31.3.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/1

---

UREDBA SVETA (ES) št. 509/2006

z dne 20. marca 2006

o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Pridelava, proizvodnja in distribucija kmetijskih proizvodov in živil imajo pomembno vlogo v gospodarstvu Skupnosti.

(2)

Treba bi bilo spodbujati raznolikost kmetijske proizvodnje, da se na trgih doseže boljše ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Spodbujanje tradicionalnih proizvodov, ki imajo določene značilnosti, lahko zelo koristi gospodarstvu na podeželju, zlasti na področjih z omejenimi možnostmi ali na odmaknjenih območjih, tako da na eni strani zagotavlja izboljšanje prihodkov kmetov in na drugi strani ohranjanje podeželskega prebivalstva na teh območjih.

(3)	Za dobro delovanje notranjega trga za živila bi morali biti gospodarskim subjektom na razpolago instrumenti, s pomočjo katerih bi lahko povečali tržno vrednost svojih proizvodov, pri čemer mora biti zagotovljeno varstvo potrošnikov pred nedovoljenimi praksami in pošteno trgovanje.

(4)

V Uredbi Sveta (EGS) št. 2082/92 z dne 14. julija 1992 o certifikatih o posebnih lastnostih za kmetijske proizvode in živila (2) so bili opredeljeni certifikati o posebnih lastnostih, pojem „zajamčena tradicionalna posebnost“ pa je bil uveden z Uredbo Komisije (EGS) št. 1848/93 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe (EGS) št. 2082/92 (3). Certifikati o posebnih lastnostih, pogosteje imenovani „zajamčene tradicionalne posebnosti“, so odgovor na zahteve potrošnikov po tradicionalnih proizvodih s posebnimi lastnostmi. Zaradi raznolikosti proizvodov na trgu in množice informacij o njih bi morale biti potrošniku na voljo jasne in jedrnate informacije o poreklu proizvoda, ki mu omogočajo najboljšo izbiro.

(5)

Zaradi večje jasnosti bi bilo treba opustiti izraz „certifikat o posebnih lastnostih“ in uporabljati le izraz „zajamčena tradicionalna posebnost“, ki je bolj razumljiv, in da bi bil za proizvajalce in potrošnike cilj te uredbe bolj jasen, bi bilo treba natančneje opredeliti pojem „posebne lastnosti“ in vključiti v uredbo opredelitev pojma „tradicionalen“.

(6)

Nekateri proizvajalci želijo povečati tržno vrednost tradicionalnih kmetijskih proizvodov ali živil, ker se ta zaradi njim lastnih značilnostmi jasno razlikujejo od drugih podobnih proizvodov ali živil. Zaradi zagotavljanja varstva potrošnikov bi bilo treba zajamčeno tradicionalno posebnost nadzorovati. Tak prostovoljni sistem, ki bi gospodarskim subjektom omogočal, da kakovost kmetijskega proizvoda ali živila uveljavljajo v celotni Skupnosti, bi moral pri trženju s temi živili nuditi vsa jamstva za dejansko utemeljenost sklicevanj na to kakovost.

(7)

Za označevanje kmetijskih proizvodov in živil veljajo splošna pravila iz Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (4). Zaradi njihove posebne narave bi bilo treba sprejeti dodatne posebne določbe za zajamčene tradicionalne posebnosti. Da bi omogočili hitrejšo in lažjo identifikacijo zajamčenih tradicionalnih posebnosti, proizvedenih na območju Skupnosti, bi bilo treba za označevanje predpisati obvezno uporabo označbe „zajamčena tradicionalna posebnost“ ali ustreznega znaka Skupnosti, pri čemer pa bi bilo treba predvideti razumen rok, v katerem se gospodarski subjekti lahko prilagodijo tej obveznosti.

(8)

Da bi zagotovili upoštevanje in usklajenost zajamčenih tradicionalnih posebnosti, bi morali proizvajalci, ki so organizirani v skupine, v specifikaciji proizvoda sami opredeliti posebne lastnosti. Možnost registracije zajamčene tradicionalne posebnosti bi morala biti odprta tudi za proizvajalce iz tretjih držav.

(9)

Za zajamčene tradicionalne posebnosti, zaščitene v Skupnosti, bi morale veljati nadzorne ureditve, ki bi temeljile na sistemu pregledov na podlagi Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (5), ter nadzorne ureditve, ki bi zagotavljale, da gospodarski subjekti pred trženjem kmetijskih proizvodov in živil upoštevajo specifikacijo proizvoda.

(10)	Da bi bile upravičene do zaščite v državah članicah, bi morale biti zajamčene tradicionalne posebnosti registrirane na ravni Skupnosti. Vpis v register naj omogoči tudi zagotavljanje informacij gospodarskim subjektom in potrošnikom.

(11)

Za zagotovitev, da je zadevni kmetijski proizvod ali živilo tradicionalno in ima posebne lastnosti, bi morali vloge preučevati nacionalni organi zadevne države članice z upoštevanjem minimalnih skupnih določb, ki bi vključevale nacionalni postopek ugovora. Komisija bi nato morala biti vključena v postopek preučitve vlog, s čimer bi zagotovila enoten pristop glede vlog za registracijo, ki jih predložijo proizvajalci držav članic, in tistih, ki jih predložijo proizvajalci iz tretjih držav.

(12)

Da bi bil postopek registracije bolj učinkovit, bi se bilo treba izogniti obravnavanju šikanoznih in neutemeljenih ugovorov, zato bi bilo treba podrobno opredeliti razloge, na podlagi katerih Komisija oceni dopustnost prejetih ugovorov. Pravico do ugovora bi bilo treba zagotoviti državljanom tretjih držav z upravičenim interesom po enakih merilih, kot se uporabljajo za proizvajalce Skupnosti. Ta merila bi bilo treba oceniti glede na ozemlje Skupnosti. Glede na pridobljene izkušnje bi bilo treba prilagoditi rok za posvetovanja, na katerih se podajo ugovori.

(13)	Predvideti bi bilo treba določbe za razjasnitev obsega zaščite po tej uredbi, ki bi poudarile, da je treba to uredbo uporabljati brez poseganja v obstoječa pravila v zvezi z blagovnimi znamkami in geografskimi označbami.

(14)

Zaradi preprečevanja ustvarjanja neenakih konkurenčnih pogojev je treba vsakemu proizvajalcu, vključno s proizvajalci iz tretjih držav, omogočiti uporabo registriranega imena, skupaj z določeno označbo, in, kjer je primerno, z znakom Skupnosti, ob navedbi označbe „zajamčena tradicionalna posebnost“ ali registriranega imena kot takega, če proizveden ali predelan kmetijski proizvod ali živilo ustreza zahtevam zadevne specifikacije in če v skladu z določbami te uredbe proizvajalec koristi storitve organov za preverjanje.

(15)	Da bi bile označbe posebnih lastnosti tradicionalnega kmetijskega proizvoda ali živila privlačne za proizvajalce in da bi uživale zaupanje potrošnikov, bi jim bilo treba zagotoviti pravno varstvo in jih nadzorovati.

(16)	Državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da zaračunavajo takse za kritje nastalih stroškov.

(17)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (6).

(18)

Predvideti bi bilo treba določbe za opredelitev pravil te uredbe, ki naj se uporabljajo za vloge za registracijo, ki jih Komisija prejme pred začetkom veljavnosti te uredbe. Gospodarski subjekti bi morali imeti na razpolago razumen rok za prilagoditev zasebnih nadzornih organov in označevanje kmetijskih proizvodov in živil kot zajamčenih tradicionalnih posebnosti.

(19)	Zaradi jasnosti in preglednosti bi bilo treba Uredbo (EGS) št. 2082/92 razveljaviti in jo nadomestiti s to uredbo –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta uredba določa pravila, po katerih se lahko prizna zajamčena tradicionalna posebnost za:

(a)	kmetijske proizvode namenjene za prehrano ljudi, ki so navedeni v Prilogi I k Pogodbi;

(b)	živila, navedena v Prilogi I k tej uredbi.

Priloga I se lahko spremeni v skladu s postopkom iz člena 18(2).

2.   Ta uredba se uporablja brez poseganja v druge posebne predpise Skupnosti.

3.   Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (7) se ne uporablja za zajamčene tradicionalne posebnosti, ki so predmet te uredbe.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1.   V tej uredbi:

(a)	„posebne lastnosti“ pomenijo lastnost ali skupek lastnosti, ki jasno razlikujejo kmetijski proizvod ali živilo od drugih podobnih proizvodov ali živil, ki spadajo v isto kategorijo;

(b)	„tradicionalen“ pomeni, da se dokazano pojavlja na trgu Skupnosti v časovnem obdobju, ki kaže, da se prenaša z generacije na generacijo; to časovno obdobje je obdobje, ki se načeloma pripiše eni človeški generaciji, in sicer vsaj 25 let;

(c)	„zajamčena tradicionalna posebnost“ pomeni tradicionalni kmetijski proizvod ali živilo, ki mu Skupnost z registracijo v skladu s to uredbo priznava posebne lastnosti;

(d)	„skupina“ pomeni vsako združenje, ne glede na pravno obliko ali sestavo, proizvajalcev ali predelovalcev, ki se ukvarjajo z istim kmetijskim proizvodom ali živilom.

2.   Lastnost ali skupek lastnosti iz odstavka 1(a) se lahko nanaša na proizvodu lastne posebne značilnosti, kot so fizikalne, kemične, mikrobiološke ali organoleptične značilnosti, ali na metodo proizvodnje proizvoda ali na posebne pogoje, ki morajo biti zagotovljeni med proizvodnjo proizvoda.

Predstavitev kmetijskega proizvoda ali živila se ne šteje za lastnost v smislu odstavka 1(a).

Posebne lastnosti, opredeljene v odstavku 1(a), ne smejo biti omejene na kakovostno ali količinsko sestavo ali na način proizvodnje, kot je določen z zakonodajo Skupnosti, nacionalno zakonodajo, standardi, ki jih določijo organi za standardizacijo, ali s prostovoljnimi standardi. Vendar pa se to pravilo ne uporablja, če je bila zadevna zakonodaja ali standard sprejet z namenom opredelitve posebnosti proizvoda.

Skupini iz odstavka 1(d) se lahko pridružijo tudi druge zainteresirane strani.

Člen 3

Register

Komisija v skladu s to uredbo vodi register zajamčenih tradicionalnih posebnosti, priznanih po tej uredbi v celotni Skupnosti.

Register sestavljata dva seznama zajamčenih tradicionalnih posebnosti, glede na to ali je ime proizvoda ali živila pridržano izključno za proizvajalce, ki upoštevajo specifikacijo proizvoda, ali ne.

Člen 4

Zahteve za proizvode in imena

1.   Za vpis kmetijskega proizvoda ali živila v register iz člena 3 mora biti kmetijski proizvod ali živilo proizvedeno iz tradicionalnih surovin ali imeti zanj značilno tradicionalno sestavo ali način proizvodnje in/ali predelave, ki odraža tradicionalen način proizvodnje in/ali predelave.

Registracija kmetijskega proizvoda ali živila, katerega posebne lastnosti so posledica njegovega izvora ali geografskega porekla, ni dovoljena. Brez poseganja v člen 5(1) je v imenu dovoljena uporaba geografskih izrazov.

2.   Za registracijo mora ime:

(a)	biti specifično samo po sebi; ali

(b)	izražati posebne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila.

3.   Specifično ime iz odstavka 2(a) mora biti tradicionalno in skladno z nacionalnimi predpisi ali ustaljeno na podlagi rabe.

Imena, ki izraža posebne lastnosti iz odstavka 2(b), ni mogoče registrirati, če

(a)	se nanaša samo na trditve splošne narave, ki se uporabljajo za skupino kmetijskih proizvodov ali živil, ali na trditve, predvidene po posebni zakonodaji Skupnosti;

(b)	je zavajajoče in se nanaša zlasti na očitno značilnost proizvoda oziroma ne ustreza specifikaciji in zato potrošnika lahko zavede v zmoto o lastnostih proizvoda.

