti in zagotovili celosten pristop, bi bilo treba pri določanju prednostnih nalog za program ISA ustrezno upoštevati evropsko strategijo interoperabilnosti in evropski okvir interoperabilnosti.

(14)

Rešitve, ki se uvedejo in upravljajo v okviru programa ISA, bi morale temeljiti na povpraševanju in v največji možni meri pripadati skladnemu ekosistemu storitev, ki pospešujejo sodelovanje med evropskimi javnimi upravami, ter zagotavljati, pospeševati ali omogočati čezmejno in čez-sektorsko interoperabilnost.

(15)

Program ISA bi moral zagotoviti razpoložljivost skupnih okvirov, enotnih storitev in generičnih orodij v podporo čezmejnemu in čez-sektorskemu sodelovanju med evropskimi javnimi upravami ter podpirati sektorje pri ocenjevanju posledic zakonodaje Skupnosti na IKT in načrtovanju izvajanja ustreznih rešitev.

(16)	Skupni okviri bi morali med drugim vsebovati enotne specifikacije, smernice in metodologije ter skupne strategije. Ti okviri bi morali ustrezati zahtevam obstoječe zakonodaje Skupnosti.

(17)

Ob zagotavljanju upravljanja in izboljševanja obstoječih skupnih storitev, vzpostavljenih v skladu s programoma IDA in IDABC ter na podlagi drugih podobnih pobud, bi moral program ISA podpirati vzpostavljanje, industrializacijo, delovanje in izboljševanje novih skupnih storitev v odgovor na nove potrebe in zahteve.

(18)	Ob upoštevanju vloge lokalnih in regionalnih uprav pri zagotavljanju učinkovitega delovanja in interoperabilnosti evropskih javnih uprav je pomembno, da rešitve upoštevajo potrebe lokalnih in regionalnih uprav.

(19)

Ob zagotavljanju izboljševanja obstoječih večkrat uporabnih generičnih orodij, vzpostavljenih v skladu s programoma IDA in IDABC ter na podlagi drugih podobnih pobud, bi moral program ISA podpirati vzpostavljanje, zagotavljanje in izboljševanje novih večkrat uporabnih generičnih storitev kot odgovor na nove potrebe ali zahteve, vključno s tistimi, ki so bile ugotovljene z oceno vpliva zakonodaje Skupnosti na IKT.

(20)

Pri uvajanju, izboljševanju ali upravljanju skupnih rešitev bi moral program ISA, kadar je to primerno, graditi na izmenjavi izkušenj in rešitev ter na izmenjavi in spodbujanju dobrih praks ali pa bi ga moralo to spremljati. V tem smislu bi bilo treba spodbujati skladnost z evropskim okvirom interoperabilnosti ter odprtost pri standardih in specifikacijah.

(21)	Rešitve, vzpostavljene in upravljane v okviru programa ISA, bi morale temeljiti na načelu tehnološke nevtralnosti in prilagodljivosti, da se državljanom, podjetjem in upravam zagotovi tudi prosta izbira tehnologije, ki jo bodo uporabljali.

(22)	Pri vseh dejavnostih, ki jih zajema program ISA, bi bilo treba upoštevati načela varnosti, zasebnosti in varstva osebnih podatkov.

(23)	Čeprav bi se pri dejavnostih v okviru programa ISA morala spodbujati udeležba vseh držav članic, lahko dejavnost sproži določeno število držav članic. Države članice, ki niso vključene v take dejavnosti, bi bilo treba spodbujati, da se priključijo pozneje.

(24)

Program ISA bi moral prispevati k izvajanju morebitnih nadaljevalnih pobud i2010, pri tem pa, da bi se izognili podvajanju prizadevanj, upoštevati druge programe Skupnosti na področju IKT, predvsem Podporni program izvajanju politike IKT Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013), kot je določen v Sklepu št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(25)

Sodelovanje z zasebnim sektorjem in drugimi subjekti je že pokazalo na svojo učinkovitost in dodano vrednost. Zato bi bilo treba iskati sinergije s temi zainteresiranimi stranmi, da bi, kadar je to primerno, dali prednost rešitvam, ki so na voljo na trgu in jih ta tudi podpira. Pri tem bi bilo treba spodbujati nadaljevanje sedanje prakse organiziranja konferenc, delavnic in drugih srečanj za sodelovanje z zainteresiranimi stranmi. Uporabo elektronskih platform bi bilo treba še naprej spodbujati. Prav tako bi bilo treba uporabiti vsa druga ustrezna sredstva za ohranjanje stikov s temi zainteresiranimi stranmi.

(26)	Program ISA bi bilo treba izvajati v skladu s pravili Skupnosti o javnih naročilih.

(27)	Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (8).

(28)	Program ISA bi bilo treba redno spremljati in ocenjevati, da se omogočijo prilagoditve.

(29)

Spodbujati bi bilo treba mednarodno sodelovanje in glede tega bi moral biti program ISA odprt tudi za sodelovanje držav Evropskega gospodarskega prostora in držav kandidatk. Spodbujati bi bilo treba tudi sodelovanje z drugimi tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ali organi, predvsem v okviru Evro-sredozemskega partnerstva in vzhodnega partnerstva, ter s sosednjimi državami, predvsem državami Zahodnega Balkana in državami črnomorske regije.

(30)	Treba bi bilo dalje raziskati možnost uporabe predpristopnih sredstev za spodbujanje udeležbe držav kandidatk v programu ISA ter možnost, da bi strukturni skladi in uporabniki sofinancirali uporabo enotnih okvirov in generičnih orodij, ki jih je vzpostavil ali izboljšal program ISA.

(31)

Da bi zagotovili dobro upravljanje finančnih virov Skupnosti in se izognili nepotrebnemu povečevanju količine opreme, ponavljanju preiskav in različnim pristopom, bi moralo biti mogoče, da se pri pobudah, ki niso pobude Skupnosti, uporabljajo rešitve, vzpostavljene ali upravljane s programom ISA, če to ne pomeni stroškov za splošni proračun Evropske unije in če ni ogrožen glavni cilj Skupnosti v zvezi z rešitvijo.

(32)

S tem sklepom se za večletni program določi finančni okvir, ki bo glavna referenčna točka v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (9), za proračunski organ med letnim proračunskim postopkom. Ta okvir bi moral zajemati tudi odhodke, povezane s pripravljalnimi, nadzornimi, kontrolnimi, revizijskimi in ocenjevalnimi ukrepi, ki so neposredno potrebni za upravljanje programa in doseganje njegovih ciljev, in predvsem s študijami, srečanji izvedencev, ukrepi za obveščanje in objavljanje, stroški, povezanimi s sistemi in omrežji IKT za izmenjavo in obdelavo informacij, skupaj z vsemi drugimi izdatki za tehnično in upravno podporo, ki bi jih Komisija lahko imela zaradi upravljanja programa.

