27.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 378/1

(1)

Preden je zdravilo za uporabo v humani medicini dano v promet v eni ali več državah članicah, mora biti načeloma predmet obširnih študij, vključno s pred-kliničnimi preskusi in kliničnimi preskušanji, s čimer se zagotovi, da je varno, visoko kakovostno in učinkovito za uporabo pri ciljni populaciji.

(2)

Takšne študije morda niso bile izvedene za uporabo pri pediatrični populaciji in mnogo zdravil, ki se trenutno uporablja za zdravljenje pediatrične populacije, ni bilo predmet študij ali odobrenih za takšno uporabo. Izkazalo se je, da tržni dejavniki sami ne morejo zadostno spodbujati ustreznih raziskav, razvoja in odobritev zdravil za pediatrično populacijo.

(3)

Med težave, ki jih povzroča pomanjkanje ustrezno prilagojenih zdravil za pediatrično populacijo, sodijo nezadostni podatki o odmerjanju, ki vodijo k večjim tveganjem neželenih učinkov, tudi smrti, neučinkovitost zdravljenja zaradi premajhnega odmerjanja, terapevtski napredki, ustrezni pripravki in poti uporabe zdravila niso na voljo pediatrični populaciji, magistralni pripravki ali galenski izdelki za zdravljenje pediatrične populacije pa so lahko slabe kakovosti.

(4)

Namen te uredbe je omogočiti razvoj in dostopnost zdravil za uporabo pri pediatrični populaciji, zagotoviti, da so zdravila za zdravljenje pediatrične populacije predmet visoko kakovostnih, etičnih raziskav in da so primerno odobrena za uporabo pri pediatrični populaciji, ter izboljšati razpoložljive informacije o uporabi zdravil pri različnih pediatričnih populacijah. Ti cilji bi morali biti doseženi na takšen način, da pediatrična populacija ni podvržena nepotrebnim kliničnim preskušanjem, in brez zamujanja pri odobritvah zdravil za populacije drugih starosti.

(5)

Ob upoštevanju dejstva, da mora biti temeljni cilj urejanja predpisov o zdravilih varovanje javnega zdravja, mora biti ta cilj dosežen s sredstvi, ki ne ovirajo prostega pretoka varnih zdravil znotraj Skupnosti. Razlike v nacionalnih zakonskih in drugih predpisih o zdravilih lahko ovirajo trgovino znotraj Skupnosti in tako neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga. Vsak ukrep za podporo razvoju in odobritvam zdravil za pediatrično uporabo je torej utemeljen za preprečevanje in odpravljanje teh ovir. Člen 95 Pogodbe je torej primerna pravna podlaga.

(6)

Uvedba sistema, ki obsega tako obveznosti kot tudi nagrade in spodbude, se je pri doseganju teh ciljev pokazala za nujno. Natančna narava obveznosti ter nagrad in spodbud bi morala upoštevati status posameznega zdravila. Ta uredba bi se morala uporabljati za vsa zdravila, ki jih potrebuje pediatrična populacija, zato bi moralo njeno področje uporabe obsegati izdelke v razvoju, ki jih je treba še odobriti, odobrene izdelke, ki so predmet varstva pravic intelektualne lastnine, in odobrene izdelke, ki niso več predmet varstva pravic intelektualne lastnine.

(7)

Vse pomisleke glede izvajanja preskušanj pri pediatrični populaciji bi bilo treba uravnotežiti z etičnimi pomisleki, ki zadevajo dajanje zdravil populaciji, v okviru katere niso bila ustrezno preskušena. Ogroženost javnega zdravja zaradi uporabe nepreizkušenih zdravil pri pediatrični populaciji se lahko varno opredeli s študijami o zdravilih za pediatrično populacijo, ki bi jih bilo treba skrbno nadzorovati in spremljati na podlagi posebnih zahtev za varstvo pediatrične populacije, ki so del kliničnih preskušanj v Skupnosti, določenih v Direktivi 2001/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z izvajanjem dobre klinične prakse pri kliničnem preskušanju zdravil za ljudi (3).

(8)

V okviru Evropske agencije za zdravila (v nadaljnjem besedilu „Agencija“) se ustanovi znanstveni odbor, Odbor za pediatrijo, s strokovnim znanjem in pristojnostjo glede razvoja in presoje vseh vidikov zdravil za zdravljenje pediatrične populacije. Za Odbor za pediatrijo naj veljajo določbe, ki veljajo za znanstveni odbor Agencije, kakor so navedene v Uredbi (ES) št. 726/2004 (4). Člani Odbora za pediatrijo zato ne morejo imeti finančnih ali drugih interesov v farmacevtski industriji, ki bi lahko vplivali na njihovo nepristranskost, pa naj delujejo v javnem interesu ali neodvisno, ter bi morali podati letno izjavo o svojih finančnih interesih. Odbor za pediatrijo bi moral biti v prvi vrsti odgovoren za znanstveno presojo in izdajo soglasij z načrti pediatričnih raziskav ter za sistem opustitev in odlogov, poleg tega pa bi moral imeti odločujoč vpliv pri različnih podpornih ukrepih iz te uredbe. Odbor za pediatrijo bi moral pri svojem delu upoštevati morebitne pomembne terapevtske koristi študij za pediatrične bolnike, vključene v študije, ali za širšo pediatrično populacijo, vključno s potrebo po izogibanju nepotrebnim študijam. Odbor za pediatrijo naj upošteva obstoječe zahteve Skupnosti, vključno z Direktivo 2001/20/ES in smernico E11 Mednarodne konference o harmonizaciji (ICH), glede razvoja zdravil za pediatrično populacijo, in naj se izogiba zamudam pri odobritvah zdravil za druge populacije, ki nastanejo kot posledica zahtev za študije na pediatrični populaciji.

(9)

Za Agencijo bi bilo treba oblikovati postopke za izdajo soglasij z načrtom pediatričnih raziskav in za spremembe načrtov pediatričnih raziskav, torej dokumenta, na katerem bi morala temeljiti razvoj in odobritev zdravil za pediatrično populacijo. Načrt pediatričnih raziskav bi moral vključevati podrobnosti glede časovnega poteka in predlaganih ukrepov za dokazovanje kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravil pri pediatrični populaciji. Ker je pediatrična populacija v bistvu sestavljena iz številnih delov populacij, bi bilo treba v načrtu pediatričnih raziskav natančno določiti, katere dele populacije je treba raziskati, na kakšen način in kdaj.

(10)

Namen uvedbe načrta pediatričnih raziskav v pravni okvir, ki zadeva zdravila za uporabo v humani medicini, je zagotoviti, da postane razvoj zdravil, ki se bodo potencialno uporabljala za pediatrično populacijo, sestavni del razvoja zdravil, vključen v razvojni program za odrasle. Načrte pediatričnih raziskav bi bilo zato treba predložiti v začetni fazi razvoja izdelka, torej dovolj zgodaj, da se študije na pediatrični populaciji lahko izvedejo, če je potrebno, preden se vložijo vloge za dovoljenje za promet. Primerno je določiti rok za predložitev načrtov pediatričnih raziskav, da se zagotovi pravočasen dialog med sponzorjem in Odborom za pediatrijo. Poleg tega bo zgodnja predložitev načrta pediatričnih raziskav, skupaj s predložitvijo spodaj opisane zahteve za odlog, pripomogla k temu, da se odloži odobritev za druge populacije. Ker je razvoj zdravil dinamičen proces, ki je odvisen od rezultata potekajočih študij, bi bilo treba predvideti način sprememb dogovorjenega načrta, kjer je to potrebno.

(11)

Za nova zdravila in za odobrena zdravila, zaščitena s patentom ali dodatnim varstvenim certifikatom, je treba uvesti zahtevo po predložitvi rezultatov študij na pediatrični populaciji v skladu z dogovorjenim načrtom pediatričnih raziskav ali dokazila o pridobitvi opustitve ali odloga ob vložitvi vloge za dovoljenje za promet ali vloge za novo indikacijo, novo farmacevtsko obliko ali novo pot uporabe zdravila. Načrt pediatričnih raziskav naj bo podlaga za presojo skladnosti s to zahtevo. Vendar pa se ta zahteva ne uporablja za generična zdravila ali podobna biološka zdravila in zdravila, odobrena po postopku dobro uveljavljene medicinske uporabe, ali homeopatska zdravila in tradicionalna zdravila rastlinskega izvora, odobrena po poenostavljenih postopkih registracije iz Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (5).

(12)

Treba bi bilo sprejeti določbe o raziskavah pediatrične uporabe zdravil, ki niso zaščitena s patentom ali dodatnim varstvenim certifikatom, ki se bodo financirale iz raziskovalnih programov Skupnosti.

(13)

Da bi zagotovili, da se raziskave pri pediatrični populaciji izvajajo samo zaradi njihovih terapevtskih potreb, je treba za Agencijo uvesti postopke, s katerimi se opusti zahteva iz uvodne izjave (11) za določena zdravila ali skupine ali dele skupin zdravil, ki jih Agencija nato objavi. Zaradi nenehnega razvoja v znanosti in medicini je treba predvideti določbo o spreminjanju seznamov opustitev. Če pa se opustitev razveljavi, se zahteva ne uporablja za obdobje, ki je potrebno vsaj za izdajo soglasja z načrtom pediatričnih raziskav in za začetek izvajanja študij na pediatrični populaciji pred predložitvijo vloge za dovoljenje za promet.

(14)

V določenih primerih bi morala Agencija odložiti začetek izvajanja ali dokončanje nekaterih ali vseh ukrepov iz načrta pediatričnih raziskav, da se zagotovi izvedba raziskav samo, če je to varno in etično, ter da zahteva po podatkih o študijah na pediatrični populaciji ne onemogoča ali zadržuje odobritve zdravil za druge populacije.

(15)

Agencija bi morala zagotoviti brezplačno znanstveno svetovanje kot spodbudo za sponzorje, ki razvijajo zdravila za pediatrično populacijo. Da bi zagotovila znanstveno doslednost, bi morala Agencija usklajevati dejavnosti Odbora za pediatrijo in delovne skupine za znanstveno svetovanje Odbora za zdravila za uporabo v humani medicini ter skrbeti za vzajemno delovanje med Odborom za pediatrijo in drugimi odbori in delovnimi skupinami Skupnosti glede zdravil.

(16)

Obstoječih postopkov za pridobitev dovoljenja za promet z zdravili za uporabo v humani medicini se ne sme spreminjati. Vendar zahteva iz uvodne izjave (11) določa, da bi morali pristojni organi pri presoji veljavnosti vlog za dovoljenje za promet preveriti skladnost z dogovorjenim načrtom pediatričnih raziskav ter z vsemi opustitvami in odlogi. Presojo kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravil za pediatrično populacijo ter izdajo dovoljenj za promet bi morali še naprej izvajati pristojni organi. Treba bi bilo sprejeti določbo, na podlagi katere se Odbor za pediatrijo zaprosi za mnenje o skladnosti ter o kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravil pri pediatrični populaciji.

(17)

V podatke o zdravilu bi bilo treba kot ustrezen ukrep za preglednost vključiti podatke o rezultatih študij na pediatrični populaciji, pa tudi o statusu načrta pediatričnih raziskav, opustitev in odlogov, da se strokovnjakom za zdravstveno varstvo in bolnikom na ta način zagotovijo informacije o varni in učinkoviti uporabi zdravil pri pediatrični populaciji. Ko so izpolnjeni vsi ukrepi v načrtu pediatričnih raziskav, bi bilo treba to zapisati v dovoljenje za promet, ki potem predstavlja osnovo, na podlagi katere lahko podjetja pridobijo nagrado za skladnost.

(18)

Da se identificirajo zdravila, ki so odobrena za uporabo pri pediatrični populaciji, in da se omogoči njihovo predpisovanje, bi bilo treba sprejeti določbo, da se oznaka zdravila za uporabo pri pediatrični populaciji opremi z znakom, ki ga bo izbrala Komisija na predlog Odbora za pediatrijo.

(19)

Kot spodbudo za odobrene izdelke, ki niso več predmet varstva pravic intelektualne lastnine, je treba uvesti nov tip dovoljenja za promet: dovoljenje za promet za pediatrično uporabo. Dovoljenje za promet za pediatrično uporabo bi bilo treba izdati v okviru obstoječih postopkov za pridobitev dovoljenja za promet, vendar naj se to uporablja izrecno za zdravila, razvita izključno za uporabo pri pediatrični populaciji. Za ime zdravila, ki ima dovoljenje za promet za pediatrično uporabo, bi bilo treba omogočiti uporabo obstoječe blagovne znamke odgovarjajočega izdelka, odobrenega za odrasle, da se tako hkrati izkoristi prepoznavanje blagovne znamke in ekskluzivnost podatkov v zvezi z novim dovoljenjem za promet.

(20)

Skupaj z vlogo za dovoljenje za promet za pediatrično uporabo bi bilo treba predložiti podatke o uporabi izdelka pri pediatrični populaciji, ki so bili zbrani v skladu z dogovorjenim načrtom pediatričnih raziskav. Ti podatki lahko izhajajo iz objavljene literature ali iz novih študij. Poleg tega bi se morala vloga za dovoljenje za promet za pediatrično uporabo nanašati na podatke, ki so vsebovani v dosjeju zdravila, ki je ali je bilo odobreno v Skupnosti. S tem bi še dodatno spodbudili mala in srednje velika podjetja, vključno s podjetji generičnih zdravil, da bi razvijala zdravila za pediatrično populacijo brez patenta.

(21)

Uredba bi morala vsebovati ukrepe, ki bodo prebivalcem Skupnosti čim bolj omogočili dostop do novih zdravil, ki so preskušena in prilagojena za pediatrično uporabo in čim bolj zmanjšali možnosti, da bi se na območju Skupnosti dodeljevale nagrade in spodbude za odobritve novih zdravil, če se s tem ne bi olajšala dostopnost do teh zdravil delom pediatrične populacije Skupnosti. Vloga za dovoljenje za promet, vključno z vlogo za dovoljenje za promet za pediatrično uporabo, ki vsebuje rezultate študij, izvedenih v skladu z dogovorjenim načrtom pediatričnih raziskav, bi morala biti upravičena do centraliziranega postopka Skupnosti, določenega v členih 5 do 15 Uredbe (ES) št. 726/2004.

(22)

Če je bilo na podlagi dogovorjenega načrta pediatričnih raziskav izdano dovoljenje za pediatrično indikacijo za zdravilo, ki je že v prometu za druge indikacije, bi se moral imetnik dovoljenja za promet zavezati, da bo izdelek ob upoštevanju pediatričnih informacij dal v promet v roku dveh let od datuma odobritve indikacije. Ta zahteva se nanaša samo na izdelke, ki so že odobreni, in se ne uporablja za zdravila, ki so odobrena na podlagi dovoljenja za promet za pediatrično uporabo.

