31.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 236/1

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2597/1999 (3) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz folije iz polietilen tereftalata („PET“) („zadevni izdelek“), ki se uvršča pod oznaki KN ex 3920 62 19 in ex 3920 62 90, s poreklom iz Indije. Raziskava, ki je omogočila sprejetje navedene uredbe, je v nadaljevanju imenovana „prvotna preiskava“. Ukrepi v obliki dajatve ad valorem v višini od 3,8 % do 19,1 % so bili uvedeni na uvoz poimensko navedenih izvoznikov, na uvoz zadevnega izdelka iz vseh drugih družb pa je bila uvedena stopnja preostale dajatve v višini 19,1 %. Izravnalna dajatev, uvedena na uvoz folije PET, ki jo je proizvajala in izvažala Garware Polyester Limited („Garware“ ali „družba“), je bila 3,8 %. Obdobje prvotne preiskave je trajalo od 1. oktobra 1997 do 30. septembra 1998.

(2)

Svet je z Uredbo (ES) št. 367/2006 (4) ohranil dokončno izravnalno dajatev, uvedeno z Uredbo (ES) št. 2597/1999 na uvoz folije iz PET s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(3)

Svet je po delnem vmesnem pregledu veljavne protidampinške dajatve proti petim indijskim proizvajalcem z Uredbo (ES) št. 366/2006 (5) spremenil Uredbo (ES) št. 1676/2001 (6) in uvedel protidampinško dajatev s stopnjo od 0 % do 18 %. Protidampinška dajatev na uvoz folije iz PET družbe Garware je bila 17,4 %. Treba je opozoriti, da je bila stopnja protidampinške dajatve za Garware prilagojena, da bi se upoštevala stopnja subvencioniranja, ki je bila izravnana z Uredbo (ES) št. 367/2006 (glej uvodno izjavo 71 spodaj).

(4)

Zahtevek za delni vmesni pregled Uredbe (ES) št. 2597/1999, omejen na stopnjo izravnalne dajatve, ki je bila uvedena za družbo Garware, so vložili naslednji proizvajalci Skupnosti: DuPont Teijin Films, Mitsubishi Polyester Film GmbH, Nuroll SpA in Toray Plastics Europe („vložniki“). Vložniki predstavljajo znaten delež proizvodnje folije iz PET Skupnosti.

(5)

Vložniki so trdili, da glede uvoza folije iz PET družbe Garware stopnja izravnalnih ukrepov ni več zadostovala za preprečitev subvencioniranja, ki je povzročalo škodo, ker so se okoliščine v zvezi s subvencioniranjem družbe Garware znatno spremenile.

(6)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstaja dovolj dokazov, ki upravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda, zato je 12. julija 2005 z obvestilom o začetku, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (7), napovedala začetek delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 19 osnovne uredbe.

(7)

Pregled je omejen na preučitev subvencioniranja enega proizvajalca izvoznika, in sicer družbe Garware, da bi se ocenila potreba po nadaljevanju, odpravi ali spremembi stopnje obstoječih ukrepov. Obdobje preiskave je trajalo od 1. aprila 2004 do 31. marca 2005.

(8)

Komisija je uradno obvestila zadevnega proizvajalca izvoznika, indijsko vlado in vložnike o začetku delnega vmesnega pregleda. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku, ki je naveden v obvestilu o začetku postopka.

(9)

Za pridobitev informacij, ki so potrebne za njeno preiskavo, je Komisija družbi Garware poslala vprašalnik, ki ga je družba tudi izpolnila. V prostorih družbe Garware v Indiji je bil izveden preveritveni obisk.

(10)

Družba Garware, indijska vlada in vložniki so bili seznanjeni z bistvenimi rezultati preiskave ter so imeli možnost predložiti svoje pripombe (glej uvodno izjavo 73 spodaj).

(11)

Zadevni izdelek je, kot je določeno v prvotni preiskavi, folija iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije, ki je navadno prijavljen pod oznako KN ex 3920 62 19.

(12)

Kot v prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da imata folija iz PET, ki jo proizvaja in prodaja družba Garware na domačem trgu v Indiji, in folija iz PET, ki se iz Indije izvaža v Skupnost, enake osnovne fizikalne in tehnične značilnosti ter uporabo. Zato se v smislu člena 1(5) osnovne uredbe štejeta za podobna izdelka.

(13)

Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled in odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

(i)

shema vnaprej pridobljenih dovoljenj/shema za vnaprejšnjo pripustitev naročil;

(ii)

shema za preložitev plačila uvoznih dajatev (Duty Entitlement Passbook Scheme);

(iii)

shema posebnih ekonomskih con/izvozno usmerjenih obratov;

(iv)

shema za podporo izvozu investicijskega blaga;

(v)

sheme davka na dohodek:

(vi)

shema izvoznih kreditov;

(vii)

potrdilo o oprostitvi davkov pri uvozu glede na izvedene izvoze (Duty Free Replenishment Certificate).

(14)

Zgoraj navedene sheme od (i) do (iv) in (vii) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju pooblašča indijsko vlado, da izdaja uradna obvestila glede izvozne in uvozne politike. Indijska vlada je objavila petletni načrt v zvezi z izvozno in uvozno politiko za obdobje od 1. aprila 2002 do 31. marca 2007 („politika EXIM 2002–2007“). Poleg tega je objavila tudi priročnik o postopkih, ki urejajo politiko EXIM 2002–2007 („HOP I 2002–2007“), in ga redno posodablja (8).

(15)

Sheme davka na dohodek iz točke (v) zgoraj temeljijo na Zakonu o davku na dohodek iz leta 1961, ki se ga vsako leto spremeni z Zakonom o financah.

(16)

Shema izvoznih kreditov iz točke (vi) zgoraj temelji na oddelkih 21 in 35A Zakona o bančništvu iz leta 1949, ki indijski centralni banki (Reserve Bank of India – RBI) omogoča usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov.

(17)

Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled in odgovorov na njen vprašalnik je Komisija prav tako preiskala paketne sheme spodbud (package scheme of incentives – PSI) vlade Maharaštre leta 1992. Ta shema temelji na resolucijah oddelka za industrijo, energetiko in delo vlade Maharaštre.

(18)

Podroben opis sheme je opredeljen v odstavkih 4.1.1 do 4.1.14 politike EXIM 2002–2007 in poglavjih 4.1 do 4.30 HOP I 2002–2007.

(19)

Ker ni bilo ugotovljeno, da bi družba Garware v obdobju preiskave uporabljala ALS/ARO, ni treba analizirati možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za to shemo.

(20)

Podroben opis DEPBS je opredeljen v odstavku 4.3 politike EXIM 2002–2007 in poglavju 4 HOP I 2002–2007. V času prvotne preiskave sta obstajali dve obliki DEPB: predizvozna in poizvozna. Aprila 2000 je bila predizvozna oblika DEPB prekinjena, zato je bila v okviru sedanjega pregleda preiskava izvedena samo za poizvozno obliko.

(21)

Vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik je upravičen do te sheme. Za družbo Garware je bilo ugotovljeno, da je to shemo uporabljala v obdobju preiskave.

(22)

Upravičeni izvoznik lahko zaprosi za kredite DEPB, ki so izračunani kot delež vrednosti izvoženih izdelkov iz te sheme. Takšne stopnje DEPB so indijski organi določili za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom. Določene so na podlagi standardnih input-output normativov („standard input-output norms – SION“), ob upoštevanju domnevne uvozne količine surovin v izvoženem izdelku in učinka carin na takšne domnevne količine uvoza, ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne.

(23)

Da je upravičena do ugodnosti iz te sheme, mora družba izvažati. V trenutku, ko se izvaja izvozni posel, mora izvoznik indijskim organom izdati deklaracijo, ki navaja, da izvoz poteka v okviru DEPBS. Za izvoz blaga indijski organi med postopkom odpreme izdajo izvozno odpremnico. Ta dokument med drugim vsebuje znesek kredita DEPBS, ki se dodeli za navedeni izvozni posel. V tej fazi je izvozniku znana ugodnost, ki jo bo prejel. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, indijska vlada ne more več odločati o dodelitvi kredita DEPBS. Primerna stopnja kredita DEPBS za izračun subvencij je tista, ki se uporablja v času izdaje izvozne deklaracije. Zato višine dajatve ni možno spreminjati za nazaj.

(24)

Ugotovljeno je bilo tudi, da se v skladu z indijskimi računovodskimi standardi, krediti DEPBS lahko po obračunskem načelu knjižijo kot prihodek na komercialnem računu, če izpolnjujejo obveznosti izvoza.

(25)

Takšni krediti se lahko uporabljajo za plačilo carin na kasnejši uvoz vsakršnega blaga, ki se neomejeno uvaža, razen investicijskega blaga. Blago, uvoženo s takšnimi krediti, se lahko proda na domačem trgu (ob plačilu prometnega davka) ali uporabi v druge namene.