Člen 5

Omejitve rabe imen

1.   Ta uredba se uporablja brez poseganja v pravila Skupnosti ali držav članic o intelektualni lastnini in zlasti brez poseganja v pravila o geografskih označbah in blagovnih znamkah.

2.   Ime rastlinske sorte ali živalske pasme se lahko uporabi v imenu zajamčene tradicionalne posebnosti, če ni zavajajoče glede narave proizvoda.

Člen 6

Specifikacija proizvoda

1.   Zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP) se lahko uporablja za kmetijski proizvod ali živilo, ki ustreza specifikaciji proizvoda.

2.   Specifikacija proizvoda obsega:

(a)	ime iz člena 4(2) v enem ali več jezikih ter navedbo, ali skupina zahteva registracijo s pridržanjem imena ali ne in ali želi uveljavljati določbe iz člena 13(3);

(b)	opis kmetijskega proizvoda ali živila, vključno z njegovimi glavnimi fizikalnimi, kemičnimi, mikrobiološkimi ali organoleptičnimi značilnostmi;

(c)	opis metode proizvodnje, ki jo morajo proizvajalci upoštevati, vključno z vrsto in značilnostmi surovin ali uporabljenih sestavin, kjer je to potrebno, in metode priprave kmetijskega proizvoda ali živila;

(d)	ključne elemente, ki opredeljujejo posebne lastnosti proizvoda in, če je potrebno, uporabljene reference;

(e)	ključne elemente, ki potrjujejo tradicionalni značaj proizvoda v smislu prvega pododstavka člena 4(1);

(f)	minimalne zahteve in postopek nadzora posebnih lastnosti.

Člen 7

Vloga za registracijo

1.   Vlogo za registracijo zajamčene tradicionalne posebnosti lahko vloži samo skupina.

Več skupin iz različnih držav članic ali tretjih držav lahko predloži skupno vlogo.

2.   Skupina lahko predloži vlogo za registracijo samo za kmetijske proizvode ali živila, ki jih proizvaja ali pridobiva.

3.   Zahtevek za registracijo vsebuje vsaj naslednje:

(a)	ime in naslov skupine, ki je predložila vlogo;

(b)	specifikacijo proizvoda iz člena 6;

(c)	ime in naslov organov ali teles, ki preverjajo skladnost z določbami specifikacije, ter njihove posebne naloge;

(d)	dokumente, ki dokazujejo posebne in tradicionalne lastnosti.

4.   Skupina s sedežem v eni od držav članic predloži vlogo v tej državi članici.

Država članica preuči vlogo na primeren način da preveri, ali je utemeljena in ali izpolnjuje pogoje iz te uredbe.

5.   Država članica v okviru preučitve iz drugega pododstavka odstavka 4 sproži nacionalni postopek ugovora, ki zagotavlja primerno objavo vloge in določa razumen rok, v katerem lahko vsaka fizična ali pravna oseba z upravičenim interesom, ki ima sedež ali stalno prebivališče na njenem ozemlju, vloži ugovor zoper vlogo.

Država članica preuči dopustnost prejetih ugovorov glede na merila iz prvega pododstavka člena 9(3).

6.   Če država članica meni, da so izpolnjene zahteve iz členov 4, 5 in 6, posreduje Komisiji:

(a)	ime in naslov skupine, ki je predložila vlogo;

(b)	specifikacijo proizvoda iz člena 6;

(c)	ime in naslov organov ali teles, ki preverjajo skladnost z določbami specifikacije, ter njihove posebne naloge;

(d)	izjavo države članice, da meni, da vloga, ki ga je predložila skupina, izpolnjuje pogoje iz te uredbe in iz določb za njeno izvajanje.

7.   Če vlogo za kmetijski proizvod ali živilo vloži skupina iz tretje države, se jo posreduje Komisiji bodisi neposredno bodisi prek organov zadevne tretje države; vloga vsebuje podatke iz odstavka 3.

8.   Dokumenti iz tega člena, ki se pošljejo Komisiji, so sestavljeni v enem od jezikov institucij Evropske unije ali pa jim je priložen overjen prevod v enega od teh jezikov.

Člen 8

Preučitev Komisije

1.   Komisija na ustrezen način preuči vlogo, ki jo je prejela v skladu s členom 7, da preveri, ali je utemeljena in ali izpolnjuje pogoje, določene v tej uredbi. Preučitev naj ne bi trajala več kot 12 mesecev.

Komisija vsak mesec objavi seznam imen, za katera so bile vložene vloge za registracijo, kot tudi datume predložitve vlog Komisiji.

2.   Kadar Komisija na podlagi preučitve v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1 meni, da so pogoji iz te uredbe izpolnjeni, objavi v Uradnem listu Evropske unije podatke iz člena 7(3)(a), (b) in (c).

V nasprotnem primeru Komisija po postopku iz člena 18(2) vlogo za registracijo zavrne.

Člen 9

Ugovori

1.   Vsaka država članica ali tretja država lahko v šestih mesecih od dne objave v Uradnem listu Evropske unije iz prvega pododstavka člena 8(2) ugovarja načrtovani registraciji, tako da pri Komisiji vloži ustrezno utemeljeno izjavo.

2.   Vsaka fizična ali pravna oseba z upravičenim interesom, ki ima sedež ali stalno prebivališče v eni od držav članic, razen v tisti državi članici, ki je zahtevala registracijo, ali v tretji državi, lahko prav tako ugovarja načrtovani registraciji, tako da vloži ustrezno utemeljeno izjavo.

Fizične ali pravne osebe, ki imajo sedež ali stalno prebivališče v državi članici, izjavo vložijo v državi članici v roku, ki omogoča ugovor v skladu z odstavkom 1.

Fizične ali pravne osebe, ki imajo sedež ali stalno prebivališče v tretji državi, vložijo izjavo pri Komisiji bodisi neposredno bodisi posredno prek organov zadevne tretje države v roku, določenem v odstavku 1.

3.   Dopustne so samo izjave o ugovoru, ki jih Komisija prejme v roku, določenem v odstavku 1, in ki:

(a)	izkazujejo neupoštevanje pogojev iz členov 2, 4 in 5; ali

(b)	če gre za vlogo na podlagi člena 13(2), izkazujejo, da je raba imena za podobne kmetijske proizvode ali živila zakonita, splošno znana in gospodarsko pomembna.

Komisija preuči dopustnost ugovorov.

Merila iz prvega pododstavka se ocenijo glede na ozemlje Skupnosti.

4.   Komisija ime registrira, če ne prejme nobenega dopustnega ugovora v skladu z odstavkom 3.

Registracija se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

5.   Če je ugovor dopusten v skladu z odstavkom 3, Komisija zaprosi zainteresirane strani, da začnejo ustrezna posvetovanja.

Če v šestih mesecih dosežejo dogovor, zainteresirane strani uradno obvestijo Komisijo o vseh dejavnikih, ki so omogočili navedeni dogovor, tudi o mnenju vlagatelja vloge in vlagatelja ugovora. Če podatki, objavljeni v skladu s členom 8(2), niso bili spremenjeni ali so bile njihove spremembe manjše, Komisija postopa v skladu z odstavkom 4 tega člena. V nasprotnem primeru Komisija ponovno izvede preučitev iz člena 8(1).

Če dogovor ni dosežen, Komisija odloči v skladu s postopkom iz člena 18(2) ter pri tem upošteva dobroverne tradicionalne prakse in dejansko verjetnost zamenjav.

Odločba se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

6.   Dokumenti iz tega člena, ki se pošljejo Komisiji, so sestavljeni v enem od jezikov institucij Evropske unije ali jim je priložen overjen prevod v enega od teh jezikov.

Člen 10

Preklic

Kadar Komisija v skladu s podrobnimi pravili iz člena 19(1)(f) meni, da upoštevanje pogojev specifikacije kmetijskega proizvoda ali živila, ki nosi oznako zajamčena tradicionalna posebnost, ni več zagotovljeno, začne postopek iz člena 18(2) za preklic registracije, ki ga nato objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 11

Sprememba specifikacije proizvoda

1.   Za spremembo specifikacije proizvoda lahko zaprosi država članica na zahtevo skupine, ki ima sedež na njenem ozemlju, ali skupine, ki ima sedež v tretji državi. V slednjem primeru se vloga naslovi na Komisijo bodisi neposredno bodisi posredno prek organov te tretje države.

Vloga mora izkazati utemeljen gospodarski interes ter opisati in utemeljiti zahtevane spremembe.

Vloga za odobritev spremembe se obravnava po postopku iz členov 7, 8 in 9.

Če so predlagane spremembe manjše, Komisija odobri spremembo brez uporabe postopka iz členov 8(2) in 9.

Komisija po potrebi objavi manjše spremembe v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Država članica zagotovi, da je vsak proizvajalec ali predelovalec, ki uporablja specifikacijo proizvoda, za katero se je zahtevala sprememba, obveščen o objavi. Poleg izjav o ugovoru iz člena 9(3) so dopustne tudi izjave o ugovoru, ki izkazujejo gospodarski interes za proizvodnjo zajamčene tradicionalne posebnosti.

3.   Če sprememba zadeva začasno spremembo specifikacije zaradi uvedbe obveznih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov s strani javnih organov, država članica na zahtevo skupine proizvajalcev ali skupine, ki ima sedež v tretji državi, posreduje zahtevo Komisiji. Uporablja se postopek iz četrtega pododstavka odstavka 1.

Člen 12

Imena, označba in znak

1.   Samo proizvajalci, ki izpolnjujejo zahteve specifikacije proizvoda, lahko navajajo zajamčeno tradicionalno posebnost pri označevanju, oglaševanju in na dokumentih, povezanih s kmetijskim proizvodom ali živilom.

2.   Če se pri označevanju kmetijskega proizvoda ali živila, proizvedenega v Skupnosti, navaja zajamčena tradicionalna posebnost, se pri označevanju ob registriranem imenu navede bodisi znak Skupnosti bodisi označba „zajamčena tradicionalna posebnost“.

3.   Navedba označbe iz odstavka 2 pri označevanju zajamčenih tradicionalnih posebnosti, ki niso proizvedene na območju Skupnosti, je neobvezna.

Člen 13

Podrobna pravila glede registriranih imen

1.   Od dne objave iz člena 9(4) ali (5) se ime, vpisano v register iz člena 3, lahko uporablja le za označitev kmetijskega proizvoda ali živila, ki izpolnjuje zahteve specifikacije proizvoda kot zajamčene tradicionalne posebnosti v skladu s postopki iz člena 12. Registrirana imena se lahko še naprej uporabljajo za označevanje proizvodov, ki ne izpolnjujejo zahtev registrirane specifikacije, vendar brez navedbe „zajamčena tradicionalna posebnost“, kratice „ZTP“ ali znaka Skupnosti.

2.   Vendar se zajamčeno tradicionalno posebnost lahko registrira s pridržanjem imena za kmetijski proizvod ali živilo, ki ustreza objavljeni specifikaciji proizvoda, če je skupina za to zaprosila v vlogi za registracijo in če se v postopku iz člena 9 izkaže, da se ime ne uporablja za podobne kmetijske proizvode ali živila na zakonit, splošno znan in gospodarsko pomemben način. Od dne objave iz člena 9(4) ali (5) se imena, tudi če ga ne spremlja označba „zajamčena tradicionalna posebnost“, kratica „ZTP“ ali znak Skupnosti, ne sme več uporabljati za označevanje podobnih kmetijskih proizvodov ali živil, ki ne ustrezajo registrirani specifikaciji proizvoda.