(23)

Uvesti bi bilo treba fakultativen postopek, ki bi omogočil pridobitev enotnega, za celotno področje Skupnosti veljavnega mnenja v zvezi z zdravilom, odobrenim na nacionalni ravni, če so podatki v zvezi s pediatrično populacijo zbrani na podlagi dogovorjenega načrta pediatričnih raziskav, del vloge za dovoljenje za promet. Za dosego tega se lahko uporabi postopek, določen v členih 32, 33 in 34 Direktive 2001/83/ES. To bo omogočilo sprejetje usklajene odločbe Skupnosti o uporabi zdravil pri pediatrični populaciji in njeno vključitev v vse nacionalne podatke o zdravilu.

(24)

Pomembno je zagotoviti, da so mehanizmi farmakovigilance primerni za obravnavanje posebnih primerov pri zbiranju podatkov o varnosti pri pediatrični populaciji, vključno s podatki o možnih dolgoročnih učinkih. Za ugotavljanje učinkovitosti pri pediatrični populaciji so lahko po pridobitvi dovoljenja potrebne dodatne študije. Zato bi bilo treba v zvezi z vlogami za dovoljenje za promet, ki vključujejo rezultate študij, izvedenih v skladu z dogovorjenim načrtom pediatričnih raziskav, vpeljati dodatno zahtevo, in sicer, da mora vlagatelj prikazati, kako namerava zagotoviti dolgoročno spremljanje možnih neželenih učinkov uporabe zdravila in učinkovitosti pri pediatrični populaciji. Dodatno se, kadar obstojijo posebni razlogi za skrb, od vlagatelja zahteva, naj predloži in izvaja sistem obvladovanja tveganja in/ali da izvede posebne post-marketinške študije kot pogoj za pridobitev dovoljenja za promet.

(25)

Zaradi varovanja javnega zdravja je treba zagotoviti stalen dostop do varnih in učinkovitih zdravil, odobrenih za pediatrične indikacije, ki so bile razvite na osnovi te uredbe. Če imetnik dovoljenja za promet namerava umakniti določeno zdravilo iz prometa, bi bilo treba zagotoviti, da bo pediatrična populacija še naprej imela dostop do zadevnega zdravila. Da bi to dosegli, bi bilo treba Agencijo pravočasno obveščati o vseh takih namerah, ki bi jih bilo treba tudi objaviti.

(26)

Za zdravila, za katera se zahteva predložitev pediatričnih podatkov, bi bilo treba pod pogojem, da so izpolnjeni vsi ukrepi, vključeni v dogovorjen načrt pediatričnih raziskav in da je zdravilo odobreno v vseh državah članicah, ter da so ustrezni podatki o rezultatih študij vključeni v podatke o zdravilu, odobriti nagrado v obliki 6 mesečnega podaljšanja veljavnosti dodatnega varstvenega certifikata, uvedenega z Uredbo Sveta (EGS) št. 1768/92 (6). Na odobritev te nagrade ne vpliva noben sklep organov držav članic glede določanja cen zdravil ali njihove vključitve v sistem nacionalnega zdravstvenega zavarovanja.

(27)

Vloga za podaljšanje veljavnosti certifikata v skladu s to uredbo naj bo sprejemljiva samo, če je bil certifikat izdan v skladu z Uredbo (EGS) št. 1768/92.

(28)

Ker je nagrada namenjena izvajanju študij pri pediatrični populaciji in ne za prikaz, da je izdelek varen in učinkovit pri pediatrični populaciji, bi bilo treba nagrado zagotoviti tudi, če se pediatrična indikacija ne odobri. Vendar bi bilo treba za izboljšanje dostopnosti podatkov o uporabi zdravil pri pediatrični populaciji ustrezne podatke o uporabi pri pediatrični populaciji vključiti v podatke o odobrenem zdravilu.

(29)

V skladu z Uredbo (ES) št. 141/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1999 o zdravilih sirotah (7) je zdravilom, ki so določena kot zdravila sirote, zagotovljena desetletna tržna ekskluzivnost na podlagi izdanega dovoljenja za promet za indikacijo sirota. Ker takšni izdelki pogosto niso zaščiteni s patentom, nagrade v obliki podaljšanja veljavnosti dodatnega varstvenega certifikata ni mogoče dodeliti; če pa so zaščitena s patentom, bo takšno podaljšanje veljavnosti pomenilo dvojno spodbudo. Zato bi bilo treba za zdravila sirote namesto podaljšanja veljavnosti dodatnega varstvenega certifikata desetletno obdobje tržne ekskluzivnosti za zdravila sirote podaljšati na dvanajst let, če je v celoti izpolnjena zahteva o podatkih o uporabi pri pediatrični populaciji.

(30)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, ne smejo onemogočiti drugih spodbud ali nagrad. Za zagotovitev preglednosti različnih ukrepov na ravni Skupnosti in držav članic bi morala Komisija na podlagi informacij, ki jih posredujejo države članice, pripraviti podroben seznam vseh razpoložljivih spodbud. Ukrepi, določeni v tej uredbi, vključno s soglasji z načrti pediatričnih raziskav, ne smejo biti podlaga za pridobivanje drugih spodbud Skupnosti za podporo raziskavam, kot je financiranje raziskovalnih projektov v okviru večletnih okvirnih programov Skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti.

(31)

Da bi izboljšali dostopnost do informacij o uporabi zdravil pri pediatrični populaciji in se izognili nepotrebnim ponavljajočim se študijam na pediatrični populaciji, ki ne prispevajo k skupnemu znanju, naj Evropska zbirka podatkov, predvidena v členu 11 Direktive 2001/20/ES, vsebuje Evropski register kliničnih preskušanj zdravil za pediatrično uporabo, vključno z vsemi tekočimi, predčasno zaključenimi in dokončanimi pediatričnimi študijami, ki so bile izvedene v Skupnosti in v tretjih državah. Agencija naj objavi tisti del informacij, ki zadevajo pediatrična klinična preskušanja, vključena v podatkovno bazo, kot tudi podrobnosti rezultatov vseh pediatričnih kliničnih preskušanj, predloženih pristojnim organom.

(32)

Odbor za pediatrijo naj po posvetovanju s Komisijo, državami članicami in zainteresiranimi stranmi uvede seznam terapevtskih potreb pediatrične populacije in ga redno dopolnjuje. Na seznamu bi morala biti opredeljena obstoječa zdravila, ki se uporabljajo pri pediatrični populaciji, in poudarjene terapevtske potrebe te populacije ter prednostne naloge za raziskave in razvoj. Na ta način bi podjetja lažje prepoznala možnosti za poslovni razvoj, Odbor za pediatrijo bi lahko bolje ocenil potrebo po zdravilih in študijah pri presoji osnutkov načrtov pediatričnih raziskav, opustitev in odlogov, strokovnjaki zdravstvenega varstva in bolniki pa bi imeli na voljo vir informacij za pomoč pri njihovih odločitvah o izbiri zdravil.

(33)

Klinična preskušanja pri pediatrični populaciji lahko zahtevajo posebno strokovno znanje, posebno metodologijo in v nekaterih primerih posebne pripomočke, zato bi jih morali izvajati primerno usposobljeni raziskovalci. Mreža, ki povezuje obstoječe nacionalne pobude in pobude Skupnosti ter študijske centre, da se na ravni Skupnosti ustvarijo potrebna pooblastila, in ki upošteva podatke Skupnosti in tretjih držav, bi pripomogla sodelovanju in izogibanju nepotrebnega podvajanja študij. Ta mreža naj bi prispevala h krepitvi temeljev Evropskega raziskovalnega prostora v zvezi z okvirnimi programi Skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, koristila pediatrični populaciji in delovala kot informacijski in strokovni vir za industrijo.

(34)

Farmacevtska podjetja imajo lahko za določena odobrena zdravila že na voljo podatke o varnosti ali učinkovitosti pri pediatrični populaciji. Za izpopolnitev že dostopnih informacij o uporabi zdravil pri pediatričnih populacijah bi bilo treba od podjetij, ki imajo takšne podatke, zahtevati, da jih predložijo vsem pristojnim organom, kjer so zdravila odobrena. Na ta način se podatki lahko ocenijo in, če je to primerno, vnesejo v podatke o odobrenem zdravilu, ki so namenjeni strokovnjakom zdravstvenega varstva in bolnikom.

(35)

Treba bi bilo predvideti financiranje s strani Skupnosti za vse dejavnosti Odbora za pediatrijo in Agencije, ki so posledica izvajanja te uredbe, kot so presoja načrtov pediatričnih raziskav, opustitve pristojbin, predvidenih za znanstveno svetovanje, ter ukrepi za zagotavljanje informacij in preglednosti, vključno z zbirko podatkov pediatričnih študij in mreže.

(36)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (8).

(37)

Uredbo (EGS) št. 1768/92, Direktivo 2001/20/ES, Direktivo 2001/83/ES in Uredbo (ES) št. 726/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(38)

Ker cilja te uredbe, in sicer izboljšanja dostopnosti zdravil, preskušenih za pediatrično uporabo, države članice ne morejo same zadovoljivo doseči in ga je zato lažje doseči na ravni Skupnosti, pod pogojem, da bo to omogočilo izkoristiti najširši možen trg in se izogniti razpršitvi omejenih virov, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena, ta uredba ne prekoračuje okvirov, potrebnih za doseganje tega cilja —

(1)

„pediatrična populacija“ je del populacije od rojstva do dopolnjene starosti 18 let;

(2)

„načrt pediatričnih raziskav“ je raziskovalni in razvojni program, katerega namen je, da se zagotovi zbiranje potrebnih podatkov, ki določajo pogoje, pod katerimi je lahko zdravilo odobreno za zdravljenje pediatrične populacije;

(3)

„zdravilo, odobreno za pediatrično indikacijo“ je zdravilo, ki je odobreno za uporabo pri delu ali pri celotni pediatrični populaciji in za katerega so podatki o odobreni indikaciji opredeljeni v povzetku glavnih značilnosti zdravila, sestavljenem v skladu s členom 11 Direktive 2001/83/ES;

(4)

„dovoljenje za promet za pediatrično uporabo“ je dovoljenje za promet, izdano za zdravilo za uporabo v humani medicini, ki ni zaščiteno z dodatnim varstvenim certifikatom v skladu z Uredbo (EGS) št. 1768/92 ali s patentom, ki omogoča podelitev dodatnega varstvenega certifikata za izključno terapevtske indikacije, ki so pomembne za uporabo pri pediatrični populaciji ali pri njenih delih, vključno s primerno jakostjo, farmacevtsko obliko ali potjo uporabe tega zdravila.

(a)

pet članov Odbora za zdravila za uporabo v humani medicini in njihovi namestniki, ki so bili imenovani v navedeni Odbor v skladu s členom 61(1) Uredbe (ES) št. 726/2004. Teh pet članov in njihove namestnike v Odbor za pediatrijo imenuje Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini;

(b)

po en član in en namestnik, ki ga imenuje vsaka država članica, katere nacionalnih pristojnih organov ne zastopajo člani, ki jih je imenoval Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini;

(c)

trije člani in trije namestniki, ki jih na podlagi javnega razpisa imenuje Komisija po posvetovanju z Evropskim parlamentom, da bi ti predstavljali zdravstvene delavce;

(d)

trije člani in trije namestniki, ki jih na podlagi javnega razpisa imenuje Komisija po posvetovanju z Evropskim parlamentom, da bi ti predstavljali združenja bolnikov.

(a)

oceniti vsebino vsakega načrta pediatrične raziskave za zdravilo, ki mu je predložen v skladu s to uredbo in o tem oblikovati mnenje;

(b)

oceniti upravičenost opustitev in odlogov ter o njih oblikovati mnenje;

(c)

na zahtevo Odbora za zdravila za uporabo v humani medicini, pristojnega organa ali vlagatelja oceniti skladnost vloge za dovoljenje za promet z zadevnim dogovorjenim načrtom pediatričnih raziskav in o tem oblikovati mnenje;

(d)

na zahtevo Odbora za zdravila za uporabo v humani medicini ali pristojnega organa oceniti vse podatke, zbrane v skladu z dogovorjenim načrtom pediatričnih raziskav in oblikovati mnenje o kakovosti, varnosti ali učinkovitosti zdravila za uporabo pri pediatrični populaciji;

(e)

svetovati glede vsebine in oblike podatkov, ki se bodo zbirali za raziskavo iz člena 42;

(f)

podpirati Agencijo in ji svetovati glede uvedbe evropske mreže iz člena 44;

(g)

z znanstvenega vidika pomagati pri pripravi vseh dokumentov, povezanih z izpolnjevanjem ciljev te uredbe;

(h)

na zahtevo izvršnega direktorja Agencije ali Komisije zagotoviti svetovanje glede vseh vprašanj v zvezi z zdravili za uporabo pri pediatrični populaciji;

(i)

oblikovati poseben seznam potreb po pediatričnih zdravilih in ga redno dopolnjevati, kot je navedeno v členu 43;

(j)

svetovati Agenciji in Komisiji glede obveščanja o ukrepih, ki so na voljo za izvajanje raziskav zdravil za uporabo pri pediatrični populaciji;

(k)

Komisiji predlagati znak iz člena 32(2).

(a)

rezultate vseh izvedenih študij in podrobnosti o vseh informacijah, zbranih v skladu z dogovorjenim načrtom pediatričnih raziskav;

(b)

sklep Agencije o opustitvi za določeno zdravilo;

(c)

sklep Agencije o opustitvi za skupino zdravil v skladu s členom 11;

(d)

sklep Agencije o odlogu.

(a)

določeno zdravilo ali skupina zdravil verjetno ni učinkovita ali varna za del ali za celotno pediatrično populacijo;

(b)

bolezen ali stanje, za katero je zdravilo ali skupina zdravil namenjena, se pojavlja samo pri odraslih populacijah;

(c)

določeno zdravilo v okviru obstoječih zdravljenj ne predstavlja posebne terapevtske koristi za pediatrične bolnike.

(a)

vlagatelj, in sicer pred predložitvijo vloge za dovoljenje za promet ali za spremembo dovoljenja iz členov 7, 8 ali 30;

(b)

Agencija ali pristojni nacionalni organ, kadar preverja popolnost vloge iz točke (a), ki ne vključuje mnenja o skladnosti, sprejetega na zahtevo iz točke (a);

(c)

Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini ali pristojni nacionalni organ, kadar presoja vlogo iz točke (a), če obstaja dvom glede popolnosti in če še ni bilo podano mnenje na zahtevo iz točke (a) ali (b).