(26)

Krediti DEPBS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 12 mesecev od datuma izdaje.

(27)

Vloga za kredite DEPBS lahko zajema do 25 izvoznih poslov ali, če je vložena elektronsko, neomejeno število izvoznih poslov. Dejansko ne obstajajo strogi roki za vlogo za DEPBS, ker se časovni roki, ki so omenjeni v poglavju 4.47 HOP I 2002–2007, vedno štejejo od zadnjega izvoznega posla, ki je naveden v vlogi za DEPBS.

(28)

Družba je Komisijo opozorila, da bo ta shema kmalu prekinjena in jo bo nadomestila shema, domnevno „skladna s STO“ shemo z začetkom veljavnosti od 1. aprila 2006. Prvotno je bilo načrtovano, da se DEPB izteče 1. aprila 2005. Ker pa nadomestna shema do navedenega datuma ni bila pripravljena za izvajanje, je bila shema DEPBS podaljšana do 1. aprila 2006. Družba ni potrdila, če je ta nova shema začela veljati po tem datumu. V vsakem primeru ta domnevna sprememba ne bi bila vključena v obdobje preiskave v zvezi s pregledom.

(29)

Shema DEPBS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Kredit DEPBS je finančni prispevek s strani indijske vlade, saj bo kredit na koncu uporabljen za pokritje uvoznih dajatev, kar zmanjšuje prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega kredit DEPBS za izvoznika predstavlja ugodnost, ker izboljša likvidnost družbe.

(30)

Nadalje je DEPBS zakonsko pogojena z opravljenim izvozom in se tako šteje kot specifična in upravičena do izravnave v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe.

(31)

Ta shema se ne more šteti za dovoljen sistem vračila dajatev ali nadomestni sistem vračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih predpisov, določenih v točki (i) Priloge I, Prilogi II (opredelitev in predpisi za povračila) in Prilogi III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) osnovne uredbe. V proizvodnem postopku izvozniku ni treba dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev, in znesek kredita ni izračunan glede na porabljene surovine. Poleg tega ne obstaja sistem ali postopek, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem postopku izvoženega izdelka ter ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III osnovne uredbe. Izvoznik je tudi upravičen do subvencij DEPBS, ne glede na to, ali sploh uvaža surovine. Za upravičenost do ugodnosti zadošča, da izvoznik preprosto izvaža blago, ne da bi dokazal, da je bila uvožena kakršna koli surovina. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot surovina, upravičeni do subvencij DEPBS.

(32)

V skladu s členoma 2(2) in 5 osnovne uredbe je bila višina subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunana glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V tem smislu se šteje, da se ugodnost dodeli prejemniku v trenutku, ko je izveden izvozni posel iz te sheme. V tem trenutku se lahko indijska vlada odpove carinam, kar predstavlja finančni prispevek v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe.

(33)

V luči zgoraj navedenega se šteje za ustrezno, da se subvencije DEPBS izračunajo kot vsota kreditov, prejetih za vse izvozne posle iz te sheme v obdobju preiskave. Družba je opozorila, da se je stopnja, ki se uporablja za DEPBS, znižala z 11 % na 8 %, in sicer z začetkom veljavnosti 26. maja 2005, kar pomeni, da domnevna sprememba ni vključena v obdobje preiskave v zvezi s pregledom. Učinkov in pomena te spremembe ni bilo mogoče preveriti, zato je treba to trditev v skladu s členom 5 osnovne uredbe zavrniti.

(34)

Obvezne pristojbine za pridobitev subvencije v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile odštete od pridobljenih kreditov, s čimer je znesek subvencije postal števec.

(35)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za skupni promet od izvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezni imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine. Družba Garware je uporabljala to shemo v obdobju preiskave in prejela subvencijo v višini 10,3 %.

(36)

Podrobni opisi teh shem se nahajajo v poglavjih 6 (EOUS) in 7 (SEZS) politike EXIM 2002–2007 in HOP I 2002–2007.

(37)

Ker ni bilo ugotovljeno, da bi bila družba Garware ustanovljena po kateri koli od teh shem v obdobju preiskave, ni treba analizirati možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za ti dve shemi.

(38)

Podroben opis EPCGS se nahaja v poglavju 5 politike EXIM 2002–2007 in poglavju 5 HOP I 2002–2007.

(39)

Vsak proizvajalec izvoznik in trgovec izvoznik, ki je „povezan“ s spremljajočim proizvajalcem in izvajalcem storitev, je upravičen do te sheme. Za družbo Garware je bilo ugotovljeno, da je to shemo uporabljala v obdobju preiskave.

(40)

Pod pogojem obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in od aprila 2003 do deset let starega rabljenega blaga) po znižani stopnji dajatve. V ta namen indijska vlada po vlogi in plačilu pristojbine izda dovoljenje EPCG. Od aprila 2000 shema dovoljuje znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 5 % za vse investicijsko blago, uvoženo po tej shemi. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza se morajo uvožena proizvodna sredstva uporabiti za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju.

(41)

EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve predstavlja finančni prispevek indijske vlade, ker ta koncesija zmanjša prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve izvozniku prinese korist, saj dajatve, privarčevane pri uvozu, izboljšajo njegovo likvidnost.

(42)

Nadalje je EPCGS zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, ker takšna dovoljenja ni mogoče dobiti brez izpolnjevanja obveznosti izvoza. Zato se šteje za specifično in proti njej se lahko v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(43)

Shema se ne more šteti za dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem vračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Dovoljeni sistemi, določeni v točki (i) Priloge I osnovne uredbe, ne zajemajo investicijskega blaga, ker se ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov.

(44)

Števec je bil izračunan na naslednji način: znesek subvencije je bil izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago v obdobju, ki odraža običajno amortizacijsko dobo takšnega investicijskega blaga v industriji folije iz PET. Temu znesku so bile dodane obresti, da bi se upoštevala polna vrednost ugodnosti v določenem času. V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile odštete nujne pristojbine za pridobitev subvencije.

(45)

V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je ta znesek subvencije dodeljen na izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza. Subvencija, ki jo je dobila družba Garware, znaša 1,8 %.

(46)

Zakon o davku na dohodek iz leta 1961, ki se vsako leto spreminja z Zakonom o financah, zajema pravno podlago za to shemo. Slednji vsako leto določa podlago za pobiranje davkov ter različne oprostitve in znižanja, ki jih lahko družbe zahtevajo. Družbe izvoznice lahko zahtevajo davčno oprostitev v skladu z oddelki 10A, 10B in 80HHC Zakona o davku na dohodek iz leta 1961.

(47)

Ker ni bilo ugotovljeno, da bi družba Garware koristila ugodnosti iz ITES, ni treba analizirati možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za to shemo.

(48)

Podrobnosti te sheme so določene v Master Circular IECD št. 5/04.02.01/2002-03 (izvozni kredit v tuji valuti) in Master Circular IECD št. 10/04.02.01/2003-04 (izvozni kredit v rupijah) indijske centralne banke („ICB“), ki sta naslovljena na vse komercialne banke v Indiji.

(49)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki. Za družbo Garware je bilo ugotovljeno, da je to shemo uporabljala v obdobju preiskave.

(50)

V okviru te sheme ICB določa obvezujoče najvišje obrestne mere za izvozne kredite v indijskih rupijah in v tuji valuti, ki jih lahko komercialne banke obračunajo izvozniku z namenom „omogočiti izvoznikom dostop do kreditov po mednarodno konkurenčnih obrestnih merah“. ECS sestavljata dve podshemi, shema izvoznih kreditov pred odpremo („kredit za pripravo blaga za izvoz“), ki zajema kredite izvozniku za financiranje nakupa, predelave, izdelave, priprave in/ali odpreme blaga pred izvozom, ter shema izvoznih kreditov po odpremi, ki zagotavlja posojila za obratni kapital za financiranje izvoznih terjatev. ICB bankam tudi nalaga, da določen znesek svojih neto bančnih kreditov namenijo za financiranje izvoza.

(51)

Zaradi teh Master Circulars ICB lahko izvozniki pridobijo izvozne kredite po preferencialnih obrestnih merah v primerjavi z obrestnimi merami za običajne komercialne kredite („gotovinski krediti“), ki so določene pod tržnimi pogoji.

(52)

Prvič, z znižanjem stroškov financiranja v primerjavi z obrestnimi merami na trgu prinašajo zgoraj navedene preferencialne obrestne mere takim izvoznikom ugodnosti v smislu člena 2(2) osnovne uredbe. Kljub dejstvu, da preferencialne kredite v okviru ECS dodelijo komercialne banke, so te ugodnosti finančni prispevek vlade v smislu člena 2(1)(iv) osnovne uredbe. ICB je javni organ, ki zato spada pod opredelitev „vlada“, kot je določeno v členu 1(3) osnovne uredbe, in usmerja komercialne banke, da družbam izvoznicam odobrijo preferenčno financiranje. To preferenčno financiranje pomeni isto kot subvencija, ki se šteje za specifično in proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ker so preferencialne obrestne mere odvisne od opravljenega izvoza v smislu člena 3(4)(a) osnovne uredbe.