3.   Za imena, za katera se zahteva registracija samo v enem jeziku, lahko skupina v specifikaciji proizvoda predvidi, da se pri trženju proizvoda slednji, poleg z imenom proizvoda v izvirnem jeziku, označi tudi z navedbo v tujih jezikih, da je bil proizvod pridobljen v skladu s tradicijo regije, države članice ali tretje države, iz katere izvira vloga.

Člen 14

Uradni nadzor

1.   Države članice imenujejo pristojni organ ali organe, ki so odgovorni za nadzor v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004 v zvezi z obveznostmi iz te uredbe.

2.   Države članice zagotovijo, da ima vsak gospodarski subjekt, ki deluje v skladu s to uredbo, dostop do sistema uradnega nadzora.

3.   Komisija objavi imena in naslove organov in teles iz odstavka 1 in člena 15 ter jih redno posodablja.

Člen 15

Preverjanje skladnosti s specifikacijami

1.   Glede kmetijskih proizvodov in živil, proizvedenih v Skupnosti, preverjanje skladnosti s specifikacijami pred dajanjem proizvoda na trg zagotavlja:

—	en ali več pristojnih organov iz člena 14, in/ali

—	en ali več izvajalcev nadzora iz točke 5 člena 2 Uredbe (ES) št. 882/2004, ki delujejo kot certifikacijsko telo za proizvode.

Stroške preverjanja skladnosti s specifikacijami krijejo gospodarski subjekti, ki so podvrženi takemu preverjanju.

2.   Glede kmetijskih proizvodov in živil, proizvedenih v tretji državi, preverjanje skladnosti s specifikacijami pred dajanjem proizvoda na trg zagotavlja:

—	en ali več javnih organov, ki jih določi tretja država, in/ali

—	eno ali več certifikacijskih teles za proizvode.

3.   Certifikacijska telesa za proizvode iz odstavkov 1 in 2 ravnajo in so od 1. maja 2010 akreditirana v skladu z Evropskim standardom EN 45011 ali Vodilom ISO/IEC 65 (Splošne zahteve za telesa, ki upravljajo s sistemi certificiranja proizvodov).

4.   Če so se organi iz odstavkov 1 in 2 odločili preveriti skladnost s specifikacijami, morajo zagotoviti ustrezna jamstva za objektivnost in nepristranskost ter imeti na razpolago usposobljeno osebje in vire, potrebne za izvajanje nalog.

Člen 16

Izjave proizvajalcev imenovanim organom ali telesom

1.   Po navodilih pristojnih organov iz člena 14(1) proizvajalec iz države članice, ki namerava prvič proizvajati zajamčeno tradicionalno posebnost, tudi če pripada skupini, ki je predložila začetno vlogo, o tem vnaprej uradno obvesti imenovane organe ali telesa države članice iz člena 14(3), v kateri ima sedež.

2.   Če je potrebno, po navodilih skupine proizvajalcev ali organa tretje države proizvajalec iz tretje države, ki namerava prvič proizvajati zajamčeno tradicionalno posebnost, tudi če pripada skupini, ki je predložila začetno vlogo, o tem vnaprej uradno obvesti imenovane organe ali telesa iz člena 14(3).

Člen 17

Zaščita

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo pravno varstvo pred kakršno koli zlorabo ali zavajajočo uporabo izraza „zajamčena tradicionalna posebnost“, kratice „ZTP“ in znaka Skupnosti ter pred kakršnim koli oponašanjem imen, ki so pridržana in registrirana v skladu s členom 13(2).

2.   Registrirana imena so varovana pred kakršnim koli ravnanjem, ki bi lahko zavajalo potrošnike, vključno z ravnanji, ki dajejo vtis, da je kmetijski proizvod ali živilo s strani Skupnosti priznana „zajamčena tradicionalna posebnost“.

3.   Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da preprečijo zamenjavo na nacionalni ravni uporabljenih prodajnih imen z imeni, ki so registrirana in pridržana v skladu s členom 13(2).

Člen 18

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Stalni odbor za zajamčene tradicionalne posebnosti.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 19

Izvedbena pravila in prehodne določbe

1.   Podrobna pravila za izvajanje te uredbe se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 18(2). Ta podrobna pravila vključujejo predvsem:

(a)	podatke, ki jih mora vsebovati specifikacija proizvoda iz člena 6(2);

(b)	podrobna pravila glede predložitve vlog za registracijo v skladu s členom 7(1) za skupine iz različnih držav članic ali različnih tretjih držav;

(c)	podrobna pravila glede posredovanja vlog iz člena 7(3) in (6) ter iz člena 7(7) ter vlog za spremembe iz člena 11 Komisiji;

(d)	podrobna pravila glede registra zajamčenih tradicionalnih posebnosti iz člena 3;

(e)	podrobna pravila glede ugovorov iz člena 9, vključno s pravili o ustreznih posvetovanjih med zainteresiranimi stranmi;

(f)	podrobna pravila glede preklica registracije zajamčene tradicionalne posebnosti iz člena 10;

(g)	označbo in znak iz člena 12;

(h)	opredelitev manjših sprememb iz četrtega pododstavka člena 11(1);

(i)	pogoje za preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda.

2.   Imena, ki so na dan začetka veljavnosti te uredbe že registrirana po Uredbi (EGS) št. 2082/92, se avtomatično vpišejo v register iz člena 3. Ustrezne specifikacije se štejejo za specifikacije iz člena 6(1).

3.   Za že predložene vloge, izjave in zahteve, ki jih je Komisija prejela pred dnem začetka veljavnosti te uredbe:

(a)	se ne uporabljajo postopki iz člena 7;

(b)	kadar specifikacija vključuje elemente, ki niso navedeni v členu 6, lahko, če je to potrebno za nadaljnjo obravnavo vloge, Komisija zahteva novo različico specifikacije proizvoda, ki je skladna z določbami navedenega člena.

Člen 20

Takse

Države članice lahko zaračunavajo takse za kritje stroškov, vključno stroškov, nastalih pri preučevanju vlog za registracijo, izjav o ugovoru, vlog za spremembe in zahtev za preklic po tej uredbi.

Člen 21

Razveljavitev

Uredba (EGS) št. 2082/92 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 22

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Vendar pa se člen 12(2) uporablja z učinkom od 1. maja 2009, brez poseganja v proizvode, ki so bili dani na trg pred tem datumom.

---

(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)  UL L 208, 24.7.1992, str. 9. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

(3)  UL L 168, 10.7.1993, str. 35. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2167/2004 (UL L 371, 18.12.2004, str. 8).

(4)  UL L 109, 6.5.2000, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/89/ES (UL L 308, 25.11.2003, str. 15).

(5)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(6)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(7)  UL L 204, 21.7.1998, str. 37.

---

---

---

31.3.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/12

---

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

z dne 20. marca 2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Pridelava, proizvodnja in distribucija kmetijskih proizvodov in živil imajo pomembno vlogo v gospodarstvu Skupnosti.

(2)

Treba bi bilo spodbujati raznolikost kmetijske proizvodnje, da se na trgih doseže boljše ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Spodbujanje proizvodov, ki imajo določene značilnosti, lahko zelo koristi gospodarstvu na podeželju, zlasti na področjih z omejenimi možnostmi ali na odmaknjenih območjih, tako da na eni strani zagotavlja izboljšanje prihodkov kmetov in na drugi strani ohranjanje podeželskega prebivalstva na teh območjih.

(3)	Vedno več potrošnikov pri svoji prehrani pripisuje kakovosti živil večji pomen kot njihovi količini. To iskanje posebnih proizvodov se kaže tudi v povpraševanju po kmetijskih proizvodih ali živilih z določenim geografskim poreklom.

(4)	Zaradi raznolikosti proizvodov na trgu in množice informacij o njih bi morale biti potrošniku na voljo jasne in jedrnate informacije o poreklu proizvoda, ki mu omogočajo najboljšo izbiro.

(5)

Za označevanje kmetijskih proizvodov in živil veljajo splošna pravila iz Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (2). Zaradi njihove posebne narave bi bilo treba sprejeti dodatne posebne določbe za kmetijske proizvode in živila, ki izvirajo iz opredeljenega geografskega območja; te bi določale, da morajo proizvajalci na embalaži uporabljati ustrezne znake ali označbe Skupnosti. Uporaba teh znakov ali označb bi morala postati obvezna za označbe Skupnosti, da bi na eni strani potrošnike bolje seznanili s to kategorijo proizvodov in z njimi povezanimi jamstvi ter na drugi strani omogočili lažjo identifikacijo teh proizvodov na trgih ter tako olajšali nadzor nad njimi. Predvideti pa bi bilo treba razumen rok, v katerem se gospodarski subjekti lahko prilagodijo tej obveznosti.

(6)

Za označbe porekla in geografske označbe bi bilo treba oblikovati koncepte Skupnosti. Okvir pravil Skupnosti o sistemu zaščite omogoča razvoj geografskih označb in označb porekla, ker s poenotenim pristopom zagotavlja enake konkurenčne pogoje za proizvajalce proizvodov, ki nosijo takšne označbe, in povečuje zaupanje potrošnikov v te proizvode.

(7)	Predvidena pravila bi se morala uporabljati, ne da bi to vplivalo na veljavno zakonodajo Skupnosti o vinih in žganih pijačah.

(8)	Področje uporabe te uredbe bi moralo biti omejeno na tiste kmetijske proizvode in živila, pri katerih obstaja povezava med značilnostmi proizvoda ali živila in njegovim geografskim poreklom. To področje uporabe pa bi bilo kljub temu možno razširiti tudi na druge kmetijske proizvode ali živila.

(9)	Glede na obstoječe prakse bi bilo treba opredeliti dve različni kategoriji geografskih opisov, in sicer zaščitene geografske označbe ter zaščitene označbe porekla.

(10)	Kmetijski proizvod ali živilo, ki nosi takšen opis, bi moral izpolnjevati pogoje, ki so določeni v specifikaciji.

(11)

Da bi bile upravičene do zaščite v državah članicah, bi morale biti geografske označbe in označbe porekla registrirane na ravni Skupnosti. Vpis v register naj omogoči tudi zagotavljanje informacij gospodarskim subjektom in potrošnikom. Za zagotovitev, da registrirana imena Skupnosti izpolnjujejo pogoje iz te uredbe, bi morali vloge preučevati nacionalni organi zadevne države članice z upoštevanjem minimalnih skupnih določb, ki bi vključevale nacionalni postopek ugovora. Komisija bi nato morala biti vključena v postopek preučitve vlog, s čimer bi zagotovila, da vloge izpolnjujejo pogoje iz te uredbe, in enoten pristop v vseh državah članicah.

(12)	Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (Sporazum TRIPS iz leta 1994 iz Priloge 1C k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije) vsebuje podrobne določbe o razpoložljivosti, pridobitvi, obsegu, ohranjanju in uveljavljanju pravic intelektualne lastnine.

(13)	Zaščita na podlagi registracije, ki jo omogoča ta uredba, bi morala biti dostopna za geografske označbe tretjih držav, če so te označbe zaščitene v državi porekla.

(14)	Postopek registracije bi moral vsaki fizični ali pravni osebi z upravičenim interesom omogočati, da v državi članici ali tretji državi z vlaganjem ugovorov uveljavlja svoje pravice.

(15)

Na voljo bi morali biti postopki, ki bi na zahtevo skupin z upravičenim interesom za registracijo omogočali spremembo specifikacij zaradi tehnološkega napredka ali preklic geografske označbe ali označbe porekla kmetijskega proizvoda ali živila, zlasti kadar ta proizvod ali živilo ni več v skladu s specifikacijo, na podlagi katere mu je bila priznana geografska označba ali označba porekla.

(16)

Za označbe porekla in geografske označbe, zaščitene na ozemlju Skupnosti, bi moral veljati sistem uradnega nadzora, ki bi temeljil na sistemu pregledov na podlagi Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (3), vključno s sistemom pregledov za zagotavljanje skladnosti s specifikacijami zadevnih kmetijskih proizvodov in živil.