(33)

Ker ciljev tega sklepa, in sicer omogočanja učinkovitega in zmogljivega elektronskega čezmejnega in čez-sektorskega sodelovanja med evropskimi javnimi upravami, ki bo omogočalo zagotavljanje elektronskih javnih storitev v podporo izvajanju politik in dejavnosti Skupnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker je zaradi obsega in učinkov predlagane dejavnosti te cilje mogoče učinkoviteje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v navedenem členu, ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SKLENILA:

Člen 1

Vsebina in cilj

1. Ta sklep za obdobje 2010–2015 uvaja program o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave, vključno z lokalnimi in regionalnimi upravami ter institucijami in organi Skupnosti, ki zagotavlja enotne rešitve in rešitve v skupni uporabi za pospeševanje interoperabilnosti (program ISA).

2. Cilj programa ISA je podpreti sodelovanje med evropskimi javnimi upravami s pospeševanjem učinkovitega in zmogljivega elektronskega čezmejnega in čez-sektorskega sodelovanja med takimi upravami, vključno z organi, ki namesto njih opravljajo javne naloge, kar omogoča zagotavljanje elektronskih javnih storitev v podporo izvajanju politik in dejavnosti Skupnosti.

Člen 2

Opredelitve

Za namene tega sklepa se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„interoperabilnost“ pomeni zmožnost neenakih in različnih organizacij, da sodelujejo pri vzajemno koristnih in dogovorjenih skupnih ciljih, ki vključujejo izmenjavo informacij in znanja med organizacijami prek poslovnih procesov, ki jih podpirajo, z izmenjavo podatkov med zadevnimi sistemi IKT;

(b)	„rešitve“ pomeni skupne okvire, enotne storitve in generična orodja;

(c)	„skupni okviri“ pomeni strategije, specifikacije, metodologije, smernice ter podobne pristope in dokumente;

(d)	„enotne storitve“ pomeni operativne aplikacije in infrastrukture generične narave, ki izpolnjujejo skupne zahteve uporabnikov po področjih politike;

(e)	„generična orodja“ pomeni referenčne platforme, skupne platforme in platforme za sodelovanje, skupne komponente in podobne sestavne elemente, ki izpolnjujejo skupne zahteve uporabnikov na različnih področjih politike;

(f)	„dejavnost“ pomeni študije, projekte in spremljevalne ukrepe;

(g)	„spremljevalni ukrepi“ pomeni strateške ukrepe in ukrepe za osveščanje, ukrepe v podporo upravljanju programa ISA ter ukrepe v zvezi z izmenjavo izkušenj in izmenjavo in spodbujanjem dobrih praks.

Člen 3

Delovanje

Program ISA podpira in spodbuja:

(a)	vzpostavljanje in izboljševanje skupnih okvirov v podporo čezmejne in čez-sektorske interoperabilnosti;

(b)	oceno posledic predlagane ali sprejete zakonodaje Skupnosti na IKT ter načrtovanje uvedbe sistemov IKT v podporo izvajanju take zakonodaje;

(c)	upravljanje in izboljševanje obstoječih enotnih storitev ter uvajanje, industrializacijo, delovanje in izboljševanje novih enotnih storitev, tudi interoperabilnosti ključnih javnih infrastruktur (PKI);

(d)	izboljševanje obstoječih večkrat uporabnih generičnih orodij ter vzpostavljanje, zagotavljanje in izboljševanje novih večkrat uporabnih generičnih orodij.

Člen 4

Splošna načela

Dejavnosti, ki se začnejo ali nadaljujejo s programom ISA, temeljijo na naslednjih načelih:

(a)	tehnološka nevtralnost in prilagodljivost;

(b)

odprtost;

(c)	ponovna uporaba;

(d)	zasebnost in varstvo osebnih podatkov; in

(e)

varnost.

Člen 5

Dejavnosti

1. Skupnost v sodelovanju z državami članicami izvede dejavnosti, opredeljene v tekočem delovnem programu iz člena 9, v skladu z izvedbenimi pravili iz člena 8. Te dejavnosti izvaja Komisija.

2. Študija ima eno fazo in se konča s končnim poročilom.

3. Projekt ima, kadar je to primerno, tri faze:

(a)	fazo zasnove, ki pripelje do oblikovanja projektne listine;

(b)	fazo izvedbe, ki se zaključi s poročilom o izvedbi; in

(c)	operativno fazo, ki se začne, ko je rešitev na voljo za uporabo.

Zadevne faze projekta so opredeljene, ko se dejavnost vključi v tekoči delovni program.

4. Izvajanje programa ISA je podprto s spremljevalnimi ukrepi.

Člen 6

Projektna listina in poročilo o izvedbi

1. Projektna listina vključuje opis:

(a)	obsega, ciljev in problema ali priložnosti, vključno s pričakovanimi upravičenci in koristmi rešitve ter količinskimi in kakovostnimi kazalniki za merjenje teh koristi;

(b)	pristopa, vključno z organizacijskimi vidiki projekta, kot so faze, rezultati in mejniki, ter ukrepov za spodbujanje večjezične komunikacije;

(c)	zainteresiranih strani in uporabnikov ter s tem povezanih struktur upravljanja;

(d)	podrobnosti rešitve, vključno z njeno skladnostjo z drugimi rešitvami in odvisnostjo od njih, razčlenitvijo pričakovanih stroškov, časovno razporeditvijo in zahtevami ter oceno skupnih stroškov lastništva, skupaj z morebitnimi letnimi stroški poslovanja;

(e)	značilnosti rešitve; in

(f)	omejitev, vključno z zahtevami glede varnosti in varstva podatkov.

2. Poročilo o izvedbi vključuje opis:

(a)	obsega, ciljev in problema ali priložnosti, merjenih na podlagi projektne listine;

(b)	učinkovitosti projekta, vključno z meritvijo dosežkov, nastalimi stroški, dejansko časovno razporeditvijo in zahtevami glede na projektno listino, analizo pričakovane donosnosti naložbe ter skupnimi stroški lastništva, skupaj z letnimi stroški poslovanja;

(c)	organizacijskih vidikov, vključno s primernostjo uporabljene strukture upravljanja, in, kadar je to primerno, priporočili za strukturo upravljanja po izvedbi;

(d)	kadar je primerno, predlaganega načrta za razvoj rešitve do operativne faze in kazalnikov ravni storitev; in

(e)	razpoložljivega gradiva za končne uporabnike in za tehnično podporo.