(53)

Višina subvencije je bila izračunana na podlagi razlike med obrestmi, plačanimi za izvozne kredite, uporabljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, in zneskom, ki bi bil plačan, če bi se uporabljale enake tržne obrestne mere kot za običajne komercialne kredite, ki jih uporablja družba. Znesek subvencije (števec) je bil dodeljen na skupni izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine. Družba Garware je koristila ugodnosti iz ECS in prejela subvencije v višini 1,2 %.

(54)

Pravna podlaga za to shemo je v odstavkih 4.2.1 do 4.2.7 politike EXIM 2002–2007 in odstavkih 4.31 do 4.36 HOP I 2002–2007.

(55)

Ker ni bilo ugotovljeno, da bi družba Garware koristila ugodnosti iz DFRC, ni treba analizirati možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za to shemo.

(56)

Da bi spodbudila širjenje industrije na manj razvita območja države, vlada Maharaštre od leta 1964 v okviru sheme, splošno znane kot „paketna shema spodbud“, dodeljuje ugodnosti za enote, ki se na novo širijo v regijah v razvoju te države. Shema je bila od svoje uvedbe večkrat spremenjena; „shema 1993“ je veljala od 1. oktobra 1993 do 31. marca 2001, nazadnje je bila spremenjena 31. marca 2001, ko je bila uvedena „shema 2001“, za katero se predvideva, da velja do 31. marca 2006. PSI vlade Maharaštre sestavlja več podshem, med katerimi sta glavni oprostitev lokalnega prometnega davka in povračilo davka, imenovanega davek „octroi“.

(57)

Za upravičenost do te sheme morajo družbe vlagati v slabše razvita območja, bodisi z vzpostavitvijo novega industrijskega obrata bodisi z veliko kapitalsko naložbo v razširitev ali diverzifikacijo obstoječega industrijskega obrata. Ta območja so razdeljena na različne kategorije glede na njihov gospodarski razvoj (npr. slabo razvita območja, slabše razvita območja, najmanj razvita območja). Glavno merilo za določitev višine spodbud sta območje, v katerem je ali bo sedež družbe, in obseg naložbe.

(58)

Oprostitev lokalnega prometnega davka: za blago je treba običajno plačati osnovni prometni davek (v primeru meddržavne prodaje) ali državni prometni davek (za prodajo znotraj držav) na različnih ravneh, odvisno od države/držav, v kateri(-h) poteka poslovanje. Za uvoz ali izvoz blaga se prometni davek ne plača, medtem ko se za domačo prodajo plača po veljavni stopnji. V okviru sheme oprostitve davka pooblaščene enote niso dolžne pobirati prometni davek na prodajne transakcije. Podobno so pooblaščene enote oproščene plačila lokalnega prometnega davka za nakup blaga od dobavitelja, ki je sam upravičen do te sheme. Medtem ko prodajna transakcija ne dodeljuje nobenih ugodnosti pooblaščeni prodajni enoti, pa velja ravno nasprotno za pooblaščeno enoto za nakup, ki ji nakupna transakcija dodeljuje ugodnost. Za družbo Garware je bilo ugotovljeno, da je bila deležna te oprostitve v obdobju preiskave.

(59)

Povračilo davka, imenovanega davek „octroi“: „octroi“ je davek, ki ga pobirajo lokalne vlade v Indiji, vključno z vlado Maharaštre, za blago, ki vstopi na ozemlje določenega mesta ali okrožja. Industrijska podjetja lahko od vlade Maharaštre zahtevajo povračilo davka „octroi“, če je njihov obrat v določenih mestih ali okrožjih znotraj ozemlja države. Celoten znesek povračila ne sme preseči 100 % naložb v osnovna sredstva. Za družbo Garware je bilo ugotovljeno, da je bila deležna tega povračila v obdobju preiskave.

(60)

PSI vlade Maharaštre zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Dve proučeni podshemi predstavljata finančni prispevek vlade Maharaštre, ker ta koncesija zmanjša prihodek vlade Maharaštre, ki bi sicer zapadel v plačilo. Poleg tega prinese ta oprostitev/povračilo družbi korist, saj izboljša njeno likvidnost.

(61)

Družba je opozorila, da je bil prometni davek 1. aprila 2005 ukinjen in da je takrat vlada Maharaštre uvedla sistem „davka na dodano vrednost“, po katerem mora družba plačati celotno stopnjo. Vendar pa je do te domnevne spremembe prišlo po koncu obdobja preiskave, zato učinkov in pomena te spremembe ni bilo mogoče preveriti. V vsakem primeru niso bili v okviru tega predloženi nobeni ustrezni dokazi v zvezi s sistemom in obveznostmi družbe. V skladu s členom 5 osnovne uredbe je treba to trditev zavrniti.

(62)

Shema je na voljo samo družbam, ki so vlagale v posebej določena geografska območja v pristojnosti države Maharaštra. Ni pa na voljo družbam zunaj teh območij. Stopnja ugodnosti se glede na zadevno območje razlikuje. V skladu s členom 3(2)(a) in členom 3(3) osnovne uredbe je shema specifična in zato se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(63)

Kar zadeva oprostitev plačila prometnega davka, je treba poudariti, da je bil znesek subvencije izračunan na podlagi višine prometnega davka, ki bi sicer v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zapadel v plačilo, vendar je v okviru sheme ostal neplačan. Podobno je bila pri davku „octroi“ ugodnost izvoznika izračunana kot znesek davka „octroi“, povrnjenega v obdobju preiskave. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencije (števec) dodeljeni na skupni izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker subvencija ni odvisna od izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevažane količine. V tem obdobju je družba Garware koristila te sheme in prejela subvencije v višini 1,6 %.

(64)

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, določen v skladu z določbami osnovne uredbe in izražen ad valorem, za preiskovanega proizvajalca izvoznika znaša 14,9 %. Ta znesek subvencije presega prag de minimis, naveden v členu 14(5) osnovne uredbe.

(65)

Zato se meni, da v skladu s členom 19 osnovne uredbe trenutno veljavni ukrepi ne zadoščajo več za preprečevanje subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi in ki povzročajo škodo industriji Skupnosti.

(66)

V skladu s členom 19(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi nadaljevanje veljavnih ukrepov zadoščalo za preprečevanje subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi in ki povzročajo škodo.

(67)

Ugotovljeno je bilo, da je v obdobju preiskave družba Garware še naprej koristila subvencioniranje, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi indijskih organov. Nadalje je stopnja subvencioniranja, ugotovljena v tem pregledu, znatno višja od stopnje, ugotovljene v prvotni preiskavi. Zgoraj analizirane subvencijske sheme se koristijo še naprej. Ne pričakuje se, da bodo ti programi, razen DEPBS in povračila prometnega davka, v bližnji prihodnosti postopno odpravljeni. Po izjavah družbe Garware je bilo načrtovano, da nadomestna shema DEPBS začne veljati 1. aprila 2006. Družba ni potrdila, če se je to res zgodilo. Oceno stanja, ki je posledica zamenjave DEBPS s shemo, ki je „domnevno združljiva s shemo STO“, o kateri Komisija nima nobenih podatkov, bo treba izvesti pravočasno. Ker ni nobenih utemeljenih dokazov o zamenjavi DEPBS, se šteje, da za potrebe tega pregleda DEPBS še vedno velja. Družba prav tako ni predložila nobenih podatkov o shemi „tako imenovanega DDV“, ki je domnevno nadomestila prometni davek vlade Maharaštre po koncu obdobja preiskave, zato se je štelo, da za potrebe tega pregleda shema prometnega davka še vedno velja.

(68)

Ker je bilo dokazano, da je družba deležna mnogo večjega subvencioniranja kot prej in da obstaja verjetnost, da bo še naprej prejemala zneske subvencij, ki so višji od ugotovljenih v prvotni preiskavi, se sklene, da nadaljevanje veljavnih ukrepov ne zadošča za preprečevanje subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi in ki povzročajo škodo, ter da je zaradi novih ugotovitev zato treba spremeniti raven ukrepov.

(69)

Glede na sklepne ugotovitve v zvezi z nadaljevanjem subvencioniranja družbe Garware in nezadostnosti veljavnih ukrepov za preprečevanje ugotovljenih subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, je treba spremeniti izravnalno dajatev na uvoz zadevnega izdelka družbe Garware, da bo v skladu z novimi ugotovljenimi stopnjami subvencioniranja.

(70)

Spremenjena izravnalna dajatev iz uvodne izjave 72 spodaj je bila določena na novo stopnjo subvencioniranja, ugotovljeno v tem pregledu, ker stopnja škode, izračunana v prvotni preiskavi, ostaja višja.