(17)	Državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da zaračunavajo takse za kritje nastalih stroškov.

(18)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(19)

Imena, ki so na dan začetka veljavnosti te uredbe že registrirana v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2081/92 z dne 14. julija 1992 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (5), bi morala še naprej uživati zaščito po tej uredbi in treba bi jih bilo avtomatično vključiti v register. Poleg tega bi bilo treba sprejeti prehodne ukrepe za vloge za registracijo, ki jih je Komisija prejela pred začetkom veljavnosti te uredbe.

(20)	Zaradi jasnosti in preglednosti bi bilo treba Uredbo (EGS) št. 2081/92 razveljaviti in jo nadomestiti s to uredbo –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta uredba določa pravila za zaščito označb porekla in geografskih označb za kmetijske proizvode, namenjene za prehrano ljudi, ki so navedeni v Prilogi I k Pogodbi, za živila, ki so navedena v Prilogi I k tej uredbi, ter za kmetijske proizvode, ki so navedeni v Prilogi II k tej uredbi.

Vendar se ta uredba ne uporablja za proizvode vinskega sektorja, razen za vinske kise, niti za žgane pijače. Ta odstavek ne posega v uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (6).

Prilogi I in II k tej uredbi se lahko spremenita v skladu s postopkom iz člena 15(2).

2.   Ta uredba se uporablja brez poseganja v druge posebne določbe Skupnosti.

3.   Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (7) se ne uporablja za označbe porekla in geografske označbe, ki jih ureja ta uredba.

Člen 2

Označbe porekla in geografske označbe

1.   V tej uredbi:

(a)

„označba porekla“ pomeni ime regije, določenega kraja ali izjemoma države, ki se uporablja za opis kmetijskega proizvoda ali živila: — s poreklom iz te regije, določenega kraja ali države, — katerega kakovost ali značilnosti so predvsem ali izključno posledica geografskega okolja z njemu lastnimi naravnimi in človeškimi dejavniki, ter — katerega proizvodnja, predelava in priprava je bila opravljena na opredeljenem geografskem območju;

(b)

„geografska označba“ pomeni ime regije, določenega kraja ali izjemoma države, ki se uporablja za opis kmetijskega proizvoda ali živila: — s poreklom iz te regije, določenega kraja ali države, — ki ima posebno kakovost, sloves ali druge značilnosti, ki jih je mogoče pripisati temu geografskemu poreklu, ter — katerega proizvodnja in/ali predelava in/ali priprava je bila opravljena na opredeljenem geografskem območju.

2.   Tradicionalna geografska ali negeografska imena, ki označujejo kmetijski proizvod ali živilo, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 1, se prav tako štejejo za označbe porekla ali geografske označbe.

3.   Ne glede na odstavek 1(a) so določene geografske označbe izenačene z označbami porekla, če surovine za zadevne proizvode izhajajo z geografskega območja, ki je večje ali različno od območja predelave, pod pogojem, da:

(a)	je območje proizvodnje surovin omejeno;

(b)	za proizvodnjo surovin obstajajo posebni pogoji; in

(c)	obstaja sistem inšpekcij, ki zagotavlja upoštevanje pogojev iz točke (b).

Zadevne označbe morajo biti pred 1. majem 2004 priznane kot označbe porekla v državi porekla.

Člen 3

Generičnost, kolizije z imeni rastlinske sorte, živalske pasme, homonimi in blagovnimi znamkami

1.   Imen, ki so postala generična, ni mogoče registrirati.

V tej uredbi pomeni „ime, ki je postalo generično“ ime kmetijskega proizvoda ali živila, ki je postalo obče ime kmetijskega proizvoda ali živila v Skupnosti, čeprav se nanaša na kraj ali regijo, kjer je bil ta kmetijski proizvod ali živilo prvotno proizvedeno ali trženo.

Da bi ugotovili, ali je ime postalo generično, se upoštevajo vsi dejavniki, zlasti pa:

(a)	obstoječe stanje v državah članicah in na območjih potrošnje;

(b)	ustrezna nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Skupnosti.

2.   Imena ni mogoče registrirati kot označbo porekla ali geografsko označbo, če je v koliziji z imenom rastlinske sorte ali živalske pasme, zaradi česar je verjetno, da bi tako ime zavedlo potrošnika glede resničnega porekla proizvoda.

3.   Pri registraciji imena, ki je homonim ali delni homonim imena, ki je že registrirano po tej uredbi, se ustrezno upošteva lokalne in tradicionalne rabe ter dejansko nevarnost zamenjave. Zlasti:

(a)	se ne registrira homonim, ki zavaja potrošnika, tako da napačno meni, da proizvodi prihajajo iz drugega ozemlja, čeprav je izraz točen kar zadeva dejansko ozemlje, regijo ali kraj porekla kmetijskih proizvodov ali živil;

(b)	je raba registriranega homonima dovoljena samo, kadar se v praksi pozneje registrirani homonim dovolj razlikuje od že registriranega imena, pri čemer se upošteva potreba po zagotavljanju enake obravnave zadevnih proizvajalcev in nezavajanja potrošnika.

4.   Označba porekla ali geografska označba se ne registrira, če je zaradi ugleda, slovesa in trajanja rabe blagovne znamke verjetno, da bi taka registracija zavedla potrošnika glede resničnega porekla proizvoda.

Člen 4

Specifikacija proizvoda

1.   Kmetijski proizvod ali živilo mora biti v skladu s specifikacijo proizvoda, da je lahko upravičeno do zaščitene označbe porekla (ZOP) ali zaščitene geografske označbe (ZGO).

2.   Specifikacija proizvoda obsega vsaj naslednje:

(a)	ime kmetijskega proizvoda ali živila, vključno z označbo porekla ali geografsko označbo;

(b)	opis kmetijskega proizvoda ali živila, vključno s surovinami, če je potrebno, ter glavnimi fizikalnimi, kemičnimi, mikrobiološkimi ali organoleptičnimi lastnostmi proizvoda ali živila;

(c)	opredelitev geografskega območja in po potrebi podatke, ki izkazujejo izpolnjevanje zahtev iz člena 2(3);

(d)	dokaze, da kmetijski proizvod ali živilo izvira iz opredeljenega geografskega območja iz člena 2(1)(a) oziroma (b);

(e)

opis metode pridobivanja kmetijskega proizvoda ali živila in po potrebi pristnih in nespremenljivih lokalnih metod kot tudi podatke o pakiranju, če skupina v smislu člena 5(1), ki predloži vlogo, določi in utemelji, da je treba pakiranje opraviti na opredeljenem geografskem območju zaradi zaščite kakovosti ali zagotavljanja porekla ali preverjanj;

(f)	podatke, ki izkazujejo: (i) povezavo med kakovostjo ali značilnostmi kmetijskega proizvoda ali živila in geografskim okoljem iz člena 2(1)(a), oziroma; (ii) povezavo med določeno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo kmetijskega proizvoda ali živila in geografskim poreklom iz člena 2(1)(b);

(g)	ime in naslov organov, ki preverjajo upoštevanje določb specifikacij in njihove posebne naloge;

(h)	vsa posebna pravila o označevanju zadevnega kmetijskega proizvoda ali živila;

(i)	vse zahteve, določene v zakonodaji Skupnosti ali v nacionalni zakonodaji.

Člen 5

Vloga za registracijo

1.   Vlogo za registracijo lahko vloži samo skupina.

V tej uredbi pomeni „skupina“ vsako združenje, ne glede na pravno obliko ali sestavo, proizvajalcev ali predelovalcev, ki se ukvarjajo z istim kmetijskim proizvodom ali živilom. V skupini lahko sodelujejo tudi druge zainteresirane strani. Fizična ali pravna oseba se lahko obravnava kot skupina v skladu s podrobnimi pravili iz člena 16(c).

V primeru imena, ki označuje čezmejno geografsko območje, ali tradicionalnega imena, povezanega s čezmejnim geografskim območjem, lahko več skupin vloži skupno vlogo v skladu s podrobnimi pravili iz člena 16(d).

2.   Skupina lahko predloži vlogo za registracijo samo za kmetijske proizvode ali živila, ki jih proizvaja ali pridobiva.

3.   Vloga za registracijo vsebuje vsaj naslednje:

(a)	ime in naslov skupine, ki je predložila vlogo;

(b)	specifikacijo iz člena 4;

(c)

enotni dokument, ki vsebuje naslednje: (i) glavne točke specifikacije: ime in opis proizvoda, če je potrebno tudi posebna pravila o pakiranju in označevanju, ter kratko opredelitev geografskega območja; (ii) opis povezave proizvoda z geografskim okoljem ali geografskim poreklom iz člena 2(1)(a) oziroma (b) in po potrebi posebne elemente opisa proizvoda ali metode pridobivanja, ki opravičujejo to povezavo.

4.   Kadar vloga za registracijo zadeva geografsko območje, ki se nahaja v eni izmed držav članic, se vloga predloži v tej državi članici.

Država članica preuči vlogo na primeren način da preveri, ali je utemeljena in ali izpolnjuje pogoje iz te uredbe.

5.   Država članica v okviru preučitve iz drugega pododstavka odstavka 4 sproži nacionalni postopek ugovora, ki zagotavlja primerno objavo vloge in določa razumen rok, v katerem lahko vsaka fizična ali pravna oseba z upravičenim interesom, ki ima sedež ali stalno prebivališče na njenem ozemlju, vloži ugovor zoper vlogo.

Država članica preuči dopustnost prejetih ugovorov glede na merila iz prvega pododstavka člena 7(3).

Če država članica meni, da so zahteve iz te uredbe izpolnjene, izda pozitivno odločbo in Komisiji posreduje dokumente iz odstavka 7 v dokončno odločanje. V nasprotnem primeru vlogo zavrne.

Država članica zagotovi objavo svoje pozitivne odločbe in zagotovi, da so fizičnim in pravnim osebam z upravičenim interesom na voljo pravna sredstva.

Država članica zagotovi objavo tiste različice specifikacije, na kateri temelji pozitivna odločba, in zagotovi, da so elektronsko dostopne.

6.   Država članica lahko na nacionalni ravni imenu samo prehodno odobri zaščito po tej uredbi in po potrebi odobri prilagoditveno obdobje z učinkom od dneva predložitve vloge Komisiji.

Prilagoditveno obdobje iz prvega pododstavka se lahko odobri samo, če so zadevna podjetja zakonito tržila zadevne proizvode najmanj pet let pred dnem vložitve vloge in neprekinjeno uporabljala zadevna imena ter so to navedla v nacionalnem postopku ugovora iz prvega pododstavka odstavka 5.

Taka prehodna nacionalna zaščita preneha z dnem izdaje odločbe o registraciji po tej uredbi.

Za učinke prehodne nacionalne zaščite, če ime ni registrirano po tej uredbi, je odgovorna izključno zadevna država članica.

Ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v skladu s prvim pododstavkom, imajo učinke zgolj na nacionalni ravni in ne vplivajo na trgovino znotraj Skupnosti ali mednarodno trgovino.

7.   Država članica, ki sprejme pozitivno nacionalno odločbo iz tretjega pododstavka odstavka 5, Komisiji posreduje:

(a)	ime in naslov skupine, ki je predložila vlogo;

(b)	enotni dokument iz odstavka 3(c);

(c)	izjavo države članice, da meni, da vloga, ki jo je predložila skupina in v zvezi s katero je bila izdana pozitivna odločba, izpolnjuje pogoje iz te uredbe in določb, sprejetih za njeno izvajanje;

(d)	podrobnosti objave specifikacije iz petega pododstavka odstavka 5.

8.   Države članice do 31. marca 2007 sprejmejo zakone ali druge predpise, potrebne za upoštevanje odstavkov 4 do 7.

9.   Kadar vloga za registracijo zadeva geografsko območje, ki se nahaja v tretji državi, vloga vsebuje podatke iz odstavka 3 in dokazilo, da je zadevno ime zaščiteno v državi porekla.