Člen 7

Rešitve

1. Skupne okvire je treba vzpostavljati in vzdrževati s študijami.

Študije se uporabljajo tudi kot sredstvo za podporo ocenjevanju posledic predlagane ali sprejete zakonodaje Skupnosti na IKT ter načrtovanju uvedbe rešitev v podporo izvajanju take zakonodaje.

2. Študije se objavijo ter posredujejo pristojnim odborom Evropskega parlamenta, da bi se uporabile kot osnova za kakršne koli prihodnje zakonodajne spremembe, ki bi zagotovile interoperabilnost sistemov IKT, ki jih uporabljajo evropske javne uprave.

3. Generična orodja se vzpostavljajo in vzdržujejo s projekti. Tudi projekti so sredstvo za uvajanje, industrializacijo, delovanje in vzdrževanje enotnih storitev.

Člen 8

Izvedbena pravila

1. Pri izvajanju programa ISA se ustrezno upoštevata evropska strategija interoperabilnosti in evropski okvir interoperabilnosti.

2. Spodbuja se sodelovanje čim večjega mogočega števila držav članic v študiji ali projektu. Študija ali projekt sta na vseh stopnjah odprta za pristop in države članice, ki niso vključene v študijo ali projekt, se spodbujajo, naj se pridružijo pozneje.

3. Da bi zagotovili interoperabilnost med nacionalnimi sistemi in sistemom Skupnosti, se določijo skupni okviri, enotne storitve in generična orodja v zvezi z obstoječimi evropskimi standardi ali javno razpoložljivimi ali odprtimi specifikacijami za izmenjavo informacij in integracijo storitev.

4. Uvajanje ali izboljševanje rešitev temelji, kadar je primerno, na izmenjavi izkušenj ter izmenjavi in spodbujanju dobrih praks ali pa ga to spremlja.

5. Da bi se izognili podvajanju in bi pospešili uvajanje rešitev, se, kadar je primerno, upoštevajo rezultati, doseženi z drugimi ustreznimi pobudami Skupnosti in držav članic.

Da bi kar najbolj povečali sinergije ter zagotovili dopolnilna in skupna prizadevanja, se dejavnosti, kadar je to primerno, uskladijo z drugimi zadevnimi pobudami Skupnosti.

6. Začetek dejavnosti, opredeljevanje faz takšnih ukrepov ter pripravo projektnih listin in poročil o izvedbi opravlja in nadzoruje Komisija kot del izvajanja tekočega delovnega programa, določenega v skladu s členom 9.

Člen 9

Tekoči delovni program

1. Komisija pripravi tekoči delovni program za izvajanje dejavnosti za obdobje uporabe tega sklepa.

2. Komisija odobri tekoči delovni program in vsaj enkrat na leto vsako njegovo spremembo.

3. Brez poseganja v člen 10(4) se za odobritev tekočega delovnega programa in vseh njegovih sprememb s strani Komisije uporablja postopek upravljanja iz člena 12(2).

4. Tekoči delovni program za vsako dejavnost vsebuje, kadar je primerno:

(a)	opis obsega, ciljev, problema ali priložnosti, vključno s pričakovanimi upravičenci in koristmi ter organizacijskim in tehničnim pristopom;

(b)	razčlenitev pričakovanih stroškov in, kadar je primerno, mejnikov, ki naj bi bili doseženi.

5. Projekt je mogoče vključiti v tekoči delovni program v kateri koli od njegovih faz.

Člen 10

Proračunske določbe

1. Sredstva se sprostijo na podlagi doseganja naslednjih posebnih mejnikov:

(a)	za začetek študije, spremljevalnega ukrepa ali faze zasnove projekta je mejnik vključitev dejavnosti v tekoči delovni program;

(b)	za začetek faze izvedbe projekta, projektna listina;

(c)	za začetek nadaljnje operativne faze projekta, poročilo o izvedbi.

2. Morebitni vmesni mejniki, ki naj bi bili doseženi med fazo izvedbe in operativno fazo, so opredeljeni v tekočem delovnem programu.

3. Če je projekt vključen v tekoči delovni program med fazo izvedbe ali operativno fazo, se sredstva sprostijo po vključitvi tega projekta v tekoči delovni program.

4. Spremembe tekočega delovnega programa, ki zadevajo dodeljena proračunska sredstva, ki presegajo 400 000 EUR za dejavnost, se sprejemajo v skladu s postopkom upravljanja iz člena 12(2).

5. Program ISA se izvaja na podlagi pravil Skupnosti o javnih naročilih.

Člen 11

Finančni prispevek Skupnosti

1. Vzpostavljanje in izboljševanje skupnih okvirov in generičnih orodij se v celoti financirata s programom ISA. Uporabo takih okvirov in orodij financirajo uporabniki.

2. Vzpostavljanje, industrializacija in izboljševanje skupnih storitev se v celoti financirajo s programom ISA. Delovanje takih storitev se v celoti financira s programom ISA v obsegu, v katerem lahko njihova uporaba koristi interesom Skupnosti. V drugih primerih uporabo storitev, vključno z njihovim delovanjem na decentralizirani podlagi, financirajo uporabniki.

3. Spremljevalni ukrepi se v celoti financirajo s programom ISA.

Člen 12

Odbor

1. Komisiji pomaga Odbor za interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave (odbor ISA).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3. Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

Člen 13

Spremljanje in ocenjevanje

1. Komisija redno spremlja izvajanje programa ISA. Raziskuje sinergije z dopolnilnimi programi Skupnosti.

Komisija odboru ISA vsako leto poroča o izvajanju programa ISA.

2. Rešitve se revidirajo vsako drugo leto.

3. Program ISA je predmet vmesnega in končnega ocenjevanja, rezultati teh ocenjevanj pa se sporočijo Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2012 in 31. decembra 2015. V zvezi s tem lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta pozove Komisijo, naj predstavi rezultate ocenjevanja in odgovori na vprašanja njegovih članov.

Pri ocenjevanju se preučijo vprašanja, kot so ustreznost, učinkovitost, zmogljivost, uporabnost, trajnost in skladnost dejanj programa ISA, oceni pa se tudi uspešnost glede na cilj programa ISA in tekočega delovnega programa. Pri končnem ocenjevanju se poleg tega preuči, v kakšnem obsegu je program ISA izpolnil svoj cilj.