(a)

vloge za dovoljenje za promet, ki vsebuje pediatrično indikacijo;

(b)

vloge za vključitev pediatrične indikacije v obstoječe dovoljenje za promet;

(c)

vloge za dovoljenje za promet za pediatrično uporabo.

(a)

vloge za opustitev;

(b)

vloge za odlog;

(c)

načrte pediatričnih raziskav;

(d)

oceno skladnosti z dogovorjenim načrtom pediatričnih raziskav.

1)

v členu 1 se doda opredelitev:

2)

v členu 7 se dodata nova odstavka:

„3.   Prijava za podaljšanje veljavnosti certifikata se lahko predloži skupaj s prijavo za izdajo certifikata ali ko je prijava za izdajo certifikata v postopku in so izpolnjeni ustrezni pogoji iz člena 8(1)(d) ali člena 8(1a).

4.   Prijava za podaljšanje veljavnosti že izdanega certifikata se vloži najpozneje dve leti pred iztekom veljavnosti certifikata.

5.   Ne glede na odstavek 4 se pet let po začetku veljavnosti Uredbe (ES) št. 1901/2006 prijava za podaljšanje veljavnosti že izdanega certifikata vloži najpozneje šest mesecev pred iztekom veljavnosti certifikata.“;

3)

člen 8 se spremeni, kakor sledi:

4)

člen 9 se spremeni, kakor sledi:

5)

v členu 10 se doda nov odstavek:

„6.   Odstavki 1 do 4 se smiselno uporabljajo za prijavo za podaljšanje veljavnosti.“;

6)

v členu 11 se doda odstavek:

„3.   Odstavka 1 in 2 se uporabljata za uradno obvestilo o tem, da je podaljšanje veljavnosti certifikata odobreno ali o tem, da je bila prijava za podaljšanje zavrnjena.“;

7)

v členu 13 se doda odstavek:

„3.   Obdobja, določena v odstavkih 1 in 2, se podaljšajo za šest mesecev, kadar se uporablja člen 36 Uredbe (ES) št. 1901/2006. V tem primeru se obdobje, določeno v odstavku 1 tega člena, lahko podaljša samo enkrat.“;

8)

vstavi se člen:

„Člen 15a

Preklic podaljšanja veljavnosti

1.   Podaljšanje veljavnosti se lahko prekliče, če je bilo odobreno v nasprotju z določbami člena 36 Uredbe (ES) št. 1901/2006.

2.   Katera koli oseba lahko organu, ki je po nacionalni zakonodaji odgovoren za preklic ustreznega osnovnega patenta, predloži prijavo za preklic podaljšanja veljavnosti.“;

9)

člen 16 se spremeni, kakor sledi:

10)

člen 17 se nadomesti z:

„Člen 17

Pritožbe

Proti odločitvam organov iz člena 9(1) ali organov iz členov 15(2) in 15a(2), ki so bili sprejete na podlagi te uredbe, se lahko vložijo enake pritožbe, kot jih predvideva nacionalna zakonodaja za podobne odločitve, sprejete v zvezi z nacionalnimi patenti.“.

1)

člen 56(1) se nadomesti z:

„1.   Agencijo sestavljajo:

2)

v členu 57(1) se doda točka:

3)

vstavi se člen:

„Člen 73a

Sklepi Agencije v skladu z Uredbo (ES) št. 1901/2006 so lahko predmet tožbe pred Sodiščem Evropskih skupnosti pod pogoji, določenimi v členu 230 Pogodbe.“.

27.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 378/20

(1)

Ukrepe, potrebne za izvajanje Uredbe (ES) št. 1901/2006 (2), bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (3).

(2)

Zlasti bi bilo treba pooblastiti Komisijo, da podrobno opredeli razloge za odlog začetka ali končanja nekaterih ali vseh ukrepov iz načrta pediatričnih preiskav ter določi najvišje zneske kot tudi pogoje in načine pobiranja denarne kazni za kršitve določb Uredbe (ES) št. 1901/2006 ali izvedbenih ukrepov, sprejetih v skladu z njo. Te ukrepe splošnega obsega, ki so namenjeni dopolnitvi Uredbe (ES) št. 1901/2006 tako da se dodajo nove nebistvene določbe, bi bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, predvidenim v členu 5a Sklepa 1999/468/ES.

(3)

Uredbo (ES) št. 1901/2006 je zato treba ustrezno spremeniti —

1)

v členu 20 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Komisija lahko za podrobno opredelitev razlogov za odlog, na podlagi izkušenj pridobljenih pri izvajanju tega člena, sprejme določbe, v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 51(2) o spremembah ali dopolnitvah nebistvenih določb te uredbe.“;

2)

v členu 49 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Komisija lahko na zahtevo Agencije naloži denarne kazni za kršitve določb te uredbe ali izvedbenih ukrepov, sprejetih v skladu z njo, ki se nanašajo na zdravila, odobrena po postopku, določenem v Uredbi (ES) št. 726/2004. Ukrepi, ki spreminjajo ali dopolnjujejo nebistvene določbe te uredbe, se glede najvišjih zneskov kot tudi pogojev in načinov za pobiranje teh kazni sprejmejo v skladu regulativnim postopkom s pregledom iz člena 51(2).“;

3)

v členu 51 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“.

27.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 378/22

(1)

Bistveno je spodbujati sodelovanje in kulturne izmenjave, s čimer se zagotovi spoštovanje in spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti v Evropi ter med evropskimi državljani izboljšati poznavanje drugih evropskih kultur in obenem poglabljati njihovo zavest o skupni evropski kulturni dediščini. Spodbujanje sodelovanja na kulturnem in jezikovnem področju ter raznolikosti tako prispeva k doživljanju evropskega državljanstva kot oprijemljive resničnosti, saj evropske državljane spodbuja k neposrednemu sodelovanju v integracijskih procesih.

(2)

Dejavna kulturna politika, usmerjena v ohranjanje evropske kulturne raznolikosti in spodbujanja skupnih kulturnih elementov in kulturne dediščine lahko prispeva k boljši zunanji opaznosti Evropske unije.

(3)

Da bi državljani polno podpirali evropsko integracijo in pri njej tudi polno sodelovali, bi bilo treba bolj poudarjati njihove skupne kulturne vrednote in korenine kot ključni element njihove identitete in pripadnosti družbi, ki temelji na svobodi, pravičnosti, demokraciji, spoštovanju človekovega dostojanstva in integritete, strpnosti in solidarnosti, ob polnem spoštovanju Listine o temeljnih pravicah Evropske Unije.

(4)

Bistveno je, da področje kulture prispeva svoj delež in igra ustrezno vlogo pri širšem evropskem političnem razvoju. Področje kulture je pomemben delodajalec in poleg tega obstaja tudi jasna povezava med vlaganji v kulturo in gospodarskim razvojem, od koder izhaja pomen krepitve kulturne politike na regionalnih in nacionalnih ravneh ter na evropski ravni. Skladno s tem, bi bilo treba okrepiti položaj kulturnih panog pri premikih v sklopu Lizbonske strategije, saj te panoge vse znatneje prispevajo k evropskemu gospodarstvu.

(5)

Prav tako je treba spodbujati aktivno državljanstvo in okrepiti boj proti izključenosti v vseh oblikah, vključno z rasizmom in ksenofobijo. Izboljšan dostop do kulture za čim širši krog ljudi je lahko sredstvo v boju proti socialni izključenosti.

(6)

Člen 3 Pogodbe določa, da si Skupnost pri vseh dejavnostih iz navedenega člena prizadeva odpraviti neenakosti ter spodbujati enakost moških in žensk.

(7)

Kulturni programi Kalejdoskop, Ariane, Raphael in Kultura 2000, določeni s sklepi št. 719/96/ES (3), št 2085/97/ES (4), št. 2228/97/ES (5) in št. 508/2000/ES (6), so označili pomembne napredke pri izvajanju ukrepov Skupnosti na področju kulture. Tako so bile pridobljene pomembne izkušnje, zlasti s pomočjo vrednotenja teh kulturnih programov. Ukrepe Skupnosti na področju kulture je sedaj treba racionalizirati in okrepiti ob upoštevanju rezultatov teh vrednotenj, rezultatov posvetovanj z vsemi zainteresiranimi stranmi in rezultatov dela evropskih institucij. V ta namen je torej treba pripraviti program.

(8)

Evropske institucije so večkrat jasno izrazile svoje stališče glede različnih področij, ki zadevajo kulturne ukrepe Skupnosti in izzive kulturnega sodelovanja; zlasti v Resolucijah Sveta z dne 25. junija 2002 o novem delovnem načrtu glede evropskega sodelovanja na področju kulture (7) in v Resoluciji z dne 19. decembra 2002 o delovnem načrtu za evropsko sodelovanje na področju kulture (8), v resolucijah Evropskega parlamenta z dne 5. septembra 2001 o kulturnem sodelovanju v Evropski uniji (9), z dne 28. februarja 2002 o izvajanju Programa Kultura 2000 (10), in z dne 22. oktobra 2002 o pomembnosti dinamike v gledališču in uprizoritvene umetnosti v razširjeni Evropi (11), z dne 4. septembra 2003 o kulturnih panogah (12), pa tudi z mnenjem Odbora regij z dne 9. oktobra 2003 o podaljšanju Programa Kultura 2000.

(9)

Svet je v svojih zgoraj navedenih resolucijah poudaril nujnost sprejetja bolj koherentnega pristopa h kulturi na ravni Skupnosti in hkrati poudarja, da je evropska dodana vrednost nujna in odločilna v okviru evropskega kulturnega sodelovanja, pa tudi splošni pogoj za ukrepanje Skupnosti na področju kulture.

(10)

Da bi postal skupni evropski kulturni prostor realnost za državljane Evrope, je treba spodbujati transnacionalno mobilnost kulturnih akterjev, nadnacionalno kroženje kulturnih del in izdelkov ter podpirati dialog in kulturne izmenjave.

(11)

Stališča institucij o potrebi po boljšem upoštevanju posebnih gospodarskih in socialnih značilnosti neaUdiovizualnih kulturnih panog so izražena v sklepih Sveta z dne 16. novembra 2004 o delovnem načrtu za področje kulture (2005 – 2006), resoluciji Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2003 o kulturnih panogah in mnenju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o kulturnih panogah v Evropi z dne 28. januarja 2004. Poleg tega bi bilo treba v novem programu upoštevati pripravljalne ukrepe za sodelovanje v kulturnih zadevah, ki so se spodbujale v letih 2002 – 2004.

(12)

V tej zvezi je treba podpirati tesnejše sodelovanje med kulturnimi akterji in jih spodbujati k oblikovanju projektov večletnega sodelovanja ter jim tako omogočiti razvijanje skupnih dejavnosti, podpirati bolj usmerjene ukrepe s pravo evropsko dodano vrednostjo, simbolične kulturne dogodke in evropske organizacije za kulturno sodelovanje ter spodbujati k analizi izbranih tem evropskega pomena pa tudi k zbiranju in širjenju informacij ter dejavnostim, ki imajo za cilj kar najbolj razširiti vpliv projektov na področju evropskega kulturnega sodelovanja in razvoja evropske kulturne politike.

(13)

Na podlagi Sklepa 1622/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2007 do 2019 (13) bi bilo treba temu projektu dodeliti več finančnih sredstev, saj je med Evropejci zelo prepoznaven in prispeva h krepitvi občutka pripadnosti skupnemu kulturnemu prostoru. V okviru tega projekta bi bilo treba pozornost nameniti vseevropskemu kulturnemu sodelovanju.

(14)

Podpreti bi bilo treba ustanove, ki delujejo v prid evropskemu kulturnemu sodelovanju in igrajo vlogo evropskih kulturnih „ambasadorjev“ ter se opirajo na izkušnje, ki jih je Evropska unija pridobila v okviru Sklepa št. 792/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o akcijskem programu Skupnosti za spodbujanje ustanov, ki so na evropski ravni dejavne na področju kulture (14).

(15)

Program mora ob spoštovanju načela svobode izražanja prispevati k prizadevanjem Evropske unije pri spodbujanju trajnostnega razvoja in boju proti vsem oblikam diskriminacije.

(16)

Državam kandidatkam za vstop v Evropsko unijo in državam Efte, ki so članice Sporazuma EGP, bi morala biti dana možnost sodelovanja v programih Skupnosti v skladu s sporazumi, sklenjenimi s temi državami.

(17)

Evropski svet je na zasedanju dne 19. in 20. junija 2003 v Solunu sprejel „Agendo za Zahodni Balkan: na poti k evropski integraciji“ in določil, da bi programi Skupnosti morali biti odprti tudi za države v procesu stabilizacije in pridruževanja na podlagi okvirnih sporazumov, podpisanih med Skupnostjo in temi državami. Te države lahko, če želijo, v okviru proračunskih sredstev ali političnih prednostnih nalog sodelujejo v programu, lahko pa sodelujejo na bolj omejen način, na osnovi dodatnih sredstev in posebnih postopkov, dogovorjenih med zadevnimi stranmi.

(18)

Program bi moral omogočati tudi sodelovanje z drugimi tretjimi državami, ki so s Skupnostjo podpisale sporazume, v katerih je zajeto tudi področje kulture, pod pogoji, ki jih je treba še določiti.

(19)

Za povečanje dodane vrednosti ukrepov Skupnosti je treba zagotoviti celovitost in komplementarnost ukrepov, ki se izvajajo v okviru tega sklepa, in ustreznih drugih politik, ukrepov in instrumentov Skupnosti v skladu s členom 151(4) Pogodbe. Še zlasti bi bilo treba paziti, da bodo ukrepi Skupnosti na področjih kulture in izobraževanja povezani z ukrepi, namenjenimi širjenju izmenjav najboljše prakse in tesnejšega sodelovanja na evropski ravni.

(20)

V zvezi z izvajanjem podpore Skupnosti bi bilo treba upoštevati poseben značaj področja kulture v Evropi in bi bilo treba poskrbeti, da bodo upravni in finančni postopki kolikor je mogoče poenostavljeni in prilagojeni ciljem, praksam in razvoju področja kulture.

(21)

Komisija, države članice in točke za stike na kulturnem področju bi morale spodbujati sodelovanje manjših izvajalcev v projektih za večletno sodelovanje in organizacijo dejavnosti za zbliževanje potencialnih projektnih partnerjev.

(22)

Program bi moral združiti posebne lastnosti in strokovno znanje kulturnih izvajalcev iz vse Evrope. Kjer je to potrebno, bi morale Komisija in države članice sprejeti ukrepe za obravnavanje nizke stopnje sodelovanja kulturnih izvajalcev v vsaki državi članici ali sodelujoči državi.