(71)

Ker v skladu s členom 24(1) osnovne uredbe in členom 14(1) Uredbe (ES) št. 384/96 za noben izdelek ne smejo hkrati veljati protidampinške in izravnalne dajatve za obravnavanje enih in istih okoliščin, ki izhajajo iz dampinga ali iz subvencioniranega izvoza, se izravnalna dajatev, ugotovljena v tej preiskavi v zvezi s pregledom in ki ustreza izvoznim subvencijam (13,3 %), odšteje od protidampinške dajatve, uvedene za družbo Garware z Uredbo (ES) št. 1676/2001. Po spremembi slednje, uvedene z Uredbo (ES) št. 366/2006, je bila stopnja dampinga za družbo Garware določena na 20,1 %. Od te stopnje se je odštelo 2,7 %, da bi se upoštevala takrat veljavna izravnalna dajatev, ki ustreza izvoznim subvencijam, zato je bila za navedeno družbo uvedena protidampinška dajatev v višini 17,4 %. Po sedanjem pregledu se od njene individualne stopnje protidampinške dajatve odšteje še nadaljnjih 10,6 %, kar odraža izravnalno dajatev, ki ustreza ugotovljenim izvoznim subvencijam; protidampinško dajatev za družbo Garware je zato treba zmanjšati za navedeno vrednost na 6,8 %.

(72)

Na podlagi zgoraj navedenega so predlagani zneski dajatev glede družbe Garware, izraženi kot cena CIF na meji Skupnosti brez plačane dajatve, naslednji:

(73)

Družba Garware, indijska vlada in vložniki so bili seznanjeni z bistvenimi dejstvi in premisleki, na podlagi katerih naj bi se predlagala sprememba veljavnih ukrepov, ter so imeli možnost predložiti svoje pripombe. Družba Garware in indijska vlada nista predložili nobenih pripomb; v svojih pripombah se vložniki strinjajo s sklepnimi ugotovitvami Komisije.

(74)

Stopnje izravnalnih in protidampinških dajatev za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev iz preiskav, ki so omogočile sprejetje Uredbe (ES) št. 367/2006 in Uredbe (ES) št. 366/2006, ter na podlagi ugotovitev tega pregleda. Odražajo stanje v zvezi z družbo Garware, kot je bilo ugotovljeno med tem pregledom. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo za celotno državo, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo družbe, tj. posamezne navedene pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ne morejo koristiti in za njih velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(75)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj izravnalnih in protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj vložiti pri Komisiji (9), skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov –

31.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 236/11

(1)

Komisija je 2. junija 2005 objavila obvestilo (2), s katerim je uvedla protidampinški postopek glede uvoza nekaterih ameriških hladilnikov s poreklom iz Republike Koreje v Skupnost. Komisija je 1. marca 2006 z Uredbo (ES) št. 355/2006 (3) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na isti izdelek.

(2)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta uvedba začasnih protidampinških ukrepov, je več zainteresiranih strank predložilo pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Strankam je bila na zahtevo dana tudi možnost za zaslišanje.

(3)

Komisija je nadaljevala z iskanjem in preverjanjem vseh informacij, za katere je menila, da so potrebne za njene dokončne ugotovitve.

(4)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih ameriških hladilnikov s poreklom iz Republike Koreje in dokončnega pobiranja zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih so bili uvedeni dokončni ukrepi, je bil določen tudi rok za predložitev stališč.

(5)

Po preučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(6)

Proizvajalec izvoznik, ki je naveden tudi v uvodnih izjavah 11 in 12 začasne uredbe, je ponovno poudaril in podrobneje pojasnil svojo utemeljitev glede obsega izdelka.

(7)

Ta izvoznik je zlasti trdil, da bi moral obseg izdelka zajeti vse modele z veliko prostornino, ki so kombinacija hladilnika in zamrzovalnika („KHZ“), s prostornino nad 400 litrov, saj delitev teh hladilnikov ne bi bila skladna s preteklo prakso institucij Skupnosti, upoštevali pa se ne bi niti dokazi zainteresiranih strank niti tržna stvarnost (zahtevek (i)).

(8)

Ta izvoznik je tudi trdil, da bi v primeru zavrnitve zahtevka (i) vsakršen poskus delitve trga KHZ povzročil izključitev ameriških hladilnikov s troje vrati (kot je opisano v uvodni izjavi 12 začasne uredbe) iz obsega izdelka. Ta izvoznik je trdil, da v bistvu niso pomembne zunanje lastnosti teh modelov (npr. vrata), ampak notranja postavitev. Izvoznik je zlasti menil, da je vzporedna namestitev hladilnega predelka in zamrzovalnega predelka bistvena osnovna razpoznavna lastnost ameriškega hladilnika (zahtevek (iii)).

(9)

Ustaljena praksa institucij Skupnosti pri opredelitvi zadevnega izdelka je, da se upoštevajo predvsem osnovne fizikalne in tehnične lastnosti zadevnega izdelka. Modele, uvrščene v različne segmente izdelkov, se običajno šteje za en sam izdelek, razen če so različni segmenti med seboj jasno ločeni.

(10)

Ob natančnem upoštevanju vseh ugotovitev vseh zainteresiranih strank v tem postopku je preiskava pokazala, da je trg KHZ tradicionalno razdeljen na tri segmente: segment hladilnikov z zamrzovalnikom spodaj (tj. predelek za hlajenje nameščen nad predelkom za zamrzovanje), segment hladilnikov z zamrzovalnikom zgoraj (tj. predelek za zamrzovanje nameščen nad predelkom za hlajenje) in segment ameriških hladilnikov (tj. dvoje vzporednih vrat na dveh vzporedno nameščenih predelkih). Ta tržna razvrstitev na tri različne segmente je nesporna in je poznana vsem gospodarskim subjektom v tem poslu. To je potrdil tudi imenovani izvoznik v več pisnih stališčih. Poleg tega je iz zahtevka na podlagi „dokazov drugih zainteresiranih strank“ razvidno, da se izvoznik zgolj delno sklicuje na stališče proizvajalca bele tehnike, ki sicer podpira ukrepe, ampak sam ne izdeluje enakega izdelka (glej uvodni izjavi 10 in 104 začasne uredbe). V tej trditvi proizvajalec bele tehnike navaja, da je imel dampinški uvoz škodljiv učinek na njegovo prodajo drugih izdelkov v Skupnosti. Vendar domnevni škodljivi učinek pri navedenem proizvajalcu sam po sebi ni trden dokaz, da je treba KHZ z veliko prostornino, s prostornino nad 400 litrov, šteti za zadevni izdelek ne glede na to, v katerega od zgoraj opisanih segmentov spadajo. Pravzaprav je bilo ugotovljeno, da imata popolnoma različne tehnične in fizikalne značilnosti.

(11)

Zato se šteje, da obstaja jasna ločnica med temi tremi segmenti, ki sestavljajo skupni trg KHZ. Sklene se, da razširitev obsega zadevnega izdelka, da bi zajel vse KHZ, kot je zahteval zadevni izvoznik, ni utemeljena. Zato je bilo treba zahtevek (i) zavrniti.

(12)

V zahtevku (ii) je isti izvoznik zahteval, da se iz obsega zadevnega izdelka izključi posebni model KHZ (v nadaljevanju „model s troje vrati“), ki je opisan v uvodni izjavi 12 začasne uredbe.

(13)

Komisija je že na začetka tega postopka opredelila obseg izdelka na podlagi zunanjih značilnosti, namreč najmanj dvoje ločenih nihajnih vrat, ki so nameščena vzporedno. Ta pristop se je zdel primeren tako glede na fizikalne lastnosti kot na dojemanje potrošnikov. Glede fizikalnih lastnostih se je za najhitreje opazno značilnost štela prisotnost dvoje nihajnih vrat, nameščenih vzporedno. V zvezi z dojemanjem potrošnikov pa je bil ključni element dejstvo, da je model s troje vzporedno nameščenimi vrati celo sam vložnik pogosto tržil in oglaševal kot ameriški hladilnik. Po informacijah, ki jih je imela Komisija, je namestitev notranjih predelkov v ameriškem hladilniku drugačna kot v modelu s troje vrati, vendar se ta razlika ni zdela odločilna za izključitev hladilnikov s troje vrati iz opredelitve izdelka, saj za to bilo predloženih trdnih dokazov. Na podlagi takrat razpoložljivih informacij je Komisija v uvodni izjavi začasne uredbe 14 navedla, da „ni splošno določene opredelitve ameriških hladilnikov“.