Pri ocenjevanju se preučijo tudi koristi dejavnosti za Skupnost za izboljšanje skupnih politik, opredelijo področja za možno izboljšanje in preverijo sinergije z drugimi pobudami Skupnosti na področju čezmejne in čez-sektorske interoperabilnosti.

Člen 14

Sodelovanje z zainteresiranimi stranmi

Komisija zbere zainteresirane strani, da lahko izmenjujejo mnenja med seboj in s Komisijo o vprašanjih, ki jih obravnava program ISA. V ta namen Komisija organizira konference, delavnice in druga srečanja. Komisija prav tako uporablja elektronske interaktivne platforme in druga sredstva za sodelovanje, ki jih šteje za primerna.

Člen 15

Mednarodno sodelovanje

1. Program ISA je odprt za sodelovanje držav Evropskega gospodarskega prostora in držav kandidatk na podlagi njihovih zadevnih pogodb s Skupnostjo.

2. Spodbujati je treba sodelovanje z drugimi tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ali organi, predvsem v okviru Evro-sredozemskega partnerstva in Vzhodnega partnerstva, in s sosednjimi državami, predvsem državami Zahodnega Balkana in državami črnomorske regije. Program ISA ne krije s tem povezanih stroškov.

3. Program ISA spodbuja, kadar je to primerno, ponovno uporabo svojih rešitev v tretjih državah.

Člen 16

Pobude, ki niso pobude Skupnosti

Brez poseganja v druge politike Skupnosti lahko rešitve, ki se uvajajo ali upravljajo s programom ISA, uporabljajo tudi pobude, ki niso pobude Skupnosti, če le ne nastanejo dodatni stroški za splošni proračun Evropske unije in ni ogrožen glavni cilj Skupnosti v zvezi z rešitvijo.

Člen 17

Finančne določbe

1. Finančna sredstva za izvajanje dejavnosti Skupnosti po tem sklepu za obdobje od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2015 znašajo 164 100 000 EUR, od tega 103 500 000 EUR za obdobje od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2013.

Za obdobje po 31. decembru 2013 šteje znesek za potrjenega, če je za to fazo skladen s finančnim okvirom, veljavnim za obdobje, ki se začne leta 2014.

2. Letna proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2015.

V Strasbourgu, 16. septembra 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednica

C. MALMSTRÖM

(1) Mnenje z dne 25. februarja 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) UL C 200, 25.8.2009, str. 58.

(3) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 27. julija 2009.

(4) UL L 144, 30.4.2004, str. 62 (Sklep v UL L 181, 18.5.2004, str. 25).

(5) UL L 203, 3.8.1999, str. 1.

(6) UL L 203, 3.8.1999, str. 9.

(7) UL L 310, 9.11.2006, str. 15.

(8) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(9) UL C 139, 14.6.2006. str. 1.

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

3.10.2009

Uradni list Evropske unije

L 260/31

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 17. septembra 2009

o spremembah Smernice ECB/2007/2 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET2)

(ECB/2009/21)

(2009/734/ES)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti prve in četrte alinee njenega člena 105(2),

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti njegovih člena 3.1 ter členov 17, 18 in 22,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet Evropske centralne banke (ECB) je sprejel Smernico ECB/2007/2 z dne 26. aprila 2007 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET2) (1), ki ureja sistem TARGET2, za katerega je značilna enotna tehnična platforma, imenovana enotna skupna platforma (ESP).

(2)

Smernico ECB/2007/2 je treba spremeniti: (a) zaradi nove verzije ESP; (b) da se pojasnijo posebna načela pregleda glede lokacije, ki jih morajo upoštevati subjekti, ki ponujajo storitve v eurih; (c) da se uvede odstopanje v povezavi z dvostranskimi dogovori s podsistemi, ki odpirajo račune v plačilnem modulu in pri katerih ni mogoča zastava ali pobot terjatev; (d) da se odrazijo nekatere druge tehnične in redakcijske izboljšave in pojasnila; in (e) da se črtajo določbe v zvezi z migracijo na sistem TARGET2, ki se ne uporabljajo več –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Smernica ECB/2007/2 se spremeni, kot sledi:

V členu 2 se opredelitev „podsistem“ nadomesti z naslednjim:

„—

‚podsistem‘ pomeni sistem, ki ga upravlja subjekt, ki je ustanovljen v EGP in je predmet nadzora in/ali pregleda s strani pristojnega organa ter izpolnjuje zahteve pregleda glede lokacije infrastruktur, ki ponujajo storitve v eurih, kot so občasno spremenjene in objavljene na spletni stani ECB, (2) in v katerem se izmenjajo in/ali obračunajo plačila in/ali finančni instrumenti, nastale denarne obveznosti pa se poravnajo v sistemu TARGET2 v skladu s to smernico in dvostranskim dogovorom med podsistemom in zadevno CB Eurosistema.

V členu 8 se doda naslednji odstavek 4:

„4. Z odstopanjem od odstavka 3 morajo biti dvostranski dogovori s podsistemi, ki uporabljajo PI, a poravnavajo samo plačila za račun svojih strank, v skladu s:

(a)	Prilogo II, z izjemo naslova V, člena 36 ter dodatkov VI in VII, ter

(b)	členom 18 Priloge IV.“

3.	Člen 13 se črta.

Člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Druge in prehodne določbe

1. Računi, ki jih sodelujoča NCB odpre zunaj PM za kreditne institucije in podsisteme, so urejeni s pravili take sodelujoče NCB, ob upoštevanju določb te smernice, ki se nanašajo na domače račune, in drugih odločitev Sveta ECB. Računi, ki ji sodelujoča NCB odpre zunaj PM za subjekte, ki niso kreditne institucije in podsistemi, so urejeni s pravili take sodelujoče NCB.

2. Vsaka CB Eurosistema lahko v svojem prehodnem obdobju še naprej poravnava plačila in druge transakcije na svojih domačih računih, vključno s:

(a)	plačili med kreditnimi institucijami;

(b)	plačili med kreditnimi institucijami in podsistemi, ter

(c)	plačili v zvezi z operacijami odprtega trga Eurosistema.

3. Ob izteku prehodnega obdobja preneha naslednje:

(a)	registracija subjektov, navedenih v členu 4(1)(a) in (b) Priloge II, kot imetnikov naslovljive BIC pri CB Eurosistema;

(b)	posredna udeležba pri CB Eurosistema; in

(c)	poravnava vseh plačil, navedenih v odstavku 2(a) do (c), na domačih računih.“

5.	Priloge II, III in IV k Smernici ECB/2007/2 se spremenijo v skladu s prilogo k tej smernici.

Člen 2

Začetek veljavnosti

1. Ta smernica začne veljati 22. septembra 2009.

2. Člen 1(1) in odstavki 1(1)(a), 1(2) in 2 priloge k tej smernici se uporabljajo od 23. oktobra 2009.