(23)

V okviru sodelovanja med Komisijo in državami članicami je primerno zagotoviti stalno spremljanje in vrednotenje programa, da bi se omogočilo prilagajanje, zlasti glede prednostnih nalog pri izvajanju ukrepov. Ta vrednotenja bi morala vključevati tudi zunanje vrednotenje, ki ga opravijo neodvisne in nepristranske organizacije.

(24)

Pri postopkih za spremljanje in vrednotenje programa bi bilo treba uporabiti cilje in kazalce, ki so specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno opredeljeni.

(25)

Treba bi bilo izvajati primerne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter ukrepe za povračilo izgubljenih ali nepravilno dodeljenih ali porabljenih sredstev.

(26)

Treba je določiti enoten instrument za financiranje in oblikovanje programa kulturnega sodelovanja z imenom „Program Kultura“, in sicer za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

(27)

Ta sklep določa finančna sredstva za celotno trajanje programa, ki predstavljajo v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (15).

(28)

Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti skladno s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (16).

(29)

Ukrepe, potrebne za finančno izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti skladno z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (17) (v nadaljevanju: „finančna uredba“), in z Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES; Euratom) št. 1605/2002 (18).

(30)

Ukrepi Skupnosti, ki se izvajajo na področju kulturnega sodelovanja, se dopolnjujejo z nacionalnimi in regionalnimi ukrepi. Ker ciljev tega sklepa, in sicer okrepitve evropskega kulturnega prostora, temelječega na skupni kulturni dediščini (nadnacionalna mobilnost kulturnih akterjev v Evropi, nadnacionalno kroženje umetniških in kulturnih del in izdelkov, medkulturni dialog), zaradi nadnacionalnega značaja države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepov, lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz istega člena ta sklep ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(31)

Treba bi bilo sprejeti prehodne določbe za zagotovitev nemotenega prehoda med programi, ki jih določata sklepa št. 508/2000/ES in št. 792/2004/ES, na eni strani ter programom, ki ga določa ta sklep, na drugi —

(a)

spodbujanje transnacionalne mobilnosti kulturnih akterjev;

(b)

spodbujanje transnacionalnega kroženja umetniških del ter umetniških in kulturnih izdelkov;

(c)

pospeševanje medkulturnega dialoga.

(a)

podpora kulturnim ukrepom:

(b)

podpora ustanovam, dejavnim na področju kulture na evropski ravni;

(c)

podpora za analizo, zbiranje in širjenje informacij ter za dejavnosti, ki v največji možni meri širijo vpliv projektov na področju evropskega kulturnega sodelovanja in razvoja evropske kulturne politike.

(a)

države Efte, ki so članice EGP, v skladu z določili sporazuma EGP;

(b)

države kandidatke s predpristopno strategijo za pristop k Uniji v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji ter postopki za sodelovanje teh držav v programih Skupnosti, določenimi v okvirnih sporazumih;

(c)

države Zahodnega Balkana v skladu s postopki, ki so jih te države določile v skladu z okvirnimi sporazumi, ki določajo njihovo sodelovanje v programih Skupnosti.

(a)

letni delovni načrt, vključno s prednostnimi nalogami, merili in postopki za izbiranje;

(b)

letni proračun in razporeditev sredstev med različnimi ukrepi programa;

(c)

postopki za spremljanje in vrednotenje Programa.

(d)

finančna podpora, ki jo zagotovi Skupnost v skladu s prvo alineo člena 4(1)(a): zneski, trajanje, razporeditev in prejemniki.

(a)

imajo zadostno število osebja z strokovnimi in jezikovnimi sposobnostmi, ki so potrebne za delo na področju mednarodnega sodelovanja;

(b)

imajo primerno infrastrukturo, zlasti kar zadeva informacijsko in komunikacijsko tehnologijo;

(c)

delujejo v upravnem okolju, ki omogoča zadovoljivo izvajanje nalog in preprečuje nasprotja interesov.

(a)

spodbujanjem temeljnega načela svobode izražanja;

(b)

prizadevanji za globljo ozaveščenost glede pomena prispevanja k trajnostnemu razvoju;

(c)

prizadevanji za širjenje medsebojnega razumevanja in strpnosti znotraj Evropske unije;

(d)

prispevanjem k preprečevanju vseh oblik diskriminacije, osnovanih na spolu, rasi ali etničnem poreklu, veri ali prepričanju, invalidnosti, starosti ali spolni usmerjenosti.

(a)

vmesno poročilo o oceni doseženih rezultatov ter o kvalitativnih in kvantitativnih vidikih izvajanja tega programa, in sicer najkasneje 31. decembra 2010;

(b)

sporočilo o nadaljevanju izvajanja Programa, najkasneje do 31. decembra 2011;

(c)

naknadno poročilo o oceni, najkasneje do 31. decembra 2015.

27.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 378/32

(1)

Pogodba uvaja državljanstvo Unije, ki dopolnjuje nacionalno državljanstvo zadevne države članice. Državljanstvo Unije je pomemben element krepitve in varovanja procesa evropske integracije.

(2)

Skupnost bi morala pri državljanih zbuditi polno zavest o njihovem evropskem državljanstvu, o njegovih prednostih ter tudi o pravicah in dolžnostih, ki izhajajo iz njega in ki jih je treba uveljavljati ob ustreznem upoštevanju subsidiarnosti in v interesu povezanosti.

(3)

Posebno nujno je, da se evropski državljani v celoti zavedajo svojega državljanstva Evropske unije v okviru splošnega razmisleka o prihodnosti Evrope, ki ga je Evropski svet sprožil na zasedanju v Bruslju z dne 16. in 17. junija 2005. Program „Evropa za državljane“ se torej ne bi smel prekrivati z drugimi pobudami, sprejetimi v zvezi s tem, temveč bi jih moral dopolnjevati.

(4)

Da bi državljani v celoti podprli evropsko povezovanje, bi bilo treba večji poudarek nameniti njihovim skupnim vrednotam, zgodovini in kulturi, torej ključnim prvinam njihovega članstva v družbi, ki temelji na načelih svobode, demokracije in spoštovanja človekovih pravic, kulturni raznolikosti, strpnosti in solidarnosti, v skladu z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije (4), razglašeno 7. decembra 2000.

(5)

Spodbujanje aktivnega državljanstva je bistvenega pomena za krepitev boja proti rasizmu, ksenofobiji in nestrpnosti, hkrati pa tudi za povezanost državljanov in razvoj demokracije.

(6)

V okviru strategije EU na področju obveščanja in komunikacije bi bilo treba zagotoviti splošno razširjenost dejavnosti, podprtih v okviru programa, in visoko raven vpliva teh dejavnosti.

(7)

Da bi se Evropa bolj približala svojim državljanom in da bi lahko državljani v celoti sodelovali pri oblikovanju vse tesneje povezane Evrope, je treba nagovoriti vse državljane in osebe z zakonitim prebivališčem v sodelujočih državah ter jih pritegniti k nadnacionalnim izmenjavam in sodelovanju, ki prispevajo k oblikovanju občutka pripadnosti skupnim evropskim vrednotam.

(8)

Evropski parlament je v Resoluciji, sprejeti leta 1988 izrazil željo, da bi se bilo potrebno bolj potruditi za pospeševanje vzpostavljanja stikov med državljani različnih držav članic, in navedel, da je posebna podpora, ki jo Evropska unija namenja oblikovanju partnerstev med občinami v različnih državah članicah, racionalna in zaželena.

(9)

Evropski svet je ob številnih priložnostih ugotavljal, da je potrebno Evropsko unijo in njene institucije bolj približati državljanom držav članic. Spodbudil je institucije Unije, naj vzdržujejo in spodbujajo neposreden, pregleden in reden dialog z organizirano civilno družbo ter tako uveljavljajo udeležbo državljanov v javnem življenju in pri odločanju, pri tem pa poudarjajo bistvene vrednote, ki so državljanom Evrope skupne.

(10)

Svet je s svojim Sklepom 2004/100/ES z dne 26. januarja 2004 (5) vzpostavil akcijski program Skupnosti za spodbujanje dejavnega evropskega državljanstva (državljanska udeležba), ki je potrdil potrebo po spodbujanju trajnostnega dialoga z organizacijami civilne družbe in občinami ter potrebo po podpori aktivnemu udejstvovanju državljanov.

(11)

Projekti državljanov z nadnacionalno in medsektorsko razsežnostjo imajo pomembno vlogo v okviru približevanja državljanom in spodbujanja evropske zavesti, evropskega političnega povezovanja, socialne vključenosti in medsebojnega razumevanja.

(12)

Organizacije civilne družbe na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni so pomembni elementi dejavne udeležbe državljanov v družbi in pripomorejo k poživitvi vseh vidikov javnega življenja kot posredniki med Evropo in njenimi državljani. Zaradi tega bi bilo treba uveljavljati in spodbujati njihovo nadnacionalno sodelovanje.

(13)

Raziskovalne organizacije evropske javne politike lahko s svojimi zamislimi in premislekom ponudijo snov za razpravo na evropski ravni. Zaradi tega je priporočljivo, da se v vlogi vezi med evropskimi institucijami in državljani podprejo dejavnosti, v katerih se odraža njihova zavezanost k ustvarjanju evropske identitete in državljanstva, in sicer z vzpostavitvijo postopkov s preglednimi merili za spodbujanje informacijskih mrež in mrež za izmenjavo.

(14)

Prav tako je vredno nadaljevati dejavnosti, ki jih je Evropska unija začela izvajati v okviru Sklepa št. 792/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o akcijskem programu Skupnosti za spodbujanje ustanov, ki so na evropski ravni dejavne na področju kulture (6), in sicer za ohranitev in počastitev spomina na glavne kraje in arhive, povezane z deportacijami. Na ta način se lahko ohranja zavest o vseh razsežnostih in tragičnih posledicah druge svetovne vojne in spodbuja vsesplošen spomin kot simbol sprave s preteklostjo in graditve prihodnosti.

(15)

V Izjavi o športu, ki jo je Evropski svet sprejel na zasedanju od 7. do 9. decembra 2000 v Nici, je bilo zapisano, da „čeprav Skupnost nima neposredne pristojnosti na tem področju, mora v svojih ukrepih v skladu z različnimi določbami Pogodbe upoštevati socialno, izobraževalno in kulturno vlogo športa.“

(16)

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti uravnoteženemu vključevanju državljanov in organizacij civilne družbe iz vseh držav članic v nadnacionalne projekte in dejavnosti.

(17)

Države kandidatke in države EFTE, ki so podpisnice Sporazuma EGP, se v skladu s sporazumi, sklenjenimi s temi državami, priznavajo za morebitne udeleženke v programih Skupnosti.

(18)

Evropski svet je na zasedanju dne 19. in 20. julija 2003 v Solunu sprejel „Agendo za Zahodni Balkan: na poti k evropski integraciji“, ki države Zahodnega Balkana vabi k sodelovanju v programih in agencijah Skupnosti; zato je potrebno države Zahodnega Balkana priznati za morebitne udeleženke v programih Skupnosti.

(19)

Program bi bilo treba v sodelovanju s Komisijo in državami članicami redno spremljati in neodvisno ocenjevati ter tako omogočiti prilagoditve, potrebne zaradi pravilnega izvajanja ukrepov.

(20)

Pri postopkih nadzorovanja in vrednotenja programa naj se uporabijo specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno opredeljeni cilji in kazalci.

(21)

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (7) (v nadaljnjem besedilu „Finančna uredba“) in Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 19. novembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (8), ki ščitita finančne interese Skupnosti, se morata uporabljati ob upoštevanju načel enostavnosti in doslednosti pri odločanju glede izbire proračunskih instrumentov, omejitve števila primerov, ko je Komisija neposredno odgovorna za njuno izvajanje in upravljanje ter zahtevane sorazmernosti med količino sredstev in administrativno obremenitvijo zaradi njihove porabe.

(22)

Treba bi bilo tudi sprejeti ustrezne ukrepe za preprečitev nepravilnosti in goljufij ter za izterjavo izgubljenih ali nepravilno izplačanih ali porabljenih sredstev.

(23)

Po načelu dobrega finančnega poslovodenja je mogoče izvajanje programa poenostaviti z uporabo financiranja s pavšalnim zneskom podpore, ki se dodeli sodelujočim v programu, ali za podporo Skupnosti za strukture, ki se na ravni države vzpostavijo za upravljanje programa.

(24)

Ta sklep določa finančna sredstva za celotno trajanje programa, ki predstavljajo v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (9).

(25)

Ker države članice ne morejo zadovoljivo uresničiti ciljev tega sklepa in jih je torej zaradi nadnacionalne in večstranske narave dejavnosti in ukrepov programa lažje uresničiti na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za dosego teh ciljev.

(26)

Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (10).

(27)

Na podlagi Sklepa 2004/100/ES bi bilo treba sprejeti prehodne ukrepe za spremljanje akcij, ki se bodo začele pred 31. decembrom 2006 —

(a)

dajati državljanom priložnost za sodelovanje in udeležbo pri gradnji vse tesneje povezane Evrope, ki je demokratična in usmerjena v svet, njena kulturna raznolikost pa jo združuje in bogati, s čimer se razvija državljanstvo Evropske unije;

(b)

razvijati zavest o evropski identiteti, ki temelji na skupnih vrednotah, zgodovini in njihovi kulturi;

(c)

spodbujati zavest, da Evropa pripada svojim državljanom;

(d)

povečati strpnost in medsebojno razumevanje med evropskimi državljani, ki s spoštovanjem in spodbujanjem kulturne ter jezikovne raznolikosti prispevajo k medkulturnemu dialogu.

(a)

povezati ljudi iz lokalnih skupnosti po Evropi, da si bodo medsebojno posredovali in izmenjevali izkušnje, mnenja in vrednote, se učili iz zgodovine in gradili za prihodnost;

(b)

s sodelovanjem med organizacijami civilne družbe na evropski ravni spodbuditi delovanje, razpravljanje in razmislek v zvezi z evropskim državljanstvom in demokracijo, skupnimi vrednotami, skupno zgodovino in kulturo;

(c)

s predstavljanjem evropskih vrednot in dosežkov Evropo približati njenim državljanom, in ob tem ohranjati spomin na njeno preteklost;

(d)

spodbujati sodelovanje med državljani in organizacijami civilne družbe iz vseh sodelujočih držav, in sicer s prispevkom k medkulturnemu dialogu in izpostavljanjem pomena tako evropske raznolikosti kot enotnosti, pri čemer se posebna pozornost posveti dejavnostim, namenjenim spletanju tesnejših vezi med državljani iz držav članic Evropske unije, kakor je bila ustanovljena 30. aprila 2004 in državljani iz tistih držav članic, ki so pristopile po tem datumu.