(14)

To vprašanje se je po uvedbi začasnih ukrepov še dodatno preučilo. Zgoraj navedeni izvoznik je priložil dodatne dokaze, ki podpirajo opredelitev segmenta ameriških hladilnikov na podlagi notranje postavitve predelkov in ne na podlagi postavitve vrat. Glede na dodatne dokaze, ki jih je predložil isti izvoznik, so bili po dokončnem razkritju dodatno ocenjena stališča nekaterih vodilnih raziskovalnih inštitutov in organov za razvrščanje, med katerimi večina ameriške hladilnike razvršča na podlagi notranje postavitve in ne postavitve vrat. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da se glede na fizikalne lastnosti model s troje vrati ne more šteti za del segmenta ameriških hladilnikov iz uvodne izjave 10. Glede dojemanja potrošnikov so tako vložnik kot industrija Skupnosti predložili potrošniške raziskave, ki podpirajo njihova stališča in si med seboj nasprotujejo. Zato v zvezi s tem ni mogoč jasen zaključek v nobeno smer.

(15)

Iz zgoraj navedenega izhaja, da mora model s troje vrati spadati v segment hladilnikov z zamrzovalnikom spodaj in ne v segment ameriških hladilnikov. Zato je bil zahtevek (ii) sprejet.

(16)

Glede na zgoraj navedeno se je zdelo primerno popraviti opredelitev obsega izdelka iz začasne uredbe. Zadevni izdelek se zato dokončno opredeli kot kombinacija hladilnika in zamrzovalnika prostornine nad 400 litrov, z vzporedno namestitvijo zamrzovalnega in hladilnega predelka, s poreklom iz Republike Koreje, ki so trenutno uvrščeni pod oznako KN ex 8418 10 20.

(17)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se vsebina uvodnih izjav 18 do 22 začasne uredbe v zvezi z normalno vrednostjo potrdi.

(18)

Kot je bilo določeno v uvodni izjavi 23 začasne uredbe, je bila izvozna cena za prodajo v Skupnost, ki je potekala prek povezanih uvoznikov, konstruirana na podlagi cene pri nadaljnji prodaji prvi neodvisni stranki v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Za konstruiranje te izvozne cene se je uporabila stopnja dobička družbe, ki se je štela za neodvisnega uvoznika zadevnega izdelka. Po dokončnem razkritju zainteresiranim strankam je en proizvajalec izvoznik trdil, da družba, ki se je uporabila za določanje te stopnje dobička, ni bila nepovezan uvoznik, temveč prva neodvisna stranka enega od njegovih povezanih uvoznikov. Po ustrezni preučitvi zahtevka je bilo sklenjeno, da se zadevna družba dejansko ne more šteti za nepovezanega uvoznika. V skladu s tem je bilo odločeno, da se njegova stopnja dobička ne more uporabiti za konstruiranje izvoznih cen. Zato je bilo treba za določitev ustrezne stopnje dobička v skladu z zahtevo iz člena 2(9) osnovne uredbe najti drug vir. V okviru te preiskave ni bilo mogoče dobiti nobenih informacij o dobičku drugih neodvisnih uvoznikov. Zato se je glede na dejstvo, da oba izdelka spadata v isti sektor bele tehnike in da gre za istega zadevnega korejskega proizvajalca izvoznika, štelo smiselno v ta namen uporabiti 5-odstotno stopnjo dobička iz protidampinškega postopka v zvezi z mikrovalovnimi pečicami (4).

(19)

Ker ni bilo nobenih dodatnih pripomb, se vsebina uvodnih izjav 23 in 24 začasne uredbe v zvezi z določitvijo izvozne cene potrdi.

(20)

Da bi v primerih, ko ni bilo mogoče neposredno primerjati izvoženih modelov in modelov, prodanih na domačem trgu, normalno vrednost določili kolikor je mogoče na podlagi domače prodaje proizvajalcev izvoznikov, so se v skladu z uvodno izjavo 26 začasne uredbe opravile prilagoditve normalnih vrednosti, določenih za nekatere modele, da se v skladu s členom 2(10)(a) osnovne uredbe upošteva tržna vrednost zaradi različnih fizikalnih lastnosti med modeli, prodanimi na domačem trgu, in izvoženimi modeli. Dva proizvajalca izvoznika sta nasprotovala prilagoditvi, izvedeni v začasni fazi.

(21)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da prilagoditev ne bi bila potrebna, ker razlike v fizikalnih lastnostih med izvoženimi modeli in modeli, prodanimi na domačem trgu, predlaganih za primerjavo, ne bi vplivale na tržno ceno. Ta zahtevek je bilo treba zavrniti, ker je razlik med izvoženimi modeli in modeli, prodanimi na domačem trgu, predlaganih za primerjavo, kar sedem in pogosto vključujejo pomembne lastnosti, kot so ledomat in vodomat, končna obdelava vrat ter sistem za nadzor temperature. Po normalni ekonomski logiki bi take razlike vplivale na tržno vrednost teh modelov.

(22)

Drugi proizvajalec izvoznik, za katerega je Komisija v začasni fazi opravila prilagoditev predloženih vrednosti, da bi ustrezno odražale tržno vrednost razlik zaradi fizikalnih lastnostih, je temu izračunu nasprotoval. Po dokončnem razkritju je podjetje opozorilo na nekatere elemente v pristopu Komisije, ki bi lahko povzročili izkrivljanje tako izračunane normalne vrednosti in zahtevalo konstruiranje normalne vrednosti za izvožene modele brez ustrezne domače prodaje. Ta zahtevek se je preučil in ugotovljeno je bilo, da so nekatere prilagoditve fizikalnih značilnosti, ki jih je Komisija opravila na podlagi zahtevka podjetja, morda povzročile izkrivljanje normalne vrednosti. Zato je bilo sklenjeno, da se v primerih, ko neposredna primerjava med izvoženimi modeli in modeli, prodanimi na domačem trgu, ni mogoča, normalne vrednosti za to podjetje konstruirajo v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(23)

Vsi trije proizvajalci izvozniki so nasprotovali začasnim sklepom, da se prilagoditev za stroške kredita, domnevno nastale s prodajo na domačem trgu, ki so jih zahtevali v skladu s členom 2(10)(g) osnovne uredbe, ne odobrijo. Zadevni izvozniki so utemeljili, da so bili uporabljeni kreditni pogoji dogovorjeni in izpolnjeni s pogodbami. Dokazovali so še, da bi lahko bili računi povezani s plačili. Glede na zgoraj navedeno je bilo ugotovljeno, da stroški kreditov na domačem trgu vplivajo na primerljivost cen, kot to zahteva člen 2(10) osnovne uredbe, zato je bilo sklenjeno, da se prilagoditve za te stroške odobrijo.

(24)

En proizvajalec izvoznik je zahteval izključitev prodaje poškodovanih izdelkov in/ali izdelkov z okvaro svojega povezanega uvoznika iz izračuna dampinga. Podatki o prodaji, ki je predstavljala manjši del prodaje družbe na trgu Skupnosti, so bili predloženi ločeno in so bili preverjeni na kraju samem. Dokazano je bilo, da je bila ta prodaja dejansko povezana s poškodovanimi izdelki ali izdelki z okvaro in da so se zadevne stranke in cene teh izdelkov popolnoma razlikovale od strank in cen redne prodaje. Ker na domačem trgu družbe ni potekala primerljiva prodaja, ni bilo mogoče narediti smiselne primerjave, kar zadeva omenjeno prodajo. Zato je bil ta zahtevek sprejet.

(25)

Isti proizvajalec izvoznik je nasprotoval začasnemu sklepu Komisije, da zavrne predložene stroške čezmorskega prevoza za prilagoditev izvozne cene v skladu s členom 2(10)(e) osnovne uredbe. Predloženi stroški čezmorskega prevoza so bili zavrnjeni, ker jih je povezana družba zaračunala izvozniku. Proizvajalec izvoznik je zdaj dokazal, da je bila povezana družba prevozno podjetje, ki je opravljajo prevozniške storitve za neodvisne ladjarske družbe. Dokazano je bilo še, da je povezana družba izvozniku zaračunala dejanske stroške tovora, ki so jih zaračunale neodvisne ladjarske družbe z razumnim pribitkom za svoje storitve. Zato je bilo sklenjeno, da se lahko predloženi stroški čezmorskega prevoza štejejo za zanesljive, izračuni pa so bili ustrezno prilagojeni.

(26)

Razen prilagoditev, navedenih v uvodnih izjavah 22 do 25 te uredbe, se vsebina uvodnih izjav 25 do 30 začasne uredbe v zvezi s primerjavo normalne vrednosti in izvoznih cen potrdi.

(27)

Vse tri družbe so nasprotovale metodologiji, ki jo je Komisija uporabila za izračun stopnje dampinga. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 31 do 34 začasne uredbe, se je tehtana povprečna normalna vrednost primerjala s cenami posameznih izvoznih transakcij v Skupnost, tako naj bi izračun dampinga lahko pokazal znatne razlike izvoznih cen, ki so v različnih regijah predstavljale vzorec; primerjava tehtanih povprečnih normalnih vrednosti s tehtanimi povprečnimi izvoznimi cenami ali posameznih izvoznih transakcij in transakcij domače prodaje tudi ne bi odražala dejanske stopnje izvajanja dampinga. Pri vseh treh proizvajalcih izvoznikih je bilo potrjeno, da obstajajo med regijami znatne razlike v prodajnih cenah in da je zaradi razlogov, pojasnjenih v uvodnih izjavah 31 do 34 začasne uredbe, utemeljeno primerjati tehtano povprečno normalno vrednost s cenami vseh posameznih izvoznih transakcij v Skupnost. Zato se zahtevki proizvajalcev izvoznikov zavrnejo.