3. Druge določbe te smernice se uporabljajo od 23. novembra 2009.

Člen 3

Naslovniki in izvedbeni ukrepi

1. Ta smernica velja za vse centralne banke Eurosistema.

2. Nacionalne centralne banke držav članic, ki so sprejele euro, pošljejo ECB do 9. oktobra 2009 ukrepe, s katerimi se nameravajo uskladiti s to smernico.

V Frankfurtu na Majni, 17. septembra 2009.

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET

(1) UL L 237, 8.9.2007, str. 1.

(2) Trenutna politika Eurosistema glede lokacije infrastrukture je navedena v naslednjih izjavah, ki so dostopne na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu: (a) Policy statement on euro payment and settlements located outside the euro area z dne 3. novembra 1998; (b) The Eurosystem’s policy line with regard to consolidation in central counterparty clearing z dne 27. septembra 2001; (c) The Eurosystem policy principles on the location and operation of infrastructures settling in euro-denominated payment transactions z dne 19. julija 2007; in (d) The Eurosystem policy principles on the location and operation of infrastructures settling euro-denominated payment transactions: specification of ‚legally and operationally located in the euro area‘ z dne 20. novembra 2008.“,

PRILOGA

Priloga II k Smernici ECB/2007/2 se spremeni, kot sledi:

Člen 1 se spremeni, kot sledi:

(a)

Opredelitev „podsistem“ se nadomesti z naslednjim:

„–

‚podsistem‘ (ancillary system – AS) pomeni sistem, ki ga upravlja subjekt, ki je ustanovljen v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) in je predmet nadzora in/ali pregleda s strani pristojnega organa ter izpolnjuje zahteve pregleda glede lokacije infrastruktur, ki ponujajo storitve v eurih, kot so občasno spremenjene in objavljene na spletni stani ECB (1), in v katerem se izmenjajo in/ali obračunajo plačila in/ali finančni instrumenti, nastale denarne obveznosti pa se poravnajo v sistemu TARGET2 v skladu s Smernico ECB/2007/2 in dvostranskim dogovorom med podsistemom in zadevno CB,

(b)

Opredelitev „tehnične motnje v delovanju sistema TARGET2“ se nadomesti z naslednjim:

„—

tehnične motnje v delovanju sistema TARGET2’(technical malfunction of TARGET2) pomenijo katero koli težavo, okvaro ali izpad tehnične infrastrukture in/ali računalniških sistemov, ki jih uporablja sistem TARGET2-[vstaviti sklic na CB/državo], ali kateri koli drug dogodek, zaradi katerega je nemogoče izvršiti in v istem dnevu zaključiti obdelavo plačil v sistemu TARGET2-[vstaviti sklic na CB/državo].“

Člen 4(2)(d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)	subjekti, ki upravljajo s podsistemi in delujejo v tej vlogi; in“.

Člen 9 se spremeni, kot sledi:

(a)	Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Razen če udeleženec zahteva drugače, se njegova(-e) BIC objavi(-jo) v imeniku sistema TARGET2.“

(b)	Doda se naslednji odstavek 5: „5. Udeleženci priznavajo, da lahko [vstaviti ime CB] in druge CB objavijo njihova imena in BIC. Poleg tega se lahko objavijo imena in BIC posrednih udeležencev, ki jih registrirajo udeleženci, slednji pa zagotovijo, da se posredni udeleženci s tako objavo strinjajo.“

Člen 12(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. [Vstaviti ime CB] za vsakega udeleženca odpre in vodi najmanj en PM račun. Na zahtevo udeleženca, ki deluje kot poravnalna banka, [vstaviti ime CB] v sistemu TARGET2-[vstaviti sklic na CB/državo] odpre enega ali več podračunov, ki se uporabljajo za namenjanje likvidnosti.“

5.	Vstavi se naslednji člen 14(3): „3. ESP določi časovno oznako za obdelavo plačilnih nalogov na podlagi trenutka, ko prejme in sprejme plačilni nalog.“

Člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Pravila o prioriteti

1. Udeleženci nalogodajalci določijo vsak plačilni nalog kot enega izmed naslednjih:

(a)	normalni plačilni nalog (prioritetni razred 2);

(b)	nujni plačilni nalog (prioritetni razred 1), ali

(c)	zelo nujni plačilni nalog (prioritetni razred 0).

Če plačilni nalog na izkazuje prioritete, se obravnava kot normalni plačilni nalog.

2. Zelo nujne plačilne naloge lahko določijo samo:

(a)

CB, in

(b)	udeleženci, v primerih plačil v dobro in v breme CLS International Bank ter prenosov likvidnosti v povezavi s poravnavo podsistemov, ki uporabljajo vmesnik za podsisteme.

Vsa plačilna navodila, ki jih podsistem predloži preko vmesnika za podsisteme z namenom obremenitve ali odobritve PM računov udeležencev, štejejo za zelo nujne plačilne naloge.

3. Nalogi za prenos likvidnosti, sproženi preko ICM, so nujni plačilni nalogi.

4. V primeru nujnih in normalnih plačilnih nalogov lahko plačnik spremeni prioriteto preko ICM s takojšnjim učinkom. Prioritete zelo nujnega plačilnega naloga ni mogoče spremeniti.“

Člen 17(5) se nadomesti z naslednjim:

„5. [Vstaviti ime CB] po prejetju zahteve po rezervaciji preveri, ali znesek likvidnosti na udeleženčevem PM računu zadostuje za rezervacijo. V nasprotnem primeru se rezervira samo likvidnost, ki je na razpolago na PM računu. Preostali del zahtevane likvidnosti se rezervira, če postane razpoložljiva dodatna likvidnost.“

Vstavi se naslednji člen 17a:

„Člen 17a

Trajna navodila za rezervacijo likvidnosti in namenjanje likvidnosti

1. Udeleženci lahko preko ICM vnaprej določijo privzeti znesek likvidnosti, ki je rezerviran za zelo nujne ali nujne plačilne naloge. Tako trajno navodilo ali sprememba takega navodila začne učinkovati naslednji delovni dan.