(a)

Aktivni državljani za Evropo, v sklopu katere sta:

(b)

Aktivna civilna družba v Evropi, v sklopu katere so:

(c)

Skupaj za Evropo, v sklopu katere so:

(d)

Aktivno evropsko spominjanje, v sklopu katerega so:

(a)

države članice;

(b)

države EFTE, ki so članice EGP-ja, v skladu z določili Sporazuma EGP;

(c)

države kandidatke, ki so upravičene do koristi predpristopne strategije, in sicer v skladu s splošnimi načeli in pogoji, ki so določeni v zvezi z udeležbo teh držav v programih Skupnosti v okvirnih sporazumih, sklenjenih s temi državami;

(d)

države Zahodnega Balkana, in sicer v skladu z režimom, ki ga je po okvirnih sporazumih o splošnih načelih za njihovo sodelovanje v programih Skupnosti potrebno skleniti s temi državami.

(a)

pravila o izvajanju programa, vključno z letnim delovnim načrtom, izbirnimi merili in izbirnimi postopki;

(b)

splošno ravnovesje med različnimi akcijami programa;

(c)

postopki za spremljanje in ocenjevanje programa;

(d)

finančna podpora (znesek, trajanje, razdelitev in upravičenci), ki jo zagotavlja Skupnost za vse dotacije za poslovanje, večletne dogovore o partnerstvu v okviru Akcije 1 in odmevne prireditve v okviru Akcije 3.

(a)

poročilo o vmesni oceni dobljenih rezultatov ter kvalitativnih in kvantitativnih vidikih izvajanja programa, in sicer najpozneje do 31. decembra 2010;

(b)

sporočilo o nadaljevanju programa, in sicer najpozneje do 31. decembra 2011;

(c)

poročilo o naknadni oceni, in sicer najpozneje do 31. decembra 2015.

27.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 378/41

(1)

Da bi izboljšali učinkovitost zunanje pomoči Skupnosti, je bil predlagan nov okvir, ki ureja načrtovanje in zagotavljanje pomoči. Uredba Sveta (ES) št. 1085/2006 (2) vzpostavlja Instrument za predpristopno pomoč za pomoč Skupnosti državam kandidatkam in potencialnim državam kandidatkam. Uredba (ES) št. 1638/2006 (3) vzpostavlja splošne določbe o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (ENPI). Uredba Sveta (ES) št. 1905/2006 (4) vzpostavlja instrument za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom. Uredba (ES) št. 1717/2006 (5) vzpostavlja instrument za stabilnost. Uredba (ES) št. 1905/2006 (6) vzpostavlja instrument za sodelovanje na področju jedrske varnosti. Uredba (ES) št. 1905/2006 (7) vzpostavlja instrument financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu. Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 (8) zadeva humanitarno pomoč. Ta uredba vzpostavlja instrument za financiranje razvojnega sodelovanja, ki zagotavlja neposredno pomoč politiki Skupnosti na področju razvojnega sodelovanja.

(2)

Skupnost izvaja politiko razvojnega sodelovanja, ki je namenjena uresničitvi ciljev zmanjševanja revščine, trajnostnega gospodarskega in socialnega razvoja ter skladnega in postopnega vključevanja držav v razvoju v svetovno gospodarstvo.

(3)

Skupnost izvaja politiko sodelovanja, ki pospešuje sodelovanje, oblikovanje partnerstev in skupnih podjetij med udeleženci iz gospodarstva v Skupnosti ter partnerskih državah in regijah ter spodbuja dialog med političnimi, gospodarskimi in socialnimi partnerji v ustreznih sektorjih.

(4)

Razvojni cilji tisočletja, na primer izkoreninjenje skrajne revščine in lakote, kakor jih je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 8. septembra 2000, in glavni razvojni cilji in načela, ki so jih Skupnost in njene države članice odobrile v okviru Združenih narodov (ZN) in drugih pristojnih mednarodnih organizacij na področju razvojnega sodelovanja, vodijo politiko razvojnega sodelovanja in mednarodno dejavnost Skupnosti.

(5)

Za skladnost razvojne politike je pomembno, da politike Skupnosti, ki zadevajo druga področja poleg razvoja, pripomorejo k prizadevanjem držav v razvoju pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja v skladu s členom 178 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

(6)

Politično okolje, ki zagotavlja mir in stabilnost, spoštovanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin, demokratičnih načel, načela pravne države, dobro javno upravljanje in enakost med spoloma, predstavlja osnovo za dolgoročen razvoj.

(7)

Preudarne in trajnostne gospodarske politike so predpogoj za razvoj.

(8)

Članice Svetovne trgovinske organizacije (STO) so se na četrti ministrski konferenci v Dohi zavezale, da bodo vključile trgovino v razvojne strategije ter v zvezi z njo zagotovile tehnično podporo in podporo pri izgradnji zmogljivosti ter potrebne ukrepe za olajšanje prenosa tehnologije s pomočjo in za namene trgovine, okrepile odnos med neposrednimi tujimi naložbami in trgovino, medsebojni odnos med trgovino in okoljem ter pomagale državam v razvoju, da se vključijo v nova trgovinska pogajanja in pri izvajanju rezultatov teh pogajanj.

(9)

Skupna izjava Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije „Evropsko soglasje“ (9) z dne 20. decembra 2005 z vsemi svojimi poznejšimi spremembami predstavlja splošni okvir za ukrepe Skupnosti na področju razvoja. Ta naj bi usmerjal načrtovanje in izvajanje strategij razvojne pomoči in sodelovanja.

(10)

Razvojno sodelovanje bi bilo treba izvajati s pomočjo geografskih in tematskih programov. Geografski programi bi morali podpirati razvoj držav in regij v Latinski Ameriki, Aziji, Srednji Aziji, na Bližnjem vzhodu in v Južni Afriki ter krepiti sodelovanje z njimi.

(11)

Skupnost in njene države članice so z nekaterimi od teh partnerskih držav in regij sklenile sporazume o partnerstvu in sodelovanju, da bi s tem znatno prispevale k dolgoročnemu razvoju partnerskih držav in blaginji njihovega prebivalstva. Bistveni temelji, na katerih so osnovani ti sporazumi o partnerstvu in sodelovanju so skupne in splošne vrednote o spoštovanju in spodbujanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokratična načela in pravna država. V tem kontekstu bi se morala pozornost nameniti tudi pravici do dostojnega dela in pravicam invalidov. Redni in poglobljeni dvostranski odnosi med Skupnostjo in partnerskimi državami ter utrditev večstranskih institucij sta pomembna dejavnika, ki znatno prispevata k ravnovesju in razvoju svetovnega gospodarstva ter krepita vlogo in mesto Skupnosti ter partnerskih držav in regij v svetu.

(12)

Medtem ko naj bi tematski programi v prvi vrsti podpirali države v razvoju, bi morale biti do njih upravičene, pod pogoji, ki so navedeni v tej uredbi, tudi dve državi upravičenki ter čezmorske države in ozemlja (ČDO), ki zaradi svojih lastnosti ne izpolnjujejo zahtev, da bi jih Odbor za razvojno pomoč Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD/DAC) opredelil kot prejemnike uradne razvojne pomoči (ODA), in ki jih zajema prva alinea drugega pododstavka člena 2(4). Skupnost bi morala financirati tematske programe v državah, ozemljih in regijah, ki so upravičeni do pomoči v okviru geografskega programa iz te uredbe, pomoči v okviru Uredbe (ES) št. 1638/2006 ali do geografskega sodelovanja v okviru Evropskega razvojnega sklada (ERS). Sklep Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav) (10), ki se uporablja do 31. decembra 2011, določa pogoje za upravičenost ČDO do tematskih dejavnosti v okviru razvojne pomoči, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije in ki jih ta uredba ne spreminja.

(13)

Tematski programi bi morali zagotoviti posebno dodano vrednost in dopolniti programe geografske narave, ki predstavljajo glavni okvir sodelovanja Skupnosti s tretjimi državami. Razvojno sodelovanje, ki se izvaja s pomočjo tematskih programov, naj bi dopolnjevalo geografske programe iz te uredbe in Uredbe (ES) št. 1638/2006 in sodelovanje v okviru ERS. Tematski programi vključujejo posebna področja dejavnosti v interesu skupine partnerskih držav, neopredeljenih z geografskega vidika, dejavnosti sodelovanja, namenjene različnim regijam ali skupinam partnerskih držav, ali mednarodne ukrepe brez posebne geografske podlage. Pomembno vlogo imajo tudi pri razvoju politik Skupnosti z zunanjega vidika ter za zagotavljanje sektorske usklajenosti in prepoznavnosti.

(14)

Tematski programi naj bi podpirali ukrepe na področju človekovega in družbenega razvoja, okolja in trajnostnega upravljanja z naravnimi viri, vključno z energijo, nedržavnih akterjev in lokalnih oblasti, varnosti preskrbe s hrano ter migracij in azila. Vsebina tematskih programov je bila pripravljena na podlagi ustreznih sporočil Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu.

(15)

Tematski program o okolju in trajnostno upravljanje z viri, vključno z energijo, bi med drugim moral spodbujati mednarodno okoljsko upravljanje ter okoljske in energetske politike Skupnosti v tujini.

(16)

Tematski program o migracijah in azilu bi moral prispevati k uresničevanju cilja, ki je določen v sklepih predsedstva Evropskega sveta iz Bruslja z dne 15. in 16. decembra 2005, in sicer povečati finančno pomoč Skupnosti glede odnosov s tretjimi državami na področjih, ki zadevajo ali so povezana z migracijami.

(17)

Politika Skupnosti v zvezi z varnostjo preskrbe s hrano se razvija v podporo široko zasnovanim strategijam varnosti preskrbe s hrano na nacionalni, regionalni in globalni ravni, tako da pomoč v hrani omejuje na humanitarno pomoč in pomoč v primerih hudega pomanjkanja hrane ter preprečuje moteče vplive na lokalno proizvodnjo in trge, pri tem pa mora upoštevati posebne razmere v državah z nestabilno strukturo, ki so močno odvisne od podpore varnosti preskrbe s hrano, ter tako preprečiti prehitro zmanjšanje pomoči Skupnosti tem državam.

(18)

V skladu s sklepi predsedstva z dne 24. maja 2005 bi bilo treba podpirati ukrepe za izboljšanje reproduktivnega in spolnega zdravja v državah v razvoju ter za zaščito s tem povezanih pravic; zagotoviti bi bilo treba finančno pomoč in ustrezno strokovno znanje, da bi spodbudili celovit pristop k reproduktivnemu in spolnemu zdravju ter s tem povezanim pravicam in njihovo priznanje, kakor je opredeljeno v Akcijskem programu Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju (ICPD), vključno z varnim materinstvom in splošnim dostopom do vsestranskega spektra varne in zanesljive zdravstvene nege in storitev na področju zdrave reprodukcije in spolnosti. Pri izvajanju dejavnosti sodelovanja je treba, kjer je to ustrezno, strogo upoštevati sklepe, sprejete na ICPD.

(19)

Na podlagi Uredbe (ES) št. 266/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o uvedbi spremljevalnih ukrepov za države pogodbenice Protokola o sladkorju, ki jih prizadeva reforma ureditve EU za sladkor (11), bi bilo treba zagotoviti pomoč tudi državam AKP, ki so pogodbenice Protokola o sladkorju in jih zadeva reforma skupne ureditve trga za sladkor, ter tako podpreti proces prilaganja v teh državah.

(20)

Pri izvajanju razvojne politike Skupnosti so učinkovitejša pomoč, boljše dopolnjevanje, približevanje in bolj usklajeni postopki, tako med Skupnostjo in njenimi državami članicami, kakor tudi v odnosih z drugimi donatorji in akterji razvoja, bistvenega pomena za zagotavljanje usklajenosti in ustreznosti pomoči, hkrati pa znižujejo stroške partnerskih držav, kar potrjuje Pariška deklaracija o učinkovitosti pomoči, sprejeta v okviru Foruma na visoki ravni o učinkovitosti pomoči dne 2. marca 2005.

(21)

Da bi dosegli cilje iz te uredbe, je treba zasledovati diferenciran pristop glede na kontekst in potrebe, ki bo v podporo partnerskim državam ali regijam s posebnimi, po meri izdelanimi programi, zasnovanimi na njim lastnih potrebah, strategijah, prednostnih nalogah in sredstvih.

(22)

Prevzem odgovornosti za razvojne strategije s strani partnerskih držav je ključ do uspeha razvojnih politik in s tega vidika je treba spodbujati čim širšo vključenost vseh delov družbe, vključno z invalidi in drugimi ranljivimi skupinami. Da bi zagotovili učinkovitost in preglednost ter spodbudili države, naj prevzamejo odgovornost, bi se morale strategije sodelovanja in postopki izvajanja pomoči donatorjev čim bolj ujemati s strategijami in postopki partnerskih držav.

(23)

Ker je treba zagotoviti učinkovito povezovanje humanitarne pomoči in dolgoročne razvojne pomoči, se ukrepi, upravičeni do financiranja v skladu z Uredbo (ES) št. 1717/2006, načeloma ne bi smeli financirati v okviru te uredbe, razen če je treba zagotoviti kontinuiteto sodelovanja od kriznih razmer do stabilnih pogojev za razvoj.

(24)

Sproščanje pomoči v skladu z najboljšimi praksami OECD/DAC je ključni element za večjo dodano vrednost pomoči in pri krepitvi lokalnih zmogljivosti. Pravila sodelovanja pri javnih razpisih in pridobivanju donacij ter pravila glede porekla zalog bi bilo treba določiti v skladu z najnovejšim razvojem dogodkov v zvezi s sproščanjem pomoči.

(25)

Pomoč bi bilo treba upravljati v skladu s pravili za zunanjo pomoč, navedenimi v Uredbi Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (12), s primernimi določbami za zaščito finančnih interesov Skupnosti. Nadalje bi se bilo treba prizadevati za izboljšanje razvojnega sodelovanja, da bi dosegli ustrezno ravnovesje med dodeljenimi finančnimi sredstvi in absorbcijsko sposobnostjo ter zmanjšali vrednost neporavnanih obveznosti.

(26)

Ta uredba določa finančna sredstva za obdobje 2007–2013, ki predstavljajo prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim Parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (13).

(27)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (14). Programski dokumenti in nekateri specifični ukrepi bi morali biti sprejeti v skladu z upravljanim postopkomv odboru.

(28)

Ker cilja te uredbe, in sicer predlaganega sodelovanja z državami, ozemlji in regijami v razvoju, ki niso države članice Skupnosti in niso upravičene do pomoči Skupnosti v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1085/2006 ali Uredbo (ES) št. 1638/2006, države članice zaradi obsega ukrepanja ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(29)

Ta uredba zahteva razveljavitev obstoječega niza uredb glede preoblikovanja instrumentov zunanjepolitičnega ukrepanja, predvsem na področju razvojnega sodelovanja —

—

utrjujejo in podpirajo demokracija, pravna država, človekove pravice in temeljne svoboščine, dobro javno upravljanje, enakost med spoloma in sorodna načela mednarodnega prava;

—

spodbuja trajnostni razvoj — vključno s političnimi, gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki — v partnerskih državah in regijah, še zlasti tistih, ki so v najbolj neugodnem položaju;

—

spodbuja njihovo nemoteno in postopno vključevanje v svetovno gospodarstvo;

—

nudi pomoč pri oblikovanju mednarodnih ukrepov za ohranitev in izboljšanje kakovosti okolja in trajnostnega upravljanja z globalnimi naravnimi viri, da se zagotovi trajnostni razvoj, vključno z vprašanji podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti; in

—

krepi odnos med Skupnostjo ter partnerskimi državami in regijami.

—

lastnosti upravičencev zahtevajo drugače ali

—

se s programom izvaja svetovna pobuda, prednostna naloga politike Skupnosti ali mednarodna obveznost ali zavezanost Skupnosti iz člena 11(2), in ukrep ne more izpolniti takšnega merila.

(a)

razvojni proces, ki ga izvaja in za katerega je odgovorna partnerska država. Skupnost svojo pomoč vse bolj usklajuje z nacionalnimi razvojnimi strategijami, reformnimi politikami in postopki partnerskih držav. Skupnost prispeva h krepitvi procesa vzajemne odgovornosti med partnerskimi vladami in donatorji ter spodbuja strokovno usposabljanje in zaposlovanje na lokalni ravni;

(b)

za sodelovanje odprte pristope k razvoju in široko udeležbo vseh delov družbe pri razvojnem procesu in nacionalnem dialogu, vključno s političnim dialogom;

(c)

učinkovite načine in instrumente sodelovanja, kakor so opredeljeni v členu 25, skladne z najboljšimi praksami OECD/DAC, ki so prilagojeni posebnim okoliščinam posamezne partnerske države ali regije, s posebnim poudarkom na pristopih, ki temeljijo na programu, zagotavljanju predvidljivega financiranja pomoči, razvoju in uporabi nacionalnih sistemov ter pristopih k razvoju, ki temeljijo na rezultatih in vključujejo, kjer je to primerno, cilje in kazalce, povezane z razvojnimi cilji tisočletja.

(d)

večji učinek politik in načrtovanja programov, in sicer s koordinacijo in usklajevanjem donatorjev, da se omeji prekrivanje in podvajanje, izboljša dopolnjevanje in podprejo spodbude na ravni vseh donatorjev. Koordinacija se v partnerskih državah in regijah izvaja z uporabo dogovorjenih smernic in načel najboljših praks v zvezi s koordinacijo in učinkovitostjo pomoči;

(e)

obris razvojnih ciljev tisočletja v strateških dokumentih države v njenem večletnem programiranju.

(a)

podpora izvajanju politik, namenjenih zmanjševanju revščine in uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja;

(b)

obravnava osnovnih potreb prebivalstva s posebnim poudarkom na osnovnem izobraževanju in zdravju, zlasti z:

Zdravje:

Izobraževanje:

(c)

spodbujanje socialne kohezije, ki je prednostna politika v okviru odnosov med Skupnostjo in partnerskimi državami, s posebnim poudarkom na dostojnem delu ter socialnih in davčnih politikah, pri čemer gre za boj proti revščini, neenakosti, brezposelnosti ter izključenosti ranljivih in marginaliziranih skupin;

(d)

boj proti vsem oblikam diskriminacije zaradi pripadnosti določeni skupini ter spodbujanje in zaščita enakosti spolov, pravic avtohtonega prebivalstva in otrok, vključno s podpiranjem izvajanja Konvencije ZN o otrokovih pravicah, ter ukrepi za reševanje problemov, s katerimi se soočajo otroci, ki živijo na ulici, in otroci, podvrženi oblikam dela, ki so nevarne in/ali ovirajo redno izobraževanje;

(e)

krepitev institucionalnega okvira za spodbujanje in lažje ustanavljanje malih in srednje velikih podjetij z namenom pospešiti ustvarjanje delovnih mest;

(f)

spodbujanje in zaščita temeljnih svoboščin in človekovih pravic, krepitev demokracije, pravne države, dostopa do pravnega varstva in dobrega javnega upravljanja, vključno z ukrepi za boj proti korupciji, ki med drugim lahko zajemajo, niso pa na njih omejeni, izgradnjo zmogljivosti in krepitvijo institucionalnega in zakonodajnega okvira, zlasti na področjih nacionalne uprave, oblikovanja in izvajanja politik ter preglednega upravljanja javnih financ in nacionalnih virov;

(g)

podpiranje aktivne civilne družbe, vključno z organizacijami civilne družbe, ki predstavljajo ljudi, ki živijo v revščini, ter spodbujanje civilnega dialoga, sodelovanja in sprave ter izgradnje institucij;

(h)

pospeševanje sodelovanja in politične reforme na področju varnosti in pravosodja, zlasti kar zadeva azil in migracije, boj proti prepovedanim drogam in drugim vrstam nedovoljenega trgovanja, vključno s trgovino z ljudmi, korupciji in pranju denarja;

(i)

pospeševanje sodelovanja s partnerskimi državami in politične reforme na področju migracij in azila ter podpora spodbudam za razvoj zmogljivosti, da se zagotovi oblikovanje in izvajanje migracijskih politik, ki spodbujajo razvoj, za odpravo temeljnih vzrokov za migracije;

(j)

podpora smotrnemu multilateralizmu, zlasti s spoštovanjem in učinkovitim izvajanjem mednarodnega prava in večstranskih sporazumov, ki so povezani s področjem razvoja;

(k)

pomoč partnerskim državam in regijam na področju trgovine, naložb in regionalne integracije, vključno s tehnično pomočjo in krepitvijo zmogljivosti za oblikovanje in izvajanje trdnih trgovinskih politik, spodbujanjem ugodnejšega poslovnega okolja, preudarnih gospodarskih in finančnih politik ter razvoja zasebnega sektorja, da bi partnerske države in regije imele koristi od vključevanja v svetovno gospodarstvo ter da bi se spodbudila socialna pravičnost in rast za dobrobit revnih;

(l)

spodbujanje pristopa k Svetovni trgovinski organizaciji (STO) in izvajanja sporazumov STO s tehnično pomočjo in izgradnjo zmogljivosti, zlasti izvajanje Sporazuma o trgovinskih vidikih intelektualne lastnine (Sporazum TRIPS), predvsem na področju javnega zdravja;

(m)

spodbujanje gospodarskega in trgovinskega sodelovanja ter krepitev investicijskih odnosov med Skupnostjo ter partnerskimi državami in regijami, skupno z ukrepi za spodbujanje in zagotavljanje, da zasebni akterji, vključno z lokalnimi in evropskimi podjetji, prispevajo k družbeno odgovornemu in trajnostnemu gospodarskemu razvoju, tudi s spoštovanjem temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela (ILO), in ukrepi za spodbujanje krepitve lokalnih zmogljivosti;

(n)

spodbujanje trajnostnega razvoja z varstvom okolja in trajnostnim gospodarjenjem z naravnimi viri, vključno z varstvom biotske raznovrstnosti in gozdov, tudi z dejavnostmi za ohranjanje gozdov in trajnostno gospodarjenje z njimi, in sicer z dejavno udeležbo lokalnih skupnosti in prebivalstva, ki je odvisno od gozdov;

(o)

spodbujanje izboljšav urbanega okolja,

(p)

spodbujanje trajnostnih vzorcev proizvodnje in potrošnje, ter varnega in trajnostnega ravnanja s kemikalijami in odpadki ob upoštevanju njihovih učinkov na zdravje;

(q)

zagotavljanje spoštovanja in podpiranje izvajanja mednarodnih okoljskih sporazumov, kakor so Konvencija o biotski raznovrstnosti, Konvencija ZN o dezertifikaciji in Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja ter njihovih protokolv in vseh poznejših sprememb, v skladu z akcijskim načrtom EU o podnebnih spremembah;

(r)

razvoj zmogljivosti za pripravljenost na izredne razmere in preprečevanje naravnih nesreč;

(s)

podpiranje trajnostnega integriranega upravljanja vodnih virov s posebnim poudarkom na splošnem dostopu do varne pitne vode in sanitarne opreme v skladu z razvojnimi cilji tisočletja ter trajnostni in učinkoviti uporabi vodnih virov, vključno za kmetijske in industrijske namene;

(t)

spodbujanje večje uporabe trajnostnih energetskih tehnologij;

(u)

prispevanje k razvoju gospodarske infrastrukture, vključno s podporo regionalni integraciji ter spodbujanje večje uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

(v)

podpiranje trajnostnega podeželskega razvoja, vključno z decentralizacijo in podelitvijo pooblastil, zlasti za zagotavljanje varnosti preskrbe s hrano;

(w)

srednjeročna in dolgoročna obnova in sanacija regij in držav, ki jih prizadenejo spopadi, nesreče, ki jih povzroči človek, in naravne nesreče, kar zajema podporo ukrepom v zvezi z odstranjevanjem min, ukrepom demobilizacije in ponovnega vključevanja v družbo, obenem pa se zagotovi kontinuiteta pomoči, sanacije in razvoja v skladu s členom 2(6), ob upoštevanju pristojnosti Skupnosti in njenih držav članic;

(x)

izvajanje srednjeročnih in dolgoročnih dejavnosti, katerih cilj je samozadostnost in vključitev ali ponovna vključitev oseb, ki so bile prisiljene zapustiti svoje domove ob čemer je treba zagotovitvi celovit in usklajen pristop na področjih humanitarne pomoči, sanacije, pomoči osebam, ki so bile prisiljene zapustiti svoje domove, in razvojnega sodelovanja. Ukrepanje Skupnosti omogoča lažji prehod iz izrednih razmer v fazo razvoja s spodbujanjem družbeno-ekonomskega vključevanja ali ponovnega vključevanja prizadetih oseb, ter spodbujanjem oblikovanja ali krepitve demokratičnih struktur in vloge prebivalstva v razvojnem procesu;

(y)

podpiranje zagotavljanja osnovnih storitev in izgradnja legitimnih, učinkovitih in prožnih javnih institucij v nestabilnih ali neuspešnih državah;

(z)

obravnava razvojnih izzivov, ki so skupni Skupnosti in njenim partnerjem, zlasti podpore sektorskemu dialogu in izvajanju dvostranskih sporazumov, ter vseh drugih področij dejavnosti, skladnih s področjem uporabe te uredbe.

(a)

spodbujanju socialne kohezije, ki je skupen cilj in prednostna politika v okviru odnosov med Skupnostjo in Latinsko Ameriko, pri čemer gre za boj proti revščini, neenakosti in izključenosti. Posebna pozornost se nameni socialnemu varstvu in davčnim politikam, produktivnim naložbam za večje število in boljšo kakovost delovnih mest, politikam za boj proti diskriminaciji ter proizvodnji in uporabi prepovedanih drog in prometu z njimi, izboljšavami osnovnih socialnih storitev, zlasti na področju zdravja in izobraževanja;

(b)

spodbujanju večje regionalne integracije, vključno s podporo različnim procesom regionalne integracije in povezovanju omrežnih infrastruktur, ob čemer se zagotovi dopolnjevanje z dejavnostmi, ki jih podpirajo Evropska investicijska banka (EIB) in druge institucije;

(c)

podpori krepitvi dobrega javnega upravljanja in javnih institucij ter varstva človekovih pravic, vključno z otrokovimi pravicami in pravicami avtohtonega prebivalstva;

(d)

podpori oblikovanju skupnega območja visokošolskega izobraževanja EU-Latinska Amerika;

(e)

spodbujanju trajnostnega razvoja v vseh njegovih razsežnostih s posebnim poudarkom na varstvu gozdov in biotske raznovrstnosti.

(a)

uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja na področju zdravja, vključno s HIV/AIDS, in izobraževanja, med drugim s političnim dialogom za sektorsko reformo;

(b)

obravnavi vprašanj v zvezi z upravljanjem, zlasti v nestabilnih državah, kot pomoč pri vzpostavljanju legitimnih, učinkovitih in prožnih javnih institucij ter dejavne in organizirane civilne družbe ter za krepitev in varstvo človekovih pravic, vključno z otrokovimi pravicami;

(c)

spodbujanju večje regionalne integracije in sodelovanja s podporo različnim procesom regionalne integracije in dialoga;

(d)

prispevanju k nadzoru nad epidemijami in zoonozami ter k sanaciji prizadetih sektorjev;

(e)

spodbujanju trajnostnega razvoja v vseh njegovih razsežnostih s posebnim poudarkom na varstvu gozdov in biotske raznovrstnosti;

(f)

boju proti proizvodnji in uporabi prepovedanih drog in prometu z njimi ter drugim vrstam nedovoljenega trgovanja.

(a)

spodbujanju ustavnih reform ter zakonskega, upravnega in ureditvenega približevanja s Skupnostjo, vključno s krepitvijo nacionalnih institucij in organov, odgovornih za učinkovito izvajanje politik na področjih, zajetih v sporazumih o partnerstvu in sodelovanju, kot so volilna telesa, parlamenti, reforma javne uprave in upravljanje javnih financ;

(b)

spodbujanju razvoja tržnega gospodarstva in vključevanja partnerskih držav v STO, obenem pa obravnavi socialnih vidikov tranzicije;

(c)

podpori učinkovitemu upravljanju meja in čezmejnemu sodelovanju, da se spodbudi trajnostni gospodarski, družbeni in okoljski razvoj v obmejnih regijah;

(d)

boju proti proizvodnji in uporabi prepovedanih drog in prometu z njimi ter drugim vrstam nedovoljenega trgovanja;

(e)

boju proti HIV/AIDS;

(f)

spodbujanju regionalnega sodelovanja, dialoga in vključevanja, tudi z državami, ki jih zajemajo Uredba (ES) št. 1638/2006 in drugi instrumenti Skupnosti, zlasti spodbujanju sodelovanja na področju okolja — predvsem v zvezi z vodo in sanitarno opremo — izobraževanja, energije in prometa, vključno z zaščito in varnostjo mednarodne oskrbe z energijo in prevoza, povezovanjem, omrežji in njihovimi upravljavci, obnovljivimi viri energije, energetsko učinkovitostjo.