(28)

Glede na zgornje prilagoditve in potem, ko so bile popravljene nekatere napake v izračunih, je dokončno določen znesek dampinga, izraženega kot odstotek neto cene CIF franko meja Skupnosti, pred plačilom dajatve:

(29)

Ker ni bilo predloženih novih in bistvenih informacij ali utemeljitev v zvezi s tem, se uvodne izjave 37 do 40 začasne uredbe potrdijo.

(30)

Po uvedbi začasnih ukrepov je bila pregledana opredelitev obsega izdelka, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 16. V skladu s tem so bile informacije glede modela s troje vrati izključene iz analize škode. Vsekakor je treba opozoriti, da industrija Skupnosti med OP ni proizvajala tega tipa izdelka in da je bil obseg uvoza tega modela iz Republike Koreje v Skupnost zanemarljiv.

(31)

Ker je bilo ugotovljeno, da je bila stopnja dampinga družbe Samsung Electronics Corporation med OP de minimis (glej uvodno izjavo 28), je treba ta uvoz ločiti od ostalega uvoza s poreklom iz Republike Koreje. Slednji je v nadaljevanju naveden kot „dampinški uvoz“. Zato naslednji premisleki nadomestijo uvodne izjave 44 do 47 začasne uredbe. Podatki o uvozu dveh preostalih korejskih proizvajalcev so izraženi z indeksom, da se ohrani zaupnost podatkov.

(32)

Na tej podlagi se je obseg dampinškega uvoza med letom 2002 in OP močno povečal (za 266 %). Povečal se je za 83 % med letoma 2002 in 2003, nato še za nadaljnjih 153 odstotnih točk leta 2004 in še za dodatnih 30 odstotnih točk v OP. Med OP je bil obseg dampinškega uvoza med 180 000 in 250 000 kosi.

(33)

Ustrezni tržni delež dampinškega uvoza se je povečal za približno 20 odstotnih točk med letom 2002 in OP, tako da je v OP dosegel stopnjo med 42 in 50 %. Izraženo z indeksom se je tržni delež leta 2003 povečal za 21 % in nato še za 43 odstotnih točk v letu 2004 in 6 odstotnih točk v OP. Skupno se je tržni delež med 2002 in OP povečal za 70 %.

(34)

Povprečne cene dampinškega uvoza so se med 2002 in OP znižale za približno 5 % in primerjava posameznih modelov je pokazala, da je dampinški uvoz nelojalno znižal cene industrije Skupnosti za 34,4 % do 42 %, odvisno od zadevnega izvoznika.

(35)

Podobno se z naslednjim nadomesti uvodna izjava 68 začasne uredbe. Med letom 2002 in OP se je obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz Republike Koreje znatno povečal, tj. za 266 %, ustrezni tržni delež dampinškega uvoza pa se je v tem obdobju povečal za približno 20 odstotnih točk. Povprečne cene dampinškega uvoza so bile dosledno nižje od cen industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju. Primerjava tehtanih povprečnih cen posameznih modelov je pokazala, da je dampinški uvoz nelojalno znižal cene industrije Skupnosti za 34,4 % do 42 %, odvisno od zadevnega izvoznika, medtem ko je bilo nelojalno znižanje cen pri nekaterih modelih celo večje.

(36)

Ker ni bilo predloženih novih in bistvenih informacij ali utemeljitev zvezi s škodo, se uvodne izjave 41 do 71 začasne uredbe potrdijo, razen uvodnih izjav 44 do 47 in uvodne izjave 68.

(37)

Kot je navedeno zgoraj, je bila stopnja dampinga družbe Samsung med OP de minimis. Občutno povečanje obsega dampinškega uvoza za 266 % med letom 2002 in OP ter temu ustreznega deleža, tj. za okrog 20 odstotnih točk, ter ugotovljeno nelojalno nižanje cen je sovpadlo s poslabšanjem gospodarskega stanja industrije Skupnosti.

(38)

Ker je bila stopnja dampinga družbe Samsung med OP de minimis je bilo treba preučiti, ali bi uvoz iz Samsunga kljub temu lahko povzročal škodo industriji Skupnosti. Da se ohrani zaupnost podatkov, so podatki v zvezi s Samsungom izraženi z indeksom.

(39)

Obseg uvoza s poreklom iz Samsunga se je med letom 2002 in OP povečal za 88 %. Natančneje, povečal se je za 56 % med letoma 2002 in 2003, nato še za nadaljnjih 27 odstotnih točk leta 2004 in še za dodatnih 5 odstotnih točk v OP. Med OP je bil obseg dampinškega uvoza s poreklom iz Samsunga med 100 000 in 170 000 kosi.

(40)

Ustrezni tržni delež uvoza s poreklom iz Samsunga se je med letom 2002 in OP zmanjšal za približno 5 odstotnih točk, tako da je v OP dosegel stopnjo med 28 % in 36 %. Izraženo z indeksom se je tržni delež leta 2003 povečal za 3 %, vendar se je zmanjšal za 13 odstotnih točk v letu 2004 in še za nadaljnji 2 odstotni točki v OP. Skupno je padec tržnega deleža med 2002 in OP znašal 12 %.

(41)

Povprečne cene uvoza s poreklom iz Samsunga so se med 2002 in OP znižale za približno 14 % in primerjava posameznih modelov je pokazala, da so bile cene uvoza s poreklom iz Samsunga nižje od cen industrije Skupnosti za 34,1 %.

(42)

Glede na povečanje obsega uvoza s poreklom iz Samsunga in ugotovljeno nelojalno nižanje cen ni možno izključiti dejstva, da je ta uvoz prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Vendar je ugotovljeno tudi naslednje: (i) uvoz s poreklom iz Samsunga se je med letom 2002 in OP večal znatno počasneje kot drug uvoz s poreklom iz Republike Koreje; (ii) v nasprotju z uvozom iz Koreje se je uvoz s poreklom iz Samsunga med letom 2002 in OP zmanjšal za približno 5 odstotnih točk; (iii) zato je bila med OP prisotnost uvoza s poreklom iz Samsunga na trgu Skupnosti tako glede obsega kot tržnega deleža bistveno manjša od drugega uvoza iz Koreje; in (iv) primerjava posameznih modelov je pokazala, da so cene podjetja Samsung, ki so znatno nižje kot cene industrije Skupnosti, še vedno dosledno višje od cen drugega uvoza iz Koreje.

(43)

Zato se zaključi, da je uvoz s poreklom iz Samsunga sicer prispeval k škodi, povzročeni industriji Skupnosti, vendar v bistveno manjši meri kot dampinški uvoz od ostalih dveh korejskih proizvajalcev. Učinek, povezan z uvozom s poreklom iz Samsunga, se zato ne šteje kot zadosten za prekinitev vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je imela industrija Skupnosti.

(44)

Ker ni bilo predloženih novih in bistvenih informacij ali utemeljitev, se uvodne izjave 72 do 96 začasne uredbe potrdijo, z izjemo prvega stavka uvodne izjave 73.

(45)

Ker ni bilo predloženih novih in bistvenih informacij ali utemeljitev v zvezi s tem, se uvodne izjave 97 do 114 začasne uredbe potrdijo.

(46)

Glede na sklepe v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na stopnji ugotovljene stopnje dampinga, ki pa ne sme biti višja od stopnje škode, navedene v uvodni izjavi 119 začasne uredbe in potrjene v tej uredbi. Ker so bile stopnje škode vedno višje od stopenj dampinga, morajo ukrepi temeljiti na slednjih.

(47)

Zato bodo dokončne dajatve:

(48)

Glede na višino stopenj dampinga, ugotovljenih za proizvajalce izvoznike v Republiki Koreji, in glede na stopnjo škode, povzročene industriji Skupnosti, se šteje, da je treba znesek, zavarovan z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z začasno uredbo, dokončno pobrati v višini zneska dokončno uvedenih dajatev. Ker je model s troje vrati izključen iz opredelitve obsega izdelka (glej uvodni izjavi 12 in 16) in ker so dokončne dajatve nižje od začasnih dajatev, se začasno zavarovani zneski na uvoz modelov s troje vrati ali zneski, ki presegajo dokončno stopnjo protidampinških dajatev, sprostijo.