2. Udeleženci lahko preko ICM vnaprej določijo privzeti znesek likvidnosti, ki se da na stran za poravnavo podsistemov. Tako trajno navodilo ali sprememba takega navodila začne učinkovati naslednji delovni dan. Šteje se, da so udeleženci dali navodilo [vstaviti ime CB], da nameni likvidnost v njihovem imenu, če tako zahteva zadevni podsistem.“

Člen 21 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 21

Poravnava in vrnitev plačilnih nalogov v prioritetnem vrstnem redu

1. Plačilni nalogi, ki niso poravnani nemudoma pri razporeditvi ob vstopu, se uvrstijo v prioritetne vrstne rede v skladu s prioriteto, ki jim jo je določil zadevni udeleženec, kakor je navedeno v členu 15.

2. Za optimizacijo poravnave plačilnih nalogov v prioritetnem vrstnem redu lahko [vstaviti ime CB] uporabi postopke optimizacije, opisane v Dodatku I.

3. Plačnik lahko nalogom v prioritetnem vrstnem redu, razen zelo nujnih plačilnih nalogov, preko ICM spremeni mesto v prioritetnem vrstnem redu (tj. jih prerazporedi). Plačilne naloge je mogoče premakniti na začetek ali na konec zadevnega prioritetnega vrstnega reda s takojšnjim učinkom v katerem koli trenutku med dnevno obdelavo, kakor je navedeno v Dodatku V.

4. [Vstaviti ime CB] ali, v primeru skupine AL, CB vodje skupine AL lahko na zahtevo plačnika odloči spremeniti mesto zelo nujnega plačilnega naloga v prioritetnem vrstnem redu (razen zelo nujnih plačilnih nalogov v okviru postopkov poravnave 5 in 6), če taka sprememba ne bi vplivala na nemoteno poravnavo podsistemov v sistemu TARGET2 ali drugače povzročila sistemskega tveganja.

5. Nalogi za prenos likvidnosti, sproženi v ICM, se nemudoma vrnejo kot neporavnani, če ni dovolj likvidnosti. Drugi plačilni nalogi se vrnejo kot neporavnani, če se ne morejo poravnati do zaključka sprejemanja zadevne vrste sporočil, kakor je določeno v Dodatku V.“

10.	Člen 24(7) se nadomesti z naslednjim: „7. Postopek za pridobitev dovoljenja za uporabo načina AL, določen v členu 25(4) in (5), se smiselno uporablja za postopek za pridobitev dovoljenja za uporabo načina CAI. Vodja skupine CAI ne pošlje upravljavski NCB sestavljenega sporazuma o načinu CAI.“

11.

V členu 37 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2. [Vstaviti ime CB] zamrzne stanje na podračunu udeleženca na podlagi obvestila podsistema (preko sporočila o začetku cikla (‚start-of-cycle‘ message)). Kjer to pride v poštev, [vstaviti ime CB] zatem poveča ali zmanjša zamrznjeno stanje s knjiženjem plačil medsistemske poravnave v dobro ali breme podračuna ali knjiženjem prenosov likvidnosti v dobro podračuna. Taka zamrznitev preneha na podlagi obvestila podsistema (preko sporočila o zaključku cikla (‚end-of-cycle‘ message)).

3. S potrditvijo zamrznitve stanja na udeleženčevem podračunu [vstaviti ime CB] jamči podsistemu plačilo do zneska tega določenega stanja. S potrditvijo povečanja ali zmanjšanja zamrznjenega stanja zaradi knjiženja plačil medsistemske poravnave v dobro ali breme podračuna ali knjiženja prenosov likvidnosti v dobro podračuna, kjer to pride v poštev, se jamstvo avtomatično poveča ali zmanjša za znesek plačila. Brez poseganja v zgoraj navedeno povečanje ali zmanjšanje jamstva je jamstvo nepreklicno, brezpogojno in izplačljivo na prvi poziv. Če [vstaviti ime CB] ni CB podsistema, se za [vstaviti ime CB] šteje, da ima navodilo, da centralni banki podsistema izda zgoraj navedeno jamstvo.“

12.

Dodatek I se spremeni, kot sledi:

(a)

Odstavek 2 se spremeni, kot sledi:

(i)

Tabela v pododstavku 1 se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta sporočila	Vrsta uporabe	Opis
MT 103	Obvezno	Plačilo stranke
MT 103+	Obvezno	Plačilo stranke (obdelava brez ročnega posredovanja)
MT 202	Obvezno	Plačilo banke banki
MT 202COV	Obvezno	Plačila kritja
MT 204	Neobvezno	Plačilo z direktno obremenitvijo
MT 011	Neobvezno	Obvestilo o dostavi
MT 012	Neobvezno	Obvestilo pošiljatelju
MT 019	Obvezno	Obvestilo o prekinitvi
MT 900	Neobvezno	Potrditev obremenitve
MT 910	Neobvezno	Potrditev odobritve
MT 940/950	Neobvezno	Sporočilo izpisek (stranki)“

(ii)

Doda se naslednji pododstavek 5:

„5.	Sporočila MT 202COV se uporabljajo za izvedbo plačil kritja, tj. plačil, ki jih izvedejo korespondenčne banke, da poravnajo (pokrijejo) kreditna plačilna sporočila, ki se pošljejo banki stranke na drug, bolj neposreden način. Podatki o stranki v sporočilu MT 202COV se ne prikažejo v ICM.“

(b)

Odstavek 8 se spremeni, kot sledi:

(i)

Pododstavek 4(b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

način od uporabnika do aplikacije (‚user-to-application mode’) (U2A)

U2A omogoča neposredno komunikacijo med udeležencem in ICM. Informacije so prikazane v brskalniku, ki teče v PC sistemu (‚SWIFT Alliance WebStation‘ ali drug vmesnik, ki ga morebiti zahteva SWIFT). Za dostop do U2A mora informacijska infrastruktura podpirati piškotke in JavaScript. Nadaljnje podrobnosti so opisane v Priročniku za uporabnike ICM.“

(ii)

Pododstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.	Vsak udeleženec mora imeti najmanj en SWIFT Alliance Webstation ali drug vmesnik, ki ga morebiti zahteva SWIFT, da lahko dostopa do ICM preko U2A.“

13.

Dodatek II se spremeni, kot sledi:

Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Pogoji za ponudbe odškodnine

(a)	Plačnik lahko vloži zahtevek za administrativno plačilo in obrestno nadomestilo, če zaradi tehničnih motenj v delovanju sistema TARGET2 plačilni nalog ni bil poravnan v delovnem dnevu, v katerem je bil sprejet.