(a)

spodbujanju socialne kohezije za zagotovitev socialne enakosti, predvsem v odnosu do uporabe domačih nacionalnih virov, in za zagotovitev politične enakosti, zlasti s spodbujanjem človekovih pravic, vključno z enakostjo med spoloma;

(b)

spodbujanju gospodarske diverzifikacije, razvoja tržnega gospodarstva in vključevanja partnerskih držav v STO;

(c)

spodbujanju regionalnega sodelovanja, dialoga in vključevanja, tudi z državami, ki jih zajemajo Uredba (ES) št. 1638/2006 in drugi instrumenti Skupnost, in sicer s podporo prizadevanjem za vključevanje znotraj regije, na primer na področju gospodarstva, energije, prevoza in beguncev;

(d)

podpori sklepanju mednarodnih sporazumov in učinkovitemu izvajanju mednarodnega prava, zlasti resolucij in večstranskih konvencij ZN;

(e)

obravnavi vprašanj v zvezi z upravljanjem, zlasti v nestabilnih državah, da se pomaga vzpostaviti legitimne, učinkovite in prožne javne institucije ter dejavne in organizirane civilne družbe ter da se okrepi varstvo človekovih pravic, vključno z otrokovimi pravicami.

(a)

podpiranju utrjevanja demokratične družbe, dobrega upravljanja in pravne države ter prispevanju k regionalni in kontinentalni stabilnosti in integraciji;

(b)

zagotavljanju podpore prizadevanjem za prilagoditev, ki bo v regiji potrebna zaradi vzpostavitve prostotrgovinskih območij v okviru Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju med Skupnostjo in Južno Afriko (15) ter drugih regionalnih dogovorov;

(c)

podpori boju proti revščini, neenakosti in izključenosti, tudi z obravnavo osnovnih potreb skupnosti, ki so bile v preteklosti v neugodnem položaju;

(d)

obravnavi pandemije HIV/AIDS in njenih posledic za južnoafriško družbo.

(a)

ciljev politike Skupnosti ni mogoče ustrezno ali učinkovito doseči v okviru geografskih programov in tematski program se izvaja s strani ali prek posredniške organizacije, na primer nevladnih organizacij, drugih nedržavnih akterjev, mednarodnih organizacij ali večstranskih mehanizmov. To vključuje svetovne pobude v podporo razvojnim ciljem tisočletja, trajnostnemu razvoju ali globalnim javnim dobrinam ter ukrepe v državah članicah in pristopnih državah, in sicer z odstopanjem od člena 24, kakor je predvideno v ustreznem tematskem programu.

in/ali

(b)

ukrepi imajo značaj:

(a)

Zdravje za vse:

(b)

Izobraževanje, znanje in spretnosti:

(c)

Enakost spolov:

(d)

Drugi vidiki človekovega in družbenega razvoja

(a)

pospešeno delovanje pri nudenju pomoči državam v razvoju, da bi se dosegli razvojni cilji tisočletja glede trajnostnega razvoja okolja, in sicer s povečanjem zmogljivosti vključevanja okoljskih vidikov v državah v razvoju, s podporo akterjem civilne družbe, lokalnim oblastem in posvetovalnim platformam, s spremljanjem in ocenjevanjem stanja okolja, z razvijanjem inovativnih pristopov ter združevanjem za izmenjavo izkušenj in krepitev sodelovanja s ključnimi državami na teh področjih;

(b)

spodbujanje izvajanja pobud Skupnosti in dogovorjenih obvez na mednarodni in regionalni ravni in/ali njihovega čezmejnega značaja s podporo trajnostnemu razvoju, vključno z dejavnostmi za obravnavo sedanjih in prihodnjih vprašanj podnebnih sprememb, biotske raznovrstnosti, dezertifikacije, gozdov, degradacije tal, ribolovnih in morskih virov, spoštovanja okoljskih predpisov (za proizvode in proizvodne postopke), preudarnega upravljanja s kemikalijami in odpadki, boja proti onesnaževanju, trajnostnih načinov proizvodnje in porabe ter migracij v povezavi z okoljem. To vključuje tudi prizadevanja za spodbujanje dobrega upravljanja gozdov in boja proti nezakoniti sečnji, zlasti s pomočjo zakonodaje FLEGT, ter inovativnih dejavnosti za ohranjanje gozdov in trajnostno gospodarjenje z njimi, pri čemer dejavno sodelujejo lokalne skupnosti in prebivalstvo, ki je odvisno od gozdov.

Kar zadeva vodo, bo cilj tematskega programa oblikovanje okvira za dolgoročno zaščito vodnih virov in vzpodbujanje trajnostne rabe vode s podporo usklajevanju politik;

(c)

večje vključevanje okoljskih ciljev s podporo metodološkemu delu, krepitvijo strokovnega znanja na okoljskem področju, ki se bo uporabilo v okviru dejavnosti politike ter pri ukrepih za integracijo in inovacije v Skupnosti, in spodbujanjem skladnosti;

(d)

krepitev okoljskega upravljanja ter podpora razvoju mednarodne politike s prizadevanjem za usklajevanje med okoljskim in drugimi stebri mednarodnega upravljanja za trajnostni razvoj ter s podporo spremljanju in ocenjevanju stanja okolja na regionalni in mednarodni ravni, zagotavljanjem dodatne pomoči sekretariatom večstranskih okoljskih sporazumov, spodbujanjem učinkovitih ukrepov za spoštovanje in izvajanje večstranskih okoljskih sporazumov, tudi s krepitvijo zmogljivosti, podporo mednarodnim organizacijam in procesom, podporo civilni družbi in političnim možganskim trustom ter izboljšanjem učinkovitosti mednarodnih pogajanj;

(e)

podpora možnostim trajnostne rabe energije v partnerskih državah in regijah z vključevanjem trajnostne energije v razvojne načrte in strategije, razvijanjem institucionalne podpore in tehnične pomoči, oblikovanjem ugodnega zakonodajnega in političnega okvira, ki bi privabil nova podjetja in vlagatelje v obnovljive vire energije, krepitvijo vloge energije kot sredstva za ustvarjanje dohodka za revne, spodbujanjem inovativnih finančnih pristopov ter krepitvijo regionalnega sodelovanja med vladnimi in nevladnimi organizacijami in zasebnim sektorjem z zgoraj navedenih področij. Strateški ukrepi Skupnosti bodo namenjeni zlasti spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije, večje energetske učinkovitosti in oblikovanju ustreznega pravnega okvira na področju energije v zadevnih državah in regijah ter prehoda z zelo škodljivih energetskih virov na manj škodljive.

(a)

spodbudi družbeno okolje, ki omogoča vključevanje in je usposobljeno, z namenom

(b)

poviša raven ozaveščenosti evropskega državljana glede razvojnih vprašanj in udejanji aktivna podpora javnosti v Skupnosti in pristopnih državah strategijam zmanjševanja revščine in trajnostnega razvoja v partnerskih državah, pravičnejšim odnosom med razvitimi državami in državami v razvoju ter da se v ta namen okrepi vloga civilne družbe in lokalnih oblasti;

(c)

doseže učinkovitejše sodelovanje, spodbudijo sinergije in olajša strukturiran dialog med mrežami civilne družbe in združenji lokalnih oblasti znotraj njihovih organizacij in z institucijami Skupnosti.

(a)

posredovanja v državah in regijah v razvoju, ki

(b)

dvig javne zavesti glede razvojnih vprašanj in spodbujanje izobraževanja za razvoj v Evropski uniji in pristopnih državah, da se razvojna politika zasidra v evropskih družbah, da se v EU in pristopnih državah udejanji večja podpora javnosti ukrepom proti revščini in pravičnejšim odnosom med razvitimi državami in državami v razvoju, da se v EU dvigne zavest glede vprašanj in težav, s katerimi se soočajo države v razvoju in njihovi prebivalci ter da se spodbudi socialna razsežnost globalizacije;

(c)

koordinacija in komunikacija med civilno družbo in mrežami lokalnih oblasti, znotraj njihovih organizacij in med različnimi tipi interesnih skupin, dejavnih v okviru evropskih in svetovnih javnih razprav o razvoju.

(a)

prispevanje k zagotavljanju mednarodnih javnih dobrin, zlasti raziskav in tehnoloških inovacij, ki jih spodbudijo zahteve v korist revnim, kakor tudi razvoj zmogljivosti ter znanstveno in tehnično sodelovanje in združevanje na osi jug-jug in jug-sever;

(b)

podpora globalnim, kontinentalnim in regionalnim programom, ki zlasti:

(c)

zagovarjanje in pospeševanje agende o varnosti preskrbe s hrano. Skupnost si v okviru mednarodnih razprav še naprej prizadeva za reševanje glavnih vprašanj v zvezi z varnostjo preskrbe s hrano in spodbuja harmonizacijo, usklajevanje in prilagajanje politik ter načinov zagotavljanja pomoči s strani razvojnih partnerjev in donatorjev. Posebej je treba okrepiti spodbujanje vloge civilne družbe pri zadevah v zvezi z varnostjo preskrbe s hrano;

(d)

obravnavanje negotovosti v zvezi s preskrbo s hrano v izjemnih razmerah v državah v tranziciji in nestabilnih državah, pri čemer se v okviru programa osrednja vloga nameni usklajevaju pomoči, sanacije in razvoja. Tematski program:

(e)

razvoj inovativnih politik, strategij in pristopov na področju varnosti preskrbe s hrano ter krepitev možnosti za njihovo pomnoževanje in razširjanje na osi jug-jug. Področja, na katerih se posreduje, so med drugimi lahko kmetijstvo, vključno z zemljiško reformo in zemljiško politiko, trajnostno upravljanje z naravnimi viri in dostop do njih, varnost preskrbe s hrano v povezavi z razvojem podeželja in lokalnim razvojem, vključno z infrastrukturo, prehrana, demografija in delo, migracije, zdravje in izobraževanje. Zagotovi se usklajenost in dopolnjevanje z drugimi programi Skupnosti na teh področjih.

(a)

pospeševanje povezav med migracijami in razvojem, zlasti s spodbujanjem diaspor, da prispevajo k razvoju v njihovi matični državi, in s poudarjanjem pomembnosti vračanja migrantov; preprečevanje „bega možganov“ in spodbujanje kroženja usposobljenih migrantov; omogočanje lažjih finančnih transferjev s strani migrantov v njihovo matično državo; podpiranje prostovoljnega vračanja migrantov in njihovega ponovnega vključevanja v družbo ter razvoja zmogljivosti za upravljanje migracij; spodbujanje prizadevanj za razvoj zmogljivosti v pomoč državam pri oblikovanju migracijskih politik, ki spodbujajo razvoj, in pri njihovih zmožnostih za skupno obvladovanje migracijskih tokov;

(b)

spodbujanje dobro vodenih delovnih migracij, zlasti s pomočjo obveščanja o zakonitih migracijah in pogojih za vstop na ozemlje držav članic Skupnosti in bivanje na tem ozemlju; obveščanje o možnostih delovnih migracij in potrebah v državah članicah ter o kvalifikacijah kandidatov za migracijo iz tretjih držav; podpora usposabljanju kandidatov za zakonito migracijo pred odhodom; spodbujanje opredelitve in izvajanja zakonodajnih okvirov za delavce migrante v tretjih državah;

(c)

boj proti nezakonitemu priseljevanju in lajšanje ponovnega sprejema nezakonitih priseljencev, tudi med tretjimi državami, še zlasti pa boj proti tihotapljenju ljudi in trgovini z ljudmi; odvračanje od nezakonitega priseljevanja in dvig zavesti glede nevarnosti, povezanih s tem; izboljšanje zmogljivosti na področju upravljanja meja, vizumov in potnih listin, vključno z varnostjo dokumentov in uvedbo biometričnih podatkov ter odkrivanjem ponarejenih dokumentov; učinkovito izvajanje sporazumov o ponovnem sprejemu, sklenjenih s Skupnostjo, in obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov; pomoč tretjim državam pri obvladovanju nezakonitega priseljevanja in pri usklajevanju njihovih politik;

(d)

zaščita migrantov, vključno z najbolj občutljivimi, npr. ženskami in otroki, pred izkoriščanjem in izključenostjo s pomočjo ukrepov, kot je oblikovanje zakonodaje tretjih držav na področju migracij; podpiranje integracije in nediskriminacije ter ukrepov za zaščito migrantov pred rasizmom in ksenofobijo; preprečevanje tihotapljenja ljudi in trgovine z njimi in vseh oblik suženjstva ter boj proti temu;

(e)

spodbujanje azila in mednarodne zaščite, tudi z regionalnimi programi zaščite, zlasti v okviru krepitve institucionalnih zmogljivosti; spodbujanje registracije prosilcev za azil in beguncev; spodbujanje mednarodnih standardov in instrumentov za zaščito beguncev; podpiranje izboljšave pogojev sprejema in vključevanja v lokalno življenje ter prizadevanje za trajne rešitve.

(a)

izboljšanju konkurenčnosti sektorja sladkorja in sladkornega trsa, če je to trajnostni proces, ob upoštevanju položaja različnih interesnih skupin v sektorju;

(b)

spodbujanju diverzifikacije gospodarstva na območjih, ki so odvisna od sladkorja;

(c)

spopadanju s širšimi posledicami, ki jih povzroča proces prilagajanja, po možnosti, vendar ne izključno, povezanimi s službami za zaposlovanje in socialnega varstva, rabo zemljišč in obnovo okolja, energetiko, raziskavami in inovacijami ter makroekonomsko stabilnostjo.