(49)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje, v katerem so bile te družbe med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo za celotno državo, ki se uporablja za „vse druge družbe“), se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo družbe, tj. posamezne navedene pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ne morejo koristiti in za njih velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(50)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinške dajatve za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj vložiti pri Komisiji, skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Po potrebi bo Uredba ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, za katere veljajo individualne dajatve –

31.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 236/18

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

31.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 236/20

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 795/2004 (2) uvaja pravila za izvajanje sheme enotnega plačila od leta 2005.

(2)

Izkušnje administrativnega in operativnega izvajanja navedene sheme na nacionalni ravni so pokazale, da so v določenih pogledih potrebna dodatna podrobnejša pravila, v drugih pa je treba obstoječa pravila razjasniti in prilagoditi.

(3)

Da bi poenostavili prenos pravic do plačila na kmete, je treba zagotoviti oblikovanje delov pravic brez zemljišča in njihov prenos.

(4)

Če pravice do plačila, katerih znesek na enoto je bil povečan za več kakor 20 % z referenčnimi zneski iz nacionalne rezerve, niso bile uporabljene v skladu z drugim pododstavkom člena 42(8) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se le povečanje vrednosti vrne neposredno v nacionalno rezervo.

(5)

Za pravice iz nacionalne rezerve, ki so bile dodeljene z upravnimi akti ali odločitvami sodišča za nadomestilo kmetu, omejitve v skladu s členom 42(8) Uredbe (ES) št. 1782/2003 ne veljajo.

(6)

Kmetje lahko prostovoljno oddajo pravice do plačila v nacionalno rezervo, da se poenostavi obtok pravic do plačila.

(7)

Uredbo (ES) št. 795/2004 je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Zaradi dejstva, da so se primeri, opredeljeni v členih 1(2) in 1(4) lahko dogajali od 1. januarja 2005 oziroma 2006, je primerno zagotoviti, da se ti členi uporabljajo za nazaj od navedenih datumov.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

1.

Člen 3 se spremeni:

2.

V členu 6(3) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za pravice do plačila, katerih znesek na enoto je bil skladno z drugim pododstavkom tega odstavka povečan za več kakor 20 %, se uporablja prvi pododstavek člena 42(8) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Za pravice do plačila, katerih znesek na enoto je bil skladno z drugim pododstavkom tega odstavka povečan za več kakor 20 %, velja drugi pododstavek člena 42(8) navedene uredbe.“

3.

V členu 23a se doda naslednji stavek:

„Člen 42(8) navedene uredbe se ne uporablja za pravice do plačila, dodeljene v skladu s tem členom.“

4.

V členu 24 se doda naslednji odstavek:

„3.   Kmet lahko prostovoljno odda pravice do plačila v nacionalno rezervo, z izjemo pravic za zemljišče v prahi.“

5.

Člen 50 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 50

1.   Države članice vsako leto Komisiji po elektronski poti sporočijo naslednje:

2.   Pri regionalnem izvajanju sheme enotnega plačila v skladu s členom 58 Uredbe (ES) št. 1782/2003 države članice do 15. septembra prvega leta izvajanja sporočijo ustrezni delež zgornje meje v skladu z odstavkom 3 navedenega člena.

Za prvo leto uporabe sheme enotnega plačila temelji podatek iz odstavka 1(a) na začasnih pravicah do plačil. Do 1. marca naslednjega leta je treba sporočiti iste podatke na podlagi dokončnih pravic do plačil.

3.   V primeru izvajanja ukrepov v skladu s členom 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003 sporočijo države članice do 1. septembra skupno število zahtevkov za tekoče leto, skupaj z ustreznim skupnim zneskom za vsakega od zadevnih sektorjev, na katere se nanaša zadrževanje v skladu z navedenim členom.

Do 1. septembra dokončne podatke o skupnem številu zahtevkov iz člena 69 navedene uredbe, sprejetih za predhodno leto, in ustrezni skupni znesek plačil, ki so bila odobrena za vsakega od zadevnih sektorjev, na katere se nanaša zadrževanje v skladu z navedenim členom.“

31.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 236/22

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 51/2006 z dne 22. decembra 2005 o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova, za leto 2006 (3), določa kvote za leto 2006.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, so ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo v Prilogi navedene države članice ali so v njej registrirana, izčrpali dodeljeno kvoto za leto 2006.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov navedenih staležev ter njegovo shranjevanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

31.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 236/24

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 51/2006 z dne 22. decembra 2005 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2006 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2006.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, so ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi, s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice navedene v Prilogi ali so pri njej registrirana, izčrpali dodeljeno kvoto za leto 2006.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov navedenega staleža ter njegovo shranjevanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

31.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 236/26

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 51/2006 z dne 22. decembra 2005 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2006 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2006.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, so ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi, s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice navedene v Prilogi ali so pri njej registrirana, izčrpali dodeljeno kvoto za leto 2006.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov navedenega staleža ter njegovo shranjevanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

31.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 236/28

(1)

Komisija je 1. junija 2005 predstavila pobudo i2010, ki si prizadeva optimizirati koristi novih informacijskih tehnologij za gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in kakovost življenja evropskih državljanov. Komisija je naredila digitalne knjižnice za glavni vidik i2010. V svojem Sporočilu „i2010: digitalne knjižnice“ z dne 30. septembra 2005 (1) je določila svojo strategijo za digitalizacijo, spletno dostopnost in digitalno arhiviranje evropskega kolektivnega spomina. Ta kolektivni spomin vključuje tisk (knjige, revije, časopise), fotografije, muzejske objekte, arhivske dokumente, avdiovizualno gradivo (v nadaljnjem besedilu „kulturno gradivo“).

(2)

Državam članicam je treba priporočiti ukrepe, ki jih navedena strategija uporablja za optimizacijo gospodarskega in kulturnega potenciala evropske kulturne dediščine.

(3)

V navedenem okviru je treba spodbujati razvoj digitaliziranega gradiva iz knjižnic, arhivov in muzejev. Spletna dostopnost gradiva bo omogočila državljanom po vsej Evropi, da imajo dostop do njega in ga uporabljajo za prosti čas, študij ali delo. Evropski raznovrstni in večjezični dediščini bo dal jasen profil na internetu. Poleg tega se lahko digitalizirano gradivo ponovno uporabi v industrijah, kot je turizem, in izobraževalni industriji, kakor tudi v novih kreativnih prizadevanjih.

(4)

Poleg tega sklepi Sveta med 15. in 16. novembrom 2004 o delovnem načrtu za Kulturo 2005–2006 poudarjajo prispevek kreativnosti in kreativne industrije h gospodarski rasti v Evropi in potrebo po usklajenem prizadevanju za digitalizacijo.

(5)

Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2005 o filmski dediščini in konkurenčnosti z njo povezanih industrijskih dejavnosti (2) je že priporočilo državam članicam, da sprejmejo ustrezne ukrepe za povečanje uporabe digitalnih in novih tehnologij pri zbiranju, katalogiziranju, arhiviranju in restavriranju kinematografskih del. Kar zadeva kinematografska dela, sedanje priporočilo v številnih vidikih dopolnjuje Priporočilo Parlamenta in Sveta o filmski dediščini.

(6)

Digitalizacija je pomembno sredstvo za zagotavljanje boljše dostopnosti kulturnega gradiva. V nekaterih primerih je edino sredstvo za zagotavljanje, da bo tako gradivo na voljo prihodnjim generacijam. Čeprav je trenutno v teku več pobud digitaliziranja v državah članicah, so prizadevanja razdrobljena. Usklajeno ukrepanje držav članic za digitaliziranje njihove kulturne dediščine bi zagotovilo večjo skladnost pri izbiri gradiva in bi preprečevalo pokrivanje pri digitaliziranju. Prav tako bi zagotovilo bolj varne razmere za naložbe podjetij v tehnologije digitaliziranja. Pregledi trenutnih in načrtovanih dejavnosti digitaliziranja ter količinski cilji za digitalizacijo bi prispevali k doseganju navedenih ciljev.

(7)

Zasebni sektor, ki sponzorira digitalizacijo, ali partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem lahko v prizadevanja za digitalizacijo vključujejo zasebne subjekte in jih je treba še naprej spodbujati.

(8)

Naložbe v nove tehnologije in sredstva za digitaliziranje v velikem obsegu lahko znižajo stroške digitalizacije ob ohranjanju ali izboljšanju kakovosti in jih je zato treba priporočati.

(9)

Skupna večjezična dostopna točka bi omogočila iskanje po evropski distribuirani digitalni kulturni dediščini – to pomeni digitalni kulturni dediščini, ki se nahaja na različnih krajih v različnih organizacijah – na spletu. Taka dostopna točka bi jo naredila bolj vidno in poudarila skupne lastnosti. Dostopna točka mora graditi na obstoječih pobudah, kot so Evropska knjižnica (TEL), v kateri evropske knjižnice že sodelujejo. Kjer je mogoče, mora zbliževati zasebne imetnike pravic pri kulturnem gradivu in vse zainteresirane interesne skupine. Treba je spodbujati močno zavezanost držav članic in kulturnih ustanov, da vzpostavijo tako dostopno točko.