(b)

Prejemnik plačila lahko vloži zahtevek za administrativno plačilo, če zaradi tehničnih motenj v delovanju sistema TARGET2 ni prejel plačila, ki ga je pričakoval na določen delovni dan. Prejemnik plačila lahko vloži tudi zahtevek za obrestno nadomestilo, če je izpolnjen eden ali več od naslednjih pogojev:

(i)	v primeru udeležencev, ki imajo dostop do odprte ponudbe mejnega posojanja: prejemnik plačila je zaradi tehničnih motenj v delovanju sistema TARGET2 uporabil odprto ponudbo mejnega posojanja, in/ali

(ii)	v primeru vseh udeležencev: tehnično se je bilo nemogoče obrniti na denarni trg ali tako refinanciranje ni bilo mogoče iz drugih objektivnih razlogov.“

14.

Dodatek III se spremeni, kot sledi:

V referenčnem okviru za mnenja o državi za udeležence zunaj EGP v sistemu TARGET2 se odstavek 3.6.a nadomesti z naslednjim:

„3.6.a Odstop pravic ali depozitov sredstev v zavarovanje, zastava in/ali repo

Odstop v zavarovanje bo veljaven in izvršljiv po zakonodaji [jursidikcije]. Predvsem bosta oblikovanje in izvršljivost zastave ali repoja po [vstaviti sklic na ustrezno ureditev s CB] veljavna in izvršljiva po zakonodaji [jurisdikcije].“

15.

Dodatek IV se spremeni, kot sledi:

Odstavek 1(b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)	Vse navedbe določenih časov v tem dodatku pomenijo lokalni čas na sedežu ECB, tj. srednjeevropski čas (CET (2)).

16.

Dodatek V se nadomesti z naslednjim:

„Dodatek V

URNIK DELOVANJA

1.	Sistem TARGET2 je odprt vse dni, razen sobot, nedelj, novega leta, velikega petka in velikonočnega ponedeljka (po koledarju, ki velja na sedežu ECB), 1. maja, božiča in 26. decembra.

2.	Referenčni čas za sistem je lokalni čas na sedežu ECB, tj. CET.

Tekoči delovni dan se začne na večer prejšnjega delovnega dne in poteka po naslednjem urniku:

Čas	Opis
6.45-7.00	Poslovno okno za pripravo dnevnih operacij (3)
7.00-18.00	Dnevna obdelava
17.00	Zaključek sprejemanja plačil strank (tj. plačil, kjer naročnik in/ali upravičenec do plačila ni neposredni ali posredni udeleženec, kakor so prepoznana v sistemu po sporočilu MT 103 ali MT 103+)
18.00	Zaključek sprejemanja medbančnih plačil (tj. plačil, ki niso plačila strank)
18.00-18.45 (4)	Obdelava ob koncu dneva
18.15 (4)	Praviloma zaključek možnosti uporabe odprte ponudbe
(Kmalu po) 18.30 (5)	Centralnim bankam so na razpolago podatki za posodobitev računovodskih sistemov
18.45-19.30 (5)	Obdelava na začetku dneva (nov delovni dan)
19.00 (5)-19.30 (4)	Zagotovitev likvidnosti na PM računu
19.30 (5)	Sporočilo o začetku postopka (in poravnava trajnih nalogov za prenos likvidnosti s PM računov na podračun(-e)/zrcalni račun (poravnava, povezana s podsistemom)
19.30 (5)-22.00	Izvršitev prenosov dodatne likvidnosti preko ICM, preden podsistem pošlje sporočilo o začetku cikla (start-of-cycle’ message); obdobje poravnave za operacije podsistema čez noč (samo za postopek 6 poravnave podsistema)
22.00-1.00	Obdobje tehničnega vzdrževanja
1.00-6.45	Postopek poravnave nočnih operacij podsistema (samo za postopek 6 poravnave podsistema)

4.	ICM je za prenos likvidnosti na voljo od 19.30 (6) do 18.00 naslednjega dne, razen v obdobju tehničnega vzdrževanja od 22.00 do 1.00.

5.	Čas delovanja se lahko spremeni v primeru, če so v skladu z odstavkom 5 Dodatka IV sprejeti ukrepi za neprekinjeno poslovanje.

Priloga III k Smernici ECB/2007/2 se spremeni, kot sledi:

Odstavek 2(e) se nadomesti z naslednjim:

„(e)	subjektom, poleg tistih iz pododstavkov (a) in (b), ki upravljajo s podsistemi in delujejo v tej vlogi, pod pogojem, da so bile ureditve o zagotavljanju posojila čez dan tem subjektom vnaprej predložene Svetu ECB in jih je Svet ECB odobril.“

Priloga IV k Smernici ECB/2007/2 se spremeni, kot sledi:

Odstavek 11(5) se nadomesti z naslednjim:

„5.

Poravnalne banke in podsistemi imajo dostop do informacij preko ICM. Podsistemi morajo biti obveščeni o zaključku ali neuspešnosti poravnave v skladu z izbrano možnostjo – posamično ali splošno obvestilo. Če poravnalne banke tako zahtevajo, morajo biti o uspešni poravnavi obveščene preko sporočila SWIFT MT 900 ali MT 910.“

Odstavek 14(7)(c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)	SWIFT nalogi, dani preko sporočila MT 202, ki se lahko predložijo samo v času poteka postopka poravnave 6 in samo v času dnevne obdelave. Taki nalogi se poravnajo nemudoma.“

Odstavek 14(9) se nadomesti z naslednjim:

„9.

Pri postopku poravnave 6 se namenska likvidnost na podračunih zamrzne, dokler teče cikel obdelave podsistema (ki se začne s sporočilom o začetku cikla (‘start-of-cycle’ message) in konča s sporočilom o zaključku cikla (‘end-of-cycle’ message), pri čemer obe pošlje podsistem), po tem pa se sprosti. Zamrznjeno stanje se med ciklom obdelave lahko spremeni zaradi plačil medsistemske poravnave ali če poravnalna banka prenese likvidnost s svojega PM računa. ASCB obvesti podsistem o zmanjšanju ali povečanju likvidnosti na podračunu zaradi plačil medsistemske poravnave. Če podsistem tako zahteva, ga ASCB obvesti tudi o povečani likvidnosti na podračunu zaradi prenosa likvidnosti s strani poravnalne banke.“

Odstavek 14(12) se nadomesti z naslednjim:

„12.

Medsistemsko poravnavo med dvema povezanima podsistemoma lahko sproži samo tisti podsistem (ali njegova ASCB v njegovem imenu), katerega udeleženec ima podračun, ki se obremeni. Plačilno navodilo se poravna s knjiženjem zneska, navedenega v plačilnem navodilu, v breme podračuna udeleženca podsistema, ki sproži plačilno navodilo, in v dobro podračuna udeleženca drugega podsistema.