Vloga se posreduje Komisiji bodisi neposredno bodisi prek organov zadevne tretje države.

10.   Dokumenti iz tega člena, ki se pošljejo Komisiji, so sestavljeni v enem od jezikov institucij Evropske unije ali pa jim je priložen overjen prevod v enega od teh jezikov.

Člen 6

Preučitev Komisije

1.   Komisija na ustrezen način preuči vlogo, ki jo je prejela v skladu s členom 5, da preveri, ali je utemeljena in ali izpolnjuje pogoje, določene v tej uredbi. Preučitev naj ne bi trajala več kot 12 mesecev.

Komisija vsak mesec objavi seznam imen, za katera so bile vložene vloge za registracijo, kot tudi datume predložitve vlog Komisiji.

2.   Kadar Komisija na podlagi preučitve v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1 meni, da so pogoji iz te uredbe izpolnjeni, objavi v Uradnem listu Evropske unije enotni dokument in podrobnosti objave specifikacije iz petega pododstavka člena 5(5).

V nasprotnem primeru Komisija po postopku iz člena 15(2) vlogo za registracijo zavrne.

Člen 7

Ugovor/odločba o registraciji

1.   Vsaka država članica ali tretja država lahko v šestih mesecih od dne objave v Uradnem listu Evropske unije iz prvega pododstavka člena 6(2) ugovarja načrtovani registraciji, tako da pri Komisiji vloži ustrezno utemeljeno izjavo.

2.   Vsaka fizična ali pravna oseba z upravičenim interesom, ki ima sedež ali stalno prebivališče v eni od držav članic, razen v tisti državi članici, ki je zahtevala registracijo, ali v tretji državi lahko prav tako ugovarja načrtovani registraciji, tako da vloži ustrezno utemeljeno izjavo.

Fizične ali pravne osebe, ki imajo sedež ali stalno prebivališče v državi članici, izjavo vložijo v državi članici v roku, ki omogoča ugovor v skladu z odstavkom 1.

Fizične ali pravne osebe, ki imajo sedež ali stalno prebivališče v tretji državi, vložijo izjavo pri Komisiji bodisi neposredno bodisi prek organov zadevne tretje države v roku, določenem v odstavku 1.

3.   Dopustne so samo izjave o ugovoru, ki jih Komisija prejme v roku, določenem v odstavku 1, in ki:

(a)	izkazujejo neupoštevanje pogojev iz člena 2; ali

(b)	izkazujejo, da je načrtovana registracija imena v nasprotju s členom 3(2), (3) in (4); ali

(c)	izkazujejo, da bi načrtovana registracija imena ogrozila obstoj popolnoma ali delno enakega imena ali blagovne znamke ali obstoj proizvodov, ki so bili najmanj pet let pred dnem objave iz člena 6(2) že zakonito na trgu; ali

(d)	navajajo podatke, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je ime, za katerega se zahteva registracija, generično v smislu člena 3(1).

Komisija preuči dopustnost ugovorov.

Merila iz točk (b), (c) in (d) prvega pododstavka se ocenijo glede na ozemlje Skupnosti; v primeru pravic intelektualne lastnine to pomeni samo ozemlje ali ozemlja, kjer so navedene pravice zaščitene.

4.   Komisija ime registrira, če ne prejme nobenega dopustnega ugovora v skladu z odstavkom 3.

Registracija se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

5.   Če je ugovor dopusten v skladu z odstavkom 3, Komisija pozove zainteresirane strani, da začnejo ustrezna posvetovanja.

Če v šestih mesecih dosežejo dogovor, zainteresirane strani uradno obvestijo Komisijo o vseh dejavnikih, ki so omogočili navedeni dogovor, tudi o mnenju vlagatelja vloge in vlagatelja ugovora. Če podatki, objavljeni v skladu s členom 6(2), niso bili spremenjeni ali so bile njihove spremembe manjše, kot se jih opredeli v skladu s členom 16(h), Komisija postopa v skladu z odstavkom 4 tega člena. V nasprotnem primeru Komisija ponovno izvede preučitev iz člena 6(1).

Če dogovor ni dosežen, Komisija odloči v skladu s postopkom iz člena 15(2) ter pri tem upošteva dobroverne tradicionalne prakse in dejansko verjetnost zamenjav.

Odločba se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

6.   Komisija posodablja register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb.

7.   Dokumenti iz tega člena, ki se pošljejo Komisiji, so sestavljeni v enem od jezikov institucij Evropske unije ali pa jim je priložen overjen prevod v enega od teh jezikov.

Člen 8

Ime, označbe in znaki

1.   Ime, registrirano v skladu s to uredbo, lahko uporablja vsak gospodarski subjekt, ki trži kmetijske proizvode ali živila, ki so v skladu z ustreznimi specifikacijami.

2.   Označbi „zaščitena označba porekla“ in „zaščitena geografska označba“ ali z njimi povezani znaki Skupnosti so navedeni na etiketah kmetijskih proizvodov in živil s poreklom iz Skupnosti, ki se tržijo pod imenom, registriranim po tej uredbi.

3.   Označbi iz odstavka 2 in z njimi povezani znaki Skupnosti so lahko prav tako navedeni na etiketah kmetijskih proizvodov in živil s poreklom iz tretjih držav, ki se tržijo pod imenom, registriranim po tej uredbi.

Člen 9

Odobritev sprememb specifikacije

1.   Skupina z upravičenim interesom, ki izpolnjuje pogoje iz člena 5(1) in (2), lahko zaprosi za odobritev spremembe specifikacije zlasti zaradi upoštevanja razvoja znanstvenih in tehničnih dognanj ali zaradi nove opredelitve geografskega območja iz člena 4(2)(c).

V vlogah se opišejo predlagane spremembe in se podajo razlogi zanje.

2.   Kadar sprememba vključuje eno ali več sprememb enotnega dokumenta, se za vlogo za spremembo uporablja postopek iz členov 5, 6 in 7. Če pa so predlagane spremembe manjše, Komisija o vlogi odloča ne da bi uporabila postopek iz člena 6(2) in člena 7; v primeru odobritve Komisija objavi podatke iz člena 6(2).

3.   Kadar sprememba ne vključuje spremembe enotnega dokumenta, se uporabljajo naslednja pravila:

(i)	če se geografsko območje nahaja v eni od držav članic, se ta država članica izjasni o odobritvi spremembe ter v primeru, da spremembo podpre, objavi spremenjeno specifikacijo in Komisijo obvesti o odobrenih spremembah in razlogih zanje;

(ii)	če se geografsko območje nahaja v tretji državi, o odobritvi predlagane spremembe odloči Komisija.

4.   Če sprememba zadeva začasno spremembo specifikacije zaradi uvedbe obveznih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov s strani javnih organov, se uporabljajo postopki, določeni v odstavku 3.

Člen 10

Uradni nadzor

1.   Države članice imenujejo pristojni organ ali organe, ki so odgovorni za nadzor v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004 v zvezi z obveznostmi po tej uredbi.

2.   Države članice zagotovijo, da ima vsak gospodarski subjekt, ki deluje v skladu s to uredbo, dostop do sistema uradnega nadzora.

3.   Komisija objavi imena in naslove organov in teles iz odstavka 1 tega člena in člena 11 ter jih redno posodablja.

Člen 11

Preverjanje skladnosti s specifikacijami

1.   Glede geografskih označb in označb porekla, povezanih z geografskim območjem v okviru Skupnosti, preverjanje skladnosti s specifikacijami pred dajanjem proizvoda na trg zagotavlja:

—	en ali več pristojnih organov iz člena 10 in/ali

—	en ali več izvajalcev nadzora iz točke 5 člena 2 Uredbe (ES) št. 882/2004, ki delujejo kot certifikacijsko telo za proizvode.

Stroške preverjanja skladnosti s specifikacijami krijejo gospodarski subjekti, ki so podvrženi takemu preverjanju.

2.   Glede geografskih označb in označb porekla, povezanih z geografskim območjem v tretji državi, preverjanje skladnosti s specifikacijami pred dajanjem proizvoda na trg zagotavlja:

—	en ali več javnih organov, ki jih določi tretja država in/ali

—	eno ali več certifikacijskih teles za proizvode.

3.   Certifikacijska telesa iz odstavkov 1 in 2 ravnajo in so od 1. maja 2010 akreditirana v skladu z Evropskim standardom EN 45011 ali Vodilom ISO/IEC 65 (Splošne zahteve za telesa, ki upravljajo s sistemi certificiranja proizvodov).

4.   Če so se organi iz odstavkov 1 in 2 odločili preveriti skladnost s specifikacijami, morajo zagotoviti ustrezna jamstva za objektivnost in nepristranskost ter imeti na razpolago usposobljeno osebje in vire, potrebne za izvajanje nalog.

Člen 12

Preklic

1.   Kadar Komisija v skladu s podrobnimi pravili iz člena 16(k) meni, da upoštevanje pogojev specifikacije kmetijskega proizvoda ali živila, ki nosi zaščiteno ime, ni več zagotovljeno, začne postopek iz člena 15(2) za preklic registracije, ki ga nato objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Vsaka fizična ali pravna oseba z upravičenim interesom lahko z utemeljeno zahtevo zahteva preklic registracije.

Smiselno se uporablja postopek iz členov 5, 6 in 7.

Člen 13

Zaščita

1.   Registrirana imena so zaščitena pred:

(a)	vsako neposredno ali posredno komercialno rabo registriranega imena za proizvode, ki jih registracija ne zajema, če so ti proizvodi primerljivi s proizvodi, registriranimi pod tem imenom, ali če bi raba imena izkoriščala sloves zaščitenega imena;

(b)	vsako zlorabo, posnemanjem ali omembo, tudi če je resnično poreklo proizvoda navedeno, če je zaščiteno ime prevedeno ali če mu je dodan izraz, kot so „slog“, „tip“, „metoda“, „kot se proizvaja v“, „imitacija“ ali kakšen podoben izraz;

(c)	vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo izvora, porekla, vrste ali bistvenih lastnosti proizvoda na notranji ali zunanji embalaži, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na zadevni proizvod, in pred pakiranjem proizvoda v embalažo, ki lahko ustvari napačen vtis o poreklu proizvoda;

(d)	vsemi drugimi praksami, ki lahko potrošnika zavajajo glede resničnega porekla proizvoda.

Kadar registrirano ime vsebuje ime kmetijskega proizvoda ali živila, ki se šteje za generično, uporaba tega generičnega imena na ustreznih proizvodih ali živilih ni v nasprotju s točkama (a) ali (b) prvega pododstavka.

2.   Zaščitena imena ne morejo postati generična.

3.   Za imena, v zvezi s katerimi je vložena vloga v skladu s členom 5, je možno v skladu s členom 7(5) predvideti največ petletno prehodno obdobje samo, če je bilo odločeno, da je ugovor dopusten, ker bi registracija predlaganega imena ogrozila obstoj popolnoma ali delno enakega imena ali obstoj proizvodov, ki so bili najmanj pet let pred dnem objave iz člena 6(2) že zakonito na trgu.

Prehodno obdobje se lahko določi tudi za podjetja s sedežem v državi članici ali tretji državi, kjer se nahaja geografsko območje, če so omenjena podjetja zakonito tržila zadevne proizvode in neprekinjeno uporabljala zadevna imena najmanj pet let pred dnem objave iz člena 6(2) ter so to izpostavila v postopku ugovora na nacionalni ravni iz prvega in drugega pododstavka člena 5(5) ali postopku ugovora na ravni Skupnosti iz člena 7(2). Prehodno obdobje iz tega pododstavka in prilagoditveno obdobje iz člena 5(6) skupaj ne smeta trajati več kot pet let. Kadar prilagoditveno obdobje iz člena 5(6) presega pet let, se prehodno obdobje ne odobri.