(a)

partnerske države in regije ter njihove institucije;

(b)

decentralizirane enote partnerskih držav, kot so občine, province, departmaji in regije;

(c)

mešani organi, ki so jih ustanovile partnerske države in regije ter Skupnost;

(d)

mednarodne organizacije, vključno z regionalnimi organizacijami, organi, službami ali misijami ZN, mednarodne in regionalne finančne institucije in razvojne banke, če prispevajo k ciljem te uredbe;

(e)

institucije in organi Skupnosti, izključno v okviru izvajanja podpornih ukrepov iz člena 26;

(f)

agencije EU;

(g)

pa tudi naslednji subjekti in telesa držav članic, partnerskih držav in regij ali katere koli druge tretje države v skladu s pravili o dostopu do zunanje pomoči Skupnosti, določenimi v členu 31, če prispevajo k ciljem te uredbe:

(a)

projekti in programi;

(b)

proračunske podpore, kadar je upravljanje z javnimi sredstvi partnerske države dovolj pregledno, zanesljivo in učinkovito ter kadar partnerska država vzpostavi natančno določene sektorske ali makroekonomske politike, ki jih pozitivno ocenijo njeni glavni donatorji, vključno z mednarodnimi finančnimi institucijami, kadar je to primerno. Komisija dosledno uporablja pristop, ki temelji na rezultatih in kazalnikih učinkovitosti, ter jasno določi in spremlja njegovo pogojenost ter podporna prizadevanja partnerskih držav, da bi razvila parlamentarni nadzor in zmogljivosti revizije ter povečala preglednost in javni dostop do informacij. Pogoj za izplačilo proračunske podpore je zadovoljiv napredek v zvezi z doseganjem ciljev v smislu učinka in rezultatov;

(c)

sektorske podpore;

(d)

v izjemnih primerih sektorski ali splošni podporni programi za uvoz, ki imajo lahko obliko:

(e)

sredstva, ki jih imajo na razpolago EIB ali drugi finančni posredniki, na podlagi programov Komisije za dodeljevanje posojil (predvsem v podporo naložbam in razvoju zasebnega sektorja), tveganega kapitala (predvsem v obliki podrejenih ali pogojnih posojil) ali drugih manjših začasnih udeležb pri podjetniškem kapitalu, pa tudi za prispevek k jamstvenim skladom pod pogoji iz člena 32, dokler je finančno tveganje Skupnosti omejeno na ta sredstva;

(f)

subvencioniranje obrestnih mer, predvsem za posojila na področju okolja;

(g)

odpis dolga v okviru mednarodno dogovorjenih programov za odpis dolga;

(h)

donacije za financiranje ukrepov, ki jih predstavijo subjekti iz člena 24(1)(b), (c), (d), (f) in (g)(i) do (v);

(i)

donacije za financiranje stroškov delovanja subjektov iz člena 24(1)(b), (c), (d), (f) in (g)(i), (iii) in (iv);

(j)

financiranje programov združevanja javnih ustanov, lokalnih oblasti, javnih nacionalnih organov in zasebnih pravnih subjektov, ki imajo vlogo javnih služb držav članic ter partnerskih držav in regij;

(k)

prispevki v mednarodne sklade, ki jih upravljajo predvsem mednarodne ali regionalne organizacije;

(l)

prispevki v nacionalne sklade, ki so jih za spodbujanje skupnega financiranja več donatorjev ustanovile partnerske države ali regije, ali v sklade, ki jih za izvajanje skupnih ukrepov ustanovi eden ali več donatorjev;

(m)

kapitalski vložki v mednarodne finančne institucije in regionalne razvojne banke;

(n)

človeški in materialni viri, ki so potrebni za učinkovito upravljanje in nadzor partnerskih držav in regij nad projekti in programi.

(a)

držav članic in njihovih regionalnih in lokalnih oblasti ter zlasti njihovih javnih in paradržavnih agencij;

(b)

drugih držav donatork, predvsem iz njihovih javnih in paradržavnih agencij;

(c)

mednarodnih, tudi regionalnih organizacij, predvsem iz mednarodnih in regionalnih finančnih institucij;

(d)

družb, podjetij in drugih zasebnih organizacij in gospodarskih subjektov ter drugih nedržavnih akterjev;

(e)

partnerskih držav in regij, prejemnic sredstev.

—

postopki partnerske države ali regije, prejemnice sredstev, upoštevajo načela preglednosti, sorazmernosti, enake obravnave in nediskriminacije ter preprečujejo vsakršno navzkrižje interesov;

—

se partnerska država ali regija, prejemnica sredstev, obveže, da bo redno preverjala, ali se ukrepi, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije, pravilno izvajajo, da bo sprejela primerne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter da bo po potrebi začela s sodnim pregonom za izterjavo nepravilno plačanih sredstev.

—

sporazumi o financiranju;

—

sporazumi o donacijah;

—

pogodbe o javnih naročilih;

—

pogodbe o delu.

(a)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2110/2005 z dne 14. decembra 2005 o dostopu do zunanje pomoči Skupnosti (19);

(b)

Uredba (ES) št. 806/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o spodbujanju enakosti spolov pri razvojnem sodelovanju (20);

(c)

Uredba (ES) št. 491/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o uvedbi programa za finančno in tehnično pomoč tretjim državam na področjih migracije in azila (AENEAS) (21);

(d)

Uredba (ES) št. 1568/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o pomoči za boj proti boleznim revščine (HIV/AIDS, tuberkuloza in malarija) v državah v razvoju (22);

(e)

Uredba (ES) št. 1567/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o podpori politikam in ukrepanju na področju reproduktivnega zdravja in zdrave spolnosti ter s tem povezanimi pravicami v državah v razvoju (23);

(f)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2130/2001 z dne 29. oktobra 2001 o ukrepih za pomoč osebam, ki so prisiljene zapustiti svoje domove v azijskih in latinskoameriških državah v razvoju (24);

(g)

Uredba (ES) št. 2494/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. novembra 2000 o ukrepih za spodbujanje ohranjanja tropskih gozdov in drugih gozdov v državah v razvoju ter trajnostnega gospodarjenja z njimi (25);

(h)

Uredba (ES) št. 2493/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. novembra 2000 o ukrepih za pospeševanje polnega vključevanja okoljskih vidikov v razvojni proces držav v razvoju (26);

(i)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1726/2000 z dne 29. junija 2000 o razvojnem sodelovanju z Južno Afriko (27);

(j)

Uredba Sveta (ES) št. 1659/98 z dne 17. julija 1998 o decentraliziranem sodelovanju (28);

(k)

Uredba Sveta (ES) št. 1658/98 z dne 17. julija 1998 o sofinanciranju ukrepov z evropskimi nevladnimi razvojnimi agencijami (NVO) na področjih v interesu držav v razvoju (29);

(l)

Uredba Sveta (ES) št. 1292/96 z dne 27. junija 1996 o politiki pomoči v hrani in upravljanju pomoči v hrani ter o posebnih aktivnostih v podporo varnosti preskrbe s hrano (30);

(m)

Uredba Sveta (EGS) št. 443/92 z dne 25. februarja 1992 o finančni in tehnični pomoči državam v razvoju v Aziji in Latinski Ameriki ter o sodelovanju z njimi (31).

27.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 378/72

(1)

Listina o temeljnih pravicah Evropske unije (3) („Listina“) priznava nedotakljivost človeškega dostojanstva v členu 1, ki določa, da ga je treba spoštovati in varovati. Člen 24 Listine določa, da imajo otroci pravico do takega varstva in nege, ki sta potrebna za njihovo dobrobit, ter da je treba pri vseh ukrepih v zvezi z otroki, pa naj jih sprejmejo javni organi ali zasebne ustanove, najprej upoštevati koristi otroka.

(2)

Evropska unija bi morala usmeriti svoje politične ukrepe v preprečevanje vsakršnih oblik kršitev načela spoštovanja človekovega dostojanstva.

(3)

Na ravni Unije je treba določiti zakonodajne ukrepe za varstvo telesnega, duševnega in moralnega razvoja mladoletnikov v zvezi z vsebino vseh audiovizualnih in informacijskih storitev in za varstvo mladoletnikov pred dostopom do neprimernih programov ali storitev za odrasle.

(4)

Zaradi nenehnega razvoja novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij je za Skupnost nujno, da zagotovi popolno in primerno zaščito interesov državljanov na tem področju, in sicer na eni strani z zagotavljanjem prostega širjenja in prostega opravljanja informacijskih storitev, na drugi strani pa z zagotavljanjem, da je njihova vsebina zakonita, spoštuje načelo človekovega dostojanstva in ne škoduje celostnemu razvoju mladoletnikov.

(5)

Skupnost je že ukrepala na področju audiovizualnih in informacijskih storitev, da bi ustvarila potrebne pogoje za zagotovitev prostega pretoka televizijskega oddajanja in drugih informacijskih storitev, v skladu z načeli svobodne konkurence ter svobode izražanja in obveščanja, vendar pa bi morala na tem področju delovati bolj odločno z namenom, da se sprejmejo ukrepi za boj in zaščito uporabnikov pred spodbujanjem diskriminacije, ki temelji na spolu, rasni ali etnični pripadnosti, veri ali prepričanju, invalidnosti, starosti ali spolni usmerjenosti, ter da bi se borili proti vsaki taki diskriminaciji. Takšen ukrep naj bi vzpostavil ravnotežje med zaščito osebnih pravic na eni strani in svobodo izražanja na drugi strani, zlasti glede na to, da so države članice odgovorne za opredelitev pojma spodbujanja sovraštva ali diskriminacije v skladu z njihovimi nacionalnimi zakonodajami in moralnimi vrednotami.

(6)

Priporočilo Sveta 98/560/ES z dne 24. septembra 1998 o razvoju konkurenčnosti evropske industrije audiovizualnih in informacijskih storitev s spodbujanjem nacionalnih okvirov za dosego primerljive in učinkovite ravni varstva mladoletnikov in človeškega dostojanstva (4), je prvi pravni instrument na ravni Skupnosti, ki v svoji uvodni izjavi (5) obravnava vprašanja, povezana z varstvom mladoletnikov in človekovega dostojanstva v zvezi z vsebino vseh audiovizualnih in informacijskih storitev, dostopnih javnosti v kateri koli obliki predvajanja. Člen 22 Direktive Sveta 89/552/EGS z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (5) („Direktiva o televiziji brez meja“) je že posebej obravnaval vprašanje varstva mladoletnikov in človekovega dostojanstva v zvezi s televizijskimi oddajami.

(7)

Podan je predlog, da bi morala Svet in Komisija pri reviziji, pogajanjih ali sklepanju novih partnerskih sporazumov ali novih programov o sodelovanju s tretjimi državami nameniti posebno pozornost izvajanju tega priporočila, ob upoštevanju univerzalnosti avtorjev, distributerjev ali ponudnikov audiovizualne vsebine in dostopa do interneta.

(8)

Z Odločbo št. 276/1999/ES (6) sta Evropski parlament in Svet sprejela večletni akcijski načrt Skupnosti o promociji varne uporabe interneta z bojem proti nezakoniti in škodljivi vsebini na svetovnih omrežjih („Akcijski načrt za varnejši internet“).

(9)

Odločba št. 1151/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) je podaljšala Akcijski načrt za varnejši internet za dve leti in spremenila njegov obseg z vključitvijo ukrepov, ki pospešujejo izmenjavo informacij in koordinacijo z ustreznimi akterji na nacionalni ravni, pa tudi s posebnimi določbami za države pristopnice.

(10)

Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (8), pojasnjuje nekatere pravne pojme in usklajuje določene poglede, da bi tako omogočila informacijski družbi, da v celoti izkoristi načela notranjega trga. Veliko število določb Direktive 2000/31/ES zadeva tudi varstvo mladoletnikov in človekovega dostojanstva, predvsem člen 16(1)(e), v skladu s katerim bi morale države članice in Komisija spodbujati oblikovanje kodeksov ravnanja na področju varstva mladoletnikov in človekovega dostojanstva.

(11)

Spreminjajoče se medijsko prizorišče, ki izhaja iz novih tehnologij in medijskih inovacij, zahteva, da se otroci, pa tudi starši, učitelji in mentorji naučijo učinkovite uporabe audiovizualnih in spletnih informacijskih storitev.

(12)

Na splošno je samourejanje audiovizualnega sektorja dodatno učinkovito sredstvo, ki pa kot tako ne zadostuje za varstvo mladoletnikov pred sporočili s škodljivo vsebino. Razvoj evropskega audiovizualnega prostora, ki temelji na svobodi izražanja in spoštovanju državljanskih pravic, bi moral temeljiti na stalnem dialogu med nacionalnimi in evropskimi zakonodajnimi organi, regulativnimi organi, industrijami, združenji, državljani in civilno družbo.

(13)

V javni razpravi o Direktivi 97/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 1997 o spremembi Direktivo 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (9), je bil podan predlog, naj se potreba po sprejetju ukrepov v zvezi z medijsko pismenostjo vključi v Priporočilo 98/560/ES.

(14)

Komisija spodbuja sodelovanje ter izmenjavo izkušenj in najboljših praks med obstoječimi samoregulativnimi in koregulativnimi telesi, ki se ukvarjajo z ocenjevanjem in razvrščanjem audiovizualnih vsebin, ne glede na sredstvo oddajanja, da se omogoči vsem uporabnikom, posebno še staršem, učiteljem in mentorjem, sporočanje nezakonitih vsebin in ocenitev vsebine audiovizualnih in spletnih informacijskih storitev, pa tudi dovoljenih vsebin, ki bi lahko slabo vplivale na telesni, duševni ali moralni razvoj mladoletnikov.

(15)

Kakor je bilo predlagano med javnim posvetovanjem v zvezi z Direktivo 97/36/ES, je primerno, da pravica do odgovora ali enakovredna pravna sredstva veljajo za vse spletne medije in da se upošteva posebne lastnosti zadevnega medija in storitve.

(16)

Resolucija Sveta z dne 5. oktobra 1995 o upodobitvi žensk in moških v oglaševanju in medijih (10) poziva države članice in Komisijo k sprejemu ustreznih ukrepov za spodbujanje raznovrstnih in realističnih predstav o znanju in možnostih žensk in moških v družbi.

(17)

Komisija je ob predstavitvi predloga direktive Sveta o uresničevanju načela enake obravnave moških in žensk pri dostopu do in ponudbi blaga in storitev ugotovila, da prikazovanje spolov v medijih in oglaševanju odpira pomembna vprašanja glede zaščite dostojanstva moških in žensk, vendar je sklenila, da v luči drugih temeljnih pravic, zlasti svobode in pluralnosti medijev, ne bi bilo primerno, da se ta vprašanja obravnavajo v tem predlogu, temveč da so v njem zgolj našteta.

(18)

Industrijo audiovizualnih in spletnih informacijskih storitev bi bilo treba spodbujati na ravni držav članic z namenom izogibanja in boja proti kakršni koli vrsti diskriminacije na podlagi spola, rasnega ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti v takšnih medijih in v vseh reklamnih sporočilih, vključno z novimi tehnikami oglaševanja, ne da bi pri tem posegali v svobodo izražanja ali svobodo tiska.

(19)

To priporočilo vsebuje nove tehnološke dosežke in dopolnjuje Priporočilo 98/560/ES. Zaradi tehnološkega napredka priporočilo v področje uporabe vključuje audiovizualne in spletne informacijske storitve, ki so javnosti na razpolago preko stacionarnih ali mobilnih elektronskih omrežij.

(20)

To priporočilo na noben način ne preprečuje državam članicam uporabe lastnih ustavnopravnih določb in drugih predpisov ter pravne prakse na področju svobode izražanja.

1.

preučijo uvedbo ukrepov v njihovo nacionalno pravo ali pravno prakso glede pravice do odgovora ali enakovrednih pravnih sredstev v zvezi s spletnimi mediji, ob upoštevanju veljavnih nacionalnih in ustavnih določb ter brez poseganja v možnost prilagoditve načina, po katerem se izvaja, da bi se lahko upoštevale posebnosti vsake vrste medija;