Podsistem, ki sproži plačilno navodilo, in drugi podsistem je treba obvestiti o zaključku poravnave. Če poravnalne banke tako zahtevajo, morajo biti o uspešni poravnavi obveščene preko sporočila SWIFT MT 900 ali MT 910.“

Odstavek 14(13) se nadomesti z naslednjim:

„13.

Medsistemsko poravnavo s podsistema, ki uporablja povezani model, na podsistem, ki uporablja integrirani model, lahko sproži tisti podsistem, ki uporablja povezani model (ali njegova ASCB v njegovem imenu). Plačilno navodilo se poravna s knjiženjem zneska, navedenega v plačilnem navodilu, v breme podračuna udeleženca podsistema, ki uporablja povezani model, in v dobro zrcalnega računa, ki ga uporablja podsistem, ki uporablja integrirani model. Plačilnega navodila ne more sprožiti podsistem, ki uporablja integrirani model in katerega zrcalni račun bo odobren.

Odstavek 14(17) se nadomesti z naslednjim:

„17.

Medsistemsko poravnavo med dvema podsistemoma, ki uporabljata integrirani model, lahko sproži samo tisti podsistem (ali njegova ASCB v njegovem imenu), katerega zrcalni račun se obremeni. Plačilno navodilo se poravna s knjiženjem zneska, navedenega v plačilnem navodilu, v breme zrcalnega računa, ki ga uporablja podsistem, ki sproži plačilno navodilo, in v dobro zrcalnega računa, ki ga uporablja drugi podsistem. Plačilnega navodila ne more sprožiti podsistem, katerega zrcalni račun bo odobren.

Odstavek 14(18) se nadomesti z naslednjim:

„18.

Medsistemsko poravnavo s podsistema, ki uporablja integrirani model, na podsistem, ki uporablja povezani model, lahko sproži tisti podsistem, ki uporablja integrirani model (ali njegova ASCB v njegovem imenu). Plačilno navodilo se poravna s knjiženjem zneska, navedenega v plačilnem navodilu, v breme zrcalnega računa, ki ga uporablja podsistem, ki uporablja integrirani model, in v dobro podračuna udeleženca drugega podsistema. Plačilnega navodila ne more sprožiti podsistem, ki uporablja povezani model in katerega udeleženec ima podračun, ki bo odobren.

Odstavek 15(3) se nadomesti z naslednjim:

„(3)

Obdobje poravnave (‚do‘) omogoča določitev omejenega časovnega obdobja za poravnavo podsistema, da se tako ne prepreči ali ne odloži poravnava drugih transakcij, povezanih s podsistemom, ali drugih transakcij v sistemu TARGET2. Če se katero koli plačilno navodilo ne poravna do nastopa časa ‚do‘ ali znotraj določenega obdobja poravnave, se ta plačilna navodila bodisi vrnejo bodisi se, v primeru postopkov poravnave 4 in 5, lahko aktivira mehanizem jamstvenega sklada. Obdobje poravnave (‚do‘) se lahko določi za postopke poravnave 1 do 5.“

(1) Trenutna politika Eurosistema glede lokacije infrastrukture je navedena v naslednjih izjavah, ki so dostopne na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu: (a) Policy statement on euro payment and settlement systems located outside the euro area z dne 3. novembra 1998; (b) The Eurosystem’s policy line with regard to consolidation in central counterparty clearing z dne 27. septembra 2001; (c) The Eurosystem policy principles on the location and operation of infrastructures settling in euro-denominated payment transactions z dne 19. julija 2007; in (d) The Eurosystem policy principles on the location and operation of infrastructures settling euro-denominated payment transactions: specification of ‘legally and operationally located in the euro area’ z dne 20. novembra 2008.“

(2) CET upošteva spremembo na srednjeevropski poletni čas.“

(3) Dnevne operacije pomenijo dnevno obdelavo in obdelavo ob koncu dneva.

(4) Na zadnji dan obdobja izpolnjevanja rezerv Eurosistema se konča 15 minut pozneje.

(5) Na zadnji dan obdobja izpolnjevanja rezerv Eurosistema začne teči 15 minut pozneje.

(6) Na zadnji dan obdobja izpolnjevanja rezerv Eurosistema začne teči 15 minut pozneje.“

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2009.260.slv
Uradni list Evropske unije		L 260

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 52 3. oktober 2009

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
		Uredba Komisije (ES) št. 920/2009 z dne 2. oktobra 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	1
	*	Uredba Komisije (ES) št. 921/2009 z dne 1. oktobra 2009 o prepovedi ribolova na morskega menka v vodah ES in mednarodnih vodah con ICES V, VI in VII s plovili, ki plujejo pod zastavo Francije	3
		DIREKTIVE
	*	Direktiva 2009/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) ( 1 )	5
		ODLOČBE/SKLEPI, KI JIH SKUPAJ SPREJMETA EVROPSKI PARLAMENT IN SVET
	*	Sklep št. 922/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA) ( 1 )	20

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Svet
	2009/731/ES, Euratom
*	Sklep Sveta z dne 21. septembra 2009 o imenovanju grškega člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora	28
	2009/732/ES, Euratom
*	Sklep Sveta z dne 21. septembra 2009 o imenovanju belgijskega člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora	29
	2009/733/ES, Euratom
*	Sklep Sveta z dne 21. septembra 2009 o imenovanju avstrijskega člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora	30
	SMERNICE
	Evropska centralna banka
	2009/734/ES
*	Smernica Evropske centralne banke z dne 17. septembra 2009 o spremembah Smernice ECB/2007/2 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET2) (ECB/2009/21)	31

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MK	29,4
0702 00 00	ZZ	29,4
0707 00 05	TR	127,2
0707 00 05	ZZ	127,2
0709 90 70	TR	110,1
0709 90 70	ZZ	110,1
0805 50 10	AR	81,0
	CL	103,4
	TR	91,1
	UY	88,0
	ZA	72,9
	ZZ	87,3
0806 10 10	BR	235,1
	EG	159,5
	TR	100,6
	US	152,0
	ZZ	161,8
0808 10 80	CL	85,7
	NZ	67,8
	US	83,8
	ZA	71,0
	ZZ	77,1
0808 20 50	AR	82,8
	CN	33,7
	TR	95,7
	ZA	76,1
	ZZ	72,1

Št.	21/T&Q
Država članica	Francija
Stalež	USK/567EI.
Vrsta	Morski menek (Brosme brosme)
Cona	vode ES in mednarodne vode con ICES V, VI in VII
Datum	2.9.2009