4.   Brez poseganja v člen 14 Komisija v skladu s postopkom iz člena 15(2) lahko dopusti soobstoj registriranega imena in neregistriranega imena, ki označujeta kraj v državi članici ali tretji državi, kadar je to ime enako kot registrirano ime, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	enako neregistrirano ime se je v dobri veri in stalno uporabljalo najmanj 25 let pred 24. julijem 1993;

(b)	izkazano je, da namen rabe nikoli ni bil okoristiti se s slovesom registriranega imena in da raba ni zavajala niti ni mogla zavajati potrošnika glede resničnega porekla proizvoda;

(c)	na problematiko enakosti imena je bilo opozorjeno pred registracijo imena.

Zadevni registrirano ime in enako neregistrirano ime lahko soobstajata največ petnajst let, po koncu tega obdobja pa se neregistrirano preneha uporabljati.

Raba zadevnega neregistriranega geografskega imena je dovoljena samo, če je država porekla jasno in vidno označena na etiketi.

Člen 14

Razmerja med blagovnimi znamkami, označbami porekla in geografskimi označbami

1.   Kadar je označba porekla ali geografska označba registrirana po tej uredbi, se vloga za registracijo blagovne znamke, ki ustreza eni od situacij iz člena 13 in zadeva isto vrsto proizvoda, zavrne, če je vloga za registracijo blagovne znamke vložena po dnevu predložitve vloge za registracijo Komisiji.

Blagovne znamke, registrirane v nasprotju s prvim pododstavkom, so nične.

2.   Ob ustreznem upoštevanju prava Skupnosti se lahko v eni od situacij iz člena 13 blagovna znamka, ki je prijavljena, registrirana ali v primerih, ko to možnost predvideva zadevna zakonodaja, pridobljena z dobroverno uporabo na ozemlju Skupnosti, bodisi pred dnem zaščite označbe porekla ali geografske označbe v državi porekla bodisi pred 1. januarjem 1996, še naprej uporablja kljub registraciji označbe porekla ali geografske označbe, če ne obstajajo razlogi za ničnost ali preklic njene registracije, določeni v Prvi direktivi Sveta 89/104/EGS o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (8) ali v Uredbi Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti (9).

Člen 15

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Stalni odbor za zaščitene geografske označbe in označbe porekla.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 16

Izvedbeni predpisi

Podrobna pravila za izvajanje te uredbe se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 15(2). Ta podrobna pravila vključujejo predvsem:

(a)	seznam surovin iz člena 2(3);

(b)	podatke, ki jih mora vsebovati specifikacija proizvoda iz člena 4(2);

(c)	pogoje, pod katerimi se fizična ali pravna oseba lahko obravnava kot skupina;

(d)	podrobna pravila glede predložitve vlog za registracijo imena, ki označuje čezmejno geografsko območje iz tretjega pododstavka člena 5(1);

(e)	podrobna pravila glede vsebine in načina pošiljanja dokumentov iz člena 5(7) in (9) Komisiji;

(f)	podrobna pravila glede ugovorov iz člena 7, vključno s pravili o ustreznih posvetovanjih med zainteresiranimi stranmi;

(g)	podrobna pravila glede označb in znakov iz člena 8;

(h)	opredelitev manjših sprememb iz drugega pododstavka člena 7(5) in člena 9(2), pri čemer se upošteva, da manjša sprememba ne more zadevati bistvenih značilnosti proizvoda ali spremeniti povezave;

(i)	podrobna pravila glede registra označb porekla in geografskih označb iz člena 7(6);

(j)	pogoje za preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda;

(k)	pogoje za preklic registracije.

Člen 17

Prehodne določbe

1.   Imena, ki so na dan začetka veljavnosti te uredbe navedena v Prilogi k Uredbi Komisije (ES) št. 1107/96 (10) in v Prilogi k Uredbi Komisije (ES) št. 2400/96 (11), se avtomatično vpišejo v register iz člena 7(6) te uredbe. Ustrezne specifikacije se štejejo za specifikacije iz člena 4(1). Vse posebne prehodne določbe v zvezi s takšnimi registracijami se še naprej uporabljajo.

2.   Za že predložene vloge, izjave in zahteve, ki jih je Komisija prejela pred dnem začetka veljavnosti te uredbe:

(a)	se brez poseganja v člen 13(3) ne uporabljajo postopki iz člena 5; in

(b)	povzetek specifikacije, sestavljen v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 383/2004 (12), nadomešča enotni dokument iz člena 5(3)(c).

3.   Komisija lahko po potrebi v skladu s postopki iz člena 15(2) sprejme druge prehodne določbe.

Člen 18

Takse

Države članice lahko zaračunavajo takse za kritje stroškov, vključno stroškov, nastalih pri preučevanju vlog za registracijo, izjav o ugovoru, vlog za spremembe in zahtev za preklic po tej uredbi.

Člen 19

Razveljavitev

Uredba (EGS) št. 2081/92 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III k tej uredbi.

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Vendar pa se člen 8(2) uporablja z učinkom od 1. maja 2009, brez poseganja v proizvode, ki so bili dani na trg pred tem datumom.

---

(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)  UL L 109, 6.5.2000, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/89/ES (UL L 308, 25.11.2003, str. 15).

(3)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(4)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(5)  UL L 208, 24.7.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

(6)  UL L 179, 14.7.1999, str. 1.

(7)  UL L 204, 21.7.1998, str. 37.

(8)  UL L 40, 11.2.1989, str. 1.

(9)  UL L 11, 14.1.1994, str. 1.

(10)  Uredba Komisije (ES) št. 1107/96 z dne 12. junija 1996 o registraciji geografskih označb in geografskega porekla po postopku iz člena 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 (UL L 148, 21.6.1996, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 704/2005 (UL L 118, 5.5.2005, str. 14).

(11)  Uredba Komisije (ES) št. 2400/96 z dne 17. decembra 1996 o vnosu nekaterih imen v „Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih oznak“, določen v Uredbi Sveta (EGS) 2081/92 o zaščiti geografskih oznak in označb porekla za kmetijske pridelke in živila (UL L 327, 18.12.1996, str. 11). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 417/2006 (UL L 72, 11.3.2006, str. 8).

(12)  Uredba Komisije (ES) št. 383/2004 z dne 1. marca 2004 podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 v zvezi s povzetkom glavnih točk specifikacij proizvodov (UL L 64, 2.3.2004, str. 16).

---

---

---

---

31.3.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/26

---

UREDBA SVETA (ES) št. 511/2006

z dne 27. marca 2006

o spremembah Uredbe (ES) št. 1531/2002 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz barvnih televizijskih sprejemnikov s poreklom, med drugim, iz Ljudske republike Kitajske

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti členov 8 in 9 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, ki ga je predložila po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   PREDHODNI POSTOPEK

(1)	Avgusta 2002 je Svet z Uredbo (ES) št. 1531/2002 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz barvnih televizijskih sprejemnikov („zadevni izdelek“) s poreklom, med drugim, iz Ljudske republike Kitajske („LRK“).

(2)

Hkrati je Komisija s Sklepom 2002/683/ES (3) sprejela skupno zavezo („zaveza“), ki so jo ponudile družbe Haier Electrical Appliances Corp., Ltd, Hisense Import & Export Co., Ltd, Konka Group Co., Ltd, Sichuan Changhong Electric Co., Ltd, Skyworth Multimedia International (Shenzen) Co., Ltd, TCL King Electrical Appliances (Hui Zhou) Co., Ltd in Xiamen Overseas Chinese Electronic Co., Ltd („družbe“), skupaj s kitajsko trgovinsko zbornico za uvoz in izvoz strojev in elektronskih izdelkov („CCCME“).

(3)	Zato sta bila uvoz v Skupnost zadevnega izdelka kitajskega porekla, ki so ga proizvedle navedene družbe, in vrste, ki ju zaveza zajema („izdelek, ki ga zaveza zajema“), izvzeta iz dokončnih protidampinških dajatev.

B.   NEIZPOLNJEVANJE ZAVEZE

(4)

Zaveza, ki so jo ponudile družbe, jih zavezuje, da med drugim izvažajo izdelek, ki ga zaveza zajema, prvemu neodvisnemu kupcu v Skupnosti po določenih najnižjih ravneh uvozne cene („NUC“) ali nad njimi in da spoštujejo določene količinske zgornje meje, določene v zavezi. Te ravni cene in zgornje meje odpravljajo škodljive učinke dampinga.

(5)

Za potrebe zagotovitve skladnosti z zavezo so se CCCME in družbe prav tako strinjale, da bodo zagotovile vse informacije, ki so za Komisijo pomembne, in dovolile obiske zaradi preverjanja na kraju samem v svojih prostorih za preverjanja točnosti in verodostojnosti predloženih podatkov v navedenih četrtletnih poročilih.

(6)	Kot je navedeno v uvodni izjavi 239 Uredbe (ES) št. 1531/2002, zaveza zlasti določa, da se kršitev zaveze katere koli družbe ali CCCME šteje kot kršitev zaveze vseh podpisnikov. Nesodelovanje z Evropsko komisijo pri nadzoru zaveze se šteje za kršitev zaveze.

(7)

Tako je Komisija zahtevala izvedbo obiskov zaradi preverjanja na kraju samem v prostorih CCCME in dveh družb, ki sta navedli največji obseg prodaje zadevnega izdelka, namreč Xiamen Overseas Chinese Electronic Co., Ltd in Konka Group Co., Ltd. Komisija je poslala pred-preveritvena pisma CCCME ter družbama Xiamen Overseas Chinese Electronic Co., Ltd in Konka Group Co., Ltd in v njih navedla datume preveritve na kraju samem. CCCME in Xiamen Overseas Chinese Electronic Co., Ltd sta se strinjali z obiskom zaradi preverjanja, ki ga je zahtevala Komisija. Družba Konka Group Co., Ltd pa je obisk zaradi preverjanja zavrnila in s tem kršila zavezo.

(8)	Sklep Komisije 2006/258/ES (4) podrobno določa naravo ugotovljene kršitve.

(9)	Zaradi kršitve je Komisija s Sklepom 2006/258/ES zavrnila sprejetje zaveze, ki so jo ponudile družbe skupaj s CCCME. Zato je treba dokončno protidampinško dajatev nemudoma uvesti na uvoz zadevnega izdelka, ki so ga izvozile zadevne družbe v Skupnost.

(10)

V skladu s členom 8(9) osnovne uredbe je treba stopnjo protidampinške dajatve določiti na podlagi dejstev, ugotovljenih v okviru preiskave, ki je privedla do zaveze. Zadevna preiskava je bila zaključena na podlagi končne določitve glede dampinga in škode, ki je zaradi tega nastala, z Uredbo (ES) št. 1531/2002 in zdi se primerno, da se dokončna stopnja protidampinške dajatve določi na stopnji in v obliki, ki ju uvaja Uredba, namreč 44,6 % za CIF neto ceno, franko meja Skupnosti, pred plačilom dajatve.

C.   SPREMEMEBA UREDBE (ES) št. 1531/2002

(11)	Glede na zgoraj navedeno je treba Uredbo (ES) št. 1531/2002 ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1531/2002 se spremeni, kakor sledi:

1.	člen 3, Priloga I in Priloga II se razveljavijo;

2.	člen 4 in člen 5 postaneta člen 3 in člen 4.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2117/2005 (UL L 340, 23.12.2005, str. 17).

(2)  UL L 231, 29.8.2002, str. 1.

(3)  UL L 231, 29.8.2002, str. 42.

(4)  Glej stran 63 tega Uradnega lista.

---

31.3.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/28

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 512/2006

z dne 30. marca 2006

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)	V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 31. marca 2006.

---

(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).

---

---

31.3.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/30

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 513/2006

z dne 30. marca 2006

o sprejetju začasnih določb za izdajo uvoznih dovoljenj, za katera bodo vloženi zahtevki v skladu z Uredbo (ES) št. 565/2002 o določitvi postopka za upravljanje tarifnih kvot in uvedbi sistema potrdil o poreklu za česen, uvožen iz tretjih držav

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 31(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (ES) št. 565/2002 (2) določa, da države članice Komisiji vsak ponedeljek in četrtek sporočijo za vse zahtevke za dovoljenja ter izdajo dovoljenja peti delovni dan po vložitvi zahtevka, razen če Komisija v tem času ne sprejme drugih ukrepov.

(2)	Četrtek, 13., petek, 14., in ponedeljek, 17. april 2006, so za Komisijo dela prosti dnevi. Zato je treba izdajo dovoljenj, za katera bo vložen zahtevek med ponedeljkom, 10., in petkom, 14. aprila 2006, preložiti.

(3)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sveže sadje in zelenjavo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uvozna dovoljenja, za katera bo v skladu z Uredbo (ES) št. 565/2002 vložen zahtevek med ponedeljkom, 10., in petkom, 14. aprila 2006, bodo izdana v petek, 21. aprila 2006, razen če Komisija v tem času ne sprejme drugih ukrepov v skladu s členom 8(2) navedene uredbe.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske Unije.

---

(1)  UL L 297, 21.11.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 47/2003 (UL L 7, 11.1.2003, str. 64).

(2)  UL L 86, 3.4.2002, str. 11. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 537/2004 (UL L 86, 24.3.2004, str. 9).

---

31.3.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/31

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 514/2006

z dne 30. marca 2006

o odstopanju od Uredbe (ES) št. 824/2000 glede roka za dostavo žit za intervencijo v nekaterih državah članicah za tržno leto 2005/2006

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 6 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 824/2000 z dne 19. aprila 2000 o uvedbi postopkov za prevzem žit s strani intervencijskih agencij in določitvi metod analize za ugotavljanje kakovosti žit (2) določa, da se ponudnike v primeru, da je ponudba sprejemljiva, čimprej obvesti o časovnem razporedu prevzema. Zato člen 4(3) navedene uredbe določa, da mora biti končni prevzem v intervencijskem centru, za katerega je bila ponudba narejena, opravljen najpozneje konec četrtega meseca po mesecu, v katerem je bila ponudba prejeta.

(2)	Tržno leto 2005/2006 je drugo leto uporabe intervencijskega mehanizma za žita v državah članicah, ki so v Evropsko skupnost vstopile 1. maja 2004.

(3)

Zaradi dobrih podnebnih razmer je bila žetev leta 2005 znova obilna. Zaradi tega so bile cene na notranjem trgu nižje od intervencijskih cen. Takoj po odprtju intervencijskega obdobja novembra 2005 so bile zato v intervencijo ponujene precej velike količine žit. Zaradi velikih količin žita, ponujenega v intervencijo, ter njegove geografske razpršenosti se zadevnega roka za prevzem, tj. 31. marec 2006, ne more spoštovati. Za zagotovitev ustreznega obravnavanja ponudb je treba rok za prevzem podaljšati in torej odstopati od Uredbe (ES) št. 824/2000.

(4)	Ker je položaj na trgu resen in zahteva takojšnje izvajanje ukrepov, je treba določiti takojšnje izvajanje ukrepov iz te uredbe.

(5)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Z odstopanjem od tretjega pododstavka člena 4(3) Uredbe (ES) št. 824/2000 mora biti za tržno leto 2005/2006 na Češkem, v Estoniji, na Cipru, v Latviji, Litvi, na Madžarskem, Malti, na Poljskem, v Sloveniji in na Slovaškem končni prevzem žit, ponujenih v intervencijo, najpozneje konec sedmega meseca po mesecu, v katerem je bila ponudba prejeta, in najpozneje 31. julija 2006.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 21. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 100, 20.4.2000, str. 31. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1068/2005 (UL L 174, 7.7.2005, str. 65).

---

31.3.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/32

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 515/2006

z dne 30. marca 2006

o uvedbi prehodnega ukrepa za tržno leto 2005/2006 v zvezi s financiranjem skladiščenja žit za intervencijo v Češki, Estoniji, na Cipru, v Latviji, Litvi, na Madžarskem, Malti, v Poljski, Sloveniji in Slovaški

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Pogodbe o pristopu Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške,

ob upoštevanju Akta o pristopu Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške in zlasti prvega pododstavka člena 41 Akta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Na zahtevo nekaterih držav članic Uredba Komisije (ES) št. 514/2006 (2) za tržno leto 2005/2006 za tri mesece podaljša rok za prevzem žit, ponujenih v intervencijo v državah članicah, ki so se priključile Evropski uniji 1. maja 2004, vendar ne dovoljuje prevzema po 31. juliju 2006.

(2)

Ta ukrep lahko povzroči dodatne stroške skladiščenja za žita, prevzeta do tega novega roka, vendar po roku, prvotno določenem v tretjem pododstavku člena 4(3) Uredbe Komisije (ES) št. 824/2000 z dne 19. aprila 2000 o uvedbi postopkov za prevzem žit s strani intervencijskih agencij in določitvi metode analiz za ugotavljanje kakovosti žit (3).

(3)

V skladu s členom 6 Uredbe Sveta (EGS) št. 1883/78 z dne 2. avgusta 1978 o splošnih pravilih za financiranje intervencij s strani Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Jamstvenega oddelka, (4) Jamstveni oddelek pokriva izdatke fizičnega skladiščenja. Izdatke držav članic za morebitno nadomestilo prej navedenih dodatnih stroškov skladiščenja je treba obravnavati kot izdatek za stroške skladiščenja, ki ga običajno krijejo intervencijske agencije, ter predvideti financiranje s strani Jamstvenega oddelka, EKUJS-a na podlagi enakega standardnega zneska ob upoštevanju mesečnega povišanja, prištetega intervencijski ceni, kakor je predvideno v členu 4(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003.

(4)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora EKUJS –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Če so bila žita, ponujena v intervencijo na Češkem, v Estoniji, na Cipru, v Latviji, Litvi, na Madžarskem, Malti, v Poljski, Sloveniji in Slovaški, dejansko prevzeta s strani intervencijske agencije po izteku roka iz tretjega pododstavka člena 4(3) Uredbe (ES) št. 824/2000, se izdatki države članice vezani na stroške skladiščenja, ki so nastali med koncem navedenega roka in datumom dejanskega prevzema v skladišču, določenem v časovnem razporedu prevzema, ki mora biti izveden pred rokom iz Uredbe (ES) št. 514/2006, obravnavajo kot izdatek iz člena 6 Uredbe (EGS) št. 1883/78.

Člen 2

Standardni znesek iz člena 6(1) Uredbe (EGS) št. 1883/78 se izračuna na podlagi standardnega zneska, ki ga Skupnost povrne državam članicam za skladiščenje žit, kupljenih za intervencijo v tržnem letu 2005/2006, določenim z Odločbo Komisije z dne 12. oktobra 2005 (5), to je 1,31 EUR/tono/mesec, od katerega se odšteje znesek mesečnega povišanja, kakor je določeno v členu 4(3) uredbe (ES) št. 1784/2003, to je 0,46 EUR/tono/mesec, ki je bil prištet intervencijski ceni za vsak mesec po preteku roka iz tretjega pododstavka člena 4(3) Uredbe (ES) št. 824/2000.

Ti izdatki se v okviru letnih izdatkov iz člena 1 Uredbe Sveta (EGS) št. 3492/90 (6) upoštevajo kot izdatki za fizične postopke odkupa proizvodov s strani intervencijskih agencij.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za tržno leto 2005/2006.

---

(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  Glej stran 31 tega Uradnega lista.

(3)  UL L 100, 20.4.2000, str. 31. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1068/2005 (UL L 174, 7.7.2005, str. 65).

(4)  UL L 216, 5.8.1978, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 695/2005 (UL L 114, 4.5.2005, str. 1).

(5)  C(2005) 3752. Odločba ni bila objavljena.

(6)  UL L 337, 4.12.1990, str. 3.

---

31.3.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/34

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 516/2006

z dne 30. marca 2006

o določitvi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za melaso v sektorju sladkorja, v uporabi od 31. marca 2006

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1), in zlasti njenega člena 24(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1422/95 z dne 23. junija 1995 o podrobnih pravilih uporabe za uvoz melase v sektorju sladkorja in spremembi Uredbe (EGS) št. 785/68 (2) predvideva, da se cena CIF pri uvozu melase, določena v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 785/68 (3), upošteva kot „reprezentativna cena“. Ta cena velja za standardno kakovost, določeno v členu 1 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(2)	Pri določitvi reprezentativnih cen je treba upoštevati vse razpoložljive podatke iz člena 3 Uredbe (EGS) št. 785/68, razen v primerih iz člena 4 te uredbe ter, če je to primerno, se lahko cene določijo na način iz člena 7 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(3)	Za prilagoditev cen za nestandardno kakovost je treba glede na kakovost ponujene melase cene zvišati ali znižati v skladu s členom 6 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(4)

V primeru razlik med sprožitveno ceno zadevnega proizvoda in reprezentativno ceno je treba določiti dodatne uvozne dajatve pod pogoji, predvidenimi v členu 3 Uredbe (ES) št. 1422/95. V primeru odprave uvoznih dajatev v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1422/95 je treba določiti posebne količine za te dajatve.

(5)	Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za zadevne proizvode je treba določiti v skladu s členom 1(2) ter členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1422/95.

(6)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Reprezentativne cene in dodatne dajatve za uvoz proizvodov iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1422/95 so določene v Prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 31. marca 2006.

---

(1)  UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(2)  UL L 141, 24.6.1995, str. 12. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 79/2003 (UL L 13, 18.1.2003, str. 4).

(3)  UL L 145, 27.6.1968, str. 12. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1422/95.

---

---

31.3.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/36

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 517/2006

z dne 30. marca 2006

o določitvi izvoznih nadomestil za beli sladkor in surovi sladkor brez nadaljnje predelave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trga za sladkor (1), spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 680/2002, in zlasti drugega pododstavka člena 27(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 27 Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, navedenih v členu 1(1)(a) te uredbe, na svetovnem trgu ter cenami teh proizvodov v Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Uredba (ES) št. 1260/2001 predvideva, da je pri določitvi nadomestil za beli sladkor in surovi sladkor, nedenaturiran in izvožen brez nadaljnje predelave, treba upoštevati položaj na trgu Skupnosti ter na svetovnem trgu za sladkor in zlasti elemente cene in stroškov, določene v členu 28 te uredbe. Isti člen določa, da je treba upoštevati tudi ekonomski vidik predvidenega izvoza.

(3)

Nadomestilo za surovi sladkor je treba določiti glede na standardno kakovost. Slednja je določena v točki II Priloge I Uredbe (ES) št. 1260/2001. Poleg tega je treba to nadomestilo določiti v skladu s členom 28(4) Uredbe (ES) št. 1260/2001. Kandirani sladkor je opredeljen v Uredbi Komisije (ES) št. 2135/95 z dne 7. septembra 1995 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil za dodelitev izvoznih nadomestil v sektorju sladkorja (2). Tako izračunano nadomestilo za aromatiziran ali obarvan sladkor velja za njegovo vsebnost saharoze in je skladno s tem določeno za 1 % te vsebnosti.

(4)	V posebnih primerih je mogoče višino nadomestila določiti z drugimi pravnimi instrumenti.

(5)	Nadomestilo je treba določiti vsake dva tedna. V vmesnem obdobju ga je mogoče spremeniti.

(6)	Prvi pododstavek člena 27(5) Uredbe (ES) št. 1260/2001 predvideva, da so lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 te uredbe različno določena glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov.

(7)	Precejšnje in hitro povečanje preferencialnega uvoza sladkorja iz zahodnih balkanskih držav od začetka leta 2001 ter izvoza sladkorja iz Skupnosti v te dežele velja za zelo umetno.

(8)	Da bi preprečili vsakršne zlorabe v zvezi s ponovnim uvozom proizvodov, ki jim je bilo dodeljeno izvozno nadomestilo, v Skupnost, se nadomestila za proizvode, zajete v tej uredbi, ne določijo za vse države zahodnega Balkana.

(9)	Ob upoštevanju teh dejavnikov in trenutnega položaja na trgu za sladkor ter zlasti kotacij ali cen za sladkor znotraj Skupnosti in na svetovnem trgu je treba določiti ustrezno višino nadomestil.

(10)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Nadomestila za izvoz izdelkov, naštetih v členu 1(1)(a) Uredbe (ES) št. 1260/2001, nedenaturiranega in brez nadaljnje predelave, se določijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 31. marca 2006.

---

(1)  UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(2)  UL L 214, 8.9.1995, str. 16.

---

---

31.3.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/38

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 518/2006

z dne 30. marca 2006

o določitvi izvoznih nadomestil za sirupe in nekatere druge sladkorne proizvode, izvožene v naravnem stanju

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trga za sladkor (1), in zlasti drugega pododstavka člena 27(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 27 Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, navedenih v členu 1(1)(d) navedene uredbe, na svetovnem trgu ter cenami teh proizvodov v Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Člen 3 Uredbe Komisije (ES) št. 2135/95 z dne 7. septembra 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo izvoznih nadomestil v sektorju sladkorja (2), predvideva, da je izvozno nadomestilo za 100 kg proizvodov, naštetih v členu 1(1)(d) Uredbe (ES) št. 1260/2001 enako osnovnemu znesku, pomnoženemu z vsebnostjo saharoze, po potrebi vključno z vsebnostjo drugih sladkorjev, izraženimi kot saharoza. Vsebnost saharoze v zadevnih proizvodih se določi v skladu s členom 3 Uredbe Komisije (ES) št. 2135/95.

(3)

Člen 30(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da je osnovni znesek nadomestila za sorbozo, izvoženo v naravnem stanju, enak osnovni višini nadomestila minus ena stotina veljavnega proizvodnega nadomestila, v skladu z uredbo Komisije (ES) št. 1265/2001 z dne 27. junija 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 glede dodeljevanja proizvodnega nadomestila za nekatere sladkorne proizvode, ki se uporabljajo v kemični industriji (3), za proizvode, naštete v Prilogi k nazadnje omenjeni uredbi.

(4)

V skladu z določili v členu 30(1) Uredbe (ES) št. 1260/2001 je osnovna višina nadomestila za druge proizvode, naštete v členu 1(1)(d) omenjene uredbe in izvožene v naravnem stanju, enaka eni stotini zneska, ki po eni strani upošteva razliko med intervencijsko ceno belega sladkorja za območja Skupnosti brez primanjkljaja za mesec, za katerega je določena osnovna vsota, in kotacijami ali cenami belega sladkorja na svetovnem trgu, po drugi strani pa upošteva tudi potrebo po vzpostavitvi ravnovesja med uporabo osnovnih proizvodov Skupnosti pri izdelavi predelanega blaga, namenjenega za izvoz v tretje države, ter uporabo proizvodov iz tretjih držav, uvoženih za postopke aktivnega oplemenitenja.

(5)	V skladu z določili člena 30(4) Uredbe (ES) št. 1260/2001 je lahko uporaba osnovne količine omejena na nekatere proizvode, naštete v členu 1(1)(d) omenjene uredbe.

(6)

Člen 27 Uredbe (ES) št. 1260/2001 predvideva določitev nadomestila za izvoz proizvodov v naravnem stanju v skladu s členom 1 (1)(f) in (g) in (h) te uredbe. Višina nadomestila se določi na 100 kg suhe snovi, ob upoštevanju izvoznega nadomestila za proizvode z oznako KN 1702 30 91 in za proizvode iz člena 1(1)(d) Uredbe (ES) št. 1260/2001 ter ekonomskih vidikov predvidenega izvoza. V primeru proizvodov v omenjenem členu (1)(f) in (g) se nadomestilo dodeli le za proizvode, ki izpolnjujejo pogoje v členu 5 Uredbe (ES) št. 2135/95. Za proizvode iz člena 1(1)(h) se nadomestilo dodeli le za izdelke, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 6 Uredbe (ES) št. 2135/95.

(7)	Zgoraj omenjena nadomestila je treba določiti vsak mesec. V vmesnem obdobju jih je mogoče spremeniti.

(8)	Prvi pododstavek člena 27(5) Uredbe (ES) št. 1260/2001 predvideva, da so lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 te uredbe različno določena glede na namembni kraj, kadar je zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov to potrebno.

(9)	Precejšnje in hitro povečanje preferencialnega uvoza sladkorja iz zahodnih balkanskih držav od začetka leta 2001 ter izvoza sladkorja v te dežele iz Skupnosti velja za zelo umetno.

(10)	Da bi preprečili vsakršne zlorabe v zvezi s ponovnim uvozom tistih proizvodov v Skupnost, ki jim je bilo odobreno izvozno nadomestilo, se ne določijo nadomestila za v tej uredbi zajete proizvode za vse države zahodnega Balkana.

(11)	Ob upoštevanju teh dejavnikov je treba določiti ustrezno višino zadevnih nadomestil.

(12)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izovozna nadomestila za izdelke, naštete v členu 1(1)(d)(f)(g) in (h) Uredbe (ES) št. 1260/2001, izvožene v naravnem stanju, se določijo v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 31. marca 2006.

---

(1)  UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 6).

(2)  UL L 214, 8.9.1995, str. 16.

(3)  UL L 178, 30.6.2001, str. 63.

---

---

31.3.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/41

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 519/2006

z dne 30. marca 2006

o določitvi najvišjega nadomestila za izvoz belega sladkorja v nekatere tretje države za 22. delni razpis, izdan v okviru stalnega razpisa, predvidenega v Uredbi (ES) št. 1138/2005

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (1), in zlasti druge alinee odstavka 5 člena 27 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (ES) št. 1138/2005 z dne 15. julija 2005 o stalnem razpisu za določitev prelevmanov in/ali nadomestil za izvoz belega sladkorja (2) za tržno leto 2004/2005 zahteva, da se izda delni razpis za izvoz sladkorja v nekatere tretje države.

(2)	V skladu z določbami člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1138/2005 se po potrebi določi najvišje izvozno nadomestilo za zadevni delni razpis, ob upoštevanju zlasti stanja in predvidenega razvoja na trgu za sladkor v Skupnosti ter na svetovnem trgu.

(3)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO

Člen 1

Za 22. delni razpis za beli sladkor, izdan v skladu z Uredbo (ES) št. 1138/2005, se največja višina nadomestila za izvoz v nekatere tretje države določi na 27,260 EUR/100 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 31. marca 2006.

---

(1)  UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(2)  UL L 185, 16.7.2005, str. 3.

---

31.3.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/42

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 520/2006

z dne 30. marca 2006

o določitvi proizvodnega nadomestila za beli sladkor, ki se uporablja v kemični industriji za obdobje od 1. do 30. aprila 2006

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trga v sektorju sladkorja (1), in zlasti alinee 5 odstavka 5 člena 7,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001 se lahko dodelijo proizvodna nadomestila za proizvode, naštete v členu 1(1)(a) in (f) te Uredbe, za sirupe, naštete v točki (d) tega odstavka, in kemično čiste fruktoze z oznako 1702 50 00 kot vmesni proizvod, ki so v enem od položajev iz člena 23(2) Pogodbe in se uporabljajo za izdelavo nekaterih proizvodov v kemični industriji.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1265/2001 z dne 27. junija 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 o dodeljevanju proizvodnih nadomestil za nekatere sladkorne proizvode, ki se uporabljajo v kemični industriji (2), predvideva, da se ta nadomestila določijo na podlagi nadomestila, določenega za beli sladkor.

(3)	Člen 9 Uredbe (ES) št. 1265/2001 predvideva, da se proizvodno nadomestilo za beli sladkor določa mesečno za obdobja, ki se vsak mesec začnejo s prvim dnem v mesecu.

(4)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Proizvodno nadomestilo za beli sladkor iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1265/2001 je določeno na 23,731 EUR/100 kg neto teže za obdobje od 1. do 30. aprila 2006.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. aprila 2006.

---

(1)  UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(2)  UL L 178, 30.6.2001, str. 63.

---

31.3.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/43

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 521/2006

z dne 30. marca 2006

o določitvi izvoznih nadomestil za krmne mešanice na osnovi žit

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. september 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1) in zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 se razlika med kotacijami ali cenami proizvodov na svetovnem trgu, podanih v členu 1 navedene uredbe, in cenami teh proizvodov v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Člen 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1517/95 z dne 29. junija 1995 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede režimov za izvoz in uvoz krmnih mešanic na osnovi žit in o spremembi Uredbe (ES) št. 1162/95 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj za žita in riž (2), določa splošna pravila za izračun zneska takih nadomestil.

(3)

Ta izračun mora upoštevati tudi vsebnost žitnih proizvodov. Zaradi poenostavitve se nadomestilo plača za dve kategoriji „žitnih izdelkov“, in sicer na eni strani za koruzo, na splošno najbolj uporabljeno žito za izvožene krmne mešanice in koruzne proizvode, in na drugi strani za „druga žita“, pri slednjih pridejo v poštev žitni proizvodi, razen koruze in koruznih proizvodov. Nadomestilo se odobri glede na količino žitnih proizvodov, vsebovanih v krmni mešanici.

(4)	Višina nadomestila mora upoštevati tudi možnosti in pogoje za prodajo teh proizvodov na svetovnem trgu, potrebo po preprečevanju motenj na trgu Skupnosti in gospodarski vidik izvoza.

(5)	Zaradi trenutnih razmer na trgu za žita in zlasti pričakovanj glede preskrbe, je treba odpraviti izvozna nadomestila.

(6)	Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvozna nadomestila za krmne mešanice, zajete v Uredbi (ES) št. 1784/2003 in v skladu z Uredbo (ES) št. 1517/95, so določena v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 31. marca 2006.

---

(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 147, 30.6.1995, str. 51.

---

---

31.3.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/45

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 522/2006

z dne 30. marca 2006

o določitvi izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni organizaciji trga mleka in mlečnih izdelkov (1) ter zlasti člena 31(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 31(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 določa, da se lahko razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode iz člena 1 navedene uredbe in cenami za navedene izdelke na trgu Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

(2)	Glede na trenutne razmere na trgu za mleko in mlečne izdelke, se morajo izvozna nadomestila določiti v skladu s pravili in določenimi merili, navedenimi v členu 31 Uredbe (ES) št. 1255/1999.

(3)	Drugi pododstavek člena 31(3) Uredbe (ES) št. 1255/1999 določa, da se nadomestila lahko razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov.

(4)

V skladu z Memorandumom o soglasju med Evropsko skupnostjo in Dominikansko republiko o uvozni zaščiti za mleko v prahu v Dominikanski republiki (2) odobrenim s Sklepom Sveta 98/486/ES (3), je lahko določena količina mlečnih izdelkov Skupnosti, izvoženih v Dominikansko republiko, upravičena do zmanjšanih carinskih dajatev. Zato je treba izvozna nadomestila, odobrena za izdelke iz te sheme, zmanjšati za določen odstotek.

(5)	Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvozna nadomestila, določena v členu 31 Uredbe (ES) št. 1255/1999 se odobrijo za izdelke in zneske iz Priloge k tej uredbi pod pogoji iz člena 1(4) Uredbe Komisije (ES) št. 174/1999 (4).

Člen 2

Ta uredba začne veljati 31. marca 2006.

---

(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).

(2)  UL L 218, 6.8.1998, str. 46.

(3)  UL L 218, 6.8.1998, str. 45.

(4)  UL L 20, 27.1.1999, str. 8.

---

---