(10)

Samo del gradiva, ki ga hranijo knjižnice, arhivi in muzeji, je javno dostopnega, v smislu, da ni ali ni več zaščiteno s pravicami intelektualne lastnine, medtem ko je ostalo zaščiteno s pravicami intelektualne lastnine. Ker so pravice intelektualne lastnine ključno orodje za spodbujanje kreativnosti, je treba evropsko kulturno gradivo digitalizirati, omogočiti dostop do njega in ga arhivirati ob polnem spoštovanju avtorskih in sorodnih pravic. V tem okviru so zlasti pomembni členi 5(2)c, 5(3)n in 5(5), kakor tudi uvodna izjava (40) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorskih in sorodnih pravic v informacijski družbi (3). Mehanizmi licenciranja na področjih, kot so dela sirote – to so tako imenovana avtorsko varovana dela, katerih avtorje je težko ali celo nemogoče določiti – in dela, ki se ne tiskajo ali distribuirajo (avdiovizualna) več, lahko olajšajo ureditev pravic in posledično prizadevanje za digitalizacijo ter naknadno spletno dostopnost. Take mehanizme je zato treba spodbujati v tesnem sodelovanju z imetniki pravic.

(11)

Določbe v nacionalni zakonodaji lahko vsebujejo ovire za uporabo del, ki so v javni rabi, tako da na primer zahtevajo upravni akt za vsako reproduciranje dela. Vse take ovire je treba ugotoviti in sprejeti ukrepe za njihovo odstranitev.

(12)

Resolucija Sveta C/162/02 z dne 25. junija 2002 o arhiviranju jutrišnjega spomina – arhiviranje digitalne vsebine za prihodnje generacije (4) predlaga cilje in okvirne ukrepe za arhiviranje digitalne vsebine za prihodnje generacije. Vendar trenutno v državah članicah ne obstajajo jasne in celovite politike glede arhiviranja digitalne vsebine. Odsotnost takih politik predstavlja nevarnost za preživetje digitaliziranega gradiva in lahko povzroči izgubo gradiva, ki je bilo proizvedeno v digitalni obliki. Razvoj učinkovitih sredstev digitalnega arhiviranja ima daljnosežne posledice, ne samo za arhiviranje gradiva v javnih ustanovah, temveč tudi za vsako organizacijo, ki je obvezana k arhiviranju digitalnega gradiva ali si to želi.

(13)

Več držav članic je uvedlo pravne obveznosti ali razmišlja o uvedbi le-teh, ki bi od proizvajalcev digitalnega gradiva zahtevale, da dajo eno ali več kopij svojega gradiva na voljo imenovanemu organu za deponiranje. Za izogibanje množici različnih predpisov, ki urejajo deponiranje digitalnega gradiva, je nujno učinkovito sodelovanje med državami članicami in treba ga je spodbujati.

(14)

Spletna žetev (Web-harvesting) je nova tehnika za zbiranje gradiva z interneta za namene arhiviranja. Pomeni, da imenovane ustanove aktivno zbirajo gradivo in ne čakajo, da je to deponirano, kar zmanjšuje upravno breme za proizvajalce digitalnega gradiva in take določbe morajo biti sprejete v nacionalno zakonodajo –

1.

zbirajo informacije o sedanji in načrtovani digitalizaciji knjig, revij, časopisov, fotografij, muzejskih objektov, arhivskih dokumentov, avdiovizualnega gradiva (v nadaljnjem besedilu „kulturno gradivo“) in ustvarjajo preglede take digitalizacije, da bi se preprečilo podvajanje prizadevanj ter bi se spodbujalo sodelovanje in sinergije na evropski ravni;

2.

razvijejo količinske cilje za digitalizacijo analognega gradiva v arhivih, knjižnicah in muzejih ter navedejo pričakovano povečanje digitaliziranega gradiva, ki bi lahko oblikovalo del Evropske digitalne knjižnice, in proračuna, ki so ga dodelili javni organi;

3.

spodbujajo partnerstva med kulturnimi ustanovami in zasebnim sektorjem, da bi se ustvarile nove poti za financiranje digitalizacije kulturnega gradiva;

4.

vzpostavijo in ohranjajo sredstva za digitaliziranje v velikem obsegu kot del pooblaščenih centrov za digitalizacijo v Evropi ali v tesnem sodelovanju z njimi;

5.

spodbujajo Evropsko digitalno knjižnico v obliki skupne večjezične točke dostopa do evropskega distribuiranega digitalnega kulturnega gradiva – to pomeni digitalno kulturno gradivo, ki se nahaja na različnih krajih v različnih organizacijah – s pomočjo:

6.

izboljšajo pogoje za digitalizacijo kulturnega gradiva in spletno dostopnost do njega s pomočjo:

7.

vzpostavljajo nacionalne strategije za dolgotrajno arhiviranje digitalnega gradiva in dostop do njega, ob polnem spoštovanju zakona o avtorskih pravicah, ki:

8.

med seboj izmenjujejo informacije o strategijah in akcijskih načrtih;

9.

sprejemajo določbe v svoji zakonodaji, ki javnim ustanovam za namene arhiviranja dovoljujejo večkratno kopiranje in prenos digitalnega kulturnega gradiva, ob polnem spoštovanju zakonodaje Skupnosti in mednarodne zakonodaje;

10.

pri vzpostavljanju politik in postopkov za deponiranje gradiva, ki je bilo ustvarjeno v digitalnem formatu, upoštevajo razvoj v drugih državah članicah, da bi preprečili širok razkorak pri ureditvah deponiranja;

11.

sprejemajo določbe v svoji zakonodaji, na podlagi katerih imenovane ustanove z uporabo tehnik zbiranja gradiva, kot je spletna žetev (web-harvesting), arhivirajo spletne vsebine, ob polnem spoštovanju zakonodaje Skupnosti in mednarodne zakonodaje o pravicah intelektualne lastnine;

12.

obveščajo Komisijo 18 mesecev po objavi tega priporočila v Uradnem listu Evropske unije in za tem vsaki dve leti o sprejetih ukrepih v odgovor na to priporočilo.

31.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 236/31

(1)

Direktiva 91/414/EGS predvideva pripravo seznama aktivnih snovi v Skupnosti, registriranih za uporabo v fitofarmacevtskih sredstvih.

(2)

Calliope SAS je 12. decembra 2004 madžarskim organom predložil dokumentacijo za aktivno snov kromafenozid z zahtevkom za vključitev zadevne snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Nissan Chemical Europe SARL je 19. maja 2005 italijanskim organom predložil dokumentacijo za halosulfuron z zahtevkom za vključitev zadevne snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Bayer CropScience AG je 25. novembra 2005 avstrijskim organom predložil dokumentacijo za tembotrion z zahtevkom za vključitev zadevne snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. ISAGRO Spa je 2. septembra 2005 madžarskim organom predložil dokumentacijo za valifenal z zahtevkom za vključitev zadevne snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Central Science Laboratory je 16. marca 2005 organom Združenega kraljestva predložil dokumentacijo za Zucchini yellow mosaic virus – šibki sev z zahtevkom za vključitev zadevne snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS.

(3)

Organi Združenega kraljestva, Avstrije, Italije in Madžarske so Komisiji sporočili, da se po predhodni proučitvi dokumentacije za zadevne aktivne snovi zdi, da izpolnjujejo zahteve po podatkih in informacijah iz Priloge II k Direktivi 91/414/EGS. Poleg tega organi menijo, da predložena dokumentacija izpolnjuje zahteve po podatkih in informacijah iz Priloge III k Direktivi 91/414/EGS za eno fitofarmacevtsko sredstvo, ki vsebuje zadevno aktivno snov. V skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS so zadevni vlagatelji dokumentacijo naknadno poslali Komisiji in drugim državam članicam, predložena pa je bila tudi Stalnemu odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali.

(4)

S to odločbo mora biti na ravni Skupnosti uradno potrjeno, da dokumentacija načeloma izpolnjuje zahteve po podatkih in informacijah, predvidenih v Prilogi II, in da za najmanj eno fitofarmacevtsko sredstvo, ki vsebuje zadevno aktivno snov, izpolnjuje zahteve iz Priloge III k Direktivi 91/414/EGS.

(5)

Ta odločba ne posega v pravico Komisije, da za razjasnitev nekaterih točk v dokumentaciji od vlagatelja zahteva predložitev dodatnih podatkov ali informacij.

(6)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

31.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 236/34

31.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 236/35

31.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 236/35

1.

Stran 151, ime družbe „Hitachi“, stolpec „Iskalnik“:

dodata se vnosa „GM-9(1)“ in „GM-51(1)“.

2.

Stran 153, ime družbe „JVC“, stolpec „Iskalnik“:

31.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 236/36

1.

Naslov v kazalu vsebine in stran 440, naslov Uredbe: