ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 157

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 48
21. junij 2005


Vsebina

 

Dokumenti o pristopu Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji

Stran

 

*

Mnenje Komisije z dne 22. februarja 2005 o prošnjah republik Bolgarije in Romunije za pristop k Evropski uniji

3

 

*

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o prošnji Republike Bolgarije za članstvo v Evropski uniji (AA1/2/2005 – C6-0085/2005 – 2005/0901(AVC)) (Postopek privolitve)

5

 

*

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o prošnji Romunije za članstvo v Evropski uniji (AA1/2/2005 – C6-0086/2005 – 2005/0902(AVC)) (Postopek privolitve)

7

 

*

Sklep Sveta Evropske unije z dne 25. april 2005 o sprejemu Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo

9

 

*

Sporočilo o začetku veljavnosti Pogodbe o pristopu

10

 

*

Pogodba med Kraljevino Belgijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združenim kraljestvom Veliko Britanijo in Severno Irsko (državami članicami Evropske unije) ter Republiko Bolgarijo in Romunijo o pristopu Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji

11

 

*

Protokol o pogojih in podrobnostih sprejema Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko Unijo

29

46

49

56

89

93

103

104

129

138

189

193

196

201

 

*

Akt o pogojih pristopa Republike Bolgarije in Romunije in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija

203

221

224

231

264

268

277

278

302

311

362

366

369

374

 

*

Sklepna listina

377

391

393

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


Dokumenti o pristopu Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji

21.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 157/3


MNENJE KOMISIJE

z dne 22. februarja 2005

o prošnjah republik Bolgarije in Romunije za pristop k Evropski uniji

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI —

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 49 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Republiki Bolgarija in Romunija sta zaprosili za članstvo v Evropski uniji.

(2)

Komisija je v mnenjih z dne 15. julija 1997 o republikah Bolgariji in Romuniji že imela priložnost izraziti svoje poglede na nekatere bistvene vidike problemov, ki se pojavljajo v zvezi s tema prošnjama.

(3)

Na zasedanju Evropskega sveta v Kopenhagnu junija 1993 so bila za članstvo prvič določena politična in gospodarska merila ter merila pravnega reda Skupnosti, ki so usmerjala pristopni proces in redna ocenjevanja Komisije pripravljenosti republik Bolgarije in Romunije. V skladu s političnimi merili morata republiki Bolgarija in Romunija zagotoviti stabilne ustanove, ki jamčijo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in zaščito manjšin; te zahteve so kot ustavna načela zapisane v Pogodbi o Evropski uniji in so bile poudarjene v Listini Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah. Gospodarska merila zahtevajo obstoj delujočega tržnega gospodarstva in sposobnost obvladovanja konkurenčnega pritiska in tržnih sil znotraj Unije. Merilo pravnega reda Skupnosti zadeva sposobnost prevzeti obveznosti članstva, ki izhajajo iz zakonodaje Unije, pravnega reda Skupnosti, vključno s spoštovanjem ciljev politične, ekonomske in monetarne unije.

(4)

Pogajanja o pogojih in dogovorih za sprejem obeh držav so potekala na konferencah med državami članicami in republikama Bolgarijo in Romunijo.

(5)

Komisija je v Strategiji o napredku v procesu širitve, sprejeti 6. oktobra 2004, ocenila, da sta republiki Bolgarija in Romunija izpolnili politična merila. Ob upoštevanju napredka obeh držav, stanja izvajanja njunih obveznosti in tekočih priprav je izrazila pričakovanje, da bosta obe državi izpolnili gospodarska merila in merila pravnega reda Skupnosti ter bosta s 1. januarjem 2007 pripravljeni za članstvo. Na tej podlagi je Komisija navedla, da si bo po najboljših močeh prizadevala doseči cilj Evropskega sveta, po katerem naj bi se pogajanja z republikama Bolgarijo in Romunijo na osnovi njunih dosežkov uspešno zaključila leta 2004, z namenom podpisa Pristopne pogodbe čimprej v letu 2005.

(6)

Ta pogajanja so se zaključila decembra 2004 in očitno je, da so dogovorjene določbe pravične in ustrezne; tako bo širitev Evropski uniji ob ohranitvi njene notranje povezanosti in dinamike omogočila večje sodelovanje pri razvoju mednarodnih odnosov.

(7)

S pristopom k Evropski uniji republiki Bolgarija in Romunija brez pridržkov sprejmeta Pogodbo o ustavi za Evropo in do začetka njene veljavnosti Pogodbo o Evropski uniji in pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti, vključno z vsemi njihovimi cilji in vsemi odločitvami, sprejetimi po začetku njihove veljavnosti, ter možnosti, sprejete v zvezi z razvojem in krepitvijo navedenih skupnosti in Unije.

(8)

Bistvena lastnost pravnega reda, uvedenega s pogodbami o ustanovitvi Evropskih skupnosti in Pogodbo o ustavi za Evropo, ko bo ta začela veljati, je, da se nekatere njihove določbe in nekateri akti, ki so jih sprejele institucije, neposredno uporabljajo, da ima pravo Unije prednost pred katerimi koli nacionalnimi predpisi, ki bi utegnili biti v nasprotju z njim, in da obstajajo postopki za zagotavljanje enotne razlage prava Unije; pristop k Evropski uniji pomeni priznavanje obvezujoče narave teh predpisov, katerih upoštevanje je nujno za zagotavljanje učinkovitosti in enotnosti prava Unije.

(9)

Komisija poziva republiki Bolgarijo in Romunijo, naj si močno prizadevata za izboljšanje, ki je še potrebno v smislu političnih in gospodarskih meril za članstvo in v odnosu do sprejetja, izvajanja in uveljavljanja pravnega reda Skupnosti. Komisija bo nadaljevala z natančnim spremljanjem izvajanja obveznosti in zavez, ki sta jih prevzeli obe državi, in jih podpirala z razpoložljivimi sredstvi. Na podlagi tega stalnega spremljanja si Komisija pridržuje pravico, določeno v Pristopni pogodbi, zlasti v členu 39 Pristopnega protokola, da predstavi predlog s priporočilom za odložitev pristopa za eno leto na 1. januar 2008, če meni, da obstajajo očitni dokazi, da je stopnja pripravljenosti za sprejem in izvajanje pravnega reda Skupnosti v republiki Bolgariji ali Romuniji takšna, da obstaja resno tveganje, da bi bila katera od obeh držav do datuma pristopa 1. januarja 2007 očitno nepripravljena za izpolnjevanje zahtev članstva na številnih pomembnih področjih, vključno s posebnimi obveznostmi in zahtevami, ki se uporabljajo za Romunijo na področju pravosodja in notranjih zadev ter konkurence. Kot posledico tega spremljanja si Komisija prav tako pridržuje pravico, da uveljavi različne zaščitne klavzule, predvidene v Pristopni pogodbi za obe državi, kot tudi posebni mehanizem za državno pomoč, določen v Pristopni pogodbi za Romunijo, če ta država ne izpolnjuje obveznosti glede na evidenco izvrševanja na tem področju.

(10)

Komisija poziva bolgarske in romunske oblasti, da pred datumom pristopa dokončajo prevod in revizijo pravnega reda Skupnosti za zagotovitev pravne varnosti pri izvajanju zakonodaje.

(11)

Eden od ciljev Evropske unije je poglobiti solidarnost med njenimi narodi ob spoštovanju njihove zgodovine, kulture in tradicij.

(12)

Širitev Evropske unije bo s pristopom republik Bolgarije in Romunije pripomogla h krepitvi varovanja miru in svobode v Evropi —

DAJE POZITIVNO MNENJE

o prošnjah republik Bolgarije in Romunije za pristop k Evropski uniji.

To mnenje je naslovljeno na Svet Evropske unije.

V Bruslju, 22. februarja 2005

Za Komisijo

Olli REHN

Član Komisije, pristojen za širitev

Za Komisijo

José Manuel BARROSO

Predsednik


21.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 157/5


ZAKONODAJNA RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o prošnji Republike Bolgarije za članstvo v Evropski uniji (AA1/2/2005 – C6-0085/2005 – 2005/0901 (AVC))

(Postopek privolitve)

Evropski parlament,

ob upoštevanju prošnje Republike Bolgarije za članstvo v Evropski uniji,

ob upoštevanju prošnje Sveta za privolitev Parlamenta na podlagi člena 49 Pogodbe EU (C6-0085/2005),

ob upoštevanju mnenja Komisije (KOM(2005)0055),

ob upoštevanju osnutka pogodbe o pristopu Republike Bolgarije k Evropski uniji,

ob upoštevanju izmenjave pisem med predsednikom Evropskega parlamenta in predsednikom Komisije o polni vključenosti Evropskega parlamenta v kakršno koli odločanje o uporabi ene od zaščitnih klavzul pristopne pogodbe,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. aprila 2005 o finančnih posledicah pristopa Romunije in Bolgarije (1),

ob upoštevanju členov 75 in 82(6) svojega Poslovnika,

ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A6-0082/2005),

A.

ker so pogoji za sprejem držav kandidatk in prilagoditve, ki jih prinaša njihov pristop navedeni v pristopni pogodbi in ker se je treba s Parlamentom posvetovati o kateri koli bistveni spremembi te pogodbe,

B.

ker morata Svet in Komisija v celoti vključiti Evropski parlament v spremljanje pristopnega procesa Republike Bolgarije in v postopek sprejemanja odločitve v primeru, da se uporabijo zaščitne klavzule iz pristopne pogodbe glede pristopa Republike Bolgarije,

C.

ker je to soglasje sledilo skupnemu dogovoru obeh vej proračunskega organa o finančnem paketu, ki ga je treba vključiti v pristopno pogodbo, in o sprejetju izjave o njegovih proračunskih in institucionalnih posledicah,

1.

da privolitev k prošnji Republike Bolgarije za članstvo v Evropski uniji;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Bolgarije.


(1)  P6_TA(2005)0116.


21.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 157/7


ZAKONODAJNA RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o prošnji Romunije za članstvo v Evropski uniji (AA1/2/2005 – C6-0086/2005 – 2005/0902 (AVC))

(Postopek privolitve)

Evropski parlament,

ob upoštevanju prošnje Romunije za članstvo v Evropski uniji,

ob upoštevanju prošnje Sveta za privolitev Parlamenta na podlagi člena 49 Pogodbe EU (C6-0086/2005),

ob upoštevanju mnenja Komisije (KOM(2005)0055),

ob upoštevanju osnutka pogodbe o pristopu Romunije k Evropski uniji,

ob upoštevanju izmenjave pisem med predsednikom Evropskega parlamenta in predsednikom Komisije o polni vključenosti Evropskega parlamenta v kakršno koli odločanje o uporabi ene od zaščitnih klavzul pristopne pogodbe,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. aprila 2005 o finančnih posledicah pristopa Romunije in Bolgarije (1),

ob upoštevanju členov 75 in 82(6) svojega Poslovnika,

ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A6-0083/2005),

A.

ker so pogoji za sprejem držav kandidatk in prilagoditve, ki jih prinaša njihov pristop, navedeni v pristopni pogodbi in ker se je treba s Parlamentom posvetovati o kateri koli bistveni spremembi te pogodbe,

B.

ker morata Svet in Komisija v celoti vključiti Evropski parlament v spremljanje pristopnega procesa Romunije in v postopek sprejemanja odločitve v primeru, da se uporabijo zaščitne klavzule iz pristopne pogodbe glede pristopa Romunije,

C.

ker je to soglasje sledilo skupnemu dogovoru obeh vej proračunskega organa o finančnem paketu, ki ga je treba vključiti v pristopno pogodbo, in o sprejetju izjave o njegovih proračunskih in institucionalnih posledicah,

1.

da privolitev k prošnji Romunije za članstvo v Evropski uniji;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Romunije.


(1)  P6_TA(2005)0116.


21.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 157/9


SKLEP SVETA EVROPSKE UNIJE

z dne 25. april 2005

o sprejemu Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo

SVET EVROPSKE UNIJE JE -

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 49 Pogodbe,

ob upoštevanju mnenja Komisije (1),

ob upoštevanju privolitve Evropskega parlamenta (2),

ker sta Republika Bolgarija in Romunija zaprosili za članstvo v Evropski uniji -

SKLENIL:

da sprejme ti prošnji za sprejem; pogoji sprejema in prilagoditve pogodb, na katerih temelji Evropska unija, ki jih narekuje tak sprejem,

bodo urejeni s sporazumom med državami članicami, Republiko Bolgarijo in Romunijo.

V Luxembourgu, 25. aprila 2005

Za Svet

Predsednik

J. ASSELBORN


(1)  Mnenje dano 22. februarja 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Privolitev dana 13. aprila 2005 (še ni objavljena v Uradnem listu).


21.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 157/10


SPOROČILO O ZAČETKU VELJAVNOSTI POGODBE O PRISTOPU

Ob upoštevanju postopka ratifikacije bo Pogodba o pristopu začela veljati 1. januarja 2007, razen če Svet na podlagi člena 4(2) Pogodbe ne sprejme odločitve o odložitvi datuma pristopa Bolgarije in/ali Romunije do 1. januarja 2008.“


21.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 157/11


POGODBA

MED

KRALJEVINO BELGIJO, ČEŠKO REPUBLIKO, KRALJEVINO DANSKO, ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO, REPUBLIKO ESTONIJO, HELENSKO REPUBLIKO, KRALJEVINO ŠPANIJO, FRANCOSKO REPUBLIKO, IRSKO, ITALIJANSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO CIPER, REPUBLIKO LATVIJO, REPUBLIKO LITVO, VELIKIM VOJVODSTVOM LUKSEMBURG, REPUBLIKO MADŽARSKO, REPUBLIKO MALTO, KRALJEVINO NIZOZEMSKO, REPUBLIKO AVSTRIJO, REPUBLIKO POLJSKO, PORTUGALSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO SLOVENIJO, SLOVAŠKO REPUBLIKO, REPUBLIKO FINSKO, KRALJEVINO ŠVEDSKO, ZDRUŽENIM KRALJESTVOM VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE

(DRŽAVE ČLANICE EVROPSKE UNIJE)

TER

REPUBLIKO BOLGARIJO IN ROMUNIJO

O PRISTOPU REPUBLIKE BOLGARIJE IN ROMUNIJE K EVROPSKI UNIJI

NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ BELGIJCEV,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

PREDSEDNIK ČEŠKE REPUBLIKE,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA DANSKE,

PREDSEDNIK ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE ESTONIJE,

PREDSEDNIK HELENSKE REPUBLIKE,

NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ ŠPANIJE,

PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNICA IRSKE,

PREDSEDNIK ITALIJANSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE CIPER,

PREDSEDNICA REPUBLIKE LATVIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE LITVE,

NJEGOVA KRALJEVA VISOKOST VELIKI VOJVODA LUKSEMBURŠKI,

PREDSEDNIK REPUBLIKE MADŽARSKE,

PREDSEDNIK MALTE,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA NIZOZEMSKE,

ZVEZNI PREDSEDNIK REPUBLIKE AVSTRIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE POLJSKE,

PREDSEDNIK PORTUGALSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIK ROMUNIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE,

PREDSEDNIK SLOVAŠKE REPUBLIKE,

PREDSEDNICA REPUBLIKE FINSKE,

VLADA KRALJEVINE ŠVEDSKE,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE

ZDRUŽENI v želji prizadevati si za doseganje ciljev Evropske unije,

ODLOČENI nadaljevati proces vse tesnejše unije med narodi Evrope na že postavljenih temeljih,

KER I-58. člen Pogodbe o Ustavi za Evropo kot tudi člen 49 Pogodbe o Evropski uniji evropskim državam dajeta možnost, da postanejo članice Unije,

KER sta Republika Bolgarija in Romunija zaprosili za članstvo v Uniji,

KER se je Svet, po pridobitvi mnenje Komisije in privolitvi Evropskega parlamenta, izrekel za sprejem teh držav,

KER je bila ob podpisu te pogodbe Pogodba o Ustavi za Evropo podpisana, vendar je vse članice Unije še niso ratificirale, in ker se bosta Republika Bolgarija in Romunija pridružili Evropski uniji kot je v sestavi na dan 1. januarja 2007,

ZA NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJA BELGIJCEV,

Karel DE GUCHT

minister za zunanje zadeve

Didier DONFUT

državni sekretar za evropske zadeve pri ministrstvu za zunanje zadeve

ZA REPUBLIKO BOLGARIJO,

Georgi PARVANOV

predsednik republike

Simeon SAXE-COBURG

predsednik vlade

Solomon PASSY

minister za zunanje zadeve

Meglena KUNEVA

ministrica za evropske zadeve

ZA PREDSEDNIKA ČEŠKE REPUBLIKE,

Vladimír MÜLLER

namestnik ministra za zadeve unije

Jan KOHOUT

izredni in pooblaščeni veleposlanik,

stalni predstavnik Češke republike pri Evropski uniji

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO DANSKE,

Friis Arne PETERSEN

stalni državni sekretar

Claus GRUBE

izredni in pooblaščeni veleposlanik,

stalni predstavnik Kraljevine Danske pri Evropski uniji

ZA PREDSEDNIKA ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,

Hans Martin BURY

državni minister za evropske zadeve

Wilhelm SCHÖNFELDER

izredni in pooblaščeni veleposlanik,

stalni predstavnik Zvezne republike Nemčije pri Evropski uniji

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE ESTONIJE,

Urmas PAET

minister za zunanje zadeve

Väino REINART,

izredni in pooblaščeni veleposlanik,

stalni predstavnik Republike Estonije pri Evropski uniji

ZA PREDSEDNIKA HELENSKE REPUBLIKE,

Yannis VALINAKIS

namestnik ministra za zunanje zadeve

Vassilis KASKARELIS

izredni in pooblaščeni veleposlanik,

Stalni predstavnik Helenske Republike pri Evropski uniji

ZA NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJA ŠPANIJE,

Miguel Angel MORATINOS CUYAUBÉ

minister za zunanje zadeve in sodelovanje

Alberto NAVARRO GONZÁLEZ

državni sekretar za Evropsko unijo

ZA PREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE,

Claudie HAIGNERÉ

ministrica za evropske zadeve pri ministrstvu za zunanje zadeve

Pierre SELLAL

izredni in pooblaščeni veleposlanik,

stalni predstavnik Francoske republike pri Evropski uniji

ZA PREDSEDNICO IRSKE,

Dermot AHERN

minister za zunanje zadeve

Noel TREACY

državni minister za evropske zadeve

ZA PREDSEDNIKA ITALIJANSKE REPUBLIKE,

Roberto ANTONIONE

državni podsekretar za zunanje zadeve

Rocco Antonio CANGELOSI

izredni in pooblaščeni veleposlanik,

stalni predstavnik Italijanske republike pri Evropski uniji

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE CIPER,

George IACOVOU

minister za zunanje zadeve

Nicholas EMILIOU

izredni in pooblaščeni veleposlanik,

stalni predstavnik Republike Ciper pri Evropski uniji

ZA PREDSEDNICO REPUBLIKE LATVIJE,

Artis PABRIKS

minister za zunanje zadeve

Eduards STIPRAIS

izredni in pooblaščeni veleposlanik,

stalni predstavnik Republike Latvije pri Evropski uniji

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE LITVE,

Antanas VALIONIS

minister za zunanje zadeve

Albinas JANUSKA

podsekretar pri ministrstvu za zunanje zadeve

ZA NJEGOVO KRALJEVO VISOKOST VELIKEGA VOJVODO LUKSEMBURŠKEGA,

Jean-Claude JUNCKER

predsednik vlade, „Ministre d'Etat“, minister za finance

Jean ASSELBORN

podpredsednik vlade, minister za zunanje zadeve in priseljevanje

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE MADŽARSKE,

Dr. Ferenc SOMOGYI

minister za zunanje zadeve

Dr. Etele BARÁTH

minister brez resorja, pristojen za evropske zadeve

ZA PREDSEDNIKA MALTE,

The Hon Michael FRENDO

minister za zunanje zadeve

Richard CACHIA CARUANA

izredni in pooblaščeni veleposlanik,

stalni predstavnik Malte pri Evropski uniji

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO NIZOZEMSKE,

Dr. B.R. BOT

minister za zunanje zadeve

Atzo NICOLAÏ

minister za evropske zadeve

ZA ZVEZNEGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE AVSTRIJE,

Hubert GORBACH

podkancler

Dr. Ursula PLASSNIK

zvezna ministrica za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE POLJSKE,

Adam Daniel ROTFELD

minister za zunanje zadeve

Jarosław PIETRAS

državni sekretar za evropske zadeve

ZA PREDSEDNIKA PORTUGALSKE REPUBLIKE,

Diogo PINTO DE FREITAS DO AMARAL

državni minister in minister za zunanje zadeve

Fernando Manuel de MENDONÇA D'OLIVEIRA NEVES

državni sekretar za evropske zadeve

ZA PREDSEDNIKA ROMUNIJE,

Traian BĂSESCU

predsednik Romunije

Călin POPESCU - TĂRICEANU

predsednik vlade Romunije

Mihai - Răzvan UNGUREANU

minister za zunanje zadeve

Leonard ORBAN

glavni pogajalec z Evropsko unijo

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE,

Božo CERAR

državni sekretar pri ministrstvu za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNIKA SLOVAŠKE REPUBLIKE,

Eduard KUKAN

minister za zunanje zadeve

József BERÉNYI

državni sekretar za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNICO REPUBLIKE FINSKE,

Eikka KOSONEN

izredni in pooblaščeni veleposlanik,

stalni predstavnik Republike Finske pri Evropski uniji

ZA VLADO KRALJEVINE ŠVEDSKE,

Laila FREIVALDS

ministrica za zunanje zadeve

Sven-Olof PETERSSON

izredni in pooblaščeni veleposlanik,

stalni predstavnik Kraljevine Švedske pri Evropski uniji

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

Sir John GRANT KCMG

izredni in pooblaščeni veleposlanik,

stalni predstavnik Združenega kraljestva Velika Britanija in severna Irska pri Evropski uniji

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

1.   Republika Bolgarija in Romunija postaneta članici Evropske unije.

2.   Republika Bolgarija in Romunija postaneta stranki Pogodbe o Ustavi za Evropo in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, kakor sta bili spremenjeni ali dopolnjeni.

3.   Pogoji in podrobnosti sprejema so navedeni v protokolu, ki je priložen tej pogodbi. Določbe tega protokola so sestavni del te pogodbe.

4.   Protokol se skupaj s prilogami in dodatki priloži k Pogodbi o Ustavi za Evropo in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, njegove določbe pa so sestavni del teh pogodb.

Člen 2

1.   V primeru, če Pogodba o Ustavi za Evropo na dan pristopa še ni v veljavi, Republika Bolgarija in Romunija postaneta stranki pogodb, na katerih temelji Unija, kakor so bile spremenjene ali dopolnjene.

V tem primeru se členi 1(2) do (4) začnejo uporabljati na dan začetka veljavnosti Pogodbe o Ustavi za Evropo.

2.   Pogoji sprejema in prilagoditev pogodb, na katerih temelji Unija, ki so potrebne zaradi sprejema in se bodo uporabljale od dne pristopa do začetka veljavnosti Pogodbe o Ustavi za Evropo, so določeni v aktu, priloženem k tej pogodbi. Določbe tega akta so sestavni del te pogodbe.

3.   Če začne Pogodba o Ustavi za Evropo veljati po pristopu, protokol iz člena 1(3) nadomesti akt iz člena 2(2) na dan začetka veljavnosti navedene pogodbe. V tem primeru se za določbe omenjenega protokola ne šteje, da vzpostavljajo nov pravni učinek, temveč da pod pogoji, določenimi v Pogodbi o Ustavi za Evropo, Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in tem protokolu, ohranijo pravne učinke, ki so že bili vzpostavljeni na podlagi določb akta iz člena 2(2).

Akti, sprejeti pred začetkom veljavnosti protokola iz člena 1(3) na podlagi te pogodbe, ali akt iz odstavka 2 ostanejo v veljavi, njihovi pravni učinki pa se ohranijo, dokler ti akti niso spremenjeni ali razveljavljeni.

Člen 3

V zvezi s to pogodbo se uporabljajo določbe o pravicah in obveznostih držav članic ter o pooblastilih in pristojnostih institucij Unije, kakor so navedene v pogodbah, h katerima sta pristopili Republika Bolgarija in Romunija.

Člen 4

1.   Visoke pogodbenice ratificirajo to pogodbo skladno s svojimi ustavnimi pravili. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri Vladi Italijanske republike najpozneje do 31. decembra 2006.

2.   Ta pogodba začne veljati 1. januarja 2007 pod pogojem, da so vse listine o ratifikaciji deponirane pred tem datumom.

Če ena od držav iz člena 1(1) listine o ratifikaciji ne deponira pravočasno, začne ta pogodba veljati za drugo državo, ki je svojo listino deponirala. V tem primeru Svet nemudoma soglasno odloči o nujnih prilagoditvah členov te pogodbe, ter 10., drugega odstavka 11., 12., prvega odstavka 21., 22., 31., 34. in 46. člena Protokola iz člena 1(3) in točk 2(1)(b), 2(2) in 2(3) Priloge III in B. oddelka Priloge IV k Protokolu in po potrebi členov 9 do 11, 14(3), 15, 24(1), 31, 34, 46 in 47, točk 2(1)(b), 2(2) in 2(3) Priloge III in oddelka B Priloge IV Akta iz člena 2(2); s soglasno odločitvijo lahko tudi razglasi, da je prenehala veljavnost določb navedenega protokola vključno s prilogami in dodatki, in po potrebi določb navedenega akta, vključno s prilogami in dodatki, ki se izrecno nanašajo na državo, ki ni deponirala svoje listine o ratifikaciji, ali jih prilagodi.

Ne glede na deponiranje vseh potrebnih listin o ratifikaciji v skladu z odstavkom 1 začne ta pogodba veljati 1. januarja 2008, če Svet pred začetkom veljavnosti Pogodbe o Ustavi za Evropo sprejme odločitev v zvezi z obema pristopnima državama v skladu z 39. členom Protokola iz člena 1(3) ali v skladu s členom 39 Akta iz člena 2(2).

Če je takšna odločitev sprejeta v zvezi s samo eno pristopno državo, začne ta pogodba za to državo veljati 1. januarja 2008.

3.   Ne glede na odstavek 2 lahko institucije Unije pred pristopom sprejmejo ukrepe iz drugega pododstavka drugega odstavka 6. člena, drugega pododstavka četrtega odstavka 6. člena, drugega in tretjega pododstavka sedmega odstavka 6. člena, drugega pododstavka osmega odstavka 6. člena, tretjega pododstavka devetega odstavka 6. člena, 17. člena, 19. člena, drugega in četrtega odstavka 27. člena, četrtega in petega odstavka 28. člena, 29. člena, tretjega odstavka 30. člena, četrtega odstavka 31. člena, petega odstavka 32. člena, tretjega in četrtega odstavka 34. člena, 37. člena, 38. člena, četrtega odstavka 39. člena, 41. člena, 42. člena, 55. člena, 56. člena in 57. člena Protokola iz člena 1(3) ter prilog IV do VIII Protokola.. Takšni ukrepi se sprejmejo po ustreznih določbah členov 3(6), drugega pododstavka 6(2), drugega pododstavka 6(4), drugega in tretjega pododstavka 6(7), drugega pododstavka 6(8), tretjega pododstavka 6(9), 20, 22, 27(1) in (4), 28(4) in (5), 29, 30(3), 31(4), 32(5), 34(3) in (4), 37, 38, 39(4), 41, 42, 55, 56, 57 in Prilog IV do VIII Akta iz člena 2(2) pred začetkom veljavnosti Pogodbe o Ustavi za Evropo.

Ti ukrepi začnejo veljati le pod pogojem začetka veljavnosti in z dnem začetka veljavnosti te pogodbe.

Člen 5

Besedili Pogodbe o Ustavi za Evropo, sestavljeni v bolgarskem in romunskem jeziku, se priložita tej pogodbi. Ti besedili sta enako verodostojni kakor besedila Pogodbe o Ustavi za Evropo, sestavljena v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku.

Vlada Italijanske republike izroči vladama Republike Bolgarije in Romunije overjeno kopijo Pogodbe o Ustavi za Evropo v vseh jezikih iz prvega odstavka.

Člen 6

Ta pogodba, ki je sestavljena v enem izvirniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v teh jezikih enako verodostojna, se deponira v arhivu Vlade Italijanske republike, ki bo overjeno kopijo izročila vladam drugih držav podpisnic.

В ПОТВЪРЖДЕНИЕ НА КОЕТО, долуподписаните упълномощени представители подписаха настоящия договор.

EN FE DE LO CUAL, los plenipotenciarios abajo firmantes suscriben el presente Tratado.

NA DŮKAZ ČEHOŽ připojili níže podepsaní zplnomocnění zástupci k této smlouvě své podpisy.

TIL BEKRÆFTELSE HERAF har undertegnede befuldmægtigede underskrevet denne traktat.

ZU URKUND DESSEN haben die unterzeichneten Bevollmächtigten ihre Unterschriften unter diesen Vertrag gesetzt.

SELLE KINNITUSEKS on nimetatud täievolilised esindajad käesolevale lepingule alla kirjutanud.

ΣΕ ΠΙΣΤΩΣΗ ΤΩΝ ΑΝΩΤΕΡΩ, οι κάτωθι υπογεγραμμένοι πληρεξούσιοι υπέγραψαν την παρούσα Συνθήκη.

IN WITNESS WHEREOF the undersigned Plenipotentiaries have signed this Treaty.

EN FOI DE QUOI, les plénipotentiaires soussignés ont apposé leurs signatures au bas du présent traité.

DÁ FHIANÚ SIN, chuir na Lánchumhachtaigh thíos-sínithe a lámh leis an gConradh seo.

IN FEDE DI CHE, i plenipotenziari sottoscritti hanno apposto le loro firme in calce al presente trattato.

TO APLIECINOT, Pilnvarotie ir parakstījuši šo Līgumu.

TAI PALIUDYDAMI šią Sutartį pasirašė toliau nurodyti įgaliotieji atstovai.

FENTIEK HITELÉÜL az alulírott meghatalmazottak aláírták ezt a szerződést.

B'XIEHDA TA' DAN il-Plenipotenzjarji sottoskritti iffirmaw dan it-Trattat.

TEN BLIJKE WAARVAN de ondergetekende gevolmachtigden hun handtekening onder dit Verdrag hebben gesteld.

W DOWÓD CZEGO niżej podpisani pełnomocnicy złożyli swoje podpisy pod niniejszym Traktatem.

EM FÉ DO QUE, os plenipotenciários abaixo-assinados apuseram as suas assinaturas no final do presente Tratado.

DREPT CARE subsemnaţii plenipotenţiari au semnat prezentul tratat.

NA DÔKAZ TOHO splnomocnení zástupcovia podpísali túto zmluvu.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali to pogodbo.

TÄMÄN VAKUUDEKSI ALLA MAINITUT täysivaltaiset edustajat ovat allekirjoittaneet tämän sopimuksen.

SOM BEKRÄFTELSE PÅ DETTA har undertecknade befullmäktigade ombud undertecknat detta fördrag.

Съставено в Люксембург на двадесет и пети април две хиляди и пета година.

Hecho en Luxemburgo, el veinticinco de abril del dos mil cinco.

V Lucemburku dne dvacátého pátého dubna dva tisíce pět.

Udfærdiget i Luxembourg den femogtyvende april to tusind og fire.

Geschehen zu Luxemburg am fünfundzwanzigsten April zweitausendfünf.

Kahe tuhande viienda aasta aprillikuu kahekümne viiendal päeval Luxembourgis.

Έγινε στo Λουξεμβούργο, στις είκοσι πέντε Απριλίου δύο χιλιάδες πέντε.

Done at Luxembourg on the twenty‐fifth day of April in the year two thousand and five.

Fait à Luxembourg, le vingt‐cinq avril deux mille cinq.

Arna dhéanamh i Lucsamburg, an cúigiú lá fichead d'Aibreán sa bhliain dhá mhíle is a cúig.

Fatto a Lussembourgo, addi' venticinque aprile duemilacinque.

Luksemburgā, divtūkstoš piektā gada divdesmit piektajā aprīlī.

Priimta du tūkstančiai penktų metų balandžio dvidešimt penktą dieną Liuksemburge.

Kelt Luxembourgban, a kettőezer ötödik év április huszonötödik napján.

Magħmul fil-Lussemburgu, fil-ħamsa u għoxrin jum ta' April tas-sena elfejn u ħamsa.

Gedaan te Luxemburg, de vijfentwintigste april tweeduizend vijf.

Sporządzono w Luksemburgu dnia dwudziestego piątego kwietnia roku dwutysięcznego piątego.

Feito em Luxemburgo, em vinte e cinco de Abril de dois mil e cinco.

Întocmit la Luxemburg la douăzecişicinci aprilie anul două mii cinci.

V Luxembourgu, petindvajsetega aprila leta dva tisoč pet.

V Luxemburgu dňa dvadsiateho piateho apríla dvetisícpäť.

Tehty Luxemburgissa kahdentenakymmenentenäviidentenä päivänä huhtikuuta vuonna kaksituhattaviisi.

Som skedde i Luxemburg den tjugofemte april tjugohundrafem.

Pour Sa Majesté le Roi des Belges

Voor Zijne Majesteit de Koning der Belgen

Für Seine Majestät den König der Belgier

Image

Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.

Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.

Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.

За Република България

Image

Za prezindenta České republiky

Image

For Hendes Majestæt Danmarks Dronning

Image

Für den Präsidenten der Bundesrepublik Deutschland

Image

Eesti Vabariigi Presidendi nimel

Image

Για τον Пρόεδρο της Еλληνικής Δημοκρατίας

Image

Por Su Majestad el Rey de España

Image

Pour le Président de la République française

Image

Thar ceann Uachtarán na hÉireann

For the President of Ireland

Image

Per il Presidente della Repubblica italiana

Image

Για τον Пρόεδρο της Кυπριαкής Δημοκρατίας

Image

Latvijas Republikas Valsts prezidentes vārdā

Image

Lietuvos Respublikos Prezidento vardu

Image

Pour Son Altesse Royale le Grand-Duc de Luxembourg

Image

A Magyar Köztársaság Elnöke részéről

Image

Għall-President ta' Malta

Image

Voor Hare Majesteit de Koningin der Nederlanden

Image

Für den Bundespräsidenten der Republik Österreich

Image

Za Prezydenta Rzeczypospolitej Polskiej

Image

Pelo Presidente da República Portuguesa

Image

Pentru Preşedintele României

Image

Za predsednika Republike Slovenije

Image

Za prezidenta Slovenskej republiky

Image

Suomen Tasavallan Presidentin puolesta

För Republiken Finlands President

Image

För Konungariket Sveriges regering

Image

For Her Majesty the Queen of the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

Image


21.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 157/29


PROTOKOL

O pogojih in načinu sprejema republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo

VISOKE POGODBENICE SO SE

OB UPOŠTEVANJU, da bosta Republika Bolgarija in Romunija postali članici Evropske unije 1. januarja 2007,

OB UPOŠTEVANJU, da I-58. člen Pogodbe o Ustavi za Evropo določa, da so pogoji in način sprejema urejeni s sporazumom med državo članico in državo kandidatko,

DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki se priložijo Pogodbi o Ustavi za Evropo in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo:

PRVI DEL

NAČELA

1. Člen

1.   V tem protokolu:

izraz „Ustava“ pomeni Pogodbo o Ustavi za Evropo;

izraz „Pogodba ESAE“ pomeni Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, kakor je bila dopolnjena ali spremenjena s pogodbami ali drugimi akti, ki so začeli veljati pred pristopom;

izraz „sedanje države članice“ pomeni Kraljevino Belgijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske;

izraz „novi državi članici“ pomeni Republiko Bolgarijo in Romunijo;

izraz „institucije“ pomeni institucije, ustanovljene z Ustavo.

2.   Sklicevanja na Ustavo in na Unijo se v tem protokolu glede na sobesedila štejejo za sklicevanja na Pogodbo ESAE oziroma na Skupnost, ustanovljeno s Pogodbo ESAE.

2. Člen

Z dnem pristopa so določbe Ustave, Pogodbe ESAE in aktov, ki so jih institucije sprejele pred pristopom, za Bolgarijo in Romunijo zavezujoče in se v njiju uporabljajo pod pogoji, ki jih določajo Ustava, Pogodba ESAE in ta protokol.

3. Člen

1.   Bolgarija in Romunija pristopata k sklepom in sporazumom, ki so jih sprejeli predstavniki vlad držav članic v okviru Sveta.

2.   Bolgarija in Romunija sta v zvezi z izjavami ali resolucijami ali drugimi stališči Evropskega sveta ali Sveta in v zvezi s tistimi, ki zadevajo Unijo in ki so jih države članice sprejele v medsebojnem soglasju, v enakem položaju kakor sedanje države članice; ustrezno temu bosta spoštovali načela in smernice, izhajajoče iz navedenih izjav, resolucij ali drugih stališč, ter sprejeli ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev njihovega izvajanja.

3.   Bolgarija in Romunija pristopata h konvencijam in protokolom, naštetim v Prilogi I. Te konvencije in protokoli začnejo za Bolgarijo in Romunijo veljati na dan, ki ga določi Svet v sklepih iz četrtega odstavka.

4.   Svet na priporočilo Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejme evropske sklepe o prilagoditvah konvencij in protokolov iz tretjega odstavka, potrebnih zaradi pristopa, ter prilagojena besedila objavi v Uradnem listu Evropske unije.

5.   Bolgarija in Romunija se glede na konvencije in protokole iz tretjega odstavka zavezujeta, da bosta uvedli upravne in druge ukrepe, kot so jih do dne pristopa sprejele sedanje države članice ali Svet, in olajšali dejansko sodelovanje med institucijami in organi ter telesi držav članic.

6.   Svet lahko na predlog Komisije soglasno sprejme evropske sklepe o dopolnitvi Priloge I s konvencijami, sporazumi in protokoli, podpisanimi pred pristopom.

7.   Med instrumente iz tega členu, štejejo tudi tisti iz IV- 438. člena Ustave.

4. Člen

1.   Določbe schengenskega pravnega reda iz Protokola št. 17 o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, priloženem k Ustavi, in akti, ki temeljijo na njem oziroma so z njim kako drugače povezani, navedeni v Prilogi II, kakor tudi vsi nadaljnji takšni akti, sprejeti pred dnem pristopa, so za Bolgarijo in Romunijo zavezujoči in se v njiju uporabljajo z dnem pristopa.

2.   Določbe schengenskega pravnega reda, kakor so vključene v okvir Evropske unije, in akti, ki na njem temeljijo oziroma so z njim kako drugače povezani in jih prvi odstavek ne vsebuje, so za Bolgarijo in Romunijo zavezujoči z dnem pristopa, vendar se v vsaki od teh državah uporabljajo šele na podlagi evropskega sklepa Sveta, sprejetega v ta namen po preveritvi v skladu z ustreznimi schengenskimi postopki ocenjevanja, da so v tej državi izpolnjeni potrebni pogoji za uporabo vseh delov zadevnega pravnega reda.

Svet odloča po posvetovanju z Evropskim parlamentom s soglasjem svojih članov, ki predstavljajo vlade držav članic, za katere določbe tega odstavka že veljajo, in predstavnika vlade države članice, za katero se morajo te določbe še uveljaviti. Člani Sveta, ki predstavljajo vladi Irske in Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, sodelujejo pri taki odločitvi, kolikor se ta nanaša na določbe schengenskega pravnega reda in na akte, ki na njem temeljijo ali so z njim kako drugače povezani, pri katerih ti državi članici sodelujeta.

5. Člen

Bolgarija in Romunija od dne pristopa sodelujeta v ekonomski in monetarni uniji kot državi članici s posebno ureditvijo v smislu III-197. člena Ustave.

6. Člen

1.   Sporazumi ali konvencije, ki jih sklene ali začasno uporablja Unija z eno ali več tretjimi državami, mednarodno organizacijo ali državljanom tretje države, so pod pogoji iz Ustave in tega protokola zavezujoči za Bolgarijo in Romunijo.

2.   Bolgarija in Romunija se zavezujeta, da bosta pod pogoji iz tega protokola pristopili k sporazumom in konvencijam, ki so jih skupaj sklenile ali podpisale Unija in sedanje države članice.

Pristop Bolgarije in Romunije k sporazumom ali konvencijam, ki so jih Unija in sedanje države članice skupaj sklenile ali podpisale z določenimi tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, se opravi s sklenitvijo protokolov k tem sporazumom ali konvencijam med Svetom, ki nastopa soglasno v imenu držav članic in tretjo državo oziroma tretjimi državami ali zadevno mednarodno organizacijo. O teh protokolih se v imenu držav članic na podlagi pogajalskih smernic, ki jih s soglasjem odobri Svet, in ob posvetovanju z odborom, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, pogaja Komisija. Komisija Svetu predloži osnutke protokolov, ki jih je treba skleniti.

Ta postopek ne posega v izvajanje pristojnosti Unije in ne vpliva na razdelitev pristojnosti med Unijo in državami članicami glede sklenitve takih sporazumov v prihodnje ali glede katerih koli drugih sprememb, ki niso povezane s pristopom.

3.   Ob pristopu k sporazumom in konvencijam iz prejšnjega odstavka pridobita Bolgarija in Romunija enake pravice in obveznosti iz teh sporazumov in konvencij, kot jih imajo sedanje države članice.

4.   Od dne pristopa in dokler ne začnejo veljati potrebni protokoli iz drugega odstavka, Bolgarija in Romunija uporabljata določbe sporazumov ali konvencij, ki so jih pred pristopom skupaj sklenile Unija in sedanje države članice, z izjemo sporazuma o prostem pretoku oseb, sklenjenega s Švico. Ta obveznost velja tudi za tiste sporazume ali konvencije, za katere so se Unija in sedanje države članice dogovorile, da jih bodo uporabljale začasno.

Do začetka veljavnosti protokolov iz drugega odstavka, Unija in države članice skupaj v okviru svojih pristojnosti sprejmejo ustrezne ukrepe.

5.   Bolgarija in Romunija pristopita k Sporazumu o partnerstvu med člani afriške, karibske in pacifiške skupine držav na eni strani in Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani (1), ki je bil podpisan 23. junija 2000 v Cotonouju.

6.   Bolgarija in Romunija se zavezujeta, da pod pogoji iz tega protokola pristopita k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (2) v skladu s členom 128 tega sporazuma.

7.   Od dne pristopa Bolgarija in Romunija uporabljata dvostranske sporazume in dogovore o tekstilu, ki jih je Unija sklenila s tretjimi državami.

Količinske omejitve, ki jih Unija uporablja za uvoz tekstilnih izdelkov in oblačil, se prilagodijo tako, da se upošteva pristop Bolgarije in Romunije k Uniji. V ta namen se lahko Unija o spremembah zgoraj omenjenih dvostranskih sporazumov in dogovorov dogovori v pogajanjih z zadevnimi tretjimi državami pred dnem pristopa.

Če spremembe dvostranskih sporazumov in dogovorov o tekstilu ne začnejo veljati do dne pristopa, Unija sprejme potrebne prilagoditve svojih pravil za uvoz tekstilnih izdelkov in oblačil iz tretjih držav, tako da se upošteva pristop Bolgarije in Romunije k Uniji.

8.   Količinske omejitve, ki jih Unija uporablja pri uvozu jekla in izdelkov iz jekla, se prilagodijo na podlagi uvoza izdelkov iz jekla s poreklom iz zadevnih držav dobaviteljic v Bolgarijo in Romunijo v zadnjih letih.

V ta namen se pred dnem pristopa v pogajanjih dogovori o potrebnih spremembah dvostranskih sporazumov in dogovorov za jeklo, ki jih je Unija sklenila s tretjimi državami.

Če spremembe dvostranskih sporazumov in dogovorov ne začnejo veljati do dne pristopa, se uporabijo določbe prvega pododstavka.

9.   S sporazumi o ribolovu, ki sta jih Bolgarija in Romunija sklenili s tretjimi državami pred pristopom, upravlja Unija.

Pravice in obveznosti Bolgarije in Romunije, ki izhajajo iz teh sporazumov, ostanejo v obdobju, v katerem se določbe teh sporazumov prehodno ohranjajo, nespremenjene.

Čim prej, vsekakor pa pred prenehanjem veljavnosti sporazumov iz prvega pododstavka, Svet na predlog Komisije za vsak posamezen primer ustrezno odloči o nadaljevanju ribolovne dejavnosti, ki izhaja iz teh sporazumov, vključno z možnostjo podaljšanja nekaterih sporazumov za čas največ enega leta.

10.   Z učinkom z dnem pristopa Bolgarija in Romunija odstopita od sporazumov o prosti trgovini, sklenjenih s tretjimi državami, vključno s Srednjeevropskim sporazumom o prosti trgovini.

Kolikor sporazumi med Bolgarijo, Romunijo ali obema državama na eni strani in eno ali več tretjimi državami na drugi niso združljivi z obveznostmi, ki izhajajo iz tega protokola, Bolgarija in Romunija ukreneta vse potrebno, da odpravita ugotovljene neskladnosti. Če se Bolgarija ali Romunija sooči s težavami pri prilagoditvi sporazuma, ki ga je pred pristopom sklenila z eno ali več tretjimi državami, od tega sporazuma odstopi v skladu s pogoji, določenimi v tem sporazumu.

11.   Bolgarija in Romunija pod pogoji iz tega protokola pristopita k notranjim sporazumom med sedanjimi državami članicami, ki so bili sklenjeni za izvajanje sporazumov ali konvencij iz drugega, petega in šestega odstavka.

12.   Bolgarija in Romunija, kolikor je to potrebno, sprejmeta ustrezne ukrepe, da svoj položaj v razmerju do mednarodnih organizacij in do tistih mednarodnih sporazumov, katerih pogodbenica je tudi Unija ali druge države članice, prilagodita glede na pravice in obveznosti, ki izhajajo iz njunega pristopa k Uniji.

Na dan pristopa ali takoj, ko je to mogoče, odstopita od mednarodnih sporazumov o ribolovu in izstopita iz mednarodnih ribolovnih organizacij, katerih pogodbenica oziroma članica je tudi Unija, razen če se njuno članstvo nanaša na zadeve, ki niso povezane z ribolovom.

13.   Med konvencije in sporazume iz tega člena, ki jih je sklenila ali podpisala Unija, štejejo tudi tisti iz IV-438. člena Ustave.

7. Člen

Z evropskim zakonom Sveta se lahko razveljavijo prehodne določbe iz tega protokola, ki se več ne uporabljajo. Svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

8. Člen

1.   Akti institucij na katere se nanašajo prehodne določbe iz tega protokola, ohranijo svojo pravno naravo; zlasti se še naprej uporabljajo postopki za spremembe navedenih aktov.

2.   Določbe tega protokola, katerih namen ali učinek je, drugače kakor v obliki prehodnega ukrepa, razveljaviti ali spremeniti akte institucij, imajo isto pravno naravo kakor določbe, ki jih razveljavljajo ali spreminjajo, in zanje veljajo enaka pravila kot za navedene določbe.

9. Člen

Pri uporabi Ustave in aktov institucij, veljajo odstopanja, predvidena v tem protokolu kot prehodni ukrep.

DRUGI DEL

PRILAGODITVE USTAVE

I. NASLOV

INSTITUCIONALNE DOLOČBE

10. Člen

1.   Prvi odstavek 9. člena Protokola št. 3 o Statutu Sodišča Evropske unije, ki je priložen Ustavi in Pogodbi ESAE, se nadomesti z naslednjim:

„Ko se vsaka tri leta izvede delna zamenjava sodnikov, se izmenično zamenja štirinajst in trinajst sodnikov.“.

2.   48. člen Protokola št. 3 o statutu Sodišča Evropske unije, ki je priložen Ustavi in Pogodbi ESAE, se nadomesti z naslednjim:

„48. člen

Sodišče splošne pristojnosti ima sedemindvajset sodnikov.“.

11. Člen

1.

V prvem pododstavku prvega odstavka 4. člena 4:

(a)

se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„1.

Kapital banke je 164 795 737 000 EUR, države članice pa so vpisale naslednje deleže (3):“;

(b)

med vnosa za Irsko in Slovaško se vstavi naslednje:

„Romunija

846 000 000“;

in

(c)

med vnosa za Slovenijo in Litvo se vstavi naslednje:

„Bolgarija

296 000 000“.

2.

V drugem odstavku 9. člena se drugi in tretji odstavek nadomestita z naslednjim:

„2.

Svet direktorjev sestavlja osemindvajset direktorjev in osemnajst namestnikov direktorjev.

Direktorje imenuje Svet guvernerjev za pet let, po enega predlaga vsaka država članica in enega predlaga Komisija.

Namestnike direktorjev imenuje Svet guvernerjev za pet let, kakor sledi:

dva namestnika predlaga Zvezna republika Nemčija,

dva namestnika predlaga Francoska republika,

dva namestnika predlaga Italijanska republika,

dva namestnika predlaga Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske,

enega namestnika v medsebojnem soglasju predlagata Kraljevina Španija in Portugalska republika,

enega namestnika v medsebojnem soglasju predlagajo Kraljevina Belgija, Veliko vojvodstvo Luksemburg in Kraljevina Nizozemska,

dva namestnika v medsebojnem soglasju predlagajo Kraljevina Danska, Helenska republika, Irska in Romunija,

dva namestnika v medsebojnem soglasju predlagajo Republika Estonija, Republika Latvija, Republika Litva, Republika Avstrija, Republika Finska in Kraljevina Švedska,

tri namestnike v medsebojnem soglasju predlagajo Republika Bolgarija, Češka republika, Republika Ciper, Republika Madžarska, Republika Malta, Republika Poljska, Republika Slovenija in Slovaška republika,

enega namestnika predlaga Komisija.“.

12. Člen

Prvi pododstavek člena 134(2) Pogodbe ESAE o sestavi Znanstveno-tehničnega odbora se nadomesti z naslednjim:

„2.

Odbor ima enainštirideset članov, ki jih Svet imenuje po posvetovanju s Komisijo.“.

II. NASLOV

DRUGE PRILAGODITVE

13. Člen

Zadnji stavek prvega odstavka III-157. člena Ustave se nadomesti z naslednjim:

„Ob upoštevanju omejitev, ki obstajajo v nacionalni zakonodaji Bolgarije, Estonije in Madžarske, je zadevni datum 31. december 1999.“.

14. Člen

Prvi odstavek IV- 440. člena Ustave se nadomesti z naslednjim:

„1.

Ta pogodba velja za Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.“.

15. Člen

1.   V prvemu odstavku IV-448. člena (1) Ustave se doda naslednji pododstavek:

„V skladu s Pristopno pogodbo sta verodostojni tudi različici te pogodbe v bolgarskem in romunskem jeziku.“.

2.   Drugi odstavek člena 225 Pogodbe ESAE se nadomesti z naslednjim:

„Verodostojne so tudi različice te pogodbe v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, grškem, irskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku.“.

TRETJI DEL

TRAJNE DOLOČBE

I. NASLOV

PRILAGODITVE AKTOV INSTITUCIJ

16. Člen

Akti, našteti v Prilogi III k temu protokolu, se prilagodijo, kakor je določeno v navedeni prilogi.

17. Člen

Prilagoditve aktov, naštetih v Prilogi IV k temu protokolu, ki so potrebne zaradi pristopa, se oblikujejo skladno s smernicami iz navedene priloge.

II. NASLOV

DRUGE DOLOČBE

18. Člen

Ukrepi, našteti v Prilogi V k temu protokolu, se uporabijo pod pogoji, ki jih določa navedena priloga.

19. Člen

Z evropskim zakonom Sveta se lahko sprejmejo prilagoditve določb tega protokola glede skupne kmetijske politike, ki bi se izkazale kot potrebne zaradi spremembe prava Unije. Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom odloča soglasno.

ČETRTI DEL

ZAČASNE DOLOČBE

I. NASLOV

PREHODNI UKREPI

20. Člen

Ukrepi, navedeni v prilogah VI in VII k temu protokolu, se uporabljajo za Bolgarijo in Romunijo pod pogoji, določenimi v teh prilogah.

II. NASLOV

INSTITUCIONALNE DOLOČBE

21. Člen

1.   V drugem odstavku 1. člena Protokola št. 34 o prehodnih določbah v zvezi z institucijami in organi Unije, priloženega Ustavi in Pogodbi ESAE, se vstavi naslednji pododstavek:

„Ne glede na največje možno število članov Evropskega parlamenta, določenega v drugem odstavku I-20. člena Ustave, se zaradi upoštevanja pristopa Bolgarije in Romunije število članov Evropskega parlamenta poveča za naslednje število članov iz teh držav za obdobje od dne pristopa do začetka mandatne dobe Evropskega parlamenta 2009-2014:

Bolgarija

18

Romunija

35“.

2.   Bolgarija in Romunija do 31. decembra 2007 vsaka posebej izvedeta splošne neposredne volitve v Evropski parlament, na katerih njuni državljani izvolijo število članov iz prejšnjega odstavka v skladu z določbami Akta o volitvah članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami (4)

3.   Ne glede na tretji odstavek I-20. člena Ustave, v primeru, da so volitve izvedene po dnevu pristopa, imenujejo člane Evropskega parlamenta, ki zastopajo državljane Bolgarije in Romunije za obdobje od dne pristopa do volitev iz prejšnjega odstavka, parlamenti teh držav med svojimi predstavniki postopku, ki ga določita državi sami.

22. Člen

1.   V drugem pododstavku drugega odstavka 2. člena Protokola št. 34 o prehodnih določbah v zvezi z institucijami in organi Unije, priloženega Ustavi in Pogodbi ESAE, se med vnosa za Belgijo in Češko vstavi:

„Bolgarija

10“

in med vnosa za Portugalsko in Slovenijo:

„Romunija

14“.

2.   Tretji pododstavek drugega odstavka 2. člena Protokola št. 34 o prehodnih določbah v zvezi z institucijami in organi Unije, priloženega Ustavi in Pogodbi ESAE, se nadomesti z naslednjim:

„Za sprejetje odločitev je potrebnih najmanj 255 glasov za, ki predstavljajo večino članov, kadar Ustava določa, da morajo biti sprejete na predlog Komisije. V drugih primerih je za sprejetje odločitev potrebnih najmanj 255 glasov za, ki predstavljajo najmanj dve tretjini članov.“.

23. Člen

V 6. členu Protokola št. 34 o prehodnih določbah v zvezi z institucijami in organi Unije, priloženega Ustavi in Pogodbi ESAE, se med vnosa za Belgijo in Češko vstavi:

„Bolgarija

12“

in med vnosa za Portugalsko in Slovenijo:

„Romunija

15“.

24. Člen

V 7. členu Protokola št. 34 o prehodnih določbah v zvezi z institucijami in organi Unije, priloženega Ustavi in Pogodbi ESAE, se med vnosa za Belgijo in Češko vstavi:

„Bolgarija

12“

in med vnosa za Portugalsko in Slovenijo:

„Romunija

15“.

III. NASLOV

FINANČNE DOLOČBE

25. Člen

 (5)

Bolgarija

14 800 000 EUR

Romunija

42 300 000 EUR.

Ti prispevki se vplačajo v osmih enakih obrokih, ki zapadejo 31. maja 2007, 31. maja 2008, 31. maja 2009, 30. novembra 2009, 31. maja 2010, 30. novembra 2010, 31. maja 2011 in 30. novembra 2011.

 (5)

Bolgarija

0,181%

Romunija

0,517%.

3.   Bolgarija in Romunija kapital in plačila iz prvega in prejšnjega odstavka vplačata v gotovini v eurih, razen če svet guvernerjev soglasno določi posebno ureditev.

26. Člen

1.   Bolgarija in Romunija vplačata naslednje zneske v Raziskovalni sklad za premog in jeklo iz Sklepa 2002/234/ESPJ predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 27. februarja 2002 o finančnih posledicah izteka Pogodbe ESPJ in o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo (6):

(v milijonih EUR, po tekočih cenah)

Bolgarija

11,95

Romunija

29,88.

2009:

15 %

2010:

20 %

2011:

30 %

2012:

35 %.

27. Člen

1.   Z dnem pristopa z javnimi razpisi, oddajanjem naročil in izplačili predpristopne pomoči v okviru programa Phare (7), programa Phare za čezmejno sodelovanje (8) ter pomoči v okviru prehodnega vira iz 30. člena upravljajo izvajalske agencije v Bolgariji in Romuniji.

V skladu z merili in pogoji iz Priloge k Uredbi Sveta (ES) št. 1266/1999 z dne 21. junija 1999 o usklajevanju pomoči državam prosilkam v okviru predpristopne strategije in o spremembah Uredbe (EGS) št. 3906/89 (9) in iz člena 164 finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (10), akreditacijskemu postopku, ki ga vodi Komisija, in pozitivno ocenjenemu razširjenemu decentraliziranemu izvajalskemu sistemu (EDIS) sledi sklep Komisije o opustitvi naknadnega nadzora Komisije nad javnimi razpisi in oddajanjem naročil.

Če Komisija sklepa o opustitvi naknadnega nadzora ne sprejme pred dnem pristopa, pogodbe, podpisane med dnem pristopa in dnem sprejetja sklepa Komisije, niso upravičene do predpristopne pomoči.

Če sklep Komisije o opustitvi naknadnega nadzora ni sprejet do dne pristopa iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati organom Bolgarije ali Romunije, lahko Komisija v ustrezno utemeljenih primerih dopusti, da so pogodbe, podpisane med dnem pristopom in dnem sklepa Komisije, upravičene do predpristopne pomoči in da se v omejenem obdobju nadaljuje izvajanje predpristopne pomoči, ob upoštevanju naknadnega nadzora Komisije nad javnimi razpisi in oddajanjem naročil.

2.   Za finančne obveznosti, prevzete pred pristopom v okviru predpristopnih finančnih instrumentov iz prvega odstavka, kot tudi tiste v okviru prehodnega vira iz 31. člena, prevzete po pristopu, vključno s sklepanjem in registracijo naknadnih posamičnih pravnih zavez in plačil, opravljenih po pristopu, se še naprej uporabljajo pravila in uredbe o predpristopnih instrumentih financiranja in se do zaključka zadevnih programov in projektov zaračunajo ustreznim proračunskim poglavjem. Ne glede na to se postopki javnih naročil po pristopu vodijo v skladu z ustreznimi predpisi Unije.

3.   Zadnje programiranje za predpristopno pomoč iz prvega odstavka se izvede v zadnjem letu pred pristopom. Pogodbe za oddajo naročil v okviru teh programov bo treba skleniti v naslednjih dveh letih. Roka za oddajo naročil ni mogoče podaljšati. Izjemoma in v ustrezno utemeljenih primerih se lahko odobri omejeno podaljšanje roka za izvedbo pogodb.

Ne glede na to se lahko predpristopna sredstva za kritje upravnih stroškov, kot je opredeljeno v četrtem odstavku dodelijo v prvih dveh letih po pristopu. Za stroške revizije in vrednotenja se lahko predpristopna sredstva dodelijo za največ pet let po pristopu.

4.   Da bi se zagotovilo potrebno postopno ukinjanje predpristopnih finančnih instrumentov iz prvega odstavka in programa ISPA (11), lahko Komisija sprejme vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se v obdobju največ devetnajst mesecev po pristopu zagotovi ohranitev potrebnih dejavnosti statutarnih uslužbencev v Bolgariji in Romuniji. V tem obdobju uradniki ter začasni in pogodbeni uslužbenci, ki so bili na delovna mesta v Bolgariji in Romuniji razporejeni pred pristopom in ki morajo po dnevu pristopa ostati v službi v teh državah, delajo izjemoma pod istimi finančnimi in materialnimi pogoji, kot jih je uporabljala Komisija pred pristopom v skladu s Kadrovskimi predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti iz Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (12). Odhodki za poslovanje, vključno s plačami za drugo potrebno osebje, se krijejo iz postavke „Postopno ukinjanje predpristopne pomoči za nove države članice“ ali enakovredne postavke v okviru ustreznega področja politike splošnega proračuna Evropske unije, ki se nanaša na širitev.

28. Člen

1.   Ukrepi, za katere na dan pristopa veljajo sklepi o pomoči na podlagi Uredbe (ES) št. 1267/99 o vzpostavitvi instrumenta strukturne politike v pred-pristopnem obdobju in katerih izvajanje se do dne pristopa še ni zaključilo, se štejejo za odobrene s strani Komisije na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1164/94 z dne 16. maja 1994 o ustanovitvi Kohezijskega sklada (13). Še nedodeljeni zneski za namene izvajanja teh ukrepov, se dodelijo na podlagi uredbe o Kohezijskem skladu, ki velja na dan pristopa, in se dodelijo poglavju splošnega proračuna Evropske unije, ki ustreza tej uredbi. Če drugi do peti odstavek ne določajo drugače, se za te ukrepe uporabljajo določbe o izvajanju ukrepov, sprejetih s to uredbo.

2.   Postopki javnih naročil v zvezi z ukrepom iz prejšnjega odstavka, v katerih je bil do dne pristopa že objavljen javni razpis v Uradnem listu Evropske unije, se izvedejo v skladu s pravili iz tega razpisa. Ne uporabljajo pa se določbe iz člena 165 Finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti. Postopki javnih naročil v zvezi z ukrepom iz prejšnjega odstavka, v katerih do dne pristopa še ni bil objavljen javni razpis v Uradnem listu Evropske unije, so v skladu z določbami Ustave, akti, sprejetimi v skladu z Ustavo in politikami Unije, vključno s politikami varstva okolja, prometa, vseevropskih omrežij, konkurence in oddaje javnih naročil.

3.   Plačila Komisije v okviru ukrepa iz prvega odstavka se knjižijo na najstarejšo odprto obveznost, nastalo najprej v skladu z Uredbo (ES) št. 1267/1999, nato pa v skladu z Uredbo o Kohezijskem skladu, ki je takrat v veljavi.

4.   Razen v ustrezno utemeljenih primerih, ki jih na zaprosilo zadevne države članice določi Komisija, se za ukrepe iz prvega odstavka še naprej uporabljajo pravila o upravičenosti izdatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 1267/1999.

5.   Komisija lahko za ukrepe iz prvega odstavka v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih odobri posebne izjeme od pravil, ki se uporabljajo v skladu z Uredbo o Kohezijskem skladu, v veljavi na dan pristopa.

29. Člen

Kadar se obdobje za večletne obveznosti, prevzete v okviru programa SAPARD (14) v zvezi s pogozdovanjem kmetijskih zemljišč, pomočjo za ustanovitev skupin pridelovalcev ali kmetijsko-okoljskimi shemami, podaljša preko zadnjega dovoljenega datuma za plačila v okviru SAPARD, se bodo neporavnane obveznosti pokrile v okviru programa za razvoj podeželja 2007-2013. Če so s tem v zvezi potrebni posebni prehodni ukrepi, se ti sprejmejo po postopku iz člena 50(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (15).

30. Člen

1.   Bolgarija, ki je — v skladu s svojo zavezo — zaradi nadaljnje razgradnje pred letom 2003 dokončno zaprla reaktor 1 in reaktor 2 jedrske elektrarne Kozloduj, se zaveže, da bo leta 2006 dokončno zaprla reaktor 3 in reaktor 4 te elektrarne in ju nato razgradila.

2.   V obdobju 2007-2009 Skupnost Bolgariji zagotovi finančno pomoč v podporo njenim naporom za razgradnjo in za soočenje s posledicami zaprtja in razgradnje reaktorjev 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj.

Pomoč med drugim vključuje: ukrepe v podporo razgradnji reaktorjev 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj; ukrepe za sanacijo okolja v skladu s pravnim redom EU, ukrepe za posodobitev konvencionalne proizvodnje energije, področjev prenosa in distribucije v Bolgariji, ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti, spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije ter za izboljšanje varnosti dobave energije.

V obdobju 2007-2009 bo pomoč znašala 210 milijonov EUR (po cenah iz leta 2004) odobrenih pravic za prevzem obveznosti, ki se bodo odobrile v enakih letnih tranšah po 70 milijonov EUR (po cenah iz leta 2004).

Pomoč ali deli pomoči so lahko na razpolago kot prispevek Skupnosti k Mednarodnemu podpornemu skladu za razgradnjo elektrarne Kozloduj, s katerim upravlja Evropska banka za obnovo in razvoj.

3.   Komisija lahko sprejme pravila za izvajanje pomoči iz prejšnjega odstavka. Pravila se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (16). V ta namen Komisiji pomaga odbor. Uporabljata se člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES. Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je šest tednov. Odbor sprejme svoj poslovnik.

31. Člen

1.   Prvo leto po pristopu Unija Bolgariji in Romuniji zagotavlja začasno finančno pomoč, v nadaljnjem besedilu „prehodni vir“, za razvoj in okrepitev njune upravne in sodne usposobljenosti za izvajanje in izvrševanje zakonodaje Unije in v podporo izmenjave najboljše prakse. S to pomočjo se financirajo projekti za vzpostavljanje institucij in z njimi povezane dodatne omejene naložbe majhnega obsega.

2.   Pomoč je namenjena stalni potrebi po okrepitvi institucionalne usposobljenosti na določenih področjih z ukrepi, ki jih ni mogoče financirati iz strukturnih skladov ali skladov za razvoj podeželja.

3.   Za projekte tesnega medinstitucionalnega sodelovanja med javnimi upravami z namenom vzpostavljanja institucij se še naprej uporablja postopek zbiranja ponudb preko mreže kontaktnih točk v državah članicah, kakor ga predvidevajo okvirni sporazumi z državami članicami za predpristopno pomoč.

Odobrene pravice za prevzem obveznosti za prehodni vir za Bolgarijo in Romunijo v prvem letu po pristopu znašajo 82 milijonov EUR, po cenah iz leta 2004, in so namenjene obravnavanju nacionalnih in horizontalnih prednostnih področij. Organi, pristojni za proračun, odobrijo odobrene pravice v okviru omejitev iz finančne perspektive.

4.   Pomoč v okviru prehodnega vira se določi in izvede v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 3906/89 o gospodarski pomoči nekaterim državam Srednje in Vzhodne Evrope.

32. Člen

1.   Kot začasni instrument se ustanovita zneska za krepitev denarnega toka in schengenski vir za pomoč Bolgariji in Romuniji med dnem pristopa in koncem leta 2009 za financiranje ukrepov na novih zunanjih mejah Unije za izvajanje schengenskega pravnega reda in kontrole na zunanjih mejah in za izboljšanje denarnega toka v nacionalnih proračunih.

2.   Za obdobje 2007-2009 so Bolgariji in Romuniji na razpolago naslednji zneski (po cenah iz leta 2004) pavšalnih plačil v okviru začanega zneska za krepitev denarnega toka in schengenskega vira:

(v milijonih EUR, po cenah iz leta 2004)

 

2007

2008

2009

Bolgarija

121,8

59,1

58,6

Romunija

297,2

131,8

130,8

3.   Vsaj 50 % sredstev, dodeljenih vsaki državi v okviru začasnega zneska za krepitev denarnega toka in schengenskega vira, se porabi kot pomoč Bolgariji in Romuniji za njune obveznosti financiranja ukrepov na novih zunanjih mejah Unije za izvajanje schengenskega pravnega reda in kontrole na zunanjih meja.

4.   Dvanajstina vsakoletnega zneska se izplača Bolgariji in Romuniji prvi delovni dan vsakega meseca ustreznega leta. Pavšalna plačila se porabijo v treh letih od prvega izplačila. Najkasneje šest mesecev po izteku tega triletnega roka Bolgarija in Romunija predložita izčrpno poročilo o končni porabi pavšalnih plačil v okviru schengenskega dela začasnega zneska za krepitev denarnega toka in schengenskega vira vključno z izkazi, ki opravičujejo odhodke. Morebitna neporabljena ali neupravičeno porabljena sredstva se povrnejo Komisiji.

5.   Komisija lahko sprejme potrebne tehnične določbe za delovanje začasnega zneska za krepitev denarnega toka in schengenskega vira.

33. Člen

1.   Ne glede na prihodnje politične odločitve so celotne odobrene pravice za prevzem obveznosti za strukturne ukrepe, ki so Bolgariji in Romuniji na voljo v triletnem obdobju 2007‐2009, naslednje:

(v milijonih EUR, po cenah iz leta 2004)

 

2007

2008

2009

Bolgarija

539

759

1 002

Romunija

1 399

1 972

2 603

2.   V triletnem obdobju 2007-2009 se obseg in narava posegov v okviru teh določenih sredstev za vsako državo določijo na podlagi določb, ki se takrat uporabljajo za odhodke strukturnih ukrepov.

34. Člen

1.   Poleg predpisov o razvoju podeželja, veljavnih na dan pristopa, se določbe iz I. do III. oddelka Priloge VIII uporabljajo za Bolgarijo in Romunijo v obdobju 2007-2009, posebne finančne določbe iz IV. oddelka Priloge VIII pa se za Bolgarijo in Romunijo uporabljajo skozi celotno programsko obdobje 2007-2013.

2.   Ne glede na prihodnje politične odločitve odobrene pravice za prevzem obveznosti iz Jamstvenega oddelka EKUJS za razvoj podeželja v Bolgariji in Romuniji v triletnem obdobju 2007-2009 znašajo 3 041 milijonov EUR (po cenah iz leta 2004).

3.   Po potrebi se po postopku iz člena 50(2) Uredbe (ES) št. 1260/1999 sprejmejo izvedbena pravila za uporabo določb Priloge VIII.

4.   Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom po potrebi prilagodi določbe Priloge VIII, da zagotovi skladnost s predpisi o razvoju podeželja.

35. Člen

Zneske iz 30., 31., 32., 33. in 34. člena Komisija vsako leto prilagodi glede na gibanje cen v okviru letnih tehničnih prilagoditev finančne perspektive.

IV. NASLOV

DRUGE DOLOČBE

36. Člen

1.   Če se do konca obdobja, ki traja največ tri leta po pristopu, na katerem koli gospodarskem področju pojavijo resne težave, ki bi utegnile trajati dalj časa ali ki bi lahko resno poslabšale gospodarske razmere na določenem območju, lahko Bolgarija ali Romunija zaprosi za dovoljenje za sprejetje zaščitnih ukrepov, da bi nastale razmere popravila in da bi to področje prilagodila gospodarstvu notranjega trga.

V enakih razmerah lahko vsaka sedanja država članica zaprosi za dovoljenje za sprejetje zaščitnih ukrepov proti Bolgariji, Romuniji ali obema državama.

2.   Na zaprosilo zadevne države Komisija po hitrem postopku sprejme evropske uredbe ali sklepe o zaščitnih ukrepih, ki so po njenem mnenju potrebni, ter podrobno opredeli pogoje in način njihovega izvajanja.

V primeru resnih gospodarskih težav in na izrecno zaprosilo zadevne države članice Komisija odloči v petih delovnih dneh po prejemu zaprosila, ki so mu priloženi ustrezni podatki. Tako sprejeti ukrepi se začnejo uporabljati takoj, upoštevajo interese vseh zadevnih strank in nimajo za posledico mejnih kontrol.

3.   Ukrepi, dovoljeni na podlagi prejšnjega odstavka, lahko vsebujejo odstopanja od pravil Ustave in zlasti tega protokola v takšnem obsegu in za toliko časa, kolikor je nujno potrebno za doseganje ciljev iz prvega odstavka. Prednost imajo ukrepi, ki kar najmanj ovirajo delovanje notranjega trga.

37. Člen

Če Bolgarija ali Romunija ni izpolnila zavez, ki jih je prevzela v okviru pristopnih pogajanj, vključno z obveznostmi v vseh področnih politikah, povezanih z gospodarskimi aktivnostmi s čezmejnim učinkom, in je s tem povzročila hujšo nepravilnost v delovanju notranjega trga ali grozečo nevarnost take nepravilnosti, lahko Komisija do konca obdobja, ki lahko traja največ tri leta po pristopu, na utemeljeno prošnjo države članice ali na lastno pobudo sprejme evropske uredbe ali sklepe, s katerimi določi ustrezne ukrepe.

Ukrepi so sorazmerni, prednost pa imajo tisti, ki kar najmanj ovirajo delovanje notranjega trga, in, kjer je to primerno, uporaba obstoječih področnih zaščitnih mehanizmov. Ti zaščitni ukrepi se ne smejo uveljavljati kot sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovine med državami članicami. Na podlagi ugotovitev spremljanja se lahko zaščitna klavzula uveljavlja tudi pred pristopom, sprejeti ukrepi pa začnejo veljati z dnem pristopa, razen če ne predvidevajo kasnejšega datuma. Ukrepi se ohranijo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno, in so v vsakem primeru ukinjeni, ko je ustrezna zaveza izpolnjena. Dokler ustrezne zaveze niso izpolnjene, pa se ukrepi lahko uporabljajo tudi po izteku obdobja, ki je določeno v prvem odstavku. Ob upoštevanju napredka zadevne nove države članice pri izpolnjevanju zavez lahko Komisija ukrepe ustrezno prilagodi. Pred preklicem evropskih uredb in sklepov, s katerimi so določeni zaščitni ukrepi, Komisija pravočasno obvesti Svet in ustrezno upošteva morebitne pripombe Sveta v tej zvezi.

38. Člen

Če v Bolgariji ali Romuniji obstajajo hujše pomanjkljivosti ali obstaja nevarnost takih pomanjkljivosti pri prenosu, stanju izvajanja ali uporabi okvirnih sklepov ali drugih ustreznih zavez, instrumentov sodelovanja in sklepov o vzajemnem priznavanju na področju kazenskega prava iz Naslova VI Pogodbe o Evropski uniji ter direktiv in uredb o vzajemnem priznavanju v civilnih zadevah iz Naslova IV Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter evropskih zakonov in okvirnih zakonov, sprejetih na podlagi 3. in 4. oddelka, IV. poglavja, III. naslova, III. dela Ustave, lahko Komisija do konca obdobja, ki lahko traja največ tri leta po pristopu, na utemeljeno zaprosilo države članice ali na lastno pobudo in po posvetovanju z državami članicami sprejme evropske uredbe ali sklepe, s katerimi določi ustrezne ukrepe, ter podrobno opredeli pogoje in načine njihovega izvajanja.

Ne da bi to vplivalo na nadaljevanje tesnega pravosodnega sodelovanja so ti ukrepi lahko sprejeti v obliki začasne odložitve izvajanja ustreznih določb in sklepov v odnosih med Bolgarijo ali Romunijo in katero koli drugo oz. drugimi državami članicami. Na podlagi ugotovitev spremljanja se lahko zaščitna klavzula uveljavlja tudi pred pristopom, sprejeti ukrepi pa začnejo veljati z dnem pristopa, razen če ne predvidevajo kasnejšega datuma. Ukrepi se ohranijo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno, in so v vsakem primeru ukinjeni, ko so pomanjkljivosti odpravljene. Dokler te pomanjkljivosti niso odpravljene, pa se ukrepi lahko uporabljajo tudi po izteku obdobja, ki je določeno v prvem odstavku. Ob upoštevanju napredka zadevne države članice pri odpravljanju opredeljenih pomanjkljivosti lahko Komisija po posvetovanju z državami članicami ukrepe ustrezno prilagodi. Pred preklicem evropskih uredb in sklepov, s katerimi so določeni zaščitni ukrepi, Komisija pravočasno obvesti Svet in ustrezno upošteva morebitne pripombe Sveta v tej zvezi.

39. Člen

1.   Če na podlagi stalnega spremljanja Komisije glede obveznosti, ki sta jih prevzeli Bolgarija in Romunija v okviru pristopnih pogajanj, in zlasti na podlagi poročil Komisije o spremljanju obstajajo jasni dokazi, da je stanje pripravljenosti za sprejem in izvajanje pravnega reda EU v Bolgariji in Romuniji tako, da obstaja resna nevarnost, da je katera koli izmed teh dveh držav na številnih pomembnih področjih očitno nepripravljena za soočenje s pogoji članstva do dne pristopa 1. januarja 2007, lahko Svet soglasno in na priporočilo Komisije odloči, da se datum pristopa te države odloži za eno leto, na 1. januar 2008.

2.   Ne glede na prejšnji odstavek lahko Svet na priporočilo Komisije s kvalificirano večino sprejme odločitev iz prejšnjega odstavka glede Romunije, če so bile ugotovljene hujše pomanjkljivosti pri izpolnjevanju ene ali več obveznosti in pogojev, navedenih v I. točki Priloge IX, s strani Romunije.

3.   Ne glede na prvi odstavek in 37. člen lahko Svet na priporočilo Komisije in po podrobni oceni napredka Romunije na področju politike konkurence, ki bo opravljena jeseni 2005, s kvalificirano večino sprejme odločitev iz prvega odstavka glede Romunije, če so bile ugotovljene hujše pomanjkljivosti pri izpolnjevanju obveznosti iz Evropskega sporazuma (17) ali ene ali več obveznosti in pogojev, navedenih v II. točki Priloge IX, s strani Romunije.

4.   V primeru odločitve, sprejete na podlagi prvega, drugega ali tretjega odstavka, Svet s kvalificirano večino nemudoma sprejme odločitev o nujnih prilagoditvah tega protokola ter njegovih prilog in dodatkov, ki so potrebne zaradi odločitve o odložitvi.

40. Člen

Da ne bi bilo ovirano pravilno delovanje notranjega trga, izvrševanje nacionalnih predpisov Bolgarije in Romunije v prehodnih obdobjih iz Prilog VI in VII ne sme imeti za posledico mejnih kontrol med državami članicami.

41. Člen

Če so potrebni prehodni ukrepi za olajšanje prehoda iz obstoječe ureditve v Bolgariji in Romuniji na ureditev, ki izhaja iz uporabe skupne kmetijske politike pod pogoji iz tega protokola, Komisija sprejme take ukrepe po postopku iz člena 25(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (18) ali, če je to primerno, iz ustreznih členov drugih uredb o skupni organizaciji kmetijskih trgov ali evropske zakonodaje, ki jih nadomešča, ali v skladu z ustreznim postopkom, kot je opredeljen v zakonodaji, ki se uporablja. Prehodni ukrepi iz tega člena se lahko sprejmejo v obdobju treh let od dne pristopa, na to obdobje pa je omejena tudi njihova uporaba. Evropski zakon Sveta lahko podaljša to obdobje. Svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Prehodni ukrepi v zvezi z izvajanjem instrumentov skupne kmetijske politike, ki v tem protokolu niso določeni, so pa potrebni zaradi pristopa, se določijo pred dnem pristopa z evropskimi uredbami ali sklepi, ki jih sprejme Svet na predlog Komisije, ali evropskimi uredbami ali sklepi, ki jih sprejme Komisija, če vplivajo na instrumente, ki jih je prvotno sprejela Komisija, v skladu z zahtevanim postopkom za sprejetje zadevnih instrumentov.

42. Člen

Če so potrebni prehodni ukrepi za olajšanje prehoda iz obstoječe ureditve v Bolgariji in Romuniji na ureditev, ki izhaja iz uporabe veterinarskih in fitosanitarnih pravil Unije ter njenih pravil o varnosti hrane, Komisija sprejme take ukrepe v skladu z ustreznim postopkom, kakor je opredeljen v zakonodaji, ki se uporablja. Ti ukrepi se sprejmejo v obdobju treh let od dne pristopa, na to obdobje pa je omejena tudi njihova uporaba.

PETI DEL

DOLOČBE O IZVAJANJU TEGA PROTOKOLA

I. NASLOV

VZPOSTAVITEV INSTITUCIJ IN ORGANOV

43. Člen

Evropski parlament prilagodi svoj poslovnik glede na pristop.

44. Člen

Svet prilagodi svoj poslovnik glede na pristop.

45. Člen

Državljan vsake nove države članice je imenovan v Komisijo z dnem pristopa. Nova člana Komisije imenuje Svet v skupnem soglasju s predsednikom Komisije, po posvetovanju z Evropskim parlamentom in v skladu z merili iz četrtega odstavka I-26. člena Ustave.

Mandat tako imenovanih članov se izteče hkrati z mandatom članov, ki opravljajo funkcijo na dan pristopa.

46. Člen

1.   Imenujeta se dva sodnika Sodišča in dva sodnika Sodišča splošne pristojnosti.

2.   Mandat enega sodnika Sodišča, imenovanega v skladu s prejšnjim odstavkom, se izteče 6. oktobra 2009. Ta sodnik se izbere z žrebom. Mandat drugega sodnika se izteče 6. oktobra 2012.

Mandat enega sodnika Sodišča splošne pristojnosti, imenovanega v skladu s prejšnjim odstavkom, se izteče 31. avgusta 2007. Ta sodnik se izbere z žrebom. Mandat drugega sodnika se izteče 31. avgusta 2010.

3.   Sodišče prilagodi svoj poslovnik glede na pristop.

Sodišče splošne pristojnosti v soglasju s Sodiščem prilagodi svoj poslovnik glede na pristop.

Tako prilagojeni poslovnik mora odobriti Svet.

4.   Pri razsojanju na dan pristopa nerešenih zadev, za katere se je ustni postopek začel pred tem dnem, sodišči na občnih sejah ali v senatih zasedata v enaki sestavi kakor pred pristopom in uporabljata poslovnik, veljaven na dan pred dnem pristopa.

47. Člen

Državljan vsake nove države članice je imenovan v Računsko sodišče z dnem pristopa z mandatom šest let.

48. Člen

Odbor regij se razširi z imenovanjem 27 članov, ki predstavljajo regionalne in lokalne organe v Bolgariji in Romuniji in ki imajo predstavniški mandat regionalnih ali lokalnih oblasti ali so politično odgovorni voljeni skupščini. Mandat tako imenovanih članov se izteče hkrati z mandatom članov, ki opravljajo funkcijo na dan pristopa.

49. Člen

Ekonomsko-socialni odbor se razširi z imenovanjem 27 članov, ki predstavljajo različne ekonomske in socialne komponente organizirane civilne družbe v Bolgariji in Romuniji. Mandat tako imenovanih članov se izteče hkrati z mandatom članov, ki opravljajo funkcijo na dan pristopa.

50. Člen

Prilagoditve statutov in poslovnikov odborov, ustanovljenih z Ustavo in njihovih poslovnikov, ki so potrebne zaradi pristopa, se opravijo čim prej po pristopu.

51. Člen

1.   Novi člani odborov, skupin ali drugih organov, ustanovljenih z Ustavo ali aktom institucij, se imenujejo pod pogoji in po postopkih, predvidenimi za imenovanje članov teh odborov, skupin ali drugih organov. Mandat novo imenovanih članov se izteče hkrati z mandatom članov, ki opravljajo funkcijo na dan pristopa.

2.   Članstvo v odborih ali skupinah, ustanovljenih z Ustavo ali aktom institucij, katerih število članov je stalno in neodvisno od števila držav članic, se ob pristopu v celoti obnovi, razen če se mandat sedanjih članov izteče v roku enega leta po pristopu.

II. NASLOV

UPORABA AKTOV INSTITUCIJ

52. Člen

Od pristopa se šteje, da so evropski okvirni zakoni, uredbe in sklepi v smislu I-33. člena Ustave in direktive in odločbe v smislu člena 249 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in člena 161 Pogodbe ESAE naslovljene na Bolgarijo in Romunijo, če so omenjeni evropski okvirni zakoni, uredbe in sklepi in omenjene direktive in odločbe naslovljene na vse sedanje države članice. Z izjemo evropskih sklepov, ki začnejo veljati skladno z drugim odstavkom I-39. člena Ustave, in direktiv in odločb, ki začnejo veljati skladno s členoma 254(1) in (2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, za katere se šteje, da sta bili Bolgarija in Romunija o teh evropskih sklepih, direktivah in odločbah uradno obveščeni ob pristopu.

53. Člen

1.   Bolgarija in Romunija izvajata ukrepe, potrebne za to, da z dnem pristopa upoštevata določbe evropskih okvirnih zakonov in tiste določbe evropskih uredb, ki so zavezujoče glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar je izbira oblike in načina prepuščena nacionalnim organom v smislu I-33. člena Ustave in direktiv in odločb v smislu člena 249 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in člena 161 Pogodbe ESAE, če v tem protokolu ni predviden drugačen rok. O teh ukrepih obvestita Komisijo najkasneje do dne pristopa, ali, kadar je to primerno, do roka, predvidenega s tem protokolom.

2.   V kolikor spremembe direktiv v smislu člena 249 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in člena 161 Pogodbe ESAE, uvedene s tem protokolom, zahtevajo prilagoditev zakonov in drugih predpisov sedanjih držav članic, sedanje države članice izvajajo ukrepe, potrebne za to, da z dnem pristopa upoštevajo spremenjene direktive, če v tem protokolu ni predviden drugačen rok. O teh ukrepih obvestijo Komisijo najkasneje do dne pristopa, ali, kadar je to primerno, do roka, predvidenega s tem protokolom.

54. Člen

O določbah zakonov in drugih predpisov za zagotovitev varovanja zdravja delavcev in prebivalstva na ozemljih Bolgarije in Romunije pred nevarnostmi ionizirajočega sevanja ti državi po členu 33 Pogodbe ESAE obvestita Komisijo v treh mesecih po pristopu.

55. Člen

Na ustrezno utemeljeno zaprosilo Bolgarije ali Romunije, predloženo Komisiji najkasneje do dne pristopa, lahko Svet na predlog Komisije oziroma Komisija, če je sama sprejela izvirni akt, sprejme evropske uredbe ali sklepe, ki vsebujejo začasna odstopanja od aktov institucij, sprejetih med 1. oktobrom 2004 in dnem pristopa. Ukrepi se sprejmejo po pravilih glasovanja, ki urejajo sprejemanje akta, za katerega se zahteva začasno odstopanje. Kadar so ta odstopanja sprejeta po pristopu, se lahko uporabljajo z dnem pristopa.

56. Člen

Kadar je treba akte institucij, sprejetih pred pristopom, zaradi pristopa prilagoditi, ta protokol ali njegove priloge pa potrebnih prilagoditev ne predvidevajo, Svet na predlog Komisije oziroma Komisija, če je sama sprejela izvirni akt, sprejme potrebne akte v ta namen. Kadar so te prilagoditve sprejete po pristopu, se lahko uporabljajo z dnem pristopa.

57. Člen

Razen če ni določeno drugače, Svet na predlog Komisije sprejme potrebne evropske uredbe ali sklepe za izvajanje določb tega protokola.

58. Člen

Besedila aktov institucij, ki so sprejeta pred pristopom in ki so jih Svet, Komisija ali Evropska centralna banka sestavila v bolgarskem in romunskem jeziku, so od dne pristopa enako verodostojna kot besedila, sestavljena v sedanjih uradnih jezikih. Besedila se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, če so bila v njem objavljena v sedanjih jezikih.

III. NASLOV

KONČNE DOLOČBE

59. Člen

Priloge I do IX in dodatki k tem prilogam so sestavni del tega protokola.

60. Člen

Vlada Italijanske republike izroči vladam Republike Bolgarije in Romunije overjen izvod Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ter pogodb, ki jo spreminjajo ali dopolnjujejo, v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku.

Besedilo te pogodbe, sestavljeno v bolgarskem in romunskem jeziku, se priloži k temu protokolu. Ta besedila so enako verodostojna kakor besedila pogodbe iz prejšnjega odstavka, sestavljena v sedanjih jezikih.

61. Člen

Generalni sekretar izroči vladam Republike Bolgarije in Romunije overjeno kopijo mednarodnih sporazumov, deponiranih v arhivu Generalnega sekretariata Sveta Evropske unije.


(1)  UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(2)  UL L 1, 3.1.1994, str. 3.

(3)  Številke za Bolgarijo in Romunijo so okvirne in temeljijo na podatkih za leto 2003, ki jih je objavil Eurostat.

(4)  UL L 278, 8.10.1976, str. 5. Akt, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom Sveta 2002/772/ES, Euratom (UL L 283, 21.10.2002, str. 1).

(5)  Navedene številke so okvirne in temeljijo na podatkih za leto 2003, ki jih je objavil Eurostat.

(6)  UL L 79, 22.3.2002, str. 42.

(7)  Uredba Sveta (EGS) št. 3906/89 z dne 18.12.1989 o gospodarski pomoči nekaterim državam Srednje in Vzhodne Evrope (UL L 375, 23.12.1989, str. 11). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 769/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 1).

(8)  Uredba Komisije (ES) št. 2760/98 z dne 18.12.1998 o izvajanju programa o čezmejnem sodelovanju v okviru programa PHARE (UL L 345, 19.12.1998, str. 49). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1822/2003 (UL L 267, 17.10.2003, str. 9).

(9)  UL L 161, 26.6.1999, str. 68.

(10)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25.6.2002 (UL L 248, 16.9.2002, str. 1).

(11)  Uredba Sveta (ES) št. 1267/1999 z dne 21.6.1999 o vzpostavitvi instrumenta strukturne politike v pred-pristopnem obdobju (UL L 161, 26.6.1999, str. 73). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 769/2004 (UL L 123, 27.4. 2004, str. 1).

(12)  UL L 56, 4.3.1968, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 723/2004 (UL L 124, 27.4.2004, str. 1).

(13)  UL L 130, 25.5.1994, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 33).

(14)  Uredba Sveta (ES) št. 1268/1999 z dne 21.junija 1999 o podpori Skupnosti za predpristopne ukrepe za kmetijstvo in razvoj podeželja v državah prosilkah Srednje in Vzhodne Evrope v predpristopnem obdobju (UL L 161, 26.6.1999, str. 87). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 2008/2004 (UL L 349, 25.11.2004, str. 12).

(15)  UL L 161, 26.6.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 33).

(16)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(17)  Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi gospodarskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Romunijo na drugi strani (UL L 357, 31.12.1994, str. 2).

(18)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.


PRILOGA I

Seznam konvencij in protokolov, h katerim pristopita Bolgarija in Romunija po pristopu (iz tretjega odstavka 3. člena Protokola)

1.

Konvencija z dne 19. junija 1980 o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, dana na voljo za podpis v Rimu 19. junija 1980 (UL L 266, 9. 10. 1980, str. 1)

Konvencija z dne 10. aprila 1984 o pristopu Helenske republike h Konvenciji o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, dana na voljo za podpis v Rimu 19. junija 1980 (UL L 146, 31. 5. 1984, str. 1)

Prvi protokol z dne 19. decembra 1988 o razlagi Konvencije o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, dane na voljo za podpis v Rimu 19. junija 1980, s strani Sodišča Evropskih skupnosti (UL L 48, 20. 2. 1989, str. 1)

Drugi protokol z dne 19. decembra 1988 o dodelitvi določenih pooblastil Sodišču Evropskih skupnosti za razlago Konvencije o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, dane na voljo za podpis v Rimu 19. junija 1980 (UL L 48, 20. 2. 1989, str. 17)

Konvencija z dne 18. maja 1992 o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike h Konvenciji o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, dani na voljo za podpis v Rimu 19. junija 1980 (UL L 333, 18. 11. 1992, str. 1)

Konvencija z dne 29. novembra 1966 o pristopu Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske h Konvenciji o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, dani na voljo za podpis v Rimu 19. junija 1980, ter k Prvemu in Drugemu protokolu o njeni razlagi s strani Sodišča (UL L 15, 15. 1. 1997, str. 10)

2.

Konvencija z dne 23. julija 1990 o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij (UL L 225, 20. 8. 1990, str. 10)

Konvencija z dne 21. decembra 1995 o pristopu Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske h Konvenciji o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij (UL C 26, 31. 1. 1996, str. 1)

Protokol z dne 25. maja 1999 o spremembi Konvencije z dne 23. julija 1990 o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij (UL C 202, 16. 7. 1999, str. 1)

3.

Konvencija z dne 26. julija 1995, pripravljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL C 316, 27. 11. 1995, str. 49)

Protokol z dne 27. septembra 1996, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL C 313, 23. 10. 1996, str. 2)

Protokol z dne 29. novembra 1996, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o razlagi Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti s predhodnim odločanjem Sodišča Evropskih skupnosti (UL C 151, 20. 5. 1997, str. 2)

Drugi protokol z dne 19. junija 1997, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL C 221, 19. 7. 1997, str. 12)

4.

Konvencija z dne 26. julija 1995, pripravljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu) (UL C 316, 27. 11. 1995, str. 2)

Protokol z dne 24. julija 1996, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o razlagi Konvencije o ustanovitvi Evropskega policijskega urada s predhodnim odločanjem Sodišča Evropskih skupnosti (UL C 299, 9. 10. 1996, str. 2)

Protokol z dne 19. junija 1997, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji in člena 41(3) Konvencije o Europolu, o privilegijih in imunitetah Europola, članov njegovih organov, namestnikov direktorja ter uslužbencev Europola (UL C 221, 19. 7. 1997, str. 2)

Protokol z dne 30. novembra 2000, pripravljen na podlagi člena 43(1) Konvencije o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu), o spremembi člena 2 in Priloge k tej konvenciji (UL C 358, 13. 12. 2000, str. 2)

Protokol z dne 28. novembra 2002 o spremembi Konvencije o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu) in Protokola o privilegijih in imunitetah Europola, članov njegovih organov, namestnikov direktorja ter uslužbencev Europola (UL C 312, 16. 12. 2002, str. 2)

Protokol z dne 27. novembra 2003, sestavljen na podlagi člena 43(1) Konvencije o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu), o spremembi te konvencije (UL C 2, 6. 1. 2004, str. 3)

5.

Konvencija z dne 26. julija 1995, pripravljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene (UL C 316, 27. 11. 1995, str. 34)

Protokol z dne 29. novembra 1996, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o razlagi Konvencije o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene s predhodnim odločanjem Sodišča Evropskih skupnosti (UL C 151, 20. 5. 1997, str. 16)

Protokol z dne 12. marca 1999, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, glede pranja premoženjske koristi v Konvenciji o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene in vključitvi registrske številke prevoznega sredstva v Konvencijo (UL C 91, 31. 3. 1999, str. 2)

Protokol z dne 8. maja 2003, pripravljen na podlagi člena 34 Pogodbe o Evropski uniji, o spremembi Konvencije o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene glede vzpostavitve identifikacijske podatkovne baze carinskih datotek (UL C 139, 13. 6. 2003, str. 2)

6.

Konvencija z dne 26. maja 1997, pripravljena na podlagi člena K.3(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji, o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije (UL C 195, 25. 6. 1997, str. 2)

7.

Konvencija z dne 18. decembra 1997, pripravljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o medsebojni pomoči in sodelovanju med carinskimi upravami (UL C 24, 23. 1. 1998, str. 2)

8.

Konvencija z dne 17. junija 1998 o prepovedi vožnje, sestavljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji (UL C 216, 10. 7. 1998, str. 2)

9.

Konvencija z dne 29. maja 2000, ki jo je Svet pripravil na podlagi člena 34 Pogodbe o Evropski uniji, o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, (UL C 197, 12. 7. 2000, str. 3)

Protokol z dne 16. oktobra 2001 o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, ki ga je pripravil Svet v skladu s členom 34 Pogodbe o Evropski uniji (UL C 326, 21. 11. 2001, str. 2)


PRILOGA II

Seznam določb schengenskega pravnega reda, kakor so vključene v okvir Evropske unije, in aktov, ki na njem temeljijo ali so z njim kako drugače povezani, ki so za nove države članice zavezujoči in se v njih uporabljajo od pristopa (iz prvega odstavka 4. člena Protokola)

1.

Sporazum med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah z dne 14. junija 1985 (1).

2.

Naslednje določbe Konvencije, podpisane v Schengenu dne 19. junija 1990 (2), o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, ter z njo povezana Sklepna listina in skupne izjave, kakor so bile spremenjene z določenimi akti iz odstavka 8 spodaj:

Člen 1, v kolikor je povezan z določbami tega odstavka; členi od 3 do 7, razen člena 5(1)(d); člen 13; člena 26 in 27; člen 39; členi od 44 do 59; členi od 61 do 63; členi od 65 do 69; členi od 71 do 73; člena 75 in 76; člen 82; člen 91; členi od 126 do 130, kolikor so povezani z določbami tega odstavka; člen 136; Skupni izjavi 1 in 3 Sklepne listine.

3.

Naslednje določbe sporazumov o pristopu h Konvenciji, podpisani v Schengenu dne 19. junija 1990, o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, njihovih sklepnih listin in z njimi povezanih izjav, kakor so bile spremenjene z določenimi akti iz odstavka 8 spodaj:

(a)

Sporazum, podpisan dne 27. novembra 1990, o pristopu Italijanske republike:

člen 4,

Skupna izjava 1 v Delu II Sklepne listine;

(b)

Sporazum, podpisan dne 25. junija 1991, o pristopu Kraljevine Španije:

člen 4,

Skupna izjava 1 v Delu II Sklepne listine,

Izjava 2 v Delu III Sklepne listine;

(c)

Sporazum, podpisan dne 25. junija 1991, o pristopu Portugalske republike:

členi 4, 5 in 6,

Skupna izjava 1 v Delu II Sklepne listine;

(d)

Sporazum, podpisan dne 6. novembra 1992, o pristopu Helenske republike:

členi 3, 4 in 5,

Skupna izjava 1 v Delu II Sklepne listine,

Izjava 2 v Delu III Sklepne listine;

(e)

Sporazum, podpisan dne 28. aprila 1995, o pristopu Republike Avstrije:

člen 4,

Skupna izjava 1 v Delu II Sklepne listine;

(f)

Sporazum, podpisan dne 19. decembra 1996, o pristopu Kraljevine Danske:

členi 4, 5(2) in 6,

Skupni izjavi 1 in 3 v Delu II Sklepne listine;

(g)

Sporazum, podpisan dne 19. decembra 1996, o pristopu Republike Finske:

člena 4 in 5,

Skupni izjavi 1 in 3 v Delu II Sklepne listine,

Izjava vlade Republike Finske o Ålandskih otokih v Delu III Sklepne listine;

(h)

Sporazum, podpisan dne 19. decembra 1996, o pristopu Kraljevine Švedske:

člena 4 in 5,

Skupni izjavi 1 in 3 v Delu II Sklepne listine.

4.

Naslednji sporazumi, ki jih je Svet sklenil na podlagi člena 6 Schengenskega protokola:

Sporazum z dne 18. maja 1999 med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, vključno s prilogami, Sklepno listino Sporazuma in priloženimi izjavami in izmenjavami pisem (3), odobren s Sklepom Sveta 1999/439/ES (4)

Sporazum z dne 30. junija 1999, sklenjen med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o določitvi pravic in obveznosti med Irsko ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na eni strani ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško na drugi strani na področjih schengenskega pravnega reda, ki velja za te države (5), odobren s Sklepom Sveta 2000/29/ES (6)

Sporazum o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sta ga dne 25. oktobra 2004 podpisala Svet Evropske unije in Švicarska konfederacija (7).

5.

Določbe naslednjih sklepov Izvršnega odbora, ustanovljenega s Konvencijo, podpisano v Schengenu dne 19. junija 1990, o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, kakor so bile spremenjene z določenimi akti iz odstavka 8 spodaj:

SCH/Com-ex (93) 10 Sklep Izvršnega odbora z dne 14. decembra 1993 o izjavah ministrov in državnih sekretarjev

SCH/Com-ex (93) 14 Sklep Izvršnega odbora z dne 14. decembra 1993 o izboljšanju praktičnega sodelovanja sodstva v boju proti nedovoljenemu prometu s prepovedano drogo

SCH/Com-ex (94) 16 rev Sklep Izvršnega odbora z dne 21. novembra 1994 o nabavi enotnih vstopnih in izstopnih žigov

SCH/Com-ex (94) 28 rev Sklep Izvršnega odbora z dne 22. decembra 1994 o potrdilu iz člena 75 za prenašanje prepovedanih drog in psihotropnih substanc

SCH/Com-ex (94) 29 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 22. decembra 1994 o uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 19. junija 1990

SCH/Com-ex (95) 21 Sklep Izvršnega odbora z dne 20. decembra 1995 o hitri izmenjavi statističnih in specifičnih podatkov med schengenskimi državami o možnih nepravilnostih na zunanjih mejah

SCH/Com-ex (98) 1 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 21. aprila 1998 o dejavnostih delovne skupine, v kolikor se nanašajo na določbe odstavka 2 zgoraj

SCH/Com-ex (98) 26 def Sklep Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o ustanovitvi stalnega odbora Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma

SCH/Com-ex (98) 35 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o posredovanju Skupnega priročnika državam kandidatkam za vstop v EU

SCH/Com-ex (98) 37 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 27. oktobra 1998 o sprejetju ukrepov za boj proti ilegalnim migracijam, v kolikor se nanašajo na določbe odstavka 2 zgoraj

SCH/Com-ex (98) 51 rev 3 Sklep Izvršnega odbora z dne 16. decembra 1998 o čezmejnem policijskem sodelovanju pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj

SCH/Com-ex (98) 52 Sklep Izvršnega odbora z dne 16. decembra 1998 o Priročniku o čezmejnem policijskem sodelovanju, kolikor se nanaša na določbe odstavka 2 zgoraj

SCH/Com-ex (98) 57 Sklep Izvršnega odbora z dne 16. decembra 1998 o uvedbi enotnega obrazca za dokazovanje vabil, garantnih izjav in izjav o namestitvi

SCH/Com-ex (98) 59 rev Sklep Izvršnega odbora z dne 16. decembra 1998 o usklajeni napotitvi svetovalcev za dokumente

SCH/Com-ex (99) 1 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o schengenskih pravilih na področju prepovedanih drog

SCH/Com-ex (99) 6 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o schengenskem pravnem redu na področju telekomunikacij

SCH/Com-ex (99) 7 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o uradnikih za zvezo

SCH/Com-ex (99) 8 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o splošnih načelih glede plačevanja informatorjev

SCH/Com-ex (99) 10 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o nezakoniti trgovini z orožjem

SCH/Com-ex (99) 13 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o dokončnih različicah Skupnega priročnika in Skupnih konzularnih navodil:

Priloge 1-3, 7, 8 in 15 Skupnih konzularnih navodil

Skupni priročnik, če je povezan z določbami iz odstavka 2 zgoraj, vključno s prilogami 1, 5, 5A, 6, 10 in 13

SCH/Com-ex (99) 18 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o izboljšanju policijskega sodelovanja pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj.

6.

Naslednji izjavi Izvršnega odbora, ustanovljenega s Konvencijo, podpisano v Schengenu dne 19. junija 1990, o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, v kolikor sta povezani z določbami iz odstavka 2 zgoraj:

SCH/Com-ex (96) decl 6 rev 2 Izjava Izvršnega odbora z dne 26. junija 1996 o izročitvi

SCH/Com-ex (97) decl 13 rev 2 Izjava Izvršnega odbora z dne 9. februarja 1998 o ugrabitvah mladoletnikov

7.

Naslednja sklepa Centralne skupine, ustanovljene s Konvencijo, podpisano v Schengenu dne 19. junija 1990, o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, v kolikor sta povezana z določbami odstavka 2 zgoraj:

SCH/C (98) 117 Sklep Centralne skupine z dne 27. oktobra 1998 o delovnem načrtu za boj proti ilegalnim migracijam

SCH/C (99) 25 Sklep Centralne skupine z dne 22. marca 1999 o splošnih načelih za plačevanje informatorjev

8.

Naslednji akti, ki temeljijo na schengenskem pravnem redu, ali so drugače z njim povezani:

Uredba Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume (UL L 164, 14. 7. 1995, str. 1)

Odločba Sveta 1999/307/ES z dne 1. maja 1999 o podrobnem programu za vključitev schengenskega sekretariata v generalni sekretariat Sveta (UL L 119, 7. 5. 1999, str. 49)

Sklep Sveta 1999/435/ES z dne 20. maja 1999 o opredelitvi schengenskega pravnega reda za namen določanja pravne podlage za vsako določbo ali sklep, ki sestavlja schengenski pravni red, skladno z ustreznimi določbami iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o Evropski uniji (UL L 176, 10. 7. 1999, str. 1)

Sklep Sveta 1999/436/ES z dne 20. maja 1999 o določitvi pravne podlage za vsako določbo ali sklep, ki sestavlja schengenski pravni red, skladno z ustreznimi določbami Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o Evropski uniji (UL L 176, 10. 7. 1999, str. 17)

Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10. 7. 1999, str. 31)

Sklep Sveta 1999/848/ES z dne 13. decembra 1999 o popolni uporabi schengenskega pravnega reda v Grčiji (UL L 327, 21. 12. 1999, str. 58)

Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1. 6. 2000, str. 43)

Sklep Sveta 2000/586/PNZ z dne 28. septembra 2000 o vzpostavitvi postopka za spremembo členov 40(4) in (5), 41(7) in 65(2) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL L 248, 3. 10. 2000, str. 1)

Sklep Sveta 2000/751/ES z dne 30. novembra 2000 o umiku zaupnosti za nekatere dele Skupnega priročnika, ki ga je sprejel Izvršni odbor, ustanovljen s Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (UL L 303, 2. 12. 2000, str. 29)

Sklep Sveta 2000/777/ES z dne 1. decembra 2000 o uporabi schengenskega pravnega reda na Danskem, Finskem in Švedskem ter v Islandiji in na Norveškem (UL L 309, 9. 10. 2000, str. 24)

Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 81, 21. 3. 2001, str. 1)

Uredba Sveta št. 789/2001/ES z dne 24. aprila 2001, s katero se Svetu pridržijo izvedbena pooblastila v zvezi z nekaterimi podrobnejšimi predpisi in praktičnimi postopki preverjanja prošenj za vizume (UL L 116, 26. 4. 2001, str. 2)

Uredba Sveta št. 790/2001/ES z dne 24. aprila 2001, s katero se Svetu pridržijo izvedbena pooblastila v zvezi z nekaterimi podrobnejšimi predpisi in praktičnimi postopki izvajanja mejnih kontrol in nadzora (UL L 116, 26. 4. 2001, str. 5)

Odločba Sveta 2001/329/ES z dne 24. aprila 2001 o posodobitvi dela VI in prilog 3, 6 in 13 Skupnih konzularnih navodil in prilog 5(a), 6(a) in 8 k Skupnemu priročniku (UL L 116, 26. 4. 2001, str. 32), v kolikor je povezana s Prilogo 3 Skupnih konzularnih navodil in s Prilogo 5(a) Skupnega priročnika

Direktiva Sveta 2001/51/ES z dne 28. junija 2001 o dopolnitvi določb iz člena 26 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (UL L 187, 10. 7. 2001, str. 45)

Sklep Sveta 2001/886/PNZ z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 328, 13. 12. 2001, str. 1)

Uredba Sveta (ES) št. 2414/2001 z dne 7. decembra 2001 o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja držav članic imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 327, 12. 12. 2001, str. 1)

Uredba Sveta (ES) št. 2424/2001 z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 328, 13. 12. 2001, str. 4)

Uredba Sveta (ES) št. 333/2002 z dne 18. februarja 2002 o enotni obliki obrazcev, na katere se nalepi vizum, ki ga je izdala država članica imetnikom potnih listin, ki jih država članica, katera je obrazec izdala, ne priznava (UL L 53, 23. 2. 2002, str. 4)

Uredba Sveta (ES) št. 334/2002 z dne 18. februarja 2002 o spremembi Uredbe (ES) št. 1683/95 o enotni obliki za vizume (UL L 53, 23. 2. 2002, str. 7)

Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7. 3. 2002, str. 20)

Odločba Sveta 2002/352/ES z dne 25. aprila 2002 o reviziji Skupnega priročnika (UL L 123, 9. 5. 2002, str. 47)

Sklep Sveta 2002/353/ES z dne 25. aprila 2002 o umiku zaupnosti za del II Skupnega priročnika, ki ga je sprejel Izvršni odbor, ustanovljen s Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (UL L 123, 9. 5. 2002, str. 49)

Uredba Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (UL L 157, 15. 6. 2002, str. 1)

Odločba Sveta 2002/587/ES z dne 12. julija 2002 o reviziji Skupnega priročnika (UL L 187, 16. 7. 2002, str. 50)

Okvirni sklep Sveta 2002/946/PNZ z dne 28. novembra 2002 o krepitvi kazenskega okvirja na področju preprečevanja nudenja pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju (UL L 328, 5. 12. 2002, str. 1)

Direktiva Sveta 2002/90/ES z dne 28. novembra 2002 o opredelitvi pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju (UL L 328, 5. 12. 2002, str. 17)

Sklep Sveta 2003/170/PNZ z dne 27. februarja 2003 o skupni uporabi častnikov za zvezo, napotenih s strani organov pregona držav članic (UL L 67, 12. 3. 2003, str. 27)

Uredba Sveta (ES) št. 453/2003 z dne 6. marca 2003 o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o tretjih državah, katerih državljani morajo imeti pri prehodu zunanjih meja vizum, in tretjih državah, katerih državljani so oproščeni iz vizumske obveznosti (UL L 69, 13. 3. 2003, str. 10)

Sklep Sveta 2003/725/PNZ z dne 2. oktobra 2003 o spremembi določb členov 40(1) in (7) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL L 260, 11. 10. 2003, str. 37)

Direktiva Sveta 2003/110/ES z dne 25. novembra 2003 o pomoči v primeru tranzita za namene repatriacije po zračni poti (UL L 321, 6. 12. 2003, str. 26)

Uredba Sveta (ES) št. 377/2004 z dne 19. februarja 2004 o vzpostavitvi mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje (UL L 64, 2. 3. 2004, str. 1)

Sklep Sveta 2004/466/ES z dne 29. aprila 2004 o spremembi Skupnega priročnika, da bi vključili določbo o ciljno usmerjenih mejnih kontrolah mladoletnikov v spremstvu (UL L 157, 30. 4. 2004, str. 136)

Direktiva Sveta 2004/82/ES z dne 29. aprila 2004 o obveznosti prevoznikov, da sporočajo podatke o potnikih (UL L 261, 6. 8. 2004, str. 24)

Odločba Sveta (ES) št. 2004/573/ES z dne 29. aprila 2004 o organizaciji skupnih letov za prisilno odstranitev državljanov tretjih držav, za katere so bili izvedeni posamični ukrepi prisilne odstranitve, z ozemlja dveh ali več držav članic (UL L 261, 6. 8. 2004, str. 28)

Odločba Sveta 2004/574/ES z dne 12. julija 2002 o reviziji Skupnega priročnika (UL L 261, 6. 8. 2004, str. 36)

Odločba Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS) (UL L 213, 15. 6. 2004, str. 5)

Uredba Sveta (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (UL L 349, 25. 11. 2004, str. 1)

Uredba Sveta (ES) št. 2133/2004 z dne 13. decembra 2004 o zahtevi, da pristojni organi držav članic sistematično žigosajo potne listine državljanov tretjih držav pri njihovem prehodu zunanjih meja držav članic, ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in Skupnega priročnika v ta namen (UL L 369, 16. 12. 2004, str. 5)

Uredba Sveta (ES) št. 2252/2004 z dne 13. decembra 2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice (UL L 385, 29. 12. 2004, str. 1).


(1)  UL L 239, 22.9.2000, str. 13.

(2)  UL L 239, 22.9.2000, str. 19, Konvencija, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 871/2004 (UL L 162, 30.4.2004, str. 29).

(3)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(4)  UL L 176, 10.7.1999, str. 35.

(5)  UL L 15, 20.1.2000, str. 2.

(6)  UL L 15, 20.1.2000, str. 1.

(7)  Do sklenitve tega sporazuma, v kolikor se ta uporablja začasno.


PRILOGA III

Seznam iz 16. člena Protokola: Prilagoditve aktov institucij

1.   PRAVO DRUŽB

PRAVICE INDUSTRIJSKE LASTNINE

I.   BLAGOVNA ZNAMKA SKUPNOSTI

31994 R 0040: Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 11, 14. 1. 1994, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

31994 R 3288: Uredbo Sveta (ES) št. 3288/94 z dne 22. 12. 1994 (UL L 349, 31. 12. 1994, str. 83),

32003 R 0807: Uredbo Sveta (ES) št. 807/2003 z dne 14. 4. 2003 (UL L 122, 16. 5. 2003, str. 36),

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33),

32003 R 1653: Uredbo Sveta (ES) št. 1653/2003 z dne 18. 6. 2003 (UL L 245, 29. 9. 2003, str. 36),

32003 R 1992: Uredbo Sveta (ES) št. 1992/2003 z dne 27. 10. 2003 (UL L 296, 14. 11. 2003, str. 1),

32004 R 0422: Uredbo Sveta (ES) št. 422/2004 z dne 19. 2. 2004 (UL L 70, 9. 3. 2004, str. 1).

Člen 159a(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Z dnem pristopa Bolgarije, Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Romunije, Slovenije in Slovaške (v nadaljnjem besedilu ‚nove države članice‘) se znamke Skupnosti, ki so bile registrirane ali za katere je bila vložena prijava na podlagi te uredbe pred zadevnim dnem pristopa, razširijo na območje teh držav članic, da imajo enak učinek v celotni Skupnosti.“.

II.   DODATNI VARSTVENI CERTIFIKATI

1.

31992 R 1768: Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila (UL L 182, 2. 7. 1992, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29. 8. 1994, str. 21),

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

(a)

V členu 19a se doda naslednje:

„(k)

vsem zdravilom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot zdravilo, pridobljena po 1. januarju 2000, se v Bolgariji sme podeliti certifikat, pod pogojem, da je prijava za pridobitev certifikata vložena v šestih mesecih od dne pristopa.

(l)

vsem zdravilom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot zdravilo, pridobljena po 1. januarju 2000, se v Romuniji sme podeliti certifikat. V primeru, da se je rok iz člena 7(1) že iztekel, je možnost prijave za pridobitev certifikata v roku šestih mesecev od dne pristopa.“.

(b)

Člen 20(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.

Ta uredba se uporablja za dodatne varstvene certifikate, pridobljene v skladu z nacionalno zakonodajo Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Malte, Poljske, Romunije, Slovenije in Slovaške pred zadevnim dnem pristopa.“.

2.

31996 R 1610: Uredba (ES) št. 1610/96 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za fitofarmacevtska sredstva (UL L 198, 8. 8. 1996, str. 30), kakor je bila spremenjena z:

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

(a)

V členu 19a se doda naslednje:

„(k)

vsem fitofarmacevtskim sredstvom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot fitofarmacevtsko sredstvo, pridobljena po 1. januarju 2000, se v Bolgariji sme podeliti certifikat, pod pogojem, da je prijava za pridobitev certifikata vložena v šestih mesecih od dne pristopa.

(l)

vsem fitofarmacevtskim sredstvom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot fitofarmacevtsko sredstvo, pridobljena po 1. januarju 2000, se v Romuniji sme podeliti certifikat. V primeru, da se je rok iz člena 7(1) že iztekel, je možnost prijave za pridobitev certifikata v roku šestih mesecev od dne pristopa.“.

(b)

Člen 20(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.

Ta uredba se uporablja za dodatne varstvene certifikate, pridobljene v skladu z nacionalno zakonodajo Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Malte, Poljske, Romunije, Slovenije in Slovaške pred zadevnim dnem pristopa.“.

III.   MODELI SKUPNOSTI

32002 R 0006: Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL L 3, 5. 1. 2002, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

Člen 110a(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Z dnem pristopa Bolgarije, Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Romunije, Slovenije in Slovaške (v nadaljnjem besedilu ‚nove države članice‘) se modeli Skupnosti, ki so bili registrirani ali za katere je bila vložena prijava na podlagi te uredbe pred zadevnim dnem pristopa, razširijo na območje teh držav članic, da imajo enak učinek v celotni Skupnosti.“.

2.   KMETIJSTVO

1.

31989 R 1576: Uredba Sveta (EGS) št. 1576/89 z dne 29. maja 1989 o določitvi splošnih pravil o opredelitvi, opisu in predstavitvi žganih pijač (UL L 160, 12. 6. 1989, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

31992 R 3280: Uredbo Sveta (EGS) št. 3280/92 z dne 9. 11. 1992 (UL L 327, 13. 11. 1992, str. 3),

31994 R 3378: Uredbo (ES) št. 3378/94 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. 12. 1994 (UL L 366, 31. 12. 1994, str. 1),

11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29. 8. 1994, str. 21),

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33),

32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

(a)

V členu 1(4), točka (i) se doda naslednje:

„(5)

Ime ‚sadno žganje‘ se lahko nadomesti z označbo ‚Pălincă‘ le pri žgani pijači proizvedeni v Romuniji.“.

(b)

V Prilogi II se dodajo naslednje označbe geografskega porekla:

v točki 4: „Vinars Târnave“, „Vinars Vaslui“, „Vinars Murfatlar“, „Vinars Vrancea“, „Vinars Segarcea“;

v točki 6: „Сунгурларска гроздова ракия/Гроздова ракия от Сунгурларе/Sungurlarska grozdova rakija/Grozdova rakija iz Sungurlara“, „Сливенска перла (Сливенска гроздова ракия/Гроздова ракия от Сливен)/Slivenska perla (Slivenska grozdova rakija/Grozdova rakija iz Slivena)“, „Стралджанска мускатова ракия/Мускатова ракия от Стралджа/Straldžanska muškatova rakija/Muškatova rakija iz Straldže“, „Поморийска гроздова ракия/Гроздова ракия от Поморие/Pomorijska grozdova rakija/Grozdova rakija iz Pomoria“, „Русенска бисерна гроздова ракия/Бисерна гроздова ракия от Русе/Rusenska biserna grozdova rakija/Biserna grozdova rakija iz Rusa“, „Бургаска мускатова ракия/Мускатова ракия от Бургас/Burgaska muškatova rakija/Muškatova rakija iz Burgasa“, „Добруджанска мускатова ракия/Мускатова ракия от Добруджа/Dobrudžanska muškatova rakija/Muškatova rakija iz Dobrudže“, „Сухиндолска гроздова ракия/Гроздова ракия от Сухиндол/Suhindolska grozdova rakija/Grozdova rakija iz Suhindola“, „Карловска гроздова ракия/Гроздова ракия от Карлово/Karlovska grozdova rakija/Grozdova rakija iz Karlova“;

v točki 7: „Троянска сливова ракия/Сливова ракия от Троян/Trojanska slivova rakija/Slivova rakija iz Trojana“, „Силистренска кайсиева ракия/Кайсиева ракия от Силистра/Silistrenska kajsijeva rakija/Kajsijeva rakija iz Silistre“, „Тервелска кайсиева ракия/Кайсиева ракия от Тервел/Tervelska kajsijeva rakija/Kajsijeva rakija iz Tervela“, „Ловешка сливова ракия/Сливова ракия от Ловеч/Loveška slivova rakija/Slivova rakija iz Loveča“, „Ţuică Zetea de Medieşu Aurit“, „Ţuică de Valea Milcovului“, „Ţuică de Buzău“, „Ţuică de Argeş“, „Ţuică de Zalău“, „Ţuică ardelenească de Bistriţa“, „Horincă de Maramureş“, „Horincă de Cămârzan“, „Horincă de Seini“, „Horincă de Chioar“, „Horincă de Lăpuş“, „Turţ de Oaş“, „Turţ de Maramureş“.

2.

31991 R 1601: Uredba Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil za opredelitev, opis in predstavitev aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov (UL L 149, 14. 6. 1991, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

31992 R 3279: Uredbo Sveta (EGS) št. 3279/92 z dne 9. 11. 1992 (UL L 327, 13. 11. 1992, str. 1),

11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29. 8. 1994, str. 21),

31994 R 3378: Uredbo (ES) št. 3378/94 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. 12. 1994 (UL L 366, 31. 12. 1994, str. 1),

31996 R 2061: Uredbo (ES) št. 2061/96 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. 10. 1996 (UL L 277, 30. 10. 1996, str. 1),

32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

V členu 2(3) se za točko (h) doda naslednja točka:

„(i)

Pelin: aromatizirana pijača, dobljena iz belega ali rdečega vina, zgoščenega grozdnega mošta, grozdnega soka (ali sladkorja iz sladkorne pese) in posebne zeliščne tinkture, ki ima vsebnost alkohola najmanj 8,5 % vol., vsebnost sladkorja, izraženo kot invertni sladkor, med 45 in 50 grami na liter, in skupno vsebnost kislin ne manj od 3 gramov na liter, izraženo kot vinska kislina.“

in točka (i) se prečrkuje v (j).

3.

31992 R 2075: Uredba Sveta (EGS) št. 2075/92 z dne 30. junija 1992 o skupni ureditvi trga za surovi tobak (UL L 215, 30. 7. 1992, str. 70), kakor je bila spremenjena z:

11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29. 8. 1994, str. 21),

31994 R 3290: Uredbo Sveta (ES) št. 3290/94 z dne 22. 12. 1994 (UL L 349, 31. 12. 1994, str. 105),

31995 R 0711: Uredbo Sveta (ES) št. 711/95 z dne 27. 3. 1995 (UL L 73, 1. 4. 1995, str. 13),

31996 R 0415: Uredbo Sveta (ES) št. 415/96 z dne 4. 3. 1996 (UL L 59, 8. 3. 1996, str. 3),

31996 R 2444: Uredbo Sveta (ES) št. 2444/96 z dne 17. 12. 1996 (UL L 333, 21. 12. 1996, str. 4),

31997 R 2595: Uredbo Sveta (ES) št. 2595/97 z dne 18. 12. 1997 (UL L 351, 23. 12. 1997, str. 11),

31998 R 1636: Uredbo Sveta (ES) št. 1636/98 z dne 20. 7. 1998 (UL L 210, 28. 7. 1998, str. 23),

31999 R 0660: Uredbo Sveta (ES) št. 660/1999 z dne 22. 3. 1999 (UL L 83, 27. 3. 1999, str. 10),

32000 R 1336: Uredbo Sveta (ES) št. 1336/2000 z dne 19. 6. 2000 (UL L 154, 27. 6. 2000, str. 2),

32002 R 0546: Uredbo Sveta (ES) št. 546/2002 z dne 25. 3. 2002 (UL L 84, 28. 3. 2002, str. 4),

32003 R 0806: Uredbo Sveta (ES) št. 806/2003 z dne 14. 4. 2003 (UL L 122, 16. 5. 2003, str. 1),

32003 R 2319: Uredbo Sveta (ES) št. 2319/2003 z dne 17. 12. 2003 (UL L 345, 31. 12. 2003, str. 17),

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

(a)

V Prilogi, se v točki V. „Sun-cured“ doda naslednje:

 

„Molovata

 

Ghimpaţi

 

Bărăgan“.

(b)

V Prilogi, se v točki VI. „Basmas“ doda naslednje:

 

„Džebel

 

Nevrokop

 

Dupnica

 

Melnik

 

Ustina

 

Harmanli

 

Krumovgrad

 

Iztočen Balkan

 

Topolovgrad

 

Svilengrad

 

Srednogorska jaka“.

(c)

V Prilogi, se v točki VIII. „Kaba Koulak (klasični)“ doda naslednje:

 

„Severna Bulgaria

 

Tekne“.

4.

31996 R 2201: Uredba Sveta (ES) št. 2201/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za predelano sadje in zelenjavo (UL L 297, 21. 11. 1996, str. 29), kakor je bila spremenjena z:

31997 R 2199: Uredbo Sveta (ES) št. 2199/97 z dne 30. 10. 1997 (UL L 303, 6. 11. 1997, str. 1),

31999 R 2701: Uredbo Sveta (ES) št. 2701/1999 z dne 14. 12. 1999 (UL L 327, 21. 12. 1999, str. 5),

32000 R 2699: Uredbo Sveta (ES) št. 2699/2000 z dne 4. 12. 2000 (UL L 311, 12. 12. 2000, str. 9),

32001 R 1239: Uredbo Sveta (ES) št. 1239/2001 z dne 19. 6. 2001 (UL L 171, 26. 6. 2001, str. 1),

32002 R 0453: Uredbo Komisije (ES) št. 453/2002 z dne 13. 3. 2002 (UL L 72, 14. 3. 2002, str. 9),

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33),

32004 R 0386: Uredbo Komisije (ES) št. 386/2004 z dne 1. 3. 2004 (UL L 64, 2. 3. 2004, str. 25).

Priloga III se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA III

Pragi predelave iz člena 5

Neto teža svežega proizvoda

(v tonah)

 

 

Paradižniki

Breskve

Hruške

Pragi Skupnosti

8 860 061

560 428

105 659

Nacionalni pragi

Bolgarija

156 343

17 843

n.r.

Češka

12 000

1 287

11

Grčija

1 211 241

300 000

5 155

Španija

1 238 606

180 794

35 199

Francija

401 608

15 685

17 703

Italija

4 350 000

42 309

45 708

Ciper

7 944

6

n.r.

Latvija

n.r.

n.r.

n.r.

Madžarska

130 790

1 616

1 031

Malta

27 000

n.r.

n.r.

Nizozemska

n.r.

n.r.

243

Avstrija

n.r.

n.r.

9

Poljska

194 639

n.r.

n.r.

Portugalska

1 050 000

218

600

Romunija

50 390

523

n.r.

Slovaška

29 500

147

n.r.

n.r. = ni relevantno“.

5.

31998 R 2848: Uredba Komisije (ES) št. 2848/98 z dne 22. decembra 1998 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 2075/92 glede sheme premij, proizvodnih kvot in posebne pomoči za skupine proizvajalcev v sektorju surovega tobaka (UL L 358, 31. 12. 1998, str. 17), kakor je bila spremenjena z:

31999 R 0510: Uredbo Komisije (ES) št. 510/1999 z dne 8. 3. 1999 (UL L 60, 9. 3. 1999, str. 54),

31999 R 0731: Uredbo Komisije (ES) št. 731/1999 z dne 7. 4. 1999 (UL L 93, 8. 4. 1999, str. 20),

31999 R 1373: Uredbo Komisije (ES) št. 1373/1999 z dne 25. 6. 1999 (UL L 162, 26. 6. 1999, str. 47),

31999 R 2162: Uredbo Komisije (ES) št. 2162/1999 z dne 12. 10. 1999 (UL L 265, 13. 10. 1999, str. 13),

31999 R 2637: Uredbo Komisije (ES) št. 2637/1999 z dne 14. 12. 1999 (UL L 323, 15. 12. 1999, str. 8),

32000 R 0531: Uredbo Komisije (ES) št. 531/2000 z dne 10. 3. 2000 (UL L 64, 11. 3. 2000, str. 13),

32000 R 0909: Uredbo Komisije (ES) št. 909/2000 z dne 2. 5. 2000 (UL L 105, 3. 5. 2000, str. 18),

32000 R 1249: Uredbo Komisije (ES) št. 1249/2000 z dne 15. 6. 2000 (UL L 142, 16. 6. 2000, str. 3),

32001 R 0385: Uredbo Komisije (ES) št. 385/2001 z dne 26. 2. 2001 (UL L 57, 27. 2. 2001, str. 18),

32001 R 1441: Uredbo Komisije (ES) št. 1441/2001 z dne 16. 7. 2001 (UL L 193, 17. 7. 2001, str. 5),

32002 R 0468: Uredbo Komisije (ES) št. 486/2002 z dne 18. 3. 2002 (UL L 76, 19. 3. 2002, str. 9),

32002 R 1005: Uredbo Komisije (ES) št. 1005/2002 z dne 12. 6. 2002 (UL L 153, 13. 6. 2002, str. 3),

32002 R 1501: Uredbo Komisije (ES) št. 1501/2002 z dne 22. 8. 2002 (UL L 227, 23. 8. 2002, str. 16),

32002 R 1983: Uredbo Komisije (ES) št. 1983/2002 z dne 7. 11. 2002 (UL L 306, 8. 11. 2002, str. 8),

32004 R 1809: Uredbo Komisije (ES) št. 1809/2004 z dne 18. 10. 2004 (UL L 318, 19. 10. 2004, str. 18).

Priloga I se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA I

ODSTOTKI JAMSTVENEGA PRAGA NA DRŽAVO ČLANICO ALI POSEBNE REGIJE ZA PRIZNAVANJE SKUPIN PROIZVAJALCEV

Država članica ali posebna regija sedeža skupine proizvajalcev

Odstotki

Nemčija, Španija (razen Kastilje-Leon, Navarre in področja Campezo v Baskiji), Francija (razen Nord-Pas-de-Calais in Pikardije), Italija, Portugalska (razen Avtonomne regije Azori), Belgija, Avstrija, Romunija

2 %

Grčija (razen Epira), Avtonomna regija Azori (Portugalska), Nord-Pas-de-Calais in Pikardija (Francija), Bolgarija (razen občin Banite, Zlatograd, Madan in Dospat na področju Džebel in občin Veliki Preslav, Varbitsa, Šumen, Smiadovо, Varna, Dalgopol, General Tоševо, Dobrič, Kavarna, Krušari, Šabla in Antonovo na področju severne Bolgarije)

1 %

Kastilja-Leon (Španija), Navarra (Španija), področje Campezo v Baskiji (Španija), Epir (Grčija), Banite, občine Zlatograd, Madan in Dospat na področju Džebel in občin Veliki Preslav, Varbitsa, Šumen, Smiadovо, Varna, Dalgopol, General Tоševо, Dobrič, Kavarna, Krushari, Šabla in Antonovo na področju severne Bolgarije (Bolgarija)

0,3 %“.

6.

31999 R 1493: Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L 179, 14. 7. 1999, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

32000 R 1622: Uredbo Komisije (ES) št. 1622/2000 z dne 24. 7. 2000 (UL L 194, 31. 7. 2000, str. 1),

32000 R 2826: Uredbo Sveta (ES) št. 2826/2000 z dne 19. 12. 2000 (UL L 328, 23. 12. 2000, str. 2),

32001 R 2585: Uredbo Sveta (ES) št. 2585/2001 z dne 19. 12. 2001 (UL L 345, 29. 12. 2001, str. 10),

32003 R 0806: Uredbo Sveta (ES) št. 806/2003 z dne 14. 4. 2003 (UL L 122, 16. 5. 2003, str. 1),

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33),

32003 R 1795: Uredbo Komisije (ES) št. 1795/2003 z dne 13. 10. 2003 (UL L 262, 14. 10. 2003, str. 13).

(a)

V členu 6 se doda naslednje:

„5.

Za Bolgarijo in Romunijo so novoustvarjene pravice zasaditve dodeljene za proizvodnjo kakovostnega vina pdpo, ki znaša 1,5 % od skupnih površin vinogradov, ki predstavljajo 2 302,5 hektarjev za Bolgarijo in 2 830,5 hektarjev za Romunijo na dan pristopa. Te pravice se dodelijo v nacionalno rezervo, za katero se uporablja člen 5.“;

(b)

V Prilogi III (Vinorodne cone) se točki 2 doda naslednje:

„(g)

v Romuniji: območje Podişul Transilvaniei“.

(c)

V Prilogi III (Vinorodne cone) se zadnji stavek točke 3 nadomesti z naslednjim:

„(d)

na Slovaškem, regijo Tokaj

(e)

v Romuniji, površine zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točko 2(g) ali 5(f).“.

(d)

V Prilogi III (Vinorodne cone) se točki 5 doda naslednje:

„(e)

v Bolgariji, površine zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Dunavska Ravnina (Дунавска равнина), Černomorski Rajon (Черноморски район), Rozova Dolina (Розова долина)

(f)

v Romuniji, površine zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Dealurile Buzăului, Dealu Mare, Severinului in Plaiurile Drâncei, Colinele Dobrogei, Terasele Dunării, južna vinska regija, vključno s peščenimi in drugimi ugodnimi regijami“.

(e)

V Prilogi III (Vinorodne cone) se točki 6 doda naslednje:

„V Bolgariji vinorodna cona C III a) vključuje površine zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točko 5(e)“.

(f)

V Prilogi V, delu D.3. se doda naslednje:

„ter Romunije“.

7.

32000 R 1673: Uredba Sveta (ES) št. 1673/2000 z dne 27. julija 2000 o skupni tržni ureditvi za lan in konopljo, ki se ju goji za vlakna (UL L 193, 29. 7. 2000, str. 16), kakor je bila spremenjena z:

32002 R 0651: Uredbo Komisije (ES) št. 651/2002 z dne 16. 4. 2002 (UL L 101, 17. 4. 2002, str. 3),

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33),

32003 R 1782: Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. 9. 2003 (UL L 270, 21. 10. 2003, str. 1),

32004 R 0393: Uredbo Sveta (ES) št. 393/2004 z dne 24. 2. 2004 (UL L 65, 3. 3. 2004, str. 4).

(a)

Člen 3(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Za dolga lanena vlakna se določi maksimalna zajamčena količina na tržno leto, in sicer 80 878 ton, ki se jo razdeli med države članice kot nacionalne zajamčene količine. Ta količina se razdeli, kot sledi:

13 800 ton za Belgijo,

13 ton za Bolgarijo,

1 923 ton za Češko,

300 ton za Nemčijo,

30 ton za Estonijo,

50 ton za Španijo,

55 800 ton za Francijo,

360 ton za Latvijo,

2 263 ton za Litvo,

4 800 ton za Nizozemsko,

150 ton za Avstrijo,

924 ton za Poljsko,

50 ton za Portugalsko,

42 ton za Romunijo,

73 ton za Slovaško,

200 ton za Finsko,

50 ton za Švedsko,

50 ton za Združeno kraljestvo.“.

(b)

V členu 3(2) se uvodni odstavek in točka (a) nadomestita z naslednjim:

„2.

Za kratka lanena vlakna in konopljena vlakna, za katera se lahko dodeli pomoč, se določi maksimalna zajamčena količina, in sicer 147 265 ton. Ta količina se razdeli v obliki:

(a)

nacionalnih zajamčenih količin naslednjim državam članicam:

10 350 ton za Belgijo,

48 ton za Bolgarijo,

2 866 ton za Češko,

12 800 ton za Nemčijo,

42 ton za Estonijo,

20 000 ton za Španijo,

61 350 ton za Francijo,

1 313 ton za Latvijo,

3 463 ton za Litvo,

2 061 ton za Madžarsko,

5 550 ton za Nizozemsko,

2 500 ton za Avstrijo,

462 ton za Poljsko,

1 750 ton za Portugalsko,

921 ton za Romunijo,

189 ton za Slovaško,

2 250 ton za Finsko,

2 250 ton za Švedsko,

12 100 ton za Združeno kraljestvo.

Nacionalna zajamčena količina, ki je določena za Madžarsko, se nanaša le na konopljena vlakna.“.

8.

32003 R 1782: Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L 270, 21. 10. 2003, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

32004 R 0021: Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. 12. 2003 (UL L 5, 9. 1. 2004, str. 8),

32004 R 0583: Uredbo Sveta (ES) št. 583/2004 z dne 22. 3. 2004 (UL L 91, 30. 3. 2004, str. 1),

32004 D 0281: Odločbo Sveta 2004/281/ES z dne 22. 3. 2004 (UL L 93, 30. 3. 2004, str. 1),

32004 R 0864: Uredbo Sveta (ES) št. 864/2004 z dne 29. 4. 2004 (UL L 161, 30. 4. 2004, str. 48).

(a)

Člen 2(g) se nadomesti z naslednjim:

„(g)

‚nove države članice‘ so Bolgarija, Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Romunija, Slovenija in Slovaška.“

(b)

V členu 5(2) se na koncu prvega pododstavka doda naslednje:

„Vendar Bolgarija in Romunija zagotovita, da zemljišča, ki so se 1. januarja 2007 uporabljala kot trajni pašniki, ostanejo trajni pašniki.“

(c)

V členu 54(2) se na koncu prvega pododstavka doda naslednje:

„Vendar pa je datum, ki je za Bolgarijo in Romunijo predviden za zahtevke za pomoč na površino, 30. junij 2005“.

(d)

V členu 71g se doda naslednje:

„9.

Za Bolgarijo in Romunijo:

(a)

je triletno referenčno obdobje iz odstavka 2 od leta 2002 do leta 2004;

(b)

je leto iz odstavka 3(a) leto 2004;

(c)

v prvem pododstavku odstavka 4 je sklicevanje na leto 2004 in/ali leto 2005 leto 2005 in/ali leto 2006, in sklicevanje na leto 2004 je leto 2005.“.

(e)

V členu 71h se doda naslednje:

„Ssklicevanje na 30. junij 2003 pa je za Bolgarijo in Romunijo 30. junij 2005.“.

(f)

Člen 74(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Pomoč se dodeli za nacionalne osnovne površine v tradicionalnih proizvodnih območjih, navedenih v Prilogi X.

Osnovne površine so naslednje

Bolgarija

21 800 ha

Grčija

617 000 ha

Španija

594 000 ha

Francija

208 000 ha

Italija

1 646 000 ha

Ciper

6 183 ha

Madžarska

2 500 ha

Avstrija

7 000 ha

Portugalska

118 000 ha“.

(g)

Člen 78(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Maksimalna zajamčena površina, v zvezi s katero se lahko dodeli pomoč, je 1 648 000 ha.“

(h)

Člen 80(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.

Pomoč je glede na donose v zadevnih državah članicah naslednja:

 

Tržno leto 2004/2005 in v primeru uporabe člena 71

(EUR/ha)

Tržno leto 2005/2006 in kasneje

(EUR/ha)

Bolgarija

-

345,225

Grčija

1 323,96

561,00

Španija

1 123,95

476,25

Francija:

 

 

matično ozemlje

971,73

411,75

Francoska Gvajana

1 329,27

563,25

Italija

1 069,08

453,00

Madžarska

548,70

232,50

Portugalska

1 070,85

453,75

Romunija

-

126,075“

(i)

Člen 81 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 81

Površine

Nacionalna osnovna površina se uvede za vsako državo članico proizvajalko. Vendar se za Francijo uvedeta dve osnovni površini. Osnovne površine so naslednje:

Bolgarija

4 166 ha

Grčija

20 333 ha

Španija

104 973 ha

Francija:

matično ozemlje

19 050 ha

Francoska Gvajana

4 190 ha

Italija

219 588 ha

Madžarska

3 222 ha

Portugalska

24 667 ha

Romunija

500 ha

Država članica lahko v skladu z objektivnimi merili razdeli svojo osnovno površino ali površine v podosnovne površine.“

(j)

Člen 84 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 84

Površine

1.   Država članica odobri pomoč Skupnosti v okviru zgornje meje, ki se izračuna tako, da se število hektarjev NZP v tej državi članici, kot je določeno v odstavku 3, pomnoži s povprečnim zneskom v višini 120,75 evrov.

2.   S tem se določi največja zajamčena površina v velikosti 829 229 ha.

3.   Največja zajamčena površina iz odstavka 2 se razdeli v naslednje Nacionalne zajamčene površine (NZP)

Nacionalne zajamčene površine (NZP)

Belgija

100 ha

Bolgarija

11 984 ha

Nemčija

1 500 ha

Grčija

41 100 ha

Španija

568 200 ha

Francija

17 300 ha

Italija

130 100 ha

Ciper

5 100 ha

Luksemburg

100 ha

Madžarska

2 900 ha

Nizozemska

100 ha

Avstrija

100 ha

Poljska

4 200 ha

Portugalska

41 300 ha

Romunija

1 645 ha

Slovenija

300 ha

Slovaška

3 100 ha

Združeno kraljestvo

100 ha

4.   Država članica lahko razdeli svoje NZP v podpovršine v skladu z objektivnimi merili, zlasti na regionalni ravni ali glede na proizvodnjo.“

(k)

V členu 95(4) se doda naslednji pododstavek:

„Za Bolgarijo in Romunijo so celotne količine iz prvega pododstavka določene v tabeli (f) Priloge I Uredbe Sveta št. 1788/2003 in ponoven pregled je opravljen v skladu s šestim pododstavkom člena 6(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003.

Za Bolgarijo in Romunijo je dvanajstmesečno obdobje iz prvega pododstavka obdobje 2006/2007.“.

(l)

V členu 103 se drugemu odstavku doda naslednje:

„Vendar pa bo za Bolgarijo in Romunijo pogoj za uporabo tega odstavka, da se shema enotnih plačil zanj uporabi v letu 2007 in je bila izbrana uporaba člena 66.“.

(m)

Člen 105(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Dodatek plačilu na površino v višini:

291 EUR na hektar za tržno leto 2005/2006 ter

285 EUR na hektar za tržno leto 2006/2007 in kasneje

se izplača za površino, posejano s trdo pšenico na tradicionalnih proizvodnih območjih, navedenih v Prilogi X, ob upoštevanju naslednjih omejitev:

(hektarji)

Bolgarija

21 800

Grčija

617 000

Španija

594 000

Francija

208 000

Italija

1 646 000

Ciper

6 183

Madžarska

2 500

Avstrija

7 000

Portugalska

118 000“.

(n)

V členu 108 se drugemu odstavku doda naslednje:

„V Bolgariji in Romuniji do zahtevkov za plačila niso upravičena zemljišča, ki so bila dne 30. junija 2005 trajni pašniki, trajni nasadi, poraščena z drevjem ali uporabljena v nekmetijske namene.“.

(o)

Člen 110c(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Nacionalna osnovna površina je:

Bolgarija: 10 237 ha

Grčija: 370 000 ha

Španija: 70 000 ha

Portugalska: 360 ha.“.

(p)

Člen 110c(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.

Znesek pomoči na hektar, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, je naslednji:

Bolgarija: 263 EUR,

Grčija: 594 EUR za 300 000 hektarov in 342,85 EUR za preostalih 70 000 hektarov,

Španija: 1 039 EUR,

Portugalska: 556 EUR.“.

(q)

Člen 116(4) se nadomesti z naslednjim:

„4.

Uporabljajo se naslednje zgornje meje:

Država članica

Pravice (x 1 000)

Belgija

70

Bolgarija

2 058,483

Češka

66,733

Danska

104

Nemčija

2 432

Estonija

48

Grčija

11 023

Španija

19 580

Francija

7 842

Irska

4 956

Italija

9 575

Ciper

472,401

Latvija

18,437

Litva

17,304

Luksemburg

4

Madžarska

1 146

Malta

8,485

Nizozemska

930

Avstrija

206

Poljska

335,88

Portugalska

2 690

Romunija

5 880,620

Slovenija

84,909

Slovaška

305,756

Finska

80

Švedska

180

Združeno kraljestvo

19 492

Skupaj

89 607,008“.

(r)

Člen 123(8) se nadomesti z naslednjim:

„8.

Uporabljajo se naslednje regionalne zgornje meje:

Belgija

235 149

Bolgarija

90 343

Češka

244 349

Danska

277 110

Nemčija

1 782 700

Estonija

18 800

Grčija

143 134

Španija

713 999 (1)

Francija

1 754 732 (2)

Irska

1 077 458

Italija

598 746

Ciper

12 000

Latvija

70 200

Litva

150 000

Luksemburg

18 962

Madžarska

94 620

Malta

3 201

Nizozemska

157 932

Avstrija

373 400

Poljska

926 000

Portugalska

175 075 (3)

Romunija

452 000

Slovenija

92 276

Slovaška

78 348

Finska

250 000

Švedska

250 000

Združeno kraljestvo

1 419 811 (4)

(s)

Člen 126(5) se nadomesti z naslednjim:

„5.

Uporabljajo se naslednje nacionalne zgornje meje:

Belgija

394 253

Bolgarija

16 019

Češka

90 300

Danska

112 932

Nemčija

639 535

Estonija

13 416

Grčija

138 005

Španija (5)

1 441 539

Francija (6)

3 779 866

Irska

1 102 620

Italija

621 611

Ciper

500

Latvija

19 368

Litva

47 232

Luksemburg

18 537

Madžarska

117 000

Malta

454

Nizozemska

63 236

Avstrija

375 000

Poljska

325 581

Portugalska (7)

416 539

Romunija

150 000

Slovenija

86 384

Slovaška

28 080

Finska

55 000

Švedska

155 000

Združeno kraljestvo

1 699 511“

(t)

V členu 130(3) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za nove države članise so nacionalne zgornje meje, tiste, ki so zapisane v naslednji tabeli:

 

Biki, voli, krave in telice

Teleta, stara več kot en mesec in manj kot osem mesecev in s težo trupa do 185 kilogramov

Bolgarija

22 191

101 542

Češka

483 382

27 380

Estonija

107 813

30 000

Ciper

21 000

-

Latvija

124 320

53 280

Litva

367 484

244 200

Madžarska

141 559

94 439

Malta

6 002

17

Poljska

1 815 430

839 518

Romunija

1 148 000

85 000

Slovenija

161 137

35 852

Slovaška

204 062

62 841“

(u)

V členu 143a se doda naslednji odstavek:

„Za Bolgarijo in Romunijo se uvedejo neposredna plačila, dodeljena v skladu z naslednjim razporedom povečanj, izraženih kot odstotek ravni takih plačil, ki se takrat uporablja v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004:

25 % v letu 2007,

30 % v letu 2008,

35 % v letu 2009,

40 % v letu 2010,

50 % v letu 2011,

60 % v letu 2012,

70 % v letu 2013,

80 % v letu 2014,

90 % v letu 2015,

100 % od leta 2016.“.

(v)

V členu 143b(4) se doda naslednji pododstavek:

„Za Bolgarijo in Romunijo je kmetijska površina za namene sheme enotnega plačila na površino tisti del kmetijske površine v uporabi, ki je vzdrževana v dobrem kmetijskem stanju, ne glede na to, ali je v obdelavi ali ne, in se, če je to primerno, prilagodi v skladu z objektivnimi merili, ki jih po dovoljenju Komisije določita Bolgarija in Romunija.“.

(w)

Člen 143b(9) se nadomesti z naslednjim:

„9.

Za vsako novo državo članico je shema enotnega plačila na površino na voljo za obdobje uporabe do konca leta 2006; na zaprosilo nove države članice se lahko to obdobje dvakrat podaljša za eno leto. Za Bolgarijo in Romunijo je shema enotnega plačila na površino na voljo za obdobje uporabe do konca leta 2009; na njuno zaprosilo se lahko to obdobje dvakrat podaljša za eno leto. Ob upoštevanju določb odstavka 11 se lahko vsaka nova država članica ob koncu prvega ali drugega leta obdobja uporabe odloči, da bo shemo prenehala uporabljati. Nove države članice o svoji nameri o prenehanju uporabe uradno obvestijo Komisijo do konca 1. avgusta zadnjega leta uporabe.“.

(x)

V členu 143b(11) se doda naslednji pododstavek:

„Za Bolgarijo in Romunijo se do konca petletnega obdobja uporabe sheme enotnega plačila na površino (tj. 2011) uporablja odstotek določen v členu 143a. Če se uporabo sheme enotnega plačila na površino v skladu s sklepom, ki se sprejme v skladu s točko (b), podaljša preko tega datuma, se odstotek, določen v členu 143a za leto 2011, uporablja do konca zadnjega leta uporabe sheme enotnega plačila na površino.“.

(y)

Člen 143c(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.

Po dovoljenju Komisije imajo nove države članice možnost dopolnjevati neposredna plačila do:

(a)

glede vseh neposrednih plačil, 55 % ravni neposrednih plačil v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004 v letu 2004, 60 % v letu 2005, 65 % v letu 2006 in od leta 2007 do 30 odstotnih točk več od ravni iz člena 143a, ki se uporablja za zadevno leto. Za Bolgarijo in Romunijo se uporablja naslednje: 55 % ravni neposrednih plačil v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004 v letu 2007, 60 % v letu 2008, 65 % v letu 2009 in od leta 2010 do 30 odstotnih točk več od ravni iz člena 143a, ki se uporablja za zadevno leto. V sektorju krompirjevega škroba pa lahko Češka doplačuje do 100 % ravni neposrednih plačil v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004. Vendar za plačila iz poglavja 7 naslova IV te uredbe veljajo naslednje najvišje stopnje: 85 % v letu 2004, 90 % v letu 2005, 95 % v letu 2006 in 100 % od leta 2007. Za Bolgarijo in Romunijo veljajo naslednje najvišje stopnje: 85 % v letu 2007, 90 % v letu 2008, 95 % v letu 2009 in 100 % od leta 2010;

ali

(b)

(i)

glede neposrednih plačil, ki niso sheme enotnega plačila, za 10 odstotnih točk povečane skupne ravni neposrednih plačil, do katere bi bil kmet v novi državi članici v koledarskem letu 2003 upravičen po posameznih proizvodih v skladu s s SKP primerljivo nacionalno shemo. Za Litvo je referenčno leto koledarsko leto 2002. Za Bolgarijo in Romunijo je referenčno leto koledarsko leto 2006. Za Slovenijo je povečanje 10 odstotnih točk v letu 2004, 15 odstotnih točk v letu 2005, 20 odstotnih točk v letu 2006 in 25 odstotnih točk od leta 2007;

(ii)

glede sheme enotnega plačila je skupni znesek dopolnilnih nacionalnih neposrednih pomoči, ki jih nove države članice lahko dodelijo v določenem letu, omejen s posebnim finančnim okvirjem. Okvir je enak razliki med:

skupnim zneskom neposredne s SKP primerljive nacionalne pomoči, ki je na razpolago zadevni novi državi članici za koledarsko leto 2003 ali v primeru Litve za leto 2003, vsakokrat povečan za 10 odstotnih točk. Za Bolgarijo in Romunijo je referenčno leto koledarsko leto 2006. Za Slovenijo je povečanje 10 odstotnih točk v letu 2004, 15 odstotnih točk v letu 2005, 20 odstotnih točk v letu 2006 in 25 odstotnih točk od leta 2007,

in

je nacionalna zgornja meja te nove države članice s seznama iz Priloge VIIIa, kadar je to primerno, prilagojena v skladu s členom 64(2) in 70(2).

V izračunavanje skupnega zneska iz prve alinee zgoraj se vključijo nacionalna neposredna plačila in/ali njegovi sestavni deli, ki ustrezajo neposrednim plačilom Skupnosti, in/ali njegovi sestavni deli, ki so bili upoštevani pri izračunavanju dejanske zgornje meje za zadevne nove države članice v skladu s členi 64(2), 70(2) in 71c.

Za vsako zadevno neposredno plačilo lahko nova država članica izbere bodisi možnost (a) ali (b) zgoraj.

Skupna neposredna podpora, ki se po pristopu lahko dodeli kmetom iz nove države članice v skladu z ustreznim neposrednim plačilom EU, vključno z vsemi dopolnilnimi nacionalnimi neposrednimi plačili, ne preseže ravni neposredne podpore, do katere bi bil upravičen kmet v skladu z ustreznim neposrednim plačilom EU, ki se takrat uporablja za države članice Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004.“.

(z)

Člen 154a(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.

Ukrepi iz odstavka 1 se lahko sprejmejo med 1. majem 2004 in 30. junijem 2009 ter se ne uporabljajo po tem datumu. Za Bolgarijo in Romunijo je to obdobje med 1. januarjem 2007 in 31. decembrom 2011. Svet lahko na predlog Komisije s kvalificirano večino podaljša to obdobje.“

(aa)

V Prilogi III se dodajo naslednje opombe:

k naslovu točke A:

„* Za Bolgarijo in Romunijo je sklicevanje na leto 2005 prvo leto veljavnosti sheme enotnih plačil.“;

k naslovu točke B:

„* Za Bolgarijo in Romunijo je sklicevanje na leto 2006 drugo leto veljavnosti sheme enotnih plačil.“;

ter k naslovu točke C:

„* Za Bolgarijo in Romunijo je sklicevanje na leto 2007 tretje leto veljavnosti sheme enotnih plačil.“;

(ab)

Priloga VIIIA se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA VIIIA

Nacionalne zgornje meje iz člena 71c

Zgornje meje se izračunajo ob upoštevanju razporeda povečanj iz člena 143a in jih zato ni treba zmanjšati.

(v milijonih EUR)

Koledarsko leto

Bolgarija

Češka

Estonija

Ciper

Latvija

Litva

Madžarska

Malta

Poljska

Romunija

Slovenija

Slovaška

2005

-

228,8

23,4

8,9

33,9

92,0

350,8

0,67

724,6

-

35,8

97,7

2006

-

266,7

27,3

12,5

39,6

107,3

420,2

0,83

881,7

-

41,9

115,4

2007

200,3

343,6

40,4

16,3

55,6

146,9

508,3

1,64

1 140,8

440,0

56,1

146,6

2008

240,4

429,2

50,5

20,4

69,5

183,6

634,9

2,05

1 425,9

527,9

70,1

183,2

2009

281,0

514,9

60,5

24,5

83,4

220,3

761,6

2,46

1 711,0

618,1

84,1

219,7

2010

321,2

600,5

70,6

28,6

97,3

257,0

888,2

2,87

1 996,1

706,4

98,1

256,2

2011

401,4

686,2

80,7

32,7

111,2

293,7

1 014,9

3,28

2 281,1

883,0

112,1

292,8

2012

481,7

771,8

90,8

36,8

125,1

330,4

1 141,5

3,69

2 566,2

1 059,6

126,1

329,3

2013

562,0

857,5

100,9

40,9

139,0

367,1

1 268,2

4,10

2 851,3

1 236,2

140,2

365,9

2014

642,3

857,5

100,9

40,9

139,0

367,1

1 268,2

4,10

2 851,3

1 412,8

140,2

365,9

2015

722,6

857,5

100,9

40,9

139,0

367,1

1 268,2

4,10

2 851,3

1 589,4

140,2

365,9

naslednja leta

802,9

857,5

100,9

40,9

139,0

367,1

1 268,2

4,10

2 851,3

1 766,0

140,2

365,9“

(ac)

V Prilogi X se doda naslednje:

 

„BOLGARIJA

 

Starozagorski

 

Haskovski

 

Slivenski

 

Jambolski

 

Burgaski

 

Dobrički

 

Plovdivski“.

(ad)

Priloga XIB se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA XIB

Nacionalne bazne površine za poljščine in referenčni donosi v novih državah članicah iz členov 101 in 103

 

Bazna površina

(hektari)

Referenčni donos

(t/ha)

Bolgarija

2 625 258

2,90

Češka

2 253 598

4,20

Estonija

362 827

2,40

Ciper

79 004

2,30

Latvija

443 580

2,50

Litva

1 146 633

2,70

Madžarska

3 487 792

4,73

Malta

4 565

2,02

Poljska

9 454 671

3,00

Romunija

7 012 666

2,65

Slovenija

125 171

5,27

Slovaška

1 003 453

4,06“.

9.

32003 R 1788: Uredba Sveta (EGS) št. 1788/2003 z dne 29. septembra 2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih izdelkov (UL L 270, 21. 10. 2003, str. 123), kakor je bila spremenjena z:

32004 D 0281: Sklepom Sveta 2004/281/ES z dne 22. 3. 2004 (UL L 93, 30. 3. 2004, str. 1).

(a)

V členu 1(4) se doda naslednji pododstavek:

„Za Bolgarijo in Romunijo se ustanovi posebno rezervo za prestrukturiranje, kakor to določa tabela (g) Priloge I. Ta rezerva se sprosti s 1. aprilom 2009 v obsegu za kolikor se poraba mleka in mlečnih izdelkov na kmetijah v teh državah zmanjša od leta 2002. Odločitev o sprostitvi te rezerve in njeni razdelitvi med kvotama za oddajo in neposredno prodajo sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 23(2) na podlagi ocene poročila, ki ga Romunija in Bolgarija predložita Komisiji do 31. decembra 2008. Poročilo vsebuje podrobne rezultate in trende dejanskega procesa prestrukturiranja mlečnega sektorja v državi, predvsem rezultate preusmeritve od proizvodnje za porabo na kmetiji k proizvodnji za trg.“.

(b)

Člen 1(5) se nadomesti z naslednjim:

„5.

Za Bolgarijo, Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Romunijo, Slovenijo in Slovaško nacionalne referenčne količine vključujejo vse kravje mleko ali ekvivalent mleka, ki je oddano odkupovalcu ali prodano neposredno za potrošnjo, kakor je opredeljeno v členu 5 te uredbe, ne glede na to, ali je proizvedeno ali trženo v skladu z prehodnimi ukrepi, ki se uporabljajo za te države.“.

(c)

V členu 1 se doda naslednji odstavek:

„6.

Za Bolgarijo in Romunijo se dajatev uporablja od 1. aprila 2007.“.

(d)

V členu 6(1) se drugi in tretji pododstavek nadomestita z naslednjim:

„Za Bolgarijo, Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Romunijo, Slovenijo in Slovaško je podlaga za navedene individualne referenčne količine določena v tabeli (f) Priloge I.

V primeru Bolgarije, Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Romunije, Slovenije in Slovaške se dvanajstmesečno obdobje za določitev individualnih referenčnih količin začne: 1. aprila 2001 za Madžarsko, 1. aprila 2002 za Malto in Litvo, 1. aprila 2003 za Češko, Ciper, Estonijo, Latvijo in Slovaško, 1. aprila 2004 za Poljsko in Slovenijo ter 1. aprila 2006 za Bolgarijo in Romunijo.“.

(e)

V členu 6(1) se doda naslednji pododstavek:

„Za Bolgarijo in Romunijo se na podlagi dejanskih številk za leto 2006 za oddajo in neposredno prodajo opravi ponovni pregled razdelitve celotne količine med oddajo in neposredno prodajo določeno v tabeli (f) Priloge I in Komisija, če je to potrebno, razdelitev prilagodi po postopku iz člena 23(2).“.

(f)

V členu 9(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za Bolgarijo, Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Romunijo, Slovenijo in Slovaško referenčna vsebnost maščob iz odstavka 1 ustreza referenčni vrednosti maščobe količin, ki so bile proizvajalcem dodeljene ob naslednjih datumih: 31. marca 2002 za Madžarsko, 31. marca 2003 za Litvo, 31. marca 2004 za Češko, Ciper, Estonijo, Latvijo in Slovaško, 31. marca 2005 za Poljsko in Slovenijo ter 31. marca 2007 za Bolgarijo in Romunijo.“.

(g)

V členu 9(5) se doda naslednji pododstavek:

„Za Romunijo se na podlagi podatkov za celotno leto 2004 opravi ponovni pregled vsebnosti referenčnih maščob iz Priloge II in Komisija, če je to potrebno, razdelitev prilagodi po postopku iz člena 23(2).“

(h)

V prilogi I se tabele (d), (e), (f) in (g) nadomestijo z naslednjim:

„(d)

Obdobje 2007/2008

Država članica

Količine, tone

Belgija

3 343 535,000

Bolgarija

979 000,000

Češka

2 682 143,000

Danska

4 499 900,000

Nemčija

28 143 464,000

Estonija

624 483,000

Grčija

820 513,000

Španija

6 116 950,000

Francija

24 478 156,000

Irska

5 395 764,000

Italija

10 530 060,000

Ciper

145 200,000

Latvija

695 395,000

Litva

1 646 939,000

Luksemburg

271 739,000

Madžarska

1 947 280,000

Malta

48 698,000

Nizozemska

11 185 440,000

Avstrija

2 776 895,000

Poljska

8 964 017,000

Portugalska

1 939 187,000

Romunija

3 057 000,000

Slovenija

560 424,000

Slovaška

1 013 316,000

Finska

2 431 047,324

Švedska

3 336 030,000

Združeno kraljestvo

14 755 647,000

(e)

Obdobje 2008/2009 do 2014/2015

Država članica

Količine, tone

Belgija

3 360 087,000

Bolgarija

979 000,000

Češka

2 682 143,000

Danska

4 522 176,000

Nemčija

28 282 788,000

Estonija

624 483,000

Grčija

820 513,000

Španija

6 116 950,000

Francija

24 599 335,000

Irska

5 395 764,000

Italija

10 530 060,000

Ciper

145 200,000

Latvija

695 395,000

Litva

1 646 939,000

Luksemburg

273 084,000

Madžarska

1 947 280,000

Malta

48 698,000

Nizozemska

11 240 814,000

Avstrija

2 790 642,000

Poljska

8 964 017,000

Portugalska

1 948 550,000

Romunija

3 057 000,000

Slovenija

560 424,000

Slovaška

1 013 316,000

Finska

2 443 069,324

Švedska

3 352 545,000

Združeno kraljestvo

14 828 597,000

(f)

Referenčne količine za oddaje in neposredne prodaje iz drugega pododstavka člena 6(1)

Država članica

Referenčne količine za oddaje, tone

Referenčne količine za neposredno prodajo, tone

Bolgarija

722 000

257 000

Češka

2 613 239

68 904

Estonija

537 188

3 863

Ciper

141 337

87 365

Latvija

468 943

226 452

Litva

1 256 440

390 499

Madžarska

1 782 650

164 630

Malta

48 698

Poljska

8 500 000

464 017

Romunija

1 093 000

1 964 000

Slovenija

467 063

93 361

Slovaška

990 810

22 506

(g)

Količine posebnih rezerv za prestrukturiranje iz člena 1(4)

Država članica

Količine posebnih rezerv za prestrukturiranje, tone

Bolgarija

39 180

Češka

55 788

Estonija

21 885

Litva

33 253

Latvija

57 900

Madžarska

42 780

Poljska

416 126

Romunija

188 400

Slovenija

16 214

Slovaška

27 472“

(i)

V Prilogi II se tabela nadomesti z naslednjim:

„Referenčna vsebnost maščob

Država članica

Referenčna vsebnost maščob (g/kg)

Belgija

36,91

Bolgarija

39,10

Češka

42,10

Danska

43,68

Nemčija

40,11

Estonija

43,10

Grčija

36,10

Španija

36,37

Francija

39,48

Irska

35,81

Italija

36,88

Ciper

34,60

Latvija

40,70

Litva

39,90

Luksemburg

39,17

Madžarska

38,50

Nizozemska

42,36

Avstrija

40,30

Poljska

39,00

Portugalska

37,30

Romunija

35,93

Slovenija

41,30

Slovaška

37,10

Finska

43,40

Švedska

43,40

Združeno kraljestvo

39,70“.

3.   PROMETNA POLITIKA

31996 L 0026: Direktiva Sveta 96/26/ES z dne 29. aprila 1996 o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem in potniškem prometu ter o medsebojnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah za olajšanje uresničevanja pravic teh prevoznikov do ustanavljanja prevoznih podjetij v domačem in mednarodnem prometu (UL L 124, 23. 5. 1996, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

31998 L 0076: Direktivo Sveta 98/76/ES z dne 1. 10. 1998 (UL L 277, 14. 10. 1998, str. 17),

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33),

32004 L 0066: Direktivo Sveta 2004/66/ES z dne 26. 4. 2004 (UL L 168, 1. 5. 2004, str. 35).

(a)

V členu 10 se dodajo naslednji odstavki:

„11.

Z odstopanjem od odstavka 3 se spričevala, izdana cestnim prevoznikom v Bolgariji pred dnem pristopa, štejejo enakovredna spričevalom, izdanim v skladu z določbami te direktive, če so bila izdana:

mednarodnim cestnim prevoznikom v tovornem in potniškem prometu v skladu z Odlokom št. 11 z dne 31. oktobra 2002 o mednarodnem cestnem prevozu potnikov in tovora (Uradni list št. 108 z dne 19. novembra 2002), po 19. novembru 2002;

notranjim cestnim prevoznikom v tovornem in potniškem prometu v skladu z Odlokom 33 z dne 3. novembra 1999 o javnem potniškem in tovornem prometu na ozemlju Bolgarije, kakor je bil spremenjen 30. oktobra 2002 (Uradni list št. 108 z dne 19. novembra 2002), po 19. novembru 2002.

12.

Z odstopanjem od odstavka 3 se spričevala, izdana cestnim prevoznikom v Romuniji pred dnem pristopa, štejejo enakovredna spričevalom, izdanim v skladu z določbami te direktive, če so bila izdana mednarodnim in notranjim cestnim prevoznikom tovora in potnikov v skladu z Ukazom ministra za promet št. 761 z dne 21. decembra 1999 o imenovanju, usposabljanju in potrjevanju poklicne usposobljenosti oseb, ki stalno in učinkovito usklajujejo dejavnosti v cestnem prometu, po 28. januarju 2000.“.

(b)

Drugi odstavek člena 10b se nadomesti z naslednjim:

„Spričevala o strokovni usposobljenosti iz odstavkov 4 do 12 člena 10 lahko zadevne države članice ponovno izdajo v obliki spričevala iz Priloge Ia.“.

4.   OBDAVČITEV

1.

31977 L 0388: Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih — Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, 13. 6. 1977, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah pogodb - pristop Helenske republike (UL L 291, 19. 11. 1979, str. 95),

31980 L 0368: Direktivo Sveta 80/368/EGS z dne 26. 3. 1980 (UL L 90, 3. 4. 1980, str. 41),

31984 L 0386: Direktivo Sveta 84/386/EGS z dne 31. 7. 1984 (UL L 208, 3. 8. 1984, str. 58),

11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15. 11. 1985, str. 167),

31989 L 0465: Direktivo Sveta 89/465/EGS z dne 18. 7. 1989 (UL L 226, 3. 8. 1989, str. 21),

31991 L 0680: Direktivo Sveta 91/680/EGS z dne 16. 12. 1991 (UL L 376, 31. 12. 1991, str. 1),

31992 L 0077: Direktivo Sveta 92/77/EGS z dne 19. 10. 1992 (UL L 316, 31. 10. 1992, str. 1),

31992 L 0111: Direktivo Sveta 92/111/EGS z dne 14. 12. 1992 (UL L 384, 30. 12. 1992, str. 47),

31994 L 0004: Direktivo Sveta 94/4/ES z dne 14. 2. 1994 (UL L 60, 3. 3. 1994, str. 14),

31994 L 0005: Direktivo Sveta 94/5/ES z dne 14. 2. 1994 (UL L 60, 3. 3. 1994, str. 16),

31994 L 0076: Direktivo Sveta 94/76/ES z dne 22. 12. 1994 (UL L 365, 31. 12. 1994, str. 53),

31995 L 0007: Direktivo Sveta 95/7/ES z dne 10. 4. 1995 (UL L 102, 5. 5. 1995, str. 18),

31996 L 0042: Direktivo Sveta 96/42/ES z dne 25. 6. 1996 (UL L 170, 9. 7. 1996, str. 34),

31996 L 0095: Direktivo Sveta 96/95/ES z dne 20. 12. 1996 (UL L 338, 28. 12. 1996, str. 89),

31998 L 0080: Direktivo Sveta 98/80/ES z dne 12. 10. 1998 (UL L 281, 17. 10. 1998, str. 31),

31999 L 0049: Direktivo Sveta 1999/49/ES z dne 25. 5. 1999 (UL L 139, 2. 6. 1999, str. 27),

31999 L 0059: Direktivo Sveta 1999/59/ES z dne 17. 6. 1999 (UL L 162, 26. 6. 1999, str. 63),

31999 L 0085: Direktivo Sveta 1999/85/ES z dne 22. 10. 1999 (UL L 277, 28. 10. 1999, str. 34),

32000 L 0017: Direktivo Sveta 2000/17/ES z dne 30. 3. 2000 (UL L 84, 5. 4. 2000, str. 24),

32000 L 0065: Direktivo Sveta 2000/65/ES z dne 17. 10. 2000 (UL L 269, 21. 10. 2000, str. 44),

32001 L 0004: Direktivo Sveta 2001/4/ES z dne 19. 1. 2001 (UL L 22, 24. 1. 2001, str. 17),

32001 L 0115: Direktivo Sveta 2001/115/ES z dne 20. 12. 2001 (UL L 15, 17. 1. 2002, str. 24),

32002 L 0038: Direktivo Sveta 2002/38/ES z dne 7. 5. 2002 (UL L 128, 15. 5. 2002, str. 41),

32002 L 0093: Direktivo Sveta 2002/93/ES z dne 3. 12. 2002 (UL L 331, 7. 12. 2002, str. 27),

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33),

32003 L 0092: Direktivo Sveta 2003/92/ES z dne 7. 10. 2003 (UL L 260, 11. 10. 2003, str. 8),

32004 L 0007: Direktivo Sveta 2004/7/ES z dne 20. 1. 2004 (UL L 27, 30. 1. 2004, str. 44),

32004 L 0015: Direktivo Sveta 2004/15/ES z dne 10. 2. 2004 (UL L 52, 21. 2. 2004, str. 61),

32004 L 0066: Direktivo Sveta 2004/66/ES z dne 26. 4. 2004 (UL L 168, 1. 5. 2004, str. 35).

V členu 24a se pred alineo

„—

na Češkem: 35 000 EUR“ vstavi naslednje:

„—

v Bolgariji: 25 600 EUR;“;

za alineo

„—

na Poljskem: 10 000 EUR“ pa se vstavi naslednje:

„—

v Romuniji: 35 000 EUR;“.

2.

31992 L 0083: Direktiva Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL L 316, 31. 10. 1992, str. 21), kakor je bila spremenjena z:

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah pogodb ‐ Pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

(a)

Člen 22(6) se nadomesti z naslednjim:

„6.

Bolgarija in Češka lahko za etilni alkohol, proizveden v sadjarskih žganjarnah, ki letno proizvedejo več kot 10 hektolitrov etilnega alkohola iz sadja, ki jim ga dobavijo sadjarska gospodinjstva, uporabljata nižjo trošarinsko stopnjo, ki ne sme biti nižja od 50 % standardne nacionalne trošarinske stopnje za etilni alkohol. Uporaba nižje stopnje je omejena na 30 litrov žgane pijače iz sadja na proizvodno sadjarsko gospodinjstvo na leto, ki so namenjeni izključno za njihovo osebno porabo.“.

(b)

Člen 22(7) se nadomesti z naslednjim:

„7.

Madžarska, Romunija in Slovaška lahko za etilni alkohol, proizveden v sadjarskih žganjarnah, ki letno proizvedejo več kot 10 hektolitrov etilnega alkohola iz sadja, ki jim ga dobavijo sadjarska gospodinjstva, uporabljajo nižjo trošarinsko stopnjo, ki ne sme biti nižja od 50 % standardne nacionalne trošarinske stopnje za etilni alkohol. Uporaba nižje stopnje je omejena na 50 litrov žgane pijače iz sadja na proizvodno sadjarsko gospodinjstvo na leto, ki so namenjeni izključno za njihovo osebno porabo. Komisija bo v letu 2015 ponovno preučila to ureditev in poročala Svetu o možnih spremembah.“.


(1)  Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1454/2001.

(2)  Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1452/2001.

(3)  Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1453/2001.

(4)  Ta zgornja meja se začasno poveča za 100 000 glav na 1 519 811 glav, dokler se živih živali, mlajših od šest mesecev, ne izvozi.

(5)  Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1454/2001.

(6)  Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1452/2001.

(7)  Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1453/2001.


PRILOGA IV

Seznam iz 17. člena Protokola: Dodatne prilagoditve aktov institucij

1.   KMETIJSTVO

A.   KMETIJSKA ZAKONODAJA

1.

Pogodba o Ustavi za Evropo, III. del, III. naslov, III. poglavje III, 4. oddelek 4, Kmetijstvo in ribištvo

Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom s kvalificirano večino spremeni Uredbo o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja, da se upošteva pristop Bolgarije in Romunije, tako da prilagodi kvote za sladkor in izoglukozo ter maksimalno potrebo po dobavi za uvoz surovega sladkorja, kakor so navedene v spodnji tabeli, ki jih je mogoče prilagoditi na enak način kakor kvote za sedanje države članice, da se zagotovi skladnost z načeli in cilji takrat veljavne skupne ureditve trgov v sektorju sladkorja.

Dogovorjene količine

(v tonah)

 

Bolgarija

Romunija

Osnovne količine za sladkor (1)

4 752

109 164

od tega: A

4 320

99 240

B

432

9 924

Maksimalna potreba po dobavi (izražena v belem sladkorju) za uvoz surovega sladkorja

198 748

329 636

Osnovne količine za izoglukozo (2)

56 063

9 981

od tega: A

56 063

9 790

B

0

191

Če bo leta 2006 tako zahtevala Bolgarija, se lahko zgoraj navedene A in B osnovne količine za sladkor spremenijo v ustrezne A in B osnovne količine za izoglukozo za Bolgarijo.

2.

31998 R 2848: Uredba Komisije (ES) št. 2848/98 z dne 22. decembra 1998 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 2075/92 glede sheme premij, proizvodnih kvot in posebne pomoči za skupine proizvajalcev v sektorju surovega tobaka (UL L 358, 31. 12. 1998, str. 17), kakor je bila spremenjena z:

31999 R 0510: Uredbo Komisije (ES) št. 510/1999 z dne 8. 3. 1999 (UL L 60, 9. 3. 1999, str. 54),

31999 R 0731: Uredbo Komisije (ES) št. 731/1999 z dne 7. 4. 1999 (UL L 93, 8. 4. 1999, str. 20),

31999 R 1373: Uredbo Komisije (ES) št. 1373/1999 z dne 25. 6. 1999 (UL L 162, 26. 6. 1999, str. 47),

31999 R 2162: Uredbo Komisije (ES) št. 2162/1999 z dne 12. 10. 1999 (UL L 265, 13. 10. 1999, str. 13),

31999 R 2637: Uredbo Komisije (ES) št. 2637/1999 z dne 14. 12. 1999 (UL L 323, 15. 12. 1999, str. 8),

32000 R 0531: Uredbo Komisije (ES) št. 531/2000 z dne 10. 3. 2000 (UL L 64, 11. 3. 2000, str. 13),

32000 R 0909: Uredbo Komisije (ES) št. 909/2000 z dne 2. 5. 2000 (UL L 105, 3. 5. 2000, str. 18),

32000 R 1249: Uredbo Komisije (ES) št. 1249/2000 z dne 15. 6. 2000 (UL L 142, 16. 6. 2000, str. 3),

32001 R 0385: Uredbo Komisije (ES) št. 385/2001 z dne 26. 2. 2001 (UL L 57, 27. 2. 2001, str. 18),

32001 R 1441: Uredbo Komisije (ES) št. 1441/2001 z dne 16. 7. 2001 (UL L 193, 17. 7. 2001, str. 5),

32002 R 0486: Uredbo Komisije (ES) št. 486/2002 z dne 18. 3. 2002 (UL L 76, 19. 3. 2002, str. 9),

32002 R 1005: Uredbo Komisije (ES) št. 1005/2002 z dne 12. 6. 2002 (UL L 153, 13. 6. 2002, str. 3),

32002 R 1501: Uredbo Komisije (ES) št. 1501/2002 z dne 22. 8. 2002 (UL L 227, 23. 8. 2002, str. 16),

32002 R 1983: Uredbo Komisije (ES) št. 1983/2002 z dne 7. 11. 2002 (UL L 306, 8. 11. 2002, str. 8),

32004 R 1809: Uredbo Komisije (ES) št. 1809/2004 z dne 18. 10. 2004 (UL L 318, 19. 10. 2004, str. 18).

Kjer je to primerno in z uporabo postopka iz člena 23 Uredbe Sveta (EGS) št. 2075/92 z dne 30. junija 1992 o skupni ureditvi trga za surovi tobak (3), Komisija do pristopa sprejme potrebne spremembe seznama Skupnosti priznanih proizvodnih območij iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 2848/98, da se tako upošteva pristop Bolgarije in Romunije, zlasti z vključitvijo navedenih bolgarskih in romunskih tobačnih proizvodnih območij v ta seznam.

3.

32003 R 1782: Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L 270, 21. 10. 2003, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

32004 R 0021: Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. 12. 2003 (UL L 5, 9. 1. 2004, str. 8),

32004 R 0583: Uredbo Sveta (ES) št. 583/2004 z dne 22. 3. 2004 (UL L 91, 30. 3. 2004, str. 1),

32004 D 0281: Sklepom Sveta 2004/281/ES z dne 22. 3. 2004 (UL L 93, 30. 3. 2004, str. 1),

32004 R 0864: Uredbo Sveta (ES) št. 864/2004 z dne 29. 4. 2004 (UL L 161, 30. 4. 2004, str. 48).

(a)

Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme potrebne določbe, zato da Bolgarija in Romunija vključita pomoč za seme v sheme podpor, določene v poglavju 6 naslova III in naslovu IV A Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(i)

V te določbe bo vključena sprememba Priloge XIA „Zgornje meje pomoči za seme v novih državah članicah iz člena 99(3)“ Uredbe (ES) št. 1782/2003, spremenjene z Uredbo (ES) št. 583/2004:

„PRILOGA XIA

Zgornje meje pomoči za seme v novih državah članicah iz člena 99(3)

(v milijonih EUR)

Koledarsko leto

Bolgarija

Češka

Estonija

Ciper

Latvija

Litva

Madžarska

Malta

Poljska

Romunija

Slovenija

Slovaška

2005

-

0,87

0,04

0,03

0,10

0,10

0,78

0,03

0,56

-

0,08

0,04

2006

-

1,02

0,04

0,03

0,12

0,12

0,90

0,03

0,65

-

0,10

0,04

2007

0,11

1,17

0,05

0,04

0,14

0,14

1,03

0,04

0,74

0,19

0,11

0,05

2008

0,13

1,46

0,06

0,05

0,17

0,17

1,29

0,05

0,93

0,23

0,14

0,06

2009

0,15

1,75

0,07

0,06

0,21

0,21

1,55

0,06

1,11

0,26

0,17

0,07

2010

0,17

2,04

0,08

0,07

0,24

0,24

1,81

0,07

1,30

0,30

0,19

0,08

2011

0,22

2,33

0,10

0,08

0,28

0,28

2,07

0,08

1,48

0,38

0,22

0,09

2012

0,26

2,62

0,11

0,09

0,31

0,31

2,33

0,09

1,67

0,45

0,25

0,11

2013

0,30

2,91

0,12

0,10

0,35

0,35

2,59

0,10

1,85

0,53

0,28

0,12

2014

0,34

2,91

0,12

0,10

0,35

0,35

2,59

0,10

1,85

0,60

0,28

0,12

2015

0,39

2,91

0,12

0,10

0,35

0,35

2,59

0,10

1,85

0,68

0,28

0,12

2016

0,43

2,91

0,12

0,10

0,35

0,35

2,59

0,10

1,85

0,75

0,28

0,12

Naslednja leta

0,43

2,91

0,12

0,10

0,35

0,35

2,59

0,10

1,85

0,75

0,28

0,12“

(ii)

Dodelitev največjih nacionalnih količin semena, za katere se izplača pomoč:

Odobrena dodelitev največjih nacionalnih količin semena, za katere se izplača pomoč

(v tonah)

 

Bolgarija

Romunija

Riževo seme (Oryza sativa L.)

883,2

100

Seme, razen riževega

936

2 294

(b)

Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme potrebne določbe za Bolgarijo in Romunijo, s katerimi se podpora za tobak vključi v sheme podpor iz naslova III, poglavja 6 in naslova IV A Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Odobrena dodelitev nacionalnih jamstvenih pragov za tobak je:

Odobrena dodelitev nacionalnih jamstvenih pragov za tobak

(v tonah)

 

Bolgarija

Romunija

Skupno od tega:

47 137

12 312

I flue-cured

9 023

4 647

II light air-cured

3 208

2 370

V sun-cured

 

5 295

VI Basmas

31 106

 

VIII Kaba-Koulak

3 800

 

B.   VETERINARSKA IN FITOSANITARNA ZAKONODAJA

31999 L 0105: Direktiva Sveta 1999/105/ES z dne 22. decembra 1999 o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala (UL L 11, 15. 1. 2000, str. 17).

Kadar je to primerno in ob uporabi postopka iz člena 26(3) Direktive 1999/105/ES, Komisija prilagodi Prilogo I k tej direktivi za gozdne drevesne vrste Pinus peuce Griseb., Fagus orientalis Lipsky, Quercus frainetto Ten. in Tilia tomentosa Moench.


(1)  V tonah belega sladkorja.

(2)  V tonah suhe snovi.

(3)  UL L 215, 30.7.1992, str. 70.


PRILOGA V

Seznam iz 18. člena Protokola: Druge trajne določbe

1.   PRAVO DRUŽB

Pogodba o Ustavi za Evropo, III. del, III. naslov, I. poglavje, 3. oddelek, Prosti pretok blaga

POSEBNI MEHANIZEM

V Bolgariji ali Romuniji se lahko imetnik patenta ali dodatnega varstvenega certifikata za farmacevtski proizvod, ki je prijavljen v državi članici, ker taka zaščita ni mogla biti pridobljena v eni izmed zgoraj omenjenih držav, ali njegov upravičenec, sklicuje na pravice, podeljene s tem patentom ali dodatnim varstvenim certifikatom, da bi preprečil uvoz in trženje tega proizvoda v državah članicah oziroma državah, kjer ta proizvod uživa patentno varstvo ali varstvo z dodatnim certifikatom, tudi če je proizvod prvič dal na trg v novi državi članici imetnik, ali se je to zgodilo z njegovim soglasjem.

Vsakdo, ki namerava uvažati ali tržiti farmacevtski proizvod iz prejšnjega odstavka v državi članici, kjer proizvod uživa patentno varstvo ali varstvo z dodatnim certifikatom, pristojnim organom v prijavi za uvoz dokaže, da je bil imetnik tega varstva ali njegov upravičenec o tem mesec dni prej uradno obveščen.

2.   POLITIKA KONKURENCE

Pogodba o Ustavi za Evropo, III. del, III. naslov, I. poglavje, 5. oddelek, Pravila o konkurenci

1.

Naslednji programi pomoči in posamična pomoč, ki so se v novi državi članici začeli izvajati pred dnem pristopa in se izvajajo tudi po tem dnevu, se od pristopa štejejo za obstoječo pomoč v smislu prvega odstavka III-168. člena Ustave:

(a)

ukrepi pomoči, ki so se začeli izvajati pred 10. decembrom 1994;

(b)

ukrepi pomoči, ki so našteti v Dodatku k tej prilogi;

(c)

ukrepi pomoči, ki jih je pred dnem pristopa ocenil organ za nadzor državnih pomoči nove države članice, in ugotovil, da so združljivi s pravnim redom EU, ter jim Komisija v skladu s postopkom iz drugega odstavka ni nasprotovala zaradi resnih dvomov glede združljivosti ukrepa s skupnim trgom.

Za uporabo prvega odstavka III-168. člena Ustave se vsi ukrepi, ki se po pristopu še vedno uporabljajo in predstavljajo državno pomoč ter ne izpolnjujejo zgornjih pogojev, od pristopa štejejo za novo pomoč.

Zgornje določbe se ne uporabljajo za pomoči na področju prometa niti za pomoči dejavnostim, povezanim s proizvodnjo, predelavo ali trženjem proizvodov, ki so našteti v Prilogi I Ustave, z izjemo ribiških proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov.

Zgornje določbe prav tako ne posegajo v prehodne ukrepe glede politike konkurence iz Protokola in ukrepe, določene v B. oddelku, 4. poglavju, Priloge VII k Protokolu.

2.

Če nova država članica želi, da Komisija preuči ukrep pomoči po postopku iztočke (c) prvega odstavka, , Komisiji predloži:

(a)

seznam obstoječih ukrepov pomoči, ki jih je ocenil nacionalni organ za nadzor državnih pomoči in ugotovil, da so združljivi s pravnim redom EU in

(b)

kakršnekoli druge informacije, ki so bistvene za oceno združljivosti proučevanega ukrepa pomoči,

v skladu s predpisanim obrazcem za poročilo, ki ga pripravi Komisija.

Če Komisija v 3 mesecih od prejema popolnih informacij o obstoječem ukrepu pomoči ali po prejemu izjave nove države članice, v kateri ta obvešča Komisijo, da šteje predložene informacije za popolne, ker dodatne zahtevane informacije niso dostopne ali so že bile predložene, glede tega ukrepa pomoči nima pripomb zaradi resnih dvomov glede njegove združljivosti s skupnim trgom, se šteje, da ukrepu ni nasprotovala.

Zgornji postopek velja za vse ukrepe pomoči, ki so pred dnem pristopa predloženi Komisiji po postopku iz točke (c) prvega odstavka, ne glede na dejstvo, da je v času preučevanja ukrepa zadevna nova država članica že postala članica Unije.

3.

Odločitev Komisije, da nasprotuje ukrepu v smislu točke (c) prvega odstavka 1, se šteje za odločitev o začetku formalnega postopka preiskave v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (1).

Če je taka odločitev sprejeta pred dnem pristopa, bo začela veljati šele z dnem pristopa.

4.

Ne glede na postopke o obstoječih pomočeh iz III-168. člena Ustave se programi pomoči in posamična pomoč, odobrena za področje prometa, ki so se v novi državi članici začeli izvajati pred dnem pristopa in se izvajajo tudi po tem dnevu, pod naslednjimi pogoji štejejo za obstoječo pomoč v smislu prvega odstavka III-168. člena Ustave:

o ukrepih pomoči se v štirih mesecih od dne pristopa obvesti Komisijo. To obvestilo vključuje podatke o pravni podlagi vsakega ukrepa. Za obstoječe ukrepe pomoči in načrte o odobritvi ali spremembi pomoči, o katerih je Komisija obveščena pred dnem pristopa, se šteje, da je bila Komisija o njih obveščena na dan pristopa.

Ti ukrepi pomoči se do konca tretjega leta od dne pristopa štejejo za „obstoječo“ pomoč v smislu prvega odstavka III-168. člena Ustave.

Kadar je to potrebno, nove države članice spremenijo te ukrepe pomoči, da bi najkasneje do konca tretjega leta od dne pristopa upoštevale smernice, ki jih uporablja Komisija. Po tem dnevu se vsaka pomoč, za katero se ugotovi, da je nezdružljiva s temi smernicami, šteje za novo pomoč.

5.

V zvezi z Romunijo se točka (c) prvega odstavka uporablja zgolj za ukrepe pomoči, ki jih je po tem dnevu ocenil romunski organ za nadzor državnih pomoči, če Komisija na podlagi stalnega spremljanja obveznosti, ki jih je Romunija prevzela v okviru pogajanj o pristopu, odloči, da je izvajanje zakonov o državnih pomočeh v Romuniji v obdobju pred pristopom doseglo zadovoljivo raven. Takšna zadovoljiva raven se lahko šteje za doseženo šele, ko Romunija dokaže dosledno izvajanje popolnega in pravilnega nadzora državnih pomoči v zvezi z vsemi ukrepi pomoči, odobrenimi v Romuniji, vključno s sprejetjem in izvajanjem v celoti in pravilno utemeljenih odločitev romunskega organa za nadzor državnih pomoči, ki vsebujejo natančno oceno značaja državne pomoči za vsak ukrep in pravilno uporabo meril o združljivosti.

Komisija lahko zaradi resnih dvomov glede združljivosti s skupnim trgom nasprotuje vsakemu ukrepu pomoči, odobrenemu v predpristopnem obdobju med 1. septembrom 2004 in datumom, določenem v omenjeni odločitvi Komisije, iz katere izhaja, da je izvajanje zakonov doseglo zadovoljivo raven. Odločitev Komisije, da nasprotuje ukrepu, se šteje za odločitev o začetku formalnega postopka preiskave v smislu Uredbe (ES) št. 659/1999. Če je taka odločitev sprejeta pred dnem pristopa, bo začela veljati šele z dnem pristopa.

Če Komisija po začetku formalnega postopka preiskave sprejme negativno odločitev, s tem odloči, da mora Romunija uvesti vse potrebne ukrepe, s katerimi doseže, da upravičenec vrne pomoč. Pomoč, ki jo je treba vrniti, vključuje obresti, izračunane po ustrezni obrestni meri, določeni v skladu z Uredbo (ES) št. 794/2004 (2), in plačljive od istega dne.

3.   KMETIJSTVO

(a)

Pogodba o Ustavi za Evropo, III. del, III. naslov, III. poglavje, 4. oddelek, Kmetijstvo in ribištvo

1.

Javne zaloge, s katerimi na dan pristopa razpolagajo nove države članice in ki izhajajo iz njihove politike tržne podpore, prevzame Skupnost po vrednosti, pridobljeni z uporabo člena 8 Uredbe Sveta (EGS) št. 1883/78 z dne 2. avgusta 1978 o splošnih pravilih za financiranje intervencij s strani Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Jamstvenega oddelka (3). Omenjene zaloge se prevzamejo le pod pogojem, da je javna intervencija za zadevne proizvode opravljena v Skupnosti in da zaloge izpolnjujejo zahteve za intervencijo Skupnosti.

2.

Vse zaloge proizvodov, zasebne in javne, ki so na dan pristopa v prostem prometu na ozemlju novih držav članic, ki presegajo količino, ki jo je mogoče upoštevati kot običajni prenos zalog, je treba odpraviti na stroške novih držav članic.

Pojem običajnega prenosa zalog se opredeli za vsak proizvod na podlagi meril in ciljev, ki so lastni vsaki skupni tržni ureditvi.

3.

Zaloge iz prvega odstavka se odštejejo od količine, ki presega običajen prenos zalog.

4.

Komisija izvaja in uporablja zgornje ureditve v skladu s postopkom iz člena 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (4) ali, če je to primerno, v skladu s postopkom iz člena 42(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 30. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor (5) ali iz ustreznih členov drugih uredb o skupni ureditvi kmetijskih trgov ali v skladu z ustreznim postopkom v odboru, kot je opredeljen v zakonodaji, ki se uporablja.

(b)

Pogodba o Ustavi za Evropo, III. del, III. naslov, III. poglavje, 5. oddelek, Pravila o konkurenci

Ne glede na postopke o obstoječih pomočeh iz III-168. člena Ustave se programe pomoči in posamično pomoč, podeljene dejavnostim povezanim s proizvodnjo, predelavo ali trženjem proizvodov, navedenih v Prilogi I k Ustavi, z izjemo ribiških proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov, ki se jih je v novih državah članicah začelo izvajati pred dnem pristopa in se jih izvaja tudi po tem dnevu, šteje za obstoječo pomoč v smislu prvega odstavka III-168. člena Ustave, ob upoštevanju naslednjega pogoja:

o ukrepih pomoči se v štirih mesecih od dne pristopa obvesti Komisijo. To obvestilo vključuje podatke o pravni podlagi vsakega ukrepa. Za obstoječe ukrepe pomoči in načrte o podelitvi ali spremembi pomoči, o katerih je Komisija obveščena pred dnem pristopa, se šteje, da je bila Komisija o njih obveščena na dan pristopa. Komisija objavi seznam takih pomoči.

Ti ukrepi pomoči se do konca tretjega leta od dne pristopa štejejo za „obstoječo“ pomoč v smislu prvega odstavka III-168. člena Ustave.

Kadar je to potrebno, nove države članice spremenijo te ukrepe pomoči, da bi najkasneje do konca tretjega leta od dne pristopa upoštevale smernice, ki jih uporablja Komisija. Po tem dnevu se vsaka pomoč, za katero se ugotovi, da je nezdružljiva s temi smernicami, šteje za novo pomoč.

4.   CARINSKA UNIJA

Pogodba o Ustavi za Evropo, III. del, III. naslov, I. poglavje, 3. oddelek, Prosti pretok blaga, 1. pododdelek, Carinska unija

 

31992 R 2913: Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19. 10. 1992, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

 

31993 R 2454: Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11. 10. 1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32003 R 2286: Uredbo Komisije (ES) št. 2286/2003 z dne 18. 12. 2003 (UL L 343, 31. 12. 2003, str. 1).

Uredba (EGS) št. 2913/92 in Uredba (EGS) št. 2454/93 se za nove države članice uporabljata ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

DOKAZILO O STATUSU SKUPNOSTI (TRGOVINA V RAZŠIRJENI SKUPNOSTI)

1.

Ne glede na člen 20 Uredbe (EGS) št. 2913/92 je blago, ki je na dan pristopa v razširjeni Skupnosti v začasni hrambi ali v carinski rabi in v postopkih iz členov 4(15)(b) in (16)(b) do (g) te uredbe, ali ki se prevaža v razširjeni Skupnosti po opravljenih izvoznih formalnostih, ob deklaraciji za sprostitev v prosti promet v razširjeni Skupnosti oproščeno carin in drugih carinskih ukrepov, pod pogojem, da se predloži eno izmed naslednjih dokazil:

(a)

dokazilo o preferencialnem poreklu, ki je bilo ustrezno izdano ali sestavljeno pred dnem pristopa v skladu z enim izmed spodaj naštetih evropskih sporazumov ali v skladu z enakovrednim preferencialnim sporazumom, ki so ga nove države članice sklenile med sabo in ki vsebuje prepoved povračila ali izvzetje iz carin na materiale brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelkov, za katere je izdano ali sestavljeno dokazilo o poreklu (pravilo „prepovedi povračila“);

Evropski sporazumi:

21994 A 1231 (24) Bolgarija: Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Bolgarijo na drugi strani — Protokol 4 o definiciji pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja (6);

21994 A 1231 (20) Romunija: Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani — Protokol 4 o definiciji pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja (7).

(b)

katerokoli dokazilo o skupnostnem statusu iz člena 314c Uredbe (EGS) št. 2454/93;

(c)

zvezek ATA, ki je bil izdan v sedanji državi članici ali novi državi članici pred dnem pristopa.

2.

Za namene izdajanja dokazil iz odstavka 1(b) zgoraj, upoštevajoč položaj na dan pristopa in poleg določb člena 4(7) Uredbe (EGS) št. 2913/92, „blago Skupnosti“ pomeni blago, ki je:

v celoti pridobljeno na območju katerekoli izmed novih držav članic pod pogoji, enakimi tistim iz člena 23 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in ne vsebuje blaga, uvoženega iz drugih držav ali območij; ali

uvoženo iz držav ali območij razen zadevne države in sproščeno v prosti promet v tej državi; ali

pridobljeno ali proizvedeno v zadevni državi bodisi izključno iz blaga, navedenega v drugi alinei tega odstavka, bodisi iz blaga, navedenega v prvi in drugi alinei tega odstavka.

3.

Za namene preverjanja dokazil iz točke (a) prvega odstavka se uporabijo določbe o definiciji pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja v okviru ustreznih Evropskih sporazumov ali enakovrednih preferencialnih sporazumov, ki so jih med seboj sklenile nove države članice. Zahtevke za naknadno preverjanje teh dokazil sprejemajo pristojni carinski organi sedanjih držav članic in novih držav članic v obdobju treh let po izdaji zadevnega dokazila o poreklu ter jih lahko vlagajo ti organi v obdobju treh let po sprejemu dokazila o poreklu v podporo deklaraciji o prostem prometu.

DOKAZILO O PREFERENCIALNEM POREKLU (TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI, VKLJUČNO S TURČIJO, V OKVIRU PREFERENCIALNIH SPORAZUMOV O KMETIJSKIH IZDELKIH TER IZDELKIH IZ PREMOGA IN JEKLA)

4.

Ne da bi to vplivalo na uporabo kateregakoli ukrepa, ki izhaja iz skupne trgovinske politike, je dokazilo o poreklu, ki ga ustrezno izdajo tretje države, ali se ga sestavi v okviru preferencialnih sporazumov, sklenjenih med novimi državami članicami in temi državami ali je izdano ali sestavljeno v okviru enostranske nacionalne zakonodaje novih držav članic, sprejeto v zadevnih novih državah članicah pod pogojem, da:

(a)

pridobitev takega porekla podeli preferencialno tarifno obravnavo na podlagi preferencialnih tarifnih ukrepov iz člena 20(3)(d) in (e) Uredbe (EGS) št. 2913/92, ki jih vsebujejo sporazumi ali ureditve, ki jih je sklenila ali sprejela Skupnost glede tretjih držav ali skupin držav; in

(b)

so bili dokazilo o poreklu in prevozni dokumenti izdani ali sestavljeni najkasneje na dan pred dnem pristopa; in

(c)

se dokazilo o poreklu predloži carinskim organom v obdobju štirih mesecev od dne pristopa.

Če je bilo blago v novi državi članici deklarirano za sprostitev v prosti promet pred dnem pristopa, je tudi naknadno izdano ali sestavljeno dokazilo o poreklu na podlagi preferencialnih sporazumov ali ureditev, ki v tej novi državi članici veljajo na dan sprostitve v prosti promet, lahko sprejeto v zadevni novi državi članici, pod pogojem, da je predloženo carinskim organom v obdobju štirih mesecev od dne pristopa.

5.

Bolgariji in Romuniji se dovoli ohraniti pooblastila, s katerimi je bil v okviru sporazumov, sklenjenih s tretjimi državami, podeljen status „pooblaščenih izvoznikov“, pod pogojem, da:

(a)

je taka določba predvidena tudi v sporazumih, sklenjenih med temi tretjimi državami in Skupnostjo pred dnem pristopa; in

(b)

pooblaščeni izvozniki uporabljajo pravila o poreklu iz teh sporazumov.

Ta pooblastila nove države članice najkasneje eno leto od dne pristopa nadomestijo z novimi pooblastili, ki se izdajo v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti.

6.

Za namene preverjanja dokazil iz četrtega odstavka se uporabijo določbe o definiciji pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja iz ustreznih sporazumov ali ureditev. Zahtevke za naknadno preverjanje teh dokazil sprejemajo pristojni carinski organi sedanjih držav članic in novih držav članic v obdobju treh let po izdaji zadevnega dokazila o poreklu ter jih lahko vlagajo ti organi v obdobju treh let po sprejemu dokazila o poreklu v podporo deklaraciji o prostem prometu.

7.

Ne da bi to vplivalo na uporabo kateregakoli ukrepa, ki izhaja iz skupne trgovinske politike, je dokazilo o poreklu, ki ga naknadno izdajo tretje države v okviru preferencialnih sporazumov, sklenjenih med Skupnostjo in temi državami, lahko sprejeto v novih državah članicah za sprostitev v prosti promet blaga, ki je bilo na dan pristopa na poti ali v začasni hrambi, v carinskem skladišču ali prosti coni v eni od teh tretjih držav ali v tej novi državi članici, pod pogojem, da v novi državi članici, v kateri pride do sprostitve v prosti promet, za zadevne izdelke v času izdaje prevoznih dokumentov ne velja sporazum o prosti trgovini s tretjo državo, in pod pogojem, da:

(a)

pridobitev takšnega porekla podeli preferencialno tarifno obravnavo na podlagi preferencialnih tarifnih ukrepov iz člena 20(3)(d) in (e) Uredbe (EGS) št. 2913/92, ki jih vsebujejo sporazumi ali ureditve, ki jih je sklenila ali sprejela Skupnost glede tretjih držav ali skupin držav; in

(b)

so bili prevozni dokumenti izdani najkasneje na dan pred dnem pristopa; in

(c)

se naknadno izdano dokazilo o poreklu predloži carinskim organom v obdobju štirih mesecev od dne pristopa.

8.

Za namene preverjanja dokazil iz odstavka 7 se uporabijo določbe o definiciji pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja iz ustreznih sporazumov ali ureditev.

DOKAZILO O STATUSU NA PODLAGI DOLOČB O PROSTEM PROMETU ZA INDUSTRIJSKE IZDELKE V CARINSKI UNIJI ES-TURČIJA

9.

Dokazila o poreklu, ki jih je pravilno izdala Turčija ali nova država članica v okviru preferencialnih trgovinskih sporazumov, ki se uporabljajo med njima, in v Skupnosti dopuščajo kumulacijo porekla na podlagi identičnih pravil o poreklu in prepoved povračila ali opustitve carin za zadevno blago, so v zadevnih državah sprejeta kot dokazilo o statusu v skladu z določbami o prostem prometu za industrijske izdelke iz Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija (8), pod pogojem, da:

(a)

so bili dokazilo o poreklu in prevozni dokumenti izdani najkasneje na dan pred dnem pristopa; in

(b)

se dokazilo o poreklu predloži carinskim organom v obdobju štirih mesecev od dne pristopa.

Če je bilo blago v Turčiji ali novi državi članici deklarirano za sprostitev v prosti promet pred dnem pristopa v okviru zgoraj omenjenih preferencialnih trgovinskih sporazumov, se lahko sprejme tudi dokazilo o poreklu, izdano naknadno na podlagi teh sporazumov, pod pogojem, da je carinskim organom predloženo v obdobju štirih mesecev od dne pristopa.

10.

Za namene preverjanja dokazil iz odstavka 9 se uporabijo določbe o definiciji pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja iz ustreznih preferencialnih sporazumov. Zahtevke za naknadno preverjanje teh dokazil sprejemajo pristojni carinski organi sedanjih držav članic in novih držav članic v obdobju treh let po izdaji zadevnega dokazila o poreklu ter jih lahko vlagajo ti organi v obdobju treh let po sprejemu dokazila o poreklu v podporo deklaraciji o prostem prometu.

11.

Ne da bi to vplivalo na uporabo kateregakoli ukrepa, ki izhaja iz skupne trgovinske politike, se potrdilo o gibanju blaga A.TR, izdano na podlagi določb o prostem prometu za industrijske izdelke iz Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija, sprejme v novih državah članicah za sprostitev v prosti promet blaga, ki je na dan pristopa v prevozu po Skupnosti ali Turčiji po opravljenih izvoznih formalnostih, v začasni hrambi ali carinskem postopku iz člena 4(16) (b) do (h) Uredbe (EGS) št. 2913/92 v Turčiji ali tej novi državi članici, pod pogojem, da:

(a)

za zadevno blago ni predloženo dokazilo o poreklu iz devetega odstavka; in

(b)

je blago v skladu s pogoji za izvajanje določb o prostem pretoku za industrijske izdelke; in

(c)

so bili prevozni dokumenti izdani najkasneje na dan pred dnem pristopa; in

(d)

se potrdilo o gibanju blaga A.TR predloži carinskim organom v obdobju štirih mesecev od dne pristopa.

12.

Za namene preverjanja potrdil o gibanju blaga A.TR iz odstavka 11 zgoraj se uporabijo določbe o izdaji potrdil o gibanju blaga A.TR in načinih upravnega sodelovanja iz Sklepa št. 1/2001 Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija (9).

CARINSKI POSTOPKI

13.

Začasna hramba in carinski postopki iz člena 4(16)(b) do (h) Uredbe (EGS) št. 2913/92, ki so se začeli pred pristopom, se zaključijo ali opravijo pod pogoji iz zakonodaje Skupnosti.

Če zaključek ali dovršitev postopka povzroči nastanek carinskega dolga, je uvozna dajatev, ki jo je treba plačati, enaka tisti, ki je v veljavi v času nastanka carinskega dolga v skladu s skupno carinsko tarifo, plačani znesek pa se šteje za lastna sredstva Skupnosti.

14.

Postopki, ki urejajo carinsko skladiščenje iz členov od 84 do 90 in od 98 do 113 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in iz členov od 496 do 535 Uredbe (EGS) št. 2454/93, se za nove države članice uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

če je znesek carinskega dolga določen na podlagi narave uvoznega blaga, carinske vrednosti in količine uvoznega blaga v trenutku sprejema deklaracije za njegov vnos v carinsko skladiščenje in je bila ta deklaracija sprejeta pred dnem pristopa, te podlage izhajajo iz zakonodaje, ki se je v zadevni novi državi članici uporabljala pred dnem pristopa.

15.

Postopki, ki urejajo aktivno oplemenitenje iz členov od 84 do 90 in od 114 do 129 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in iz členov od 496 do 523 in od 536 do 550 Uredbe (EGS) št. 2454/93, se za nove države članice uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

če je znesek carinskega dolga določen na podlagi narave uvoznega blaga, njegove tarifne uvrstitve, količine, carinske vrednosti in porekla uvoznega blaga v trenutku vnosa blaga v postopek in če je bila deklaracija za vnos blaga v postopek sprejeta pred dnem pristopa, te podlage izhajajo iz zakonodaje, ki se je v zadevni novi državi članici uporabljala pred dnem pristopa;

če zaključek postopka povzroči nastanek carinskega dolga se, da bi se ohranila enakost med imetniki dovoljenj v sedanjih državah članicah in novih državah članicah, plača kompenzacijske obresti na uvozne dajatve, ki so z dnem pristopa dolgovane v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti;

če je bila deklaracija za aktivno oplemenitenje sprejeta po sistemu povračila in je carinski dolg, glede katerega se zahteva povračilo, nastal pred dnem pristopa, povračilo izvede nova država članica na lastne stroške v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti.

16.

Postopki, ki urejajo začasni uvoz iz členov od 84 do 90 in od 137 do 144 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in iz členov od 496 do 523 in od 553 do 584 Uredbe (EGS) št. 2454/93 se za nove države članice uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

če je znesek carinskega dolga določen na podlagi narave uvoznega blaga, njegove tarifne uvrstitve, količine, carinske vrednosti in porekla uvoznega blaga v trenutku vnosa blaga v postopek in če je bila deklaracija za vnos blaga v postopek sprejeta pred dnem pristopa, te podlage izhajajo iz zakonodaje, ki se je v zadevni novi državi članici uporabljala pred dnem pristopa;

če zaključek postopka povzroči nastanek carinskega dolga se, da bi se ohranila enakost med imetniki dovoljenj v sedanjih državah članicah in novih državah članicah, plača kompenzacijske obresti na uvozne dajatve, ki so z dnem pristopa dolgovane v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti.

17.

Postopki, ki urejajo pasivno oplemenitenje iz členov od 84 do 90 in od 145 do 160 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in iz členov od 496 do 523 in od 585 do 592 Uredbe (EGS) št. 2454/93, se za nove države članice uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

drugi odstavek člena 591 Uredbe (EGS) št. 2454/93 se smiselno uporablja za blago na začasnem izvozu, ki je bilo začasno izvoženo v nove države članice pred dnem pristopa.

DRUGE DOLOČBE

18.

Dovoljenja, ki so bila izdana pred dnem pristopa za uporabo carinskih postopkov iz člena 4(16)(d), (e) in (g) Uredbe (EGS) št. 2913/92, veljajo do konca svoje veljavnosti ali eno leto od dne pristopa, kar se zgodi prej.

19.

Postopki, ki urejajo nastanek carinskega dolga, vknjižbo in naknadno izterjavo iz členov od 201 do 232 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in iz členov od 859 do 876a Uredbe (EGS) št. 2454/93, se za nove države članice uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

izterjava se izvede v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti. Če pa je carinski dolg nastal pred dnem pristopa, izterjavo pred pristopom izvede zadevna nova država članica v svojo korist v skladu s pogoji, ki veljajo v njej.

20.

Postopki, ki urejajo povračilo in odpust dajatev iz členov od 235 do 242 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in iz členov od 877 do 912 Uredbe (EGS) št. 2454/93 se za nove države članice uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

povračilo in odpust dajatev se izvede v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti. Če pa se dajatve, katerih povračilo ali odpust se zahteva, nanašajo na carinski dolg, ki je nastal pred dnem pristopa, povračilo in odpust dajatev izvede zadevna nova država članica pred pristopom, na lastne stroške v skladu s pogoji, ki veljajo v njej.


(1)  UL L 83, 27. 3. 1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 140, 30.4.2004, str. 1).

(3)  UL L 216, 5.8.1978, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1259/96 (UL L 163, 2.7.1996, str. 10).

(4)  UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

(5)  UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(6)  UL L 358, 31.12.1994, str. 3. Protokol, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 1/2003 Pridružitvenega sveta EU-Bolgarija z dne 4.6.2003 (UL L 191, 30.7.2003, str. 1).

(7)  UL L 357, 31.12.1994, str. 2. Protokol, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 2/2003 Pridružitvenega sveta EU-Romunija z dne 25.9.2003 (še ni bil objavljen v Uradnem listu).

(8)  Sklep št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija z dne 22.12.1995 o izvajanju zaključne faze carinske unije (UL L 35, 13.2.1996, str. 1). Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 2/99 Pridružitvenega sveta ES-Turčija (UL L 72, 18.3.1999, str. 36).

(9)  Sklep št. 1/2001 Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija z dne 28.3.2001 o spremembi Sklepa št. 1/96 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija (UL L 98, 7.4.2001, str. 31). Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 1/2003 Odbora za carinsko sodelovanje ES‐Turčija (UL L 28, 4.2.2003, str. 51).

Dodatek k Prilogi V

Seznam obstoječih ukrepov pomoči iz točke 1(b) mehanizma za obstoječe pomoči, ki je določen v 2. poglavju Priloge V

Opomba: Ukrepi pomoči, našteti v tem dodatku se štejejo za obstoječo pomoč le za namene uporabe mehanizma za obstoječe pomoči, ki je določen v 2. poglavju Priloge V k temu aktu, v obsegu, v katerem ti ukrepi sodijo v okvir prvega odstavka te priloge.

Št.

Naslov (v izvirniku)

Datum odobritve s strani nacionalnega organa za nadzor državnih pomoči

Trajanje

MS

Št.

Leto

BG

1

2004

Предоговаряне на задълженията към държавата, възникнали по реда на Закона за уреждане на необслужваните кредити, договорени до 31.12.1990 г. със „Силома“ АД, гр.Силистра, чрез удължаване на срока на изплащане на главницата за срок от 15 години.

29.7.2004

2004-2018

BG

2

2004

Средства за компенсиране от държавния бюджет на доказания от „Български пощи“ ЕАД дефицит от изпълнението на универсалната пощенска услуга.

18.11.2004

31.12.2010

BG

3

2004

Целево финансиране на дейността на Българската телеграфна агенция- направление „Информационно обслужване“

16.12.2003

31.12.2010


PRILOGA VI

Seznam iz 20. člena Protokola: Prehodni ukrepi, Bolgarija

1.   PROSTO GIBANJE OSEB

Pogodba o Ustavi za Evropo

UL L 257, 19. 10. 1968, str. 2

32004 L 0038: Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 4. 2004 (UL L 158, 30. 4. 2004, str. 77);

31996 L 0071: Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21. 1. 1997, str. 1);

32004 L 0038: Direktiva 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30. 4. 2004, str. 77).

1.

III-133. člen in prvi odstavek III-144. člena Ustave se v zvezi s prostim gibanjem delavcev in svobodo opravljanja storitev, ki vključuje začasno gibanje delavcev, kakor je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, med Bolgarijo na eni strani in vsako od sedanjih držav članic na drugi strani v celoti uporabljata le ob upoštevanju prehodnih določb iz drugega do štirinajstega odstavka.

2.

Ne glede na člene 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in do konca dveletnega obdobja od dne pristopa bodo sedanje države članice uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, ki urejajo dostop bolgarskih državljanov na njihove trge dela. Sedanje države članice lahko uporabljajo take ukrepe do konca petletnega obdobja od dne pristopa.

Bolgarski državljani, ki na dan pristopa zakonito delajo v sedanji državi članici in se jim je dovolil dostop na trg dela v tej državi članici za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, bodo imeli dostop na trg dela te države članice, vendar ne na trg dela drugih držav članic, ki uporabljajo nacionalne ukrepe.

Bolgarski državljani, ki se jim je dovolil dostop na trg dela v sedanji državi članici po pristopu za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, tudi uživajo iste pravice.

Bolgarski državljani iz drugega in tretjega pododstavka zgoraj prenehajo uživati pravice iz teh pododstavkov, če prostovoljno zapustijo trg dela zadevne sedanje države članice.

Bolgarski državljani, ki na dan pristopa ali v obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi, zakonito delajo v sedanji državi članici in ki se jim je dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje krajše od 12 mesecev, ne uživajo teh pravic.

3.

Pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa Svet na podlagi poročila Komisije ponovno preuči delovanje prehodnih določb iz prejšnjega odstavka.

Ob zaključku tega ponovnega pregleda in najkasneje pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa sedanje države članice uradno obvestijo Komisijo, če bodo še naprej uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov oz. če bodo od takrat dalje uporabljale člene 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68.

4.

Na zaprosilo Bolgarije se lahko izvede nadaljnji ponovni pregled. Uporabi se postopek iz tretjega odstavka, ki se konča v šestih mesecih od prejema zaprosila Bolgarije.

5.

Država članica, ki do konca petletnega obdobja iz drugega odstavka ohrani nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko v primeru resnih motenj na svojem trgu dela ali grožnje le-teh in po tem, ko uradno obvesti Komisijo, nadaljuje z uporabo teh ukrepov do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68.

6.

V sedemletnem obdobju od dne pristopa tiste države članice, v katerih se na podlagi tretjega, četrtega ali petega odstavka za bolgarske državljane uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in ki bolgarskim državljanom v tem obdobju za namene spremljanja izdajajo delovna dovoljenja, jih izdajajo avtomatično.

7.

Tiste države članice, v katerih se na podlagi tretjega, četrtega ali petega odstavka za bolgarske državljane uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa uporabljajo postopke iz spodnjih pododstavkov.

Če država članica iz prvega pododstavka ima ali pričakuje motnje na svojem trgu dela, ki bi lahko resno ogrozile življenjsko raven ali raven zaposlenosti v določeni regiji ali poklicu, ta država članica o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podrobnosti. Na podlagi teh podatkov lahko država članica zaprosi, da Komisija popolnoma ali delno odloži uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, da bi se ponovno vzpostavilo normalno stanje v tej regiji oz. poklicu. Komisija odloči o odložitvi uporabe ter o njenem trajanju in obsegu najpozneje v dveh tednih po prejemu takega zaprosila in o svoji odločitvi uradno obvesti Svet. Vsaka država članica lahko v dveh tednih od dne odločitve Komisije Svet zaprosi, da odločitev odpravi ali spremeni. Svet o zaprosilu odloči s kvalificirano večino v dveh tednih.

Država članica iz prvega pododstavka lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in o tem Komisiji poda naknadno utemeljeno uradno obvestilo.

8.

Dokler je uporaba členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 odložena na podlagi drugega do petega in sedmega odstavka zgoraj, se člen 23 Direktive 2004/38/ES o pravici družinskih članov delavcev do pridobitve zaposlitve uporablja v Bolgariji glede državljanov sedanjih držav članic in v sedanjih državah članicah glede bolgarskih državljanov pod naslednjimi pogoji:

zakonec delavca in njuni potomci, ki so stari manj kot 21 let ali so vzdrževani družinski člani in na dan pristopa zakonito prebivajo z delavcem na ozemlju države članice, imajo po pristopu neposreden dostop na trg dela te države članice. Ta določba se ne uporablja za družinske člane delavca, ki se mu je zakonito dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje krajše od 12 mesecev;

zakonec delavca in njuni potomci, ki so stari manj kot 21 let ali so vzdrževani družinski člani in zakonito prebivajo z delavcem na ozemlju države članice od dne po dnevu pristopa, vendar imajo v obdobju uporabe zgoraj navedenih prehodnih določb dostop na trg dela zadevne države članice, ko v zadevni državi članici prebivajo najmanj osemnajst mesecev ali od tretjega leta od dne pristopa, kar se zgodi prej.

Te določbe ne posegajo v bolj ugodne nacionalne ukrepe ali ukrepe, sprejete z dvostranskimi sporazumi.

9.

Če določb Direktive 2004/38/ES, ki prevzemajo določbe Direktive 68/360/EGS (1), ni mogoče uporabljati ločeno od tistih iz Uredbe (EGS) št. 1612/68, katerih uporaba je odložena v skladu z drugim do petim in sedmim ter osmim odstavkom, smejo Bolgarija in sedanje države članice odstopati od teh določb, kolikor je to potrebno za uporabo drugega do petega in sedmega ter osmega odstavka.

10.

Kadar sedanje države članice na podlagi zgoraj navedenih prehodnih določb uporabljajo nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko Bolgarija ohrani v veljavi enakovredne ukrepe za državljane zadevne države članice ali zadevnih držav članic.

11.

Če katera izmed sedanjih držav članic odloži uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko Bolgarija glede Romunije uporabi postopke iz sedmega odstavka. V primeru uporabe teh postopkov se delovna dovoljenja, ki jih izdaja Bolgarija za namene spremljanja državljanom Romunije, izdajajo avtomatično.

12.

Vse sedanje države članice, ki v skladu z drugim do petim in sedmim do devetim odstavkom uporabljajo nacionalne ukrepe, lahko z notranjimi predpisi uvedejo večjo svobodo prostega gibanja od tiste, ki velja na dan pristopa, vključno s popolnim dostopom na trg dela. Od tretjega leta od dne pristopa se lahko sedanje države članice, ki uporabljajo nacionalne ukrepe, kadarkoli odločijo za uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68. O takih odločitvah se obvesti Komisijo.

13.

Nemčija in Avstrija lahko v primeru resnih motenj ali groženj le-teh na posebno občutljivih storitvenih področjih svojih trgov dela, ki bi lahko nastale v določenih regijah zaradi čezmejnega opravljanja storitev, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, in dokler na podlagi zgornjih prehodnih določb uporabljata nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov o prostem gibanju bolgarskih delavcev, po tem, ko uradno obvestita Komisijo, odstopata od prvega odstavka III-144. člena Ustave, da bi v okviru opravljanja storitev podjetij s sedežem v Bolgariji omejili začasno gibanje delavcev, za katere se uporabljajo nacionalni ukrepi glede njihove pravice do začetka opravljanja dela v Nemčiji in Avstriji.

Seznam storitvenih področij, za katere se lahko uporablja odstopanje, je naslednji:

v Nemčiji:

Področje

NACE (2) koda, razen če ni drugače določeno

Gradbeništvo s sorodnimi panogami

od 45.1 do 4

Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES

Čiščenje objektov in opreme

74.70 Čiščenje objektov in opreme

Druge storitve

74.87 Samo dejavnosti notranjega dekoraterstva

v Avstriji:

Področje

NACE (3) koda, razen če ni drugače določeno

Storitve za rastlinsko pridelavo; urejanje parkov

01.41

Rezanje, oblikovanje in dodelava kamna (obdelava naravnega kamna)

26.7

Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov

28.11

Gradbeništvo s sorodnimi panogami

od 45.1 do 4

Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES

Poizvedovalne dejavnosti in varovanje

74.60

Čiščenje objektov in opreme

74.70

Nega na domu

85.14

Dejavnosti socialnega varstva brez nastanitve

85.32

Če Nemčija ali Avstrija v skladu s prejšnjimi pododstavki odstopata od prvega odstavka III144. člena Ustave, lahko Bolgarija po tem, ko uradno obvesti Komisijo, sprejme enakovredne ukrepe.

Učinek uporabe tega odstavka ne vodi do bolj restriktivnih pogojev za začasno gibanje delavcev v okviru čezmejnega opravljanja storitev med Nemčijo ali Avstrijo in Bolgarijo od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

14.

Učinek uporabe drugega do petega in sedmega do dvanajstega odstavka ne vodi do bolj restriktivnih pogojev za dostop bolgarskih državljanov na trge dela sedanjih držav članic od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

Ne glede na uporabo določb iz prvega do trinajstega odstavka sedanje države članice v kateremkoli obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi ali ukrepi iz dvostranskih sporazumov, glede dostopa na njihov trg dela prednostno obravnavajo delavce, ki so državljani držav članic, v primerjavi z delavci, ki so državljani tretjih držav.

Bolgarski delavci migranti in njihove družine, ki zakonito prebivajo in delajo v drugi državi članici, ali delavci migranti iz drugih držav članic in njihove družine, ki zakonito prebivajo in delajo v Bolgariji, se ne obravnavajo bolj restriktivno kot delavci iz tretjih držav in njihovi družinski člani, ki delajo v tej državi članici oz. v Bolgariji. Poleg tega se ob uporabi načela prednostne obravnave v Skupnosti delavci migranti iz tretjih držav, ki prebivajo in delajo v Bolgariji, ne obravnavajo bolj ugodno kot državljani Bolgarije.

2.   SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV

31997 L 0009: Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26. 3. 1997, str. 22).

Ne glede na člen 4(1) Direktive 97/9/ES se minimalna raven odškodnine do 31. decembra 2009 ne uporablja v Bolgariji. Bolgarija zagotovi, da njena odškodninska shema za vlagatelje zagotavlja kritje za najmanj 12 000 EUR od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007 in za najmanj 15 000 EUR od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2009.

V prehodnem obdobju bodo druge države članice ohranile pravico preprečiti poslovanje podružnicam bolgarskih investicijskih podjetij s sedežem na njihovem ozemlju, če in dokler se te podružnice ne pridružijo na ozemlju zadevne države članice uradno priznani odškodninski shemi za vlagatelje, ki zagotavlja kritje za razliko med bolgarsko ravnijo odškodnine in minimalno ravnijo iz člena 4(1) Direktive 97/9/ES.

3.   PROSTI PRETOK KAPITALA

Pogodba o Ustavi za Evropo

1.

Ne glede na obveznosti iz Pogodbe o Ustavi za Evropo lahko Bolgarija pet let od dne pristopa ohrani v veljavi na dan podpisa Pogodbe o pristopu obstoječe omejitve iz svoje zakonodaje glede pridobitve lastništva nad zemljišči za sekundarna prebivališča s strani državljanov držav članic ali držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (Sporazum EGP), ki ne prebivajo v Bolgariji, in s strani pravnih oseb, ki so ustanovljene po pravu druge države članice ali države pogodbenice Sporazuma EGP.

Za državljane držav članic in državljane držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki zakonito prebivajo v Bolgariji, ne veljajo določbe prejšnjega pododstavka ali kakršnakoli pravila in postopki, ki ne veljajo za bolgarske državljane.

2.

Ne glede na obveznosti iz Pogodbe o Ustavi za Evropo lahko Bolgarija sedem let od dne pristopa ohrani v veljavi na dan podpisa Pogodbe o pristopu obstoječe omejitve iz svoje zakonodaje glede pridobitve kmetijskih zemljišč, gozdov in gozdarskih zemljišč s strani državljanov držav članic, državljanov držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, in s strani pravnih oseb, ustanovljenih po pravu druge države članice ali države pogodbenice Sporazuma EGP. V nobenem primeru se državljana države članice glede pridobitve kmetijskih zemljišč, gozdov in gozdarskih zemljišč ne sme obravnavati manj ugodno kot na dan podpisa Pristopne pogodbe ali ga obravnavati bolj restriktivno kot državljane tretjih držav.

Za samozaposlene kmete, ki so državljani druge države članice in želijo imeti sedež ter zakonito prebivati v Bolgariji, ne veljajo določbe prejšnjega pododstavka ali kakršnikoli postopki, ki ne veljajo za bolgarske državljane.

V tretjem letu od dne pristopa se opravi splošni ponovni pregled teh prehodnih ukrepov. V ta namen Komisija Svetu predloži poročilo. Svet lahko na predlog Komisije soglasno odloči, da se prehodno obdobje, ki je navedeno v prvem pododstavku, skrajša ali konča.

4.   KMETIJSTVO

A.   KMETIJSKA ZAKONODAJA

31997 R 2597: Uredba Sveta (ES) št. 2597/97 z dne 18. decembra 1997 o določitvi dodatnih pravil o skupni ureditvi trga z mlekom in mlečnimi proizvodi za konzumno mleko (UL L 351, 23. 12. 1997, str. 13), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

31999 R 1602: Uredbo Sveta (ES) št. 1602/1999 z dne 19. 7. 1999 (UL L 189, 22. 7. 1999, str. 43).

Ne glede na člen 3(1)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 2597/97 se za konzumno mleko, proizvedeno v Bolgariji do 30. aprila 2009 ne uporabljajo zahteve glede vsebnosti maščobe, pri čemer se mleko z vsebnostjo maščobe 3 % (m/m) lahko trži kot polno mleko, mleko z vsebnostjo maščobe 2 % (m/m) pa kot pol posneto mleko. Konzumno mleko, ki ne ustreza zahtevam glede vsebnosti maščobe, se lahko trži le v Bolgariji ali izvozi v tretje države.

B.   VETERINARSKA IN FITOSANITARNA ZAKONODAJA

32004 R 0853: Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30. 4. 2004, str. 55).

(a)

Obrati za predelavo mleka iz I. in II. poglavja Dodatka k tej prilogi lahko do 31. decembra 2009 prejemajo pošiljke surovega mleka, ki ni v skladu z zahtevami ali pa ravnanje z njim ne ustreza zahtevam iz Uredbe (ES) št. 853/2004, podpoglavij II in III, Poglavja I, Oddelka IX, Priloge III, pod pogojem, da so kmetije, iz katerih prihaja mleko, omenjene na seznamu, ki ga v ta namen vodijo bolgarski organi.

(b)

Dokler so obrati iz odstavka (a) zgoraj upravičeni do koristi iz določb omenjenega odstavka, se izdelki, ki izvirajo iz teh obratov, dajo le na domači trg ali se uporabljajo za nadaljnjo predelavo v obratih v Bolgariji, za katere ravno tako veljajo določbe iz odstavka (a), ne glede na datum trženja. Ti izdelki morajo nositi drugačno identifikacijsko oznako od tiste, ki je določena v členu 5 Uredbe (ES) št. 853/2004.

(c)

Obrati, našteti v II. poglavju Dodatka k tej prilogi, lahko do 31. decembra 2009 predelujejo mleko, ki izpolnjuje zahteve EU in mleko, ki teh zahtev ne izpolnjuje, v ločenih proizvodnih linijah. V tem smislu se mleko, ki ne izpolnjuje zahtev EU, razume kot mleko iz odstavka (a). Taki obrati morajo v celoti izpolnjevati zahteve EU za obrate, vključno z izvajanjem načel analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP) (iz člena 5 Uredbe (ES) št. 852/2004 (4) in dokazati svojo sposobnost, da v celoti izpolnjujejo pogoje, navedene v nadaljevanju, vključno z ločeno namembnostjo ustreznih proizvodnih linij:

sprejeti vse potrebne ukrepe, s katerimi se omogoči ustrezno upoštevanje notranjih postopkov ločevanja mleka, od zbiranja do končne proizvodne faze, vključno s potmi zbiranja mleka, ločenim skladiščenjem in obdelavo mleka, ki izpolnjuje zahteve EU, od mleka, ki teh zahtev ne izpolnjuje, posebnim pakiranjem ter označevanjem izdelkov, pridobljenih iz mleka, ki ne izpolnjuje zahtev EU, in z ločenim skladiščenjem omenjenih izdelkov,

uvesti postopek, ki zagotavlja sledljivost surovin, vključno s potrebnimi dokumentarnimi dokazi o premikih proizvodov ter knjigovodskimi evidencami proizvodov ter izravnave skladnih in neskladnih surovin s kategorijami končnih izdelkov,

obdelati vse surovo mleko s toplotno obdelavo pri minimalni temperaturi vsaj 71,7 oC v času 15 sekund, in

sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečevanje goljufij pri uporabi identifikacijskih oznak.

Bolgarski organi:

zagotovijo, da upravljavec ali direktor vsakega zadevnega obrata sprejme vse potrebne ukrepe za pravilno upoštevanje notranjih postopkov ločevanja mleka;

opravljajo teste in nenapovedane kontrolne preglede v zvezi z upoštevanjem ločevanja mleka; in

opravljajo teste v pooblaščenih laboratorijih na vseh surovinah in končnih izdelkih, da preverijo skladnost z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 853/2004, Poglavja II, Oddelka IX, Priloge III, vključno z mikrobiološkimi merili za izdelke na osnovi mleka.

Mleko in/ali izdelki na osnovi mleka, ki izvirajo iz ločenih proizvodnih linij, v katerih se predeluje surovo mleko, ki ne izpolnjuje zahtev EU, v obratih za predelavo mleka, odobrenih s strani EU, se lahko dajo na trg le pod pogoji iz odstavka (b). Izdelki na osnovi surovega mleka, ki izpolnjuje zahteve in ki se predeluje v ločeni proizvodni liniji v obratu iz II. poglavja Dodatka k tej prilogi, se lahko ob upoštevanju pogojev glede ločevanja proizvodnih linij tržijo kot izdelki, ki izpolnjujejo zahteve.

(d)

Mleku in mlečnim izdelkom, proizvedenim v skladu z določbami iz odstavka (c), se podeli podpora iz poglavij II in III, Naslova I, razen člena 11, in Naslova II Uredbe (ES) št. 1255/1999 (5) le, če so opremljeni z ovalno identifikacijsko oznako iz Oddelka I Priloge II Uredbe (ES) št. 853/2004.

(e)

Bolgarija poskrbi za postopno spoštovanje zahtev iz odstavka (a) in Komisiji izstavlja letna poročila o napredku pri posodabljanju kmetij za proizvodnjo mleka in sistemu zbiranja mleka. Bolgarija poskrbi, da bodo te zahteve v celoti izpolnjene do 31. decembra 2009.

(f)

Komisija lahko po postopku iz člena 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 (6) posodobi Dodatek k tej prilogi pred pristopom in do 31. decembra 2009 ter v tem smislu na podlagi napredka, doseženega pri odpravi pomanjkljivosti in rezultatov procesa spremljanja doda ali črta posamezne obrate.

Podrobna izvedbena pravila za zagotovitev nemotenega delovanja zgoraj navedene prehodne ureditve se lahko sprejmejo po postopku iz člena 58 Uredbe (ES) št. 178/2002.

5.   PROMETNA POLITIKA

1.

31993 R 3118: Uredba Sveta (EGS) št. 3118/93 z dne 25. oktobra 1993 o pogojih, pod katerimi lahko prevozniki nerezidenti opravljajo notranje cestne prevoze tovora v državi članici (UL L 279, 12. 11. 1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32002 R 0484: Uredbo (ES) št. 484/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 1. 3. 2002 (UL L 76, 19. 3. 2002, str. 1).

(a)

Ne glede na člen 1 Uredbe (EGS) št. 3118/93 in do konca tretjega leta od dne pristopa so prevozniki s sedežem v Bolgariji izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora v ostalih državah članicah in prevozniki s sedežem v ostalih državah članicah so izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora v Bolgariji.

(b)

Pred koncem tretjega leta od dne pristopa države članice uradno obvestijo Komisijo, ali bodo to obdobje podaljšale za največ dve leti, ali pa bodo v prihodnje v celoti uporabljale člen 1 Uredbe. Če tega uradnega obvestila ni, se uporabi člen 1 Uredbe. Le prevozniki s sedežem v državah članicah, v katerih se uporablja člen 1 Uredbe, lahko opravljajo storitve notranjega cestnega prevoza v tistih državah članicah, kjer se prav tako uporablja člen 1.

(c)

Tiste države članice, v katerih se na podlagi prejšnjega odstavka uporablja člen 1 Uredbe, lahko uporabijo postopek, naveden spodaj, vse do konca petega leta od dne pristopa.

Kadar ima država članica iz prejšnjega pododstavka resne motnje na nacionalnem trgu ali njegovih delih zaradi kabotaže, ali jih ta še poslabša, kot na primer občutno povečanje ponudbe nad povpraševanjem ali ogrozitev finančne stabilnosti ali preživetja znatnega števila podjetij za cestni prevoz tovora, o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podatke. Na podlagi teh podatkov lahko država članica od Komisije zahteva delno ali popolno odložitev uporabe člena 1 Uredbe, da bi tako ponovno vzpostavila normalno stanje.

Komisija preuči razmere na podlagi podatkov, ki jih priskrbi zadevna država članica, in v roku enega meseca od prejema zahteve odloči, ali je potrebno sprejeti zaščitne ukrepe. Uporabijo se postopek iz drugega, tretjega in četrtega pododstavka odstavka 3 in odstavki 4, 5 in 6 člena 7 Uredbe.

Država članica iz prvega pododstavka zgoraj lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo člena 1 Uredbe in o tem naknadno poda Komisiji utemeljeno uradno obvestilo.

(d)

Dokler se člen 1 Uredbe ne uporablja na podlagi (a) in (b) odstavka, lahko države članice urejajo dostop do storitev notranjega cestnega prevoza tovora s postopno izmenjavo dovoljenj za kabotažo na podlagi dvostranskih sporazumov. To lahko vključuje možnost popolne liberalizacije.

(e)

Učinek uporabe (a) do (c) odstavka ne povzroči bolj restriktivnega dostopa do storitev notranjega cestnega prevoza od tistega, ki obstaja na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

2.

31996 L 0026: Direktiva Sveta 96/26/ES z dne 29. aprila 1996 o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem in potniškem prometu ter o medsebojnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah za olajšanje uresničevanja pravic teh prevoznikov do ustanavljanja prevoznih podjetij v domačem in mednarodnem prometu (UL L 124, 23. 5. 1996, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32004 L 0066: Direktivo Sveta 2004/66/ES z dne 26. 4. 2004 (UL L 168, 1. 5. 2004, str. 35).

Do 31. decembra 2010 se člen 3(3)(c) Direktive 96/26/ES ne uporablja v Bolgariji za prevozna podjetja, ki opravljajo izključno notranji cestni prevoz tovora in potnikov.

Razpoložljiva sredstva in rezerve teh podjetij bodo postopoma dosegle minimalne stopnje iz tega člena v skladu z naslednjim razporedom:

do 1. januarja 2007 morajo imeti podjetja razpoložljiva sredstva in rezerve v višini vsaj 5 850 EUR za prvo in vsaj 3 250 EUR za vsako dodatno vozilo;

do 1. januarja 2008 morajo imeti podjetja razpoložljiva sredstva in rezerve v višini vsaj 6 750 EUR za prvo in vsaj 3 750 EUR za vsako dodatno vozilo;

do 1. januarja 2009 morajo imeti podjetja razpoložljiva sredstva in rezerve v višini vsaj 7 650 EUR za prvo in vsaj 4 250 EUR za vsako dodatno vozilo;

do 1. januarja 2010 morajo imeti podjetja razpoložljiva sredstva in rezerve v višini vsaj 8 550 EUR za prvo in vsaj 4 750 EUR za vsako dodatno vozilo.

3.

31996 L 0053: Direktiva Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (UL L 235, 17. 9. 1996, str. 59), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32002 L 0007: Direktivo 2002/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. 2. 2002 (UL L 67, 9. 3. 2002, str. 47).

Ne glede na člen 3(1) Direktive 96/53/ES lahko vozila, ki so v skladu z mejnimi vrednostmi kategorij 3.2.1, 3.4.1, 3.4.2 in 3.5.1, določenimi v Prilogi I k tej direktivi, do 31. decembra 2013 uporabljajo le neposodobljene dele bolgarskega cestnega omrežja, če ustrezajo mejni osni obremenitvi, ki velja v Bolgariji.

Z dnem pristopa se za vozila, ki ustrezajo pogojem iz Direktive 96/53/ES, ne sme uvajati omejitev za uporabo glavnih tranzitnih cest iz Priloge I k Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (7).

Bolgarija bo spoštovala časovni razpored, kot ga določajo spodnje tabele za posodobitev omrežja glavnih cest. Naložbe v infrastrukturo, ki vključujejo uporabo sredstev iz proračuna Skupnosti, zagotavljajo, da so prometne žile zgrajene ali posodobljene za osno obremenitev 11,5 ton.

Vzporedno z dovršitvijo posodobitve bo potekalo tudi postopno odpiranje bolgarskega cestnega omrežja, ki bo vključevalo omrežje iz Priloge I k Odločbi št. 1692/96/ES, za vozila v mednarodnem prometu, ki ustrezajo mejnim vrednostim Direktive. Za namene nalaganja in razlaganja je, kjer je to tehnično izvedljivo, uporaba neposodobljenih delov omrežja stranskih cest dovoljena med celotnim prehodnim obdobjem.

Z dnem pristopa nobeno vozilo v mednarodnem prometu, opremljeno z zračnim vzmetenjem, ki ustreza mejnim vrednostim Direktive 96/53/ES, ni podvrženo nikakršnim začasnim dodatnim prispevkom na celotnem bolgarskem omrežju cestnega prometa.

Začasni dodatni prispevki za uporabo neposodobljenih delov omrežja za vozila v mednarodnem prometu, ki niso opremljena z zračnim vzmetenjem in ustrezajo mejnim vrednostim Direktive, se pobirajo na nediskriminatoren način. Režim odmere je transparenten in plačilo teh prispevkov ne povzroča nepotrebnih upravnih ovir ali zamud uporabniku, prav tako plačilo teh prispevkov ne vodi k sistematičnemu pregledovanju mejne osne obremenitve na meji. Uveljavitev mejne osne obremenitve se zagotovi po vsem ozemlju na nediskriminatoren način in velja tudi za vozila, registrirana v Bolgariji.

Program cestnih nadgradenj (km)

Tabela 1

Št.

CESTA

ODSEK

DOLŽINA/KM

ODPRTO ZA PROMET

UKREP

1

2

3

4

5

6

1

I-5/E-85/

GABROVO - ŠIPKA

18

2014

NOVA GRADNJA

2

I-5/E-85/

KARDŽALI - PODKOVA (MAKAZA)

18

2008

NOVA GRADNJA

 

 

VMESNI SEŠTEVEK

36

 

 

3

I-6

SOFIJA - PIRDOP

56

2009

OBNOVA

4

I-7

SILISTRA - ŠUMEN

88

2011

OBNOVA

5

I-7

PRESLAV - E-773

48

2010

REKONSTRUKCIJA

 

 

VMESNI SEŠTEVEK

136

 

 

6

I-9/E-87/

ROMUNSKA MEJA - BALČIK

60

2009

OBNOVA

7

II-12

VIDIN - MEJA S SRBIJO IN ČRNO GORO

26

2008

REKONSTRUKCIJA

8

II-14

VIDIN - KULA - MEJA S SRBIJO IN ČRNO GORO

42

2009

REKONSTRUKCIJA

9

II-18

OBVOZNICA SOFIJE - SEVERNI KRAK

24

2014

NOVA GRADNJA

10

II-19

SIMITLI - GOTSE DELČEV - GRŠKA MEJA

91

2008

OBNOVA

11

II-29

DOBRIČ - VARNA

21

2010

OBNOVA

12

II-35

LOVEČ - KARNARE

28

2011

REKONSTRUKCIJA

13

II-53

SLIVEN - JAMBOL

25

2010

OBNOVA

14

II-55

GURKOVO - NOVA ZAGORA

26

2010

OBNOVA

15

II-55

NOVA ZAGORA - SVILENGRAD

81

2012

OBNOVA

 

 

VMESNI SEŠTEVEK

107

 

 

16

II-57

STARA ZAGORA - RADNEVO

42

2010

OBNOVA

17

II-62

KJUSTENDIL - DUPNICA

26

2011

REKONSTRUKCIJA

18

II-63

PERNIK - MEJA S SRBIJO IN ČRNO GORO

20

2010

REKONSTRUKCIJA

19

II-73

ŠUMEN - KARNOBAT

44

2012

REKONSTRUKCIJA

20

II-73

ŠUMEN - KARNOBAT

119

2011

REKONSTRUKCIJA

 

 

VMESNI SEŠTEVEK

63

 

 

21

II-78

RADNEVO - TOPOLOVGRAD

40

2013

OBNOVA

22

II-86

ASENOVGRAD - SMOLJAN

72

2014

REKONSTRUKCIJA

23

II-98

BURGAS - MALKO TARNOVO

64

2014

REKONSTRUKCIJA

24

III-197

GOCE DELČEV - SMOLJAN

87

2013

REKONSTRUKCIJA

25

III-198

GOCE DELČEV - MEJA Z NEKDANJO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO MAKEDONIJO

95

2013

REKONSTRUKCIJA

26

III-534

ELENA - NOVA ZAGORA

52

2012

REKONSTRUKCIJA

27

III-534

NOVA ZAGORA - SIMEONOVGRAD

53

2014

REKONSTRUKCIJA

 

 

VMESNI SEŠTEVEK

105

 

 

28

III-601

KJUSTENDIL - MEJA Z NEKDANJO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO MAKEDONIJO

27

2011

NOVA GRADNJA

29

III-622

KJUSTENDIL - MEJA Z NEKDANJO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO MAKEDONIJO

31

2013

NOVA GRADNJA

30

III-865

SMOLJAN - MADAN

15

2011

REKONSTRUKCIJA

31

III-867

SMOLIAN - KARDJALI

69

2014

REKONSTRUKCIJA

32

III-868

BYPASS SMOLJAN

40

2012

NOVA GRADNJA

33

IV-410068

SIMITLI - MEJA Z NEKDANJO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO MAKEDONIJO

28

2009

NOVA GRADNJA

34

 

BYPASS PLOVDIV

4

2014

NOVA GRADNJA

 

A1

„TRAKIA“ AVTOCESTA - STARA ZAGORA - KARNOBAT

 

 

 

35

 

LOT 2

33

2010

NOVA GRADNJA

36

 

LOT 3

37

2011

NOVA GRADNJA

37

 

LOT 4

48

2014

NOVA GRADNJA

 

 

VMESNI SEŠTEVEK

118

 

 

 

 

SKUPAJ

1 598

 

 

Tabela 2

 

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

 

UKREP

 

 

 

 

 

 

 

 

OBNOVA

91

116

114

88

81

40

0

 

REKONSTRUKCIJA

26

42

68

88

96

182

258

 

NOVA GRADNJA

18

28

33

64

40

31

94

 

 

135

186

215

240

217

253

352

1 598 km

6.   OBDAVČITEV

1.

31977 L 0388: Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, 13. 6. 1977, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32004 L 0066: Direktivo Sveta 2004/66/ES z dne 26. 4. 2004 (UL L 168, 1. 5. 2004, str. 35).

Za namene uporabe člena 28(3)(b) Direktive 77/388/EGS lahko Bolgarija, dokler se ne izpolni pogoj iz člena 28(4) Direktive ali dokler se ista oprostitev uporablja za katerokoli sedanjo državo članico, karkoli nastopi prej, ohrani oprostitev davka na dodano vrednost od mednarodnega prevoza potnikov iz točke 17 Priloge F k Direktivi.

2.

31992 L 0079: Direktiva Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete (UL L 316, 31. 10. 1992, str. 8), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32003 L 0177: Direktivo Sveta 2003/117/ES z dne 5. 12. 2003 (UL L 333, 20. 12. 2003, str. 49).

Ne glede na člen 2(1) Direktive 92/79/EGS lahko Bolgarija do 31. decembra 2009 preloži uporabo celotne minimalne trošarine na drobnoprodajno ceno (vključno z vsemi davki) za cigarete najbolje prodajane cenovne kategorije, pod pogojem, da Bolgarija med tem obdobjem postopno prilagodi svoje trošarinske stopnje celotni minimalni trošarini iz Direktive.

Brez poseganja v člen 8 Direktive Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov (8) in po tem, ko obvestijo Komisijo, lahko države članice, dokler se uporablja zgornje odstopanje, ohranijo enake količinske omejitve za cigarete, ki se jih brez plačila dodatne trošarine lahko vnaša na njihova ozemlja iz Bolgarije, kot se jih uporablja za uvoz iz tretjih držav. Države članice, ki uporabljajo to možnost, lahko izvajajo potrebne preglede, pod pogojem, da ti pregledi ne prizadenejo pravilnega delovanja notranjega trga.

3.

32003 L 0049: Direktiva Sveta 2003/49/ES z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic (UL L 157, 26. 6. 2003, str. 49), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32004 L 0076: Direktivo Sveta 2004/76/ES z dne 29. 4. 2004 (UL L 157, 30. 4. 2004, str. 106).

Bolgarija je pooblaščena, da do 31. decembra 2014 ne uporablja določb člena 1 Direktive 2003/49/ES. V tem prehodnem obdobju davčna stopnja na plačila obresti ali licenčnin, ki se plačajo povezani družbi iz druge države članice ali stalni poslovni enoti povezane družbe iz države članice, ki se nahaja v drugi državi članici, do 31. decembra 2010 ne sme preseči 10 %, oziroma 5 % v naslednjih letih do 31. decembra 2014.

4.

32003 L 0096: Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31. 10. 2003, str. 51), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32004 L 0075: Direktivo Sveta 2004/75/ES z dne 29. 4. 2004 (UL L 157, 30. 4. 2004, str. 100).

(a)

Ne glede na člen 7 Direktive 2003/96/ES lahko Bolgarija uporabi naslednja prehodna obdobja:

do 1. januarja 2011 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve neosvinčenega bencina, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, na najnižjo raven 359 EUR za 1 000 l. Dejanska davčna stopnja za neosvinčeni bencin, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, od 1. januarja 2008 ne sme biti nižja od 323 EUR za 1 000 l,

do 1. januarja 2010 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve plinskega olja in kerozina, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, na najnižjo raven 302 EUR za 1 000 l, do 1. januarja 2013 pa doseže najnižjo raven 330 EUR za 1 000 l. Dejanska davčna stopnja za plinsko olje in kerozin, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, od 1. januarja 2008 ne sme biti nižja od 274 EUR za 1 000 l.

(b)

Ne glede na člen 9 Direktive 2003/96/ES lahko Bolgarija uporabi naslednja prehodna obdobja:

do 1. januarja 2010 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve premoga in koksa za namene daljinskega ogrevanja na najnižje ravni obdavčitve, določene v Prilogi I, preglednici C,

do 1. januarja 2009 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve premoga in koksa, ki se uporabljata za druge namene kot daljinsko ogrevanje, na najnižje ravni obdavčitve, določene v Prilogi I, preglednici C.

Dejanske davčne stopnje, ki veljajo za zadevne energente, od 1. januarja 2007 ne smejo biti nižje od 50 % ustrezne najnižje stopnje Skupnosti.

(c)

Ne glede na člen 10 Direktive 2003/96/ES lahko Bolgarija uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2010 zaradi prilagoditve nacionalnih ravni obdavčitve električne energije na najnižje ravni obdavčitve, določene v Prilogi I, preglednici C. Dejanske davčne stopnje, ki veljajo za električno energijo, od 1. januarja 2007 ne smejo biti nižje od 50 % ustrezne najnižje stopnje Skupnosti.

7.   SOCIALNA POLITIKA IN ZAPOSLOVANJE

32001 L 0037: Direktiva 2001/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o izdelavi, predstavitvi in prodaji tobačnih izdelkov (UL L 194, 18. 7. 2001, str. 26).

Ne glede na člen 3 Direktive 2001/37/ES je datum uporabe najvišje dovoljene vsebnosti katrana v cigaretah, izdelanih in trženih na ozemlju Bolgarije, 1. januar 2011. Med prehodnim obdobjem:

se cigarete, ki so izdelane v Bolgariji in vsebujejo več kot 10 mg katrana na cigareto, ne tržijo v drugih državah članicah;

se cigarete, ki so izdelane v Bolgariji in vsebujejo več kot 13 mg katrana na cigareto, ne izvažajo v tretje države; ta meja se od 1. januarja 2008 zniža na 12 mg in od 1. januarja 2010 na 11 mg;

Bolgarija posreduje Komisiji redno posodobljene podatke o časovnem razporedu in ukrepih, ki so bili sprejeti za zagotovitev skladnosti s to direktivo.

8.   ENERGETIKA

31968 L 0414: Direktiva Sveta 68/414/EGS z dne 20. decembra 1968 o obveznosti držav članic EGS glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (UL L 308, 23. 12. 1968, str. 14), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

31998 L 0093: Direktivo Sveta 98/93/ES z dne 14. 12. 1998 (UL L 358, 31. 12. 1998, str. 100).

Ne glede na člen 1(1) Direktive 68/414/EGS se minimalna raven zalog naftnih derivatov do 31. decembra 2012 ne uporablja za Bolgarijo. Bolgarija zagotavlja, da minimalna raven zalog naftnih derivatov za vse kategorije naftnih derivatov iz člena 2 ustreza najmanj naslednjemu številu dni povprečne dnevne domače porabe, kot je opredeljena v členu 1(1):

30 dnem do 1. januarja 2007;

40 dnem do 31. decembra 2007;

50 dnem do 31. decembra 2008;

60 dnem do 31. decembra 2009;

70 dnem do 31. decembra 2010;

80 dnem do 31. decembra 2011;

90 dnem do 31. decembra 2012.

9.   TELEKOMUNIKACIJE IN INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA

32002 L 0022: Direktiva 2002/22/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) (UL L 108, 24. 4. 2002, str. 51).

Ne glede na člen 30(1) Direktive 2002/22/ES lahko Bolgarija odloži uvedbo prenosljivosti številk najkasneje do 1. januarja 2009.

10.   OKOLJE

A.   KAKOVOST ZRAKA

1.

31994 L 0063: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/63/ES z dne 20. decembra 1994 o nadzorovanju emisij hlapnih organskih spojin (HOS) pri skladiščenju bencina in njegovi distribuciji iz terminalov do bencinskih servisov (UL L 365, 31. 12. 1994, str. 24), kakor je bila spremenjena z:

32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

(a)

Ne glede na člen 3 in Priloge I k Direktivi 94/63/ES se zahteve za obstoječe naprave za skladiščenje v terminalih ne uporabljajo v Bolgariji:

do 31. decembra 2007 za naprave za skladiščenje v 6 terminalih s količino pretočenega bencina, ki je večja od 25 000 ton/leto, vendar manjša ali enaka 50 000 ton/leto;

do 31. decembra 2009 za naprave za skladiščenje v 19 terminalih s količino pretočenega bencina, ki je manjša ali enaka 25 000 ton/leto.

(b)

Ne glede na člen 4 in Priloge II k Direktivi 94/63/ES se zahteve za polnjenje in praznjenje obstoječih premičnih rezervoarjev v terminalih ne uporabljajo v Bolgariji:

do 31. decembra 2007 za 12 terminalov s količino pretočenega bencina, ki je večja od 25 000 ton/leto, vendar manjša ali enaka 150 000 ton/leto;

do 31. decembra 2009 za 29 terminalov s količino pretočenega bencina manjšo od 25 000 ton/leto.

(c)

Ne glede na člen 5 k Direktivi 94/63/ES se zahteve za obstoječe premične rezervoarje v terminalih ne uporabljajo v Bolgariji:

do 31. decembra 2007 za 50 avtocistern;

do 31. decembra 2009 za dodatnih 466 avtocistern.

(d)

Ne glede na člen 6 in Prilogo III k Direktivi 94/63/ES se zahteve za polnjenje obstoječih naprav za skladiščenje na bencinskih servisih ne uporabljajo v Bolgariji:

do 31. decembra 2007 za 355 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina, ki je večja od 500 m3/leto, vendar manjša ali enaka 1 000 m3/leto;

do 31. decembra 2009 za 653 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina enako ali manjšo od 500 m3/leto.

2.

31999 L 0032: Direktiva Sveta 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva, ki spreminja Direktivo 93/12/EGS (UL L 121, 11. 5. 1999, str. 13), kakor je bila spremenjena z:

32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

(a)

Ne glede na člen 3(1) Direktive 1999/32/ES se zahteve glede deleža žvepla v težkih kurilnih oljih do 31. decembra 2011 ne uporabljajo v Bolgariji za lokalne potrebe. Med tem prehodnim obdobjem vsebnost žvepla ne presega 3,00 % po masi.

(b)

Ne glede na člen 4(1) Direktive 1999/32/ES se zahteve glede deleža žvepla v težkih kurilnih oljih do 31. decembra 2009 ne uporabljajo v Bolgariji za lokalne potrebe. Med tem prehodnim obdobjem vsebnost žvepla ne presega 0,20 % po masi.

B.   RAVNANJE Z ODPADKI

1.

31993 R 0259: Uredba Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Evropske skupnosti, v Skupnost in iz nje (UL L 30, 6. 2. 1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32001 R 2557: Uredbo Komisije (ES) št. 2557/2001 z dne 28. 12. 2001 (UL L 349, 31. 12. 2001, str. 1).

(a)

Do 31. decembra 2014 se pristojne organe uradno obvešča o vseh pošiljkah odpadkov za predelavo, ki so našteti v Prilogi II k Uredbi (EGS) št. 259/93, v Bolgarijo in odpadke se predela skladno s členi 6, 7 in 8 Uredbe.

(b)

Ne glede na člen 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 pristojni bolgarski organi do 31. decembra 2009 ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo v Bolgarijo za naslednje odpadke, ki so našteti v Prilogi III, skladno z razlogi za ugovor iz člena 4(3) Uredbe. Za take prevoze velja člen 10 Uredbe.

AA.

TRDI ODPADKI, KI VSEBUJEJO PLEMENITE KOVINE

AA 090

arzenovi odpadki in ostanki

AA 100

odpadki in ostanki živega srebra

AA 130

lužnice iz dekapiranja kovin

AB.

ODPADKI, KI VSEBUJEJO PREDVSEM ANORGANSKE SESTAVINE, KI LAHKO VSEBUJEJO KOVINE IN ORGANSKE MATERIALE

AC.

ODPADKI, KI VSEBUJEJO PREDVSEM ORGANSKE SESTAVINE, KI LAHKO VSEBUJEJO KOVINE IN ANORGANSKE MATERIALE

AC 040

gošče osvinčenega bencina

AC 050

tekočine za prenos toplote

AC 060

hidravlične tekočine

AC 070

zavorne tekočine

AC 080

tekočine proti zamrznitvi

AC 110

fenoli, fenolne spojine, skupaj s klorfenolom, v obliki tekočin ali gošč

AC 120

poliklorirani naftaleni

AC 150

klorofluorkarbonati

AC 160

haloni

AC 190

prah — lahka frakcija iz šrederja za kovino

AC 200

organske fosforne spojine

AC 230

halogenirani ali nehalogenirani ostanki brezvodne destilacije iz postopkov predelave organskih topil

AC 240

odpadki iz proizvodnje alifatskih halogenih ogljikovodikov (kot klorometani, dikloroetan, vinil klorid, viniliden klorid, alil klorid in epiklorhidrin)

AC 260

tekoči svinjski gnoj, blato

AD.

ODPADKI, KI LAHKO VSEBUJEJO ANORGANSKE IN ORGANSKE SESTAVINE

AD 010

odpadki iz proizvodnje in priprave farmacevtskih izdelkov

odpadki, ki vsebujejo katero koli od naslednjih snovi, so sestavljeni iz nje ali so z njo onesnaženi:

AD 040

anorganski cianidi, razen trdnih ostankov, ki vsebujejo plemenite kovine in sledi anorganskih cianidov

AD 050

organski cianidi

AD 060

odpadne mešanice olj in vode ter ogljikovodikov in vode, emulzije

AD 070

odpadki iz proizvodnje, priprave in uporabe črnil, barv, pigmentov, lakov

AD 150

naravni organski materiali, ki se uporabljajo kot filtrski medij (kot biofiltri)

AD 160

komunalni/gospodinjski odpadki

To obdobje se lahko podaljša do najpozneje 31. decembra 2012 po postopku iz člena 18 Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (9), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/156/EGS (10).

(c)

Ne glede na člen 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 pristojni bolgarski organi do 31. decembra 2009 lahko ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo v Bolgarijo, ki so našteti v Prilogi IV k Uredbi, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso našteti v prilogah k Uredbi, skladno z razlogi za ugovor iz člena 4(3) Uredbe.

(d)

Ne glede na člen 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 pristojni bolgarski organi ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo, ki so našteti v Prilogah II, III in IV k Uredbi, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso našteti v teh prilogah in so namenjeni v obrat, ki koristi začasno odstopanje od nekaterih določb Direktive 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaženja (11) ali Direktive 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (12), v obdobju, ko se začasno odstopanje uporablja za namembni obrat.

2.

31994 L 0062: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31. 12. 1994, str. 10), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32004 L 0012: Direktivo 2004/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. 2. 2004 (UL L 47, 18. 12. 2004, str. 26).

(a)

Ne glede na člen 6(1)(a) Direktive 94/62/ES Bolgarija doseže skupne cilje glede predelave ali sežiganja v sežigalnicah odpadkov z energetsko predelavo do 31. decembra 2011 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

35 % po teži do 31. decembra 2006, 39 % za leto 2007, 42 % za leto 2008, 46 % za leto 2009 in 48 % za leto 2010.

(b)

Ne glede na člen 6(1)(b) Direktive 94/62/ES Bolgarija doseže skupne cilje glede predelave ali sežiganja v sežigalnicah odpadkov z energetsko predelavo do 31. decembra 2014 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

50 % po teži za leto 2011, 53 % za leto 2012 in 56 % za leto 2013.

(c)

Ne glede na člen 6(1)(c) Direktive 94/62/ES Bolgarija doseže skupne cilje glede predelave za plastične mase do 31. decembra 2009 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

8 % po teži do 31. decembra 2006, 12 % za leto 2007 in 14,5 % za leto 2008.

(d)

Ne glede na člen 6(1)(d) Direktive 94/62/ES Bolgarija doseže skupne cilje glede predelave do 31. decembra 2014 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

34 % po teži do 31. decembra 2006, 38 % za leto 2007, 42 % za leto 2008, 45 % za leto 2009, 47 % za leto 2010, 49 % za leto 2011, 52 % za leto 2012 in 54,9 % za leto 2013.

(e)

Ne glede na člen 6(1)(e)(i) Direktive 94/62/ES Bolgarija doseže skupne cilje glede predelave stekla do 31. decembra 2013 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

26 % po teži do 31. decembra 2006, 33 % za leto 2007, 40 % za leto 2008, 46 % za leto 2009, 51 % za leto 2010, 55 % za leto 2011 in 59,6 % za leto 2012.

(f)

Ne glede na člen 6(1)(e)(iv) Direktive 94/62/ES Bolgarija doseže skupne cilje glede predelave plastične mase, pri čemer se upošteva izključno material, ki je predelan nazaj v plastično maso, do 31. decembra 2013 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

17 % po teži za leto 2009, 19 % za leto 2010 in 20 % za leto 2011 in 22 % za leto 2012.

3.

31999 L 0031: Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16. 7. 1999, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

Ne glede na člen 5(3)(a) and (b) in druge alinee, točke 2, Priloge I k Direktivi 1999/31/ES in brez poseganja v člen 6(c)(ii) Direktive in Direktivo Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (13), se zahteve za tekoče, jedke in oksidativne odpadke in glede preprečevanja vstopanja površinskih voda v odlagališče odpadkov do 31. decembra 2014 ne uporabljajo za naslednjih 14 obstoječih odlagališč:

1.

jezero za odlaganje žlindre „Polimeri“, Varna, Devnja;

2.

jezero za kombinirano odlaganje pepela in žlindre „Solvaj Sodi“, „Deven“ in „Agropoličim“, Varna, Devnja v občini Varna;

3.

jezero za odlaganje pepela TE „Varna“, Varna, Beloslav;

4.

jezero za odlaganje pepela „Sviloza“, Veliko Tarnovo, Svištov;

5.

jezero za odlaganje pepela TE „Zaharni zavodi“, Veliko Tarnovo, Gornja Orjahovica;

6.

jezero za odlaganje pepela „Vidačim v likvidacja“, Vidin, Vidin;

7.

jezero za odlaganje pepela „Toplofikacia-Ruse“ TPP „Ruse-vzhod“, Ruse, Ruse;

8.

jezero za odlaganje pepela TE „Republika“, „COF-Pernik“ in „Kremikovci-Rudodobiv“, Pernik, Pernik;

9.

jezero za odlaganje pepela „Toplofikacia Pernik“ in „Solidus“, Pernik, Pernik;

10.

jezero za odlaganje pepela TE „Bobov dol“, Kjustendil, Bobov dol;

11.

jezero za odlaganje pepela „Brikel“, Stara Zagora, Galabovo;

12.

jezero za odlaganje pepela „Toplofikacia Sliven“, Sliven, Sliven;

13.

jezero za odlaganje pepela „TE Marica 3“, Haskovo, Dimitrovgrad;

14.

jezero za odlaganje pepela „TE Marica 3“, Haskovo, Dimitrovgrad.

Bolgarija zagotavlja postopno zmanjševanje odlaganja odpadkov na teh 14 obstoječih neustreznih odlagališčih v skladu z naslednjimi letnimi maksimalnimi količinami:

do 31. decembra 2006: 3 020 000 ton;

do 31. decembra 2007: 3 010 000 ton;

do 31. decembra 2008: 2 990 000 ton;

do 31. decembra 2009: 1 978 000 ton;

do 31. decembra 2010: 1 940 000 ton;

do 31. decembra 2011: 1 929 000 ton;

do 31. decembra 2012: 1 919 000 ton;

do 31. decembra 2013: 1 159 000 ton;

do 31. decembra 2014: 1 039 000 ton.

4.

32002 L 0096: Direktiva Sveta 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (UL L 37, 13. 2. 2003, str. 24), kakor je bila spremenjena z:

32003 L 0108: Direktivo 2003/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. 12. 2003 (UL L 345, 31. 12. 2003, str. 106).

Ne glede na člen 5(5) in 7(2) Direktive 2002/96/ES lahko Bolgarija ohrani stopnjo ločenega zbiranja povprečno vsaj štirih kilogramov OEEO iz zasebnih gospodinjstev na prebivalca na leto in stopnjo ponovne uporabe in recikliranja sestavnih delov, materialov in snovi do 31. decembra 2008.

C.   KAKOVOST VODE

31991 L 0271: Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30. 5. 1991, str. 40), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

Ne glede na člene 3, 4 in 5(2) Direktive 91/271/EGS se do 31. decembra 2014 zahteve za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v celoti ne uporabljajo v Bolgariji v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

do 31. decembra 2010 se doseže upoštevanje Direktive za območja poselitve (aglomeracije) s populacijskim ekvivalentom več kot 10 000.

D.   INDUSTRIJSKO ONESNAŽEVANJE IN OBVLADOVANJE TVEGANJA

1.

31996 L 0061: Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL L 257, 10. 10. 1996, str. 26), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

Ne glede na člen 5(1) Direktive 96/61/ES se zahteve za izdajanje dovoljenj obstoječim obratom v Bolgariji ne uporabljajo za naslednje obrate do datuma navedenega za vsak obrat, če gre za obveznost obratovanja teh obratov v skladu z mejnimi emisijskimi vrednostmi, enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah v skladu s členom 9(3) in (4):

 

Do 31. decembra 2008:

„Jambolen“ — Jambol (dejavnost 4.1 h)

„Verila“ — Ravno Pole (dejavnost 4.1)

„Lakprom“ — Svetovračane (dejavnost 4.1 b)

„Orgačim“ — Ruse (dejavnost 4.1 j)

„Neočim“ — Dimitrovgrad (dejavnost 4.1 b)

 

Do 31. decembra 2009:

„Elisejna“ gara Elisejna (dejavnost 2.5 a)

 

Do 31. decembra 20011:

TE „Ruse - vzhod“ — Ruse (dejavnost 1.1)

TE „Varna“ — Varna (dejavnost 1.1)

TE „Bobov Dol“ — Sofija (dejavnost 1.1)

TE v „Lukoil Neftočim“ — Burgas (dejavnost 1.1)

„Lukoil Neftočim“ — Burgas (dejavnost 1.2)

„Kremikovci“ — Sofija (dejavnost 2.2)

„Radomir Metali“ — Radomir (dejavnost 2.3 b)

„Solidus“ — Pernik (dejavnost 2.4)

„Berg Montana fitingi“ — Montana (dejavnost 2.4)

„Energoremont“ — Kresna (dejavnost 2.4)

„Čugunoleene“ — Ihtiman (dejavnost 2.4)

„Alkomet“ — Šumen (dejavnost 2.5 b)

„Start“ — Dobrič (dejavnost 2.5 b)

„Alukom“ — Pleven (dejavnost 2.5 b)

„Energija“ — Turgovište (dejavnost 2.5 b)

„Uspeh“ — Lukovit (dejavnost 3.5)

„Keramika“ — Burgas (dejavnost 3.5)

„Strojkeramika“ — Mezdra (dejavnost 3.5)

„Straldja keramika“ — Straldja (dejavnost 3.5)

„Balkankeramiks“ — Novi Iskar (dejavnost 3.5)

„Šamot“ — Elin Pelin (dejavnost 3.5)

Obrat keramike — Dragovištica (dejavnost 3.5)

„Fajans“ — Kaspičan (dejavnost 3.5)

„Solvaj Sodi“ — Devnja (dejavnost 4.2 d)

„Polimeri“ — Devnja (dejavnost 4.2 c)

„Agropoličim“ — Devnja (dejavnost 4.3)

„Neočim“ — Dimitrovgrad (dejavnost 4.3)

„Agrija“ — Plovdiv (dejavnost 4.4)

„Balkanpharma“ — Razgrad (dejavnost 4.5)

„Biovet“ — Peštera (dejavnost 4.5)

„Catchup-frukt“ — Aitos (dejavnost 6.4 b)

„Bulgarikum“ — Burgas (dejavnost 6.4 c)

„Serdika 90“ — Dobrič (dejavnost 6.4 c)

„Ekarisaj“ — Varna (dejavnost 6.5)

„Ekarisaj - Bert“ — Burgas (dejavnost 6.5)

Pred 30. oktobrom 2007 se bodo za te obrate izdala popolnoma usklajena dovoljenja, ki bodo vsebovala individualno zavezujoče časovne razporede za doseganje popolne usklajenosti. Ta dovoljenja do 30. oktobra 2007 zagotovijo upoštevanje splošnih načel, ki urejajo osnovne obveznosti upravljavcev iz člena 3 Direktive.

2.

32001 L 0080: Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (UL L 309, 27. 11. 2001, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

(a)

Ne glede na člen 4(3) in del A Prilog III, IV in VII k Direktivi 2001/80/ES se mejne vrednosti emisij za žveplov dioksid in prah ne uporabljajo za naslednje naprave v Bolgariji do datuma, navedenega za vsako napravo:

TE „Varna“:

Naprava 1 do 31. decembra 2009

Naprava 2 do 31. decembra 2010

Naprava 3 do 31. decembra 2011

Naprava 4 do 31. decembra 2012

Naprava 5 do 31. decembra 2013

Naprava 6 do 31. decembra 2014

TE „Bobov dol“:

Naprava 2 do 31. decembra 2011

Naprava 3 do 31. decembra 2014

TE „Ruse - vzhod“

Napravi 3 in 4 do 31. decembra 2009

Napravi 1 in 2 do 31. decembra 2011

TE v „Lukoil Neftočim“ Burgas:

Naprave 2, 7, 8, 9, 10 in 11 do 31. decembra 2011.

Med tem prehodnim obdobjem emisije žveplovega dioksida in praha iz vseh kurilnih naprav na podlagi Direktive 2001/80/ES ne presegajo naslednjih zgornjih meja:

do leta 2008: 179 700 ton SO2/leto; 8 900 ton praha/leto;

do leta 2012: 103 000 ton SO2/leto; 6 000 ton praha/leto.

(b)

Ne glede na člen 4(3) in del A Priloge VI k Direktivi 2001/80/ES se v Bolgariji do 31. decembra 2011 mejne vrednosti emisij za dušikov oksid ne uporabljajo za naprave 2, 7, 8, 9, 10 in 11 kurilne naprave TE v „Lukoil Neftočim“ Burgas.

Med tem prehodnim obdobjem emisije dušikovega oksida iz vseh kurilnih naprav na podlagi Direktive 2001/80/ES ne presegajo naslednjih zgornjih meja:

do leta 2008: 42 900 ton/leto;

do leta 2012: 33 300 ton/leto.

(c)

Do 1. januarja 2011 Bolgarija Komisiji predloži ažuriran načrt, vključno z investicijskim načrtom o postopnem prilagajanju preostalih neustreznih naprav, ki jasno opredeli faze uporabe pravnega reda EU. Ti načrti zagotovijo nadaljnje zmanjšanje emisij na raven, ki je bistveno nižja od vmesnih ciljev, določenih v (a) in (b) odstavku zgoraj, zlasti za emisije v obdobju 2012 do 2014. Če Komisija, predvsem ob upoštevanju učinkov na okolje in potrebe po zmanjševanju izkrivljanja konkurence na notranjem trgu zaradi teh prehodnih ukrepov meni, da ti načrti ne zadostujejo za doseganje teh ciljev, o tem obvesti Bolgarijo. V naslednjih treh mesecih Bolgarija sporoči ukrepe, ki jih je sprejela za doseganje teh ciljev. Če nato Komisija po posvetovanju z državami članicami meni, da ti ukrepi ne zadostujejo za doseganje omenjenih ciljev, uvede postopek za ugotavljanje kršitev iz III-360. člena Ustave.


(1)  Direktiva Sveta 68/360/EGS z dne 15. oktobra 1968 o odpravi omejitev gibanja in pebivanja v Skupnosti za delavce držav članic in za njihove družine (UL L 257, 19. 10. 1968, str. 13). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33) in razveljavljena z učinkom od 30. aprilom 2006 z Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 158, 30. 4. 2004, str. 77).

(2)  NACE: glej 31990 R 3037: Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24. 10. 1990, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z 32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

(3)  NACE: glej 31990 R 3037: Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24. 10. 1990, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z 32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

(4)  Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

(5)  Uredba Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni organizaciji trga mleka in mlečnih izdelkov (UL L 160, 26.6.1999, str. 48). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 186/2004 (UL L 29, 3.2.2004, str. 6).

(6)  Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1642/2003 (UL L 245, 29.9.2003, str. 4).

(7)  UL L 228, 9.9.1996, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo št. 884/2004/ES (UL L 167, 30.4.2004, str. 1).

(8)  UL L 76, 23.3.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).

(9)  UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(10)  UL L 78, 26.3.1991, str. 32.

(11)  L 257, 10.10.1996, str. 26.

(12)  UL L 309, 27.11.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 33).

(13)  UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 91/156/EGS in kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

Dodatek k Prilogi VI

I. POGLAVJE

Seznam obratov za predelavo mleka, v katerih se predeluje mleko, ki ne izpolnjuje zahtev EU, iz odstavka (a) B. oddelka, 4. poglavja, Priloge VI

Št.

Št. veterinarske odobritve obrata

Ime in naslov obrata

Lokacija zadevnih tovarniških kompleksov

Regija Blagoevgrad — št. 1

1

BG 0112004

„Matand“ EOOD

gr. Pernik

ul. „Lenin“ 111

s. Elešnica

Regija Burgas — št. 2

2

BG 0212013

ET „Marsi-Minčo Bakalov“

gr. Burgas

j.k. „Vazrajdane“ bl. 1

Burgas

j.k. „Pobeda“

ul. „Bajkal“ 9

3

BG 0212027

DZZD „Mlečen svjat“

gr. Burgas

j.k. „Izgrev“

ul. „Malčika“ 3

s. Debelt

ul. „Indže vojvoda“ 5

obl. Burgaska

4

BG 0212028

„Vester“ OOD

gr. Burgas

ul. „Fotinov“ 36

s. Sigmen

5

BG 0212047

„Komplektstroj“ EOOD

gr. Burgas

ul. „Aleksandar Stambolijski“ 17

s. Veselie

Regija Vidin — št. 5

6

BG 0512025

„El Bi Bulgarikum“ EAD

gr. Vidin

gr. Vidin

Južna promišlena zona

Regija Vrača — št. 6

7

BG 0612010

„Hadžijski i familija“ EOOD

s. Gradešnica

s. Gradešnica

8

BG 0612027

„Mlečen raj 99“ EOOD

gr. Vraca

j.k. „Dabnika“ bl. 48 ap. 3

gr. Vraca

j.k. Bistrec

Stopanski dvor

9

BG 0612035

ET „Nivego“

s. Čiren

s. Čiren

Regija Gabrovo — št. 7

10

BG 0712001

„Ben Invest“ OOD

s. Kostenkovci

obšt. Gabrovo

s. Kostenkovci

obšt. Gabrovo

11

BG 0712002

„Šipka 97“ AD

gr. Gabrovo

ul. „V. Levski“ 2

gr. Gabrovo

ul. „V. Levski“ 2

12

BG 0712003

„Elvi“ OOD

s. Velkovci

obšt. Gabrovo

s. Velkovci

obšt. Gabrovo

13

BG 0712008

„Milkieks“ OOD

gr. Sevlievo

j.k. „d-r Atanas Moskov“

gr. Sevlievo

j.k. „Atanas Moskov“

Regija Dobrič — št. 8

14

BG 0812002

„AVITA“ OOD

gr. Sofia

ul. „20-ti April“ 6

s. Caričino

15

BG 0812008

„Roles 2000“ OOD

gr. Varna

ul. „Car Ivan Šišman“ 13

s. Kardam

16

BG 0812019

„Filipopolis“ OOD

gr. Plovdiv

ul. „Hristo Danov“ 2

s. Žeglarci

17

BG 0812029

„AKURAT — MLEČNA PROMIŠLENOST“ OOD

gr. Sofija

ul. „Baba Vida 2“

gr. Dobrič

j.k. „Rilci“

18

BG 0812030

„FAMA“ AD

gr. Varna

ul. „Evlogi Georgiev“ 23

gr. Dobrič

bul. „Dobrudža“ 2

Regija Krdžali — št. 9

19

BG 0912004

ET „Rado“

s. Bjal izvor

s. Bjal izvor

obšt. Ardino

Regija Kjustendil — št. 10

20

BG 1012012

„Galkom“ OOD

gr. Dupnica

gr. Dupnica

ul. „Venelin“ 57

21

BG 1012008

ET „Nikolaj Kolev“

s. Konjavo

s. Konjavo

Regija Loveč — št. 11

22

BG 1112001

„Prima Lakta“ Ltd.

gr. Loveč

ul. „Trojansko šose“ 1

gr. Loveč

ul. „Trojansko šose“

23

BG 1112004

„Mlekoprodukt“ OOD

gr. Loveč

s. Goran

24

BG 1112008

„Plod“ AD

gr. Aprilci

gr. Aprilci

25

BG 1112012

„Stilos“ OOD

gr. Dupnica

ul. „Batenberg“ 64

s. Lesidren

Regija Pazardžik — št. 13

26

BG 1312011

„Eko-F“ EAD

gr. Sofija

ul. „Stara planina“ 34

s. Karabunar

27

BG 1312015

„Mevgal Bulgaria“ EOOD

gr. Velingrad

gr. Velingrad

j.k. „Industrialen“

28

BG 1312022

ET „Palmite-Vesela Popova“

gr. Plovdiv

ul. „Koprivkite“ 23

gr. Strelča

ul. „Osvoboždenje“ 17

Regija Pleven — št. 15

29

BG 1512003

„Mandra 1“ EOOD

s. Obnova

s. Trančovica

30

BG 1512006

„Mandra“ OOD

s. Obnova

s. Obnova

31

BG 1512008

ET „Viola“

gr. Kojnare

gr. Kojnare

ul. „Hristo Botev“ 16

32

BG 1512010

ET „Milica Lazarova - 90“

gr. Slavjanovo

gr. Slavjanovo

ul. „Asen Zlatarev“ 2

Regija Plovdiv — št. 16

33

BG 1612009

ET „D.Madžarov“

gr. Plovdiv

gr. Stambolijski-mandra

34

BG 1612013

ET „Polidej - EI“

gr. Karlovo

s. Domljan

35

BG 1612017

„Snep“ OOD

gr. Rakovski

gr. Rakovski

ul. „F.Stanislavov“ 57

36

BG 1612020

ET „Bor -Čvor“

s. Dalbok izvor

s. Dalbok izvor

37

BG 1612023

„Vanela“ OOD

gr. Plovdiv

bul. „Bulgarija“ 170

s. Carimir

38

BG 1612024

SD „Kostovi - EMK“

gr. Zedinenje

gr. Zedinenje

39

BG 1612039

„Topolovo-Agrokomers“ OOD

gr. Sofija

z.k. Dianabad, bl.20

s. Topolovo

Stopanski dvor

40

BG 1612040

„Mlečni produkti“ OOD

gr. Plovdiv

s. Manole

Regija Razgrad — št. 17

41

BG 1712002

ET „Rosver“

gr. Car Kalojan

ul. „Ivan Vazov“ 4

gr. Car Kalojan

ul. „Sofija“ 41

42

BG 1712010

„Bulagrotrejd“ OOD

gr. Ruse

ul. „Elin Pelin“ 15A

s. Juper

43

BG 1712020

ET „Prelest-Sevim Ahmed“

s. Podajva

ul. „Struma“ 12

s. Lavino

Stopanski dvor

44

BG 1712042

ET „Madar“

s. Madrevo

ul. „Han Kubrat“ 65

s. Terter

Stopanski dvor

Regija Ruse — št. 18

45

BG 1812002

„Laktis-Bjala“ AD

gr. Bjala

gr. Bjala

ul. „Stefan Stambolov“ 75

46

BG 1812005

ET „DAV“

gr. Ruse

ul. „6-ti Septemvri“ 43

gr. Vetovo

47

BG 1812022

ZKPU „Tetovo“

s. Tetovo

s. Tetovo

ul. „Car Osvoboditel“ 5

48

BG 1812011

ET „Georgi Bojinov-Gogo“

s. Nikolovo

s. Nikolovo

Regija Silistra — št. 19

49

BG 1912004

ET „Merone-Hristo Kunev“

gr. Silistra

bul. „Makedonija“ 150

gr. Alfatar

50

BG 1912013

„JOSI“ OOD

gr. Sofija

ul. „Hadži Dimitar“ 142 vh.A

s. Černolik

51

BG 1912024

„Buldeks“ OOD

gr. Silistra

ul. „D.Dončev“ 6

s. Belica

Regija Sliven — št. 20

52

BG 2012007

„Delta lakt“ OOD

gr. Stara Zagora

ul. „Car Kalojan“ 20

s. Stoil Vojvoda

53

BG 2012020

„Jotovi“ OOD

gr. Sliven

j.k. Rečica

ul. „Košarite“ 12

gr. Sliven

j.k. Rečica

54

BG 2012022

„Bratja Zafirovi“ OOD

gr. Sliven

ul. „Treti mart“ 7

gr. Sliven

Industrialna zona Zapad

55

BG 2012030

„Agroprodukt“ OOD

gr. Sliven

ul. „Orešak“ 24

s. Dragodanovo

56

BG 2012036

„Minčevi“ OOD

s. Korten

obl. Sliven

s. Korten

obl. Sliven

Regija Smoljan — št. 21

57

BG 2112001

„Belev“ EOOD

gr. Smoljan

gr. Smoljan

ul. „Trakija“ 15

58

BG 2112021

„Rossi“ EOOD

gr. Dospat

gr. Dospat

59

BG 2112018

ET „Rosen Atanasov-Komers“

s. Kutela

s. Kutela

60

BG 2112023

ET „Iliyan Isakov“

s. Trigrad

s.Trigrad

obšt. Devin

Regija Sofija mesto — št. 22

61

BG 2212001

„Danon — Serdika“ AD

gr. Sofija

ul. „Ohridsko jezero“ 3

ul. „Ohridsko jezero“ 3

62

BG 2212002

„Formalat“ EOOD

s. G.Lozen

ul. „Zedinenje“ 132

G. Lozen

ul. „Zedinenje“ 132

63

BG 2212009

„Serdika-94“ OOD

j.k. Železnica

j.k. Železnica

64

BG 2212022

„Megle - MJ“ OOD

ul. „Probuda“ 14

ul. „Probuda“ 12-14

65

BG 2212023

„EL BI BULGARIKUM“ EAD

gr. Sofija

ul. „Saborna“ 9

ul. „Malaševska“ 12A

Regija Sofijski okraj — št. 23

66

BG 2312013

ET „Dobrev“

s. Dragušinovo

s. Dragušinovo

67

BG 2312016

AD „Bovis“

s. Trudovec

s. Trudovec

68

BG 2312026

„Djado Liben“ OOD

gr. Sofija

ul. „Hubča“ 2

gr. Koprivštica

bul. „H.Nenčo Palaveev“ 137

69

BG 2312033

„Balkan Special“ OOD

gr. Sofija

s. Gorna Malina

70

BG 2312002

ET „Danim“

gr. Elin Pelin

gr. Elin Pelin

bul. „Vitoša“ 18A

Regija Stara Zagora — št. 24

71

BG 2412019

„Dekada“ OOD

gr. Stara Zagora

bul. „Ruski“ 41 et.3 ap.9

s. Elhovo

72

BG 2412023

Kmetijski institut

gr. Stara Zagora

gr. Stara Zagora

73

BG 2412033

„Gospodinovi“ OOD

gr. Stara Zagora

pl. „Beroe“ 1 ap.21

s. Julievo

Regija Trgovište — št. 25

74

BG 2512004

„PIP Trade“ OOD

gr. Sofija

ul. „Baba Vida“ 2

s. Davidovo

75

BG 2512006

„Hadad“ OOD

s. Makariopolsko

s. Makariopolsko

76

BG 2512016

„Milktrejd-BG“ OOD

gr. Sofija

obšt. „Studentska“ 58-A-115

s. Zedinenje

obl. Targovište

77

BG 2512017

„YU E S - Komers“ OOD

gr. Opaka

s. Goljamo Gradište

ul. „Rakovski“ 2

Regija Jambol — št. 28

78

BG 2812002

„Aračievi“ OOD

gr. Elhovo

ul. „Bakalov“ 19

s. Kirilovo

79

BG 2812003

„Balgarski jogurt“ OOD

s. Ravda

ul. „Struma“ 8

s. Veselinovo

Kompleks „Ekaterina“

80

BG 2812025

„Sakarela“ OOD

gr. Jambol

ul. „Hr. Botev“ 24-B-15

gr. Jambol

ul. „Preslav“ 269

II. POGLAVJE

Seznam mlečnih obratov, v katerih se predeluje mleko, ki izpolnjuje zahteve EU, in mleko, ki ne izpolnjuje zahtev EU, iz odstavkov (a) in (c) B.oddelka, 4. poglavja 4 v Prilogi VI

Št.

Št. veterinarske odobritve obrata

Ime in naslov obrata

Lokacija zadevnih tovarniških kompleksov

Regija Veliko Tarnovo — št. 4

1

BG 0412002

„Sofbiolajf-BG“ OOD

gr. Svištov

gr. Svištov

ul. „33-ti svištovski polk.“ 67

2

BG 0412009

„Milki-luks“ OOD

gr. Plovdiv

s. Bjala Čerkva

3

BG 0412010

„Bi Si Si Handel“ OOD

gr. Elena

gr. Elena

ul. „Treti mart“ 19

Regija Vrača — št. 6

4

BG 0612012

ET „Zorov - 97“

gr. Vraca

j.k. Kulata

ul. „Palkovica“ 7

Vračanski balkan, mestnost „Parševica“

Regija Dobrič — št. 8

5

BG 0812009

„Serdika - 90“ AD

gr. Dobrič

gr. Dobrič

ul. „25 septemvri“ 100

Regija Loveč — št. 11

6

BG 1112006

„Kondov Ekoprodukcija“ OOD

gr. Sofija

s. Staro selo

Regija Plovdiv — št. 16

7

BG 1612001

„OMK“

gr. Sofija

gr. Plovdiv

bul. „Dunav“ 3

8

BG 1612002

„Šipka 99“ OOD

gr. Parvomaj

gr. Parvomaj

9

BG 1612037

„Filipopolis-RK“ OOD

gr. Plovdiv

gr. Plovdiv

j.k. „Proslav“

ul. „Prosveta“ 2A

10

BG 1612041

„Elit-95“ EOOD

s. Dalbok izvor

s. Dalbok izvor

Regija Ruse — št. 18

11

BG 1812003

„Sirma Prista“ AD

gr. Ruse

gr. Ruse

bul. „3-ti mart“ 1

Regija Sliven — št. 20

12

BG 2012006

„Mlečen pat“ AD

gr. Sofija

ul. „Vasil Levski“ 109

gr. Nova Zagora

j.k. Industrialen

13

BG 2012009

„Vangard“ OOD

gr. Sliven

ul. „Al. Stambolijski“ 1

s. Željo vojvoda

obl. Sliven

14

BG 2012019

„Hemus milk komers“ OOD

gr. Sliven

ul. „Neofit Rilski“ 3a

gr. Sliven

Industrialna zona Zapad

j.k. 10

15

BG 2012042

„Tirbul“ EAD

gr. Sliven

„Tirbul“ EAD

gr. Sliven

Regija Stara Zagora — št. 24

16

BG 2412005

„Markeli“ AD

gr. Stara Zagora

ul. „Sv.Kn.Boris“ 67 et.3 ap.6

gr. Kazanlak

j.k. Industrialen

Regija Trgovište — št. 25

17

BG 2512001

„Mladost - 2002“ OOD

gr. Targovište

gr. Targovište

bul. „29-ti januari“ 7

18

BG 2512020

„Mizia-Milk“ OOD

gr. Targovište

ul. „Rodopi“ 5

gr. Targovište

Industrialna zona

Regija Haskovo — št. 26

19

BG 2612047

„Balgarsko sirene“ OOD

gr. Harmanli

ul. „Goce Delčev“ 1

gr. Haskovo

bul. „Zedinenje“ 94

Regija Jambol — št. 28

20

BG 2812022

„Karil i Tanja“ OOD

gr. Jambol

gr. Jambol

ul. „Graf Ignacijev“ 189


PRILOGA VII

Seznam iz 20. člena Protokola: prehodni ukrepi, Romunija

1.   PROSTO GIBANJE OSEB

Pogodba o Ustavi za Evropo

 

31968 R 1612: Uredba Sveta (EGS) št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L 257, 19. 10. 1968, str. 2), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32004 L 0038: Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 4. 2004 (UL L 158, 30. 4. 2004, str. 77);

 

31996 L 0071: Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21. 1. 1997, str. 1);

 

32004 L 0038: Direktiva 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30. 4. 2004, str. 77).

1.

III-133. člen in prvi odstavek III-144. člena Ustave se v zvezi s prostim gibanjem delavcev in svobodo opravljanja storitev, ki vključuje začasno gibanje delavcev, kakor je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES med Romunijo na eni strani in vsako od sedanjih držav članic na drugi strani, v celoti uporabljata le ob upoštevanju prehodnih določb iz drugega do štirinajstega odstavka.

2.

Ne glede na člene 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in do konca dveletnega obdobja od dne pristopa, bodo sedanje države članice uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, ki urejajo dostop romunskih državljanov na njihove trge dela. Sedanje države članice lahko uporabljajo take ukrepe do konca petletnega obdobja od dne pristopa.

Romunski državljani, ki na dan pristopa zakonito delajo v sedanji državi članici in se jim je dovolil dostop na trg dela v tej državi članici za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, bodo imeli dostop na trg dela te države članice, vendar ne na trg dela drugih držav članic, ki uporabljajo nacionalne ukrepe.

Romunski državljani, ki se jim je dovolil dostop na trg dela v sedanji državi članici po pristopu za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, tudi uživajo iste pravice.

Romunski državljani iz drugega in tretjega pododstavka zgoraj prenehajo uživati pravice iz teh pododstavkov, če prostovoljno zapustijo trg dela zadevne sedanje države članice.

Romunski državljani, ki na dan pristopa ali v obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi, zakonito delajo v sedanji državi članici in ki se jim je dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje krajše od 12 mesecev, ne uživajo teh pravic.

3.

Pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa Svet na podlagi poročila Komisije ponovno preuči delovanje prehodnih določb iz prejšnjega odstavka.

Ob zaključku tega ponovnega pregleda in najkasneje pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa sedanje države članice uradno obvestijo Komisijo, če bodo še naprej uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov oz. če bodo od takrat dalje uporabljale člene 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68.

4.

Na zaprosilo Romunije se lahko izvede nadaljnji ponovni pregled. Uporabi se postopek iz prejšnjega odstavka, ki se konča v šestih mesecih od prejema zaprosila Romunije.

5.

Država članica, ki do konca petletnega obdobja iz drugega odstavka ohrani nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko v primeru resnih motenj na svojem trgu dela ali grožnje le-teh in po tem, ko uradno obvesti Komisijo, nadaljuje z uporabo teh ukrepov do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68.

6.

V sedemletnem obdobju od dne pristopa tiste države članice, v katerih se na podlagi tretjega, četrtega ali petega odstavka za romunske državljane uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in ki romunskim državljanom v tem obdobju za namene spremljanja izdajajo delovna dovoljenja, jih izdajajo avtomatično.

7.

Tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavkov 3, 4 ali 5 za romunske državljane uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa uporabljajo postopke iz spodnjih pododstavkov.

Če država članica iz prvega pododstavka ima ali pričakuje motnje na svojem trgu dela, ki bi lahko resno ogrozile življenjsko raven ali raven zaposlenosti v določeni regiji ali poklicu, ta država članica o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podrobnosti. Na podlagi teh podatkov lahko država članica zaprosi, da Komisija popolnoma ali delno odloži uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, da bi se ponovno vzpostavilo normalno stanje v tej regiji oz. poklicu. Komisija odloči o odložitvi uporabe ter o njenem trajanju in obsegu najpozneje v dveh tednih po prejemu takega zaprosila in o svoji odločitvi uradno obvesti Svet. Vsaka država članica lahko v dveh tednih od dne odločitve Komisije Svet zaprosi, da odločitev odpravi ali spremeni. Svet o zaprosilu odloči s kvalificirano večino v dveh tednih.

Država članica iz prvega pododstavka lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in o tem Komisiji poda naknadno utemeljeno uradno obvestilo.

8.

Dokler je uporaba členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 odložena na podlagi drugega do petega in sedmega odstavka, se člen 23 Direktive 2004/38/ES o pravici družinskih članov delavcev do pridobitve zaposlitve uporablja v Romuniji glede državljanov sedanjih držav članic in v sedanjih državah članicah glede romunskih državljanov pod naslednjimi pogoji:

zakonec delavca in njuni potomci, ki so stari manj kot 21 let ali so vzdrževani družinski člani in na dan pristopa zakonito prebivajo z delavcem na ozemlju države članice, imajo po pristopu neposreden dostop na trg dela te države članice. Ta določba se ne uporablja za družinske člane delavca, ki se mu je zakonito dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje, krajše od 12 mesecev;

zakonec delavca in njuni potomci, ki so stari manj kot 21 let ali so vzdrževani družinski člani in zakonito prebivajo z delavcem na ozemlju države članice od dne po dnevu pristopa, vendar imajo v obdobju uporabe zgoraj navedenih prehodnih določb dostop na trg dela zadevne države članice, ko v zadevni državi članici prebivajo najmanj osemnajst mesecev ali od tretjega leta od dne pristopa, kar se zgodi prej.

Te določbe ne posegajo v bolj ugodne nacionalne ukrepe ali ukrepe, sprejete z dvostranskimi sporazumi.

9.

Če določb Direktive 2004/38/ES, ki prevzemajo določbe Direktive 68/360/EGS (1), ni mogoče uporabljati ločeno od tistih iz Uredbe (EGS) št. 1612/68, katerih uporaba je odložena v skladu z drugim do petim in sedmim ter osmim odstavkom, smejo Romunija in sedanje države članice odstopati od teh določb, kolikor je to potrebno za uporabo drugega do petega in sedmega ter osmega odstavka.

10.

Kadar sedanje države članice na podlagi zgoraj navedenih prehodnih določb uporabljajo nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko Romunija ohrani v veljavi enakovredne ukrepe za državljane zadevne države članice ali zadevnih držav članic.

11.

Če katera izmed sedanjih držav članic odloži uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko Romunija glede Bolgarije uporabi postopke iz sedmega odstavka. V primeru uporabe teh postopkov se delovna dovoljenja, ki jih izdaja Romunija za namene spremljanja državljanom Bolgarije, izdajajo avtomatično.

12.

Vse sedanje države članice, ki v skladu z drugim do petim in sedmim do devetim odstavkom uporabljajo nacionalne ukrepe, lahko z notranjimi predpisi uvedejo večjo svobodo prostega gibanja od tiste, ki velja na dan pristopa, vključno s popolnim dostopom na trg dela. Od tretjega leta od dne pristopa se lahko sedanje države članice, ki uporabljajo nacionalne ukrepe, kadarkoli odločijo za uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68. O takih odločitvah se obvesti Komisijo.

13.

Nemčija in Avstrija lahko v primeru resnih motenj ali groženj le-teh na posebno občutljivih storitvenih področjih svojih trgov dela, ki bi lahko nastale v določenih regijah zaradi čezmejnega opravljanja storitev, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, in dokler na podlagi zgornjih prehodnih določb uporabljata nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov o prostem gibanju romunskih delavcev, po tem, ko uradno obvestita Komisijo, odstopata od prvega odstavka III-144. člena Ustave, da bi v okviru opravljanja storitev podjetij s sedežem v Romuniji omejili začasno gibanje delavcev, za katere se uporabljajo nacionalni ukrepi glede njihove pravice do začetka opravljanja dela v Nemčiji in Avstriji.

Seznam storitvenih področij, za katere se lahko uporablja odstopanje, je naslednji:

v Nemčiji:

Področje

NACE (2) koda, razen če ni drugače določeno

Gradbeništvo s sorodnimi panogami

od 45.1 do 4

Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES

Čiščenje objektov in opreme

74.70 čiščenje objektov in opreme

Druge storitve

74.87 samo dejavnosti notranjega dekoraterstva

v Avstriji:

Področje

NACE (3) koda, razen če ni drugače določeno

Storitve za rastlinsko pridelavo; urejanje parkov

01.41

Rezanje, oblikovanje in dodelava kamna (obdelava naravnega kamna)

26.7

Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov

28.11

Gradbeništvo s sorodnimi panogami

od 45.1 do 4

Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES

Poizvedovalne dejavnosti in varovanje

74.60

Čiščenje objektov in opreme

74.70

Nega na domu

85.14

Dejavnosti socialnega varstva brez nastanitve

85.32

Če Nemčija ali Avstrija v skladu s prejšnjimi pododstavki odstopata od prvega odstavka III-144. člena Ustave, lahko Romunija po tem, ko uradno obvesti Komisijo, sprejme enakovredne ukrepe.

Učinek uporabe tega odstavka ne vodi do bolj restriktivnih pogojev za začasno gibanje delavcev v okviru čezmejnega opravljanja storitev med Nemčijo ali Avstrijo in Romunijo od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

14.

Učinek uporabe drugega do petega in sedmega do dvanajstega odstavka ne vodi do bolj restriktivnih pogojev za dostop romunskih državljanov na trge dela sedanjih držav članic od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

Ne glede na uporabo določb prvega do trinajstega odstavka sedanje države članice v kateremkoli obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi ali ukrepi iz dvostranskih sporazumov, glede dostopa na njihov trg dela prednostno obravnavajo delavce, ki so državljani držav članic, v primerjavi z delavci, ki so državljani tretjih držav.

Romunski delavci migranti in njihove družine, ki zakonito prebivajo in delajo v drugi državi članici, ali delavci migranti iz drugih držav članic in njihove družine, ki zakonito prebivajo in delajo v Romuniji, se ne obravnavajo bolj restriktivno kot delavci iz tretjih držav in njihovi družinski člani, ki delajo v tej državi članici oz. v Romuniji. Poleg tega se ob uporabi načela prednostne obravnave v Skupnosti delavci migranti iz tretjih držav, ki prebivajo in delajo v Romuniji, ne obravnavajo bolj ugodno kot državljani Romunije.

2.   SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV

31997 L 0009: Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26. 3. 1997, str. 22).

Ne glede na člen 4(1) Direktive 97/9/ES se minimalna raven odškodnine do 31. decembra 2011 ne uporablja v Romuniji. Romunija zagotovi, da njena odškodninska shema za vlagatelje zagotavlja kritje za najmanj 4 500 EUR od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007, za najmanj 7 000 EUR od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2008, za najmanj 9 000 EUR od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2009, za najmanj 11 000 EUR od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010 in za najmanj 15 000 EUR od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011.

V prehodnem obdobju bodo druge države članice ohranile pravico preprečiti poslovanje podružnicam romunskih investicijskih podjetij s sedežem na njihovem ozemlju, če in dokler se te podružnice ne pridružijo na ozemlju zadevne države članice uradno priznani odškodninski shemi za vlagatelje, ki zagotavlja kritje za razliko med romunsko ravnijo odškodnine in minimalno ravnijo iz člena 4(1) Direktive 97/9/ES.

3.   PROSTI PRETOK KAPITALA

Pogodba o Ustavi za Evropo.

1.

Ne glede na obveznosti iz Pogodbe o Ustavi za Evropo, lahko Romunija pet let od dne pristopa ohrani v veljavi na dan podpisa Pogodbe o pristopu obstoječe omejitve iz svoje zakonodaje glede pridobitve lastništva nad zemljišči za sekundarna prebivališča s strani državljanov držav članic ali držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (Sporazum EGP), ki ne prebivajo v Romuniji, in s strani družb, ki so ustanovljene po pravu druge države članice ali države pogodbenice Sporazuma EGP in nimajo sedeža, podružnice ali predstavniške agencije na ozemlju Romunije.

Za državljane držav članic in državljane držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki zakonito prebivajo v Romuniji, ne veljajo določbe prejšnjega pododstavka ali kakršnakoli pravila in postopki, ki ne veljajo za romunske državljane.

2.

Ne glede na obveznosti iz Pogodbe o Ustavi za Evropo, lahko Romunija sedem let od dne pristopa ohrani v veljavi na dan podpisa Pogodbe o pristopu obstoječe omejitve iz svoje zakonodaje glede pridobitve kmetijskih zemljišč, gozdov in gozdarskih zemljišč s strani državljanov držav članic, državljanov držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, in s strani družb, ustanovljenih po pravu druge države članice ali države pogodbenice Sporazuma EGP, ki nimajo sedeža niti niso registrirane v Romuniji. V nobenem primeru se državljana države članice glede pridobitve kmetijskih zemljišč, gozdov in gozdarskih zemljišč ne sme obravnavati manj ugodno kot na dan podpisa Pristopne pogodbe ali bolj restriktivno kot državljane tretjih držav.

Za samozaposlene kmete, ki so državljani druge države članice in želijo imeti sedež ter prebivati v Romuniji, ne veljajo določbe prejšnjega pododstavka ali kakršnikoli postopki, ki ne veljajo za romunske državljane.

V tretjem letu od dne pristopa se opravi splošni ponovni pregled teh prehodnih ukrepov. V ta namen Komisija Svetu predloži poročilo. Svet lahko na predlog Komisije soglasno odloči, da se prehodno obdobje, ki je navedeno v prvem pododstavku, skrajša ali konča.

4.   PRAVILA O KONKURENCI

A.   DAVČNE POMOČI

1.   Pogodba o Ustavi za Evropo, III. naslov, I. poglavje, 5. oddelek

(a)

Ne glede na III-167. in III-168. člen Ustave lahko Romunija za podjetja, ki so prejela trajno investitorsko potrdilo na ogroženem območju pred 1. julijem 2003, še naprej dodeljuje oprostitve od davka na pravne osebe na podlagi Izrednega odloka vlade št. 24/1998 o ogroženih območjih, kakor je bil spremenjen:

za tri ogrožena območja (Brad, Valea Jiului, Bălan) do vključno 31. decembra 2008,

za 22 ogroženih območij (Comăneşti, Bucovina, Altân Tepe, Filipeşti, Ceptura, Albeni, Schela, Motru Rovinari, Rusca Montană, Bocşa, Moldova Nouă-Anina, Baraolt, Apuseni, Ştei-Nucet, Borod Şuncuiuş-Dobreşti-Vadu Crişului, Popeşti-Derna-Aleşd, Ip, Hida-Surduc-Jibou-Bălan, Şărmăşag-Chiejd-Bobota, Baia Mare, Borşa Vişeu, Rodna) do vključno 31. decembra 2009,

za tri ogrožena območja (Cugir, Zimnicea, Copşa Mică) do vključno 31. decembra 2010;

pod naslednjimi pogoji:

državna pomoč se odobri za regionalne naložbe:

neto intenzivnost takšne regionalne pomoči ne presega stopnje 50 % neto ekvivalenta dotacije. To zgornjo mejo se za mala in srednje velika podjetja lahko dvigne za 15 odstotnih točk, če celotna neto intenzivnost pomoči ne presega 75 %,

če podjetje deluje v sektorju motornih vozil (4), celotna pomoč ne presega maksimuma 30 % upravičenih stroškov naložb,

obdobje za izračun pomoči, ki se vključi v zgoraj omenjeno zgornjo mejo, se začne 2. januarja 2003; vse pomoči, ki so bile zahtevane in pridobljene na podlagi dobička pred tem datumom, se ne štejejo v izračun,

za namene izračuna celotne pomoči se upošteva vsa pomoč, dodeljena upravičencu iz naslova upravičenih stroškov, vključno s pomočmi, dodeljenimi po drugih shemah in neodvisno od tega, ali so dodeljene iz lokalnih, regionalnih, ali državnih virov ali virov Skupnosti,

upravičeni stroški so določeni na podlagi Smernic o državni regionalni pomoči (5),

upravičeni stroški, ki se lahko upoštevajo, so tisti, nastali med 2. oktobrom 1998 (tj. dnem začetka veljavnosti sheme iz Izrednega odloka vlade št. 24/1998 o ogroženih območjih) in 15. septembrom 2004.

(b)

Romunija Komisiji predloži:

dva meseca od dne pristopa informacije o izpolnjevanju pogojev, določenih zgoraj,

do konca decembra 2010 informacije o upravičenih stroških naložb, ki so jih v skladu z Izrednim odlokom vlade št. 24/1998 o ogroženih območjih, kakor je bil spremenjen, upravičenci dejansko imeli, in o skupnem znesku pomoči, ki so jo upravičenci prejeli, ter

polletna poročila o spremljanju pomoči, dodeljene upravičencem na področju motornih vozil.

2.   Pogodba o Ustavi za Evropo, III. del, III. naslov, I. poglavje, 5. oddelek: Pravila o konkurenci

(a)

Ne glede na III-167. in III-168. člen Ustave lahko Romunija za podjetja, ki so podpisala trgovinske pogodbe z upravami prostotrgovinskih območij pred 1. julijem 2002, še naprej dodeljuje oprostitve od licenčnin na podlagi Zakona št. 84/1992 o prostotrgovinskih območjih, kakor je bil spremenjen, do 31. decembra 2011 pod naslednjimi pogoji:

državna pomoč se odobri za regionalne naložbe:

neto intenzivnost takšne regionalne pomoči ne presega stopnje 50 % neto ekvivalenta dotacije. To zgornjo mejo se za mala in srednje velika podjetja lahko dvigne za 15 odstotnih točk, če celotna neto intenzivnost pomoči ne presega 75 %,

če podjetje deluje v sektorju motornih vozil (6), celotna pomoč ne presega maksimuma 30 % upravičenih stroškov naložb,

obdobje za izračun pomoči, ki se vključi v zgoraj omenjeno zgornjo mejo, se začne 2. januarja 2003; vse pomoči, ki so bile zahtevane in pridobljene na podlagi dobička pred tem datumom, se ne štejejo v izračun,

za namene izračuna celotne pomoči se upošteva vsa pomoč, dodeljena upravičencu iz naslova upravičenih stroškov, vključno s pomočmi, dodeljenimi po drugih shemah in neodvisno od tega, ali so dodeljene iz lokalnih, regionalnih, ali državnih virov ali virov Skupnosti;

upravičeni stroški so določeni na podlagi Smernic o državni regionalni pomoči (7),

upravičeni stroški, ki se lahko upoštevajo, so tisti, nastali med 30. julijem 1992 (tj. dnem začetka veljavnosti sheme iz Zakona št. 84/1992 o prostotrgovinskih območjih) in 1. novembrom 2004.

(b)

Romunija Komisiji predloži:

dva meseca od dne pristopa informacije o izpolnjevanju pogojev, določenih zgoraj,

do konca decembra 2011 informacije o upravičenih stroških naložb, ki so jih v skladu z Zakonom št. 84/1992 o prostotrgovinskih območjih, kakor je bil spremenjen, upravičenci dejansko imeli, in o skupnem znesku pomoči, ki so jo upravičenci prejeli, ter

polletna poročila o spremljanju pomoči, dodeljene upravičencem na področju motornih vozil.

B.   PRESTRUKTURIRANJE JEKLARSTVA

Pogodba o Ustavi za Evropo, III. del, III. naslov, I. poglavje, 5. oddelek: Pravila o konkurenci

1.

Ne glede na III-167. in III-168. člen Ustave se državna pomoč, ki jo je podelila Romunija v namene prestrukturiranja določenim delom romunske jeklarske industrije od 1993 do 2004, šteje za združljivo s skupnim trgom pod pogojem, da:

se obdobje iz člena 9(4) Protokola 2 o proizvodih ESPJ k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani (8) podaljša do 31. decembra 2005,

se v celotnem obdobju 2002-2008 spoštuje pogoje, ki so določeni v nacionalnem programu za prestrukturiranje in v posameznih poslovnih načrtih, na podlagi katerih je bila veljavnost zgornjega protokola podaljšana,

so izpolnjeni pogoji iz teh določb in iz Dodatka A,

se do konca obdobja prestrukturiranja ne podeli ali izplača nobena državna pomoč v katerikoli obliki jeklarnam, ki so zajete v nacionalnem programu za prestrukturiranje od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2008, ter

se po 31. decembru 2004 romunskemu jeklarskemu sektorju ne podeli ali izplača nobena državna pomoč za prestrukturiranje. Za namene teh določb in Dodatka A državna pomoč za prestrukturiranje pomeni ukrep za jeklarska podjetja, ki spada v državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES in se ne more šteti za združljivega s skupnim trgom v skladu z običajnimi pravili, ki se uporabljajo v Skupnosti.

2.

Le podjetja, našteta v I. delu Dodatka A (v nadaljnjem besedilu „upravičena podjetja“), so upravičena do državne pomoči v okviru romunskega programa za prestrukturiranje jeklarstva.

3.

Prestrukturiranje romunskega jeklarskega sektorja, kot je opisano v posameznih poslovnih načrtih upravičenih podjetij in v nacionalnem programu za prestrukturiranje, in skladno s pogoji iz teh določb in Dodatka A, se konča najkasneje 31. decembra 2008 (v nadaljnjem besedilu „konec obdobja prestrukturiranja“).

4.

Upravičeno podjetje ne sme:

(a)

v primeru združitve s podjetjem, ki ni vključeno v I. del Dodatka A, prenesti koristi od pomoči, ki je bila podeljena upravičenemu podjetju;

(b)

prevzeti sredstva podjetja, ki ni vključeno v I. del Dodatka A, in prenesti koristi od pomoči, ki mu je bila podeljena v obdobju do 31. decembra 2008.

5.

Z vsako kasnejšo spremembo lastništva kateregakoli upravičenega podjetja se spoštujejo pogoji in načela o rentabilnosti, državnih pomočeh in zmanjšanju zmogljivosti, ki so opredeljeni v Dodatku A.

6.

Podjetja, ki niso navedena kot „upravičena podjetja“ v I. delu Dodatka A, niso upravičena do državne pomoči za prestrukturiranje ali katerekoli druge pomoči, ki se šteje za nezdružljivo s pravili za državno pomoč Skupnosti, in jim v tem smislu ni treba zmanjšati zmogljivosti. Zmanjšanje zmogljivosti v teh podjetjih se ne upošteva pri minimalnemu zmanjševanju.

7.

Skupni znesek bruto pomoči za prestrukturiranje, odobren za upravičena podjetja, se določi z utemeljitvijo za vsak posamezen ukrep pomoči, predviden v dokončnem nacionalnem programu za prestrukturiranje in v posameznih poslovnih načrtih, ki jih odobrijo romunski organi in so pogojeni s finančnim preverjanjem izpolnjevanja meril iz člena 9(4) Protokola 2 Evropskega sporazuma in odobritvi Sveta. V vsakem primeru pa skupni znesek bruto pomoči za prestrukturiranje, ki je podeljen in plačan v obdobju 1993-2004, ne presega 49 985 miljard ROL. V okviru te skupne zgornje meje se uporabijo naslednje podomejitve ali maksimalni zneski državne pomoči, podeljeni in plačani posameznim upravičenim podjetjem v obdobju 1993-2004:

Ispat Sidex Galaţi

30 598 miljard ROL

Siderurgica Hunedoara

9 975 miljard ROL

CS Reşiţa

4 707 miljard ROL

IS Câmpia Turzii

2 234 miljard ROL

COS Târgovişte

2 399 miljard ROL

Donasid (Siderca) Călăraşi

72 miljard ROL

Na koncu obdobja prestrukturiranja državna pomoč privede do rentabilnosti upravičenih podjetij pod običajnimi tržnimi pogoji. Znesek in intenzivnost te pomoči sta strogo omejena na to, kar je neobhodno potrebno za ponovno vzpostavitev rentabilnosti. Rentabilnost se določi ob upoštevanju kazalcev, opisanih v III. delu Dodatka A.

Romunija ne podeli nobenih dodatnih pomoči romunski jeklarski industriji v namene prestrukturiranja.

8.

Celotno neto zmanjšanje zmogljivosti, ki ga dosežejo upravičena podjetja za končne proizvode v obdobju 1993-2008, je najmanj 2,05 milijonov ton.

Zmanjšanje zmogljivosti se meri na podlagi trajnega zaprtja proizvodnih zmogljivosti za vroče valjano jeklo s takim fizičnim uničenjem, da njihovo delovanje ni več mogoče. Stečaj upravičenega podjetja se ne šteje za zmanjšanje zmogljivosti (9).

Najmanjše neto zmanjšanje zmogljivosti 2,05 milijonov ton in roki ukinitve proizvodnje ter dokončnega zaprtja zadevnega obrata se dosežejo v skladu z urnikom iz II. dela Dodatka A.

9.

Upravičena podjetja potrdijo posamezne poslovne načrte v pisni obliki. Načrti se izvedejo in zajemajo zlasti:

(a)

Za Ispat Sidex Galaţi:

(i)

izvedbo investicijskega programa za modernizacijo obratov, večji izkoristek proizvodnje, zmanjšanje stroškov (zlasti porabe energije) in izboljšanje kakovosti

(ii)

prestop v tržne segmente ploščatih jeklenih proizvodov z večjo dodano vrednostjo

(iii)

izboljšanje operativne učinkovitosti in organizacijskega upravljanja

(iv)

dokončanje finančnega prestrukturiranja podjetja

(v)

izvedbo potrebnih investicij za uskladitev z okoljsko zakonodajo

(b)

Za Siderurgica Hunedoara:

(i)

modernizacijo obratov za izpolnitev predvidenega prodajnega načrta

(ii)

izboljšanje operativne učinkovitosti in organizacijskega upravljanja

(iii)

izvedbo potrebnih investicij za uskladitev z okoljsko zakonodajo

(c)

Za IS Câmpia Turzii:

(i)

povečano proizvodnjo preoblikovanih izdelkov in izdelkov z večjo dodano vrednostjo

(ii)

izvedbo investicijskega programa za izboljšanje kakovosti proizvodnje

(iii)

izboljšanje operativne učinkovitosti in organizacijskega upravljanja

(iv)

izvedbo potrebnih investicij za uskladitev z okoljsko zakonodajo

(d)

Za CS Reşiţa:

(i)

specializacijo polgotovih proizvodov za potrebe lokalnega sektorja proizvodnje cevi

(ii)

zaprtje neučinkovitih zmogljivosti

(iii)

izvedbo potrebnih investicij za uskladitev z okoljsko zakonodajo

(e)

Za COS Târgovişte:

(i)

povečan delež proizvodov z večjo dodano vrednostjo

(ii)

izvedbo investicijskega programa, da se doseže znižanje stroškov, večja učinkovitost in izboljšanje kakovosti

(iii)

izvedbo potrebnih investicij za uskladitev z okoljsko zakonodajo

(f)

Za Donasid Călăraşi:

(i)

izvedbo investicijskega programa za modernizacijo obratov

(ii)

povečan delež končnih proizvodov

(iii)

izvedbo potrebnih investicij za uskladitev z okoljsko zakonodajo

10.

Komisija in, kadar je to primerno, tudi Svet se morata strinjati z vsemi naknadnimi spremembami nacionalnega načrta za prestrukturiranje in posamičnih poslovnih načrtov.

11.

Prestrukturiranje se izvede v pogojih popolne preglednosti in na podlagi načel zdravega tržnega gospodarstva.

12.

Komisija in Svet pred in po pristopu do leta 2009 skrbno spremljata izvajanje programa za prestrukturiranje in posameznih poslovnih načrtov ter izpolnjevanje pogojev iz teh določb in Dodatka A. Komisija predvsem spremlja glavne zaveze in določbe iz sedmega in osmega odstavka glede državne pomoči, rentabilnosti in zmanjšanja zmogljivosti zlasti z uporabo kazalcev prestrukturiranja iz devetega odstavka in III. dela Dodatka A. V ta namen Komisija poroča Svetu.

13.

Spremljanje vključuje neodvisno oceno, ki se izvede vsako leto od 2005 do 2009.

14.

Romunija v celoti sodeluje v vseh ureditvah za spremljanje, predvsem:

Romunija vsako leto do najkasneje 15. marca oziroma 15. septembra Komisiji predloži šestmesečno poročilo, razen če Komisija ne odloči drugače. Prvo poročilo se predloži 15. marca 2005, zadnje pa 15. marca 2009.

Ta poročila vsebujejo vse podatke, ki so potrebni za spremljanje procesa prestrukturiranja in za spremljanje zmanjševanja in uporabe zmogljivosti, in zagotavljajo zadostne finančne podatke, ki omogočajo oceno ali so izpolnjeni pogoji in zahteve, ki jih vsebujejo te določbe in Dodatek A. Poročila vsebujejo vsaj podatke iz IV. dela Dodatka A, za katere si Komisija pridržuje pravico do spremembe skladno z izkušnjami, ki jih je pridobila v procesu spremljanja. Poleg posamičnih poslovnih poročil upravičenih podjetij se pripravi tudi poročilo o splošnem položaju romunskega jeklarskega sektorja, vključno z zadnjim makroekonomskim razvojem.

Romunija obveže upravičena podjetja, da razkrijejo vse ustrezne podatke, ki bi se jih v drugih okoliščinah lahko štelo za zaupne. V svojem poročanju Svetu Komisija zagotovi, da se ne razkrije zaupnih informacij, ki zadevajo posamezna podjetja.

15.

Posvetovalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki romunskih organov in Komisije, se sestane vsakih šest mesecev. Če je po mnenju Komisije to potrebno, se lahko skličejo tudi izredni sestanki Posvetovalnega odbora.

16.

Če Komisija na podlagi spremljanja ugotovi, da je prišlo do znatnih odstopanj od makroekonomskega razvoja, finančnega položaja upravičenih podjetij ali ocene rentabilnosti, lahko od Romunije zahteva, da sprejme ustrezne ukrepe za okrepitev ali spremembo ukrepov za prestrukturiranje zadevnih upravičenih podjetij.

17.

Če spremljanje pokaže, da:

(a)

katerikoli od pogojev iz teh določb in Dodatka A ni bil izpolnjen, ali

(b)

obveznosti, prevzete v okviru podaljšanja obdobja, v katerem lahko Romunija izjemoma podeli državno pomoč za prestrukturiranje svoje jeklarske industrije v skladu z Evropskim sporazumom, niso bile izpolnjene, ali da

(c)

je v obdobju prestrukturiranja Romunija podelila dodatne nezdružljive državne pomoči upravičenim podjetjem ali kateremukoli jeklarskemu podjetju,

Komisija ustrezno ukrepa, da zadevna podjetja povrnejo vse pomoči, ki so bile podeljene s kršenjem pogojev iz teh določb in iz Dodatka A. Če je potrebno, se uporabijo zaščitne klavzule iz 37. člena Protokola ali po 39. členu Protokola.

5.   KMETIJSTVO

A.   KMETIJSKA ZAKONODAJA

31999 R 1493: Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L 179, 14. 7. 1999, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32003 R 1795: Uredbo Komisije (ES) št. 1795/2003 z dne 13. 10. 2003 (UL L 262, 14. 10. 2003, str. 13).

Ne glede na člen 19(1) do (3) Uredbe (ES) št. 1493/1999 lahko Romunija prizna pravice do ponovne zasaditve, pridobljene zaradi krčitve hibridnih sort, ki se jih ne sme vključiti v razvrstitev sort vinskih trt in so gojene na površini 30 000 hektarov. Te pravice do ponovne zasaditve se lahko izkoristijo do 31. decembra 2014 in izključno za zasaditev vrste Vitis vinifera.

Prestrukturiranje in preusmeritev teh vinogradov ne bo upravičeno do podpore Skupnosti iz člena 13 Uredbe (ES) št. 1493/1999. Vendar se za stroške, ki izhajajo iz prestrukturiranja in preusmeritve teh vinogradov, lahko dodeli državno pomoč. Takšna pomoč ne sme presegati 75 % vseh stroškov na vinograd.

B.   VETERINARSKA IN FITOSANITARNA ZAKONODAJA

I.   Veterinarska zakonodaja

32004 R 0852: Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30. 4. 2004, str. 1).

32004 R 0853: Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30. 4. 2004, str. 55).

(a)

Pod pogoji, navedenimi v nadaljevanju, se strukturne zahteve iz Poglavja II Priloge II k Uredbi (ES) št. 852/2004 ter poglavij II in III Oddelka I, poglavij II in III Oddelka II in Poglavja I Oddelka V Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 do 31. decembra 2009 ne uporabljajo za obrate v Romuniji, ki so našteti v Dodatku B k tej prilogi.

(b)

Dokler so obrati iz odstavka (a) zgoraj upravičeni do koristi iz določb omenjenega odstavka, se proizvodi, ki izvirajo iz teh obratov, dajo le na domači trg ali se uporabljajo za nadaljnjo predelavo v romunskih obratih, za katere tudi veljajo določbe iz odstavka (a), ne glede na datum trženja. Ti proizvodi morajo biti opremljeni z drugačno oznako zdravstvene ustreznosti oziroma drugačno identifikacijsko oznako, kot je predvidena v členu 5 Uredbe (ES) št. 853/2004.

Prejšnji pododstavek se uporablja tudi za vse proizvode, ki izvirajo iz integriranih obratov za proizvodnjo mesa, kjer za del obrata veljajo določbe iz odstavka (a).

(c)

Obrati za predelavo mleka, ki so našteti v Dodatku B k tej prilogi, lahko do 31. decembra 2009 sprejemajo pošiljke surovega mleka, ki ni v skladu ali ravnanje z njim ne poteka v skladu z zahtevami iz podpoglavij II in III Poglavja I Oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, pod pogojem, da so kmetije, ki dostavljajo mleko, omenjene na seznamu, ki ga v ta namen vodijo romunski organi. Romunija predloži Komisiji letna poročila o napredku, doseženem pri posodobitvi kmetij za proizvodnjo mleka in sistema zbiranja mleka.

(d)

Romunija zagotovi postopno izpolnjevanje strukturnih zahtev iz odstavka (a). Za vsakega od obratov, zajetih v ukrepu iz odstavka (a) in naštetih v Dodatku B, Romunija Komisiji pred pristopom predloži načrt posodobitve, ki ga odobri pristojni nacionalni veterinarski organ. Načrt vsebuje seznam vseh pomanjkljivosti v zvezi z zahtevami iz odstavka (a) in predvideni datum njihove odprave. Romunija predloži Komisiji letna poročila o napredku, ki je bil dosežen v vsakem od obratov. Romunija zagotovi, da lahko nadalje obratujejo le obrati, ki do 31. decembra 2009 v celoti izpolnjujejo te zahteve.

(e)

Komisija lahko po postopku iz člena 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 (10) pred pristopom in do 31. decembra 2009 ažurira Dodatek B k tej prilogi; v tem smislu lahko na podlagi napredka, ki je bil dosežen pri odpravi obstoječih pomanjkljivosti, in izsledkov procesa spremljanja doda ali izbriše posamezne obrate.

Podrobna izvedbena pravila za zagotovitev tekočega delovanja zgoraj navedene prehodne ureditve se lahko sprejmejo po postopku iz člena 58 Uredbe (ES) št. 178/2002.

II.   Fitosanitarna zakonodaja

31991 L 0414: Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19. 8. 1991, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32004 L 0099: Direktivo Komisije 2004/99/ES z dne 1. 10. 2004 (UL L 309, 6. 10. 2004, str. 6).

Ne glede na člen 13(1) Direktive 91/414/EGS lahko Romunija preloži roke za posredovanje informacij iz Priloge II in Priloge III k Direktivi 91/414/EGS o fitofarmacevtskih proizvodih, ki so trenutno dovoljeni v Romuniji in se tržijo izključno v Romuniji ter vsebujejo bakrove spojine (sulfat, oksiklorid ali hidroksid), žveplo, acetoklor, dimetoat in 2,4-D, pod pogojem, da so te sestavine takrat naštete v Prilogi I k tej direktivi. Omenjeni roki se lahko preložijo do najpozneje 31. decembra 2009, razen za 2,4-D, za katerega se lahko rok preloži do najpozneje 31. decembra 2008. Omenjene določbe se lahko uporabljajo samo za zadevna podjetja, ki so začela dejansko zbirati ali pridobivati zahtevane podatke pred 1. januarjem 2005.

6.   PROMETNA POLITIKA

1.

31993 R 3118: Uredba Sveta (EGS) št. 3118/93 z dne 25. oktobra 1993 o pogojih, pod katerimi lahko prevozniki nerezidenti opravljajo notranje cestne prevoze tovora v državi članici (UL L 279, 12. 11. 1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32002 R 0484: Uredbo (ES) št. 484/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 1. 3. 2002 (UL L 76, 19. 3. 2002, str. 1).

(a)

Ne glede na člen 1 Uredbe (EGS) št. 3118/93 in do konca tretjega leta od dne pristopa so prevozniki s sedežem v Romuniji izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora v ostalih državah članicah in prevozniki s sedežem v ostalih državah članicah so izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora v Romuniji.

(b)

Pred koncem tretjega leta od dne pristopa države članice uradno obvestijo Komisijo, ali bodo to obdobje podaljšale za največ dve leti oziroma ali bodo odtlej v celoti uporabljale člen 1 Uredbe. Če tega uradnega obvestila ni, se uporabi člen 1 Uredbe. Le prevozniki s sedežem v državah članicah, v katerih se uporablja člen 1 Uredbe, lahko opravljajo storitve notranjega cestnega prevoza v tistih državah članicah, kjer se prav tako uporablja člen 1.

(c)

Tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavka (b) zgoraj uporablja člen 1 Uredbe, lahko uporabijo postopek, naveden spodaj, vse do konca petega leta od dne pristopa.

Kadar ima država članica iz prejšnjega pododstavka resne motnje na nacionalnem trgu ali njegovih delih zaradi kabotaže ali jih ta še poslabša, kot na primer občutno povečanje ponudbe nad povpraševanjem ali ogrozitev finančne stabilnosti ali preživetja znatnega števila podjetij za cestni prevoz tovora, o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podatke. Na podlagi teh podatkov lahko država članica, da bi ponovno vzpostavila normalno stanje, zaprosi Komisijo za delno ali popolno odložitev uporabe člena 1 Uredbe.

Komisija preuči razmere na podlagi podatkov, ki jih priskrbi zadevna država članica in v roku enega meseca od prejema zaprosila odloči, ali je treba sprejeti zaščitne ukrepe. Uporabijo se postopek iz drugega, tretjega in četrtega pododstavka odstavka 3 in odstavki 4, 5 in 6 člena 7 Uredbe.

Država članica iz prvega pododstavka zgoraj lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo člena 1 Uredbe in o tem naknadno poda Komisiji utemeljeno uradno obvestilo.

(d)

Dokler se člen 1 Uredbe ne uporablja na podlagi zgornjih odstavkov (a) in (b), lahko države članice urejajo dostop do storitev notranjega cestnega prevoza tovora s postopno izmenjavo dovoljenj za kabotažo na podlagi dvostranskih sporazumov. To lahko vključuje možnost popolne liberalizacije.

(e)

Učinek uporabe odstavkov od (a) do (c) ne povzroči bolj restriktivnega dostopa do storitev notranjega cestnega prevoza od tistega, ki obstaja na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

2.

31996 L 0053: Direktiva Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (UL L 235, 17. 9. 1996, str. 59), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32002 L 0007: Direktivo 2002/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. 2. 2002 (UL L 67, 9. 3. 2002, str. 47).

Ne glede na člen 3(1) Direktive 96/53/ES lahko vozila, ki so v skladu z mejnimi vrednostmi kategorij 3.2.1, 3.4.1, 3.4.2 in 3.5.1, določenimi v Prilogi I te direktive, uporabljajo do 31. decembra 2013 le neposodobljene dele romunskega cestnega omrežja, če ustrezajo mejni osni obremenitvi, ki velja v Romuniji.

Z dnem pristopa dalje se za vozila, ki ustrezajo pogojem iz Direktive 96/53/ES, ne sme uvajati novih omejitev za uporabo spodaj naštetih glavnih tranzitnih cest iz Priloge 5 k Tranzitnemu sporazumu med ES in Romunijo (11) in Priloge I k Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (12):

1.

Alba Iulia — Turda — Zalău — Satu Mare — Halmeu (cesta E 81)

2.

Zalău — Oradea — Borş (cesti 1 H in E 60)

3.

Mărăşeşti — Bacău — Suceava — Siret (cesta E 85)

4.

Tişiţa — Tecuci — Huşi — Albiţa (cesta E 581)

5.

Simeria — Haţeg — Rovinari — Craiova — Calafat (cesta E 79)

6.

Lugoj — Caransebeş — Drobeta - Turnu Severin — Filiaşi — Craiova (cesta E 70)

7.

Craiova — Alexandria — Bucureşti (cesta 6)

8.

Drobeta - Turnu Severin — Calafat (cesta 56 A)

9.

Bucureşti — Buzău (cesti E 60/E 85)

10.

Bucureşti — Giurgiu (cesti E 70/E 85)

11.

Braşov — Sibiu (cesta E 68)

12.

Timişoara — Stamora Moraviţa

Romunija upošteva časovni razpored, določen v spodnji tabeli za posodobitev njenega omrežja stranskih cest, kakor je prikazano na karti spodaj. Naložbe v infrastrukturo, ki vključujejo uporabo sredstev iz proračuna Skupnosti, zagotavljajo, da so prometne žile zgrajene ali posodobljene za osno obremenitev 11,5 ton.

Vzporedno z dovršitvijo posodobitve bo potekalo postopno odpiranje romunskega omrežja stranskih cest za vozila v mednarodnem prometu, ki ustrezajo mejnim vrednostim te direktive. Za namene nalaganja in razlaganja je, kjer je to tehnično izvedljivo, uporaba neposodobljenih delov omrežja stranskih cest dovoljena med celotnim prehodnim obdobjem.

Z dnem pristopa dalje se za vsa vozila v mednarodnem prometu, ki ustrezajo mejnim vrednostim iz Direktive 96/53/ES, v romunskem omrežju stranskih cest pobirajo začasni dodatni prispevki le, če vozila presegajo nacionalno mejno osno obremenitev. Za ta vozila se v romunskem omrežju stranskih cest začasni dodatni prispevki ne pobirajo, če ta presegajo nacionalne omejitve glede dimenzije ali skupne mase vozila. Poleg tega se za ta vozila v mednarodnem prometu, ki ustrezajo mejnim vrednostim Direktive 96/53/ES in so opremljena z zračnim vzmetenjem, pobirajo vsaj za 25 % nižji prispevki.

Začasni dodatni prispevki za uporabo neposodobljenih delov omrežja stranskih cest za vozila v mednarodnem prometu, ki ustrezajo mejnim vrednostim Direktive, se pobirajo na nediskriminatoren način. Režim odmere je transparenten in plačilo teh dajatev ne povzroča nepotrebnih upravnih ovir ali zamud uporabniku, prav tako plačilo teh prispevkov ne vodi k sistematičnemu pregledovanju mejne osne obremenitve na meji. Uveljavitev mejne osne obremenitve se zagotovi po vsem ozemlju na nediskriminatoren način in velja tudi za vozila, registrirana v Romuniji.

Prispevki za vozila brez zračnega vzmetenja, ki ustrezajo mejnim vrednostim iz Direktive 96/53/ES, ne smejo biti višji od stopnje prispevkov, določenih v spodnji tabeli (izraženi v številkah za leto 2002). Za vozila z zračnim vzmetenjem, ki ustrezajo mejnim vrednostim iz Direktive 96/53/ES, se pobirajo vsaj za 25 % nižji prispevki.

Najvišje stopnje prispevkov (številke za leto 2002) za vozila brez zračnega vzmetenja, ki ustrezajo mejnim vrednostim iz Direktive 96/53/ES

Določena obremenitev ene osi na vozilu od - do

Znesek dodatnega prispevka za uporabo kilometra neposodobljene ceste (z najvišjo nosilnostjo 10 ton na os) v eurih (številke za leto 2002)

od 10 ton na os do 10,5 tone na os

0,11

od 10,5 tone na os do 11 ton na os

0,30

od 11 ton na os do 11,5 tone na os

0,44

Časovni razpored za posodobitev omrežja stranskih cest, na katerem bo potekalo postopno odpiranje za vozila, ki ustrezajo mejnim vrednostim iz Direktive 96/53/ES

Obdobje

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

SKUPAJ

Km v delu (13)

3 031

2 825

1 656

1 671

1 518

1 529

1 554

 

Km že v uporabi (14)

960

1 674

528

624

504

543

471

 

Dela skupaj (v km)

3 916

5 590

6 118

6 742

7 246

7 789

8 260

8 260

Image

3.

31999 L 0062: Direktiva 1999/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L 187, 20. 7. 1999, str. 42), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

Ne glede na člen 6(1) Direktive 1999/62/ES se v Romuniji najnižje stopnje davkov iz Priloge I k Direktivi ne uporabljajo do 31. decembra 2010 za vozila, ki opravljajo izključno notranji prevoz.

Med tem obdobjem stopnje, ki jih uporablja Romunija za ta vozila, postopno dosežejo najnižje stopnje davkov iz Priloge I k Direktivi v skladu z naslednjim razporedom:

1. januarja 2007 stopnje, ki jih uporablja Romunija, ne smejo biti nižje od 60 % najnižjih stopenj, določenih v Prilogi I k Direktivi,

1. januarja 2009 stopnje, ki jih uporablja Romunija, ne smejo biti nižje od 80 % najnižjih stopenj, določenih v Prilogi I k Direktivi.

7.   OBDAVČITEV

1.

31977 L 0388: Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, 13. 6. 1977, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32004 L 0066: Direktivo Sveta 2004/66/ES z dne 26. 4. 2004 (UL L 168, 1. 5. 2004, str. 35).

Za uporabo člena 28(3)(b) Direktive 77/388/EGS lahko Romunija, dokler se ne izpolni pogoj iz člena 28(4) Direktive ali dokler se ista oprostitev uporablja za katerokoli sedanjo državo članico, karkoli nastopi prej, ohrani oprostitev davka na dodano vrednost od mednarodnega prevoza potnikov iz točke 17 Priloge F k Direktivi.

2.

31992 L 0079: Direktiva Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete (UL L 316, 31. 10. 1992, str. 8), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32003 L 0117: Direktivo Sveta 2003/117/ES z dne 5. 12. 2003 (UL L 333, 20. 12. 2003, str. 49).

Ne glede na člen 2(1) Direktive 92/79/EGS lahko Romunija do 31. decembra 2009 preloži uporabo celotne minimalne trošarine na drobnoprodajno ceno (vključno z vsemi davki) za cigarete najbolje prodajane cenovne kategorije, pod pogojem, da Romunija med tem obdobjem postopno prilagodi svoje trošarinske stopnje celotni minimalni trošarini iz Direktive.

Brez poseganja v člen 8 Direktive Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov (15) in po tem, ko obvestijo Komisijo, lahko države članice, dokler se uporablja zgornje odstopanje, ohranijo enake količinske omejitve za cigarete, ki se jih brez plačila dodatne trošarine lahko vnaša na njihova ozemlja iz Romunije, kot se jih uporablja za uvoz iz tretjih držav. Države članice, ki uporabljajo to možnost, lahko izvajajo potrebne preglede, pod pogojem, da ti pregledi ne prizadenejo pravilnega delovanja notranjega trga.

3.

32003 L 0049: Direktiva Sveta 2003/49/EGS z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic (UL L 157, 26. 6. 2003, str. 49), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32004 L 0076: Direktivo Sveta 2004/76/ES z dne 29. 4. 2004 (UL L 157, 30. 4. 2004, str. 106).

Romuniji se dovoli, da do 31. decembra 2010 ne uporablja določb člena 1 Direktive 2003/49/ES. V prehodnem obdobju davčna stopnja na plačila obresti ali licenčnin, ki se plačajo povezani o družbi iz druge države članice ali stalni poslovni enoti povezane družbe iz države članice, ki se nahaja v drugi državi članici, ne sme preseči 10 %.

4.

32003 L 0096: Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31. 10. 2003, str. 51), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32004 L 0075: Direktivo Sveta 2004/75/ES z dne 29. 4. 2004 (UL L 157, 30. 4. 2004, str. 100).

(a)

Ne glede na člen 7 Direktive 2003/96/ES lahko Romunija uporabi naslednja prehodna obdobja:

do 1. januarja 2011 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve neosvinčenega bencina, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, na najnižjo raven 359 EUR za 1 000 l. Dejanska davčna stopnja za neosvinčeni bencin, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, od 1. januarja 2008 ne sme biti nižja od 323 EUR za 1 000 l,

do 1. januarja 2013 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve plinskega olja, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, na najnižjo raven 330 EUR za 1 000 l. Dejanska davčna stopnja za plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, od 1. januarja 2008 ne sme biti nižja od 274 EUR za 1 000 l, od 1. januarja 2011 pa od 302 EUR za 1 000 l.

(b)

Ne glede na člen 9 Direktive 2003/96/ES lahko Romunija uporabi naslednja prehodna obdobja:

do 1. januarja 2010 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve zemeljskega plina, ki se uporablja za neposlovne namene ogrevanja, na najnižjo raven obdavčitve, določeno v Prilogi I, preglednici C,

do 1. januarja 2010 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve težkega kurilnega olja za namene daljinskega ogrevanja na najnižje ravni obdavčitve, določene v Prilogi I, preglednici C,

do 1. januarja 2009 za prilagoditev nacionalnih ravni obdavčitve težkega kurilnega olja, ki se uporablja za druge namene kot daljinsko ogrevanje, na najnižje ravni obdavčitve, določene v Prilogi I, preglednici C.

Dejanska davčna stopnja, ki velja za zadevne proizvode iz težkega kurilnega olja, od 1. januarja 2007 ne sme biti nižja od 13 EUR za 1 000 kg.

(c)

Ne glede na člen 10 Direktive 2003/96/ES lahko Romunija uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2010 zaradi prilagoditve nacionalne ravni obdavčitve električne energije na najnižje ravni obdavčitve, določene v Prilogi I, preglednici C. Dejanske davčne stopnje, ki veljajo za električno energijo, od 1. januarja 2007 ne smejo biti nižje od 50 % ustrezne stopnje Skupnosti.

8.   ENERGETIKA

31968 L 0414: Direktiva Sveta 68/414/EGS z dne 20. decembra 1968 o obveznosti držav članic EGS glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (UL L 308, 23. 12. 1968, str. 14), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

31998 L 0093: Direktivo Sveta 98/93/ES z dne 14. 12. 1998 (UL L 358, 31. 12. 1998, str. 100).

Ne glede na člen 1(1) Direktive 68/414/EGS se minimalna raven zalog naftnih derivatov do 31. decembra 2011 ne uporablja za Romunijo. Romunija zagotavlja, da minimalna raven zalog naftnih derivatov za vse kategorije naftnih derivatov iz člena 2 ustreza najmanj naslednjemu številu dni povprečne dnevne domače porabe, kot je opredeljena v členu 1(1):

68,75 dnem do 1. januarja 2007;

73 dnem do 31. decembra 2007;

77,25 dnem do 31. decembra 2008;

81,5 dnem do 31. decembra 2009;

85,45 dnem do 31. decembra 2010;

90 dnem do 31. decembra 2011.

9.   OKOLJE

A.   KAKOVOST ZRAKA

31994 L 0063: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/63/ES z dne 20. decembra 1994 o nadzorovanju emisij hlapnih organskih spojin (HOS) pri skladiščenju bencina in njegovi distribuciji iz terminalov do bencinskih servisov (UL L 365, 31. 12. 1994, str. 24), kakor je bila spremenjena z:

32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

1.

Ne glede na člen 3 in Priloge I k Direktivi 94/63/ES se zahteve za obstoječe naprave za skladiščenje v terminalih ne uporabljajo v Romuniji:

do 31. decembra 2007 za 115 naprav za skladiščenje na 12 terminalih in do 31. decembra 2008 za 4 naprave za skladiščenje na 1 terminalu s količino pretočenega bencina večjo od 25 000 ton/leto, toda manjšo ali enako kot 50 000 ton/leto;

do 31. decembra 2007 za 138 naprav za skladiščenje na 13 terminalih, do 31. decembra 2008 za 57 naprav za skladiščenje na 10 terminalih in do 31. decembra 2009 za 526 naprav za skladiščenje na 63 terminalih s količino pretočenega bencina večjo ali enako kot 25 000 ton/leto.

2.

Ne glede na člen 4 in Priloge II k Direktivi 94/63/ES se zahteve za polnjenje in praznjenje obstoječih premičnih rezervoarjev v terminalih ne uporabljajo v Romuniji:

do 31. decembra 2007 za polnjenje in praznjenje 36 naprav na 12 terminalih s količino pretočenega bencina večjo od 25 000 ton/leto, toda manjšo ali enako kot 150 000 ton/leto;

do 31. decembra 2007 za polnjenje in praznjenje 82 naprav na 18 terminalih, do 31. decembra 2008 za polnjenje in praznjenje 14 naprav na 11 terminalih in do 31. decembra 2009 za polnjenje in praznjenje 114 naprav na 58 terminalih s količino pretočenega bencina manjšo ali enako kot 25 000 ton/leto.

3.

Ne glede na člen 5 Direktive 94/63/ES se zahteve za obstoječe premične rezervoarje v terminalih ne uporabljajo v Romuniji:

do 31. decembra 2007 za 31 avtocistern;

do 31. decembra 2008 za nadaljnjo 101 avtocisterno;

do 31. decembra 2009 za nadaljnjih 432 avtocistern.

4.

Ne glede na člen 6 in Prilogo III k Direktivi 94/63/ES se zahteve za polnjenje obstoječih naprav za skladiščenje na bencinskih servisih ne uporabljajo v Romuniji:

do 31. decembra 2007 za 116 bencinskih servisov, do 31. decembra 2008 za nadaljnjih 19 bencinskih servisov in do 31. decembra 2009 za nadaljnjih 106 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina večjo od 1 000 m3/leto;

do 31. decembra 2007 za 49 bencinskih servisov, do 31. decembra 2008 za nadaljnjih 11 bencinskih servisov in do 31. decembra 2009 za nadaljnjih 85 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina večjo od 500 m3/leto, toda manjšo ali enako kot 1 000 m3/leto;

do 31. decembra 2007 za 23 bencinskih servisov, do 31. decembra 2008 za nadaljnjih 14 bencinskih servisov in do 31. decembra 2009 za nadaljnjih 188 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina manjšo ali enako kot 500 m3/leto.

B.   RAVNANJE Z ODPADKI

1.

31993 R 0259: Uredba Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Evropske skupnosti, v Skupnost in iz nje (UL L 30, 6. 2. 1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32001 R 2557: Uredbo Komisije (ES) št. 2557/2001 z dne 28. 12. 2001 (UL L 349, 31. 12. 2001, str. 1).

(a)

Do 31. decembra 2015 se pristojne organe uradno obvešča o vseh pošiljkah odpadkov za predelavo, navedenih v Prilogi II k Uredbi (EGS) št. 259/93, v Romunijo; te odpadke se predela skladno s členi 6, 7 in 8 Uredbe.

(b)

Ne glede na člen 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 lahko pristojni romunski organi do 31. decembra 2011 ugovarjajo pošiljkam, poslanim v Romunijo, za predelavo naslednjih odpadkov, navedenih v Prilogi III, skladno z razlogi za ugovor iz člena 4(3) Uredbe. Za take prevoze velja člen 10 Uredbe.

AA.

ODPADKI, KI VSEBUJEJO KOVINE

AA 060

Vanadijev pepel in ostanki

AA 080

Odpadki in ostanki iz talija

AA 090

Arzenovi odpadki in ostanki

AA 100

Odpadki in ostanki živega srebra

AA 130

Lužnice iz dekapiranja kovin

AB.

ODPADKI, KI VSEBUJEJO PRETEŽNO ANORGANSKE SESTAVINE TER LAHKO VSEBUJEJO KOVINE IN ORGANSKE MATERIALE

AB 010

Žlindra, pepel in ostanki, ki niso določeni ali vključeni i drugje

AB 020

Ostanki, nastali pri sežiganju komunalnih/gospodinjskih odpadkov

AB 030

Odpadki, nastali pri površinski obdelave kovin v sistemih na necianidni osnovi

AB 040

Steklo iz katodnih cevi in drugo aktivirano steklo

AB 050

Blato kalcijevega fluorida

AB 060

Druge anorganske fluorove spojine v obliki tekočin ali blata

AB 080

Izrabljeni katalizatorji, ki niso na zelenem seznamu

AB 090

Odpadni aluminijevi hidrati

AB 110

Bazične raztopine

AB 120

Anorganske halidne spojine, ki niso določene ali vključene drugje

AC.

ODPADKI, KI VSEBUJEJO PRETEŽNO ORGANSKE SESTAVINE, TER LAHKO VSEBUJEJO KOVINE IN ANORGANSKE MATERIALE

AC 040

Gošče osvinčenega bencina

AC 050

Tekočine za prenos toplote

AC 060

Hidravlične tekočine

AC 070

Zavorne tekočine

AC 080

Tekočine proti zmrzovanju

AC 090

Odpadki iz proizvodnje, priprave in uporabe smol, lateksa, mehčalcev, lepil in veziv

AC 100

Nitroceluloza

AC 110

Fenoli, fenolne spojine, skupaj s klorfenolom, v obliki tekočin ali gošč

AC 120

Poliklorirani naftaleni

AC 140

Trietilamin-katalizator za pripravo livarskih peskov

AC 150

Klorofluoroogljikovodiki

AC 160

Haloni

AC 190

Prah - lahka frakcija iz šrederja za avtomobil

AC 200

Organske fosforne spojine

AC 210

Nehalogenirana topila

AC 220

Halogenirana topila

AC 230

Halogenirani ali nehalogenirani ostanki brezvodne destilacije iz postopkov predelave organskih topil

AC 240

Odpadki iz proizvodnje alifatskih halogenih ogljikovodikov (kot klorometani, dikloroetan, vinil klorid, viniliden klorid, alil klorid in epiklorhidrin)

AC 260

Tekoči svinjski gnoj, blato

AC 270

Blato iz čistilnih naprav

AD.

ODPADKI, KI LAHKO VSEBUJEJO ANORGANSKE ALI ORGANSKE SESTAVINE

AD 010

Odpadki iz proizvodnje in priprave farmacevtskih izdelkov

AD 020

Odpadki iz proizvodnje, priprave in uporabe biocidov in fitofarmacevtskih sredstev

AD 030

Odpadki iz proizvodnje, priprave in uporabe kemikalij za zaščito lesa odpadki,

ki vsebujejo katero koli od naslednjih snovi, so sestavljeni iz nje ali so z njo onesnaženi:

AD 040

Anorganski cianidi, razen trdnih ostankov, ki vsebujejo plemenite kovine in sledi anorganskih cianidov

AD 050

Organski cianidi

AD 080

Odpadki eksplozivne narave, kadar zanje ne veljajo posebni drugi predpisi

AD 110

Kisle raztopine

AD 120

Smole za ionsko izmenjavo

AD 130

Fotografski aparati za enkratno uporabo z baterijami

AD 140

Odpadki iz naprav za nadzor nad industrijskim onesnaževanjem pri čiščenju industrijskih odpadnih plinov, ki niso določeni ali vključeni drugje

AD 150

Naravni organski materiali, ki se uporabljajo kot filtrski medij (kot biofiltri)

AD 160

Komunalni/gospodinjski odpadki

AD 170

Izrabljeno aktivno oglje z nevarnimi lastnostmi zaradi njegove uporabe v anorganski kemični, organski kemični in farmacevtski industriji, obdelavi odpadnih voda, procesih za čiščenje zraka/plina in zaradi podobnih uporab

To obdobje je mogoče podaljšati največ do 31. decembra 2015 po postopku, ki je opredeljen v členu 18 Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (16), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/156/EGS (17).

(c)

Ne glede na člen 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 lahko pristojni romunski organi do 31. decembra 2011 ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo, poslanim v Romunijo, ki so navedeni v Prilogi IV k Uredbi, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso navedeni v prilogah k Uredbi, skladno z razlogi za ugovor iz člena 4(3) Uredbe. To obdobje je mogoče podaljšati največ do 31. decembra 2015 po postopku, ki je opredeljen v členu 18 Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (16), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/156/EGS (18).

(d)

Ne glede na člen 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 lahko pristojni romunski organi ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo, navedenih v Prilogah II, III in IV k Uredbi, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso navedeni v teh prilogah in so namenjeni v obrat, ki koristi začasno odstopanje od nekaterih določb Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (19), Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/76/ES z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov (20) ali Direktive 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (21) v obdobju, ko se začasno odstopanje uporablja za namembni obrat.

2.

31994 L 0062: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31. 12. 1994, str. 10), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32004 L 0012: Direktivo 2004/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. 2. 2004 (UL L 47, 18. 2. 2004, str. 26).

(a)

Ne glede na člen 6(1)(a) Direktive 94/62/ES Romunija doseže skupni delež predelave ali sežiganja v sežigalnicah odpadkov z energetsko predelavo do 31. decembra 2011 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

32 % po teži do 31. decembra 2006, 34 % za leto 2007, 40 % za leto 2008, 45 % za leto 2009 in 48 % za leto 2010.

(b)

Ne glede na člen 6(1)(b) Direktive 94/62/ES Romunija doseže skupni delež predelave ali sežiganja v sežigalnicah komunalnih odpadkov z energetsko predelavo do 31. decembra 2013 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

53 % po teži za leto 2011 in 57 % za leto 2012.

(c)

Ne glede na člen 6(1)(c) Direktive 94/62/ES Romunija doseže skupne cilje glede predelave za plastiko do 31. decembra 2011 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

8 % po teži do 31. decembra 2006, 10 % za leto 2007, 11 % za leto 2008 12 % za leto 2009 in 14 % za leto 2010.

(d)

Ne glede na člen 6(1)(d) Direktive 94/62/ES Romunija doseže skupne cilje glede predelave do 31. decembra 2013 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

26 % po teži do 31. decembra 2006, 28 % za leto 2007, 33 % za leto 2008, 38 % za leto 2009, 42 % za leto 2010, 46 % za leto 2011 in 50 % za leto 2012.

(e)

Ne glede na člen 6(1)(e)(i) Direktive 94/62/ES Romunija doseže skupne cilje glede predelave stekla do 31. decembra 2013 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

21 % po teži do 31. decembra 2006, 22 % za leto 2007, 32 % za leto 2008, 38 % za leto 2009, 44 % za leto 2010, 48 % za leto 2011 in 54 % za leto 2012.

(f)

Ne glede na člen 6(1)(e)(iv) Direktive 94/62/ES Romunija doseže skupne cilje glede predelave plastike, pri čemer se upošteva izključno material, ki je predelan nazaj v plastiko, do 31. decembra 2013 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

16 % po teži za leto 2011 in 18 % za leto 2012.

(g)

Ne glede na člen 6(1)(e)(v) Direktive 94/62/ES Romunija doseže skupne cilje glede predelave lesa do 31. decembra 2011 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

4 % po teži do 31. decembra 2006, 5 % za leto 2007, 7 % za leto 2008, 9 % za leto 2009 in 12 % za leto 2010.

3.

31999 L 0031: Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16. 7. 1999, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

(a)

Ne glede na člen 14(c) in točke 2, 3, 4 in 6 Priloge I k Direktivi 1999/31/ES in brez poseganja v Direktivo Sveta 75/442/EGSz dne 15. julija 1975 o odpadkih (22) in Direktivo Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (23), se zahteve za nadzorovanje vode in ravnanje z izcedno vodo, za varstvo tal in vode, nadziranje plinov in stabilnost do 16. julija 2017 ne bodo uporabljale za 101 obstoječe komunalno odlagališče v Romuniji.

Romunija zagotovi postopno zmanjševanje odlaganja odpadkov na to 101 obstoječe neustrezno komunalno odlagališče, v skladu z naslednjimi letnimi maksimalnimi količinami:

do 31. decembra 2006: 3 470 000 ton;

do 31. decembra 2007: 3 240 000 ton;

do 31. decembra 2008: 2 920 000 ton;

do 31. decembra 2009: 2 920 000 ton;

do 31. decembra 2010: 2 900 000 ton;

do 31. decembra 2011: 2 740 000 ton;

do 31. decembra 2012: 2 460 000 ton;

do 31. decembra 2013: 2 200 000 ton;

do 31. decembra 2014: 1 580 000 ton;

do 31. decembra 2015: 1 420 000 ton;

do 31. decembra 2016: 1 210 000 ton.

(b)

Ne glede na člen 5(3)(a) in (b) ter drugo alineo točke 2 Priloge I k Direktivi 1991/31/ES in brez poseganja v člen 6(c)(ii) navedene direktive in v Direktivo 75/442/EGS se zahteve za tekoče, jedke in oksidativne odpadke ter v zvezi s preprečevanjem vstopa površinskih voda v odložene odpadke ne uporabljajo v Romuniji za naslednjih 23 obstoječih naprav do datuma, navedenega za vsako napravo:

 

Do 31. decembra 2007:

1.

S.C. BEGA UPSOM Ocna Mureş, Ocna Mureş, okrožje Alba

 

Do 31. decembra 2008:

2.

S.C. TERMOELECTRICA SA - SE Doiceşti, Doiceşti, okrožje Dâmboviţa

3.

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC ROVINARI SA, Cicani-Beterega, okrožje Gorj

4.

RAAN Drobeta - Turnu Severin - Sucursala ROMAG — TERMO, Drobeta Turnu Severin, okrožje Mehedinţi

 

Do 31. decembra 2009:

5.

OMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA - SE Craiova, Valea Mănăstirii, okrožje Dolj

6.

COMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA - SE Işalniţa, Işalniţa II, okrožje Dolj

7.

COMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA - SE Işalniţa, Işalniţa I, okrožje Dolj

8.

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA - SE Paroşeni, Căprişoara, okrožje Hunedoara

9.

S.C. TERMICA SA Suceava, Suceava, okrožje Suceava

 

Do 31. decembra 2010:

10.

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA, Bejan, okrožje Hunedoara

11.

S.C. ALUM Tulcea, Tulcea, okrožje Tulcea

 

Do 31. decembra 2011:

12.

S.C. UZINA TERMOELECTRICĂ GIURGIU SA, Giurgiu, okrožje Giurgiu

 

Do 31. decembra 2012:

13.

CET Bacău, Furnicări — Bacău, Bacău

14.

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC TURCENI, Valea Ceplea, okrožje Gorj

15.

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC TURCENI, Valea Ceplea, okrožje Gorj

16.

S.C. UZINELE SODICE Govora, Govora, okrožje Vâlcea

17.

S.C. CET Govora SA, Govora, okrožje Vâlcea

 

Do 31. decembra 2013:

18.

S.C. CET Arad, Arad, okrožje Arad

19.

S.C. ELECTROCENTRALE ORADEA SA, Sântaul Mic, okrožje Bihor

20.

S.C. ELECTROCENTRALE ORADEA SA, Sântaul Mic, okrožje Bihor

21.

S.C. ELECTROCENTRALE ORADEA SA, Sântaul Mic, okrožje Bihor

22.

CET II Iaşi, Holboca, okrožje Iaşi

23.

S.C. Uzina Electrică Zalău, Hereclean — Panic, okrožje Sălaj

Romunija zagotovi postopno zmanjševanje odlaganja tekočih odpadkov na teh 23 obstoječih neustreznih komunalnih odlagališč v skladu z naslednjimi letnimi maksimalnimi količinami:

do 31. decembra 2006: 11 286 000 ton;

do 31. decembra 2007: 11 286 000 ton;

do 31. decembra 2008: 11 120 000 ton;

do 31. decembra 2009: 7 753 000 ton;

do 31. decembra 2010: 4 803 000 ton;

do 31. decembra 2011: 3 492 000 ton;

do 31. decembra 2012: 3 478 000 ton;

do 31. decembra 2013: 520 000 ton.

(c)

Ne glede na člen 5(3)(a) in (b) ter drugo alineo točke 2 Priloge I k Direktivi 1991/31/ES in brez poseganja v člen 6(c)(ii) navedene direktive in v Direktivo 75/442/EGS se zahteve za tekoče, jedke in oksidativne odpadke ter v zvezi s preprečevanjem vstopa površinskih voda v odložene odpadke ne uporabljajo v Romuniji za naslednjih 5 obstoječih bazenov za jalovino do datuma, navedenega za vsako napravo:

 

Do 31. decembra 2009:

1.

BĂIŢA Ştei, Fânaţe, okrožje Bihor

 

Do 31. decembra 2010:

2.

TRANSGOLD Baia Mare, Aurul-Recea, okrožje Maramureş

3.

MINBUCOVINA Vatra Dornei, Ostra-Valea Straja, okrožje Suceava

 

Do 31. decembra 2011:

4.

CUPRUMIN Abrud, Valea Şesei, okrožje Alba

5.

CUPRUMIN Abrud, Valea Ştefancei, okrožje Alba.

Romunija zagotovi postopno zmanjševanje odlaganja tekočih odpadkov na teh 5 obstoječih neustreznih bazenov za jalovino v skladu z naslednjimi letnimi maksimalnimi količinami:

do 31. decembra 2006: 6 370 000 ton;

do 31. decembra 2007: 5 920 000 ton (od tega je 2 100 000 ton nevarnih in 3 820 000 ton nenevarnih);

do 31. decembra 2008: 4 720 000 ton (od tega je 2 100 000 ton nevarnih in 2 620 000 ton nenevarnih);

do 31. decembra 2009: 4 720 000 ton (od tega je 2 100 000 ton nevarnih in 2 620 000 ton nenevarnih);

do 31. decembra 2010: 4 640 000 ton (od tega je 2 100 000 ton nevarnih in 2 540 000 ton nenevarnih);

do 31. decembra 2011: 2 470 000 ton (vse so nenevarne).

(d)

Ne glede na drugo alineo člena 2(g) Direktive 1999/31/ES in brez poseganja v Direktivo 75/442/EGS in Direktivo Sveta 91/689/EGS se stalna lokacija, ki se uporablja za začasno shranjevanje nevarnih odpadkov, ustvarjenih v Romuniji, do 31. decembra 2009 ne bo štela kot odlagališče v Romuniji.

Romunija vsako leto do 30. junija, prvič 30. junija 2007, Komisiji predloži poročilo o postopnem izvajanju Direktive in upoštevanju teh vmesnih ciljev.

4.

32002 L 0096: Direktiva 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (UL L 37, 13. 2. 2003, str. 24), kakor je bila spremenjena z:

32003 L 0108: Direktivo 2003/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. 12. 2003 (UL L 345, 31. 12. 2003, str. 106).

Ne glede na člene 5(5) in 7(2) Direktive 2002/96/ES Romunija do 31. decembra 2008 doseže stopnjo ločenega zbiranja povprečno vsaj štirih kilogramov OEEO iz zasebnih gospodinjstev na prebivalca na leto, stopnjo predelave, stopnjo ponovne uporabe in recikliranja sestavnih delov, materialov in snovi.

C.   KAKOVOST VODE

1.

31983 L 0513: Direktiva Sveta 83/513/EGS z dne 26. septembra 1983 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti v zvezi z izpustom kadmija (UL L 291, 24. 10. 1983, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

31991 L 0692: Direktivo Sveta 91/692/EGS z dne 23. 12. 1991 (UL L 377, 31. 12. 1991, str. 48).

31984 L 0156: Direktiva Sveta 84/156/EGS z dne 8. marca 1984 o mejnih vrednostih in zahtevah glede kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki ne uporablja kloralkalne elektrolize (UL L 74, 17. 3. 1984, str. 49), kakor je bila spremenjena z:

31991 L 0692: Direktivo Sveta 91/692/EGS z dne 23. 12. 1991 (UL L 377, 31. 12. 1991, str. 48).

Ne glede na člen 3 in Prilogo I k Direktivi 83/513/EGS ter člena 3 in Priloge I k Direktivi 84/156/EGS se mejne vrednosti za odvajanje kadmija in živega srebra v vode iz člena 1 Direktive Sveta 76/464/EGS z dne 4. maja 1976 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (24) ne uporabljajo v Romuniji do 31. decembra 2009 za naslednje industrijske obrate:

 

ARIEŞMIN SA Baia de Arieş -Valea Sărtaş- Baia de Arieş — okrožje Alba

 

ARIEŞMIN SA Baia de Arieş - ape de mină- Baia de Arieş — okrožje Alba

 

EM TURŢ — Turţ — okrožje Satu Mare

 

SM BAIA BORŞA - evacuare ape de mină Gura Băii — Borşa — okrožje Maramureş

 

SM BAIA BORŞA- evacuare ape de mină Burloaia - Borşa — okrožje Maramureş

 

SM BAIA BORŞA- evacuare Colbu-Toroioaga - Borşa — okrožje Maramureş

 

EM BAIA SPRIE — Baia Sprie — okrožje Maramureş

 

EM CAVNIC — Cavnic — okrožje Maramureş

 

EM BĂIUŢ — Băiuţ — okrožje Maramureş

 

S.C. Romplumb SA BAIA MARE-evacuare în canal de.transport — Baia Mare — okrožje Maramureş

 

SUCURSALA MINIERĂ BAIA MARE-flotaţie centrală - Baia Mare — okrožje Maramureş

 

SM BAIA BORŞA- evacuare ape flotaţie - Borşa — okrožje Maramureş

 

Romarm Tohan Zărneşti — Zărneşti — okrožje Braşov

 

S.C. Viromet SA Victoria — Victoria — okrožje Braşov

 

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 1 — Slatina — okrožje Olt

 

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 2 - Slatina — okrožje Olt

 

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 3 - Slatina — okrožje Olt

 

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 4 - Slatina — okrožje Olt

 

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 5 - Slatina — okrožje Olt

 

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 6 - Slatina — okrožje Olt

 

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 7 - Slatina — okrožje Olt

 

S.C. GECSAT Târnăveni — Târnăveni — okrožje Mureş

 

SGDP BAIA BORŞA - Borşa — okrožje Maramureş

 

SPGC SEINI — Seini — okrožje Maramureş

 

S.C. VITAL BAIA MARE-evacuare staţie - Baia Mare — okrožje Maramureş

 

S.C. IMI SA BAIA MARE-evacuare staţie mina Ilba - Baia Mare — okrožje Maramureş

 

S.C. WEST CONSTRUCT MINA SOCEA — Valea Socea — okrožje Maramureş

2.

31984 L 0491: Direktiva Sveta 84/491/EGS z dne 9. oktobra 1984 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti v zvezi z izpustom heksaklorocikloheksana (UL L 274, 17. 10. 1984, str. 11), kakor je bila spremenjena z:

31991 L 0692: Direktivo Sveta 91/692/EGS z dne 23. 12. 1991 (UL L 377, 31. 12. 1991, str. 48).

Ne glede na člen 3 in Prilogo I k Direktivi 84/491/EGS se mejne vrednosti za odvajanje lindana v vode iz člena 1 Direktive Sveta 76/464/EGS z dne 4. maja 1976 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (25) ne uporabljajo v Romuniji do 31. decembra 2009 za naslednje industrijske obrate:

 

S.C. Sinteza SA Oradea — Oradea — okrožje Bihor

 

S.C. OLTCHIM SA Râmnicu Vâlcea — RâmnicuVâlcea — okrožje Vâlcea

 

S.C. CHIMCOMPLEX SA Borzeşti — Borzeşti — okrožje Bacău

3.

31986 L 0280: Direktiva Sveta 86/280/EGS z dne 12. junija 1986 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi, vključenih v seznam I Priloge k Direktivi 76/464/EGS (UL L 181, 4. 7. 1986, str. 16), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

31991 L 0692: Direktivo Sveta 91/692/EGS z dne 23. 12. 1991 (UL L 377, 31. 12. 1991, str. 48).

Ne glede na člen 3 in Prilogo II k Direktivi 86/280/EGS se mejne vrednosti za odvajanje heksaklorbenzena, heksaklorobutadiena, 1,2-dikloroetana (EDC - etilen diklorid), trikloroetilena (TRI) in triklorobenzena (TCB) v vode iz člena 1 Direktive Sveta 76/464/EGS z dne 4. maja 1976 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (25) ne uporabljajo v Romuniji do 31. decembra 2009 za naslednje industrijske obrate:

 

S.C. NUTRISAM SATU MARE- Ferma MOFTIN — Satu Mare — okrožje Satu Mare

 

S.C. MARLIN SA ULMENI — Ulmeni — okrožje Maramureş

 

S.C. PROMET — Satu Mare — okrožje Maramureş

 

ARDUDANA ARDUD — Ardud - okrožje Maramureş

 

SM BAIA BORŞA- evacuare ape de mină Gura Băii — Borşa — okrožje Maramureş

 

SM BAIA BORŞA-evacuare Colbu-Toroioaga - Borşa — okrožje Maramureş

 

ERS CUG CLUJ - evacuare 3 — Cluj — Napoca — okrožje Cluj

 

S.C. ARMĂTURA CLUJ — 6 evacuări directe - Cluj Napoca — okrožje Cluj

 

SUCURSALA MINIERĂ BAIA MARE-flotaţie centrală — Baia Mare — okrožje Maramureş

 

S.C. OLTCHIM SA — Râmnicu Vâlcea — okrožje Vâlcea

 

S.C. CHIMCOMPLEX SA Borzeşti-M 1 — Borzeşti — okrožje Bacău

 

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 2 — Slatina — okrožje Olt

 

S.C. TERAPIA CLUJ - evacuare staţie 3 + staţie 2 - Cluj Napoca — okrožje Cluj

 

S.C. PHOENIX ROMĂNIA CAREI — Carei — okrožje Satu Mare

 

S.C. SILVANIA ZALĂU — Zalău — okrožje Sălaj

 

SNP PETROM SA - ARPECHIM Piteşti — Piteşti — okrožje Argeş

 

S.C. TEHNOFRIG CLUJ - evacuare 1 - Cluj Napoca — okrožje Cluj

 

RBG ELCOND ZALĂU - Zalău — okrožje Sălaj

 

S.C. MUCART CLUJ - Cluj Napoca — okrožje Cluj

 

S.C. CELHART DONARIS SA Brăila — Brăila — okrožje Brăila

 

STRATUS MOB SA Blaj — Blaj — okrožje Alba

4.

31991 L 0271: Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30. 5. 1991, str. 40), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

Ne glede na člene 3, 4 in 5(2) Direktive 91/271/EGS se do 31. decembra 2018 zahteve za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v celoti ne uporabljajo v Romuniji v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

do 31. decembra 2013 se doseže upoštevanje člena 3 Direktive za območja poselitve s populacijskim ekvivalentom več kot 10 000;

do 31. decembra 2015 se doseže upoštevanje člena 5(2) Direktive za območja poselitve s populacijskim ekvivalentom več kot 10 000.

Romunija zagotovi postopno povečanje določbe iz člena 3 o zbiranju komunalne odpadne vode v skladu z naslednjimi celotnimi minimalnimi deleži populacijskega ekvivalenta:

61 % do 31. decembra 2010,

69 % do 31. decembra 2013,

80 % do 31. decembra 2015.

Romunija zagotovi postopno povečanje določbe iz členov 4 in 5(2) o čiščenju komunalne odpadne vode v skladu z naslednjimi celotnimi minimalnimi deleži populacijskega ekvivalenta:

51 % do 31. decembra 2010,

61 % do 31. decembra 2013,

77 % do 31. decembra 2015.

5.

31998 L 0083: Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5. 12. 1998, str. 32), kakor je bila spremenjena z:

32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

Ne glede na člene 5(2) in 8 ter Del B in Del C Priloge I k Direktivi 98/83/ES se vrednosti, določene za naslednje parametre, ne uporabljajo v celoti v Romuniji pod spodaj navedenimi pogoji:

do 31. decembra 2010 za oksidacijo v območjih poselitve z manj kot 10 000 prebivalci;

do 31. decembra 2010 za oksidacijo in motnost v območjih poselitve, ki imajo med 10 000 in 100 000 prebivalcev;

do 31. decembra 2010 za oksidacijo, amonij, aluminij, pesticide, železo in mangan v območjih poselitve z več kot 100 000 prebivalci;

do 31. decembra 2015 za amonij, nitrate, motnost, aluminij, železo, svinec, kadmij in pesticide v območjih poselitve z manj kot 10 000 prebivalci;

do 31. decembra 2015 za amonij, nitrate, aluminij, železo, svinec, kadmij, pesticide in mangan v območjih poselitve, ki imajo med 10 000 in 100 000 prebivalcev.

Romunija zagotovi izpolnjevanje zahtev Direktive v skladu z vmesnimi cilji, določenimi v spodnji tabeli:

Kraji, ki izpolnijo pogoje do 31. decembra 2006

Št. prebivalcev

Skupno št. krajev

Oksidacija

%

Amonij

%

Nitrati

%

Motnost

%

Aluminij

%

Železo

%

Kadmij

Svinec

%

Pesticidi

%

Mangan

%

<10 000

1 774

98,4

99

95,3

99,3

99,7

99,2

99,9

99,9

100

10 000 - 100 000

111

73

59,5

93,7

87

83,8

78,4

98,2

93,4

96,4

100 001 - 200 000

14

85,7

92,9

100

100

92,9

100

100

78,6

92,9

>200 000

9

77,8

100

100

100

88,9

88,9

100

88,9

88,9

SKUPAJ

1 908

96,7

96,7

95,2

98,64

98,64

97,9

99,8

99,4

99,7

Kraji, ki izpolnijo pogoje do konca 2010

Št. prebivalcev

Skupno št. krajev

Oksidacija

%

Amonij

%

Nitrati

%

Motnost

%

Aluminij

%

Železo

%

Kadmij

Svinec

%

Pesticidi

%

Mangan

%

<10 000

1 774

100

99,5

97,7

99,7

99,7

99,3

99,9

99,9

100

10 000 -

100 000

111

100

80,2

97,3

100

94,6

90

98,2

96,4

96,4

100 001 -

200 000

14

100

100

100

100

100

100

100

100

100

>200 000

9

100

100

100

100

100

100

100

100

100

SKUPAJ

1 908

100

98,32

97,7

99,7

99,4

98,7

99,8

99,7

99,7

To odstopanje se ne uporablja za pitno vodo, ki je namenjena za predelavo hrane.

D.   INDUSTRIJSKO ONESNAŽEVANJE IN OBVLADOVANJE TVEGANJA

1.

31996 L 0061: Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL L 257, 10. 10. 1996, str. 26), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

Ne glede na člen 5(1) Direktive 96/61/ES se zahteve za izdajanje dovoljenj obstoječim obratom ne uporabljajo v Romuniji za naslednje obrate do datuma navedenega za vsak obrat, če gre za obveznost obratovanja teh obratov v skladu z mejnimi emisijskimi vrednostmi, enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah v skladu s členom 9(3) in (4):

 

Do 31. decembra 2008:

1.

S.C. CARBID FOX SA Târnăveni (glavna dejavnost 4.2)

2.

S.C. AVICOLA SA Ferma Gârleni - Bacău (glavna dejavnost 6.6 a)

3.

S.C. EXPERT 2001 IMPEX SRL Bistriţa-Năsăud (glavna dejavnost 6.6)

 

Do 31. decembra 2009:

4.

S.C. UCM Reşiţa-Caraş - Severin (glavna dejavnost 2.2)

5.

S.C. SICERAM SA Mureş (glavna dejavnost 3.5)

6.

S.C. BEGA UPSOM SA Alba (glavna dejavnost 4.2)

7.

S.C. CELROM SA Mehedinţi (glavna dejavnost 6.1)

8.

S.C. COMCEH SA Călăraşi-Călăraşi (glavna dejavnost 6.1 b)

9.

S.C. ECOPAPER SA Zărneşti-Braşov (glavna dejavnost 6.1 b)

10.

S.C. RIFIL SA Neamţ (glavna dejavnost 6.2)

11.

S.C. AVICOLA SA Ferma Războieni-Iaşi (glavna dejavnost 6.6 a)

12.

S.C. AVIMAR SA Maramureş (glavna dejavnost 6.6 a)

13.

S.C. AVICOLA SA Iaşi-Ferma Leţcani — Iaşi (glavna dejavnost 6.6 a)

14.

COMBINATUL AGROINDUSTRIAL Curtici-Arad (glavna dejavnost 6.6 b)

15.

S.C. AVICOLA SA Slobozia Ferma Bora-Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 a)

16.

S.C. SUINTEST Oarja SA — Argeş (glavna dejavnost 6.6 b, c)

17.

S.C. AVICOLA SA Slobozia-Ferma Andrăşeşti-Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 a)

18.

S.C. AVICOLA SA Slobozia-Ferma Perieţi-Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 a)

19.

S.C. AVICOLA SA Slobozia-Ferma Gheorghe Doja-Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 a)

 

Do 31. decembra 2010:

20.

S.C. ROMPLUMB SA Maramureş (glavna dejavnost 2.5)

21.

S.C. ROMRADIATOARE SA Braşov (glavna dejavnost 2.5 b)

22.

S.C. ELECTROMONTAJ SA Bucureşti (glavna dejavnost 2.6)

23.

HOLCIM (Romania) — Ciment Câmpulung Argeş (glavna dejavnost 3.1)

24.

S.C. ETERMED SA Medgidia — Constanţa (glavna dejavnost 3.2)

25.

S.C. CONGIPS SA (Azbest) Bihor (glavna dejavnost 3.2)

26.

S.C. HELIOS SA Aştileu-Bihor (glavna dejavnost 3.5)

27.

S.C. SOFERT SA Bacău (glavna dejavnost 4.3, 4.2 b)

28.

S.C. CHIMOPAR SA Bucureşti (glavna dejavnost 4.1)

29.

S.C. ANTIBIOTICE SA Iaşi (glavna dejavnost 4.5)

30.

S.C. ROMPETROL PETROCHEMICALS SRL Constanţa (glavna dejavnost 4.1)

31.

S.C. LETEA SA Bacău (glavna dejavnost 6.1 a)

32.

S.C. ZAHAR Corabia SA-Olt (glavna dejavnost 6.4 b)

33.

S.C. TARGO SRL Timiş (glavna dejavnost 6.4)

34.

S.C. SUINPROD Roman-Neamţ (glavna dejavnost 6.6 b)

35.

S.C. LUCA SUINPROD SA Codlea -Braşov (glavna dejavnost 6.6 b)

36.

S.C. AVICOLA Costeşti Argeş-Argeş (glavna dejavnost 6.6 b)

37.

S.C. AVICOLA SA Platou Avicol Brad -Bacău (glavna dejavnost 6.6 a)

38.

S.C. AT GRUP PROD IMPEX SRL Olt (glavna dejavnost 6.6 a)

39.

S.C. AVICOLA SA Ferma Gherăieşti — Bacău (glavna dejavnost 6.6 a)

40.

S.C. CARNIPROD SRL Tulcea — Tulcea (glavna dejavnost 6.6 b)

41.

S.C. PIGCOM SA Satu Nou-Tulcea (glavna dejavnost 6.6 b)

42.

S.C. AGROPROD IANCU SRL Urziceni-Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 b)

43.

S.C. CRUCIANI IMPEX SRL Deduleşti-Brăila (glavna dejavnost 6.6)

44.

S.C. AGROFLIP Bontida - Cluj (glavna dejavnost 6.6 b, c)

45.

S.C. AVICOLA SA Slobozia Ferma Amara — Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 a)

46.

S.C. ISOVOLTA GROUP SA Bucureşti (glavna dejavnost 6.7)

47.

S.C. SAMOBIL SA Satu Mare (glavna dejavnost 6.7)

48.

S.C. ELECTROCARBON SA Slatina-Olt (glavna dejavnost (6.8)

49.

S.C. TRANSGOLD SA Baia Mare-Maramureş (glavna dejavnost 2.5)

 

Do 31. decembra 2011:

50.

S.C. ORGANE DE ASAMBLARE SA Braşov (glavna dejavnost 2.6)

51.

HEIDELBERG CEMENT - Fieni Cement Dâmboviţa (glavna dejavnost 3.1)

52.

CARMEUSE România SA Argeş (glavna dejavnost 3.1)

53.

S.C. RESIAL SA Alba (glavna dejavnost 3.5)

54.

SOCIETATEA NATIONALĂ A PETROLULUI PETROM SA Sucursala Craiova, Combinatul Doljchim-Dolj (glavna dejavnost 4.2, 4.1)

55.

S.C. USG SA Vâlcea (glavna dejavnost 4.2 d)

56.

S.C. ULTEX SA Ţăndărei-Ialomiţa (glavna dejavnost 6.4 b)

57.

S.C. CARMOLIMP SRL Viştea de Sus - Sibiu (glavna dejavnost 6.6 b)

58.

S.C. AVICOLA Buftea - Ilfov (glavna dejavnost 6.6 a)

59.

S.C. AVICOLA SA Ferma Hemeiuş-Bacău (glavna dejavnost 6.6 a)

60.

S.C. SUINPROD SA Zimnicea — Ferma Zimnicea-Teleorman (glavna dejavnost 6.6 b)

61.

S.C. SUINPROD SA Bilciureşti - Dâmboviţa (glavna dejavnost 6.6)

62.

S.C. COMPLEXUL DE PORCI Brăila SA Baldovineşti -Brăila (glavna dejavnost 6.6 b)

63.

S.C. COMPLEXUL DE PORCI Brăila SA Tichileşti-Brăila (glavna dejavnost 6.6 b)

64.

S.C. AT GRUP PROD IMPEX SRL - Teleorman (glavna dejavnost 6.6 a)

65.

S.C. KING HAUSE ROM Cornetu SRL Filiala Mavrodin — Teleorman (glavna dejavnost 6.6 a)

66.

S.C. AVIKAF PROD IMPEX SRL Teleorman (glavna dejavnost 6.6 a)

67.

S.C. SUINPROD SA Zimnicea - Ferma Dracea - Teleorman (glavna dejavnost 6.6 b)

68.

S.C. ROMCIP Salcia — Teleorman (glavna dejavnost 6.6 b)

69.

S.C. AVIPUTNA SA Goleşti - Vrancea (glavna dejavnost 6.6 a)

70.

S.C. NUTRICOM SA Olteniţa — Călăraşi (glavna dejavnost 6.6 b)

71.

S.C. PIGALEX SA Alexandria — Teleorman (glavna dejavnost 6.6 b)

72.

S.C. PIC ROMÂNIA SRL Vasilaţi - Călăraşi (glavna dejavnost 6.6 c)

73.

S.C. SUINTEST SA Fierbinţi -Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 b)

74.

S.C. AGRIVAS SRL Vaslui (glavna dejavnost 6.6 a)

75.

S.C. AVICOLA Buftea SA Punct de lucru Turnu Măgurele - Teleorman (glavna dejavnost 6.6 a)

76.

S.C. C+C SA Reşiţa (glavna dejavnost 6.6 b)

 

Do 31. decembra 2012:

77.

SNP PETROM SA Sucursala ARPECHIM Piteşti-Argeş (dejavnosti 1.2, 4.1)

78.

S.C. ROMPETROL Rafinare SA Constanţa (dejavnost 1.2)

79.

COMBINATUL DE OŢELURI SPECIALE Târgovişte-Dâmboviţa (glavna dejavnost 2.2, 2.3)

80.

S.C. COMBINATUL DE UTILAJ GREU SA Cluj (glavna dejavnost 2.2, 2.3 b)

81.

S.C. IAIFO Zalău-Sălaj (glavna dejavnost 2.3 b, 2.4)

82.

S.C. ALTUR SA Olt (glavna dejavnost 2.5)

83.

CNCAF MINVEST SA DEVA Filiala DEVAMIN SA Deva, Exploatarea minieră Deva-Hunedoara (glavna dejavnost 2.5)

84.

S.C. MONDIAL SA Lugoj-Timiş (glavna dejavnost 3.5)

85.

S.C. MACOFIL SA Târgu Jiu-Gorj (glavna dejavnost 3.5)

86.

S.C. CERAMICA SA Iaşi (glavna dejavnost 3.5)

87.

S.C. FIBREXNYLON SA Neamţ (glavna dejavnost 4.1 b, d; 4.2 b; 4.3)

88.

S.C. CHIMCOMPLEX SA Borzeşti — Bacău (glavna dejavnost 4.1 a, b, c, d, f; 4.2 b, c, d; 4.4)

89.

S.C. PEHART SA Petreşti- Alba (glavna dejavnost 6.1 b)

90.

S.C. TABACO-CAMPOFRIO SA Tulcea (glavna dejavnost 6.4 a)

91.

S.C. AVICOLA SA Slobozia Ferma Ion Ghica-Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 a)

92.

S.C. AVICOLA SA Platou Avicol Aviasan -Bacău (glavna dejavnost 6.6 a)

93.

S.C. ITAL TRUST Racoviţă SA — Sibiu (glavna dejavnost 6.6 b)

94.

S.C. COMTIM GROUP SRL Ferma Parţa-Timiş (glavna dejavnost 6.6 b)

95.

S.C. COMTIM GROUP SRL Ferma Pădureni-Timiş (glavna dejavnost 6.6 b)

96.

S.C. COMTIM GROUP SRL Ferma Peciu Nou-Timiş (glavna dejavnost 6.6 b)

97.

S.C. COMTIM GROUP SRL Ferma Periam-Timiş (glavna dejavnost 6.6 b)

98.

S.C. COMTIM GROUP SRL Ferma Ciacova-Timiş (glavna dejavnost 6.6 b)

99.

S.C. AVICOLA LUMINA SA - Constanţa (glavna dejavnost 6.6 a)

 

Do 31. decembra 2013:

100.

S.C. UNIO SA Satu Mare (glavna dejavnost 2.3 b)

101.

S.C. ARTROM SA Slatina — Olt (glavna dejavnost 2.3 b, 2.6)

102.

S.C. IAR SA Braşov (glavna dejavnost 2.6)

103.

S.C. ARIO SA Bistriţa Năsăud (glavna dejavnost 2.4)

104.

S.C. LAFARGE ROMCIM SA Medgidia - Constanţa (glavna dejavnost 3.1)

105.

S.C. CARS SA Târnăveni - Mureş (glavna dejavnost 3.5)

106.

S.C. CASIROM SA Cluj (glavna dejavnost 3.5)

107.

S.C. TURNU SA Turnu Măgurele — Teleorman (glavna dejavnost 4.3, 4.2 b)

108.

S.C. COMBINATUL DE ÎNGRĂŞĂMINTE CHIMICE SA Năvodari — Constanţa (glavna dejavnost 4.3)

109.

S.C. AMBRO Suceava SA - Suceava (glavna dejavnost 6.1 a, b)

110.

S.C. ROMSUIN TEST Periş SA - Ilfov (glavna dejavnost 6.6 a)

111.

S.C. NUTRICOD Codlea Sucursala Sfântu Gheorghe - Covasna (glavna dejavnost 6.6 b)

112.

S.C. HADITON GRUP SRL Argeş (glavna dejavnost 6.6 a)

 

Do 31. decembra 2014:

113.

S.C. PETROM SA Rafinăria PETROBRAZI - Prahova (dejavnost 1.2)

114.

S.C. RAFINĂRIA ASTRA ROMÂNĂ SA Ploieşti - Prahova (dejavnost 1.2)

115.

S.C. ROMPETROL Rafinăria VEGA - Prahova (dejavnost 1.2)

116.

S.C. PETROTEL LUKOIL SA - Prahova (dejavnost 1.2)

117.

S.C. ISPAT SIDEX SA Galaţi (glavna dejavnost 2.2, 2.3)

118.

S.C. SIDERURGICA SA Hunedoara (glavna dejavnost 2.2, 2.3)

119.

S.C. KVAERNER IMGB SA Bucureşti (glavna dejavnost 2.4)

120.

S.C. SOMETRA SA Copşa Mică - Sibiu (glavna dejavnost 2.5 a, 2.5 b, 2.1, 2.4)

121.

S.C. FERAL SRL Tulcea (glavna dejavnost 2.5 a)

122.

S.C. METALURGICA SA Aiud - Alba (glavna dejavnost 2.4, 2.3 b)

123.

S.C. NEFERAL SA Ilfov (glavna dejavnost 2.5 b)

124.

S.C. INDUSTRIA SÂRMEI SA Câmpia Turzii-Cluj (glavna dejavnost 2.2, 2.3, 2.6)

125.

S.C. METALURGICA SA Vlăhiţa-Harghita (glavna dejavnost 2.5 b)

126.

S.C. UPETROM 1 Mai SA Prahova (glavna dejavnost 2.2)

127.

S.C. LAMINORUL SA Brăila (glavna dejavnost 2.3)

128.

S.C. AVERSA SA Bucureşti (glavna dejavnost 2.4)

129.

S.C. FORMA SA Botoşani (glavna dejavnost 2.3)

130.

S.C. ISPAT TEPRO SA Iaşi (glavna dejavnost 2.3 c)

131.

S.C. URBIS Armături Sanitare SA-Bucureşti (glavna dejavnost 2.6)

132.

S.C. BALANŢA SA Sibiu (glavna dejavnost 2.6)

133.

S.C. COMMET SA Galaţi (glavna dejavnost 2.6)

134.

CNACF MINVEST SA Deva Filiala DEVAMIN Exploatarea minieră Veţel Hunedoara (glavna dejavnost 2.5)

135.

S.C. MOLDOMIN SA Moldova Nouă-Caraş Severin (glavna dejavnost 2.5)

136.

S.C. FIROS SA Bucureşti (glavna dejavnost 3.3)

137.

S.C. SINTER-REF SA Azuga-Prahova (glavna dejavnost 3.5)

138.

S.C. PRESCOM Braşov SA-Braşov (glavna dejavnost 3.1)

139.

S.C. MELANA IV SA Neamţ (dejavnost 4.1)

140.

S.C. OLTCHIM SA Râmnicu Vâlcea-Vâlcea (glavna dejavnost 4.1, 4.2, 4.3)

141.

S.C. AMONIL SA Slobozia — Ialomiţa (glavna dejavnost 4.3, 4.2)

142.

CAROM SA Bacău (glavna dejavnost 4.1 a, b, i)

143.

AZOCHIM SA Săvineşti-Neamţ (glavna dejavnost 4.2)

144.

S.C. UZINA DE PRODUSE SPECIALE Făgăraş SA Braşov (glavna dejavnost 4.6)

145.

S.C. SINTEZA SA Oradea- Bihor (glavna dejavnost 4.1 g; 4.2 d, e; 4.4)

146.

S.C. CHIMPROD SA Bihor (glavna dejavnost 4.1 b, 4.5)

147.

S.C. AZUR SA Timişoara-Timiş (glavna dejavnost 4.1)

148.

S.C. PUROLITE SA Victoria — Braşov (glavna dejavnost 4.1 d, h)

149.

S.C. CELHART DONARIS SA Brăila (glavna dejavnost 6.1)

150.

S.C. VRANCART SA Adjud-Vrancea (glavna dejavnost 6.1 b)

151.

S.C. PIM SA Sibiu (glavna dejavnost 6.3)

152.

S.C. DANUBIANA Roman SA Neamţ (glavna dejavnost 6.4 b)

153.

S.C. ZAHĂRUL Românesc SA Ţăndărei — Ialomiţa (glavna dejavnost 6.4 b)

154.

S.C. VASCAR SA Vaslui (glavna dejavnost 6.4 a)

155.

S.C. MULTIVITA SA Negru Voda - Constanţa (glavna dejavnost 6.5)

156.

S.C. SUINPROD SA Prahova (glavna dejavnost 6.6 a)

157.

S.C. AVICOLA SA Ferma Şerbăneşti-Bacău (glavna dejavnost 6.6 a)

158.

S.C. AVICOLA BUCUREŞTI SA Punct de lucru CSHD Mihăileşti (glavna dejavnost 6.6 a)

159.

S.C. SUINPROD SA Bumbeşti Jiu -Gorj (glavna dejavnost 6.6 a)

160.

S.C. SIBAVIS SA Sibiu — Sibiu (glavna dejavnost 6.6 a)

161.

S.C. OLTCHIM SA Râmnicu Vâlcea Ferma 1 Frănceşti — Vâlcea (glavna dejavnost 6.6 a)

162.

S.C. AVIA AGROBANAT SRL Bocşa — Reşiţa (glavna dejavnost 6.6 a)

163.

S.C. AVICOLA Găieşti SA - Dâmboviţa (glavna dejavnost 6.6 a)

164.

S.C. VENTURELLI PROD SRL Sibiu (glavna dejavnost 6.6 b)

165.

S.C. OLTCHIM SA Râmnicu Vâlcea Ferma Budeşti — Vâlcea (glavna dejavnost 6.6 a)

166.

S.C. OLTCHIM SA Râmnicu Vâlcea Ferma Băbeni Mihăieşti-Vâlcea (glavna dejavnost 6.6 a)

167.

S.C. OLTCHIM SA Râmnicu Vâlcea Ferma 2 Frănceşti -Vâlcea (glavna dejavnost 6.6 a)

168.

S.C. OLTCHIM SA Râmnicu Vâlcea Ferma Băbeni-Vâlcea (glavna dejavnost 6.6 a)

169.

S.C. AVICOLA Bucureşti SA Sucursala Cluj-Sălişte-Cluj (glavna dejavnost 6.6 a)

170.

S.C. AVICOLA Bucureşti SA Sucursala CSHD Codlea-Braşov (glavna dejavnost 6.6 a)

171.

S.C. Cereal Prod SA - Galaţi (glavna dejavnost 6.6 a)

172.

S.C. AVICOLA Mangalia SA Constanţa (glavna dejavnost 6.6 a)

173.

S.C. AVICOLA SA Constanţa-Constanţa (glavna dejavnost 6.6 a)

174.

S.C. AVICOLA BUCUREŞTI SA Punct de lucru Butimanu-Dâmboviţa (glavna dejavnost 6.6 a)

175.

S.C. EUROPIG SA Poiana Mărului - Braşov (glavna dejavnost 6.6 b)

176.

S.C. SUINPROD SA Leţ — Covasna (glavna dejavnost 6.6 b)

177.

S.C. AVICOLA Şiviţa SA Galaţi (glavna dejavnost 6.6 a)

178.

S.C. COLLINI SRL Bocşa — Reşiţa (glavna dejavnost 6.6 b)

179.

S.C. AGROSAS SRL Timişoara-Timiş (glavna dejavnost 6.6 b, c)

180.

S.C. FLAVOIA SRL Platforma Hereclean- Sălaj (glavna dejavnost 6.6 a)

181.

S.C. ELSID SA Titu — Dâmboviţa (glavna dejavnost 6.8)

 

Do 31. decembra 2015:

182.

S.C. RAFINĂRIA STEAUA ROMÂNĂ SA Câmpina - Prahova (dejavnost 1.2)

183.

S.C. TRACTORUL UTB SA Braşov (glavna dejavnost 2.3 b, 2.4, 2.6, 6.7)

184.

S.C. ISPAT Petrotub SA Neamţ (glavna dejavnost 2.3, 6.7)

185.

S.C. ARO SA Argeş (glavna dejavnost 2.3 b, 2.6)

186.

S.C. STIMET SA Sighişoara — Mureş (glavna dejavnost 3.3)

187.

S.C. BEGA REAL SA Pleşa - Prahova (glavna dejavnost 3.5)

188.

S.C. AZOMUREŞ SA Târgu Mureş-Mureş (glavna dejavnost 4.2, 4.3)

189.

S.C. COLOROM SA Codlea-Braşov (glavna dejavnost 4.1 j)

190.

S.C. SOMEŞ SA Dej - Cluj (glavna dejavnost 6.1 a, b)

191.

S.C. OMNIMPEX Hârtia SA Buşteni- Prahova (glavna dejavnost 6.1 b)

192.

S.C. PERGODUR Internaţional SA Neamţ (glavna dejavnost 6.1 b)

193.

S.C. PROTAN SA -Popeşti Leordeni-Ilfov (glavna dejavnost 6.5)

194.

S.C. PROTAN SA Bucureşti Sucursala Codlea-Braşov (glavna dejavnost 6.5)

195.

S.C. PROTAN SA-Cluj (glavna dejavnost 6.5)

Pred 30. oktobrom 2007 se za te obrate izdajo popolnoma usklajena dovoljenja, ki bodo vsebovala individualno zavezujoče časovne razporede za doseganje popolne usklajenosti. Ta dovoljenja do 30. oktobra 2007 zagotovijo upoštevanje splošnih načel, ki urejajo osnovne obveznosti upravljavcev iz člena 3 Direktive.

2.

32000 L 0076: Direktiva 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov (UL L 332, 28. 12. 2000, str. 91).

Ne glede na člene 6, 7(1) in 11 Direktive 2000/76/ES se mejne emisijske vrednosti in zahteve glede meritev do 31. decembra 2007 ne uporabljajo za 52 sežigalnic medicinskih odpadkov in do 31. decembra 2008 za 58 sežigalnic medicinskih odpadkov v Romuniji.

Romunija vsako leto ob koncu prvega trimesečja, prvič pa 30. marca 2007, Komisiji poroča o zaprtju neustreznih obratov za termično obdelavo nevarnih odpadkov in količini obdelanih medicinskih odpadkov iz preteklega leta.

3.

32001 L 0080: Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (UL L 309, 27. 11. 2001, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

(a)

Ne glede na člen 4(3) in del A Prilog III in IV k Direktivi 2001/80/ES se mejne vrednosti emisij za žveplov dioksid ne uporabljajo v Romuniji za naslednje naprave do datuma, navedenega za vsako napravo:

 

Do 31. decembra 2008:

 

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 1, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

 

Do 31. decembra 2009:

 

S.C. TERMOELECTRICA SE DOICEŞTI No. 1, 1 parni kotel x 470 MWth

 

Do 31. decembra 2010:

 

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA S.E. CRAIOVA II — No.1, 2 kotla x 396,5 MWth

 

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC TURCENI SA No. 2, 2 kotla za proizvodnjo energije x 789 MWth

 

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC TURCENI SA No. 3, 2 kotla za proizvodnjo energije x 789 MWth

 

S.C. TERMOELECTRICA SE PAROŞENI No. 2, 1 parni kotel Benson x 467 MWth + 1 vročevodni kotel x 120 MWth

 

RAAN, BRANCH ROMAG TERMO No. 2, 3 kotli x 330 MWth

 

S.C. COLTERM SA No. 7, 1 vročevodni kotel x 116 MWth

 

Do 31. decembra 2011:

 

CET ARAD No. 2, 2 industrijska parna kotla x 80 MWth

 

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA S.E. CRAIOVA II — No.2, 2 CAF x 116 MWth + 2 x CR 68 MWth

 

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC ROVINARI SA No. 2, 2 parna kotla x 879 MWth

 

S.C. TERMOELECTRICA GIURGIU No. 1, 3 energetski parni kotli x 285 MWth

 

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 2, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

 

S.C. PETROTEL-LUKOIL SA No. 1, 2 DAV3 + HPM 1 x 45 MWth + 14,7 MWth + 11,4 MWth

 

S.C. PETROTEL-LUKOIL SA No. 2, 3 tehnološki parni kotli x 105,5 MWth

 

S.C. C.E.T. GOVORA No. 3, 1 kotel x 285 MWth

 

Do 31. decembra 2012:

 

CET BACĂU No. 1, 1 parni kotel x 343 MWth

 

S.C. ELCEN BUCUREŞTI VEST No. 1, 2 parna kotla x 458 MWth

 

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA S.E. IŞALNIŢA, 4 kotli x 473 MWth

 

Do 31. decembra 2013:

 

CET ARAD No. 1, 1 parni kotel x 403 MWth

 

S.C. ELECTROCENTRALE ORADEA SA No.2, 2 skupna parna kotla x 300 MWth + 269 MWth

 

S.C. TERMOELECTRICA SA, SUCURSALA ELECTROCENTRALE BRĂILA, 6 parnih kotlov x 264 MWth

 

S.C. CET BRAŞOV SA No. 1, 2 kotla x 337 MWth

 

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SUD No. 1, 4 parni kotli x 287 MWth

 

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SUD No. 2, 2 parna kotla x 458 MWth

 

S.C. ELCEN BUCUREŞTI PROGRESUL No. 1, 4 parni kotli x 287 MWth

 

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC ROVINARI SA No. 1, 2 parna kotla x 878 MWth

 

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 3, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

 

S.C.C.E.T. IAŞI II, 2 parna kotla x 305 MWth

 

S.C. UZINA ELECTRICĂ ZALĂU No. 1, 4 industrijski parni kotli x 85,4 MWth

 

S.C.TERMICA S.A SUCEAVA No. 1, 2 kotla x 296 MWth

 

S.C. COLTERM SA No. 5, 1 vročevodni kotel x 116,3 MWth

 

S.C. COLTERM SA No. 6, 3 parni kotli x 81,4 MWth

 

S.C. C.E.T. GOVORA No. 2, 2 kotla x 285 MWth

Med tem prehodnim obdobjem emisije žveplovega dioksida iz vseh kurilnih naprav na podlagi Direktive 2001/80/ES ne presegajo naslednjih vmesnih zgornjih meja:

do leta 2007: 540 000 ton SO2/leto;

do leta 2008: 530 000 ton SO2/leto;

do leta 2010: 336 000 ton SO2/leto;

do leta 2013: 148 000 ton SO2/leto.

(b)

Ne glede na člen 4(3) in del A Priloge VI k Direktivi 2001/80/ES se mejne vrednosti emisij za dušikov oksid ne uporabljajo v Romuniji za naslednje naprave do datuma, navedenega za vsako napravo:

 

Do 31. decembra 2008:

 

S.C. ARPECHIM PITEŞTI No. 2, 1 kotel x 81 MWth

 

S.C. ARPECHIM PITEŞTI No. 3, 4 kotli x 81 MWth

 

PRODITERM BISTRIŢA, 2 vročevodna kotla x 116 MWth + 2 parna kotla x 69 MWth

 

S.C. C.E.T. BRAŞOV SA No.1, 2 kotla x 337 MWth

 

REGIA AUTONOMĂ DE TERMOFICARE CLUJ, 2 vročevodna kotla x 116 MWth

 

S.C. TERMOELECTRICA GIURGIU No. 1, 3 energetski parni kotli x 285 MWth

 

S.C. TERMOELECTRICA GIURGIU No. 2, 2 industrijska parna kotla x 72 MWth

 

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 1, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

 

S.C. COLTERM SA No. 2, 1 vročevodni kotel x 58,1 MWth

 

Do 31. decembra 2009:

 

CET ARAD No. 1, 1 parni kotel CR x 403 MWth

 

CET ENERGOTERM SA REŞIŢA No. 2, 1 vročevodni kotel x 58 MWth

 

S.C. TERMICA TÂRGOVIŞTE,1 vročevodni kotel x 58,15 MWth

 

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA S.E. CRAIOVA II — No. 1, 2 kotla x 396,5 MWth

 

S.C.CET IAŞI I No. 2, 2 parna kotla x 283 MWth

 

S.C. UZINA ELECTRICĂ ZALĂU No. 3, 1 parni kotel x 72,3 MWth

 

Do 31. decembra 2010:

 

S.C. ELECTROCENTRALE ORADEA SA No 1, 2 skupna parna kotla x 127 MWth + 269 MWth

 

S.C. C.E.T SA No. 2 Brăila, 2 kotla x 110 MWth

 

CET ENERGOTERM SA REŞIŢA No. 1, 2 kotla x 45,94 MWth

 

S.C.UZINA TERMOELECTRICĂ MIDIA No. 2, 1 kotel x 73 MWth

 

S.C.UZINA TERMOELECTRICĂ MIDIA No. 3, 1 kotel x 73 MWth

 

S.C.UZINA TERMOELECTRICĂ MIDIA No. 4,, 1 kotel x 73 MWth

 

S.C. TERMOELECTRICA SE DOICEŞTI No. 1, 1 parni kotel Benson x 470 MWth

 

S.C. ELECTROCENTRALE GALAŢI No. 3, 3 kotli za proizvodnjo energije x 293 MWth

 

S.C. TERMOELECTRICA SE PAROŞENI No. 2, 1 parni kotel Benson x 467 MWth + 1 vročevodni kotel x 120 MWth

 

S.C.CET IAŞI I No. 1, 3 parni kotli x 94 MWth

 

S.C.TERMICA SA SUCEAVA No. 1, 2 kotla x 296 MWth

 

S.C. TURNU SA TURNU MĂGURELE No. 1, 1 vročevodni kotel x 58 MWth

 

S.C. TURNU SA TURNU MĂGURELE No. 2, 1 vročevodni kotel x 58 MWth

 

S.C. ENET SA No. 1, 3 kotli x 18,5 MWth

 

S.C. ENET SA No. 2, 1 vročevodni kotel x 58 MWth

 

Do 31. decembra 2011:

 

CET ARAD No. 2, 2 industrijska parna kotla + 1 kotel x 80 MWth

 

S.C. TERMON SA ONEŞTI, 3 kotli x 380 MWth

 

S.C. CET SA No. 1 BRĂILA 2 kotla x 110 MWth

 

S.C. TERMICA SA No. 1 BOTOŞANI, 3 vročevodni kotli x 116 MWth

 

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SUD No.12, 2 vročevodna kotla x 116 MWth

 

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SUD No 16, 1 vročevodni kotel x 116 MWth

 

CET ENERGOTERM SA REŞIŢA No. 4, 1 vročevodni kotel x 58 MWth

 

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SE PALAS No. 1, 1 vročevodni kotel x 116 MWth

 

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA SE IŞALNIŢA, 4 kotli x 473 MWth

 

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 2, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

 

S.C.CET IAŞI I No. 3, 4 vročevodni kotli x 116 MWth

 

RAAN, BRANCH ROMAG TERMO No. 1, 3 kotli x 330 MWth

 

RAAN, BRANCH ROMAG TERMO No. 2, 3 kotli x 330 MWth

 

S.C. ROMPETROL SA BUCUREŞTI VEGA PLOIEŞTI, 3 tehnološki parni kotli x 24,75 MWth

 

S.C. PETROTEL-LUKOIL SA No 1 2 DAV3 + HPM, 1 x 45 MWth + 14,7 MWth + 11,4 MWth

 

S.C. PETROTEL-LUKOIL SA No. 1, 3 tehnološki parni kotli x 105,5 MWth

 

S.C. UZINA ELECTRICĂ ZALĂU No. 1, 4 industrijski parni kotli x 85,4 MWth

 

S.C. COLTERM SA No. 4, 1 vročevodni kotel x 116,1 MWth

 

S.C. C.E.T. GOVORA No. 3, 1 kotel x 285 MWth

 

Do 31. decembra 2012:

 

CET ENERGOTERM SA REŞIŢA No. 3, 1 vročevodni kotel x 116 MWth

 

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SE PALAS No. 2, 1 vročevodni kotel x 116 MWth

 

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SE MUREŞ No. 5, 4 parni kotli x 277 MWth

 

S.C. COLTERM SA No. 6, 3 parni kotli x 81,4 MWth

 

Do 31. decembra 2013:

 

S.C. TERMOELECTRICA SA, SUCURSALA ELECTROCENTRALE BRĂILA, 6 parnih kotlov x 264 MWth

 

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SUD No. 14, 1 vročevodni kotel x 116 MWth

 

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SE PALAS No. 3, 1 vročevodni kotel x 116 MWth

 

S.C. ELECTROCENTRALE GALAŢI No. 2, 2 kotla za proizvodnjo energije x 293 MWth

 

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 3, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

 

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SE MUREŞ No. 1, 1 parni kotel x 277 MWth

 

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SE MUREŞ No, 4, 1 parni kotel x 277 MWth

 

S.C. COLTERM SA No. 5, 1 vročevodni kotel x 116,3 MWth

 

S.C. COLTERM SA No. 7, 2 vročevodna kotla x 116,3 MWth

 

S.C. C.E.T. GOVORA No. 2, 2 kotla x 285 MWth

 

S.C. ENET SA VRANCEA No. 3, 1 vročevodni kotel x 116,3 MWth

Med tem prehodnim obdobjem emisije dušikovega oksida iz vseh kurilnih naprav na podlagi Direktive 2001/80/ES ne presegajo naslednjih vmesnih zgornjih meja:

do leta 2007: 128 000 ton/leto

do leta 2008: 125 000 ton/leto

do leta 2010: 114 000 ton/leto

do leta 2013: 112 000 ton/leto

(c)

Ne glede na člen 4(3) in del A Priloge VII k Direktivi 2001/80/ES se mejne vrednosti emisij za prah ne uporabljajo v Romuniji za naslednje naprave do datuma, navedenega za vsako napravo:

 

Do 31. decembra 2008:

 

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 1, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

 

S.C. C.E.T. IAŞI II, 2 parna kotla x 305 MWth

 

Do 31. decembra 2009:

 

CET BACĂU No. 1, 1 parni kotel x 345 MWth

 

S.C. TERMOELECTRICA GIURGIU No. 1, 3 parni kotli x 285 MWth

 

S.C. COLTERM SA No. 6, 3 parni kotli x 81,4 MWth

 

Do 31. decembra 2010:

 

CET ARAD No. 1, 1 parni kotel x 403 MWth

 

S.C. CET BRAŞOV SA No. 1, 2 kotla x 337 MWth

 

S.C. TERMOELECTRICA DOICEŞTI No. 1, 1 parni kotel Benson x 470 MWth

 

S.C. COMPLEX ENERGETIC TURCENI SA No. 2, 2 kotla za proizvodnjo energije x 789 MWth

 

S.C. TERMICA SA SUCEAVA No. 1, 2 kotla x 296 MWth

 

S.C. CET GOVORA SA No. 3, 1 kotel x 285 MWth

 

Do 31. decembra 2011:

 

S.C. COMPLEX ENERGETIC CRAIOVA SE CRAIOVA II-No. 2, 2 CAF x 116 MWth + 2 CR x 68 MWth

 

S.C. COMPLEX ENERGETIC ROVINARI SA No. 2, 2 parna kotla x 879 MWth

 

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 2, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

 

S.C. PETROTEL LUKOIL SA No. 1 2 DAV3 + HPM, 1 x 45 MWth + 14,7 MWth + 11,4 MWth

 

S.C. PETROTEL LUKOIL SA No. 2, 3 tehnološki parni kotli x 105,5 MWth

 

S.C. ALUM SA TULCEA No 1, 3 kotli x 84,8 MWth + 1 x 72,6 MWth

 

S.C. CET GOVORA SA No. 2, 2 kotla x 285 MWth

 

Do 31. decembra 2013:

 

S.C. COMPLEX ENERGETIC Rovinari SA No. 1, 2 parna kotla x 878 MWth

 

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 3, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

 

S.C. UZINA ELECTRICĂ ZALĂU No. 1, 4 parni kotli x 85,4 MWth

 

S.C. ELECTROCENTRALE ORADEA SA No. 2, 2 skupna parna kotla x 300 MWth + 1 x 269 MWth

Med tem prehodnim obdobjem emisije praha iz vseh kurilnih naprav na podlagi Direktive 2001/80/ES ne presegajo naslednjih vmesnih zgornjih meja:

do leta 2007: 38 600 ton/leto

do leta 2008: 33 800 ton/leto

do leta 2010: 23 200 ton/leto

do leta 2013: 15 500 ton/leto

(d)

Ne glede na člen 4(3) in del A Priloge VI k Direktivi 2001/80/ES se do 31. decembra 2017 mejne vrednosti emisij za dušikov oksid, ki se od 1. januarja 2016 uporabljajo za naprave z nazivno vhodno toplotno močjo večjo od 500 MWth, ne uporabljajo v Romuniji za naslednje naprave:

 

S.C. ELECTROCENTRALE ORADEA SA No. 2, 2 skupna parna kotla x 300 MWth + 1 parni kotel x 269 MWth;

 

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 2, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth;

 

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC ROVINARI SA No. 2, 2 parna kotla x 879 MWth;

 

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC TURCENI SA No. 3, 2 kotla za proizvodnjo energije x 789 MWth;

 

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No, 1, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth;

 

S.C.TERMICA SA SUCEAVA, No. 1, 2 kotla x 296 MWth.

Med tem prehodnim obdobjem emisije dušikovega oksida iz vseh kurilnih naprav na podlagi Direktive 2001/80/ES ne presegajo naslednjih vmesnih zgornjih meja:

do leta 2016: 80 000 ton/leto;

do leta 2017: 74 000 ton/leto.

(e)

Romunija Komisiji do 1. januarja 2011 predloži ažuriran načrt, vključno z investicijskim načrtom, o postopnem prilagajanju preostalih neustreznih naprav, ki jasno opredeli faze za uporabo pravnega reda EU. Ta dva načrta zagotovita nadaljnje zmanjševanje emisij, na raven, ki je bistveno nižja od vmesnih ciljev iz zgornjih odstavkov (a) do (d), predvsem emisij v letu 2012. Če Komisija, predvsem ob upoštevanju učinkov na okolje in potrebe po zmanjšanju izkrivljanja konkurence na notranjem trgu, zaradi teh prehodnih ukrepov meni, da načrta ne zadostujeta za doseganje ciljev, o tem obvesti Romunijo. V naslednjih treh mesecih Romunija sporoči ukrepe, ki jih je sprejela za doseganje teh ciljev. Če nato Komisija po posvetovanju z državami članicami meni, da ti ukrepi ne zadostujejo za doseganje teh ciljev, uvede postopek za ugotavljanje kršitev iz III-360. člena Ustave.


(1)  Direktiva Sveta 68/360/EGS z dne 15. oktobra 1968 o odpravi omejitev gibanja in prebivanja v Skupnosti za delavce držav članic in za njihove družine (UL L 257, 19.10.1968, str. 13). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 33) in razveljavljena z učinkom od 30. aprila 2006 z Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

(2)  NACE: glej 31990 R 3037: Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24. 10. 1990, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z 32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29.9.2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

(3)  NACE: glej 31990 R 3037: Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24. 10. 1990, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z 32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29.9.2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

(4)  V smislu Priloge C k Sporočilu Komisije - Večsektorski okvir za regionalno pomoč, namenjeno večjim investicijskim projektom (UL C 70, 19.3.2002, str. 8). Sporočilo, kakor je bilo nazadnje spremenjeno in objavljeno v UL C 263, 1.11.2003, str. 3.

(5)  UL C 74, 10.3.1998, str. 9, Smernice, kakor so bile nazadnje spremenjene in objavljene v UL C 258, 9.9.2000, str. 5.

(6)  V smislu Priloge C k Sporočilu Komisije - Večsektorski okvir za regionalno pomoč, namenjeno večjim investicijskim projektom (UL C 70, 19.3.2002, str. 8), sporočilo, kakor je bilo nazadnje spremenjeno in objavljeno v UL C 263, 1.11.2003, str. 3.

(7)  UL C 74, 10.3.1998, str. 9, Smernice, kakor so bile nazadnje spremenjene in objavljene v UL C 258, 9.9.2000, str. 5.

(8)  UL L 357, 31.12.1994, str. 2. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 2/2003 Pridružitvenega sveta EU-Romunija z dne 25.9.2003 (še ni bil objavljen v Uradnem listu).

(9)  Zmanjšanja zmogljivosti morajo biti trajna, kot jih opredeljuje Odločba Komisije št. 3010/91/ESPJ (UL L 286, 6.10.1991, str. 20).

(10)  Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1. 2. 2002, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1642/2003 (UL L 245, 29. 9. 2003, str. 4).

(11)  Tranzitni sporazum med Evropsko skupnostjo in Romunijo o prevozu blaga po cesti z dne 28. junija 2001 (UL L 142, 31. 5. 2002, str. 75).

(12)  UL L 228, 9. 9. 1996, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo št. 884/2004/ES (UL L 167, 30. 4. 2004, str. 1).

(13)  Km v delu = cestni odseki, na katerih se izvajajo dela med referenčnim letom. Ta dela se lahko začnejo v referenčnem letu ali pa so se začela v prejšnjem letu.

(14)  Kilometri že v uporabi = cestni odseki, na katerih so dela končana ali so dani v uporabo v referenčnem letu.

(15)  UL L 76, 23.3.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).

(16)  UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(17)  UL L 78, 26.3.1991, str. 32.

(18)  UL L 78, 26.3.1991, str. 32.

(19)  UL L 275, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(20)  UL L 332, 28.12.2000, str. 91.

(21)  UL L 309, 27.11.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 33).

(22)  UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 91/156/EGS in kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(23)  UL L 377, 31.12.1991, str. 20. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 94/31/ES (UL L 168, 2.7.1994, str. 28).

(24)  UL L 129, 18. 5. 1976, str. 23. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(25)  UL L 129, 18. 5. 1976, str. 23. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

Dodatek A k prilogi VII

Prestrukturiranje romunske jeklarske industrije (Kot je navedeno v Boddelku 4. poglavja priloge VII)

I. DEL

PODJETJA, KI PREJEMAJO DRŽAVNO POMOČ PO PROGRAMU ZA PRESTRUKTURIRANJE JEKLARSTVA ROMUNIJE

Ispat Sidex Galaţi

Siderurgica Hunedoara

COS Târgovişte

CS Reşiţa

IS Câmpia Turzii

Donasid (Siderca) Călăraşi

II. DEL

ČASOVNI RAZPORED IN OPIS SPREMEMB ZMOGLJIVOSTI (1)

 

Obrat

Sprememba zmogljivosti (v tonah)

Datum prenehanja proizvodnje

Datum trajnega zaprtja

Siderurgica Hunedoara

Jeklo za žice št. 1

–400 000

1995

1997

 

Jeklo za žice št. 3

–280 000

1998

2000

 

Srednje težko profilirano jeklo

–480 000

Prvo četrtletje leta 2008

Drugo četrtletje leta 2008

IS Câmpia Turzii

Jeklo za žice št. 1

–80 000

1995

1996

CS Reşiţa

Lahko profilirano jeklo

–80 000

2000

2001

 

Tekalna kolesa

–40 000

1999

2000

 

Težko profilirano jeklo

–220 000

Zadnje četrtletje leta 2007

Drugo četrtletje leta 2008

 

Srednje težko in posebno profilirano jeklo

–120 000

Zadnje četrtletje leta 2006

Zadnje četrtletje leta 2007

Donasid (Siderca) Călăraşi

Srednje težko profilirano jeklo

–350 000

1997

1999

 

Neto sprememba zmogljivosti

–2 050 000

 

 

III. DEL

KAZALCI PRESTRUKTURIRANJA

1.   Rentabilnost

Ob upoštevanju posebnih računovodskih pravil, ki jih uporablja Komisija, vsako upravičeno podjetje najkasneje 31. decembra 2008 doseže minimalni letni bruto poslovni izid, ki predstavlja 10 % od prometa za neintegrirana jeklarska podjetja in 13,5 % za integrirane jeklarne, ter minimalni donos lastnega kapitala 1,5 % od prometa. To se preverja z neodvisnim ocenjevanjem, ki se opravi letno med leti 2005 in 2009, kakor to določa odstavek 13 B. oddelka 4. poglavja Priloge VII.

2.   Produktivnost

Do 31. decembra 2008 se postopno doseže skupna produktivnost, ki je primerljiva s tisto, ki jo dosega jeklarska industrija v EU. To se preverja z neodvisnim ocenjevanjem, ki se opravi letno med leti 2005 in 2009, kakor to določa odstavek 13 oddelka B 4. poglavja Priloge VII.

3.   Zmanjšanje stroškov

Posebno pozornost se posveti zmanjšanju stroškov kot enemu izmed ključnih elementov rentabilnosti. Zmanjšanje stroškov se izvede v celoti, v skladu s poslovnimi načrti upravičenih podjetij.

IV. DEL

OKVIRNI SEZNAM ZAHTEVANIH INFORMACIJ

1.   Proizvodnja in učinki na trgu

mesečna proizvodnja surovega jekla, vmesnih in končnih izdelkov po kategorijah in po skupinah proizvodov,

prodani proizvodi, vključno s količinami, cenami in trgi; razdelitev po vrstah proizvodov.

2.   Investicije

podrobnosti o izvedenih investicijah,

datum zaključka investicij,

stroški investicije, viri financiranja in znesek morebitne povezane pomoči,

datum morebitnega plačila pomoči.

3.   Zmanjšanje delovne sile

število in časovna razporeditev,

spremembe v zaposlovanju v upravičenih podjetjih (upošteva razlikovanje med direktnim in indirektnim zaposlovanjem),

spremembe v zaposlovanju v nacionalnem jeklarskem sektorju.

4.   Zmogljivost (upoštevaje celoten jeklarski sektor v Romuniji)

datum ali predvideni datum prenehanja proizvodnje v zmogljivostih, izraženih v MPP (MPP-največja možna letna proizvodnja, ki je dosegljiva v običajnih delovnih pogojih), ki se jih bo zaprlo, in njihov opis,

datum (ali predvideni datum) demontaže zadevne naprave in podrobnosti demontaže, kot je opredeljena v Odločbi Komisije št. 3010/91/ESPJ o informacijah, ki jih morajo o svojih naložbah pošiljati jeklarska podjetja (2),

datum (ali predvideni datum) vzpostavitve novih zmogljivosti in njihov opis,

spremembe v skupnih zmogljivostih v Romuniji za surovo jeklo in končne proizvode po kategorijah.

5.   Stroški

razdelitev stroškov in njihovo spreminjanje v preteklosti in v prihodnosti, predvsem glede prihrankov stroškov za delovno silo, porabo energije, surovine, glede zmanjšanja pritiklin in zunanjih storitev.

6.   Finančni rezultati

spremembe izbranih ključnih finančnih razmerij, ki omogočajo preverjanje, da je bil narejen napredek v smeri večje rentabilnosti (finančni rezultati in razmerja morajo biti posredovani v obliki, ki omogoča primerjavo z načrtom podjetja za finančno prestrukturiranje in morajo vključevati Komisijin preizkus rentabilnosti),

podrobnosti o plačanih dajatvah in davkih, vključno z informacijami o vsakršnih odstopanjih od običajno uporabljenih davčnih in carinskih predpisov,

raven finančnih obremenitev,

podrobnosti in časovni razpored odplačevanja že podeljenih pomoči v skladu s pogoji tega protokola,

modalitete in pogoji vseh novih posojil (ne glede na vir).

7.   Ustanovitev novega podjetja ali novih naprav, ki pomeni povečanje zmogljivosti

identiteta vsakega udeleženca iz zasebnega in javnega sektorja,

viri financiranja udeležencev za izgradnjo novega podjetja ali novih naprav,

modalitete in pogoji udeležbe zasebnih in javnih imetnikov deležev,

poslovodna struktura novega podjetja.

8.   Spremembe lastništva


(1)  Zmanjšanja zmogljivosti morajo biti trajna, kot jih opredeljuje Odločba Komisije št. 3010/91/ESPJ z dne 15. oktobra 1991 (UL L 286, 16. 10. 1991, str. 20).

(2)  UL L 286, 16. 10. 1991, str. 20.

Dodatek B k prilogi VII

Seznam obratov za proizvodnjo mesa, mesa perutnine, mleka in mlečnih izdelkov iz I. pododdelka B. oddelka priloge VII

Obrati za proizvodnjo mesa

Št.

Št. veterinarske odobritve obrata

Ime obrata

Lokacija zadevnih tovarniških kompleksov

1

5806/2000

Comb Agroind Curtici

Str. Revoluţiei, nr.33, Curtici, jud. Arad

2

5065/2000

S.C. RB Prod S.R.L.

Str. Constituţiei, Arad, jud. Arad

3

101/2000

S.C. Cominca S.A.

Str. Octavian Goga, nr. 4, Oradea, jud. Bihor

4

102/1999

S.C. Prodaliment S.A.

Str. Republicii, nr. 101, Salonta, jud. Bihor

5

115/1996

S.C. Ferm Com Prod S.R.L.

Căldărăşti, jud. Buzău

6

1446/2002

S.C. Izocon MC S.A.

Cuza Vodă, jud. Călăraşi

7

19/2002

S.C. Carnob S.R.L.

Str. Lebedelor, nr. 1, Lumina, jud. Constanţa

8

154/1999

S.C. Casalco S.A.

Str. Jókai Mór, nr. 9-11, Sf. Gheorghe, jud. Covasna

9

312/1999

S.C. Olas Prod S.R.L.

Str. N. Romanescu, nr. 28, Craiova, jud. Dolj

10

58/2001

S.C. Elan Trident S.R.L.

Str. Rákóczi, Miercurea Ciuc, jud. Harghita

11

143/1999

S.C. Lorialba Prest S.R.L.

Str. Crişul Alb, nr. 1, Brad, jud. Hunedoara

12

4585/2002

S.C. Agro Prod Com Dosa S.R.L.

Str. Principală, nr. 79, Chibed, jud. Mureş

13

2585/2000

S.C. Cazadela S.R.L.

Str. Oltului, nr. 34, Reghin, jud. Mureş

14

4048/2000

S.C. Coniflor S.R.L.

Str. Petru Maior, Gurghiu, jud. Mureş

15

422/1999

S.C. Prodprosper S.R.L.

Str. Dumbravei, nr. 18, Dumbrava Roşie, jud. Neamţ

16

549/1999

S.C. Tce 3 Brazi S.R.L.

Zăneşti, jud. Neamţ

17

24/2000

S.C. Spar S.R.L.

Str. Gării, nr. 10, Potcoava, jud. Olt

18

2076/2002

S.C. Simona S.R.L.

Str. Popa Şapcă, nr. 105, Balş, jud. Olt

19

86/2002

S.C. Universal S.R.L.

Crişeni, jud. Sălaj

20

5661/2002

S.C. Harald S.R.L.

Str. Mânăstirea Humorului, nr. 76A, jud. Suceava

21

6066/2002

S.C. Raitar S.R.L.

Cornu Luncii, jud. Suceava

22

5819/2002

S.C. Mara Alex S.R.L.

Milişăuţi, jud. Suceava

23

93/2003

S.C. Mara Prod Com S.R.L.

Str. Abatorului, nr. 1 bis, Alexandria, jud. Teleorman

24

1/2000

S.C. Diana S.R.L.

Bujoreni, jud. Vâlcea

25

6/1999

S.C. Diana Prod S.R.L.

Vlădeşti, jud. Vâlcea

Obrati za proizvodnjo mesa perutnine

Št.

Št. veterinarske odobritve obrata

Ime obrata

Lokacija zadevnih tovarniških kompleksov

1

2951/2000

S.C. Agronutrisco Impex S.R.L.

Str. Abatorului, nr. 2A, Mihăileşti, jud. Giurgiu

2

3896/2002

S.C. Oprea Avicom S.R.L.

Str. Dealul Viilor, nr. 5, Crăieşti, jud. Mureş

Obrati za proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov

Št.

Št. veterinarske odobritve obrata

Ime obrata

Lokacija zadevnih tovarniških kompleksov

1

999/2000

S.C. Alba Lact S.A.

Str. Muncii, nr. 4, Alba Iulia, jud. Alba

2

5158/8.11.2002

S.C. Biolact Bihor S.R.L.

Paleu, jud. Bihor

3

2100/8.11.2001

S.C. Bendearcris S.R.L.

Miceştii de Câmpie, nr. 202A, jud. Bistriţa-Năsăud

4

2145/5.3.2002

S.C. Lech Lacto S.R.L.

Lechinţa, nr. 387, jud. Bistriţa-Năsăud

5

395/18.6.2001

S.C. Lacto Solomonescu S.R.L.

Miron Costin, Vlăsineşti, jud. Botoşani

6

115/1.2.2002

S.C. Comintex S.R.L. Darabani

Darabani, jud. Botoşani

7

A343827/

30.8.2002

S.C. Prodlacta S.A.

Str. Gării, nr. 403, Homorod, jud. Braşov

8

258/10.4.2000

S.C. Binco Lact S.R.L.

Săcele, jud. Constanţa

9

12203/25.9.2003

S.C. Lacto Genimico S.R.L.

Str. Căşăriei nr. 2A, Hârşova, jud. Constanţa

10

2721/28.8.2001

S.C. Industrializarea Laptelui S.A.

B-dul Independenţei, nr. 23, Târgovişte, jud. Dâmboviţa

11

4136/10.6.2002

S.C. Galmopan S.A.

B-dul G. Coşbuc, nr. 257, Galaţi, jud. Galaţi

12

5/7.5.1999

S.C. Sandralact S.R.L.

Şos. Bucureşti-Giurgiu, km. 23, jud. Giurgiu

13

213/1996

S.C. Paulact S.R.L.

Str. Principală, nr. 28, Sânpaul, jud. Harghita

14

625/21.11.1996

S.C. Lactis S.R.L.

Str. Beclean, nr. 31, Odorheiu Secuiesc, jud. Harghita

15

913/17.3.2000

S.C. Lactex — Reghin S.R.L.

Jabeniţa, nr. 33, jud. Mureş

16

207/21.4.1999

S.C. Midatod S.R.L.

Ibăneşti, nr. 273, jud. Mureş

17

391/23.4.1999

S.C. Kubo Ice Cream Company S.R.L.

Str. Dumbravei, nr. 5, Piatra Neamţ, jud. Neamţ

18

1055/10.7.2000

S.C. Oltina S.A.

Str. A. I. Cuza, nr. 152, Slatina, jud. Olt

19

282/1999

S.C. Calion S.R.L.

Str. Gheorghe Doja, nr. 39, Jibou, jud. Sălaj

20

1562/27.12.1999

5750/23.5.2002

S.C. Bucovina S.A. Suceava

Str. Humorului Street, nr.4, Suceava, jud. Suceava

21

1085/26.5.1999

S.C. Bucovina S.A. Falticeni

Str. Izvor, nr.5, Falticeni, jud Suceava

22

5614/20.4.2002

S.C. Coza Rux S.R.L.

Str. Burdujeni, nr.11 A, Suceava, jud. Suceava

23

1659/27.3.2003

S.C. Ecolact S.R.L.

Milisauti, jud. Suceava

24

1205/5.10.1999

S.C. Pro Putna S.R.L.

Putna, jud. Suceava

25

5325/13.2.2002

S.C. Cetina Prod Lact S.R.L.

Neagra Sarului, Saru Dornei, jud. Suceava

26

5245/6.11.2001

S.C. Simultan S.R.L.

Ortisoara, jud. Timis

27

2459/21.8.2002

S.C. Zan S.R.L.

Str. Celulozei, nr.5, Zarnesti, jud. Brasov


PRILOGA VIII

Razvoj podeželja (iz 34. člena Protokola)

I. ODDELEK

ZAČASNI DODATNI UKREPI ZA RAZVOJ PODEŽELJA ZA BOLGARIJO IN ROMUNIJO

A.   Podpora za delno samooskrbne kmetije v prestrukturiranju

(1)

Podpora za delno samooskrbne kmetije, ki so v postopku prestrukturiranja, prispeva k naslednjim ciljem:

(a)

pomagati blažiti težave, povezane s preobrazbo podeželja v razmerah, ko sta kmetijski sektor in kmetijsko gospodarstvo Bolgarije in Romunije izpostavljena konkurenčnim pritiskom enotnega trga;

(b)

olajšuje in spodbuja prestrukturiranje kmetij, ki še niso ekonomsko sposobne preživetja.

V tej prilogi „delno samooskrbne kmetije“ pomeni kmetije, ki prvenstveno proizvajajo za lastno porabo, vendar del svoje proizvodnje tudi tržijo.

(2)

Da lahko koristi podporo, mora kmet predložiti poslovni načrt, ki:

(a)

izkazuje bodočo ekonomsko sposobnost preživetja kmetije;

(b)

vsebuje podrobnosti o potrebnih naložbah;

(c)

opredeljuje faze in cilje.

(3)

Upoštevanje poslovnega načrta iz točke (2) se ponovno pregleda po treh letih. Če prehodni cilji iz načrta v času triletnega ponovnega pregleda niso bili doseženi, se nadaljnja podpora ne podeli, vendar se povračilo že prejetih zneskov zaradi tega ne bo zahtevalo.

(4)

Podpora se izplačuje letno v obliki pavšalne pomoči do višine maksimalnega zneska, ki je določen v I G oddelku, in v obdobju, ki ne presega pet let.

B.   Skupine proizvajalcev

(1)

Podeli se pavšalna podpora, da bi se olajšalo ustanavljanje in upravljanje skupin proizvajalcev, katerih cilj je:

(a)

prilagajanje proizvodnje in obsega proizvodnje proizvajalcev, ki so člani teh skupin, zahtevam trga;

(b)

skupno trženje blaga, vključno s pripravo za prodajo, centralizacijo prodaje in dobavo kupcem grosistom in

(c)

oblikovanje skupnih pravil o informacijah o proizvodnji, predvsem glede spravila pridelka in razpoložljivosti.

(2)

Podpora se podeli le skupinam proizvajalcev, ki jih pristojni organi Bolgarije in Romunije uradno priznajo med dnem pristopa in 31. decembrom 2009 na podlagi nacionalnega prava ali prava Skupnosti.

(3)

Podpora se podeli v letnih obrokih v prvih petih letih, ki sledijo datumu, na katerega je bila skupina proizvajalcev priznana. Izračuna se na podlagi letne tržene proizvodnje skupine in ne presega:

(a)

5 %, 5 %, 4 %, 3 % in 2 % vrednosti proizvodnje do 1 000 000 EUR, ki je tržena v prvem, drugem, tretjem, četrtem oz. petem letu in

(b)

2,5 %, 2,5 %, 2,0 %, 1,5 % in 1,5 % vrednosti proizvodnje nad 1 000 000 EUR, ki je tržena v prvem, drugem, tretjem, četrtem oz. petem letu.

V nobenem primeru podpora ne presega najvišjih zneskov iz Oddelka I G.

C.   Ukrepi vrste Leader +

(1)

Podporo je mogoče podeliti za ukrepe, ki so povezani s pridobitvijo sposobnosti podeželskih skupnosti za pripravo in izvajanje lokalnih strategij za razvoj podeželja.

Ti ukrepi lahko vključujejo predvsem:

(a)

tehnično pomoč študijam območja in diagnostiko ozemlja, ki upošteva izražene želje prebivalstva;

(b)

informacije in usposabljanje prebivalstva za spodbujanje aktivnega sodelovanja v procesu razvoja;

(c)

oblikovanje predstavniških partnerstev za lokalni razvoj;

(d)

oblikovanje integriranih razvojnih strategij;

(e)

financiranje raziskav in priprava prošnje za pomoč.

(2)

Pomoč se lahko podeli za sprejem integriranih ozemeljskih strategij razvoja podeželja pilotske narave, ki jih pripravijo lokalne akcijske skupine v skladu z načeli iz točk 12, 14 in 36 Sporočila Komisije državam članicam z dne 14. aprila 2000 o smernicah za pobudo Skupnosti za razvoj podeželja (Leader+) (1). Ta pomoč je omejena na regije z že zadostno upravno usposobljenostjo in izkušnjami glede razvoja podeželja na lokalni ravni.

(3)

Lokalne akcijske skupine iz točke (2) imajo pravico sodelovati v medozemeljskih in čeznacionalnih ukrepih sodelovanja v skladu z načeli iz točk od 15 do 18 Sporočila Komisije iz točke (2).

(4)

Bolgariji in Romuniji in lokalnim akcijskim skupinam se omogoči dostop do Observatorija podeželskih površin, ki ga predvideva točka 23 Sporočila komisije iz odstavka (2).

D.   Storitve svetovanja na kmetijah in kmetijske promocije

Podpora se podeli za opravljanje storitev svetovanja na kmetijah in kmetijske promocije.

E.   Dopolnila k neposrednim plačilom

(1)

Podpora se lahko podeljuje kmetom, ki so upravičeni do dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil ali pomoči na podlagi člena 143c Uredbe (ES) št. 1782/2003 (2).

(2)

Podpora, podeljena kmetu za leta 2007, 2008 in 2009, ne presega razlike med:

(a)

ravnijo neposrednih plačil, ki se uporabljajo v Bolgariji in Romuniji za zadevno leto v skladu s členom 143a Uredbe (ES) 1782/2003 ter

(b)

40 % ravni neposrednih plačil, ki se uporabljajo v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004 za zadevno leto.

(3)

Prispevek Skupnosti k podpori, podeljeni na podlagi tega pododdelka E v Bolgariji ali Romuniji za vsako izmed let 2007, 2008 in 2009, ne presega 20 % njene ustrezne letne dodelitve. Vendar lahko Bolgarija ali Romunija sklene to 20 % letno stopnjo nadomestiti z naslednjimi stopnjami: 25 % za leto 2007, 20 % za leto 2008 in 15 % za leto 2009.

(4)

Podpora, ki se podeljuje kmetom na podlagi tega pododdelka E, se odvisno od primera šteje kot dopolnilna nacionalna neposredna plačila ali pomoči za namene uporabe maksimalnih ravni iz člena 143c(2a) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

F.   Tehnična pomoč

(1)

Podporo je mogoče podeliti za ukrepe priprave, spremljanja, ocenjevanja in nadzora, ki so potrebni za izvajanje programskih dokumentov za razvoj podeželja.

(2)

Ukrepi iz točke (1) vključujejo predvsem:

(a)

študije;

(b)

ukrepe tehnične pomoči, izmenjavo izkušenj in informacije za partnerje, upravičence in javnost;

(c)

namestitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje in ocenjevanje;

(d)

izboljšave in ocenjevanje metod in izmenjava informacij o najboljši praksi na tem področju.

G.   Tabela zneskov za začasne dodatne ukrepe za razvoj podeželja za Bolgarijo in Romunijo

Ukrep

EUR

 

Delno samooskrbne kmetije

1 000

na kmetijo/na leto

Skupine proizvajalcev

100 000

za prvo leto

 

100 000

za drugo leto

 

80 000

za tretje leto

 

60 000

za četrto leto

 

50 000

za peto leto

II. ODDELEK

POSEBNE DOLOČBE V ZVEZI S PODPORO NALOŽBAM ZA BOLGARIJO IN ROMUNIJO

(1)

Podpora naložbam kmetijskih gospodarstev na podlagi uredb o razvoju podeželja, veljavnih na dan pristopa, se podeli kmetijskim gospodarstvom, pri katerih je mogoče izkazati ekonomsko sposobnost preživetja po izvedbi naložb.

(2)

Skupni znesek podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva, izražen kot odstotek obsega naložb, ki izpolnjujejo pogoje za odobritev podpore, se omeji bodisi na največ 50 % in na območjih z omejenimi možnostmi na največ 60 % bodisi na odstotke, določene v ustrezni uredbi o razvoju podeželja, veljavni na dan pristopa, kar je višje. Ko gre za naložbe mladih kmetov, kakor so opredeljeni z ustrezno uredbo o razvoju podeželja, veljavno na dan pristopa, smejo ti odstotki doseči bodisi največ 55 % in na območjih z omejenimi možnostmi največ 65 % bodisi odstotke, določene v ustrezni uredbi o razvoju podeželja, veljavni na dan pristopa, kar je višje.

(3)

Podpora za naložbe v izboljšave pri predelavi in trženju kmetijskih proizvodov na podlagi ustrezne uredbe o razvoju podeželja, veljavne na dan pristopa, se podeli podjetjem, ki jim je bilo z namenom, da bi dosegla minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali, priznano prehodno obdobje po pristopu. V tem primeru podjetja dosežejo skladnost z ustreznimi standardi do konca predvidenega prehodnega obdobja ali do konca investicijskega obdobja, kar nastopi prej.

III. ODDELEK

POSEBNE DOLOČBE O PODPORI PRI PREDČASNEM UPOKOJEVANJU ZA BOLGARIJO

(1)

Kmetje v Bolgariji, ki jim je bila dodeljena kvota za mleko, so upravičeni do udeležbe v programu predčasnega upokojevanja pod pogojem, da imajo v času prenosa manj kot 70 let.

(2)

Za znesek podpore veljajo maksimalni zneski iz ustrezne uredbe o razvoju podeželja, veljavne na dan pristopa, izračunava pa se glede na velikost kvote za mleko in skupni obseg kmetijske dejavnosti gospodarstva.

(3)

Kvote za mleko, dodeljene prenosniku, se vrnejo v nacionalno rezervo kvot za mleko brez dodatnega kompenzacijskega plačila.

IV. ODDELEK

POSEBNE FINANČNE DOLOČBE ZA BOLGARIJO IN ROMUNIJO ZA OBDOBJE 2007-2013

(1)

Podpora Skupnosti, podeljena Bolgariji in Romuniji za vse ukrepe za razvoj podeželja za programsko obdobje 2007-2013, se izvaja skladno z načeli iz členov 31 in 32 Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o strukturnih skladih (3).

(2)

Na območjih, ki jih zajema Cilj 1, lahko finančni prispevek Skupnosti doseže bodisi 85 % za kmetijsko-okoljske ukrepe in ukrepe za dobro počutje živali ter 80 % za druge ukrepe bodisi odstotke, določene v uredbah o razvoju podeželja, veljavnih na dan pristopa, kar je višje.


(1)  UL C 139, 18.5.2000, str. 5.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi Uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L 270, 21.10.2003, str. 1), Uredba, prilagojena s Sklepom Sveta 2004/281/ES (UL L 93, 30.3.2004, str. 1) in Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 864/2004 (UL L 161, 30.4.2004, str. 48).

(3)  UL L 161, 26.6.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 33).


PRILOGA IX

Posebne zaveze in zahteve, ki jih je Romunija prevzela oziroma sprejela ob zaključku pogajanj o pristopu 14. decembra 2004(iz 39. člena Protokola)

I.   V zvezi z drugim odstavkom 39. člena

(1)

Takojšnje izvajanje schengenskega akcijskega načrta, spremenjenega v skladu s pravnim redom EU in dogovorjenimi roki ter objavljenega v M.Of.,str.I, št. 129 bis/10.II.2005.

(2)

Znatna okrepitev prizadevanj za posodobitev opreme in infrastrukture na zeleni in modri meji ter na mejnih prehodih, s čimer se zagotovi visoka raven kontrole in nadzora na prihodnjih zunanjih mejah Unije, in nadaljnji razvoj zmogljivosti operativne analize tveganj. Ustrezna prizadevanja in izboljšanja morajo biti povzeta v enem samem večletnem investicijskem načrtu, ki ga je treba predložiti do najpozneje marca 2005 in na podlagi katerega lahko Unija vsako leto do sprejetja odločitve v zvezi z Romunijo iz drugega odstavka 4. člena tega protokola ocenjuje napredek. Poleg tega mora Romunija čim prej uresničiti svoj načrt o zaposlitvi 4 438 obmejnih policistov in uradnikov ter zlasti zagotoviti, da bo kadrovska zasedba na meji z Ukrajino in Moldovo ter na obali Črnega morja že ob pristopu čim bližje 100 %. Romunija mora prav tako izvesti vse potrebne ukrepe za učinkovit boj proti nezakonitemu priseljevanju, vključno z okrepljenim sodelovanjem s tretjimi državami.

(3)

Priprava in izvajanje posodobljenega in celovitega akcijskega načrta in strategije za reformo sodstva, ki vključujeta bistvene ukrepe za izvajanje zakonov o ureditvi sodstva, položaju sodnikov in vrhovnem sodniškem svetu, ki so začeli veljati 30. septembra 2004. Oba posodobljena dokumenta je treba Uniji predložiti do najpozneje marca 2005; za izvajanje akcijskega načrta morajo biti zagotovljena ustrezna finančna sredstva in kadri; izvajati se mora začeti nemudoma in v skladu z določenim časovnim razporedom. Romunija mora do marca 2005 tudi dokazati, da je nov sistem za naključno dodeljevanje zadev v celoti dejaven.

(4)

Bistveno strožje delovanje v boju proti korupciji, zlasti proti korupciji na visoki ravni, pri čemer se zagotovi strogo izvajanje protikorupcijske zakonodaje in dejanska neodvisnost Urada državnega tožilstva za boj proti korupciji (NAPO) ter od novembra 2005 dalje enkrat letno predloži prepričljivo poročilo o dejavnostih NAPO v boju proti korupciji na visoki ravni. NAPO mora imeti na voljo kadrovska in finančna sredstva ter sredstva za usposabljanje in opremo, potrebno za opravljanje njegove osnovne naloge.

(5)

Izvajanje neodvisnega ocenjevanja rezultatov in posledic sedanje državne strategije za boj proti korupciji; upoštevanje zaključkov in priporočil te ocene v novi večletni strategiji za boj proti korupciji, ki mora biti sestavljena iz enega samega obsežnega dokumenta in pripravljena do najpozneje marca 2005, spremljati pa jo mora akcijski načrt z jasno opredeljenimi merili in rezultati, ki jih je treba doseči, ter ustreznimi proračunskimi določbami; izvajanje strategije in akcijskega načrta mora nadzirati obstoječi organ, ki je jasno opredeljen in neodvisen; v strategijo mora biti vključena zaveza o spremembi dolgotrajnega kazenskega postopka do konca 2005, da se zagotovi hitro in pregledno obravnavanje korupcijskih zadev in predvidijo ustrezne sankcije z odvračilnim učinkom; nenazadnje morajo biti v strategiji vsebovani ukrepi, da se do konca 2005 znatno zniža število organov, pooblaščenih za preprečevanje ali preiskovanje korupcije, s čimer se prepreči prekrivanje pristojnosti.

(6)

Zagotovitev jasnega pravnega okvira do marca 2005 za naloge žandarmerije in policije ter za sodelovanje med njima, vključno na področju izvedbenih predpisov, ter priprava in izvajanje jasnega kadrovskega načrta do srede 2005 za obe instituciji, ki naj bi omogočil, da se do pristopa doseže bistveni napredek pri zapolnitvi 7 000 prostih delovnih mest v policiji in 18 000 prostih delovnih mest v žandarmeriji.

(7)

Priprava in izvajanje usklajene večletne strategije za boj proti kriminalu, vključno s konkretnimi ukrepi, ki bi omilili sloves Romunije kot države izvora, tranzita in destinacije žrtev trgovine z ljudmi, in — od marca 2005 dalje vsakoletno — predložitev zanesljivih statistik o načinu reševanja pojava kriminala.

II.   V zvezi s tretjim odstavkom 39. člena

(8)

Zagotovilo, da Svet za konkurenco učinkovito nadzoruje vsako morebitno državno pomoč, tudi v zvezi z državno pomočjo, ki se nanaša na odložitev plačila davčnih ali socialnih obveznosti v državni proračun ali odložitev obveznosti glede dobave energije.

(9)

Takojšnja okrepitev izvajanja zakonov s področja državne pomoči in zagotovitev zadovoljivega izvajanja zakonov s področja protimonopolnega prava in državnih pomoči.

(10)

Predložitev Komisiji do srede decembra 2004 spremenjenega načrta za prestrukturiranje jeklarstva (vključno z Državnim programom za prestrukturiranje in posamičnimi poslovnimi načrti), usklajenega z zahtevami iz Protokola 2 o izdelkih ESPJ k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Romunijo na drugi strani (1) in pogoji iz B. oddelka, 4. poglavja, Priloge VII k temu protokolu.

Polno spoštovanje zaveze, da se jeklarnam, ki so v obdobju od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2008 zajete v Državni strategiji za prestrukturiranje, ne dodeli ali izplača nobena državna pomoč, in polno spoštovanje obveznosti upoštevanja zneskov državnih pomoči in pogojev v zvezi z zmanjšanjem zmogljivosti, ki bodo določeni v okviru Protokola 2 o izdelkih ESPJ k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Romunijo na drugi strani.

(11)

Nadaljnje zagotavljanje ustreznih finančnih sredstev ter zadovoljivo in ustrezno usposobljenih kadrov za Svet za konkurenco.


(1)  UL L 357, 31.12.1994, str. 2, Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 2/2003 Pridružitvenega sveta EU-Romunija z dne 25.9.2003 (še ni objavljen v Uradnem listu).


21.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 157/203


AKT

O pogojih pristopa Republike Bolgarije in Romunije in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija

V skladu s členom 2 Pogodbe o pristopu se ta akt uporablja, če Pogodba o Ustavi za Evropo ne velja 1. januarja 2007, do dne začetka veljavnosti Pogodbe o Ustavi za Evropo.

PRVI DEL

NAČELA

Člen 1

V tem aktu:

izraz „izvirne pogodbe“ pomeni:

(a)

Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti („Pogodba ES“) in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo („Pogodba ESAE“), kakor ju dopolnjujejo ali spreminjajo pogodbe ali drugi akti, ki so začeli veljati pred pristopom,

(b)

Pogodbo o Evropski uniji („Pogodba EU“), kakor je bila dopolnjena ali spremenjena s pogodbami ali drugimi akti, ki so začeli veljati pred pristopom;

izraz „sedanje države članice“ pomeni Kraljevino Belgijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske;

izraz „Unija“ pomeni Evropsko unijo, kot je ustanovljena s Pogodbo EU;

izraz „Skupnost“ pomeni eno ali obe skupnosti iz prve alinee, odvisno od primera;

izraz „novi državi članici“ pomeni Republiko Bolgarijo in Romunijo;

izraz „institucije“ pomeni institucije, ustanovljene z izvirnimi pogodbami.

Člen 2

Z dnem pristopa so določbe izvirnih pogodb in aktov, ki so jih institucije in Evropska centralna banka sprejele pred pristopom, za Bolgarijo in Romunijo zavezujoče in se v njiju uporabljajo pod pogoji, ki jih določajo omenjene pogodbe in ta akt.

Člen 3

1.   Bolgarija in Romunija pristopata k sklepom in sporazumom, ki so jih sprejeli predstavniki vlad držav članic v okviru Sveta.

2.   Bolgarija in Romunija sta v zvezi z izjavami ali resolucijami ali drugimi stališči Evropskega sveta ali Sveta in v zvezi s tistimi, ki zadevajo Skupnost ali Unijo in ki so jih države članice sprejele v medsebojnem soglasju, v enakem položaju kakor sedanje države članice; ustrezno temu bosta spoštovali načela in smernice, izhajajoče iz navedenih izjav, resolucij ali drugih stališč, ter sprejeli ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev njihovega izvajanja.

3.   Bolgarija in Romunija pristopata h konvencijam in protokolom, navedenim v Prilogi I. Te konvencije in protokoli začnejo za Bolgarijo in Romunijo veljati na dan, ki ga določi Svet v sklepih iz odstavka 4.

4.   Svet na priporočilo Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejme vse prilagoditve konvencij in protokolov iz odstavka 3, ki so potrebne zaradi pristopa, ter prilagojena besedila objavi v Uradnem listu Evropske unije.

5.   Bolgarija in Romunija se zavezujeta, da bosta glede na konvencije in protokole iz odstavka 3 uvedli take upravne in druge ukrepe, kot so jih do dne pristopa sprejele sedanje države članice ali Svet, in olajšali dejansko sodelovanje med institucijami in organi ter telesi držav članic.

6.   Svet lahko na predlog Komisije soglasno dopolni Prilogo I s konvencijami, sporazumi in protokoli, podpisanimi pred dnem pristopa.

Člen 4

1.   Določbe schengenskega pravnega reda, kakor so vključene v okvir Evropske unije s protokolom, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljevanju „Schengenski protokol“), in akti, ki temeljijo na njem oziroma so z njim kako drugače povezani, navedeni v Prilogi II, kakor tudi vsi nadaljnji takšni akti, sprejeti pred dnem pristopa, so za Bolgarijo in Romunijo zavezujoči in se v njiju uporabljajo z dnem pristopa.

2.   Določbe schengenskega pravnega reda, kakor so vključene v okvir Evropske unije, in akti, ki na njem temeljijo oziroma so z njim kako drugače povezani in jih odstavek 1 ne vsebuje, so za Bolgarijo in Romunijo zavezujoči z dnem pristopa, vendar se v vsaki od teh držav uporabljajo šele na podlagi sklepa Sveta, sprejetega v ta namen po preveritvi v skladu z ustreznimi schengenskimi postopki ocenjevanja, da so v tej državi izpolnjeni potrebni pogoji za uporabo vseh delov zadevnega pravnega reda.

Svet odloča po posvetovanju z Evropskim parlamentom s soglasjem svojih članov, ki predstavljajo vlade držav članic, za katere določbe tega odstavka že veljajo, in predstavnika vlade države članice, za katero se morajo te določbe še uveljaviti. Člani Sveta, ki predstavljajo vladi Irske in Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, sodelujejo pri taki odločitvi, kolikor se ta nanaša na določbe schengenskega pravnega reda in na akte, ki na njem temeljijo, ali so z njim kako drugače povezani, pri katerih ti državi članici sodelujeta.

Člen 5

Bolgarija in Romunija od dne pristopa sodelujeta v ekonomski in monetarni uniji kot državi članici z odstopanjem v smislu člena 122 Pogodbe ES.

Člen 6

1.   Sporazumi ali konvencije, ki jih sklene ali začasno uporablja Skupnost, oziroma se sklenejo ali začasno uporabljajo v skladu s členom 24 ali členom 38 Pogodbe EU, z eno ali več tretjimi državami, mednarodno organizacijo ali državljanom tretje države, so pod pogoji iz izvirnih pogodb in tega akta zavezujoči za Bolgarijo in Romunijo.

2.   Bolgarija in Romunija se zavezujeta, da bosta pod pogoji iz tega akta pristopili k sporazumom in konvencijam, ki so jih skupaj sklenile ali podpisale sedanje države članice in Skupnost.

Pristop Bolgarije in Romunije k sporazumom ali konvencijam, ki so jih Skupnost in sedanje države članice skupaj sklenile ali podpisale z določenimi tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, se opravi s sklenitvijo protokolov k tem sporazumom ali konvencijam med Svetom, ki nastopa soglasno v imenu držav članic in tretjo državo oziroma tretjimi državami ali zadevno mednarodno organizacijo. O teh protokolih se v imenu držav članic na podlagi pogajalskih smernic, ki jih s soglasjem odobri Svet, in ob posvetovanju z odborom, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, pogaja Komisija. Komisija Svetu predloži osnutke protokolov, ki jih je treba skleniti.

Ta postopek ne posega v izvajanje pristojnosti Skupnosti niti ne vpliva na razdelitev pristojnosti med Skupnostjo in državami članicami glede sklenitve takih sporazumov v prihodnje ali glede katerih koli drugih sprememb, ki niso povezane s pristopom.

3.   Ob pristopu k sporazumom in konvencijam iz odstavka 2 pridobita Bolgarija in Romunija enake pravice in obveznosti iz teh sporazumov in konvencij, kot jih imajo sedanje države članice.

4.   Od dne pristopa in dokler ne začnejo veljati potrebni protokoli iz odstavka 2, Bolgarija in Romunija uporabljata določbe sporazumov ali konvencij, ki so jih pred pristopom skupaj sklenile sedanje države članice in Skupnost, z izjemo sporazuma o prostem pretoku oseb, sklenjenega s Švico. Ta obveznost velja tudi za tiste sporazume ali konvencije, za katere so se Unija in sedanje države članice dogovorile, da jih bodo uporabljale začasno.

Do začetka veljavnosti protokolov iz odstavka 2 Skupnost in države članice skupaj v okviru svojih pristojnosti sprejmejo ustrezne ukrepe.

5.   Bolgarija in Romunija pristopita k Sporazumu o partnerstvu med člani afriške, karibske in pacifiške skupine držav na eni strani in Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani (1), ki je bil podpisan 23. junija 2000 v Cotonouju.

6.   Bolgarija in Romunija se zavezujeta, da pod pogoji iz tega akta pristopita k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (2) v skladu s členom 128 tega sporazuma.

7.   Od dne pristopa Bolgarija in Romunija uporabljata dvostranske sporazume in dogovore o tekstilu, ki jih je Skupnost sklenila s tretjimi državami.

Količinske omejitve, ki jih Skupnost uporablja za uvoz tekstilnih izdelkov in oblačil, se prilagodijo tako, da se upošteva pristop Bolgarije in Romunije k Skupnosti. V ta namen se lahko Skupnost o spremembah zgoraj omenjenih dvostranskih sporazumov in dogovorov dogovori v pogajanjih z zadevnimi tretjimi državami pred dnem pristopa.

Če spremembe dvostranskih sporazumov in dogovorov o tekstilu ne začnejo veljati do dne pristopa, Skupnost sprejme potrebne prilagoditve svojih pravil za uvoz tekstilnih izdelkov in oblačil iz tretjih držav, tako da se upošteva pristop Bolgarije in Romunije.

8.   Količinske omejitve, ki jih Skupnost uporablja pri uvozu jekla in izdelkov iz jekla, se prilagodijo na podlagi uvoza izdelkov iz jekla s poreklom iz zadevnih držav dobaviteljic v Bolgarijo in Romunijo v zadnjih letih.

V ta namen se pred dnem pristopa v pogajanjih dogovori o potrebnih spremembah dvostranskih sporazumov in dogovorov za jeklo, ki jih je Skupnost sklenila s tretjimi državami.

Če spremembe dvostranskih sporazumov in dogovorov ne začnejo veljati do dne pristopa, se uporabijo določbe prvega pododstavka.

9.   S sporazumi o ribolovu, ki sta jih Bolgarija in Romunija sklenili s tretjimi državami pred pristopom, upravlja Skupnost.

Pravice in obveznosti Bolgarije in Romunije, ki izhajajo iz teh sporazumov, ostanejo v obdobju, v katerem se določbe teh sporazumov prehodno ohranjajo, nespremenjene.

Čim prej, vsekakor pa pred prenehanjem veljavnosti sporazumov iz prvega pododstavka, Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino za vsak posamezen primer ustrezno odloči o nadaljevanju ribolovne dejavnosti, ki izhaja iz teh sporazumov, vključno z možnostjo podaljšanja nekaterih sporazumov za čas največ enega leta.

10.   Z učinkom z dnem pristopa Bolgarija in Romunija odstopita od sporazumov o prosti trgovini, sklenjenih s tretjimi državami, vključno s Srednjeevropskim sporazumom o prosti trgovini.

Kolikor sporazumi med Bolgarijo, Romunijo ali obema državama na eni strani in eno ali več tretjimi državami na drugi niso združljivi z obveznostmi, ki izhajajo iz tega akta, Bolgarija in Romunija ukreneta vse potrebno, da odpravita ugotovljene neskladnosti. Če se Bolgarija ali Romunija sooči s težavami pri prilagoditvi sporazuma, ki ga je pred pristopom sklenila z eno ali več tretjimi državami, od tega sporazuma odstopi v skladu s pogoji, določenimi v tem sporazumu.

11.   Bolgarija in Romunija pod pogoji iz tega akta, pristopita k notranjim sporazumom med sedanjimi državami članicami, ki so bili sklenjeni za izvajanje sporazumov ali konvencij iz odstavkov 2, 5 in 6.

12.   Bolgarija in Romunija, kolikor je to potrebno, sprejmeta ustrezne ukrepe, da svoj položaj v razmerju do mednarodnih organizacij in do tistih mednarodnih sporazumov, katerih pogodbenica je tudi Skupnost ali druge države članice, prilagodita glede na pravice in obveznosti, ki izhajajo iz njunega pristopa k Uniji.

Na dan pristopa ali takoj, ko je to mogoče, odstopita od mednarodnih sporazumov o ribolovu in izstopita iz mednarodnih ribolovnih organizacij, katerih pogodbenica oziroma članica je tudi Skupnost, razen če se njuno članstvo nanaša na zadeve, ki niso povezane z ribolovom.

Člen 7

1.   Določbe tega akta ne smejo biti, razen če v njem ni določeno drugače, začasno odložene, spremenjene ali razveljavljene drugače kakor po postopku, določenim v izvirnih pogodbah, ki omogoča revizijo navedenih pogodb.

2.   Akti, ki so jih sprejele institucije in na katere se nanašajo prehodne določbe iz tega akta, ohranijo svojo pravno naravo; še naprej se uporabljajo postopki za spremembe navedenih aktov.

3.   Določbe tega akta, katerih namen ali učinek je, drugače kakor v obliki prehodnega ukrepa, razveljaviti ali spremeniti akte, ki so jih sprejele institucije, imajo isto pravno naravo kakor določbe, ki jih razveljavljajo ali spreminjajo, in zanje veljajo enaka pravila kot za navedene določbe.

Člen 8

Pri uporabi izvirnih pogodb in aktov, ki so jih sprejele institucije, veljajo odstopanja, predvidena v tem aktu kot prehodni ukrep.

DRUGI DEL

PRILAGODITVE POGODB

NASLOV I

INSTITUCIONALNE DOLOČBE

Člen 9

1.   Drugi odstavek člena 189 Pogodbe ES in drugi odstavek člena 107 Pogodbe ESAE se nadomestita z naslednjim:

„Število članov Evropskega parlamenta ne sme preseči 736.“.

2.   Z veljavnostjo od začetka mandatne dobe 2009 -2014 se prvi pododstavek člena 190(2) Pogodbe ES in člena 108(2) Pogodbe ESAE nadomesti z naslednjim:

„2.

Število predstavnikov, ki se izvolijo v posamezni državi članici, je naslednje:

Belgija

22

Bolgarija

17

Češka

22

Danska

13

Nemčija

99

Estonija

6

Grčija

22

Španija

50

Francija

72

Irska

12

Italija

72

Ciper

6

Latvija

8

Litva

12

Luksemburg

6

Madžarska

22

Malta

5

Nizozemska

25

Avstrija

17

Poljska

50

Portugalska

22

Romunija

33

Slovenija

7

Slovaška

13

Finska

13

Švedska

18

Združeno kraljestvo

72.“

Člen 10

1.   Člen 205(2) Pogodbe ES in člen 118(2) Pogodbe ESAE se nadomestita z naslednjim:

„2.

Kadar mora Svet odločati s kvalificirano večino, se glasovi njegovih članov ponderirajo takole:

Belgija

12

Bolgarija

10

Češka

12

Danska

7

Nemčija

29

Estonija

4

Grčija

12

Španija

27

Francija

29

Irska

7

Italija

29

Ciper

4

Latvija

4

Litva

7

Luksemburg

4

Madžarska

12

Malta

3

Nizozemska

13

Avstrija

10

Poljska

27

Portugalska

12

Romunija

14

Slovenija

4

Slovaška

7

Finska

7

Švedska

10

Združeno kraljestvo

29

Kadar ta pogodba zahteva, da se odločitve Sveta sprejmejo na predlog Komisije, je za njihovo sprejetje potrebnih najmanj 255 glasov za, ki jih odda večina članov.

V drugih primerih je za sprejetje odločitev Sveta potrebnih najmanj 255 glasov za, ki jih odda najmanj dve tretjini članov.“

2.   V členu 23(2) Pogodbe EU se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

«Glasovi članov Sveta se ponderirajo v skladu s členom 205(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Za sprejetje odločitev je potrebnih najmanj 255 glasov za, ki jih odda najmanj dve tretjini članov. Član Sveta lahko zahteva, da se pri sprejetju odločitve Sveta s kvalificirano večino preveri, ali države članice, ki tvorijo kvalificirano večino, predstavljajo najmanj 62 % celotnega prebivalstva Unije. Če se izkaže, da ta pogoj ni bil izpolnjen, se zadevna odločitev ne sprejme.»

3.   Člen 34(3) Pogodbe EU se nadomesti z naslednjim:

«3.

Kadar mora Svet odločati s kvalificirano večino, se glasovi njegovih članov ponderirajo v skladu s členom 205(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in za sprejetje odločitev Sveta je potrebnih najmanj 255 glasov za, ki jih odda najmanj dve tretjini članov. Član Sveta lahko zahteva, da se pri sprejetju odločitve Sveta s kvalificirano večino preveri, ali države članice, ki tvorijo kvalificirano večino, predstavljajo najmanj 62 % celotnega prebivalstva Unije. Če se izkaže, da ta pogoj ni bil izpolnjen, se zadevna odločitev ne sprejme.»

Člen 11

1.   Prvi odstavek člena 9 Protokola o statutu Sodišča, ki je priložen Pogodbi EU, Pogodbi ES in Pogodbi ESAE, se nadomesti z naslednjim:

«Ko se vsaka tri leta izvede delna zamenjava sodnikov, se izmenično zamenja štirinajst in trinajst sodnikov.»

2.   Člen 48 Protokola o statutu Sodišča, ki je priložen Pogodbi EU, Pogodbi ES in Pogodbi ESAE, se nadomesti z naslednjim:

«Člen 48

Sodišče prve stopnje ima sedemindvajset sodnikov.»

Člen 12

Drugi odstavek člena 258 Pogodbe ES in drugi odstavek člena 166 Pogodbe ESAE o sestavi Ekonomsko-socialnega odbor se nadomestita z naslednjim:

«Število članov odbora je naslednje:

Belgija

12

Bolgarija

12

Češka

12

Danska

9

Nemčija

24

Estonija

7

Grčija

12

Španija

21

Francija

24

Irska

9

Italija

24

Ciper

6

Latvija

7

Litva

9

Luksemburg

6

Madžarska

12

Malta

5

Nizozemska

12

Avstrija

12

Poljska

21

Portugalska

12

Romunija

15

Slovenija

7

Slovaška

9

Finska

9

Švedska

12

Združeno kraljestvo

24.»

Člen 13

Tretji odstavek člena 263 Pogodbe ES o sestavi Odbora regij se nadomesti z naslednjim:

«Število članov odbora je naslednje:

Belgija

12

Bolgarija

12

Češka

12

Danska

9

Nemčija

24

Estonija

7

Grčija

12

Španija

21

Francija

24

Irska

9

Italija

24

Ciper

6

Latvija

7

Litva

9

Luksemburg

6

Madžarska

12

Malta

5

Nizozemska

12

Avstrija

12

Poljska

21

Portugalska

12

Romunija

15

Slovenija

7

Slovaška

9

Finska

9

Švedska

12

Združeno kraljestvo

24.»

Člen 14

Protokol o Statutu Evropske investicijske banke, ki je priložen Pogodbi ES, se spremeni, kot sledi:

1.

V členu 3 se med vnosa za Belgijo in Češko doda:

«—

Republika Bolgarija,»

in med vnosa za Portugalsko in Slovenijo:

«—

Romunija,».

2.

V prvem pododstavku člena 4(1):

(a)

se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

«1.

Kapital banke je 164 795 737 000 EUR, države članice pa so vpisale naslednje deleže (3):

(b)

med vnosa za Irsko in Slovaško se vstavi naslednje:

«Romunija 846 000 000»; in

(c)

med vnosa za Slovenijo in Litvo se vstavi naslednje:

«Bolgarija 296 000 000».

3.

V členu 11(2) se prvi, drugi in tretji odstavek nadomestijo z naslednjim:

«2.

Svet direktorjev sestavlja osemindvajset direktorjev in osemnajst namestnikov direktorjev.

Direktorje imenuje Svet guvernerjev za pet let, po enega predlaga vsaka država članica in enega predlaga Komisija.

Namestnike direktorjev imenuje Svet guvernerjev za pet let, kakor sledi:

dva namestnika predlaga Zvezna republika Nemčija,

dva namestnika predlaga Francoska republika,

dva namestnika predlaga Italijanska republika,

dva namestnika predlaga Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske,

enega namestnika v medsebojnem soglasju predlagata Kraljevina Španija in Portugalska republika,

enega namestnika v medsebojnem soglasju predlagajo Kraljevina Belgija, Veliko vojvodstvo Luksemburg in Kraljevina Nizozemska,

dva namestnika v medsebojnem soglasju predlagajo Kraljevina Danska, Helenska republika, Irska in Romunija,

dva namestnika v medsebojnem soglasju predlagajo Republika Estonija, Republika Latvija, Republika Litva, Republika Avstrija, Republika Finska in Kraljevina Švedska,

tri namestnike v medsebojnem soglasju predlagajo Republika Bolgarija, Češka republika, Republika Ciper, Republika Madžarska, Republika Malta, Republika Poljska, Republika Slovenija in Slovaška republika,

enega namestnika predlaga Komisija.».

Člen 15

Prvi pododstavek člena 134(2) Pogodbe ESAE o sestavi Znanstveno-tehničnega odbora se nadomesti z naslednjim:

«2.

Odbor ima enainštirideset članov, ki jih Svet imenuje po posvetovanju s Komisijo».

NASLOV II

DRUGE PRILAGODITVE

Člen 16

Zadnji stavek člena 57(1) Pogodbe ES se nadomesti z naslednjim:

„Glede omejitev, ki veljajo v nacionalnem pravu v Bolgariji, Estoniji in na Madžarskem, je ustrezni datum 31. december 1999.“.

Člen 17

Člen 299(1) Pogodbe ES se nadomesti z naslednjim:

„1.

Ta pogodba se uporablja za Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.“.

Člen 18

1.   Drugi odstavek člena 314 Pogodbe ES se nadomesti z naslednjim:

„V skladu s pristopnimi pogodbami so verodostojne tudi različice te pogodbe v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, grškem, irskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku.“.

2.   Drugi odstavek člena 225 Pogodbe ESAE se nadomesti z naslednjim:

„V skladu s pristopnimi pogodbami so verodostojne tudi različice te pogodbe v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, grškem, irskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku.“.

3.   Drugi odstavek člena 53 Pogodbe EU se nadomesti z naslednjim:

„V skladu s pristopnimi pogodbami so verodostojne tudi različice te pogodbe v bolgarskem, češkem, estonskem, finskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, poljskem, romunskem, slovaškem, slovenskem in švedskem jeziku.“.

TRETJI DEL

TRAJNE DOLOČBE

NASLOV I

PRILAGODITVE AKTOV, KI SO JIH SPREJELE INSTITUCIJE

Člen 19

Akti našteti v Prilogi III k temu aktu, se prilagodijo, kakor je določeno v navedeni prilogi.

Člen 20

Prilagoditve aktov, naštetih v Prilogi IV k temu aktu, ki so potrebne zaradi pristopa, se oblikujejo skladno s smernicami iz navedene priloge.

NASLOV II

DRUGE DOLOČBE

Člen 21

Ukrepi, našteti v Prilogi V k temu aktu, se uporabijo pod pogoji, ki jih določa navedena priloga.

Člen 22

Svet lahko na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejme prilagoditve določb tega akta glede skupne kmetijske politike, ki bi se izkazale za potrebne zaradi spremembe pravil Skupnosti.

ČETRTI DEL

ZAČASNE DOLOČBE

NASLOV I

PREHODNI UKREPI

Člen 23

Ukrepi, navedeni v prilogah VI in VII k temu aktu, se uporabljajo za Bolgarijo in Romunijo pod pogoji, določenimi v teh prilogah.

NASLOV II

INSTITUCIONALNE DOLOČBE

Člen 24

1.   Z odstopanjem od največjega možnega števila članov Evropskega parlamenta, določenega v drugem odstavku člena 189 Pogodbe ES, in v drugem odstavku člena 107 Pogodbe ESAE, se zaradi upoštevanja pristopa Bolgarije in Romunije število članov Evropskega parlamenta poveča za naslednje število članov iz teh držav za obdobje od dne pristopa do začetka mandatne dobe Evropskega parlamenta 2009-2014:

Bolgarija

18

Romunija

35.

2.   Bolgarija in Romunija do 31. decembra 2007 vsaka posebej izvedeta splošne neposredne volitve v Evropski parlament, na katerih njuni državljani izvolijo število članov iz odstavka 1 v skladu z določbami Akta o volitvah članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami (4).

3.   Z odstopanjem od člena 190(1) Pogodbe ES in člena 108(1) Pogodbe ESAE, v primeru, da so volitve izvedene po dnevu pristopa, imenujejo člane Evropskega parlamenta, ki zastopajo državljane Bolgarije in Romunije za obdobje od dne pristopa do volitev iz odstavka 2, parlamenti teh držav med svojimi predstavniki po postopku, ki ga določita državi sami.

NASLOV III

FINANČNE DOLOČBE

Člen 25

1.   Z dnem pristopa Bolgarija in Romunija vplačata naslednje zneske, ki ustrezajo njunim deležem v kapitalu, vplačanem kot vpisani kapital, kakor je členu 4 Statuta Evropske investicijske banke (5):

Bolgarija

14 800 000 EUR

Romunija

42 300 000 EUR.

Ti prispevki se vplačajo v osmih enakih obrokih, ki zapadejo 31. maja 2007, 31. maja 2008, 31. maja 2009, 30. novembra 2009, 31. maja 2010, 30. novembra 2010, 31. maja 2011 in 30. novembra 2011.

2.   Bolgarija in Romunija v osmih enakih obrokih, ki zapadejo na datume iz odstavka 1, prispevata k rezervam in zalogam, ki ustrezajo rezervam, ter tudi k znesku, ki ga je še treba nameniti rezervam in zalogam in ki ustreza bilanci uspeha, ugotovljeni ob koncu meseca pred pristopom, kakor je navedena v bilanci stanja banke, z zneski, ki ustrezajo naslednjim odstotkom rezerv in zalog (5):

Bolgarija

0,181 %

Romunija

0,517 %.

3.   Bolgarija in Romunija kapital in plačila iz odstavkov 1 in 2 vplačata v gotovini v eurih, razen če svet guvernerjev soglasno določi odstopanje.

Člen 26

1.   Bolgarija in Romunija vplačata naslednje zneske v Raziskovalni sklad za premog in jeklo iz Sklepa 2002/234/ESPJ predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 27. februarja 2002 o finančnih posledicah izteka Pogodbe ESPJ in o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo (6):

(v milijonih EUR, po tekočih cenah)

Bolgarija

11,95

Romunija

29,88.

2.   Prispevek v Raziskovalni sklad za premog in jeklo se opravi v štirih obrokih z začetkom v letu 2009, vplačanih kot sledi, in vedno na prvi delovni dan prvega meseca v letu:

2009:

15 %

2010:

20 %

2011:

30 %

2012:

35 %.

Člen 27

1.   Z dnem pristopa z javnimi razpisi, oddajanjem naročil in izplačili predpristopne pomoči v okviru programa Phare (7), programa Phare za čezmejno sodelovanje (8) ter pomoči v okviru prehodnega vira iz člena 31 upravljajo izvajalske agencije v Bolgariji in Romuniji.

V skladu z merili in pogoji iz Priloge k Uredbi Sveta (ES) št. 1266/1999 z dne 21. junija 1999 o usklajevanju pomoči državam prosilkam v okviru predpristopne strategije in o spremembah Uredbe (EGS) št. 3906/89 (9) in iz člena 164 finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (10), akreditacijskemu postopku, ki ga vodi Komisija in pozitivno ocenjenemu razširjenemu decentraliziranemu izvajalskemu sistemu (EDIS) sledi sklep Komisije o opustitvi naknadnega nadzora Komisije nad javnimi razpisi in oddajanjem naročil.

Če Komisija sklepa o opustitvi naknadnega nadzora ne sprejme pred dnem pristopa, pogodbe, podpisane med dnem pristopa in dnem sprejetja sklepa Komisije, niso upravičene do predpristopne pomoči.

Če sklep Komisije o opustitvi naknadnega nadzora ni sprejet do dne pristopa iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati organom Bolgarije ali Romunije, lahko Komisija v ustrezno utemeljenih primerih dopusti, da so pogodbe podpisane med dnem pristopom in dnem sklepa Komisije, upravičene do predpristopne pomoči in da se v omejenem obdobju nadaljuje izvajanje predpristopne pomoči, ob upoštevanju naknadnega nadzora Komisije nad javnimi razpisi in oddajanjem naročil.

2.   Za proračunske obveznosti, prevzete pred pristopom v okviru predpristopnih finančnih instrumentov iz odstavka 1, kot tudi tiste iz prehodnega vira iz člena 31, prevzete po pristopu, vključno s sklepanjem in registracijo naknadnih posamičnih pravnih zavez in plačil, opravljenih po pristopu, se še naprej uporabljajo pravila in uredbe o predpristopnih instrumentih financiranja in se do zaključka zadevnih programov in projektov zaračunajo ustreznim proračunskim poglavjem. Ne glede na to se postopki javnih naročil po pristopu vodijo v skladu z ustreznimi direktivami Skupnosti.

3.   Zadnje programiranje za predpristopno pomoč iz odstavka 1 se izvede v zadnjem letu pred pristopom. Pogodbe za oddajo naročil v okviru teh programov bo treba skleniti v naslednjih dveh letih. Roka za oddajo naročil ni mogoče podaljšati. Izjemoma in v ustrezno utemeljenih primerih se lahko odobri omejeno podaljšanje roka za izvedbo pogodb.

Ne glede na to se lahko predpristopna sredstva za kritje upravnih stroškov, kot je opredeljeno v odstavku 4, dodelijo v prvih dveh letih po pristopu. Za stroške revizije in vrednotenja se lahko predpristopna sredstva dodelijo za največ pet let po pristopu.

4.   Da bi se zagotovilo potrebno postopno ukinjanje predpristopnih finančnih instrumentov iz odstavka 1 in programa ISPA (11), lahko Komisija sprejme vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se v obdobju največ devetnajst mesecev po pristopu zagotovi ohranitev potrebnih dejavnosti statutarnih uslužbencev v Bolgariji in Romuniji. V tem obdobju uradniki ter začasni in pogodbeni uslužbenci, ki so bili na delovna mesta v Bolgariji in Romuniji razporejeni pred pristopom in ki morajo po dnevu pristopa ostati v službi v teh državah, delajo izjemoma pod istimi finančnimi in materialnimi pogoji, kot jih je uporabljala Komisija pred pristopom v skladu s Kadrovskimi predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti iz Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (12). Odhodki za poslovanje, vključno s plačami za drugo potrebno osebje se krijejo iz postavke „Postopna ukinitev predpristopne pomoči za nove države članice“ ali enakovredne postavke v okviru ustreznega področja politike splošnega proračuna Evropskih skupnosti, ki se nanaša na širitev.

Člen 28

1.   Ukrepi, za katere na dan pristopa veljajo sklepi o pomoči na podlagi Uredbe (ES) št. 1267/1999 o vzpostavitvi instrumenta strukturne politike v pred-pristopnem obdobju in katerih izvajanje se do dne pristopa še ni zaključilo, se štejejo za odobrene s strani Komisije na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1164/94 z dne 16. maja 1994 o ustanovitvi Kohezijskega sklada (13). Še nedodeljeni zneski za namene izvajanja teh ukrepov se dodelijo na podlagi uredbe o Kohezijskem skladu, ki velja na dan pristopa in se dodelijo poglavju splošnega proračuna Evropske skupnosti, ki ustreza tej uredbi. Če odstavki od (2) do (5) ne določajo drugače, se za te ukrepe uporabljajo določbe o izvajanju ukrepov, sprejetih s to uredbo.

2.   Postopki javnih naročil v zvezi z ukrepom iz odstavka 1, v katerih je bil do dne pristopa že objavljen javni razpis v Uradnem listu Evropske unije, se izvedejo v skladu s pravili iz tega razpisa. Ne uporabijo pa se določbe iz člena 165 Finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti. Postopki javnih naročil v zvezi z ukrepom iz odstavka 1, v katerih do dne pristopa še ni bil objavljen javni razpis v Uradnem listu Evropske unije, so v skladu z določbami Pogodb, instrumenti, sprejetimi na podlagi Pogodb, in politikami Skupnosti, vključno s politiko varovanja okolja, prometa, vseevropskih omrežij, konkurence in oddaje javnih naročil.

3.   Plačila Komisije v okviru ukrepa iz odstavka 1 se knjižijo na najstarejšo odprto obveznost, nastalo najprej v skladu z Uredbo (ES) št. 1267/1999, nato pa v skladu z uredbo o Kohezijskem skladu, ki je takrat v veljavi.

4.   Razen v ustrezno utemeljenih primerih, ki jih na zaprosilo zadevne države članice določi Komisija, se za ukrepe iz odstavka 1 še naprej uporabljajo pravila o upravičenosti izdatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 1267/1999.

5.   Komisija lahko za ukrepe iz odstavka 1 v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih odobri posebne izjeme od pravil, ki se uporabljajo v skladu z Uredbo o Kohezijskem skladu, v veljavi na dan pristopa.

Člen 29

Kadar se obdobje za večletne obveznosti, prevzete v okviru programa SAPARD (14) v zvezi s pogozdovanjem kmetijskih zemljišč, pomočjo za ustanovitev skupin pridelovalcev ali kmetijsko-okoljskimi shemami, podaljša preko zadnjega dovoljenega datuma za plačila v okviru SAPARD, se bodo neporavnane obveznosti pokrile v okviru programa za razvoj podeželja 2007-2013. Če so s tem v zvezi potrebni posebni prehodni ukrepi, se ti sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 50(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (15).

Člen 30

1.   Bolgarija, ki je — v skladu s svojo zavezo — zaradi nadaljnje razgradnje pred letom 2003 dokončno zaprla reaktor 1 in reaktor 2 jedrske elektrarne Kozloduj, se zaveže, da bo leta 2006 dokončno zaprla reaktor 3 in reaktor 4 te elektrarne in ju nato razgradila.

2.   V obdobju 2007-2009 Skupnost Bolgariji zagotovi finančno pomoč v podporo njenim naporom v zvezi z razgradnjo in soočenjem s posledicami zaprtja in razgradnje reakorjev 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj.

Pomoč med drugim vključuje: ukrepe v podporo razgradnji reaktorjev 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj; ukrepe za sanacijo okolja v skladu s pravnim redom EU, ukrepe za posodobitev tradicionalne proizvodnje energije, področij prenosa in distribucije v Bolgariji, ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti, spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije ter za izboljšanje varnosti dobave energije.

V obdobju 2007-2009 bo pomoč znašala 210 milijonov EUR (po cenah iz leta 2004) odobrenih pravic za prevzem obveznosti, ki se bodo odobrile v enakih letnih tranšah po 70 milijonov EUR (po cenah iz leta 2004).

Pomoč ali deli pomoči so lahko na razpolago kot prispevek Skupnosti k Mednarodnemu podpornemu skladu za razgradnjo elektrarne Kozloduj, s katerim upravlja Evropska banka za obnovo in razvoj.

3.   Komisija lahko sprejme pravila za izvajanje pomoči iz odstavka 2. Pravila se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (16). V ta namen Komisiji pomaga odbor. Uporabljata se člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES. Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je šest tednov. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 31

1.   Prvo leto po pristopu Unija Bolgariji in Romuniji zagotavlja začasno finančno pomoč, v nadaljnjem besedilu „prehodni vir“, za razvoj in okrepitev njune upravne in sodne usposobljenosti za izvajanje in izvrševanje zakonodaje Skupnosti in v podporo izmenjavi najboljše prakse. S to pomočjo se financirajo projekti za vzpostavljanje institucij in z njimi povezane dodatne omejene naložbe majhnega obsega.

2.   Pomoč je namenjena stalni potrebi po okrepitvi institucionalne usposobljenosti na določenih področjih z ukrepi, ki jih ni mogoče financirati iz strukturnih skladov ali skladov za razvoj podeželja.

3.   Za projekte tesnega medinstitucionalnega sodelovanja med javnimi upravami z namenom vzpostavljanja institucij se še naprej uporablja postopek zbiranja ponudb preko mreže kontaktnih točk v državah članicah, kakor ga predvidevajo okvirni sporazumi z državami članicami za predpristopno pomoč.

Odobrene pravice za prevzem obveznosti za prehodni vir za Bolgarijo in Romunijo v prvem letu po pristopu znašajo 82 milijonov EUR, po cenah iz leta 2004, in so namenjene obravnavanju nacionalnih in horizontalnih prednostnih nalog. Organi, pristojni za proračun, odobrijo odobrene pravice v okviru omejitev iz finančne perspektive.

4.   Pomoč v okviru prehodnega vira se določi in izvede v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 3906/89 o gospodarski pomoči nekaterim državam srednje in vzhodne Evrope.

Člen 32

1.   Kot začasni instrument se ustanovita znesek za krepitev denarnega toka in schengenski vir za pomoč Bolgariji in Romuniji med dnem pristopa in koncem leta 2009 za financiranje ukrepov na novih zunanjih mejah Unije za izvajanje schengenskega pravnega reda in kontrole na zunanjih mejah in za izboljšanje denarnega toka v nacionalnih proračunih.

2.   Za obdobje 2007-2009 so Bolgariji in Romuniji na razpolago naslednji zneski (po cenah iz leta 2004) pavšalnih plačil v okviru zneska za krepitev denarnega toka in schengenskega vira:

(v milijonih EUR, po cenah iz leta 2004)

 

2007

2008

2009

Bolgarija

121,8

59,1

58,6

Romunija

297,2

131,8

130,8

3.   Vsaj 50 % sredstev, dodeljenih vsaki državi na osnovi začasnega zneska za krepitev denarnega toka in schengenskega vira, se porabi kot pomoč Bolgariji in Romuniji za njune obveznosti financiranja ukrepov na novih zunanjih mejah Unije za izvajanje schengenskega pravnega reda in kontrole na zunanjih mejah.

4.   Dvanajstina vsakoletnega zneska se izplača Bolgariji in Romuniji prvi delovni dan vsakega meseca ustreznega leta. Pavšalna plačila se porabijo v treh letih od prvega izplačila. Najkasneje v šestih mesecih po izteku tega triletnega roka Bolgarija in Romunija predložita izčrpno poročilo o končni porabi pavšalnih plačil v okviru schengenskega dela začasnega zneska za krepitev denarnega toka in schengenskega vira, vključno z izkazi, ki opravičujejo odhodke. Morebitna neporabljena ali neupravičeno porabljena sredstva se povrnejo Komisiji.

5.   Komisija lahko sprejme potrebne tehnične določbe za delovanje začasnega zneska za krepitev denarnega toka in schengenskega vira.

Člen 33

1.   Brez poseganja v prihodnje politične odločitve so celotne odobrene pravice za prevzem obveznosti za strukturne ukrepe, ki so Bolgariji in Romuniji na voljo v triletnem obdobju 2007-2009, naslednje:

(v milijonih EUR, po cenah iz leta 2004)

 

2007

2008

2009

Bolgarija

539

759

1 002

Romunija

1 399

1 972

2 603

2.   V triletnem obdobju 2007-2009 se obseg in narava intervencij v teh nespremenljivih nacionalnih okvirih določita na osnovi določb, ki se takrat uporabljajo za odhodke strukturnih ukrepov.

Člen 34

1.   Poleg predpisov o razvoju podeželja, veljavnih na dan pristopa, se določbe iz Oddelkov I do III Priloge VIII uporabljajo za Bolgarijo in Romunijo v obdobju 2007-2009, posebne finančne določbe iz Oddelka IV Priloge VIII pa se za Bolgarijo in Romunijo uporabljajo skozi celotno programsko obdobje 2007-2013.

2.   Brez poseganja v prihodnje politične odločitve odobrene pravice za prevzem obveznosti iz Jamstvenega oddelka EKUJS za razvoj podeželja v Bolgariji in Romuniji v triletnem obdobju 2007-2009 znašajo 3 041 milijonov EUR (po cenah iz leta 2004).

3.   Po potrebi se po postopku iz člena 50(2) Uredbe (ES) št. 1260/1999 sprejmejo izvedbena pravila za uporabo določb Priloge VIII.

4.   Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom s kvalificirano večino po potrebi prilagodi določbe Priloge VIII, da zagotovi skladnost s predpisi o razvoju podeželja.

Člen 35

Zneske iz členov 30, 31, 32, 33 in 34 Komisija vsako leto prilagodi glede na gibanje cen v okviru letnih tehničnih prilagoditev finančne perspektive.

NASLOV IV

DRUGE DOLOČBE

Člen 36

1.   Če se do konca obdobja, ki traja največ tri leta po pristopu, na katerem koli gospodarskem področju pojavijo resne težave, ki bi utegnile trajati dalj časa ali ki bi lahko resno poslabšale gospodarske razmere na določenem območju, lahko Bolgarija ali Romunija zaprosi za dovoljenje za sprejetje zaščitnih ukrepov, da bi nastale razmere popravila in da bi to področje prilagodila gospodarstvu notranjega trga.

V enakih razmerah lahko vsaka sedanja država članica zaprosi za dovoljenje za sprejetje zaščitnih ukrepov proti Bolgariji, Romuniji ali obema državama.

2.   Na zaprosilo zadevne države Komisija po hitrem postopku določi zaščitne ukrepe, ki so po njenem mnenju potrebni, ter podrobno opredeli pogoje in način njihovega izvajanja.

V primeru resnih gospodarskih težavah in na izrecno zaprosilo zadevne države članice Komisija odloči v petih delovnih dneh po prejemu zaprosila, ki so mu priloženi ustrezni podatki. Tako sprejeti ukrepi se začnejo uporabljati takoj, upoštevajo interese vseh zadevnih strank in nimajo za posledico mejnih kontrol.

3.   Ukrepi, dovoljeni na podlagi odstavka 2, lahko vsebujejo odstopanja od pravil Pogodbe ES in tega akta v takšnem obsegu in za toliko časa, kolikor je nujno potrebno za doseganje ciljev iz odstavka 1. Prednost imajo ukrepi, ki kar najmanj ovirajo delovanje notranjega trga.

Člen 37

Če Bolgarija ali Romunija ni izpolnili zavez, ki jih je prevzela v okviru pristopnih pogajanj, vključno z obveznostmi v vseh področnih politikah, povezanih z gospodarskimi aktivnostmi s čezmejnim učinkom, in je s tem povzročila hujšo nepravilnost v delovanju notranjega trga ali grozečo nevarnost take nepravilnosti, lahko Komisija do konca obdobja, ki lahko traja največ tri leta po pristopu, na utemeljeno prošnjo države članice ali na lastno pobudo sprejme ustrezne ukrepe.

Ukrepi so sorazmerni, prednost pa imajo tisti, ki kar najmanj ovirajo delovanje notranjega trga, in, kjer je to primerno, uporaba obstoječih področnih zaščitnih mehanizmov. Ti zaščitni ukrepi se ne smejo uveljavljati kot sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovine med državami članicami. Na podlagi ugotovitev spremljanja se lahko zaščitna klavzula uveljavlja tudi pred pristopom, sprejeti ukrepi pa začnejo veljati z dnem pristopa, razen če ne predvidevajo kasnejšega datuma. Ukrepi se ohranijo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno, in so v vsakem primeru ukinjeni, ko je ustrezna zaveza izpolnjena. Dokler ustrezne zaveze niso izpolnjene, pa se ukrepi lahko uporabljajo tudi po izteku obdobja, ki je določeno v prvem odstavku. Ob upoštevanju napredka zadevne nove države članice pri izpolnjevanju zavez lahko Komisija ukrepe ustrezno prilagodi. Pred preklicem zaščitnih ukrepov Komisija pravočasno obvesti Svet in ustrezno upošteva morebitne pripombe Sveta v tej zvezi.

Člen 38

Če v Bolgariji ali Romuniji obstajajo hujše pomanjkljivosti ali obstaja nevarnost takih pomanjkljivosti pri prenosu, stanju izvajanja ali uporabi okvirnih sklepov ali drugih ustreznih zavez, instrumentov sodelovanja in sklepov o vzajemnem priznavanju na področju kazenskega prava iz Naslova VI Pogodbe EU in direktiv ter uredb o vzajemnem priznavanju v civilnih zadevah iz Naslova IV Pogodbe ES, lahko Komisija do konca obdobja, ki lahko traja največ tri leta po pristopu, na utemeljeno zaprosilo države članice ali na lastno pobudo in po posvetovanju z državami članicami, sprejme ustrezne ukrepe ter podrobno opredeli pogoje in načine njihovega izvajanja.

Brez poseganja v nadaljevanje tesnega pravosodnega sodelovanja so ti ukrepi lahko sprejeti v obliki začasne odložitve izvajanja ustreznih določb in sklepov v odnosih med Bolgarijo ali Romunijo in katerokoli drugo oz. drugimi državami članicami. Na podlagi ugotovitev spremljanja se lahko zaščitna klavzula uveljavlja tudi pred pristopom, sprejeti ukrepi pa začnejo veljati z dnem pristopa, razen če ne predvidevajo kasnejšega datuma. Ukrepi se ohranijo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno, in so v vsakem primeru ukinjeni, ko so pomanjkljivosti odpravljene. Dokler te pomanjkljivosti niso odpravljene, pa se ukrepi lahko uporabljajo tudi po izteku obdobja, ki je določeno v prvem odstavku. Ob upoštevanju napredka zadevne države članice pri odpravljanju opredeljenih pomanjkljivosti lahko Komisija po posvetovanju z državami članicami ukrepe ustrezno prilagodi. Pred preklicem zaščitnih ukrepov Komisija pravočasno obvesti Svet in ustrezno upošteva morebitne pripombe Sveta v tej zvezi.

Člen 39

1.   Če na podlagi stalnega spremljanja Komisije glede obveznosti, ki sta jih prevzeli Bolgarija in Romunija v okviru pristopnih pogajanj, in zlasti na podlagi poročil Komisije o spremljanju obstajajo jasni dokazi, da je stanje pripravljenosti za sprejem in izvajanje pravnega reda EU v Bolgariji in Romuniji tako, da obstaja resna nevarnost, da je katera koli izmed teh dveh držav na številnih pomembnih področjih očitno nepripravljena za soočenje s pogoji članstva do dne pristopa 1. januarja 2007, lahko Svet soglasno in na priporočilo Komisije odloči, da se datum pristopa te države odloži za eno leto, na 1. januar 2008.

2.   Ne glede na odstavek 1 lahko Svet na priporočilo Komisije s kvalificirano večino sprejme odločitev iz odstavka 1 glede Romunije, če so bile ugotovljene hujše pomanjkljivosti pri izpolnjevanju ene ali več obveznosti in pogojev, navedenih v točki I Priloge IX, s strani Romunije.

3.   Ne glede na odstavek 1 in brez poseganja v člen 37 lahko Svet na priporočilo Komisije in po podrobni oceni napredka Romunije na področju politike konkurence, ki bo opravljena jeseni leta 2005, s kvalificirano večino sprejme odločitev iz odstavka 1 glede Romunije, če so bile ugotovljene hujše pomanjkljivosti pri izpolnjevanju obveznosti iz Evropskega sporazuma (17) ali pri izpolnjevanju ene ali več obveznosti in pogojev, navedenih v točke II Priloge IX, s strani Romunije.

4.   V primeru odločitve, sprejete na podlagi odstavkov 1, 2 ali 3 Svet s kvalificirano večino nemudoma sprejme odločitev o nujnih prilagoditvah tega akta ter njegovih prilog in dodatkov, ki so potrebne zaradi odločitve o odložitvi.

Člen 40

Da ne bi bilo ovirano pravilno delovanje notranjega trga, izvrševanje nacionalnih predpisov Bolgarije in Romunije v prehodnih obdobjih iz Prilog VI in VII ne sme imeti za posledico mejnih kontrol med državami članicami.

Člen 41

Če so potrebni prehodni ukrepi za olajšanje prehoda iz obstoječe ureditve v Bolgariji in Romuniji na ureditev, ki izhaja iz uporabe skupne kmetijske politike pod pogoji iz tega akta, Komisija sprejme take ukrepe v skladu s postopkom iz člena 25(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (18) ali, če je to primerno, iz ustreznih členov drugih uredb o skupni organizaciji kmetijskih trgov ali v skladu z ustreznim postopkom, kot je opredeljen v zakonodaji, ki se uporablja. Prehodni ukrepi iz tega člena se lahko sprejmejo v obdobju treh let od dne pristopa, na to obdobje pa je omejena tudi njihova uporaba. Svet lahko na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno podaljša to obdobje.

Prehodne ukrepe v zvezi z izvajanjem instrumentov skupne kmetijske politike, ki v tem aktu niso določeni, so pa potrebni zaradi pristopa, sprejme Svet pred dnem pristopa s kvalificirano večino na predlog Komisije ali pa jih sprejme Komisija, če vplivajo na instrumente, ki jih je prvotno sprejela Komisija, v skladu z zahtevanim postopkom za sprejetje zadevnih instrumentov.

Člen 42

Če so potrebni prehodni ukrepi za olajšanje prehoda iz obstoječe ureditve v Bolgariji in Romuniji na ureditev, ki izhaja iz uporabe veterinarskih in fitosanitarnih pravil Skupnosti ter njenih pravil o varnosti hrane, Komisija sprejme take ukrepe v skladu z ustreznim postopkom, kakor je opredeljen v zakonodaji, ki se uporablja. Ti ukrepi se sprejmejo v obdobju treh let od dne pristopa, na to obdobje pa je omejena tudi njihova uporaba.

PETI DEL

DOLOČBE O IZVAJANJU TEGA AKTA

NASLOV I

VZPOSTAVITEV INSTITUCIJ IN ORGANOV

Člen 43

Evropski parlament prilagodi svoj poslovnik potrebam pristopa.

Člen 44

Svet prilagodi svoj poslovnik potrebam pristopa.

Člen 45

Državljan vsake nove države članice je imenovan v Komisijo z dnem pristopa. Nova člana Komisije imenuje Svet s kvalificirano večino in v skupnem soglasju s predsednikom Komisije ter po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Mandat tako imenovanih članov se izteče hkrati z mandatom članov, ki opravljajo funkcijo na dan pristopa.

Člen 46

1.   Imenujeta se dva sodnika Sodišča in dva sodnika Sodišča prve stopnje.

2.   Mandat enega sodnika Sodišča, imenovanega v skladu z odstavkom 1, se izteče 6. oktobra 2009. Ta sodnik se izbere z žrebom. Mandat drugega sodnika se izteče 6. oktobra 2012.

Mandat enega sodnika Sodišča prve stopnje, imenovanega v skladu z odstavkom 1, se izteče 31. avgusta 2007. Ta sodnik se izbere z žrebom. Mandat drugega sodnika se izteče 31. avgusta 2010.

3.   Sodišče prilagodi svoj poslovnik potrebam pristopa.

Sodišče prve stopnje v soglasju s Sodiščem prilagodi svoj poslovnik potrebam pristopa.

Tako prilagojen poslovnik mora odobriti Svet s kvalificirano večino.

4.   Pri razsojanju na dan pristopa nerešenih zadev, za katere se je ustni postopek začel pred tem dnem, sodišči na občnih sejah ali v senatih zasedata v enaki sestavi kakor pred pristopom in uporabljata poslovnik, veljaven na dan pred dnem pristopa.

Člen 47

Računsko sodišče se razširi z imenovanjem dveh dodatnih članov z mandatom šest let.

Člen 48

Ekonomsko-socialni odbor se razširi z imenovanjem 27 članov, ki predstavljajo različne ekonomske in socialne komponente organizirane civilne družbe v Bolgariji in Romuniji. Mandat tako imenovanih članov se izteče hkrati z mandatom članov, ki opravljajo funkcijo na dan pristopa.

Člen 49

Odbor regij se razširi z imenovanjem 27 članov, ki predstavljajo regionalne in lokalne organe v Bolgariji in Romuniji in ki imajo predstavniški mandat regionalnih ali lokalnih oblasti ali so politično odgovorni voljeni skupščini. Mandat tako imenovanih članov se izteče hkrati z mandatom članov, ki opravljajo funkcijo na dan pristopa.

Člen 50

Prilagoditve statutov in poslovnikov odborov, ustanovljenih z izvirnimi pogodbami, ki so potrebne zaradi pristopa, se opravijo čim prej po pristopu.

Člen 51

1.   Novi člani odborov, skupin ali drugih organov, ustanovljenih s pogodbami ali z aktom institucij, se imenujejo pod pogoji in po postopkih, predvidenimi za imenovanje članov teh odborov, skupin ali drugih organov. Mandat novo imenovanih članov se izteče hkrati z mandatom članov, ki opravljajo funkcijo na dan pristopa.

2.   Članstvo v odborih ali skupinah, ustanovljenih s pogodbami ali z aktom institucij, katerih število članov je stalno in neodvisno od števila držav članic, se ob pristopu v celoti obnovi, razen če se mandat sedanjih članov izteče v roku enega leta po pristopu.

NASLOV II

UPORABA AKTOV INSTITUCIJ

Člen 52

Od pristopa se šteje, da so direktive in odločbe v smislu člena 249 Pogodbe ES in člena 161 Pogodbe ESAE naslovljene na Bolgarijo in Romunijo, če so omenjene direktive in odločbe naslovljene na vse sedanje države članice. Z izjemo direktiv in odločb, ki so začele veljati skladno s členom 254(1) in (2) Pogodbe ES, za katere se šteje, da sta bili Bolgarija in Romunija o teh direktivah in odločbah uradno obveščeni ob pristopu.

Člen 53

1.   Bolgarija in Romunija izvajata ukrepe, potrebne za to, da z dnem pristopa upoštevata določbe direktiv in odločb v smislu člena 249 Pogodbe ES in člena 161 Pogodbe ESAE, če v tem aktu ni predviden drugačen rok. O teh ukrepih obvestita Komisijo najkasneje do dne pristopa, ali, kadar je to primerno, do roka, predvidenega s tem aktom.

2.   V kolikor spremembe direktiv v smislu člena 249 Pogodbe ES in člena 161 Pogodbe ESAE, uvedene s tem aktom, zahtevajo prilagoditev zakonov in drugih predpisov sedanjih držav članic, sedanje države članice izvajajo ukrepe, potrebne za to, da z dnem pristopa upoštevajo spremenjene direktive, če v tem aktu ni predviden drugačen rok. O teh ukrepih obvestijo Komisijo najkasneje do dne pristopa, ali, kadar je to primerno, do roka, predvidenega s tem aktom.

Člen 54

O določbah zakonov in drugih predpisov za zagotovitev varovanja zdravja delavcev in prebivalstva na ozemljih Bolgarije in Romunije pred nevarnostmi ionizirajočega sevanja ti državi v skladu s členom 33 Pogodbe ESAE obvestita Komisijo v treh mesecih po pristopu.

Člen 55

Na ustrezno utemeljeno zaprosilo Bolgarije ali Romunije, predloženo Komisiji najkasneje do dne pristopa, lahko Svet na predlog Komisije oziroma Komisija, če je sama sprejela izvirni akt, sprejme ukrepe, ki vsebujejo začasna odstopanja od aktov institucij, sprejetih med 1. oktobrom 2004 in dnem pristopa. Ukrepi se sprejmejo v skladu s pravili glasovanja, ki urejajo sprejemanje akta, za katerega se zahteva začasno odstopanje. Kadar so ta odstopanja sprejeta po pristopu, se lahko uporabljajo z dnem pristopa.

Člen 56

Kadar je treba akte institucij, sprejetih pred pristopom, zaradi pristopa prilagoditi, ta akt ali njegove priloge pa potrebnih prilagoditev ne predvidevajo, Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino oziroma Komisija, če je sama sprejela izvirni akt, sprejme potrebne akte v ta namen. Kadar so te prilagoditve sprejete po pristopu, se lahko uporabljajo z dnem pristopa.

Člen 57

Razen če ni določeno drugače, Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino sprejme potrebne ukrepe za izvajanje določb tega akta.

Člen 58

Besedila aktov institucij in Evropske centralne banke, ki so sprejeta pred pristopom, in ki so jih Svet, Komisija ali Evropska centralna banka sestavila v bolgarskem in romunskem jeziku, so od dne pristopa enako verodostojna kot besedila, sestavljena v sedanjih uradnih jezikih. Besedila se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, če so bila v njem objavljena v sedanjih jezikih.

NASLOV III

KONČNE DOLOČBE

Člen 59

Priloge I do IX in dodatki k tem prilogam so sestavni del tega akta.

Člen 60

Vlada Italijanske republike izroči vladam Republike Bolgarije in Romunije overjen izvod Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ter pogodb, ki jih spreminjajo ali dopolnjujejo, vključno s Pogodbo o pristopu Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, Pogodbo o pristopu Helenske republike, Pogodbo o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike, Pogodbo o pristopu Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske ter Pogodbo o pristopu Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku.

Besedila teh pogodb, sestavljena v bolgarskem in romunskem jeziku, se priložijo k temu aktu. Ta besedila so enako verodostojna kot besedila pogodb iz prvega odstavka, sestavljena v sedanjih jezikih.

Člen 61

Generalni sekretar izroči vladam Republike Bolgarije in Romunije overjeno kopijo mednarodnih sporazumov, deponiranih v arhivu Generalnega sekretariata Sveta Evropske unije.


(1)  UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(2)  UL L 1, 3.1.1994, str. 3.

(3)  Številke za Bolgarijo in Romunijo so okvirne in temeljijo na podatkih za leto 2003, ki jih je objavil Eurostat.».

(4)  UL L 278, 8.10.1976, str. 5. Akt, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom Sveta 2002/772/ES, Euratom (UL L 283, 21.10.2002, str. 1).

(5)  Navedene številke so okvirne in temeljijo na podatkih za leto 2003, ki jih je objavil Eurostat.

(6)  UL L 79, 22.3.2002, str. 42.

(7)  Uredbe Sveta (EGS) št. 3906/89 z dne 18. decembra 1989 o gospodarski pomoči nekaterim državam srednje in vzhodne Evrope (UL L 375, 23.12.1989, str. 11). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 769/2004 (UL L 123, 27.4.2001, str. 1).

(8)  Uredba Komisije (ES) št. 2760/98 z dne 18. decembra 1998 o izvajanju programa o čezmejnem sodelovanju v okviru programa PHARE (UL L 345, 19.12.1998, str. 49). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1822/2003 (UL L 267, 17.10.2003, str. 9).

(9)  UL L 161, 26.6.1999, str. 68.

(10)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 (UL L 248, 16.9.2002, str. 1).

(11)  Uredba Sveta (ES) št. 1267/1999 z dne 21. junija 1999 o vzpostavitvi instrumenta predpristopnih strukturnih politik (UL L 161, 26.6.1999, str. 73). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 769/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 1).

(12)  UL L 56, 4.3.1968, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 723/2004 (UL L 124, 27.4. 2004, str. 1).

(13)  UL L 130, 25.5.1994. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 33)

(14)  Uredba Sveta (ES) št. 1268/1999 z dne 21. junija 1999 o podpori Skupnosti za predpristopne ukrepe za kmetijstvo in razvoj podeželja v državah prosilkah Srednje in Vzhodne Evrope v predpristopnem obdobju (UL L 161, 26.6.1999, str. 87). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2008/2004 (UL L 349, 25.11.2004, str. 12).

(15)  UL L 161, 26.6.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 33)

(16)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(17)  Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi gospodarskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Romunijo na drugi strani (UL L 357, 31.12.1994, str. 2).

(18)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.


PRILOGA I

Seznam konvencij in protokolov, h katerim pristopita Bolgarija in Romunija po pristopu (iz člena 3(3) Akta o pristopu)

1.

Konvencija z dne 19. junija 1980 o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, dana na voljo za podpis v Rimu 19. junija 1980 (UL L 266, 9. 10. 1980, str. 1)

Konvencija z dne 10. aprila 1984 o pristopu Helenske republike h Konvenciji o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, dana na voljo za podpis v Rimu 19. junija 1980 (UL L 146, 31. 5. 1984, str. 1)

Prvi protokol z dne 19. decembra 1988 o razlagi Konvencije o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, dane na voljo za podpis v Rimu 19. junija 1980, s strani Sodišča Evropskih skupnosti (UL L 48, 20. 2. 1989, str. 1)

Drugi protokol z dne 19. decembra 1988 o dodelitvi določenih pooblastil Sodišču Evropskih skupnosti za razlago Konvencije o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, dane na voljo za podpis v Rimu 19. junija 1980 (UL L 48, 20. 2. 1989, str. 17)

Konvencija z dne 18. maja 1992 o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike h Konvenciji o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, dani na voljo za podpis v Rimu 19. junija 1980 (UL L 333, 18. 11. 1992, str. 1)

Konvencija z dne 29. novembra 1966 o pristopu Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske h Konvenciji o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, dani na voljo za podpis v Rimu 19. junija 1980, ter k Prvemu in Drugemu protokolu o njeni razlagi s strani Sodišča (UL L 15, 15. 1. 1997, str. 10)

2.

Konvencija z dne 23. julija 1990 o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij (UL L 225, 20. 8. 1990, str. 10)

Konvencija z dne 21. decembra 1995 o pristopu Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske h Konvenciji o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij (UL C 26, 31. 1. 1996, str. 1)

Protokol z dne 25. maja 1999 o spremembi Konvencije z dne 23. julija 1990 o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij (UL C 202, 16. 7. 1999, str. 1)

3.

Konvencija z dne 26. julija 1995, pripravljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL C 316, 27. 11. 1995, str. 49)

Protokol z dne 27. septembra 1996, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL C 313, 23. 10. 1996, str. 2)

Protokol z dne 29. novembra 1996, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o razlagi Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti s predhodnim odločanjem Sodišča Evropskih skupnosti (UL C 151, 20. 5. 1997, str. 2)

Drugi protokol z dne 19. junija 1997, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL C 221, 19. 7. 1997, str. 12)

4.

Konvencija z dne 26. julija 1995, pripravljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu) (UL C 316, 27. 11. 1995, str. 2)

Protokol z dne 24. julija 1996, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o razlagi Konvencije o ustanovitvi Evropskega policijskega urada s predhodnim odločanjem Sodišča Evropskih skupnosti (UL C 299, 9. 10. 1996, str. 2)

Protokol z dne 19. junija 1997, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji in člena 41(3) Konvencije o Europolu, o privilegijih in imunitetah Europola, članov njegovih organov, namestnikov direktorja ter uslužbencev Europola (UL C 221, 19. 7. 1997, str. 2)

Protokol z dne 30. novembra 2000, pripravljen na podlagi člena 43(1) Konvencije o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu), o spremembi člena 2 in Priloge k tej konvenciji (UL C 358, 13. 12. 2000, str. 2)

Protokol z dne 28. novembra 2002 o spremembi Konvencije o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu) in Protokola o privilegijih in imunitetah Europola, članov njegovih organov, namestnikov direktorja ter uslužbencev Europola (UL C 312, 16. 12. 2002, str. 2)

Protokol z dne 27. novembra 2003, sestavljen na podlagi člena 43(1) Konvencije o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu), o spremembi te konvencije (UL C 2, 6. 1. 2004, str. 3)

5.

Konvencija z dne 26. julija 1995, pripravljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene (UL C 316, 27. 11. 1995, str. 34)

Protokol z dne 29. novembra 1996, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o razlagi Konvencije o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene s predhodnim odločanjem Sodišča Evropskih skupnosti (UL C 151, 20. 5. 1997, str. 16)

Protokol z dne 12. marca 1999, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, glede pranja premoženjske koristi v Konvenciji o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene in vključitvi registrske številke prevoznega sredstva v Konvencijo (UL C 91, 31. 3. 1999, str. 2)

Protokol z dne 8. maja 2003, pripravljen na podlagi člena 34 Pogodbe o Evropski uniji, o spremembi Konvencije o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene glede vzpostavitve identifikacijske podatkovne baze carinskih datotek (UL C 139, 13. 6. 2003, str. 2)

6.

Konvencija z dne 26. maja 1997, pripravljena na podlagi člena K.3(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji, o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije (UL C 195, 25. 6. 1997, str. 2)

7.

Konvencija z dne 18. decembra 1997, pripravljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o medsebojni pomoči in sodelovanju med carinskimi upravami (UL C 24, 23. 1. 1998, str. 2)

8.

Konvencija z dne 17. junija 1998 o prepovedi vožnje, sestavljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji (UL C 216, 10. 7. 1998, str. 2)

9.

Konvencija z dne 29. maja 2000, ki jo je Svet pripravil na podlagi člena 34 Pogodbe o Evropski uniji, o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, (UL C 197, 12. 7. 2000, str. 3)

Protokol z dne 16. oktobra 2001 o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, ki ga je pripravil Svet v skladu s členom 34 Pogodbe o Evropski uniji (UL C 326, 21. 11. 2001, str. 2)


PRILOGA II

Seznam določb schengenskega pravnega reda, kakor so vključene v okvir Evropske unije, in aktov, ki na njem temeljijo ali so z njim kako drugače povezani, ki so za nove države članice zavezujoči in se v njih uporabljajo od pristopa (iz člena 4(1) Akta o pristopu)

1.

Sporazum med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah z dne 14. junija 1985 (1).

2.

Naslednje določbe Konvencije, podpisane v Schengenu dne 19. junija 1990 (2), o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, ter z njo povezana Sklepna listina in skupne izjave, kakor so bile spremenjene z določenimi akti iz odstavka 8 spodaj:

Člen 1, v kolikor je povezan z določbami tega odstavka; členi od 3 do 7, razen člena 5 (1)(d); člen 13; člena 26 in 27; člen 39; členi od 44 do 59; členi od 61 do 63; členi od 65 do 69; členi od 71 do 73; člena 75 in 76; člen 82; člen 91; členi od 126 do 130, kolikor so povezani z določbami tega odstavka; člen 136; Skupni izjavi 1 in 3 Sklepne listine.

3.

Naslednje določbe sporazumov o pristopu h Konvenciji, podpisani v Schengenu dne 19. junija 1990, o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, njihovih sklepnih listin in z njimi povezanih izjav, kakor so bile spremenjene z določenimi akti iz odstavka 8 spodaj:

(a)

Sporazum, podpisan dne 27. novembra 1990, o pristopu Italijanske republike:

člen 4,

Skupna izjava 1 v Delu II Sklepne listine;

(b)

Sporazum, podpisan dne 25. junija 1991, o pristopu Kraljevine Španije:

člen 4,

Skupna izjava 1 v Delu II Sklepne listine,

Izjava 2 v Delu III Sklepne listine;

(c)

Sporazum, podpisan dne 25. junija 1991, o pristopu Portugalske republike:

členi 4, 5 in 6,

Skupna izjava 1 v Delu II Sklepne listine;

(d)

Sporazum, podpisan dne 6. novembra 1992, o pristopu Helenske republike:

členi 3, 4 in 5,

Skupna izjava 1 v Delu II Sklepne listine,

Izjava 2 v Delu III Sklepne listine;

(e)

Sporazum, podpisan dne 28. aprila 1995, o pristopu Republike Avstrije:

člen 4,

Skupna izjava 1 v Delu II Sklepne listine;

(f)

Sporazum, podpisan dne 19. decembra 1996, o pristopu Kraljevine Danske:

členi 4, 5(2) in 6,

Skupni izjavi 1 in 3 v Delu II Sklepne listine;

(g)

Sporazum, podpisan dne 19. decembra 1996, o pristopu Republike Finske:

člena 4 in 5,

Skupni izjavi 1 in 3 v Delu II Sklepne listine,

Izjava vlade Republike Finske o Ålandskih otokih v Delu III Sklepne listine;

(h)

Sporazum, podpisan dne 19. decembra 1996, o pristopu Kraljevine Švedske:

člena 4 in 5,

Skupni izjavi 1 in 3 v Delu II Sklepne listine.

4.

Naslednji sporazumi, ki jih je Svet sklenil na podlagi člena 6 Schengenskega protokola:

Sporazum z dne 18. maja 1999 med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, vključno s prilogami, Sklepno listino Sporazuma in priloženimi izjavami in izmenjavami pisem (3), odobren s Sklepom Sveta 1999/439/ES (4)

Sporazum z dne 30. junija 1999, sklenjen med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o določitvi pravic in obveznosti med Irsko ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na eni strani ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško na drugi strani na področjih schengenskega pravnega reda, ki velja za te države (5), odobren s Sklepom Sveta 2000/29/ES (6)

Sporazum o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sta ga dne 25. oktobra 2004 podpisala Svet Evropske unije in Švicarska konfederacija (7).

5.

Določbe naslednjih sklepov Izvršnega odbora, ustanovljenega s Konvencijo, podpisano v Schengenu dne 19. junija 1990, o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, kakor so bile spremenjene z določenimi akti iz odstavka 8 spodaj:

 

SCH/Com-ex (93) 10 Sklep Izvršnega odbora z dne 14. decembra 1993 o izjavah ministrov in državnih sekretarjev

 

SCH/Com-ex (93) 14 Sklep Izvršnega odbora z dne 14. decembra 1993 o izboljšanju praktičnega sodelovanja sodstva v boju proti nedovoljenemu prometu s prepovedano drogo

 

SCH/Com-ex (94) 16 rev Sklep Izvršnega odbora z dne 21. novembra 1994 o nabavi enotnih vstopnih in izstopnih žigov

 

SCH/Com-ex (94) 28 rev Sklep Izvršnega odbora z dne 22. decembra 1994 o potrdilu iz člena 75 za prenašanje prepovedanih drog in psihotropnih substanc

 

SCH/Com-ex (94) 29 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 22. decembra 1994 o uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 19. junija 1990

 

SCH/Com-ex (95) 21 Sklep Izvršnega odbora z dne 20. decembra 1995 o hitri izmenjavi statističnih in specifičnih podatkov med schengenskimi državami o možnih nepravilnostih na zunanjih mejah

 

SCH/Com-ex (98) 1 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 21. aprila 1998 o dejavnostih delovne skupine, v kolikor se nanašajo na določbe odstavka 2 zgoraj

 

SCH/Com-ex (98) 26 def Sklep Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o ustanovitvi stalnega odbora Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma

 

SCH/Com-ex (98) 35 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o posredovanju Skupnega priročnika državam kandidatkam za vstop v EU

 

SCH/Com-ex (98) 37 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 27. oktobra 1998 o sprejetju ukrepov za boj proti ilegalnim migracijam, v kolikor se nanašajo na določbe odstavka 2 zgoraj

 

SCH/Com-ex (98) 51 rev 3 Sklep Izvršnega odbora z dne 16. decembra 1998 o čezmejnem policijskem sodelovanju pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj

 

SCH/Com-ex (98) 52 Sklep Izvršnega odbora z dne 16. decembra 1998 o Priročniku o čezmejnem policijskem sodelovanju, kolikor se nanaša na določbe odstavka 2 zgoraj

 

SCH/Com-ex (98) 57 Sklep Izvršnega odbora z dne 16. decembra 1998 o uvedbi enotnega obrazca za dokazovanje vabil, garantnih izjav in izjav o namestitvi

 

SCH/Com-ex (98) 59 rev Sklep Izvršnega odbora z dne 16. decembra 1998 o usklajeni napotitvi svetovalcev za dokumente

 

SCH/Com-ex (99) 1 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o schengenskih pravilih na področju prepovedanih drog

 

SCH/Com-ex (99) 6 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o schengenskem pravnem redu na področju telekomunikacij

 

SCH/Com-ex (99) 7 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o uradnikih za zvezo

 

SCH/Com-ex (99) 8 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o splošnih načelih glede plačevanja informatorjev

 

SCH/Com-ex (99) 10 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o nezakoniti trgovini z orožjem

 

SCH/Com-ex (99) 13 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o dokončnih različicah Skupnega priročnika in Skupnih konzularnih navodil:

Priloge 1-3, 7, 8 in 15 Skupnih konzularnih navodil

Skupni priročnik, če je povezan z določbami iz odstavka 2 zgoraj, vključno s prilogami 1, 5, 5A, 6, 10 in 13

 

SCH/Com-ex (99) 18 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o izboljšanju policijskega sodelovanja pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj.

6.

Naslednji izjavi Izvršnega odbora, ustanovljenega s Konvencijo, podpisano v Schengenu dne 19. junija 1990, o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, v kolikor sta povezani z določbami iz odstavka 2 zgoraj:

 

SCH/Com-ex (96) decl 6 rev 2 Izjava Izvršnega odbora z dne 26. junija 1996 o izročitvi

 

SCH/Com-ex (97) decl 13 rev 2 Izjava Izvršnega odbora z dne 9. februarja 1998 o ugrabitvah mladoletnikov

7.

Naslednja sklepa Centralne skupine, ustanovljene s Konvencijo, podpisano v Schengenu dne 19. junija 1990, o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, v kolikor sta povezana z določbami odstavka 2 zgoraj:

 

SCH/C (98) 117 Sklep Centralne skupine z dne 27. oktobra 1998 o delovnem načrtu za boj proti ilegalnim migracijam

 

SCH/C (99) 25 Sklep Centralne skupine z dne 22. marca 1999 o splošnih načelih za plačevanje informatorjev

8.

Naslednji akti, ki temeljijo na schengenskem pravnem redu, ali so drugače z njim povezani:

 

Uredba Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume (UL L 164, 14. 7. 1995, str. 1)

 

Odločba Sveta 1999/307/ES z dne 1. maja 1999 o podrobnem programu za vključitev schengenskega sekretariata v generalni sekretariat Sveta (UL L 119, 7. 5. 1999, str. 49)

 

Sklep Sveta 1999/435/ES z dne 20. maja 1999 o opredelitvi schengenskega pravnega reda za namen določanja pravne podlage za vsako določbo ali sklep, ki sestavlja schengenski pravni red, skladno z ustreznimi določbami iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o Evropski uniji (UL L 176, 10. 7. 1999, str. 1)

 

Sklep Sveta 1999/436/ES z dne 20. maja 1999 o določitvi pravne podlage za vsako določbo ali sklep, ki sestavlja schengenski pravni red, skladno z ustreznimi določbami Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o Evropski uniji (UL L 176, 10. 7. 1999, str. 17)

 

Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10. 7. 1999, str. 31)

 

Sklep Sveta 1999/848/ES z dne 13. decembra 1999 o popolni uporabi schengenskega pravnega reda v Grčiji (UL L 327, 21. 12. 1999, str. 58)

 

Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1. 6. 2000, str. 43)

 

Sklep Sveta 2000/586/PNZ z dne 28. septembra 2000 o vzpostavitvi postopka za spremembo členov 40(4) in (5), 41(7) in 65(2) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL L 248, 3. 10. 2000, str. 1)

 

Sklep Sveta 2000/751/ES z dne 30. novembra 2000 o umiku zaupnosti za nekatere dele Skupnega priročnika, ki ga je sprejel Izvršni odbor, ustanovljen s Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (UL L 303, 2. 12. 2000, str. 29)

 

Sklep Sveta 2000/777/ES z dne 1. decembra 2000 o uporabi schengenskega pravnega reda na Danskem, Finskem in Švedskem ter v Islandiji in na Norveškem (UL L 309, 9. 10. 2000, str. 24)

 

Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 81, 21. 3. 2001, str. 1)

 

Uredba Sveta št. 789/2001/ES z dne 24. aprila 2001, s katero se Svetu pridržijo izvedbena pooblastila v zvezi z nekaterimi podrobnejšimi predpisi in praktičnimi postopki preverjanja prošenj za vizume (UL L 116, 26. 4. 2001, str. 2)

 

Uredba Sveta št. 790/2001/ES z dne 24. aprila 2001, s katero se Svetu pridržijo izvedbena pooblastila v zvezi z nekaterimi podrobnejšimi predpisi in praktičnimi postopki izvajanja mejnih kontrol in nadzora (UL L 116, 26. 4. 2001, str. 5)

 

Odločba Sveta 2001/329/ES z dne 24. aprila 2001 o posodobitvi dela VI in prilog 3, 6 in 13 Skupnih konzularnih navodil in prilog 5(a), 6(a) in 8 k Skupnemu priročniku (UL L 116, 26. 4. 2001, str. 32), v kolikor je povezana s Prilogo 3 Skupnih konzularnih navodil in s Prilogo 5(a) Skupnega priročnika

 

Direktiva Sveta 2001/51/ES z dne 28. junija 2001 o dopolnitvi določb iz člena 26 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (UL L 187, 10. 7. 2001, str. 45)

 

Sklep Sveta 2001/886/PNZ z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 328, 13. 12. 2001, str. 1)

 

Uredba Sveta (ES) št. 2414/2001 z dne 7. decembra 2001 o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja držav članic imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 327, 12. 12. 2001, str. 1)

 

Uredba Sveta (ES) št. 2424/2001 z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 328, 13. 12. 2001, str. 4)

 

Uredba Sveta (ES) št. 333/2002 z dne 18. februarja 2002 o enotni obliki obrazcev, na katere se nalepi vizum, ki ga je izdala država članica imetnikom potnih listin, ki jih država članica, katera je obrazec izdala, ne priznava (UL L 53, 23. 2. 2002, str. 4)

 

Uredba Sveta (ES) št. 334/2002 z dne 18. februarja 2002 o spremembi Uredbe (ES) št. 1683/95 o enotni obliki za vizume (UL L 53, 23. 2. 2002, str. 7)

 

Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7. 3. 2002, str. 20)

 

Odločba Sveta 2002/352/ES z dne 25. aprila 2002 o reviziji Skupnega priročnika (UL L 123, 9. 5. 2002, str. 47)

 

Sklep Sveta 2002/353/ES z dne 25. aprila 2002 o umiku zaupnosti za del II Skupnega priročnika, ki ga je sprejel Izvršni odbor, ustanovljen s Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (UL L 123, 9. 5. 2002, str. 49)

 

Uredba Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (UL L 157, 15. 6. 2002, str. 1)

 

Odločba Sveta 2002/587/ES z dne 12. julija 2002 o reviziji Skupnega priročnika (UL L 187, 16. 7. 2002, str. 50)

 

Okvirni sklep Sveta 2002/946/PNZ z dne 28. novembra 2002 o krepitvi kazenskega okvirja na področju preprečevanja nudenja pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju (UL L 328, 5. 12. 2002, str. 1)

 

Direktiva Sveta 2002/90/ES z dne 28. novembra 2002 o opredelitvi pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju (UL L 328, 5. 12. 2002, str. 17)

 

Sklep Sveta 2003/170/PNZ z dne 27. februarja 2003 o skupni uporabi častnikov za zvezo, napotenih s strani organov pregona držav članic (UL L 67, 12. 3. 2003, str. 27)

 

Uredba Sveta (ES) št. 453/2003 z dne 6. marca 2003 o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o tretjih državah, katerih državljani morajo imeti pri prehodu zunanjih meja vizum, in tretjih državah, katerih državljani so oproščeni iz vizumske obveznosti (UL L 69, 13. 3. 2003, str. 10)

 

Sklep Sveta 2003/725/PNZ z dne 2. oktobra 2003 o spremembi določb členov 40(1) in (7) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL L 260, 11. 10. 2003, str. 37)

 

Direktiva Sveta 2003/110/ES z dne 25. novembra 2003 o pomoči v primeru tranzita za namene repatriacije po zračni poti (UL L 321, 6. 12. 2003, str. 26)

 

Uredba Sveta (ES) št. 377/2004 z dne 19. februarja 2004 o vzpostavitvi mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje (UL L 64, 2. 3. 2004, str. 1)

 

Sklep Sveta 2004/466/ES z dne 29. aprila 2004 o spremembi Skupnega priročnika, da bi vključili določbo o ciljno usmerjenih mejnih kontrolah mladoletnikov v spremstvu (UL L 157, 30. 4. 2004, str. 136)

 

Direktiva Sveta 2004/82/ES z dne 29. aprila 2004 o obveznosti prevoznikov, da sporočajo podatke o potnikih (UL L 261, 6. 8. 2004, str. 24)

 

Odločba Sveta (ES) št. 2004/573/ES z dne 29. aprila 2004 o organizaciji skupnih letov za prisilno odstranitev državljanov tretjih držav, za katere so bili izvedeni posamični ukrepi prisilne odstranitve, z ozemlja dveh ali več držav članic (UL L 261, 6. 8. 2004, str. 28)

 

Odločba Sveta 2004/574/ES z dne 12. julija 2002 o reviziji Skupnega priročnika (UL L 261, 6. 8. 2004, str. 36)

 

Odločba Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS) (UL L 213, 15. 6. 2004, str. 5)

 

Uredba Sveta (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (UL L 349, 25. 11. 2004, str. 1)

 

Uredba Sveta (ES) št. 2133/2004 z dne 13. decembra 2004 o zahtevi, da pristojni organi držav članic sistematično žigosajo potne listine državljanov tretjih držav pri njihovem prehodu zunanjih meja držav članic, ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in Skupnega priročnika v ta namen (UL L 369, 16. 12. 2004, str. 5)

 

Uredba Sveta (ES) št. 2252/2004 z dne 13. decembra 2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice (UL L 385, 29. 12. 2004, str. 1).


(1)  UL L 239, 22.9.2000, str. 13.

(2)  UL L 239, 22.9.2000, str. 19, Konvencija, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 871/2004 (UL L 162, 30.4.2004, str. 29).

(3)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(4)  UL L 176, 10.7.1999, str. 35.

(5)  UL L 15, 20.1.2000, str. 2.

(6)  UL L 15, 20.1.2000, str. 1.

(7)  Do sklenitve tega sporazuma, v kolikor se ta uporablja začasno.


PRILOGA III

Seznam iz člena 19 Akta o pristopu: prilagoditve aktov, ki so jih sprejele institucije

1.   PRAVO DRUŽB

PRAVICE INDUSTRIJSKE LASTNINE

I.   BLAGOVNA ZNAMKA SKUPNOSTI

31994 R 0040: Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 11, 14. 1. 1994, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

31994 R 3288: Uredbo Sveta (ES) št. 3288/94 z dne 22. 12. 1994 (UL L 349, 31. 12. 1994, str. 83),

32003 R 0807: Uredbo Sveta (ES) št. 807/2003 z dne 14. 4. 2003 (UL L 122, 16. 5. 2003, str. 36),

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33),

32003 R 1653: Uredbo Sveta (ES) št. 1653/2003 z dne 18. 6. 2003 (UL L 245, 29. 9. 2003, str. 36),

32003 R 1992: Uredbo Sveta (ES) št. 1992/2003 z dne 27. 10. 2003 (UL L 296, 14. 11. 2003, str. 1),

32004 R 0422: Uredbo Sveta (ES) št. 422/2004 z dne 19. 2. 2004 (UL L 70, 9. 3. 2004, str. 1).

Člen 159a(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Z dnem pristopa Bolgarije, Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Romunije, Slovenije in Slovaške (v nadaljnjem besedilu ‚nove države članice‘) se znamke Skupnosti, ki so bile registrirane ali za katere je bila vložena prijava na podlagi te uredbe pred zadevnim dnem pristopa, razširijo na območje teh držav članic, da imajo enak učinek v celotni Skupnosti.“.

II.   DODATNI VARSTVENI CERTIFIKATI

1.

31992 R 1768: Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila (UL L 182, 2. 7. 1992, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29. 8. 1994, str. 21),

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

(a)

V členu 19a se doda naslednje:

„(k)

vsem zdravilom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot zdravilo, pridobljena po 1. januarju 2000, se v Bolgariji sme podeliti certifikat, pod pogojem, da je prijava za pridobitev certifikata vložena v šestih mesecih od dne pristopa.

(l)

vsem zdravilom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot zdravilo, pridobljena po 1. januarju 2000, se v Romuniji sme podeliti certifikat. V primeru, da se je rok iz člena 7(1) že iztekel, je možnost prijave za pridobitev certifikata v roku šestih mesecev od dne pristopa.“.

(b)

Člen 20(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.

Ta uredba se uporablja za dodatne varstvene certifikate, pridobljene v skladu z nacionalno zakonodajo Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Malte, Poljske, Romunije, Slovenije in Slovaške pred zadevnim dnem pristopa.“.

2.

31996 R 1610: Uredba (ES) št. 1610/96 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za fitofarmacevtska sredstva (UL L 198, 8. 8. 1996, str. 30), kakor je bila spremenjena z:

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

(a)

V členu 19a se doda naslednje:

„(k)

vsem fitofarmacevtskim sredstvom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot fitofarmacevtsko sredstvo, pridobljena po 1. januarju 2000, se v Bolgariji sme podeliti certifikat, pod pogojem, da je prijava za pridobitev certifikata vložena v šestih mesecih od dne pristopa.

(l)

vsem fitofarmacevtskim sredstvom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot fitofarmacevtsko sredstvo, pridobljena po 1. januarju 2000, se v Romuniji sme podeliti certifikat. V primeru, da se je rok iz člena 7(1) že iztekel, je možnost prijave za pridobitev certifikata v roku šestih mesecev od dne pristopa.“.

(b)

Člen 20(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.

Ta uredba se uporablja za dodatne varstvene certifikate, pridobljene v skladu z nacionalno zakonodajo Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Malte, Poljske, Romunije, Slovenije in Slovaške pred zadevnim dnem pristopa.“.

III.   MODELI SKUPNOSTI

32002 R 0006: Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL L 3, 5. 1. 2002, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

Člen 110a(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Z dnem pristopa Bolgarije, Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Romunije, Slovenije in Slovaške (v nadaljnjem besedilu ‚nove države članice‘) se modeli Skupnosti, ki so bili registrirani ali za katere je bila vložena prijava na podlagi te uredbe pred zadevnim dnem pristopa, razširijo na območje teh držav članic, da imajo enak učinek v celotni Skupnosti.“.

2.   KMETIJSTVO

1.

31989 R 1576: Uredba Sveta (EGS) št. 1576/89 z dne 29. maja 1989 o določitvi splošnih pravil o opredelitvi, opisu in predstavitvi žganih pijač (UL L 160, 12. 6. 1989, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

31992 R 3280: Uredbo Sveta (EGS) št. 3280/92 z dne 9. 11. 1992 (UL L 327, 13. 11. 1992, str. 3),

31994 R 3378: Uredbo (ES) št. 3378/94 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. 12. 1994 (UL L 366, 31. 12. 1994, str. 1),

11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29. 8. 1994, str. 21),

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33),

32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

(a)

V členu 1(4), točka (i) se doda naslednje:

„(5)

Ime ‚sadno žganje‘ se lahko nadomesti z označbo ‚Pălincă‘ le pri žgani pijači proizvedeni v Romuniji.“.

(b)

V Prilogi II se dodajo naslednje označbe geografskega porekla:

v točki 4: „Vinars Târnave“, „Vinars Vaslui“, „Vinars Murfatlar“, „Vinars Vrancea“, „Vinars Segarcea“;

v točki 6: „Сунгурларска гроздова ракия/Гроздова ракия от Сунгурларе/Sungurlarska grozdova rakija/Grozdova rakija iz Sungurlara“, „Сливенска перла (Сливенска гроздова ракия/Гроздова ракия от Сливен)/Slivenska perla (Slivenska grozdova rakija/Grozdova rakija iz Slivena)“, „Стралджанска мускатова ракия/Мускатова ракия от Стралджа/Straldžanska muškatova rakija/Muškatova rakija iz Straldže“, „Поморийска гроздова ракия/Гроздова ракия от Поморие/Pomorijska grozdova rakija/Grozdova rakija iz Pomoria“, „Русенска бисерна гроздова ракия/Бисерна гроздова ракия от Русе/Rusenska biserna grozdova rakija/Biserna grozdova rakija iz Rusa“, „Бургаска мускатова ракия/Мускатова ракия от Бургас/Burgaska muškatova rakija/Muškatova rakija iz Burgasa“, „Добруджанска мускатова ракия/Мускатова ракия от Добруджа/Dobrudžanska muškatova rakija/Muškatova rakija iz Dobrudže“, „Сухиндолска гроздова ракия/Гроздова ракия от Сухиндол/Suhindolska grozdova rakija/Grozdova rakija iz Suhindola“, „Карловска гроздова ракия/Гроздова ракия от Карлово/Karlovska grozdova rakija/Grozdova Rakija iz Karlova“;

v točki 7: „Троянска сливова ракия/Сливова ракия от Троян/Trojanska slivova rakija/Slivova rakija iz Trojana“, „Силистренска кайсиева ракия/Кайсиева ракия от Силистра/Silistrenska kajsijeva rakija/Kajsijeva rakija iz Silistre“, „Тервелска кайсиева ракия/Кайсиева ракия от Тервел/Tervelska kajsijeva rakija/Kajsijeva rakija iz Tervela“, „Ловешка сливова ракия/Сливова ракия от Ловеч/Loveška slivova rakija/Slivova rakija iz Loveča“, „Ţuică Zetea de Medieşu Aurit“, „Ţuică de Valea Milcovului“, „Ţuică de Buzău“, „Ţuică de Argeş“, „Ţuică de Zalău“, „Ţuică ardelenească de Bistriţa“, „Horincă de Maramureş“, „Horincă de Cămârzan“, „Horincă de Seini“, „Horincă de Chioar“, „Horincă de Lăpuş“, „Turţ de Oaş“, „Turţ de Maramureş“.

2.

31991 R 1601: Uredba Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil za opredelitev, opis in predstavitev aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov (UL L 149, 14. 6. 1991, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

31992 R 3279: Uredbo Sveta (EGS) št. 3279/92 z dne 9. 11. 1992 (UL L 327, 13. 11. 1992, str. 1),

11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29. 8. 1994, str. 21),

31994 R 3378: Uredbo (ES) št. 3378/94 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. 12. 1994 (UL L 366, 31. 12. 1994, str. 1),

31996 R 2061: Uredbo (ES) št. 2061/96 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. 10. 1996 (UL L 277, 30. 10. 1996, str. 1),

32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

V členu 2(3) se za točko (h) doda naslednja točka:

„(i)

Pelin: aromatizirana pijača, dobljena iz belega ali rdečega vina, zgoščenega grozdnega mošta, grozdnega soka (ali sladkorja iz sladkorne pese) in posebne zeliščne tinkture, ki ima vsebnost alkohola najmanj 8,5 % vol., vsebnost sladkorja, izraženo kot invertni sladkor, med 45 in 50 grami na liter, in skupno vsebnost kislin ne manj od 3 gramov na liter, izraženo kot vinska kislina.“

in točka (i) se prečrkuje v (j).

3.

31992 R 2075: Uredba Sveta (EGS) št. 2075/92 z dne 30. junija 1992 o skupni ureditvi trga za surovi tobak (UL L 215, 30. 7. 1992, str. 70), kakor je bila spremenjena z:

11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29. 8. 1994, str. 21),

31994 R 3290: Uredbo Sveta (ES) št. 3290/94 z dne 22. 12. 1994 (UL L 349, 31. 12. 1994, str. 105),

31995 R 0711: Uredbo Sveta (ES) št. 711/95 z dne 27. 3. 1995 (UL L 73, 1. 4. 1995, str. 13),

31996 R 0415: Uredbo Sveta (ES) št. 415/96 z dne 4. 3. 1996 (UL L 59, 8. 3. 1996, str. 3),

31996 R 2444: Uredbo Sveta (ES) št. 2444/96 z dne 17. 12. 1996 (UL L 333, 21. 12. 1996, str. 4),

31997 R 2595: Uredbo Sveta (ES) št. 2595/97 z dne 18. 12. 1997 (UL L 351, 23. 12. 1997, str. 11),

31998 R 1636: Uredbo Sveta (ES) št. 1636/98 z dne 20. 7. 1998 (UL L 210, 28. 7. 1998, str. 23),

31999 R 0660: Uredbo Sveta (ES) št. 660/1999 z dne 22. 3. 1999 (UL L 83, 27. 3. 1999, str. 10),

32000 R 1336: Uredbo Sveta (ES) št. 1336/2000 z dne 19. 6. 2000 (UL L 154, 27. 6. 2000, str. 2),

32002 R 0546: Uredbo Sveta (ES) št. 546/2002 z dne 25. 3. 2002 (UL L 84, 28. 3. 2002, str. 4),

32003 R 0806: Uredbo Sveta (ES) št. 806/2003 z dne 14. 4. 2003 (UL L 122, 16. 5. 2003, str. 1),

32003 R 2319: Uredbo Sveta (ES) št. 2319/2003 z dne 17. 12. 2003 (UL L 345, 31. 12. 2003, str. 17),

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

(a)

V Prilogi, se v točki V. „Sun-cured“ doda naslednje:

 

„Molovata

 

Ghimpaţi

 

Bărăgan“.

(b)

V Prilogi, se v točki VI. „Basmas“ doda naslednje:

 

„Džebel

 

Nevrokop

 

Dupnica

 

Melnik

 

Ustina

 

Harmanli

 

Krumovgrad

 

Iztočen Balkan

 

Topolovgrad

 

Svilengrad

 

Srednogorska jaka“.

(c)

V Prilogi, se v točki VIII. „Kaba Koulak (klasični)“ doda naslednje:

 

„Severna Bulgaria

 

Tekne“.

4.

31996 R 2201: Uredba Sveta (ES) št. 2201/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za predelano sadje in zelenjavo (UL L 297, 21. 11. 1996, str. 29), kakor je bila spremenjena z:

31997 R 2199: Uredbo Sveta (ES) št. 2199/97 z dne 30. 10. 1997 (UL L 303, 6. 11. 1997, str. 1),

31999 R 2701: Uredbo Sveta (ES) št. 2701/1999 z dne 14. 12. 1999 (UL L 327, 21. 12. 1999, str. 5),

32000 R 2699: Uredbo Sveta (ES) št. 2699/2000 z dne 4. 12. 2000 (UL L 311, 12. 12. 2000, str. 9),

32001 R 1239: Uredbo Sveta (ES) št. 1239/2001 z dne 19. 6. 2001 (UL L 171, 26. 6. 2001, str. 1),

32002 R 0453: Uredbo Komisije (ES) št. 453/2002 z dne 13. 3. 2002 (UL L 72, 14. 3. 2002, str. 9),

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33),

32004 R 0386: Uredbo Komisije (ES) št. 386/2004 z dne 1. 3. 2004 (UL L 64, 2. 3. 2004, str. 25).

Priloga III se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA III

Pragi predelave iz člena 5

Neto teža svežega proizvoda

(v tonah)

 

Paradižniki

Breskve

Hruške

Pragi Skupnosti

8 860 061

560 428

105 659

Nacionalni pragi

Bolgarija

156 343

17 843

n.r.

Češka

12 000

1 287

11

Grčija

1 211 241

300 000

5 155

Španija

1 238 606

180 794

35 199

Francija

401 608

15 685

17 703

Italija

4 350 000

42 309

45 708

Ciper

7 944

6

n.r.

Latvija

n.r.

n.r.

n.r.

Madžarska

130 790

1 616

1 031

Malta

27 000

n.r.

n.r.

Nizozemska

n.r.

n.r.

243

Avstrija

n.r.

n.r.

9

Poljska

194 639

n.r.

n.r.

Portugalska

1 050 000

218

600

Romunija

50 390

523

n.r.

Slovaška

29 500

147

n.r.

n.r.= ni relevantno“.

5.

31998 R 2848: Uredba Komisije (ES) št. 2848/98 z dne 22. decembra 1998 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 2075/92 glede sheme premij, proizvodnih kvot in posebne pomoči za skupine proizvajalcev v sektorju surovega tobaka (UL L 358, 31. 12. 1998, str. 17), kakor je bila spremenjena z:

31999 R 0510: Uredbo Komisije (ES) št. 510/1999 z dne 8. 3. 1999 (UL L 60, 9. 3. 1999, str. 54),

31999 R 0731: Uredbo Komisije (ES) št. 731/1999 z dne 7. 4. 1999 (UL L 93, 8. 4. 1999, str. 20),

31999 R 1373: Uredbo Komisije (ES) št. 1373/1999 z dne 25. 6. 1999 (UL L 162, 26. 6. 1999, str. 47),

31999 R 2162: Uredbo Komisije (ES) št. 2162/1999 z dne 12. 10. 1999 (UL L 265, 13. 10. 1999, str. 13),

31999 R 2637: Uredbo Komisije (ES) št. 2637/1999 z dne 14. 12. 1999 (UL L 323, 15. 12. 1999, str. 8),

32000 R 0531: Uredbo Komisije (ES) št. 531/2000 z dne 10. 3. 2000 (UL L 64, 11. 3. 2000, str. 13),

32000 R 0909: Uredbo Komisije (ES) št. 909/2000 z dne 2. 5. 2000 (UL L 105, 3. 5. 2000, str. 18),

32000 R 1249: Uredbo Komisije (ES) št. 1249/2000 z dne 15. 6. 2000 (UL L 142, 16. 6. 2000, str. 3),

32001 R 0385: Uredbo Komisije (ES) št. 385/2001 z dne 26. 2. 2001 (UL L 57, 27. 2. 2001, str. 18),

32001 R 1441: Uredbo Komisije (ES) št. 1441/2001 z dne 16. 7. 2001 (UL L 193, 17. 7. 2001, str. 5),

32002 R 0468: Uredbo Komisije (ES) št. 486/2002 z dne 18. 3. 2002 (UL L 76, 19. 3. 2002, str. 9),

32002 R 1005: Uredbo Komisije (ES) št. 1005/2002 z dne 12. 6. 2002 (UL L 153, 13. 6. 2002, str. 3),

32002 R 1501: Uredbo Komisije (ES) št. 1501/2002 z dne 22. 8. 2002 (UL L 227, 23. 8. 2002, str. 16),

32002 R 1983: Uredbo Komisije (ES) št. 1983/2002 z dne 7. 11. 2002 (UL L 306, 8. 11. 2002, str. 8),

32004 R 1809: Uredbo Komisije (ES) št. 1809/2004 z dne 18. 10. 2004 (UL L 318, 19. 10. 2004, str. 18).

Priloga I se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA I

Odstotki jamstvenega praga na državo članico ali posebne regije za priznavanje skupin proizvajalcev

Država članica ali posebna regija sedeža skupine proizvajalcev

Odstotki

Nemčija, Španija (razen Kastilje-Leon, Navarre in področja Campezo v Baskiji), Francija (razen Nord-Pas-de-Calais in Pikardije), Italija, Portugalska (razen Avtonomne regije Azori), Belgija, Avstrija, Romunija

2 %

Grčija (razen Epira), Avtonomna regija Azori (Portugalska), Nord-Pas-de-Calais in Pikardija (Francija), Bolgarija (razen občin Banite, Zlatograd, Madan in Dospat na področju Džebel in občin Veliki Preslav, Varbica, Šumen, Smiadovо, Varna, Dalgopol, General Tоševо, Dobrič, Kavarna, Krušari, Šabla in Antonovo na področju severne Bolgarije)

1 %

Kastilja-Leon (Španija), Navarra (Španija), področje Campezo v Baskiji (Španija), Epir (Grčija), Banite, občine Zlatograd, Madan in Dospat na področju Džebel in občin Veliki Preslav, Varbica, Šumen, Smiadovо, Varna, Dalgopol, General Tоševо, Dobrič, Kavarna, Krushari, Šabla in Antonovo na področju severne Bolgarije (Bolgarija)

0,3 %“

6.

31999 R 1493: Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L 179, 14. 7. 1999, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

32000 R 1622: Uredbo Komisije (ES) št. 1622/2000 z dne 24. 7. 2000 (UL L 194, 31. 7. 2000, str. 1),

32000 R 2826: Uredbo Sveta (ES) št. 2826/2000 z dne 19. 12. 2000 (UL L 328, 23. 12. 2000, str. 2),

32001 R 2585: Uredbo Sveta (ES) št. 2585/2001 z dne 19. 12. 2001 (UL L 345, 29. 12. 2001, str. 10),

32003 R 0806: Uredbo Sveta (ES) št. 806/2003 z dne 14. 4. 2003 (UL L 122, 16. 5. 2003, str. 1),

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33),

32003 R 1795: Uredbo Komisije (ES) št. 1795/2003 z dne 13. 10. 2003 (UL L 262, 14. 10. 2003, str. 13).

(a)

V členu 6 se doda naslednje:

„5.

Za Bolgarijo in Romunijo so novoustvarjene pravice zasaditve dodeljene za proizvodnjo kakovostnega vina pdpo, ki znaša 1,5 % od skupnih površin vinogradov, ki predstavljajo 2 302,5 hektarjev za Bolgarijo in 2 830,5 hektarjev za Romunijo na dan pristopa. Te pravice se dodelijo v nacionalno rezervo, za katero se uporablja člen 5.“.

(b)

V Prilogi III (Vinorodne cone) se točki 2 doda naslednje:

„(g)

v Romuniji: območje Podişul Transilvaniei“.

(c)

V Prilogi III (Vinorodne cone) se zadnji stavek točke 3 nadomesti z naslednjim:

„(d)

na Slovaškem, regijo Tokaj.

(e)

v Romuniji, površine zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točko 2(g) ali 5(f).“.

(d)

V Prilogi III (Vinorodne cone) se točki 5 doda naslednje:

„(e)

v Bolgariji, površine zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Dunavska Ravnina (Дунавска равнина), Černomorski Rajon (Черноморски район), Rozova Dolina (Розова долина)

(f)

v Romuniji, površine zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Dealurile Buzăului, Dealu Mare, Severinului in Plaiurile Drâncei, Colinele Dobrogei, Terasele Dunării, južna vinska regija, vključno s peščenimi in drugimi ugodnimi regijami“.

(e)

V Prilogi III (Vinorodne cone) se točki 6 doda naslednje:

„V Bolgariji vinorodna cona C III a) vključuje površine zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točko 5(e)“.

(f)

V Prilogi V, delu D.3. se doda naslednje:

„ter Romunije“.

7.

32000 R 1673: Uredba Sveta (ES) št. 1673/2000 z dne 27. julija 2000 o skupni tržni ureditvi za lan in konopljo, ki se ju goji za vlakna (UL L 193, 29. 7. 2000, str. 16), kakor je bila spremenjena z:

32002 R 0651: Uredbo Komisije (ES) št. 651/2002 z dne 16. 4. 2002 (UL L 101, 17. 4. 2002, str. 3),

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33),

32003 R 1782: Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. 9. 2003 (UL L 270, 21. 10. 2003, str. 1),

32004 R 0393: Uredbo Sveta (ES) št. 393/2004 z dne 24. 2. 2004 (UL L 65, 3. 3. 2004, str. 4).

(a)

Člen 3(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Za dolga lanena vlakna se določi maksimalna zajamčena količina na tržno leto, in sicer 80 878 ton, ki se jo razdeli med države članice kot nacionalne zajamčene količine. Ta količina se razdeli, kot sledi:

13 800 ton za Belgijo,

13 ton za Bolgarijo,

1 923 ton za Češko,

300 ton za Nemčijo,

30 ton za Estonijo,

50 ton za Španijo,

55 800 ton za Francijo,

360 ton za Latvijo,

2 263 ton za Litvo,

4 800 ton za Nizozemsko,

150 ton za Avstrijo,

924 ton za Poljsko,

50 ton za Portugalsko,

42 ton za Romunijo,

73 ton za Slovaško,

200 ton za Finsko,

50 ton za Švedsko,

50 ton za Združeno kraljestvo.“.

(b)

V členu 3(2) se uvodni odstavek in točka (a) nadomestita z naslednjim:

„2.

Za kratka lanena vlakna in konopljena vlakna, za katera se lahko dodeli pomoč, se določi maksimalna zajamčena količina, in sicer 147 265 ton. Ta količina se razdeli v obliki:

(a)

nacionalnih zajamčenih količin naslednjim državam članicam:

10 350 ton za Belgijo,

48 ton za Bolgarijo,

2 866 ton za Češko,

12 800 ton za Nemčijo,

42 ton za Estonijo,

20 000 ton za Španijo,

61 350 ton za Francijo,

1 313 ton za Latvijo,

3 463 ton za Litvo,

2 061 ton za Madžarsko,

5 550 ton za Nizozemsko,

2 500 ton za Avstrijo,

462 ton za Poljsko,

1 750 ton za Portugalsko,

921 ton za Romunijo,

189 ton za Slovaško,

2 250 ton za Finsko,

2 250 ton za Švedsko,

12 100 ton za Združeno kraljestvo.

Nacionalna zajamčena količina, ki je določena za Madžarsko, se nanaša le na konopljena vlakna.“.

8.

32003 R 1782: Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L 270, 21. 10. 2003, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

32004 R 0021: Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. 12. 2003 (UL L 5, 9. 1. 2004, str. 8),

32004 R 0583: Uredbo Sveta (ES) št. 583/2004 z dne 22. 3. 2004 (UL L 91, 30. 3. 2004, str. 1),

32004 D 0281: Odločbo Sveta 2004/281/ES z dne 22. 3. 2004 (UL L 93, 30. 3. 2004, str. 1),

32004 R 0864: Uredbo Sveta (ES) št. 864/2004 z dne 29. 4. 2004 (UL L 161, 30. 4. 2004, str. 48).

(a)

„Člen 2(g) se nadomesti z naslednjim:

(g)

‚nove države članice‘ so Bolgarija, Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Romunija, Slovenija in Slovaška.“.

(b)

V členu 5(2) se na koncu prvega pododstavka doda naslednje:

„Vendar Bolgarija in Romunija zagotovita, da zemljišča, ki so se 1. januarja 2007 uporabljala kot trajni pašniki, ostanejo trajni pašniki.“.

(c)

V členu 54(2) se na koncu prvega pododstavka doda naslednje:

„Vendar pa je datum, ki je za Bolgarijo in Romunijo predviden za zahtevke za pomoč na površino, 30. junij 2005.“.

(d)

V členu 71g se doda naslednje:

„9.

Za Bolgarijo in Romunijo:

(a)

je triletno referenčno obdobje iz odstavka 2 od leta 2002 do leta 2004;

(b)

je leto iz odstavka 3(a) leto 2004;

(c)

v prvem pododstavku odstavka 4 je sklicevanje na leto 2004 in/ali leto 2005 leto 2005 in/ali leto 2006, in sklicevanje na leto 2004 je leto 2005.“.

(e)

V členu 71h se doda naslednje:

„Sklicevanje na 30. junij 2003 pa je za Bolgarijo in Romunijo 30. junij 2005.“.

(f)

Člen 74(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Pomoč se dodeli za nacionalne osnovne površine v tradicionalnih proizvodnih območjih, navedenih v Prilogi X.

Osnovne površine so naslednje

Bolgarija

21 800 ha

Grčija

617 000 ha

Španija

594 000 ha

Francija

208 000 ha

Italija

1 646 000 ha

Ciper

6 183 ha

Madžarska

2 500 ha

Avstrija

7 000 ha

Portugalska

118 000 ha“.

(g)

Člen 78(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Maksimalna zajamčena površina, v zvezi s katero se lahko dodeli pomoč, je 1 648 000 ha.“;

(h)

Člen 80(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.

Pomoč je glede na donose v zadevnih državah članicah naslednja:

 

Tržno leto 2004/2005 in v primeru uporabe člena 71

(EUR/ha)

Tržno leto 2005/2006 in kasneje

(EUR/ha)

Bolgarija

-

345,225

Grčija

1 323,96

561,00

Španija

1 123,95

476,25

Francija:

 

 

matično ozemlje

971,73

411,75

Francoska Gvajana

1 329,27

563,25

Italija

1 069,08

453,00

Madžarska

548,70

232,50

Portugalska

1 070,85

453,75

Romunija

-

126,075“.

(i)

Člen 81 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 81

Površine

Nacionalna osnovna površina se uvede za vsako državo članico proizvajalko. Vendar se za Francijo uvedeta dve osnovni površini. Osnovne površine so naslednje:

Bolgarija

4 166 ha

Grčija

20 333 ha

Španija

104 973 ha

Francija:

matično ozemlje

Francoska Gvajana

19 050 ha

4 190 ha

Italija

219 588 ha

Madžarska

3 222 ha

Portugalska

24 667 ha

Romunija

500 ha

Država članica lahko v skladu z objektivnimi merili razdeli svojo osnovno površino ali površine v podosnovne površine.“

(j)

Člen 84 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 84

Površine

1.   Država članica odobri pomoč Skupnosti v okviru zgornje meje, ki se izračuna tako, da se število hektarjev NZP v tej državi članici, kot je določeno v odstavku 3, pomnoži s povprečnim zneskom v višini 120,75 evrov.

2.   S tem se določi največja zajamčena površina v velikosti 829 229 ha.

3.   Največja zajamčena površina iz odstavka 2 se razdeli v naslednje Nacionalne zajamčene površine (NZP)

Nacionalne zajamčene površine (NZP)

Belgija

100 ha

Bolgarija

11 984 ha

Nemčija

1 500 ha

Grčija

41 100 ha

Španija

568 200 ha

Francija

17 300 ha

Italija

130 100 ha

Ciper

5 100 ha

Luksemburg

100 ha

Madžarska

2 900 ha

Nizozemska

100 ha

Avstrija

100 ha

Poljska

4 200 ha

Portugalska

41 300 ha

Romunija

1 645 ha

Slovenija

300 ha

Slovaška

3 100 ha

Združeno kraljestvo

100 ha“

4.   Država članica lahko razdeli svoje NZP v podpovršine v skladu z objektivnimi merili, zlasti na regionalni ravni ali glede na proizvodnjo.

(k)

V členu 95(4) se doda naslednji pododstavek:

„Za Bolgarijo in Romunijo so celotne količine iz prvega pododstavka določene v tabeli (f) Priloge I Uredbe Sveta št. 1788/2003 in ponoven pregled je opravljen v skladu s šestim pododstavkom člena 6(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003.

Za Bolgarijo in Romunijo je dvanajstmesečno obdobje iz prvega pododstavka obdobje 2006/2007.“.

(l)

V členu 103 se drugemu odstavku doda naslednje:

„Vendar pa bo za Bolgarijo in Romunijo pogoj za uporabo tega odstavka, da se shema enotnih plačil zanj uporabi v letu 2007 in je bila izbrana uporaba člena 66.“.

(m)

Člen 105(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Dodatek k plačilu na površino v višini:

291 EUR na hektar za tržno leto 2005/2006 ter

285 EUR na hektar za tržno leto 2006/2007 in kasneje

se izplača za površino, posejano s trdo pšenico na tradicionalnih proizvodnih območjih, navedenih v Prilogi X, ob upoštevanju naslednjih omejitev:

(hektarji)

Bolgarija

21 800

Grčija

617 000

Španija

594 000

Francija

208 000

Italija

1 646 000

Ciper

6 183

Madžarska

2 500

Avstrija

7 000

Portugalska

118 000“.

(n)

V členu 108 se drugemu odstavku doda naslednje:

„V Bolgariji in Romuniji do zahtevkov za plačila niso upravičena zemljišča, ki so bila dne 30. junija 2005 trajni pašniki, trajni nasadi, poraščena z drevjem ali uporabljena v nekmetijske namene.“.

(o)

Člen 110c(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

Nacionalna osnovna površina je:

Bolgarija: 10 237 ha

Grčija: 370 000 ha

Španija: 70 000 ha

Portugalska: 360 ha.“.

(p)

Člen 110c(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.

Znesek pomoči na hektar, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, je naslednji:

Bolgarija: 263 EUR,

Grčija: 594 EUR za 300 000 hektarov in 342,85 EUR za preostalih 70 000 hektarov,

Španija: 1 039 EUR,

Portugalska: 556 EUR.“.

(q)

Člen 116(4) se nadomesti z naslednjim:

„4.

Uporabljajo se naslednje zgornje meje:

Država članica

Pravice (x 1 000)

Belgija

70

Bolgarija

2 058,483

Češka

66,733

Danska

104

Nemčija

2 432

Estonija

48

Grčija

11 023

Španija

19 580

Francija

7 842

Irska

4 956

Italija

9 575

Ciper

472,401

Latvija

18,437

Litva

17,304

Luksemburg

4

Madžarska

1 146

Malta

8,485

Nizozemska

930

Avstrija

206

Poljska

335,88

Portugalska

2 690

Romunija

5 880,620

Slovenija

84,909

Slovaška

305,756

Finska

80

Švedska

180

Združeno kraljestvo

19 492

Skupaj

89 607,008“.

(r)

Člen 123(8) se nadomesti z naslednjim:

„8.

Uporabljajo se naslednje regionalne zgornje meje:

Belgija

235 149

Bolgarija

90 343

Češka

244 349

Danska

277 110

Nemčija

1 782 700

Estonija

18 800

Grčija

143 134

Španija

713 999 (1)

Francija

1 754 732 (2)

Irska

1 077 458

Italija

598 746

Ciper

12 000

Latvija

70 200

Litva

150 000

Luksemburg

18 962

Madžarska

94 620

Malta

3 201

Nizozemska

157 932

Avstrija

373 400

Poljska

926 000

Portugalska

175 075 (3)

Romunija

452 000

Slovenija

92 276

Slovaška

78 348

Finska

250 000

Združeno kraljestvo

250 000

Švedska

1 419 811 (4).

(s)

Člen 126(5) se nadomesti z naslednjim:

„5.

Uporabljajo se naslednje nacionalne zgornje meje:

Belgija

394 253

Bolgarija

16 019

Češka

90 300

Danska

112 932

Nemčija

639 535

Estonija

13 416

Grčija

138 005

Španija (5)

1 441 539

Francija (6)

3 779 866

Irska

1 102 620

Italija

621 611

Ciper

500

Latvija

19 368

Litva

47 232

Luksemburg

18 537

Madžarska

117 000

Malta

454

Nizozemska

63 236

Avstrija

375 000

Poljska

325 581

Portugalska (7)

416 539

Romunija

150 000

Slovenija

86 384

Slovaška

28 080

Finska

55 000

Švedska

155 000

Združeno kraljestvo

1 699 511.

(t)

V členu 130(3) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za nove države članise so nacionalne zgornje meje, tiste, ki so zapisane v naslednji tabeli:

 

Biki, voli, krave in telice

Teleta, stara več kot en mesec in manj kot osem mesecev in s težo trupa do 185 kilogramov

Bolgarija

22 191

101 542

Češka

483 382

27 380

Estonija

107 813

30 000

Ciper

21 000

Latvija

124 320

53 280

Litva

367 484

244 200

Madžarska

141 559

94 439

Malta

6 002

17

Poljska

1 815 430

839 518

Romunija

1 148 000

85 000

Slovenija

161 137

35 852

Slovaška

204 062

62 841“.

(u)

V členu 143a se doda naslednji odstavek:

„Za Bolgarijo in Romunijo se uvedejo neposredna plačila, dodeljena v skladu z naslednjim razporedom povečanj, izraženih kot odstotek ravni takih plačil, ki se takrat uporablja v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004:

25 % v letu 2007,

30 % v letu 2008,

35 % v letu 2009,

40 % v letu 2010,

50 % v letu 2011,

60 % v letu 2012,

70 % v letu 2013,

80 % v letu 2014,

90 % v letu 2015,

100 % od leta 2016.“.

(v)

V členu 143b(4) se doda naslednji pododstavek:

„Za Bolgarijo in Romunijo je kmetijska površina za namene sheme enotnega plačila na površino tisti del kmetijske površine v uporabi, ki je vzdrževana v dobrem kmetijskem stanju, ne glede na to, ali je v obdelavi ali ne, in se, če je to primerno, prilagodi v skladu z objektivnimi merili, ki jih po dovoljenju Komisije določita Bolgarija in Romunija.“.

(w)

Člen 143b(9) se nadomesti z naslednjim:

„9.

Za vsako novo državo članico je shema enotnega plačila na površino na voljo za obdobje uporabe do konca leta 2006; na zaprosilo nove države članice se lahko to obdobje dvakrat podaljša za eno leto. Za Bolgarijo in Romunijo je shema enotnega plačila na površino na voljo za obdobje uporabe do konca leta 2009; na njuno zaprosilo se lahko to obdobje dvakrat podaljša za eno leto. Ob upoštevanju določb odstavka 11 se lahko vsaka nova država članica ob koncu prvega ali drugega leta obdobja uporabe odloči, da bo shemo prenehala uporabljati. Nove države članice o svoji nameri o prenehanju uporabe uradno obvestijo Komisijo do konca 1. avgusta zadnjega leta uporabe.“.

(x)

V členu 143b(11) se doda naslednji pododstavek:

„Za Bolgarijo in Romunijo se do konca petletnega obdobja uporabe sheme enotnega plačila na površino (tj. 2011) uporablja odstotek določen v členu 143a. Če se uporabo sheme enotnega plačila na površino v skladu s sklepom, ki se sprejme v skladu s točko (b), podaljša preko tega datuma, se odstotek, določen v členu 143a za leto 2011, uporablja do konca zadnjega leta uporabe sheme enotnega plačila na površino.“.

(y)

Člen 143c(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.

Po dovoljenju Komisije imajo nove države članice možnost dopolnjevati neposredna plačila do:

(a)

glede vseh neposrednih plačil, 55 % ravni neposrednih plačil v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004 v letu 2004, 60 % v letu 2005, 65 % v letu 2006 in od leta 2007 do 30 odstotnih točk več od ravni iz člena 143a, ki se uporablja za zadevno leto. Za Bolgarijo in Romunijo se uporablja naslednje: 55 % ravni neposrednih plačil v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004 v letu 2007, 60 % v letu 2008, 65 % v letu 2009 in od leta 2010 do 30 odstotnih točk več od ravni iz člena 143a, ki se uporablja za zadevno leto. V sektorju krompirjevega škroba pa lahko Češka doplačuje do 100 % ravni neposrednih plačil v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004. Vendar za plačila iz poglavja 7 naslova IV te uredbe veljajo naslednje najvišje stopnje: 85 % v letu 2004, 90 % v letu 2005, 95 % v letu 2006 in 100 % od leta 2007. Za Bolgarijo in Romunijo veljajo naslednje najvišje stopnje: 85 % v letu 2007, 90 % v letu 2008, 95 % v letu 2009 in 100 % od leta 2010;

ali

(b)

(i)

glede neposrednih plačil, ki niso sheme enotnega plačila, za 10 odstotnih točk povečane skupne ravni neposrednih plačil, do katere bi bil kmet v novi državi članici v koledarskem letu 2003 upravičen po posameznih proizvodih v skladu s s SKP primerljivo nacionalno shemo. Za Litvo je referenčno leto koledarsko leto 2002. Za Bolgarijo in Romunijo je referenčno leto koledarsko leto 2006. Za Slovenijo je povečanje 10 odstotnih točk v letu 2004, 15 odstotnih točk v letu 2005, 20 odstotnih točk v letu 2006 in 25 odstotnih točk od leta 2007.

(ii)

glede sheme enotnega plačila je skupni znesek dopolnilnih nacionalnih neposrednih pomoči, ki jih nove države članice lahko dodelijo v določenem letu omejen s posebnim finančnim okvirjem Okvir je enak razliki med:

skupnim zneskom neposredne s SKP primerljive nacionalne pomoči, ki je na razpolago zadevni novi državi članici za koledarsko leto 2003 ali v primeru Litve za leto 2003, vsakokrat povečan za 10 odstotnih točk. Za Bolgarijo in Romunijo je referenčno leto koledarsko leto 2006. Za Slovenijo je povečanje 10 odstotnih točk v letu 2004, 15 odstotnih točk v letu 2005, 20 odstotnih točk v letu 2006 in 25 odstotnih točk od leta 2007,

in

je nacionalna zgornja meja te nove države članice s seznama iz Priloge VIIIa, kadar je to primerno, prilagojena v skladu s členom 64(2) in 70(2).

V izračunavanje skupnega zneska iz prve alinee zgoraj se vključijo nacionalna neposredna plačila in/ali njegovi sestavni deli, ki ustrezajo neposrednim plačilom Skupnosti, in/ali njegovi sestavni deli, ki so bili upoštevani pri izračunavanju dejanske zgornje meje za zadevne nove države članice v skladu s členi 64(2), 70(2) in 71c.

Za vsako zadevno neposredno plačilo lahko nova država članica izbere bodisi možnost (a) ali (b) zgoraj.

Skupna neposredna podpora, ki se po pristopu lahko dodeli kmetom iz nove države članice v skladu z ustreznim neposrednim plačilom EU, vključno z vsemi dopolnilnimi nacionalnimi neposrednimi plačili, ne preseže ravni neposredne podpore, do katere bi bil upravičen kmet v skladu z ustreznim neposrednim plačilom EU, ki se takrat uporablja za države članice Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004.“.

(z)

Člen 154a(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.

Ukrepi iz odstavka 1 se lahko sprejmejo med 1. majem 2004 in 30. junijem 2009 ter se ne uporabljajo po tem datumu. Za Bolgarijo in Romunijo je to obdobje med 1. januarjem 2007 in 31. decembrom 2011. Svet lahko na predlog Komisije s kvalificirano večino podaljša to obdobje.“.

(aa)

V Prilogi III se dodajo naslednje opombe:

k naslovu točke A:

„* Za Bolgarijo in Romunijo je sklicevanje na leto 2005 prvo leto veljavnosti sheme enotnih plačil.“

k naslovu točke B:

„* Za Bolgarijo in Romunijo je sklicevanje na leto 2006 drugo leto veljavnosti sheme enotnih plačil.“;

ter k naslovu točke C:

„* Za Bolgarijo in Romunijo je sklicevanje na leto 2007 tretje leto veljavnosti sheme enotnih plačil.“;

(ab)

Priloga VIIIA se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA VIIIA

Nacionalne zgornje meje iz člena 71c

Zgornje meje se izračunajo ob upoštevanju razporeda povečanj iz člena 143a in jih zato ni treba zmanjšati.

(v milijonih EUR)

Koledarsko leto

Bolgarija

Češka

Estonija

Ciper

Latvija

Litva

Madžarska

Malta

Poljska

Romunija

Slovenija

Slovaška

2005

-

228,8

23,4

8,9

33,9

92,0

350,8

0,67

724,6

-

35,8

97,7

2006

-

266,7

27,3

12,5

39,6

107,3

420,2

0,83

881,7

-

41,9

115,4

2007

200,3

343,6

40,4

16,3

55,6

146,9

508,3

1,64

1 140,8

440,0

56,1

146,6

2008

240,4

429,2

50,5

20,4

69,5

183,6

634,9

2,05

1 425,9

527,9

70,1

183,2

2009

281,0

514,9

60,5

24,5

83,4

220,3

761,6

2,46

1 711,0

618,1

84,1

219,7

2010

321,2

600,5

70,6

28,6

97,3

257,0

888,2

2,87

1 996,1

706,4

98,1

256,2

2011

401,4

686,2

80,7

32,7

111,2

293,7

1 014,9

3,28

2 281,1

883,0

112,1

292,8

2012

481,7

771,8

90,8

36,8

125,1

330,4

1 141,5

3,69

2 566,2

1 059,6

126,1

329,3

2013

562,0

857,5

100,9

40,9

139,0

367,1

1 268,2

4,10

2 851,3

1 236,2

140,2

365,9

2014

642,3

857,5

100,9

40,9

139,0

367,1

1 268,2

4,10

2 851,3

1 412,8

140,2

365,9

2015

722,6

857,5

100,9

40,9

139,0

367,1

1 268,2

4,10

2 851,3

1 589,4

140,2

365,9

naslednja leta

802,9

857,5

100,9

40,9

139,0

367,1

1 268,2

4,10

2 851,3

1 766,0

140,2

365,9“;

(ac)

V Prilogi X se doda naslednje:

 

„BOLGARIJA

 

Starozagorski

 

Haskovski

 

Slivenski

 

Jambolski

 

Burgaski

 

Dobrički

 

Plovdivski“.

(ad)

Priloga XIb se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA XIB

Nacionalne bazne površine za poljščine in referenčni donosi v novih državah članicah iz členov 101 in 103

 

Bazna površina

(hektarji)

Referenčni donos

(t/ha)

Bolgarija

2 625 258

2,90

Češka

2 253 598

4,20

Estonija

362 827

2,40

Ciper

79 004

2,30

Latvija

443 580

2,50

Litva

1 146 633

2,70

Madžarska

3 487 792

4,73

Malta

4 565

2,02

Poljska

9 454 671

3,00

Romunija

7 012 666

2,65

Slovenija

125 171

5,27

Slovaška

1 003 453

4,06“.

9.

32003 R 1788: Uredba Sveta (EGS) št. 1788/2003 z dne 29. septembra 2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih izdelkov (UL L 270, 21. 10. 2003, str. 123), kakor je bila spremenjena z:

32004 D 0281: Sklepom Sveta 2004/281/ES z dne 22. 3. 2004 (UL L 93, 30. 3. 2004, str. 1).

(a)

V členu 1(4) se doda naslednji pododstavek:

„Za Bolgarijo in Romunijo se ustanovi posebno rezervo za prestrukturiranje, kakor to določa tabela (g) Priloge I. Ta rezerva se sprosti s 1. aprilom 2009 v obsegu za kolikor se poraba mleka in mlečnih izdelkov na kmetijah v teh državah zmanjša od leta 2002. Odločitev o sprostitvi te rezerve in njeni razdelitvi med kvotama za oddajo in neposredno prodajo sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 23(2) na podlagi ocene poročila, ki ga Romunija in Bolgarija predložita Komisiji do 31. decembra 2008. Poročilo vsebuje podrobne rezultate in trende dejanskega procesa prestrukturiranja mlečnega sektorja v državi, predvsem rezultate preusmeritve od proizvodnje za porabo na kmetiji k proizvodnji za trg.“.

(b)

Člen 1(5) se nadomesti z naslednjim:

„5.

Za Bolgarijo, Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Romunijo, Slovenijo in Slovaško nacionalne refrenčne količine vključujejo vse kravje mleko ali ekvivalent mleka, ki je oddano odkupovalcu ali prodano neposredno za potrošnjo, kakor je opredeljeno v členu 5 te uredbe, ne glede na to, ali je proizvedeno ali trženo v skladu z prehodnimi ukrepi, ki se uporabljajo za te države.“.

(c)

V členu 1 se doda naslednji odstavek:

„6.

Za Bolgarijo in Romunijo se dajatev uporablja od 1. aprila 2007.“.

(d)

V členu 6(1) se drugi in tretji pododstavek nadomestita z naslednjim:

„Za Bolgarijo, Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Romunijo, Slovenijo in Slovaško je podlaga za navedene individualne referenčne količine določena v tabeli (f) Priloge I.

V primeru Bolgarije, Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Romunije, Slovenije in Slovaške se dvanajstmesečno obdobje za določitev individualnih referenčnih količin začne: 1. aprila 2001 za Madžarsko, 1. aprila 2002 za Malto in Litvo, 1. aprila 2003 za Češko, Ciper, Estonijo, Latvijo in Slovaško, 1. aprila 2004 za Poljsko in Slovenijo ter 1. aprila 2006 za Bolgarijo in Romunijo.“.

(e)

V členu 6(1) se doda naslednji pododstavek:

„Za Bolgarijo in Romunijo se na podlagi dejanskih številk za leto 2006 za oddajo in neposredno prodajo, opravi ponovni pregled razdelitve celotne količine med oddajo in neposredno prodajo določeno v tabeli (f) Priloge I in Komisija, če je to potrebno, razdelitev prilagodi po postopku iz člena 23(2).“.

(f)

V členu 9(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za Bolgarijo, Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Romunijo, Slovenijo in Slovaško referenčna vsebnost maščob iz odstavka 1 ustreza referenčni vrednosti maščobe količin, ki so bile proizvajalcem dodeljene ob naslednjih datumih: 31. marca 2002 za Madžarsko, 31. marca 2003 za Litvo, 31. marca 2004 za Češko, Ciper, Estonijo, Latvijo in Slovaško, 31. marca 2005 za Poljsko in Slovenijo ter 31. marca 2007 za Bolgarijo in Romunijo.“.

(g)

V členu 9(5) se doda naslednji pododstavek:

„Za Romunijo se na podlagi podatkov za celotno leto 2004 opravi ponovni pregled vsebnosti referenčnih maščob iz Priloge II in Komisija, če je to potrebno, razdelitev prilagodi po postopku iz člena 23(2).“;

(h)

V prilogi I se tabele (d), (e), (f) in (g) nadomestijo z naslednjim:

„(d)

Obdobje 2007/2008

Država članica

Količine, tone

Belgija

3 343 535,000

Bolgarija

979 000,000

Češka

2 682 143,000

Danska

4 499 900,000

Nemčija

28 143 464,000

Estonija

624 483,000

Grčija

820 513,000

Španija

6 116 950,000

Francija

24 478 156,000

Irska

5 395 764,000

Italija

10 530 060,000

Ciper

145 200,000

Latvija

695 395,000

Litva

1 646 939,000

Luksemburg

271 739,000

Madžarska

1 947 280,000

Malta

48 698,000

Nizozemska

11 185 440,000

Avstrija

2 776 895,000

Poljska

8 964 017,000

Portugalska

1 939 187,000

Romunija

3 057 000,000

Slovenija

560 424,000

Slovaška

1 013 316,000

Finska

2 431 047,324

Švedska

3 336 030,000

Združeno kraljestvo

14 755 647,000

(e)

Obdobje 2008/2009 do 2014/2015

Država članica

Količine, tone

Belgija

3 360 087,000

Bolgarija

979 000,000

Češka

2 682 143,000

Danska

4 522 176,000

Nemčija

28 282 788,000

Estonija

624 483,000

Grčija

820 513,000

Španija

6 116 950,000

Francija

24 599 335,000

Irska

5 395 764,000

Italija

10 530 060,000

Ciper

145 200,000

Latvija

695 395,000

Litva

1 646 939,000

Luksemburg

273 084,000

Madžarska

1 947 280,000

Malta

48 698,000

Nizozemska

11 240 814,000

Avstrija

2 790 642,000

Poljska

8 964 017,000

Portugalska

1 948 550,000

Romunija

3 057 000,000

Slovenija

560 424,000

Slovaška

1 013 316,000

Finska

2 443 069,324

Švedska

3 352 545,000

Združeno kraljestvo

14 828 597,000

(f)

Referenčne količine za oddaje in neposredno prodajo iz drugega pododstavka člena 6(1)

Država članica

Referenčne količine za oddaje, tone

Referenčne količine za neposredno prodajo, tone

Bolgarija

722 000

257 000

Češka

2 613 239

68 904

Estonija

537 188

87 365

Ciper

141 337

3 863

Latvija

468 943

226 452

Litva

1 256 440

390 499

Madžarska

1 782 650

164 630

Malta

48 698

Poljska

8 500 000

464 017

Romunija

1 093 000

1 964 000

Slovenija

467 063

93 361

Slovaška

990 810

22 506

(g)

Količine posebnih rezerv za prestrukturiranje iz člena 1(4)

Država članica

Količine posebnih rezerv za prestrukturiranje, tone

Bolgarija

39 180

Češka

55 788

Estonija

21 885

Latvija

33 253

Litva

57 900

Madžarska

42 780

Poljska

416 126

Romunija

188 400

Slovenija

16 214

Slovaška

27 472“.

(i)

V Prilogi II se tabela nadomesti z naslednjim:

„REFERENČNA VSEBNOST MAŠČOB

Država članica

Referenčna vsebnost maščob (g/kg)

Belgija

36,91

Bolgarija

39,10

Češka

42,10

Danska

43,68

Nemčija

40,11

Estonija

43,10

Grčija

36,10

Španija

36,37

Francija

39,48

Irska

35,81

Italija

36,88

Ciper

34,60

Latvija

40,70

Litva

39,90

Luksemburg

39,17

Madžarska

38,50

Nizozemska

42,36

Avstrija

40,30

Poljska

39,00

Portugalska

37,30

Romunija

35,93

Slovenija

41,30

Slovaška

37,10

Finska

43,40

Švedska

43,40

Združeno kraljestvo

39,70“.

3.   PROMETNA POLITIKA

31996 L 0026: Direktiva Sveta 96/26/ES z dne 29. aprila 1996 o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem in potniškem prometu ter o medsebojnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah za olajšanje uresničevanja pravic teh prevoznikov do ustanavljanja prevoznih podjetij v domačem in mednarodnem prometu (UL L 124, 23. 5. 1996, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

31998 L 0076: Direktivo Sveta 98/76/ES z dne 1. 10. 1998 (UL L 277, 14. 10. 1998, str. 17),

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33),

32004 L 0066: Direktivo Sveta 2004/66/ES z dne 26. 4. 2004 (UL L 168, 1. 5. 2004, str. 35).

(a)

V členu 10 se dodajo naslednji odstavki:

„11.

Z odstopanjem od odstavka 3 se spričevala, izdana cestnim prevoznikom v Bolgariji pred dnem pristopa, štejejo enakovredna spričevalom, izdanim v skladu z določbami te direktive, če so bila izdana:

mednarodnim cestnim prevoznikom v tovornem in potniškem prometu v skladu z Odlokom št. 11 z dne 31. oktobra 2002 o mednarodnem cestnem prevozu potnikov in tovora (Uradni list št. 108 z dne 19. novembra 2002), po 19. novembru 2002;

notranjim cestnim prevoznikom v tovornem in potniškem prometu v skladu z Odlokom 33 z dne 3. novembra 1999 o javnem potniškem in tovornem prometu na ozemlju Bolgarije, kakor je bil spremenjen 30. oktobra 2002 (Uradni list št. 108 z dne 19. novembra 2002), po 19. novembru 2002.

12.

Z odstopanjem od odstavka 3 se spričevala, izdana cestnim prevoznikom v Romuniji pred dnem pristopa, štejejo enakovredna spričevalom, izdanim v skladu z določbami te direktive, če so bila izdana mednarodnim in notranjim cestnim prevoznikom tovora in potnikov v skladu z Ukazom ministra za promet št. 761 z dne 21. decembra 1999 o imenovanju, usposabljanju in potrjevanju poklicne usposobljenosti oseb, ki stalno in učinkovito usklajujejo dejavnosti v cestnem prometu, po 28. januarju 2000.“.

(b)

Drugi odstavek člena 10b se nadomesti z naslednjim:

„Spričevala o strokovni usposobljenosti iz odstavkov 4 do 12 člena 10 lahko zadevne države članice ponovno izdajo v obliki spričevala iz Priloge Ia.“.

4.   OBDAVČITEV

1.

31977 L 0388: Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih — Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, 13. 6. 1977, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah pogodb - pristop Helenske republike (UL L 291, 19. 11. 1979, str. 95),

31980 L 0366: Direktivo Sveta 80/368/EGS z dne 26. 3. 1980 (UL L 90, 3. 4. 1980, str. 41),

31984 L 0386: Direktivo Sveta 84/386/EGS z dne 31. 7. 1984 (UL L 208, 3. 8. 1984, str. 58),

11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15. 11. 1985, str. 167),

31989 L 0465: Direktivo Sveta 89/465/EGS z dne 18. 7. 1989 (UL L 226, 3. 8. 1989, str. 21),

31991 L 0680: Direktivo Sveta 91/680/EGS z dne 16. 12. 1991 (UL L 376, 31. 12. 1991, str. 1),

31992 L 0077: Direktivo Sveta 92/77/EGS z dne 19. 10. 1992 (UL L 316, 31. 10. 1992, str. 1),

31992 L 0111: Direktivo Sveta 92/111/EGS z dne 14. 12. 1992 (UL L 384, 30. 12. 1992, str. 47),

31994 L 0004: Direktivo Sveta 94/4/ES z dne 14. 2. 1994 (UL L 60, 3. 3. 1994, str. 14),

31994 L 0005: Direktivo Sveta 94/5/ES z dne 14. 2. 1994 (UL L 60, 3. 3. 1994, str. 16),

31994 L 0076: Direktivo Sveta 94/76/ES z dne 22. 12. 1994 (UL L 365, 31. 12. 1994, str. 53),

31995 L 0007: Direktivo Sveta 95/7/ES z dne 10. 4. 1995 (UL L 102, 5. 5. 1995, str. 18),

31996 L 0042: Direktivo Sveta 96/42/ES z dne 25. 6. 1996 (UL L 170, 9. 7. 1996, str. 34),

31996 L 0095: Direktivo Sveta 96/95/ES z dne 20. 12. 1996 (UL L 338, 28. 12. 1996, str. 89),

31998 L 0080: Direktivo Sveta 98/80/ES z dne 12. 10. 1998 (UL L 281, 17. 10. 1998, str. 31),

31999 L 0049: Direktivo Sveta 1999/49/ES z dne 25. 5. 1999 (UL L 139, 2. 6. 1999, str. 27),

31999 L 0059: Direktivo Sveta 1999/59/ES z dne 17. 6. 1999 (UL L 162, 26. 6. 1999, str. 63),

31999 L 0085: Direktivo Sveta 1999/85/ES z dne 22. 10. 1999 (UL L 277, 28. 10. 1999, str. 34),

32000 L 0017: Direktivo Sveta 2000/17/ES z dne 30. 3. 2000 (UL L 84, 5. 4. 2000, str. 24),

32000 L 0065: Direktivo Sveta 2000/65/ES z dne 17. 10. 2000 (UL L 269, 21. 10. 2000, str. 44),

32001 L 0004: Direktivo Sveta 2001/4/ES z dne 19. 1. 2001 (UL L 22, 24. 1. 2001, str. 17),

32001 L 0115: Direktivo Sveta 2001/115/ES z dne 20. 12. 2001 (UL L 15, 17. 1. 2002, str. 24),

32002 L 0038: Direktivo Sveta 2002/38/ES z dne 7. 5. 2002 (UL L 128, 15. 5. 2002, str. 41),

32002 L 0093: Direktivo Sveta 2002/93/ES z dne 3. 12. 2002 (UL L 331, 7. 12. 2002, str. 27),

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33),

32003 L 0092: Direktivo Sveta 2003/92/ES z dne 7. 10. 2003 (UL L 260, 11. 10. 2003, str. 8),

32004 L 0007: Direktivo Sveta 2004/7/ES z dne 20. 1. 2004 (UL L 27, 30. 1. 2004, str. 44),

32004 L 0015: Direktivo Sveta 2004/15/ES z dne 10. 2. 2004 (UL L 52, 21. 2. 2004, str. 61),

32004 L 0066: Direktivo Sveta 2004/66/ES z dne 26. 4. 2004 (UL L 168, 1. 5. 2004, str. 35).

V členu 24a se pred alineo

„—

na Češkem: 35 000 EUR“ vstavi naslednje:

„—

v Bolgariji: 25 600 EUR;“

za alineo

„—

na Poljskem: 10 000 EUR“ pa se vstavi naslednje:

„—

v Romuniji: 35 000 EUR;“.

2.

31992 L 0083: Direktiva Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL L 316, 31. 10. 1992, str. 21), kakor je bila spremenjena z:

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah pogodb ‐ Pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

(a)

Člen 22(6) se nadomesti z naslednjim:

„6.

Bolgarija in Češka lahko za etilni alkohol, proizveden v sadjarskih žganjarnah, ki letno proizvedejo več kot 10 hektolitrov etilnega alkohola iz sadja, ki jim ga dobavijo sadjarska gospodinjstva, uporabljata nižjo trošarinsko stopnjo, ki ne sme biti nižja od 50 % standardne nacionalne trošarinske stopnje za etilni alkohol. Uporaba nižje stopnje je omejena na 30 litrov žgane pijače iz sadja na proizvodno sadjarsko gospodinjstvo na leto, ki so namenjeni izključno za njihovo osebno porabo.“.

(b)

Člen 22(7) se nadomesti z naslednjim:

„7.

Madžarska, Romunija in Slovaška lahko za etilni alkohol, proizveden v sadjarskih žganjarnah, ki letno proizvedejo več kot 10 hektolitrov etilnega alkohola iz sadja, ki jim ga dobavijo sadjarska gospodinjstva, uporabljajo nižjo trošarinsko stopnjo, ki ne sme biti nižja od 50 % standardne nacionalne trošarinske stopnje za etilni alkohol. Uporaba nižje stopnje je omejena na 50 litrov žgane pijače iz sadja na proizvodno sadjarsko gospodinjstvo na leto, ki so namenjeni izključno za njihovo osebno porabo. Komisija bo v letu 2015 ponovno preučila to ureditev in poročala Svetu o možnih spremembah.“.


(1)  Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1454/2001.

(2)  Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1452/2001.

(3)  Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1453/2001.

(4)  Ta zgornja meja se začasno poveča za 100 000 glav na 1 519 811 glav, dokler se živih živali, mlajših od šest mesecev, ne izvozi.;“

(5)  Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1454/2001.

(6)  Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1452/2001.

(7)  Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1453/2001.“


PRILOGA IV

Seznam iz člena 20 Akta o pristopu: dodatne prilagoditve aktov, ki so jih sprejele institucije

KMETIJSTVO

A.   KMETIJSKA ZAKONODAJA

1.

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Tretji del, Naslov II, Kmetijstvo

Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom s kvalificirano večino spremeni Uredbo o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja, da se upošteva pristop Bolgarije in Romunije, tako da prilagodi kvote za sladkor in izoglukozo ter maksimalno potrebo po dobavi za uvoz surovega sladkorja, kakor so navedene v spodnji tabeli, ki jih je mogoče prilagoditi na enak način kakor kvote za sedanje države članice, da se zagotovi skladnost z načeli in cilji takrat veljavne skupne ureditve trgov v sektorju sladkorja.

Dogovorjene količine

(v tonah)

 

Bolgarija

Romunija

Osnovne količine za sladkor (1)

4 752

109 164

od tega: A

4 320

99 240

B

432

9 924

Maksimalna potreba po dobavi (izražena v belem sladkorju) za uvoz surovega sladkorja

198 748

329 636

Osnovne količine za izoglukozo (2)

56 063

9 981

od tega: A

56 063

9 790

B

0

191

Če bo leta 2006 tako zahtevala Bolgarija, se lahko zgoraj navedene A in B osnovne količine za sladkor spremenijo v ustrezne A in B osnovne količine za izoglukozo za Bolgarijo.

2.

31998 R 2848: Uredba Komisije (ES) št. 2848/98 z dne 22. decembra 1998 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 2075/92 glede sheme premij, proizvodnih kvot in posebne pomoči za skupine proizvajalcev v sektorju surovega tobaka (UL L 358, 31. 12. 1998, str. 17), kakor je bila spremenjena z:

31999 R 0510: Uredbo Komisije (ES) št. 510/1999 z dne 8. 3. 1999 (UL L 60, 9. 3. 1999, str. 54),

31999 R 0731: Uredbo Komisije (ES) št. 731/1999 z dne 7. 4. 1999 (UL L 93, 8. 4. 1999, str. 20),

31999 R 1373: Uredbo Komisije (ES) št. 1373/1999 z dne 25. 6. 1999 (UL L 162, 26. 6. 1999, str. 47),

31999 R 2162: Uredbo Komisije (ES) št. 2162/1999 z dne 12. 10. 1999 (UL L 265, 13. 10. 1999, str. 13),

31999 R 2637: Uredbo Komisije (ES) št. 2637/1999 z dne 14. 12. 1999 (UL L 323, 15. 12. 1999, str. 8),

32000 R 0531: Uredbo Komisije (ES) št. 531/2000 z dne 10. 3. 2000 (UL L 64, 11. 3. 2000, str. 13),

32000 R 0909: Uredbo Komisije (ES) št. 909/2000 z dne 2. 5. 2000 (UL L 105, 3. 5. 2000, str. 18),

32000 R 1249: Uredbo Komisije (ES) št. 1249/2000 z dne 15. 6. 2000 (UL L 142, 16. 6. 2000, str. 3),

32001 R 0385: Uredbo Komisije (ES) št. 385/2001 z dne 26. 2. 2001 (UL L 57, 27. 2. 2001, str. 18),

32001 R 1441: Uredbo Komisije (ES) št. 1441/2001 z dne 16. 7. 2001 (UL L 193, 17. 7. 2001, str. 5),

32002 R 0486: Uredbo Komisije (ES) št. 486/2002 z dne 18. 3. 2002 (UL L 76, 19. 3. 2002, str. 9),

32002 R 1005: Uredbo Komisije (ES) št. 1005/2002 z dne 12. 6. 2002 (UL L 153, 13. 6. 2002, str. 3),

32002 R 1501: Uredbo Komisije (ES) št. 1501/2002 z dne 22. 8. 2002 (UL L 227, 23. 8. 2002, str. 16),

32002 R 1983: Uredbo Komisije (ES) št. 1983/2002 z dne 7. 11. 2002 (UL L 306, 8. 11. 2002, str. 8),

32004 R 1809: Uredbo Komisije (ES) št. 1809/2004 z dne 18. 10. 2004 (UL L 318, 19. 10. 2004, str. 18).

Kjer je to primerno in z uporabo postopka iz člena 23 Uredbe Sveta (EGS) št. 2075/92 z dne 30. junija 1992 o skupni ureditvi trga za surovi tobak (3), Komisija do pristopa sprejme potrebne spremembe seznama Skupnosti priznanih proizvodnih območij iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 2848/98, da se tako upošteva pristop Bolgarije in Romunije, zlasti z vključitvijo navedenih bolgarskih in romunskih tobačnih proizvodnih območij v ta seznam.

3.

32003 R 1782: Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L 270, 21. 10. 2003, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

32004 R 0021: Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. 12. 2003 (UL L 5, 9. 1. 2004, str. 8),

32004 R 0583: Uredbo Sveta (ES) št. 583/2004 z dne 22. 3. 2004 (UL L 91, 30. 3. 2004, str. 1),

32004 D 0281: Sklepom Sveta 2004/281/ES z dne 22. 3. 2004 (UL L 93, 30. 3. 2004, str. 1),

32004 R 0864: Uredbo Sveta (ES) št. 864/2004 z dne 29. 4. 2004 (UL L 161, 30. 4. 2004, str. 48).

(a)

Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme potrebne določbe, zato da Bolgarija in Romunija vključita pomoč za seme v sheme podpor, določene v poglavju 6 naslova III in naslovu IV A Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(i)

V te določbe bo vključena sprememba Priloge XIA „Zgornje meje pomoči za seme v novih državah članicah iz člena 99(3)“ Uredbe (ES) št. 1782/2003, spremenjene z Uredbo (ES) št. 583/2004:

„PRILOGA XIA

Zgornje meje pomoči za seme v novih državah članicah iz člena 99(3)

(v milijonih EUR)

Koledarsko leto

Bolgarija

Češka

Estonija

Ciper

Latvija

Litva

Madžarska

Malta

Poljska

Romunija

Slovenija

Slovaška

2005

-

0,87

0,04

0,03

0,10

0,10

0,78

0,03

0,56

-

0,08

0,04

2006

-

1,02

0,04

0,03

0,12

0,12

0,90

0,03

0,65

-

0,10

0,04

2007

0,11

1,17

0,05

0,04

0,14

0,14

1,03

0,04

0,74

0,19

0,11

0,05

2008

0,13

1,46

0,06

0,05

0,17

0,17

1,29

0,05

0,93

0,23

0,14

0,06

2009

0,15

1,75

0,07

0,06

0,21

0,21

1,55

0,06

1,11

0,26

0,17

0,07

2010

0,17

2,04

0,08

0,07

0,24

0,24

1,81

0,07

1,30

0,30

0,19

0,08

2011

0,22

2,33

0,10

0,08

0,28

0,28

2,07

0,08

1,48

0,38

0,22

0,09

2012

0,26

2,62

0,11

0,09

0,31

0,31

2,33

0,09

1,67

0,45

0,25

0,11

2013

0,30

2,91

0,12

0,10

0,35

0,35

2,59

0,10

1,85

0,53

0,28

0,12

2014

0,34

2,91

0,12

0,10

0,35

0,35

2,59

0,10

1,85

0,60

0,28

0,12

2015

0,39

2,91

0,12

0,10

0,35

0,35

2,59

0,10

1,85

0,68

0,28

0,12

2016

0,43

2,91

0,12

0,10

0,35

0,35

2,59

0,10

1,85

0,75

0,28

0,12

Naslednja leta

0,43

2,91

0,12

0,10

0,35

0,35

2,59

0,10

1,85

0,75

0,28

0,12“

(ii)

Dodelitev največjih nacionalnih količin semena, za katere se izplača pomoč:

Odobrena dodelitev največjih nacionalnih količin semena, za katere se izplača pomoč

(v tonah)

 

Bolgarija

Romunija

Riževo seme (Oryza sativa L.)

883,2

100

Seme, razen riževega

936

2 294

(b)

Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme potrebne določbe za Bolgarijo in Romunijo, s katerimi se podpora za tobak vključi v sheme podpor iz naslova III, poglavja 6 in naslova IV A Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Odobrena dodelitev nacionalnih jamstvenih pragov za tobak je:

Odobrena dodelitev nacionalnih jamstvenih pragov za tobak

(v tonah)

 

Bolgarija

Romunija

Skupno od tega:

47 137

12 312

I flue-cured

9 023

4 647

II light air-cured

3 208

2 370

V sun-cured

 

5 295

VI Basmas

31 106

 

VIII Kaba-Koulak

3 800

 

B.   VETERINARSKA IN FITOSANITARNA ZAKONODAJA

31999 L 0105: Direktiva Sveta 1999/105/ES z dne 22. decembra 1999 o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala (UL L 11, 15. 1. 2000, str. 17).

Kadar je to primerno in ob uporabi postopka iz člena 26(3) Direktive 1999/105/ES, Komisija prilagodi Prilogo I k tej direktivi za gozdne drevesne vrste Pinus peuce Griseb., Fagus orientalis Lipsky, Quercus frainetto Ten. in Tilia tomentosa Moench.


(1)  V tonah belega sladkorja.

(2)  V tonah suhe snovi.

(3)  UL L 215, 30.7.1992, str. 70.


PRILOGA V

Seznam iz člena 21 Akta o pristopu: Druge trajne določbe

1.   PRAVO DRUŽB

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Tretji del, Naslov I, Prosti pretok blaga

POSEBNI MEHANIZEM

V Bolgariji ali Romuniji se lahko imetnik patenta ali dodatnega varstvenega certifikata za farmacevtski proizvod, ki je prijavljen v državi članici, ker taka zaščita ni mogla biti pridobljena v eni izmed zgoraj omenjenih držav, ali njegov upravičenec, sklicuje na pravice, podeljene s tem patentom ali dodatnim varstvenim certifikatom, da bi preprečil uvoz in trženje tega proizvoda v državah članicah oziroma državah, kjer ta proizvod uživa patentno varstvo ali varstvo z dodatnim certifikatom, tudi če je proizvod prvič dal na trg v novi državi članici imetnik, ali se je to zgodilo z njegovim soglasjem.

Vsakdo, ki namerava uvažati ali tržiti farmacevtski proizvod iz prejšnjega odstavka v državi članici, kjer proizvod uživa patentno varstvo ali varstvo z dodatnim certifikatom, pristojnim organom v prijavi za uvoz dokaže, da je bil imetnik tega varstva ali njegov upravičenec o tem mesec dni prej uradno obveščen.

2.   POLITIKA KONKURENCE

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Tretji del, Naslov VI, Poglavje 1, Pravila o konkurenci

1.

Naslednji programi pomoči in posamična pomoč, ki so se v novi državi članici začeli izvajati pred dnem pristopa in se izvajajo tudi po tem dnevu, se od pristopa štejejo za obstoječo pomoč v smislu člena 88(1) Pogodbe ES:

(a)

ukrepi pomoči, ki so se začeli izvajati pred 10. decembrom 1994;

(b)

ukrepi pomoči, ki so našteti v Dodatku k tej prilogi;

(c)

ukrepi pomoči, ki jih je pred dnem pristopa ocenil organ za nadzor državnih pomoči nove države članice, in ugotovil, da so združljivi s pravnim redom EU, ter jim Komisija v skladu s postopkom iz odstavka 2 ni nasprotovala zaradi resnih dvomov glede združljivosti ukrepa s skupnim trgom.

Za uporabo člena 88(3) Pogodbe ES se vsi ukrepi, ki se po pristopu še vedno uporabljajo in predstavljajo državno pomoč ter ne izpolnjujejo zgornjih pogojev, od pristopa štejejo za novo pomoč.

Zgornje določbe se ne uporabljajo za pomoči na področju prometa niti za pomoči dejavnostim, povezanim s proizvodnjo, predelavo ali trženjem proizvodov, ki so našteti v Prilogi I k Pogodbi ES, z izjemo ribiških proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov.

Zgornje določbe prav tako ne posegajo v prehodne ukrepe glede politike konkurence iz Akta in ukrepe, določene v Oddelku B, Poglavju 4, Priloge VII k Aktu.

2.

Če nova država članica želi, da Komisija preuči ukrep pomoči po postopku iz odstavka 1(c), Komisiji predloži:

(a)

seznam obstoječih ukrepov pomoči, ki jih je ocenil nacionalni organ za nadzor državnih pomoči in ugotovil, da so združljivi s pravnim redom EU in

(b)

kakršnekoli druge informacije, ki so bistvene za oceno združljivosti proučevanega ukrepa pomoči,

v skladu s predpisanim obrazcem za poročilo, ki ga pripravi Komisija.

Če Komisija v 3 mesecih od prejema popolnih informacij o obstoječem ukrepu pomoči ali po prejemu izjave nove države članice, v kateri ta obvešča Komisijo, da šteje predložene informacije za popolne, ker dodatne zahtevane informacije niso dostopne ali so že bile predložene, glede tega ukrepa pomoči nima pripomb zaradi resnih dvomov glede njegove združljivosti s skupnim trgom, se šteje, da ukrepu ni nasprotovala.

Zgornji postopek velja za vse ukrepe pomoči, ki so pred dnem pristopa predloženi Komisiji po postopku iz odstavka 1(c), ne glede na dejstvo, da je v času preučevanja ukrepa zadevna nova država članica že postala članica Unije.

3.

Odločba Komisije, da nasprotuje ukrepu v smislu odstavka 1(c), se šteje za odločbo o začetku formalnega postopka preiskave v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (1).

Če je taka odločba sprejeta pred dnem pristopa, bo začela veljati šele z dnem pristopa.

4.

Brez poseganja v postopke o obstoječih pomočeh iz člena 88 Pogodbe ES se programi pomoči in posamična pomoč, odobrena za področje prometa, ki so se v novi državi članici začeli izvajati pred dnem pristopa in se izvajajo tudi po tem dnevu, pod naslednjimi pogoji štejejo za obstoječo pomoč v smislu člena 88(1) Pogodbe ES:

o ukrepih pomoči se v štirih mesecih od dne pristopa obvesti Komisijo. To obvestilo vključuje podatke o pravni podlagi vsakega ukrepa. Šteje se, da je bila Komisija obveščena o obstoječih ukrepih pomoči in načrtih o odobritvi ali spremembi pomoči, o katerih je bila obveščena pred dnem pristopa, Za obstoječe ukrepe pomoči in načrte o odobritvi ali spremembi pomoči, o katerih je Komisija obveščena pred dnem pristopa, se šteje, da je bila Komisija o njih obveščena na dan pristopa.

Ti ukrepi pomoči se do konca tretjega leta od dne pristopa štejejo za „obstoječo“ pomoč v smislu člena 88(1) Pogodbe ES.

Kadar je to potrebno, nove države članice spremenijo te ukrepe pomoči, da bi najkasneje do konca tretjega leta od dne pristopa upoštevale smernice, ki jih uporablja Komisija. Po tem dnevu se vsaka pomoč, za katero se ugotovi, da je nezdružljiva s temi smernicami, šteje za novo pomoč.

5.

V zvezi z Romunijo se točka (c) odstavka 1 uporablja zgolj za ukrepe pomoči, ki jih je po tem dnevu ocenil romunski organ za nadzor državnih pomoči, če Komisija na podlagi stalnega spremljanja obveznosti, ki jih je Romunija prevzela v okviru pogajanj o pristopu, odloči, da je izvajanje zakonov o državnih pomočeh v Romuniji v obdobju pred pristopom doseglo zadovoljivo raven. Takšna zadovoljiva raven se lahko šteje za doseženo šele, ko Romunija dokaže dosledno izvajanje popolnega in pravilnega nadzora državnih pomoči v zvezi z vsemi ukrepi pomoči, odobrenimi v Romuniji, vključno s sprejetjem in izvajanjem v celoti in pravilno utemeljenih odločitev romunskega organa za nadzor državnih pomoči, ki vsebujejo natančno oceno značaja državne pomoči za vsak ukrep in pravilno uporabo meril o združljivosti.

Komisija lahko zaradi resnih dvomov glede združljivosti s skupnim trgom nasprotuje vsakemu ukrepu pomoči, odobrenemu v predpristopnem obdobju med 1. septembrom 2004 in datumom, določenem v omenjeni odločbi Komisije, iz katere izhaja, da je izvajanje zakonov doseglo zadovoljivo raven. Odločba Komisije, da nasprotuje ukrepu, se šteje za odločbo o začetku formalnega postopka preiskave v smislu Uredbe (ES) št. 659/1999. Če je taka odločba sprejeta pred dnem pristopa, bo začela veljati šele z dnem pristopa.

Če Komisija po začetku formalnega postopka preiskave sprejme negativno odločbo, s tem odloči, da mora Romunija uvesti vse potrebne ukrepe, s katerimi doseže, da upravičenec vrne pomoč. Pomoč, ki jo je treba vrniti, vključuje obresti, izračunane po ustrezni obrestni meri, določeni v skladu z Uredbo (ES) št. 794/2004 (2), in plačljive od istega dne.

3   KMETIJSTVO

(a)

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Tretji del, Naslov II, Kmetijstvo

1.

Javne zaloge, s katerimi na dan pristopa razpolagajo nove države članice in ki izhajajo iz njihove politike tržne podpore, prevzame Skupnost po vrednosti, pridobljeni z uporabo člena 8 Uredbe Sveta (EGS) št. 1883/78 z dne 2. avgusta 1978 o splošnih pravilih za financiranje intervencij s strani Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Jamstvenega oddelka (3). Omenjene zaloge se prevzamejo le pod pogojem, da je javna intervencija za zadevne proizvode opravljena v Skupnosti in da zaloge izpolnjujejo zahteve za intervencijo Skupnosti.

2.

Vse zaloge proizvodov, zasebne in javne, ki so na dan pristopa v prostem prometu na ozemlju novih držav članic, ki presegajo količino, ki jo je mogoče upoštevati kot običajni prenos zalog, je treba odpraviti na stroške novih držav članic.

Pojem običajnega prenosa zalog se opredeli za vsak proizvod na podlagi meril in ciljev, ki so lastni vsaki skupni tržni ureditvi.

3.

Zaloge iz odstavka 1 se odštejejo od količine, ki presega običajen prenos zalog.

4.

Komisija izvaja in uporablja zgornje ureditve v skladu s postopkom iz člena 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (4) ali, če je to primerno, v skladu s postopkom iz člena 42(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 30. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor (5) ali iz ustreznih členov drugih uredb o skupni ureditvi kmetijskih trgov ali v skladu z ustreznim postopkom v odboru, kot je opredeljen v zakonodaji, ki se uporablja.

(b)

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Tretji del, Naslov VI, Poglavje 1, Pravila o konkurenci

Brez poseganja v postopke o obstoječih pomočeh iz člena 88 Pogodbe ES se programe pomoči in posamično pomoč, podeljene dejavnostim povezanim s proizvodnjo, predelavo ali trženjem proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi ES, z izjemo ribiških proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov, ki se jih je v novih državah članicah začelo izvajati pred dnem pristopa in se jih izvaja tudi po tem dnevu, šteje za obstoječo pomoč v smislu člena 88(1) Pogodbe ES, ob upoštevanju naslednjega pogoja:

o ukrepih pomoči se v štirih mesecih od dne pristopa obvesti Komisijo. To obvestilo vključuje podatke o pravni podlagi vsakega ukrepa. Za obstoječe ukrepe pomoči in načrte o podelitvi ali spremembi pomoči, o katerih je Komisija obveščena pred dnem pristopa, se šteje, da je bila Komisija o njih obveščena na dan pristopa. Komisija objavi seznam takih pomoči.

Ti ukrepi pomoči se do konca tretjega leta od dne pristopa štejejo za „obstoječo“ pomoč v smislu člena 88(1) Pogodbe ES.

Kadar je to potrebno, nove države članice spremenijo te ukrepe pomoči, da bi najkasneje do konca tretjega leta od dne pristopa upoštevale smernice, ki jih uporablja Komisija. Po tem dnevu se vsaka pomoč, za katero se ugotovi, da je nezdružljiva s temi smernicami, šteje za novo pomoč.

4.   CARINSKA UNIJA

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Tretji del, Naslov I, Prosti pretok blaga, Poglavje 1, Carinska unija

 

31992 R 2913: Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19. 10. 1992, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

 

31993 R 2454: Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11. 10. 1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32003 R 2286: Uredbo Komisije (ES) št. 2286/2003 z dne 18. 12. 2003 (UL L 343, 31. 12. 2003, str. 1).

Uredba (EGS) št. 2913/92 in Uredba (EGS) št. 2454/93 se za nove države članice uporabljata ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

DOKAZILO O STATUSU SKUPNOSTI (TRGOVINA V RAZŠIRJENI SKUPNOSTI)

1.

Ne glede na člen 20 Uredbe (EGS) št. 2913/92 je blago, ki je na dan pristopa v razširjeni Skupnosti v začasni hrambi ali v carinski rabi in v postopkih iz členov 4(15)(b) in (16)(b) do (g) te uredbe, ali ki se prevaža v razširjeni Skupnosti po opravljenih izvoznih formalnostih, ob deklaraciji za sprostitev v prosti promet v razširjeni Skupnosti oproščeno carin in drugih carinskih ukrepov, pod pogojem, da se predloži eno izmed naslednjih dokazil:

(a)

dokazilo o preferencialnem poreklu, ki je bilo ustrezno izdano ali sestavljeno pred dnem pristopa v skladu z enim izmed spodaj naštetih evropskih sporazumov ali v skladu z enakovrednim preferencialnim sporazumom, ki so ga nove države članice sklenile med sabo in ki vsebuje prepoved povračila ali izvzetje iz carin na materiale brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelkov, za katere je izdano ali sestavljeno dokazilo o poreklu (pravilo „prepovedi povračila“);

Evropski sporazumi:

21994 A 1231 (24) Bolgarija: Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Bolgarijo na drugi strani — Protokol 4 o definiciji pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja (6);

21994 A 1231 (20) Romunija: Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani — Protokol 4 o definiciji pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja (7).

(b)

katerokoli dokazilo o skupnostnem statusu iz člena 314c Uredbe (EGS) št. 2454/93;

(c)

zvezek ATA, ki je bil izdan v sedanji državi članici ali novi državi članici pred dnem pristopa.

2.

Za namene izdajanja dokazil iz odstavka 1(b) zgoraj, upoštevajoč položaj na dan pristopa in poleg določb člena 4(7) Uredbe (EGS) št. 2913/92, „blago Skupnosti“ pomeni blago, ki je:

v celoti pridobljeno na območju katerekoli izmed novih držav članic pod pogoji, enakimi tistim iz člena 23 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in ne vsebuje blaga, uvoženega iz drugih držav ali območij; ali

uvoženo iz držav ali območij razen zadevne države in sproščeno v prosti promet v tej državi; ali

pridobljeno ali proizvedeno v zadevni državi bodisi izključno iz blaga, navedenega v drugi alinei tega odstavka, bodisi iz blaga, navedenega v prvi in drugi alinei tega odstavka.

3.

Za namene preverjanja dokazil iz odstavka 1(a) zgoraj se uporabijo določbe o definiciji pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja v okviru ustreznih Evropskih sporazumov ali enakovrednih preferencialnih sporazumov, ki so jih med seboj sklenile nove države članice. Zahtevke za naknadno preverjanje teh dokazil sprejemajo pristojni carinski organi sedanjih držav članic in novih držav članic v obdobju treh let po izdaji zadevnega dokazila o poreklu ter jih lahko vlagajo ti organi v obdobju treh let po sprejemu dokazila o poreklu v podporo deklaraciji o prostem prometu.

DOKAZILO O PREFERENCIALNEM POREKLU (TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI, VKLJUČNO S TURČIJO, V OKVIRU PREFERENCIALNIH SPORAZUMOV O KMETIJSKIH IZDELKIH TER IZDELKIH IZ PREMOGA IN JEKLA)

4.

Brez poseganja v uporabo kateregakoli ukrepa, ki izhaja iz skupne trgovinske politike, je dokazilo o poreklu, ki ga ustrezno izdajo tretje države, ali se ga sestavi v okviru preferencialnih sporazumov, sklenjenih med novimi državami članicami in temi državami ali je izdano ali sestavljeno v okviru enostranske nacionalne zakonodaje novih držav članic, sprejeto v zadevnih novih državah članicah pod pogojem, da:

(a)

pridobitev takega porekla podeli preferencialno tarifno obravnavo na podlagi preferencialnih tarifnih ukrepov iz člena 20(3)(d) in (e) Uredbe (EGS) št. 2913/92, ki jih vsebujejo sporazumi ali ureditve, ki jih je sklenila ali sprejela Skupnost glede tretjih držav ali skupin držav; in

(b)

so bili dokazilo o poreklu in prevozni dokumenti izdani ali sestavljeni najkasneje na dan pred dnem pristopa; in

(c)

se dokazilo o poreklu predloži carinskim organom v obdobju štirih mesecev od dne pristopa.

Če je bilo blago v novi državi članici deklarirano za sprostitev v prosti promet pred dnem pristopa, je tudi naknadno izdano ali sestavljeno dokazilo o poreklu na podlagi preferencialnih sporazumov ali ureditev, ki v tej novi državi članici veljajo na dan sprostitve v prosti promet, lahko sprejeto v zadevni novi državi članici, pod pogojem, da je predloženo carinskim organom v obdobju štirih mesecev od dne pristopa.

5.

Bolgariji in Romuniji se dovoli ohraniti pooblastila, s katerimi je bil v okviru sporazumov, sklenjenih s tretjimi državami, podeljen status „pooblaščenih izvoznikov“, pod pogojem, da:

(a)

je taka določba predvidena tudi v sporazumih, sklenjenih med temi tretjimi državami in Skupnostjo pred dnem pristopa; in

(b)

pooblaščeni izvozniki uporabljajo pravila o poreklu iz teh sporazumov.

Ta pooblastila nove države članice najkasneje eno leto od dne pristopa nadomestijo z novimi pooblastili, ki se izdajo v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti.

6.

Za namene preverjanja dokazil iz odstavka 4 se uporabijo določbe o definiciji pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja iz ustreznih sporazumov ali ureditev. Zahtevke za naknadno preverjanje teh dokazil sprejemajo pristojni carinski organi sedanjih držav članic in novih držav članic v obdobju treh let po izdaji zadevnega dokazila o poreklu ter jih lahko vlagajo ti organi v obdobju treh let po sprejemu dokazila o poreklu v podporo deklaraciji o prostem prometu.

7.

Brez poseganja v uporabo kateregakoli ukrepa, ki izhaja iz skupne trgovinske politike, je dokazilo o poreklu, ki ga naknadno izdajo tretje države v okviru preferencialnih sporazumov, sklenjenih med Skupnostjo in temi državami, lahko sprejeto v novih državah članicah za sprostitev v prosti promet blaga, ki je bilo na dan pristopa na poti ali v začasni hrambi, v carinskem skladišču ali prosti coni v eni od teh tretjih držav ali v tej novi državi članici, pod pogojem, da v novi državi članici, v kateri pride do sprostitve v prosti promet, za zadevne izdelke v času izdaje prevoznih dokumentov ne velja sporazum o prosti trgovini s tretjo državo, in pod pogojem, da:

(a)

pridobitev takšnega porekla podeli preferencialno tarifno obravnavo na podlagi preferencialnih tarifnih ukrepov iz člena 20(3)(d) in (e) Uredbe (EGS) št. 2913/92, ki jih vsebujejo sporazumi ali ureditve, ki jih je sklenila ali sprejela Skupnost glede tretjih držav ali skupin držav; in

(b)

so bili prevozni dokumenti izdani najkasneje na dan pred dnem pristopa; in

(c)

se naknadno izdano dokazilo o poreklu predloži carinskim organom v obdobju štirih mesecev od dne pristopa.

8.

Za namene preverjanja dokazil iz odstavka 7 se uporabijo določbe o definiciji pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja iz ustreznih sporazumov ali ureditev.

DOKAZILO O STATUSU NA PODLAGI DOLOČB O PROSTEM PROMETU ZA INDUSTRIJSKE IZDELKE V CARINSKI UNIJI ES-TURČIJA

9.

Dokazila o poreklu, ki jih je pravilno izdala Turčija ali nova država članica v okviru preferencialnih trgovinskih sporazumov, ki se uporabljajo med njima, in v Skupnosti dopuščajo kumulacijo porekla na podlagi identičnih pravil o poreklu in prepoved povračila ali opustitve carin za zadevno blago, so v zadevnih državah sprejeta kot dokazilo o statusu v skladu z določbami o prostem prometu za industrijske izdelke iz Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija (8), pod pogojem, da:

(a)

so bili dokazilo o poreklu in prevozni dokumenti izdani najkasneje na dan pred dnem pristopa; in

(b)

se dokazilo o poreklu predloži carinskim organom v obdobju štirih mesecev od dne pristopa.

Če je bilo blago v Turčiji ali novi državi članici deklarirano za sprostitev v prosti promet pred dnem pristopa v okviru zgoraj omenjenih preferencialnih trgovinskih sporazumov, se lahko sprejme tudi dokazilo o poreklu, izdano naknadno na podlagi teh sporazumov, pod pogojem, da je carinskim organom predloženo v obdobju štirih mesecev od dne pristopa.

10.

Za namene preverjanja dokazil iz odstavka 9 se uporabijo določbe o definiciji pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja iz ustreznih preferencialnih sporazumov. Zahtevke za naknadno preverjanje teh dokazil sprejemajo pristojni carinski organi sedanjih držav članic in novih držav članic v obdobju treh let po izdaji zadevnega dokazila o poreklu ter jih lahko vlagajo ti organi v obdobju treh let po sprejemu dokazila o poreklu v podporo deklaraciji o prostem prometu.

11.

Brez poseganja v uporabo kateregakoli ukrepa, ki izhaja iz skupne trgovinske politike, se potrdilo o gibanju blaga A.TR, izdano na podlagi določb o prostem prometu za industrijske izdelke iz Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija, sprejme v novih državah članicah za sprostitev v prosti promet blaga, ki je na dan pristopa v prevozu po Skupnosti ali Turčiji po opravljenih izvoznih formalnostih, v začasni hrambi ali carinskem postopku iz člena 4(16) (b) do (h) Uredbe (EGS) št. 2913/92 v Turčiji ali tej novi državi članici, pod pogojem, da:

(a)

za zadevno blago ni predloženo dokazilo o poreklu iz odstavka 9; in

(b)

je blago v skladu s pogoji za izvajanje določb o prostem pretoku za industrijske izdelke; in

(c)

so bili prevozni dokumenti izdani najkasneje na dan pred dnem pristopa; in

(d)

se potrdilo o gibanju blaga A.TR predloži carinskim organom v obdobju štirih mesecev od dne pristopa.

12.

Za namene preverjanja potrdil o gibanju blaga A.TR iz odstavka 11 zgoraj se uporabijo določbe o izdaji potrdil o gibanju blaga A.TR in načinih upravnega sodelovanja iz Sklepa št. 1/2001 Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija (9).

CARINSKI POSTOPKI

13.

Začasna hramba in carinski postopki iz člena 4(16)(b) do (h) Uredbe (EGS) št. 2913/92, ki so se začeli pred pristopom, se zaključijo ali opravijo pod pogoji iz zakonodaje Skupnosti.

Če zaključek ali dovršitev postopka povzroči nastanek carinskega dolga, je uvozna dajatev, ki jo je treba plačati, enaka tisti, ki je v veljavi v času nastanka carinskega dolga v skladu s skupno carinsko tarifo, plačani znesek pa se šteje za lastna sredstva Skupnosti.

14.

Postopki, ki urejajo carinsko skladiščenje iz členov od 84 do 90 in od 98 do 113 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in iz členov od 496 do 535 Uredbe (EGS) št. 2454/93, se za nove države članice uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

če je znesek carinskega dolga določen na podlagi narave uvoznega blaga, carinske vrednosti in količine uvoznega blaga v trenutku sprejema deklaracije za njegov vnos v carinsko skladiščenje in je bila ta deklaracija sprejeta pred dnem pristopa, te podlage izhajajo iz zakonodaje, ki se je v zadevni novi državi članici uporabljala pred dnem pristopa.

15.

Postopki, ki urejajo aktivno oplemenitenje iz členov od 84 do 90 in od 114 do 129 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in iz členov od 496 do 523 in od 536 do 550 Uredbe (EGS) št. 2454/93, se za nove države članice uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

če je znesek carinskega dolga določen na podlagi narave uvoznega blaga, njegove tarifne uvrstitve, količine, carinske vrednosti in porekla uvoznega blaga v trenutku vnosa blaga v postopek in če je bila deklaracija za vnos blaga v postopek sprejeta pred dnem pristopa, te podlage izhajajo iz zakonodaje, ki se je v zadevni novi državi članici uporabljala pred dnem pristopa;

če zaključek postopka povzroči nastanek carinskega dolga se, da bi se ohranila enakost med imetniki dovoljenj v sedanjih državah članicah in novih državah članicah, plača kompenzacijske obresti na uvozne dajatve, ki so od dne pristopa dolgovane v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti;

če je bila deklaracija za aktivno oplemenitenje sprejeta po sistemu povračila in je carinski dolg, glede katerega se zahteva povračilo, nastal pred dnem pristopa, povračilo izvede nova država članica na lastne stroške v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti.

16.

Postopki, ki urejajo začasni uvoz iz členov od 84 do 90 in od 137 do 144 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in iz členov od 496 do 523 in od 553 do 584 Uredbe (EGS) št. 2454/93 se za nove države članice uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

če je znesek carinskega dolga določen na podlagi narave uvoznega blaga, njegove tarifne uvrstitve, količine, carinske vrednosti in porekla uvoznega blaga v trenutku vnosa blaga v postopek in če je bila deklaracija za vnos blaga v postopek sprejeta pred dnem pristopa, te podlage izhajajo iz zakonodaje, ki se je v zadevni novi državi članici uporabljala pred dnem pristopa;

če zaključek postopka povzroči nastanek carinskega dolga se, da bi se ohranila enakost med imetniki dovoljenj v sedanjih državah članicah in novih državah članicah, plača kompenzacijske obresti na uvozne dajatve, ki so od dne pristopa dolgovane v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti.

17.

Postopki, ki urejajo pasivno oplemenitenje iz členov od 84 do 90 in od 145 do 160 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in iz členov od 496 do 523 in od 585 do 592 Uredbe (EGS) št. 2454/93, se za nove države članice uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

drugi odstavek člena 591 Uredbe (EGS) št. 2454/93 se smiselno uporablja za blago na začasnem izvozu, ki je bilo začasno izvoženo v nove države članice pred dnem pristopa.

DRUGE DOLOČBE

18.

Dovoljenja, ki so bila izdana pred dnem pristopa za uporabo carinskih postopkov iz člena 4(16)(d), (e) in (g) Uredbe (EGS) št. 2913/92, veljajo do konca svoje veljavnosti ali eno leto od dne pristopa, kar se zgodi prej.

19.

Postopki, ki urejajo nastanek carinskega dolga, vknjižbo in naknadno izterjavo iz členov od 201 do 232 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in iz členov od 859 do 876a Uredbe (EGS) št. 2454/93, se za nove države članice uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

izterjava se izvede v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti. Če pa je carinski dolg nastal pred dnem pristopa, izterjavo pred pristopom izvede zadevna nova država članica v svojo korist v skladu s pogoji, ki veljajo v njej.

20.

Postopki, ki urejajo povračilo in odpust dajatev iz členov od 235 do 242 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in iz členov od 877 do 912 Uredbe (EGS) št. 2454/93 se za nove države članice uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

povračilo in odpust dajatev se izvede v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti. Če pa se dajatve, katerih povračilo ali odpust se zahteva, nanašajo na carinski dolg, ki je nastal pred dnem pristopa, povračilo in odpust dajatev izvede zadevna nova država članica pred pristopom, na lastne stroške v skladu s pogoji, ki veljajo v njej.


(1)  UL L 83, 27. 3. 1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 140, 30.4.2004, str. 1).

(3)  UL L 216, 5.8.1978, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1259/96 (UL L 163, 2.7.1996, str. 10).

(4)  UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

(5)  UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(6)  UL L 358, 31.12.1994, str. 3. Protokol, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 1/2003 Pridružitvenega sveta EU-Bolgarija z dne 4.6.2003 (UL L 191, 30.7.2003, str. 1).

(7)  UL L 357, 31.12.1994, str. 2. Protokol, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 2/2003 Pridružitvenega sveta EU-Romunija z dne 25.9.2003 (še ni bil objavljen v UL).

(8)  Sklep št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija z dne 22.12.1995 o izvajanju zaključne faze carinske unije (UL L 35, 13.2.1996, str. 1). Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 2/99 Pridružitvenega sveta ES-Turčija (UL L 72, 18.3.1999, str. 36).

(9)  Sklep št. 1/2001 Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija z dne 28.3.2001 o spremembi Sklepa št. 1/96 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Sklepa št 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija (UL L 98, 7.4.2001, str. 31). Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št 1/2003 Odbora za carinsko sodelovanje ES‐Turčija (UL L 28, 4.2.2003, str. 51).

Dodatek k prilogi V

Seznam obstoječih ukrepov pomoči iz točke 1(b) mehanizma za obstoječe pomoči, ki je določen v Poglavju 2 Priloge V

Opomba: Ukrepi pomoči, našteti v tem dodatku se štejejo za obstoječo pomoč le za namene uporabe mehanizma za obstoječe pomoči, ki je določen v Poglavju 2 Priloge V k temu aktu, v obsegu, v katerem ti ukrepi sodijo v okvir prvega odstavka te priloge.

Št.

Naslov (v izvirniku)

Datum odobritve s strani nacionalnega organa za nadzor državnih pomoči

Trajanje

MS

Št.

Leto

BG

1

2004

Предоговаряне на задълженията към държавата, възникнали по реда на Закона за уреждане на необслужваните кредити, договорени до 31.12.1990 г. със „Силома“ АД, гр.Силистра, чрез удължаване на срока на изплащане на главницата за срок от 15 години.

29.7.2004

2004-2018

BG

2

2004

Средства за компенсиране от държавния бюджет на доказания от „Български пощи“ ЕАД дефицит от изпълнението на универсалната пощенска услуга.

18.11.2004

31.12.2010

BG

3

2004

Целево финансиране на дейността на Българската телеграфна агенция- направление „Информационно обслужване“

16.12.2003

31.12.2010


PRILOGA VI

Seznam iz člena 23 akta o pristopu: prehodni ukrepi, Bolgarija

1.   PROSTO GIBANJE OSEB

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti

UL L 257, 19. 10. 1968, str. 2

32004 L 0038: Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 4. 2004 (UL L 158, 30. 4. 2004, str. 77);

31996 L 0071: Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21. 1. 1997, str. 1);

32004 L 0038: Direktiva 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30. 4. 2004, str. 77).

1.

Člen 39 in prvi odstavek člena 49 Pogodbe ES se v zvezi s prostim gibanjem delavcev in svobodo opravljanja storitev, ki vključuje začasno gibanje delavcev, kakor je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, med Bolgarijo na eni strani in vsako od sedanjih držav članic na drugi strani v celoti uporabljata le ob upoštevanju prehodnih določb iz odstavkov 2 do 14.

2.

Z odstopanjem od členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in do konca dveletnega obdobja od dne pristopa bodo sedanje države članice uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, ki urejajo dostop bolgarskih državljanov na njihove trge dela. Sedanje države članice lahko uporabljajo take ukrepe do konca petletnega obdobja od dne pristopa.

Bolgarski državljani, ki na dan pristopa zakonito delajo v sedanji državi članici in se jim je dovolil dostop na trg dela v tej državi članici za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, bodo imeli dostop na trg dela te države članice, vendar ne na trg dela drugih držav članic, ki uporabljajo nacionalne ukrepe.

Bolgarski državljani, ki se jim je dovolil dostop na trg dela v sedanji državi članici po pristopu za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, tudi uživajo iste pravice.

Bolgarski državljani iz drugega in tretjega pododstavka zgoraj prenehajo uživati pravice iz teh pododstavkov, če prostovoljno zapustijo trg dela zadevne sedanje države članice.

Bolgarski državljani, ki na dan pristopa ali v obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi, zakonito delajo v sedanji državi članici in ki se jim je dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje krajše od 12 mesecev, ne uživajo teh pravic.

3.

Pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa Svet na podlagi poročila Komisije ponovno preuči delovanje prehodnih določb iz odstavka 2.

Ob zaključku tega ponovnega pregleda in najkasneje pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa sedanje države članice uradno obvestijo Komisijo, če bodo še naprej uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov oz. če bodo od takrat dalje uporabljale člene 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68.

4.

Na zaprosilo Bolgarije se lahko izvede nadaljnji ponovni pregled. Uporabi se postopek iz odstavka 3, ki se konča v šestih mesecih od prejema zaprosila Bolgarije.

5.

Država članica, ki do konca petletnega obdobja iz odstavka 2 ohrani nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko v primeru resnih motenj na svojem trgu dela ali grožnje le-teh in po tem, ko uradno obvesti Komisijo, nadaljuje z uporabo teh ukrepov do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68.

6.

V sedemletnem obdobju od dne pristopa tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavkov 3, 4 ali 5 za bolgarske državljane uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in ki bolgarskim državljanom v tem obdobju za namene spremljanja izdajajo delovna dovoljenja, jih izdajajo avtomatično.

7.

Tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavkov 3, 4 ali 5 za bolgarske državljane uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa uporabljajo postopke iz spodnjih pododstavkov.

Če država članica iz prvega pododstavka ima ali pričakuje motnje na svojem trgu dela, ki bi lahko resno ogrozile življenjsko raven ali raven zaposlenosti v določeni regiji ali poklicu, ta država članica o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podrobnosti. Na podlagi teh podatkov lahko država članica zaprosi, da Komisija popolnoma ali delno odloži uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, da bi se ponovno vzpostavilo normalno stanje v tej regiji oz. poklicu. Komisija odloči o odložitvi uporabe ter o njenem trajanju in obsegu najpozneje v dveh tednih po prejemu takega zaprosila in o svoji odločitvi uradno obvesti Svet. Vsaka država članica lahko v dveh tednih od dne odločbe Komisije od Sveta zahteva, da odločbo odpravi ali spremeni. Svet o zahtevi odloči s kvalificirano večino v dveh tednih.

Država članica iz prvega pododstavka lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in o tem Komisiji poda naknadno utemeljeno uradno obvestilo.

8.

Dokler je uporaba členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 odložena na podlagi odstavkov 2 do 5 in 7 zgoraj, se člen 23 Direktive 2004/38/ES o pravici družinskih članov delavcev do pridobitve zaposlitve uporablja v Bolgariji glede državljanov sedanjih držav članic in v sedanjih državah članicah glede bolgarskih državljanov pod naslednjimi pogoji:

zakonec delavca in njuni potomci, ki so stari manj kot 21 let ali so vzdrževani družinski člani in na dan pristopa zakonito prebivajo z delavcem na ozemlju države članice, imajo po pristopu neposreden dostop na trg dela te države članice. Ta določba se ne uporablja za družinske člane delavca, ki se mu je zakonito dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje krajše od 12 mesecev;

zakonec delavca in njuni potomci, ki so stari manj kot 21 let ali so vzdrževani družinski člani in zakonito prebivajo z delavcem na ozemlju države članice od dne po dnevu pristopa, vendar imajo v obdobju uporabe zgoraj navedenih prehodnih določb dostop na trg dela zadevne države članice, ko v zadevni državi članici prebivajo najmanj osemnajst mesecev ali od tretjega leta od dne pristopa, kar se zgodi prej.

Te določbe ne posegajo v bolj ugodne nacionalne ukrepe ali ukrepe, sprejete z dvostranskimi sporazumi.

9.

Če določb Direktive 2004/38/ES, ki prevzemajo določbe Direktive 68/360/EGS (1), ni mogoče uporabljati ločeno od tistih iz Uredbe (EGS) št. 1612/68, katerih uporaba je odložena v skladu z odstavki 2 do 5 in 7 ter 8, smejo Bolgarija in sedanje države članice odstopati od teh določb, kolikor je to potrebno za uporabo odstavkov 2 do 5 in 7 ter 8.

10.

Kadar sedanje države članice na podlagi zgoraj navedenih prehodnih določb uporabljajo nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko Bolgarija ohrani v veljavi enakovredne ukrepe za državljane zadevne države članice ali zadevnih držav članic.

11.

Če katera izmed sedanjih držav članic odloži uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko Bolgarija glede Romunije uporabi postopke iz odstavka 7. V primeru uporabe teh postopkov se delovna dovoljenja, ki jih izdaja Bolgarija za namene spremljanja državljanom Romunije, izdajajo avtomatično.

12.

Vse sedanje države članice, ki v skladu z odstavki 2 do 5 in 7 do 9 uporabljajo nacionalne ukrepe, lahko z notranjimi predpisi uvedejo večjo svobodo prostega gibanja od tiste, ki velja na dan pristopa, vključno s popolnim dostopom na trg dela. Od tretjega leta od dne pristopa se lahko sedanje države članice, ki uporabljajo nacionalne ukrepe, kadarkoli odločijo za uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68. O takih odločitvah se obvesti Komisijo.

13.

Nemčija in Avstrija lahko v primeru resnih motenj ali groženj le-teh na posebno občutljivih storitvenih področjih svojih trgov dela, ki bi lahko nastale v določenih regijah zaradi čezmejnega opravljanja storitev, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, in dokler na podlagi zgornjih prehodnih določb uporabljata nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov o prostem gibanju bolgarskih delavcev, po tem, ko uradno obvestita Komisijo, odstopata od prvega odstavka člena 49 Pogodbe ES, da bi v okviru opravljanja storitev podjetij s sedežem v Bolgariji omejili začasno gibanje delavcev, za katere se uporabljajo nacionalni ukrepi glede njihove pravice do začetka opravljanja dela v Nemčiji in Avstriji.

Seznam storitvenih sektorjev, za katere se lahko uporablja odstopanje, je naslednji:

v Nemčiji:

Področje

NACE (2) koda, razen če ni drugače določeno

Gradbeništvo s sorodnimi panogami

od 45.1 do 4

Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES

Čiščenje objektov in opreme

74.70 Čiščenje objektov in opreme

Druge storitve

74.87 Samo dejavnosti notranjega dekoraterstva

v Avstriji:

Področje

NACE (3) koda, razen če ni drugače določeno

Storitve za rastlinsko pridelavo; urejanje parkov

01.41

Rezanje, oblikovanje in dodelava kamna (obdelava naravnega kamna)

26.7

Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov

28.11

Gradbeništvo s sorodnimi panogami

od 45.1 do 4

Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES

Poizvedovalne dejavnosti in varovanje

74.60

Čiščenje objektov in opreme

74.70

Nega na domu

85.14

Dejavnosti socialnega varstva brez nastanitve

85.32

Če Nemčija ali Avstrija v skladu s prejšnjimi pododstavki odstopata od prvega odstavka člena 49 Pogodbe ES, lahko Bolgarija po tem, ko uradno obvesti Komisijo, sprejme enakovredne ukrepe.

Učinek uporabe tega odstavka ne vodi do bolj restriktivnih pogojev za začasno gibanje delavcev v okviru čezmejnega opravljanja storitev med Nemčijo ali Avstrijo in Bolgarijo od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

14.

Učinek uporabe odstavkov 2 do 5 in 7 do 12 ne vodi do bolj restriktivnih pogojev za dostop bolgarskih državljanov na trge dela sedanjih držav članic od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

Ne glede na uporabo določb iz odstavkov 1 do 13 sedanje države članice v kateremkoli obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi ali ukrepi iz dvostranskih sporazumov, glede dostopa na njihov trg dela prednostno obravnavajo delavce, ki so državljani držav članic, v primerjavi z delavci, ki so državljani tretjih držav.

Bolgarski delavci migranti in njihove družine, ki zakonito prebivajo in delajo v drugi državi članici, ali delavci migranti iz drugih držav članic in njihove družine, ki zakonito prebivajo in delajo v Bolgariji, se ne obravnavajo bolj restriktivno kot delavci iz tretjih držav in njihovi družinski člani, ki delajo v tej državi članici oz. v Bolgariji. Poleg tega se ob uporabi načela prednostne obravnave v Skupnosti delavci migranti iz tretjih držav, ki prebivajo in delajo v Bolgariji, ne obravnavajo bolj ugodno kot državljani Bolgarije.

2.   SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV

31997 L 0009: Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26. 3. 1997, str. 22).

Z odstopanjem od člena 4(1) Direktive 97/9/ES se minimalna raven odškodnine do 31. decembra 2009 ne uporablja v Bolgariji. Bolgarija zagotovi, da njena odškodninska shema za vlagatelje zagotavlja kritje za najmanj 12 000 EUR od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007 in za najmanj 15 000 EUR od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2009.

V prehodnem obdobju bodo druge države članice ohranile pravico preprečiti poslovanje podružnicam bolgarskih investicijskih podjetij s sedežem na njihovem ozemlju, če in dokler se te podružnice ne pridružijo na ozemlju zadevne države članice uradno priznani odškodninski shemi za vlagatelje, ki zagotavlja kritje za razliko med bolgarsko ravnijo odškodnine in minimalno ravnijo iz člena 4(1) Direktive 97/9/ES.

3.   PROSTI PRETOK KAPITALA

Pogodba o Evropski uniji,

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti.

1.

Ne glede na obveznosti iz Pogodb na katerih temelji Evropska unija lahko Bolgarija pet let od dne pristopa ohrani v veljavi na dan podpisa Pogodbe o pristopu obstoječe omejitve iz svoje zakonodaje glede pridobitve lastništva nad zemljišči za sekundarna prebivališča s strani državljanov držav članic ali držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (Sporazum EGP), ki ne prebivajo v Bolgariji, in s strani pravnih oseb, ki so ustanovljene po pravu druge države članice ali države pogodbenice Sporazuma EGP.

Za državljane držav članic in državljane držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki zakonito prebivajo v Bolgariji, ne veljajo določbe prejšnjega pododstavka ali kakršnakoli pravila in postopki, ki ne veljajo za bolgarske državljane.

2.

Ne glede na obveznosti iz Pogodb na katerih temelji Evropska unija lahko Bolgarija sedem let od dne pristopa ohrani v veljavi na dan podpisa Pogodbe o pristopu obstoječe omejitve iz svoje zakonodaje glede pridobitve kmetijskih zemljišč, gozdov in gozdarskih zemljišč s strani državljanov držav članic, državljanov držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, in s strani pravnih oseb, ustanovljenih po pravu druge države članice ali države pogodbenice Sporazuma EGP. V nobenem primeru se državljana države članice glede pridobitve kmetijskih zemljišč, gozdov in gozdarskih zemljišč ne sme obravnavati manj ugodno kot na dan podpisa Pristopne pogodbe ali ga obravnavati bolj restriktivno kot državljane tretjih držav.

Za samozaposlene kmete, ki so državljani druge države članice in želijo imeti sedež ter zakonito prebivati v Bolgariji, ne veljajo določbe prejšnjega pododstavka ali kakršnikoli postopki, ki ne veljajo za bolgarske državljane.

V tretjem letu od dne pristopa se opravi splošni ponovni pregled teh prehodnih ukrepov. V ta namen Komisija Svetu predloži poročilo. Svet lahko na predlog Komisije soglasno odloči, da se prehodno obdobje, ki je navedeno v prvem pododstavku, skrajša ali konča.

4.   KMETIJSTVO

A.   KMETIJSKA ZAKONODAJA

31997 R 2597: Uredba Sveta (ES) št. 2597/97 z dne 18. decembra 1997 o določitvi dodatnih pravil o skupni ureditvi trga z mlekom in mlečnimi proizvodi za konzumno mleko (UL L 351, 23. 12. 1997, str. 13), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

31999 R 1602: Uredbo Sveta (ES) št. 1602/1999 z dne 19. 7. 1999 (UL L 189, 22. 7. 1999, str. 43).

Z odstopanjem od člena 3(1)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 2597/97 se za konzumno mleko, proizvedeno v Bolgariji do 30. aprila 2009 ne uporabljajo zahteve glede vsebnosti maščobe, pri čemer se mleko z vsebnostjo maščobe 3 % (m/m) lahko trži kot polno mleko, mleko z vsebnostjo maščobe 2 % (m/m) pa kot pol posneto mleko. Konzumno mleko, ki ne ustreza zahtevam glede vsebnosti maščobe, se lahko trži le v Bolgariji ali izvozi v tretje države.

B.   VETERINARSKA IN FITOSANITARNA ZAKONODAJA

32004 R 0853: Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30. 4. 2004, str. 55).

(a)

Obrati za predelavo mleka iz poglavij I in II Dodatka k tej prilogi lahko do 31. decembra 2009 prejemajo pošiljke surovega mleka, ki ni v skladu z zahtevami ali pa ravnanje z njim ne ustreza zahtevam iz Uredbe (ES) št. 853/2004, podpoglavij II in III, Poglavja I, Oddelka IX, Priloge III, pod pogojem, da so kmetije, iz katerih prihaja mleko, omenjene na seznamu, ki ga v ta namen vodijo bolgarski organi.

(b)

Dokler so obrati iz odstavka (a) zgoraj upravičeni do koristi iz določb omenjenega odstavka, se izdelki, ki izvirajo iz teh obratov, dajo le na domači trg ali se uporabljajo za nadaljnjo predelavo v obratih v Bolgariji, za katere ravno tako veljajo določbe iz odstavka (a), ne glede na datum trženja. Ti izdelki morajo nositi drugačno identifikacijsko oznako od tiste, ki je določena v členu 5 Uredbe (ES) št. 853/2004.

(c)

Obrati, našteti v Poglavju II Dodatka k tej prilogi, lahko do 31. decembra 2009 predelujejo mleko, ki izpolnjuje zahteve EU in mleko, ki teh zahtev ne izpolnjuje, v ločenih proizvodnih linijah. V tem smislu se mleko, ki ne izpolnjuje zahtev EU, razume kot mleko iz odstavka (a). Taki obrati morajo v celoti izpolnjevati zahteve EU za obrate, vključno z izvajanjem načel analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP) (iz člena 5 Uredbe (ES) št. 852/2004 (4) in dokazati svojo sposobnost, da v celoti izpolnjujejo pogoje, navedene v nadaljevanju, vključno z ločeno namembnostjo ustreznih proizvodnih linij:

sprejeti vse potrebne ukrepe, s katerimi se omogoči ustrezno upoštevanje notranjih postopkov ločevanja mleka, od zbiranja do končne proizvodne faze, vključno s potmi zbiranja mleka, ločenim skladiščenjem in obdelavo mleka, ki izpolnjuje zahteve EU, od mleka, ki teh zahtev ne izpolnjuje, posebnim pakiranjem ter označevanjem izdelkov, pridobljenih iz mleka, ki ne izpolnjuje zahtev EU, in z ločenim skladiščenjem omenjenih izdelkov,

uvesti postopek, ki zagotavlja sledljivost surovin, vključno s potrebnimi dokumentarnimi dokazi o premikih proizvodov ter knjigovodskimi evidencami proizvodov ter izravnave skladnih in neskladnih surovin s kategorijami končnih izdelkov,

obdelati vse surovo mleko s toplotno obdelavo pri minimalni temperaturi vsaj 71,7 oC v času 15 sekund, in

sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečevanje goljufij pri uporabi identifikacijskih oznak.

Bolgarski organi:

zagotovijo, da upravljavec ali direktor vsakega zadevnega obrata sprejme vse potrebne ukrepe za pravilno upoštevanje notranjih postopkov ločevanja mleka;

opravljajo teste in nenapovedane kontrolne preglede v zvezi z upoštevanjem ločevanja mleka; in

opravljajo teste v pooblaščenih laboratorijih na vseh surovinah in končnih izdelkih, da preverijo skladnost z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 853/2004, Poglavja II, Oddelka IX, Priloge III, , vključno z mikrobiološkimi merili za izdelke na osnovi mleka.

Mleko in/ali izdelki na osnovi mleka, ki izvirajo iz ločenih proizvodnih linij, v katerih se predeluje surovo mleko, ki ne izpolnjuje zahtev EU, v obratih za predelavo mleka, odobrenih s strani EU, se lahko dajo na trg le pod pogoji iz odstavka (b). Izdelki na osnovi surovega mleka, ki izpolnjuje zahteve in ki se predeluje v ločeni proizvodni liniji v obratu iz Poglavja II Dodatka k tej prilogi, se lahko ob upoštevanju pogojev glede ločevanja proizvodnih linij tržijo kot izdelki, ki izpolnjujejo zahteve.

(d)

Mleku in mlečnim izdelkom, proizvedenim v skladu z določbami iz odstavka (c), se podeli podpora iz poglavij II in III, Naslova I, razen člena 11, in Naslova II Uredbe (ES) št. 1255/1999 (5) le, če so opremljeni z ovalno identifikacijsko oznako iz Oddelka I Priloge II Uredbe (ES) št. 853/2004.

(e)

Bolgarija poskrbi za postopno spoštovanje zahtev iz odstavka (a) in Komisiji izstavlja letna poročila o napredku pri posodabljanju kmetij za proizvodnjo mleka in sistemu zbiranja mleka. Bolgarija poskrbi, da bodo te zahteve v celoti izpolnjene do 31. decembra 2009.

(f)

Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 (6) posodobi Dodatek k tej prilogi pred pristopom in do 31. decembra 2009 ter v tem smislu na podlagi napredka, doseženega pri odpravi pomanjkljivosti in rezultatov procesa spremljanja doda ali črta posamezne obrate.

Podrobna izvedbena pravila za zagotovitev nemotenega delovanja zgoraj navedene prehodne ureditve se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 58 Uredbe (ES) št. 178/2002.

5.   PROMETNA POLITIKA

1.

31993 R 3118: Uredba Sveta (EGS) št. 3118/93 z dne 25. oktobra 1993 o pogojih, pod katerimi lahko prevozniki nerezidenti opravljajo notranje cestne prevoze tovora v državi članici (UL L 279, 12. 11. 1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32002 R 0484: Uredbo (ES) št. 484/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 1. 3. 2002 (UL L 76, 19. 3. 2002, str. 1).

(a)

Z odstopanjem od člena 1 Uredbe (EGS) št. 3118/93 in do konca tretjega leta od dne pristopa so prevozniki s sedežem v Bolgariji izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora v ostalih državah članicah in prevozniki s sedežem v ostalih državah članicah so izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora v Bolgariji.

(b)

Pred koncem tretjega leta od dne pristopa države članice uradno obvestijo Komisijo, ali bodo to obdobje podaljšale za največ dve leti, ali pa bodo v prihodnje v celoti uporabljale člen 1 Uredbe. Če tega uradnega obvestila ni, se uporabi člen 1 Uredbe. Le prevozniki s sedežem v državah članicah, v katerih se uporablja člen 1 Uredbe, lahko opravljajo storitve notranjega cestnega prevoza v tistih državah članicah, kjer se prav tako uporablja člen 1.

(c)

Tiste države članice, v katerih se na podlagi zgornjega odstavka (b) uporablja člen 1 Uredbe, lahko uporabijo postopek, naveden spodaj, vse do konca petega leta od dne pristopa.

Kadar ima država članica iz prejšnjega pododstavka resne motnje na nacionalnem trgu ali njegovih delih zaradi kabotaže, ali jih ta še poslabša, kot na primer občutno povečanje ponudbe nad povpraševanjem ali ogrozitev finančne stabilnosti ali preživetja znatnega števila podjetij za cestni prevoz tovora, o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podatke. Na podlagi teh podatkov lahko država članica od Komisije zahteva delno ali popolno odložitev uporabe člena 1 Uredbe, da bi tako ponovno vzpostavila normalno stanje.

Komisija preuči razmere na podlagi podatkov, ki jih priskrbi zadevna država članica, in v roku enega meseca od prejema zahteve odloči, ali je potrebno sprejeti zaščitne ukrepe. Uporabijo se postopek iz drugega, tretjega in četrtega pododstavka odstavka 3 in odstavki 4, 5 in 6 člena 7 Uredbe.

Država članica iz prvega pododstavka zgoraj lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo člena 1 Uredbe in o tem naknadno poda Komisiji utemeljeno uradno obvestilo.

(d)

Dokler se člen 1 Uredbe ne uporablja na podlagi zgornjih odstavkov (a) in (b), lahko države članice urejajo dostop do storitev notranjega cestnega prevoza tovora s postopno izmenjavo dovoljenj za kabotažo na podlagi dvostranskih sporazumov. To lahko vključuje možnost popolne liberalizacije.

(e)

Učinek uporabe odstavkov (a) do (c) ne povzroči bolj restriktivnega dostopa do storitev notranjega cestnega prevoza od tistega, ki obstaja na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

2.

31996 L 0026: Direktiva Sveta 96/26/ES z dne 29. aprila 1996 o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem in potniškem prometu ter o medsebojnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah za olajšanje uresničevanja pravic teh prevoznikov do ustanavljanja prevoznih podjetij v domačem in mednarodnem prometu (UL L 124, 23. 5. 1996, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32004 L 0066: Direktivo Sveta 2004/66/ES z dne 26. 4. 2004 (UL L 168, 1. 5. 2004, str. 35).

Do 31. decembra 2010 se člen 3(3)(c) Direktive 96/26/ES ne uporablja v Bolgariji za prevozna podjetja, ki opravljajo izključno notranji cestni prevoz tovora in potnikov.

Razpoložljiva sredstva in rezerve teh podjetij bodo postopoma dosegle minimalne stopnje iz tega člena v skladu z naslednjim razporedom:

do 1. januarja 2007 morajo imeti podjetja razpoložljiva sredstva in rezerve v višini vsaj 5 850 EUR za prvo in vsaj 3 250 EUR za vsako dodatno vozilo;

do 1. januarja 2008 morajo imeti podjetja razpoložljiva sredstva in rezerve v višini vsaj 6 750 EUR za prvo in vsaj 3 750 EUR za vsako dodatno vozilo;

do 1. januarja 2009 morajo imeti podjetja razpoložljiva sredstva in rezerve v višini vsaj 7 650 EUR za prvo in vsaj 4 250 EUR za vsako dodatno vozilo;

do 1. januarja 2010 morajo imeti podjetja razpoložljiva sredstva in rezerve v višini vsaj 8 550 EUR za prvo in vsaj 4 750 EUR za vsako dodatno vozilo.

3.

31996 L 0053: Direktiva Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (UL L 235, 17. 9. 1996, str. 59), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32002 L 0007: Direktivo 2002/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. 2. 2002 (UL L 67, 9. 3. 2002, str. 47).

Z odstopanjem od člena 3(1) Direktive 96/53/ES lahko vozila, ki so v skladu z mejnimi vrednostmi kategorij 3.2.1, 3.4.1, 3.4.2 in 3.5.1, določenimi v Prilogi I k tej direktivi, do 31. decembra 2013 uporabljajo le neposodobljene dele bolgarskega cestnega omrežja, če ustrezajo mejni osni obremenitvi, ki velja v Bolgariji.

Z dnem pristopa se za vozila, ki ustrezajo pogojem iz Direktive 96/53/ES, ne sme uvajati omejitev za uporabo glavnih tranzitnih cest iz Priloge I k Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (7).

Bolgarija bo spoštovala časovni razpored, kot ga določajo spodnje tabele za posodobitev omrežja glavnih cest. Naložbe v infrastrukturo, ki vključujejo uporabo sredstev iz proračuna Skupnosti, zagotavljajo, da so prometne žile zgrajene ali posodobljene za osno obremenitev 11,5 ton.

Vzporedno z dovršitvijo posodobitve bo potekalo tudi postopno odpiranje bolgarskega cestnega omrežja, ki bo vključevalo omrežje iz Priloge I k Odločbi št. 1692/96/ES, za vozila v mednarodnem prometu, ki ustrezajo mejnim vrednostim Direktive. Za namene nalaganja in razlaganja je, kjer je to tehnično izvedljivo, uporaba neposodobljenih delov omrežja stranskih cest dovoljena med celotnim prehodnim obdobjem.

Z dnem pristopa nobeno vozilo v mednarodnem prometu, opremljeno z zračnim vzmetenjem, ki ustreza mejnim vrednostim Direktive 96/53/ES, ni podvrženo nikakršnim začasnim dodatnim prispevkom na celotnem bolgarskem omrežju cestnega prometa.

Začasni dodatni prispevki za uporabo neposodobljenih delov omrežja za vozila v mednarodnem prometu, ki niso opremljena z zračnim vzmetenjem in ustrezajo mejnim vrednostim Direktive, se pobirajo na nediskriminatoren način. Režim odmere je transparenten in plačilo teh prispevkov ne povzroča nepotrebnih upravnih ovir ali zamud uporabniku, prav tako plačilo teh prispevkov ne vodi k sistematičnemu pregledovanju mejne osne obremenitve na meji. Uveljavitev mejne osne obremenitve se zagotovi po vsem ozemlju na nediskriminatoren način in velja tudi za vozila, registrirana v Bolgariji.

Program cestnih nadgradenj (km)

Tabela 1

Št.

CESTA

ODSEK

DOLŽINA/KM/

ODPRTO ZA PROMET

UKREP

1

2

3

4

5

6

1

I-5/E-85/

GABROVO - ŠIPKA

18

2014

NOVA GRADNJA

2

I-5/E-85/

KARDŽALI - PODKOVA (MAKAZA)

18

2008

NOVA GRADNJA

 

 

VMESNI SEŠTEVEK

36

 

 

3

I-6

SOFIJA - PIRDOP

56

2009

OBNOVA

4

I-7

SILISTRA - ŠUMEN

88

2011

OBNOVA

5

I-7

PRESLAV - E-773

48

2010

REKONSTRUKCIJA

 

 

VMESNI SEŠTEVEK

136

 

 

6

I-9/E-87/

ROMUNSKA MEJA - BALČIK

60

2009

OBNOVA

7

II-12

VIDIN - MEJA S SRBIJO IN ČRNO GORO

26

2008

REKONSTRUKCIJA

8

II-14

VIDIN - KULA - MEJA S SRBIJO IN ČRNO GORO

42

2009

REKONSTRUKCIJA

9

II-18

OBVOZNICA SOFIJE - SEVERNI KRAK

24

2014

NOVA GRADNJA

10

II-19

SIMITLI - GOTSE DELČEV - GRŠKA MEJA

91

2008

OBNOVA

11

II-29

DOBRIČ - VARNA

21

2010

OBNOVA

12

II-35

LOVEČ - KARNARE

28

2011

REKONSTRUKCIJA

13

II-53

SLIVEN - JAMBOL

25

2010

OBNOVA

14

II-55

GURKOVO - NOVA ZAGORA

26

2010

OBNOVA

15

II-55

NOVA ZAGORA - SVILENGRAD

81

2012

OBNOVA

 

 

VMESNI SEŠTEVEK

107

 

 

16

II-57

STARA ZAGORA - RADNEVO

42

2010

OBNOVA

17

II-62

KJUSTENDIL - DUPNICA

26

2011

REKONSTRUKCIJA

18

II-63

PERNIK - MEJA S SRBIJO IN ČRNO GORO

20

2010

REKONSTRUKCIJA

19

II-73

ŠUMEN - KARNOBAT

44

2012

REKONSTRUKCIJA

20

II-73

ŠUMEN - KARNOBAT

119

2011

REKONSTRUKCIJA

 

 

VMESNI SEŠTEVEK

63

 

 

21

II-78

RADNEVO - TOPOLOVGRAD

40

2013

OBNOVA

22

II-86

ASENOVGRAD - SMOLJAN

72

2014

REKONSTRUKCIJA

23

II-98

BURGAS - MALKO TARNOVO

64

2014

REKONSTRUKCIJA

24

III-197

GOCE DELČEV - SMOLJAN

87

2013

REKONSTRUKCIJA

25

III-198

GOCE DELČEV - MEJA Z NEKDANJO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO MAKEDONIJO

95

2013

REKONSTRUKCIJA

26

III-534

ELENA - NOVA ZAGORA

52

2012

REKONSTRUKCIJA

27

III-534

NOVA ZAGORA - SIMEONOVGRAD

53

2014

REKONSTRUKCIJA

 

 

VMESNI SEŠTEVEK

105

 

 

28

III-601

KJUSTENDIL - MEJA Z NEKDANJO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO MAKEDONIJO

27

2011

NOVA GRADNJA

29

III-622

KJUSTENDIL - MEJA Z NEKDANJO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO MAKEDONIJO

31

2013

NOVA GRADNJA

30

III-865

SMOLJAN - MADAN

15

2011

REKONSTRUKCIJA

31

III-867

SMOLIAN - KARDJALI

69

2014

REKONSTRUKCIJA

32

III-868

BYPASS SMOLJAN

40

2012

NOVA GRADNJA

33

IV-410068

SIMITLI - MEJA Z NEKDANJO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO MAKEDONIJO

28

2009

NOVA GRADNJA

34

 

BYPASS PLOVDIV

4

2014

NOVA GRADNJA

 

A1

„TRAKIA“ AVTOCESTA - STARA ZAGORA - KARNOBAT

 

 

 

35

 

LOT 2

33

2010

NOVA GRADNJA

36

 

LOT 3

37

2011

NOVA GRADNJA

37

 

LOT 4

48

2014

NOVA GRADNJA

 

 

VMESNI SEŠTEVEK

118

 

 

 

 

SKUPAJ

1 598

 

 

Tabela 2

 

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

 

UKREP

 

 

 

 

 

 

 

 

OBNOVA

91

116

114

88

81

40

0

 

REKONSTRUKCIJA

26

42

68

88

96

182

258

 

NOVA GRADNJA

18

28

33

64

40

31

94

 

 

135

186

215

240

217

253

352

1 598 km

6.   OBDAVČITEV

1.

31977 L 0388: Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, 13. 6. 1977, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32004 L 0066: Direktivo Sveta 2004/66/ES z dne 26. 4. 2004 (UL L 168, 1. 5. 2004, str. 35).

Za namene uporabe člena 28(3)(b) Direktive 77/388/EGS lahko Bolgarija, dokler se ne izpolni pogoj iz člena 28(4) Direktive ali dokler se ista oprostitev uporablja za katerokoli sedanjo državo članico, karkoli nastopi prej, ohrani oprostitev davka na dodano vrednost od mednarodnega prevoza potnikov iz točke 17 Priloge F k Direktivi.

2.

31992 L 0079: Direktiva Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete (UL L 316, 31. 10. 1992, str. 8), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32003 L 0177: Direktivo Sveta 2003/117/ES z dne 5. 12. 2003 (UL L 333, 20. 12. 2003, str. 49).

Z odstopanjem od člena 2(1) Direktive 92/79/EGS lahko Bolgarija do 31. decembra 2009 preloži uporabo celotne minimalne trošarine na drobnoprodajno ceno (vključno z vsemi davki) za cigarete najbolje prodajane cenovne kategorije, pod pogojem, da Bolgarija med tem obdobjem postopno prilagodi svoje trošarinske stopnje celotni minimalni trošarini iz Direktive.

Brez poseganja v člen 8 Direktive Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov (8) in po tem, ko obvestijo Komisijo, lahko države članice, dokler se uporablja zgornje odstopanje, ohranijo enake količinske omejitve za cigarete, ki se jih brez plačila dodatne trošarine lahko vnaša na njihova ozemlja iz Bolgarije, kot se jih uporablja za uvoz iz tretjih držav. Države članice, ki uporabljajo to možnost, lahko izvajajo potrebne preglede, pod pogojem, da ti pregledi ne prizadenejo pravilnega delovanja notranjega trga.

3.

32003 L 0049: Direktiva Sveta 2003/49/ES z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic (UL L 157, 26. 6. 2003, str. 49), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32004 L 0076: Direktivo Sveta 2004/76/ES z dne 29. 4. 2004 (UL L 157, 30. 4. 2004, str. 106).

Bolgarija je pooblaščena, da do 31. decembra 2014 ne uporablja določb člena 1 Direktive 2003/49/ES. V tem prehodnem obdobju davčna stopnja na plačila obresti ali licenčnin, ki se plačajo povezani družbi iz druge države članice ali stalni poslovni enoti povezane družbe iz države članice, ki se nahaja v drugi državi članici, do 31. decembra 2010 ne sme preseči 10 %, oziroma 5 % v naslednjih letih do 31. decembra 2014.

4.

32003 L 0096: Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31. 10. 2003, str. 51), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32004 L 0075: Direktivo Sveta 2004/75/ES z dne 29. 4. 2004 (UL L 157, 30. 4. 2004, str. 100).

(a)

Z odstopanjem od člena 7 Direktive 2003/96/ES lahko Bolgarija uporabi naslednja prehodna obdobja:

do 1. januarja 2011 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve neosvinčenega bencina, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, na najnižjo raven 359 EUR za 1 000 l. Dejanska davčna stopnja za neosvinčeni bencin, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, od 1. januarja 2008 ne sme biti nižja od 323 EUR za 1 000 l,

do 1. januarja 2010 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve plinskega olja in kerozina, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, na najnižjo raven 302 EUR za 1 000 l, do 1. januarja 2013 pa doseže najnižjo raven 330 EUR za 1 000 l. Dejanska davčna stopnja za plinsko olje in kerozin, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, od 1. januarja 2008 ne sme biti nižja od 274 EUR za 1 000 l.

(b)

Z odstopanjem od člena 9 Direktive 2003/96/ES lahko Bolgarija uporabi naslednja prehodna obdobja:

do 1. januarja 2010 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve premoga in koksa za namene daljinskega ogrevanja na najnižje ravni obdavčitve, določene v Prilogi I, preglednici C,

do 1. januarja 2009 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve premoga in koksa, ki se uporabljata za druge namene kot daljinsko ogrevanje, na najnižje ravni obdavčitve, določene v Prilogi I, preglednici C.

Dejanske davčne stopnje, ki veljajo za zadevne energente, od 1. januarja 2007 ne smejo biti nižje od 50 % ustrezne najnižje stopnje Skupnosti.

(c)

Z odstopanjem od člena 10 Direktive 2003/96/ES lahko Bolgarija uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2010 zaradi prilagoditve nacionalnih ravni obdavčitve električne energije na najnižje ravni obdavčitve, določene v Prilogi I, preglednici C. Dejanske davčne stopnje, ki veljajo za električno energijo, od 1. januarja 2007 ne smejo biti nižje od 50 % ustrezne najnižje stopnje Skupnosti.

7.   SOCIALNA POLITIKA IN ZAPOSLOVANJE

32001 L 0037: Direktiva 2001/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o izdelavi, predstavitvi in prodaji tobačnih izdelkov (UL L 194, 18. 7. 2001, str. 26).

Z odstopanjem od člena 3 Direktive 2001/37/ES je datum uporabe najvišje dovoljene vsebnosti katrana v cigaretah, izdelanih in trženih na ozemlju Bolgarije, 1. januar 2011. Med prehodnim obdobjem:

se cigarete, ki so izdelane v Bolgariji in vsebujejo več kot 10 mg katrana na cigareto, ne tržijo v drugih državah članicah;

se cigarete, ki so izdelane v Bolgariji in vsebujejo več kot 13 mg katrana na cigareto, ne izvažajo v tretje države; ta meja se od 1. januarja 2008 zniža na 12 mg in od 1. januarja 2010 na 11 mg;

Bolgarija posreduje Komisiji redno posodobljene podatke o časovnem razporedu in ukrepih, ki so bili sprejeti za zagotovitev skladnosti s to direktivo.

8.   ENERGETIKA

31968 L 0414: Direktiva Sveta 68/414/EGS z dne 20. decembra 1968 o obveznosti držav članic EGS glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (UL L 308, 23. 12. 1968, str. 14), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

31998 L 0093: Direktivo Sveta 98/93/ES z dne 14. 12. 1998 (UL L 358, 31. 12. 1998, str. 100).

Z odstopanjem od člena 1(1) Direktive 68/414/EGS se minimalna raven zalog naftnih derivatov do 31. decembra 2012 ne uporablja za Bolgarijo. Bolgarija zagotavlja, da minimalna raven zalog naftnih derivatov za vse kategorije naftnih derivatov iz člena 2 ustreza najmanj naslednjemu številu dni povprečne dnevne domače porabe, kot je opredeljena v členu 1(1):

30 dnem do 1. januarja 2007;

40 dnem do 31. decembra 2007;

50 dnem do 31. decembra 2008;

60 dnem do 31. decembra 2009;

70 dnem do 31. decembra 2010;

80 dnem do 31. decembra 2011;

90 dnem do 31. decembra 2012.

9.   TELEKOMUNIKACIJE IN INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA

32002 L 0022: Direktiva 2002/22/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) (UL L 108, 24. 4. 2002, str. 51).

Z odstopanjem od člena 30(1) Direktive 2002/22/ES lahko Bolgarija odloži uvedbo prenosljivosti številk najkasneje do 1. januarja 2009.

10.   OKOLJE

A.   KAKOVOST ZRAKA

1.

31994 L 0063: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/63/ES z dne 20. decembra 1994 o nadzorovanju emisij hlapnih organskih spojin (HOS) pri skladiščenju bencina in njegovi distribuciji iz terminalov do bencinskih servisov (UL L 365, 31. 12. 1994, str. 24), kakor je bila spremenjena z:

32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

(a)

Z odstopanjem od člena 3 in Priloge I k Direktivi 94/63/ES se zahteve za obstoječe naprave za skladiščenje v terminalih ne uporabljajo v Bolgariji:

do 31. decembra 2007 za naprave za skladiščenje v 6 terminalih s količino pretočenega bencina, ki je večja od 25 000 ton/leto, vendar manjša ali enaka 50 000 ton/leto;

do 31. decembra 2009 za naprave za skladiščenje v 19 terminalih s količino pretočenega bencina, ki je manjša ali enaka 25 000 ton/leto.

(b)

Z odstopanjem od člena 4 in Priloge II k Direktivi 94/63/ES se zahteve za polnjenje in praznjenje obstoječih premičnih rezervoarjev v terminalih ne uporabljajo v Bolgariji:

do 31. decembra 2007 za 12 terminalov s količino pretočenega bencina, ki je večja od 25 000 ton/leto, vendar manjša ali enaka 150 000 ton/leto;

do 31. decembra 2009 za 29 terminalov s količino pretočenega bencina manjšo od 25 000 ton/leto.

(c)

Z odstopanjem od člena 5 k Direktivi 94/63/ES se zahteve za obstoječe premične rezervoarje v terminalih ne uporabljajo v Bolgariji:

do 31. decembra 2007 za 50 avtocistern;

do 31. decembra 2009 za dodatnih 466 avtocistern.

(d)

Z odstopanjem od člena 6 in Priloge III k Direktivi 94/63/ES se zahteve za polnjenje obstoječih naprav za skladiščenje na bencinskih servisih ne uporabljajo v Bolgariji:

do 31. decembra 2007 za 355 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina, ki je večja od 500 m3/leto, vendar manjša ali enaka 1 000 m3/leto;

do 31. decembra 2009 za 653 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina enako ali manjšo od 500 m3/leto.

2.

31999 L 0032: Direktiva Sveta 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva, ki spreminja Direktivo 93/12/EGS (UL L 121, 11. 5. 1999, str. 13), kakor je bila spremenjena z:

32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

(a)

Z odstopanjem od člena 3(1) Direktive 1999/32/ES se zahteve glede deleža žvepla v težkih kurilnih oljih do 31. decembra 2011 ne uporabljajo v Bolgariji za lokalne potrebe. Med tem prehodnim obdobjem vsebnost žvepla ne presega 3,00 % po masi.

(b)

Z odstopanjem od člena 4(1) Direktive 1999/32/ES se zahteve glede deleža žvepla v težkih kurilnih oljih do 31. decembra 2009 ne uporabljajo v Bolgariji za lokalne potrebe. Med tem prehodnim obdobjem vsebnost žvepla ne presega 0,20 % po masi.

B.   RAVNANJE Z ODPADKI

1.

31993 R 0259: Uredba Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Evropske skupnosti, v Skupnost in iz nje (UL L 30, 6. 2. 1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32001 R 2557: Uredbo Komisije (ES) št. 2557/2001 z dne 28. 12. 2001 (UL L 349, 31. 12. 2001, str. 1).

(a)

Do 31. decembra 2014 se pristojne organe uradno obvešča o vseh pošiljkah odpadkov za predelavo, ki so našteti v Prilogi II k Uredbi (EGS) št. 259/93, v Bolgarijo in odpadke se predela skladno s členi 6, 7 in 8 Uredbe.

(b)

Z odstopanjem od člena 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 pristojni bolgarski organi do 31. decembra 2009 ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo v Bolgarijo za naslednje odpadke, ki so našteti v Prilogi III, skladno z razlogi za ugovor iz člena 4(3) Uredbe. Za take prevoze velja člen 10 Uredbe.

AA.

TRDI ODPADKI, KI VSEBUJEJO PLEMENITE KOVINE

AA 090

arzenovi odpadki in ostanki

AA 100

odpadki in ostanki živega srebra

AA 130

lužnice iz dekapiranja kovin

AB.

ODPADKI, KI VSEBUJEJO PREDVSEM ANORGANSKE SESTAVINE, KI LAHKO VSEBUJEJO KOVINE IN ORGANSKE MATERIALE

AC.

ODPADKI, KI VSEBUJEJO PREDVSEM ORGANSKE SESTAVINE, KI LAHKO VSEBUJEJO KOVINE IN ANORGANSKE MATERIALE

AC 040

gošče osvinčenega bencina

AC 050

tekočine za prenos toplote

AC 060

hidravlične tekočine

AC 070

zavorne tekočine

AC 080

tekočine proti zamrznitvi

AC 110

fenoli, fenolne spojine, skupaj s klorfenolom, v obliki tekočin ali gošč

AC 120

poliklorirani naftaleni

AC 150

klorofluorkarbonati

AC 160

haloni

AC 190

prah — lahka frakcija iz šrederja za kovino

AC 200

organske fosforne spojine

AC 230

halogenirani ali nehalogenirani ostanki brezvodne destilacije iz postopkov predelave organskih topil

AC 240

odpadki iz proizvodnje alifatskih halogenih ogljikovodikov (kot klorometani, dikloroetan, vinil klorid, viniliden klorid, alil klorid in epiklorhidrin)

AC 260

tekoči svinjski gnoj, blato

AD.

ODPADKI, KI LAHKO VSEBUJEJO ANORGANSKE IN ORGANSKE SESTAVINE

AD 010

odpadki iz proizvodnje in priprave farmacevtskih izdelkov

odpadki, ki vsebujejo katero koli od naslednjih snovi, so sestavljeni iz nje ali so z njo onesnaženi:

AD 040

anorganski cianidi, razen trdnih ostankov, ki vsebujejo plemenite kovine in sledi anorganskih cianidov

AD 050

organski cianidi

AD 060

odpadne mešanice olj in vode ter ogljikovodikov in vode, emulzije

AD 070

odpadki iz proizvodnje, priprave in uporabe črnil, barv, pigmentov, lakov

AD 150

naravni organski materiali, ki se uporabljajo kot filtrski medij (kot biofiltri)

AD 160

komunalni/gospodinjski odpadki

To obdobje se lahko podaljša do najpozneje 31. decembra 2012 po postopku iz člena 18 Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (9), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/156/EGS (10).

(c)

Z odstopanjem od člena 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 pristojni bolgarski organi do 31. decembra 2009 lahko ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo v Bolgarijo, ki so našteti v Prilogi IV k Uredbi, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso našteti v prilogah k Uredbi, skladno z razlogi za ugovor iz člena 4(3) Uredbe.

(d)

Z odstopanjem od člena 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 pristojni bolgarski organi ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo, ki so našteti v Prilogah II, III in IV k Uredbi, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso našteti v teh prilogah in so namenjeni v obrat, ki koristi začasno odstopanje od nekaterih določb Direktive 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaženja (11) ali Direktive 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (12), v obdobju, ko se začasno odstopanje uporablja za namembni obrat.

2.

31994 L 0062: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31. 12. 1994, str. 10), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32004 L 0012: Direktivo 2004/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. 2. 2004 (UL L 47, 18. 02. 2004, str. 26).

(a)

Z odstopanjem od člena 6(1)(a) Direktive 94/62/ES Bolgarija doseže skupne cilje glede predelave ali sežiganja v sežigalnicah odpadkov z energetsko predelavo do 31. decembra 2011 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

35 % po teži do 31. decembra 2006, 39 % za leto 2007, 42 % za leto 2008, 46 % za leto 2009 in 48 % za leto 2010.

(b)

Z odstopanjem od člena 6(1)(b) Direktive 94/62/ES Bolgarija doseže skupne cilje glede predelave ali sežiganja v sežigalnicah odpadkov z energetsko predelavo do 31. decembra 2014 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

50 % po teži za leto 2011, 53 % za leto 2012 in 56 % za leto 2013.

(c)

Z odstopanjem od člena 6(1)(c) Direktive 94/62/ES Bolgarija doseže skupne cilje glede predelave za plastične mase do 31. decembra 2009 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

8 % po teži do 31. decembra 2006, 12 % za leto 2007 in 14,5 % za leto 2008.

(d)

Z odstopanjem od člena 6(1)(d) Direktive 94/62/ES Bolgarija doseže skupne cilje glede predelave do 31. decembra 2014 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

34 % po teži do 31. decembra 2006, 38 % za leto 2007, 42 % za leto 2008, 45 % za leto 2009, 47 % za leto 2010, 49 % za leto 2011, 52 % za leto 2012 in 54,9 % za leto 2013.

(e)

Z odstopanjem od člena 6(1)(e)(i) Direktive 94/62/ES Bolgarija doseže skupne cilje glede predelave stekla do 31. decembra 2013 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

26 % po teži do 31. decembra 2006, 33 % za leto 2007, 40 % za leto 2008, 46 % za leto 2009, 51 % za leto 2010, 55 % za leto 2011 in 59,6 % za leto 2012.

(f)

Z odstopanjem od člena 6(1)(e)(iv) Direktive 94/62/ES Bolgarija doseže skupne cilje glede predelave plastične mase, pri čemer se upošteva izključno material, ki je predelan nazaj v plastično maso, do 31. decembra 2013 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

17 % po teži za leto 2009, 19 % za leto 2010 in 20 % za leto 2011 in 22 % za leto 2012.

3.

31999 L 0031: Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16. 7. 1999, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

Z odstopanjem od člena 5(3)(a) and (b) in druge alinee, točke 2, Priloge I k Direktivi 1999/31/ES in brez poseganja v člen 6(c)(ii) Direktive in Direktivo Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (13), se zahteve za tekoče, jedke in oksidativne odpadke in glede preprečevanja vstopanja površinskih voda v odlagališče odpadkov do 31. decembra 2014 ne uporabljajo za naslednjih 14 obstoječih odlagališč:

1.

jezero za odlaganje žlindre „Polimeri“, Varna, Devnja;

2.

jezero za kombinirano odlaganje pepela in žlindre „Solvaj Sodi“, „Deven“ in „Agropoličim“, Varna, Devnja v občini Varna;

3.

jezero za odlaganje pepela TE „Varna“, Varna, Beloslav;

4.

jezero za odlaganje pepela „Sviloza“, Veliko Tarnovo, Svištov;

5.

jezero za odlaganje pepela TE „Zaharni zavodi“, Veliko Tarnovo, Gornja Orjahovica;

6.

jezero za odlaganje pepela „Vidačim v likvidacja“, Vidin, Vidin;

7.

jezero za odlaganje pepela „Toplofikatsia-Ruse“ TE „Ruse-vzhod“, Ruse, Ruse;

8.

jezero za odlaganje pepela TE „Republika“, „COF-Pernik“ in „Kremikovci-Rudodobiv“, Pernik, Pernik;

9.

jezero za odlaganje pepela „Toplofikacia Pernik“ in „Solidus“, Pernik, Pernik;

10.

jezero za odlaganje pepela TE „Bobov dol“, Kjustendil, Bobov dol;

11.

jezero za odlaganje pepela „Brikel“, Stara Zagora, Galabovo;

12.

jezero za odlaganje pepela „Toplofikacia Sliven“, Sliven, Sliven;

13.

jezero za odlaganje pepela „TE Marica 3“, Haskovo, Dimitrovgrad;

14.

jezero za odlaganje pepela „TE Marica 3“, Haskovo, Dimitrovgrad.

Bolgarija zagotavlja postopno zmanjševanje odlaganja odpadkov na teh 14 obstoječih neustreznih odlagališčih v skladu z naslednjimi letnimi maksimalnimi količinami:

do 31. decembra 2006: 3 020 000 ton;

do 31. decembra 2007: 3 010 000 ton;

do 31. decembra 2008: 2 990 000 ton;

do 31. decembra 2009: 1 978 000 ton;

do 31. decembra 2010: 1 940 000 ton;

do 31. decembra 2011: 1 929 000 ton;

do 31. decembra 2012: 1 919 000 ton;

do 31. decembra 2013: 1 159 000 ton;

do 31. decembra 2014: 1 039 000 ton.

4.

32002 L 0096: Direktiva Sveta 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (UL L 37, 13. 2. 2003, str. 24), kakor je bila spremenjena z:

32003 L 0108: Direktivo 2003/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. 12. 2003 (UL L 345, 31. 12. 2003, str. 106).

Z odstopanjem od členov 5(5) in 7(2) Direktive 2002/96/ES lahko Bolgarija ohrani stopnjo ločenega zbiranja povprečno vsaj štirih kilogramov OEEO iz zasebnih gospodinjstev na prebivalca na leto in stopnjo ponovne uporabe in recikliranja sestavnih delov, materialov in snovi do 31. decembra 2008.

C.   KAKOVOST VODE

31991 L 0271: Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30. 5. 1991, str. 40), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

Z odstopanjem od členov 3, 4 in 5(2) Direktive 91/271/EGS se do 31. decembra 2014 zahteve za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v celoti ne uporabljajo v Bolgariji v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

do 31. decembra 2010 se doseže upoštevanje Direktive za območja poselitve (aglomeracije) s populacijskim ekvivalentom več kot 10 000.

D.   INDUSTRIJSKO ONESNAŽEVANJE IN OBVLADOVANJE TVEGANJA

1.

31996 L 0061: Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL L 257, 10. 10. 1996, str. 26), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

Z odstopanjem od člena 5(1) Direktive 96/61/ES se zahteve za izdajanje dovoljenj obstoječim obratom v Bolgariji ne uporabljajo za naslednje obrate do datuma navedenega za vsak obrat, če gre za obveznost obratovanja teh obratov v skladu z mejnimi emisijskimi vrednostmi, enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah v skladu s členom 9(3) in (4):

 

Do 31. decembra 2008:

„Jambolen“ — Jambol (dejavnost 4.1 h)

„Verila“ — Ravno Pole (dejavnost 4.1)

„Lakprom“ — Svetovračane (dejavnost 4.1 b)

„Orgačim“ — Ruse (dejavnost 4.1 j)

„Neočim“ — Dimitrovgrad (dejavnost 4.1 b)

 

Do 31. decembra 2009:

„Elisejna“ gara Elisejna (dejavnost 2.5 a)

 

Do 31. decembra 20011:

TE „Ruse - vzhod“ — Ruse (dejavnost 1.1)

TE „Varna“ — Varna (dejavnost 1.1)

TE „Bobov Dol“ — Sofija (dejavnost 1.1)

TE v „Lukoil Neftočim“ — Burgas (dejavnost 1.1)

„Lukoil Neftočim“ — Burgas (dejavnost 1.2)

„Kremikovci“ — Sofija (dejavnost 2.2)

„Radomir Metali“ — Radomir (dejavnost 2.3 b)

„Solidus“ — Pernik (dejavnost 2.4)

„Berg Montana fitingi“ — Montana (dejavnost 2.4)

„Energoremont“ — Kresna (dejavnost 2.4)

„Čugunoleene“ — Ihtiman (dejavnost 2.4)

„Alkomet“ — Šumen (dejavnost 2.5 b)

„Start“ — Dobrič (dejavnost 2.5 b)

„Alukom“ — Pleven (dejavnost 2.5 b)

„Energia“ — Turgovište (dejavnost 2.5 b)

„Uspeh“ — Lukovit (dejavnost 3.5)

„Keramika“ — Burgas (dejavnost 3.5)

„Strojkeramika“ — Mezdra (dejavnost 3.5)

„Straldja keramika“ — Straldja (dejavnost 3.5)

„Balkankeramiks“ — Novi Iskar (dejavnost 3.5)

„Šamot“ — Elin Pelin (dejavnost 3.5)

Obrat keramike — Dragovištica (dejavnost 3.5)

„Fajans“ — Kaspičan (dejavnost 3.5)

„Solvaj Sodi“ — Devnja (dejavnost 4.2 d)

„Polimeri“ — Devnja (dejavnost 4.2 c)

„Agropoličim“ — Devnja (dejavnost 4.3)

„Neočim“ — Dimitrovgrad (dejavnost 4.3)

„Agrija“ — Plovdiv (dejavnost 4.4)

„Balkanpharma“ — Razgrad (dejavnost 4.5)

„Biovet“ — Peštera (dejavnost 4.5)

„Catchup-frukt“ — Aitos (dejavnost 6.4 b)

„Bulgarikum“ — Burgas (dejavnost 6.4 c)

„Serdika 90“ — Dobrič (dejavnost 6.4 c)

„Ekarisaj“ — Varna (dejavnost 6.5)

„Ekarisaj - Bert“ — Burgas (dejavnost 6.5)

Pred 30. oktobrom 2007 se bodo za te obrate izdala popolnoma usklajena dovoljenja, ki bodo vsebovala individualno zavezujoče časovne razporede za doseganje popolne usklajenosti. Ta dovoljenja do 30. oktobra 2007 zagotovijo upoštevanje splošnih načel, ki urejajo osnovne obveznosti upravljavcev iz člena 3 Direktive.

2.

32001 L 0080: Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (UL L 309, 27. 11. 2001, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

(a)

Z odstopanjem od člena 4(3) in dela A Prilog III, IV in VII k Direktivi 2001/80/ES se mejne vrednosti emisij za žveplov dioksid in prah ne uporabljajo za naslednje naprave v Bolgariji do datuma, navedenega za vsako napravo:

TE „Varna“:

Naprava 1 do 31. decembra 2009

Naprava 2 do 31. decembra 2010

Naprava 3 do 31. decembra 2011

Naprava 4 do 31. decembra 2012

Naprava 5 do 31. decembra 2013

Naprava 6 do 31. decembra 2014

TE „Bobov dol“:

Naprava 2 do 31. decembra 2011

Naprava 3 do 31. decembra 2014

TE „Ruse - vzhod“

Napravi 3 in 4 do 31. decembra 2009

Napravi 1 in 2 do 31. decembra 2011

TE v „Lukoil Neftočim“ Burgas:

Naprave 2, 7, 8, 9, 10 in 11 do 31. decembra 2011.

Med tem prehodnim obdobjem emisije žveplovega dioksida in praha iz vseh kurilnih naprav na podlagi Direktive 2001/80/ES ne presegajo naslednjih zgornjih meja:

do leta 2008: 179 700 ton SO2/leto; 8 900 ton praha/leto;

do leta 2012: 103 000 ton SO2/leto; 6 000 ton praha/leto.

(b)

Z odstopanjem od člena 4(3) in dela A Priloge VI k Direktivi 2001/80/ES se v Bolgariji do 31. decembra 2011 mejne vrednosti emisij za dušikov oksid ne uporabljajo za naprave 2, 7, 8, 9, 10 in 11 kurilne naprave TE v „Lukoil Neftočim“ Burgas.

Med tem prehodnim obdobjem emisije dušikovega oksida iz vseh kurilnih naprav na podlagi Direktive 2001/80/ES ne presegajo naslednjih zgornjih meja:

do leta 2008: 42 900 ton/leto;

do leta 2012: 33 300 ton/leto.

(c)

Do 1. januarja 2011 Bolgarija Komisiji predloži ažuriran načrt, vključno z investicijskim načrtom o postopnem prilagajanju preostalih neustreznih naprav, ki jasno opredeli faze uporabe pravnega reda EU. Ti načrti zagotovijo nadaljnje zmanjšanje emisij na raven, ki je bistveno nižja od vmesnih ciljev, določenih v odstavkih (a) in (b) zgoraj, zlasti za emisije v obdobju 2012 do 2014. Če Komisija, predvsem ob upoštevanju učinkov na okolje in potrebe po zmanjševanju izkrivljanja konkurence na notranjem trgu zaradi teh prehodnih ukrepov meni, da ti načrti ne zadostujejo za doseganje teh ciljev, o tem obvesti Bolgarijo. V naslednjih treh mesecih Bolgarija sporoči ukrepe, ki jih je sprejela za doseganje teh ciljev. Če nato Komisija po posvetovanju z državami članicami meni, da ti ukrepi ne zadostujejo za doseganje omenjenih ciljev, uvede postopek za ugotavljanje kršitev iz člena 226 Pogodbe ES.


(1)  Direktiva Sveta 68/360/EGS z dne 15. oktobra 1968 o odpravi omejitev gibanja in pebivanja v Skupnosti za delavce držav članic in za njihove družine (UL L 257, 19. 10. 1968, str. 13). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33) in razveljavljena z učinkom od 30. aprilom 2006 z Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 158, 30. 4. 2004, str. 77).

(2)  NACE: glej 31990 R 3037: Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24. 10. 1990, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z 32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

(3)  NACE: glej 31990 R 3037: Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24. 10. 1990, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z 32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

(4)  Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

(5)  Uredba Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni organizaciji trga mleka in mlečnih izdelkov (UL L 160, 26.6.1999, str. 48). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 186/2004 (UL L 29, 3.2.2004, str. 6).

(6)  Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1642/2003 (UL L 245, 29.9.2003, str. 4).

(7)  UL L 228, 9.9.1996, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo št. 884/2004/ES (UL L 167, 30.4.2004, str. 1).

(8)  UL L 76, 23.3.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).

(9)  UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(10)  UL L 78, 26.3.1991, str. 32.

(11)  L 257, 10.10.1996, str. 26.

(12)  UL L 309, 27.11.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9. 2003, str. 33).

(13)  UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 91/156/EGS in kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

Dodatek k prilogi VI

POGLAVJE I

Seznam obratov za predelavo mleka, v katerih se predeluje mleko, ki ne izpolnjuje zahtev EU, iz odstavka (a) Oddelka B Poglavja 4 v Prilogi VI

Št.

Št. veterinarske odobritve obrata

Ime in naslov obrata

Lokacija zadevnih tovarniških kompleksov

Regija Blagovgrad — št. 1

1

BG 0112004

„Matand“ EOOD

gr. Pernik

ul. „Lenin“ 111

s. Elešnica

Regija Burgas — št. 2

2

BG 0212013

ET „Marsi-Minčo Bakalov“

gr. Burgas

j.k. „Vazrajdane“ bl. 1

Burgas

j.k. „Pobeda“

ul. „Bajkal“ 9

3

BG 0212027

DZZD „Mlečen svjat“

gr. Burgas

j.k. „Izgrev“

ul. „Malčika“ 3

s. Debelt

ul. „Indže vojvoda“ 5

obl. Burgaska

4

BG 0212028

„Vester“ OOD

gr. Burgas

ul. „Fotinov“ 36

s. Sigmen

5

BG 0212047

„Komplektstroj“ EOOD

gr. Burgas

ul. „Aleksandar Stambolijski“ 17

s. Veselie

Regija Vidin — št. 5

6

BG 0512025

„El Bi Bulgarikum“ EAD

gr. Vidin

gr. Vidin

Južna promišlena zona

Regija Vrača — št. 6

7

BG 0612010

„Hadžijski i familija“ EOOD

s. Gradešnica

s. Gradešnica

8

BG 0612027

„Mlečen raj 99“ EOOD

gr. Vraca

j.k. „Dabnika“ bl. 48 ap. 3

gr. Vraca

j.k. Bistrec

Stopanski dvor

9

BG 0612035

ET „Nivego“

s. Čiren

s. Čiren

Regija Gabrovo — št. 7

10

BG 0712001

„Ben Invest“ OOD

s. Kostenkovci

obšt. Gabrovo

s. Kostenkovci

obšt. Gabrovo

11

BG 0712002

„Šipka 97“ AD

gr. Gabrovo

ul. „V. Levski“ 2

gr. Gabrovo

ul. „V. Levski“ 2

12

BG 0712003

„Elvi“ OOD

s. Velkovci

obšt. Gabrovo

s. Velkovci

obšt. Gabrovo

13

BG 0712008

„Milkieks“ OOD

gr. Sevlievo

j.k. „d-r Atanas Moskov“

gr. Sevlievo

j.k. „Atanas Moskov“

Regija Dobrič — št. 8

14

BG 0812002

„AVITA“ OOD

gr. Sofia

ul. „20-ti April“ 6

s. Caričino

15

BG 0812008

„Roles 2000“ OOD

gr. Varna

ul. „Car Ivan Šišman“ 13

s. Kardam

16

BG 0812019

„Filipopolis“ OOD

gr. Plovdiv

ul. „Hristo Danov“ 2

s. Žeglarci

17

BG 0812029

„AKURAT — MLEČNA PROMIŠLENOST“ OOD

gr. Sofija

ul. „Baba Vida 2“

gr. Dobrič

j.k. „Rilci“

18

BG 0812030

„FAMA“ AD

gr. Varna

ul. „Evlogi Georgiev“ 23

gr. Dobrič

bul. „Dobrudža“ 2

Regija Krdžali — št. 9

19

BG 0912004

ET „Rado“

s. Bjal izvor

s. Bjal izvor

obšt. Ardino

Regija Kjustendil — št. 10

20

BG 1012012

„Galkom“ OOD

gr. Dupnica

gr. Dupnica

ul. „Venelin“ 57

21

BG 1012008

ET „Nikolaj Kolev“

s. Konjavo

s. Konjavo

Regija Loveč — št. 11

22

BG 1112001

„Prima Lakta“ Ltd.

gr. Loveč

ul. „Trojansko šose“ 1

gr. Loveč

ul. „Trojansko šose“

23

BG 1112004

„Mlekoprodukt“ OOD

gr. Loveč

s. Goran

24

BG 1112008

„Plod“ AD

gr. Aprilci

gr. Aprilci

25

BG 1112012

„Stilos“ OOD

gr. Dupnica

ul. „Batenberg“ 64

s. Lesidren

Regija Pazardžik — št. 13

26

BG 1312011

„Eko-F“ EAD

gr. Sofija

ul. „Stara planina“ 34

s. Karabunar

27

BG 1312015

„Mevgal Bulgaria“ EOOD

gr. Velingrad

gr. Velingrad

j.k. „Industrialen“

28

BG 1312022

ET „Palmite-Vesela Popova“

gr. Plovdiv

ul. „Koprivkite“ 23

gr. Strelča

ul. „Osvoboždenje“ 17

Regija Pleven — št. 15

29

BG 1512003

„Mandra 1“ EOOD

s. Obnova

s. Trančovica

30

BG 1512006

„Mandra“ OOD

s.. Obnova

s. Obnova

31

BG 1512008

ET „Viola“

gr. Kojnare

gr. Kojnare

ul. „Hristo Botev“ 16

32

BG 1512010

ET „Milica Lazarova - 90“

gr. Slavjanovo

gr. Slavjanovo

ul. „Asen Zlatarev“ 2

Regija Plovdiv — št. 16

33

BG 1612009

ET „D.Madžarov“

gr. Plovdiv

gr. Stambolijski-mandra

34

BG 1612013

ET „Polidej - EI“

gr. Karlovo

s. Domljan

35

BG 1612017

„Snep“ OOD

gr. Rakovski

gr. Rakovski

ul. „F.Stanislavov“ 57

36

BG 1612020

ET „Bor -Čvor“

s. Dalbok izvor

s. Dalbok izvor

37

BG 1612023

„Vanela“ OOD

gr. Plovdiv

bul. „Bulgarija“ 170

s. Carimir

38

BG 1612024

SD „Kostovi - EMK“

gr. Zedinenje

gr. Zedinenje

39

BG 1612039

„Topolovo-Agrokomers“ OOD

gr. Sofija

z.k. Dianabad, bl.20

s. Topolovo

Stopanski dvor

40

BG 1612040

„Mlečni produkti“ OOD

gr. Plovdiv

s. Manole

Regija Razgrad — št. 17

41

BG 1712002

ET „Rosver“

gr. Car Kalojan

ul. „Ivan Vazov“ 4

gr. Car Kalojan

ul. „Sofija“ 41

42

BG 1712010

„Bulagrotrejd“ OOD

gr. Ruse

ul. „Elin Pelin“ 15A

s. Juper

43

BG 1712020

ET „Prelest-Sevim Ahmed“

s. Podajva

ul. „Struma“ 12

s. Lavino

Stopanski dvor

44

BG 1712042

ET „Madar“

s. Madrevo

ul. „Han Kubrat“ 65

s. Terter

Stopanski dvor

Regija Ruse — št. 18

45

BG 1812002

„Laktis-Bjala“ AD

gr. Bjala

gr. Bjala

ul. „Stefan Stambolov“ 75

46

BG 1812005

ET „DAV“

gr. Ruse

ul. „6-ti Septemvri“ 43

gr. Vetovo

47

BG 1812022

ZKPU „Tetovo“

s. Tetovo

s. Tetovo

ul. „Car Osvoboditel“ 5

48

BG 1812011

ET „Georgi Bojinov-Gogo“

s. Nikolovo

s. Nikolovo

Regija Silistra — št. 19

49

BG 1912004

ET „Merone-Hristo Kunev“

gr. Silistra

bul. „Makedonija“ 150

gr. Alfatar

50

BG 1912013

„JOSI“ OOD

gr. Sofija

ul. „Hadži Dimitar“ 142 vh.A

s. Černolik

51

BG 1912024

„Buldeks“ OOD

gr. Silistra

ul. „D.Dončev“ 6

s. Belica

Regija Sliven — št. 20

52

BG 2012007

„Delta lakt“ OOD

gr. Stara Zagora

ul. „Car Kalojan“ 20

s. Stoil Vojvoda

53

BG 2012020

„Jotovi“ OOD

gr. Sliven

j.k. Rečica

ul. „Košarite“ 12

gr. Sliven

j.k. Rečica

54

BG 2012022

„Bratja Zafirovi“ OOD

gr. Sliven

ul. „Treti mart“ 7

gr. Sliven

Industrialna zona Zapad

55

BG 2012030

„Agroprodukt“ OOD

gr. Sliven

ul. „Orešak“ 24

s. Dragodanovo

56

BG 2012036

„Minčevi“ OOD

s. Korten

obl. Sliven

s. Korten

obl. Sliven

Regija Smoljan — št. 21

57

BG 2112001

„Belev“ EOOD

gr. Smoljan

gr. Smoljan

ul. „Trakiya“ 15

58

BG 2112021

„Rossi“ EOOD

gr. Dospat

gr. Dospat

59

BG 2112018

ET „Rosen Atanasov-Komers“

s. Kutela

s. Kutela

60

BG 2112023

ET „Iliyan Isakov“

s. Trigrad

s. Trigrad

obšt. Devin

Regija Sofija mesto — št. 22

61

BG 2212001

„Danon — Serdika“ AD

gr. Sofija

ul. „Ohridsko jezero“ 3

ul. „Ohridsko jezero“ 3

62

BG 2212002

„Formalat“ EOOD

G. Lozen

ul. „Zedinenje“ 132

G.Lozen

ul. „Zedinenje“ 132

63

BG 2212009

„Serdika-94“ OOD

j.k. Železnica

j.k. Železnica

64

BG 2212022

„Megle - MJ“ OOD

ul. „Probuda“ 14

ul. „Probuda“ 12-14

65

BG 2212023

„EL BI BULGARIKUM“ EAD

gr. Sofija

ul. „Saborna“ 9

ul. „Malaševska“ 12A

Regija Sofijski okraj — št. 23

66

BG 2312013

ET „Dobrev“

s. Dragušinovo

s. Dragušinovo

67

BG 2312016

AD „Bovis“

s. Trudovec

s. Trudovec

68

BG 2312026

„Džado Liben“ OOD

gr. Sofija

ul. „Hubča“ 2

gr. Koprivštica

bul. „H.Nenčo Palaveev“ 137

69

BG 2312033

„Balkan Special“ OOD

gr. Sofija

s. Gorna Malina

70

BG 2312002

ET „Danim“

gr. Elin Pelin

gr. Elin Pelin

bul. „Vitoša“ 18A

Regija Stara Zagora — št. 24

71

BG 2412019

„Dekada“ OOD

gr. Stara Zagora

bul. „Ruski“ 41 et.3 ap.9

s. Elhovo

72

BG 2412023

Kmetijski institut

gr. Stara Zagora

gr. Stara Zagora

73

BG 2412033

„Gospodinovi“ OOD

gr. Stara Zagora

pl. „Beroe“ 1 ap.21

s. Julievo

Regija Targovište — št. 25

74

BG 2512004

„PIP Trade“ OOD

gr. Sofija

ul. „Baba Vida“ 2

s. Davidovo

75

BG 2512006

„Hadad“ OOD

s. Makariopolsko

s. Makariopolsko

76

BG 2512016

„Milktrejd-BG“ OOD

gr. Sofija

obšt. „Studentska“ 58-A-115

s. Zedinenje

obl. Targovište

77

BG 2512017

„YU E S - Komers“ OOD

gr. Opaka

s. Goljamo Gradište

ul. „Rakovski“ 2

Regija Jambol — št. 28

78

BG 2812002

„Aračievi“ OOD

gr. Elhovo

ul. „Bakalov“ 19

s. Kirilovo

79

BG 2812003

„Balgarski jogurt“ OOD

s. Ravda

ul. „Struma“ 8

s. Veselinovo

Kompleks „Ekaterina“

80

BG 2812025

„Sakarela“ OOD

gr. Jambol

ul. „Hr. Botev“ 24-B-15

gr. Jambol

ul. „Preslav“ 269

POGLAVJE II

Seznam mlečnih obratov, v katerih se predeluje mleko, ki izpolnjuje zahteve EU, in mleko, ki ne izpolnjuje zahtev EU, iz odstavkov (a) in (c) Oddelka B Poglavja 4 v Prilogi VI

Št.

Št. veterinarske odobritve obrata

Ime in naslov obrata

Lokacija zadevnih tovarniških kompleksov

Regija Veliko Tarnovo — št. 4

1

BG 0412002

„Sofbiolajf-BG“ OOD

gr. Svištov

gr. Svištov

ul. „33-ti svištovski polk.“ 67

2

BG 0412009

„Milki-luks“ OOD

gr. Plovdiv

s. Bjala Čerkva

3

BG 0412010

„Bi Si Si Handel“ OOD

gr. Elena

gr. Elena

ul. „Treti mart“ 19

Regija Vrača — št. 6

4

BG 0612012

ET „Zorov - 97“

gr. Vraca

j.k. Kulata

ul. „Palkovica“ 7

Vračanski balkan, mestnost „Parševica“

Regija Dobrič — št. 8

5

BG 0812009

„Serdika - 90“ AD

gr. Dobrič

gr. Dobrič

ul. „25 septemvri“ 100

Regija Loveč — št. 11

6

BG 1112006

„Kondov Ekoprodukcija“ OOD

gr. Sofija

s. Staro selo

Regija Plovdiv — št. 16

7

BG 1612001

„OMK“

gr. Sofija

gr. Plovdiv

bul. „Dunav“ 3

8

BG 1612002

„Šipka 99“ OOD

gr. Parvomay

gr. Parvomaj

9

BG 1612037

„Filipopolis-RK“ OOD

gr. Plovdiv

gr. Plovdiv

j.k. „Proslav“

ul. „Prosveta“ 2A

10

BG 1612041

„Elit-95“ EOOD

s. Dalbok izvor

s. Dalbok izvor

Regija Ruse — št. 18

11

BG 1812003

„Sirma Prista“ AD

gr. Ruse

gr. Ruse

bul. „3-ti mart“ 1

Regija Sliven — št. 20

12

BG 2012006

„Mlečen pat“ AD

gr. Sofija

ul. „Vasil Levski“ 109

gr. Nova Zagora

j.k. Industrialen

13

BG 2012009

„Vangard“ OOD

gr. Sliven

ul. „Al. Stambolijski“ 1

s. Željo vojvoda

obl. Sliven

14

BG 2012019

„Hemus milk komers“ OOD

gr. Sliven

ul. „Neofit Rilski“ 3a

gr. Sliven

Industrialna zona Zapad

j.k. 10

15

BG 2012042

„Tirbul“ EAD

gr. Sliven

„Tirbul“ EAD

gr. Sliven

Regija Stara Zagora — št. 24

16

BG 2412005

„Markeli“ AD

gr. Stara Zagora

ul. „Sv.Kn.Boris“ 67 et.3 ap.6

gr. Kazanlak

j.k. Industrialen

Regija Targovište — št. 25

17

BG 2512001

„Mladost - 2002“ OOD

gr. Targovište

gr. Targovište

bul. „29-ti januari“ 7

18

BG 2512020

„Mizia-Milk“ OOD

gr. Targovište

ul. „Rodopi“ 5

gr. Targovište

Industrialna zona

Regija Haskovo — št. 26

19

BG 2612047

„Balgarsko sirene“ OOD

gr. Harmanli

ul. „Goce Delčev“ 1

gr. Haskovo

bul. „Zedinenje“ 94

Regija Jambol — št. 28

20

BG 2812022

„Karil i Tanja“ OOD

gr. Jambol

gr. Jambol

ul. „Graf Ignacijev“ 189


PRILOGA VII

Seznam iz člena 23 Akta o pristopu: prehodni ukrepi, Romunija

1.   PROSTO GIBANJE OSEB

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti

 

31968 R 1612: Uredba Sveta (EGS) št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L 257, 19. 10. 1968, str. 2), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32004 L 0038: Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 4. 2004 (UL L 158, 30. 4. 2004, str. 77);

 

31996 L 0071: Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21. 1. 1997, str. 1);

 

32004 L 0038: Direktiva 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30. 4. 2004, str. 77).

1.

Člen 39 in prvi odstavek člena 49 Pogodbe ES se v zvezi s prostim gibanjem delavcev in svobodo opravljanja storitev, ki vključuje začasno gibanje delavcev, kakor je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES med Romunijo na eni strani in vsako od sedanjih držav članic na drugi strani, v celoti uporabljata le ob upoštevanju prehodnih določb iz odstavkov 2 do 14.

2.

Z odstopanjem od členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in do konca dveletnega obdobja od dne pristopa, bodo sedanje države članice uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, ki urejajo dostop romunskih državljanov na njihove trge dela. Sedanje države članice lahko uporabljajo take ukrepe do konca petletnega obdobja od dne pristopa.

Romunski državljani, ki na dan pristopa zakonito delajo v sedanji državi članici in se jim je dovolil dostop na trg dela v tej državi članici za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, bodo imeli dostop na trg dela te države članice, vendar ne na trg dela drugih držav članic, ki uporabljajo nacionalne ukrepe.

Romunski državljani, ki se jim je dovolil dostop na trg dela v sedanji državi članici po pristopu za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, tudi uživajo iste pravice.

Romunski državljani iz drugega in tretjega pododstavka zgoraj prenehajo uživati pravice iz teh pododstavkov, če prostovoljno zapustijo trg dela zadevne sedanje države članice.

Romunski državljani, ki na dan pristopa ali v obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi, zakonito delajo v sedanji državi članici in ki se jim je dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje krajše od 12 mesecev, ne uživajo teh pravic.

3.

Pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa Svet na podlagi poročila Komisije ponovno preuči delovanje prehodnih določb iz odstavka 2.

Ob zaključku tega ponovnega pregleda in najkasneje pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa sedanje države članice uradno obvestijo Komisijo, če bodo še naprej uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov oz. če bodo od takrat dalje uporabljale člene 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68.

4.

Na zaprosilo Romunije se lahko izvede nadaljnji ponovni pregled. Uporabi se postopek iz odstavka 3, ki se konča v šestih mesecih od prejema zaprosila Romunije.

5.

Država članica, ki do konca petletnega obdobja iz odstavka 2 ohrani nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko v primeru resnih motenj na svojem trgu dela ali grožnje le-teh in po tem, ko uradno obvesti Komisijo, nadaljuje z uporabo teh ukrepov do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68.

6.

V sedemletnem obdobju od dne pristopa tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavkov 3, 4 ali 5 za romunske državljane uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in ki romunskim državljanom v tem obdobju za namene spremljanja izdajajo delovna dovoljenja, jih izdajajo avtomatično.

7.

Tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavkov 3, 4 ali 5 za romunske državljane uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa uporabljajo postopke iz spodnjih pododstavkov.

Če država članica iz prvega pododstavka ima ali pričakuje motnje na svojem trgu dela, ki bi lahko resno ogrozile življenjsko raven ali raven zaposlenosti v določeni regiji ali poklicu, ta država članica o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podrobnosti. Na podlagi teh podatkov lahko država članica zaprosi, da Komisija popolnoma ali delno odloži uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, da bi se ponovno vzpostavilo normalno stanje v tej regiji oz. poklicu. Komisija odloči o odložitvi uporabe ter o njenem trajanju in obsegu najpozneje v dveh tednih po prejemu takega zaprosila in o svoji odločitvi uradno obvesti Svet. Vsaka država članica lahko v dveh tednih od dne odločbe Komisije Sveta zaprosi, da odločbo odpravi ali spremeni. Svet o zaprosilu odloči s kvalificirano večino v dveh tednih.

Država članica iz prvega pododstavka lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in o tem Komisiji poda naknadno utemeljeno uradno obvestilo.

8.

Dokler je uporaba členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 odložena na podlagi odstavkov od 2 do 5 in 7 zgoraj, se člen 23 Direktive 2004/38/ES o pravici družinskih članov delavcev do pridobitve zaposlitve uporablja v Romuniji glede državljanov sedanjih držav članic in v sedanjih državah članicah glede romunskih državljanov pod naslednjimi pogoji:

zakonec delavca in njuni potomci, ki so stari manj kot 21 let ali so vzdrževani družinski člani in na dan pristopa zakonito prebivajo z delavcem na ozemlju države članice, imajo po pristopu neposreden dostop na trg dela te države članice. Ta določba se ne uporablja za družinske člane delavca, ki se mu je zakonito dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje, krajše od 12 mesecev;

zakonec delavca in njuni potomci, ki so stari manj kot 21 let ali so vzdrževani družinski člani in zakonito prebivajo z delavcem na ozemlju države članice od dne po dnevu pristopa, vendar imajo v obdobju uporabe zgoraj navedenih prehodnih določb dostop na trg dela zadevne države članice, ko v zadevni državi članici prebivajo najmanj osemnajst mesecev ali od tretjega leta od dne pristopa, kar se zgodi prej.

Te določbe ne posegajo v bolj ugodne nacionalne ukrepe ali ukrepe, sprejete z dvostranskimi sporazumi.

9.

Če določb Direktive 2004/38/ES, ki prevzemajo določbe Direktive 68/360/EGS (1), ni mogoče uporabljati ločeno od tistih iz Uredbe (EGS) št. 1612/68, katerih uporaba je odložena v skladu z odstavki 2 do 5 in 7 ter 8, smejo Romunija in sedanje države članice odstopati od teh določb, kolikor je to potrebno za uporabo odstavkov 2 do 5 in 7 ter 8.

10.

Kadar sedanje države članice na podlagi zgoraj navedenih prehodnih določb uporabljajo nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko Romunija ohrani v veljavi enakovredne ukrepe za državljane zadevne države članice ali zadevnih držav članic.

11.

Če katera izmed sedanjih držav članic odloži uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko Romunija glede Bolgarije uporabi postopke iz odstavka 7. V primeru uporabe teh postopkov se delovna dovoljenja, ki jih izdaja Romunija za namene spremljanja državljanom Bolgarije, izdajajo avtomatično.

12.

Vse sedanje države članice, ki v skladu z odstavki 2 do 5 in 7 do 9 uporabljajo nacionalne ukrepe, lahko z notranjimi predpisi uvedejo večjo svobodo prostega gibanja od tiste, ki velja na dan pristopa, vključno s popolnim dostopom na trg dela. Od tretjega leta od dne pristopa se lahko sedanje države članice, ki uporabljajo nacionalne ukrepe, kadarkoli odločijo za uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68. O takih odločitvah se obvesti Komisijo.

13.

Nemčija in Avstrija lahko v primeru resnih motenj ali groženj le-teh na posebno občutljivih storitvenih področjih svojih trgov dela, ki bi lahko nastale v določenih regijah zaradi čezmejnega opravljanja storitev, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, in dokler na podlagi zgornjih prehodnih določb uporabljata nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov o prostem gibanju romunskih delavcev, po tem, ko uradno obvestita Komisijo, odstopata od prvega odstavka člena 49 Pogodbe ES, da bi v okviru opravljanja storitev podjetij s sedežem v Romuniji omejili začasno gibanje delavcev, za katere se uporabljajo nacionalni ukrepi glede njihove pravice do začetka opravljanja dela v Nemčiji in Avstriji.

Seznam storitvenih področij, za katere se lahko uporablja odstopanje, je naslednji:

v Nemčiji:

Področje

NACE (2) koda, razen če ni drugače določeno

Gradbeništvo s sorodnimi panogami

od 45.1 do 4

Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES

Čiščenje objektov in opreme

74.70 čiščenje objektov in opreme

Druge storitve

74.87 samo dejavnosti notranjega dekoraterstva

v Avstriji:

Področje

NACE (3) koda, razen če ni drugače določeno

Storitve za rastlinsko pridelavo; urejanje parkov

01.41

Rezanje, oblikovanje in dodelava kamna (obdelava naravnega kamna)

26.7

Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov

28.11

Gradbeništvo s sorodnimi panogami

od 45.1 do 4

Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES

Poizvedovalne dejavnosti in varovanje

74.60

Čiščenje objektov in opreme

74.70

Nega na domu

85.14

Dejavnosti socialnega varstva brez nastanitve

85.32

Če Nemčija ali Avstrija v skladu s prejšnjimi pododstavki odstopata od prvega odstavka člena 49 Pogodbe ES, lahko Romunija po tem, ko uradno obvesti Komisijo, sprejme enakovredne ukrepe.

Učinek uporabe tega odstavka ne vodi do bolj restriktivnih pogojev za začasno gibanje delavcev v okviru čezmejnega opravljanja storitev med Nemčijo ali Avstrijo in Romunijo od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

14.

Učinek uporabe odstavkov 2 do 5 in 7 do 12 ne vodi do bolj restriktivnih pogojev za dostop romunskih državljanov na trge dela sedanjih držav članic od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

Ne glede na uporabo določb iz odstavkov 1 do 13 sedanje države članice v kateremkoli obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi ali ukrepi iz dvostranskih sporazumov, glede dostopa na njihov trg dela prednostno obravnavajo delavce, ki so državljani držav članic, v primerjavi z delavci, ki so državljani tretjih držav.

Romunski delavci migranti in njihove družine, ki zakonito prebivajo in delajo v drugi državi članici, ali delavci migranti iz drugih držav članic in njihove družine, ki zakonito prebivajo in delajo v Romuniji, se ne obravnavajo bolj restriktivno kot delavci iz tretjih držav in njihovi družinski člani, ki delajo v tej državi članici oz. v Romuniji. Poleg tega se ob uporabi načela prednostne obravnave v Skupnosti delavci migranti iz tretjih držav, ki prebivajo in delajo v Romuniji, ne obravnavajo bolj ugodno kot državljani Romunije.

2.   SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV

31997 L 0009: Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26. 3. 1997, str. 22).

Z odstopanjem od člena 4(1) Direktive 97/9/ES se minimalna raven odškodnine do 31. decembra 2011 ne uporablja v Romuniji. Romunija zagotovi, da njena odškodninska shema za vlagatelje zagotavlja kritje za najmanj 4 500 EUR od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007, za najmanj 7 000 EUR od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2008, za najmanj 9 000 EUR od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2009, za najmanj 11 000 EUR od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010 in za najmanj 15 000 EUR od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011.

V prehodnem obdobju bodo druge države članice ohranile pravico preprečiti poslovanje podružnicam romunskih investicijskih podjetij s sedežem na njihovem ozemlju, če in dokler se te podružnice ne pridružijo na ozemlju zadevne države članice uradno priznani odškodninski shemi za vlagatelje, ki zagotavlja kritje za razliko med romunsko ravnijo odškodnine in minimalno ravnijo iz člena 4(1) Direktive 97/9/ES.

3.   PROSTI PRETOK KAPITALA

Pogodba o Evropski uniji,

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti.

1.

Ne glede na obveznosti iz Pogodb, na katerih temelji Evropska unija, lahko Romunija pet let od dne pristopa ohrani v veljavi na dan podpisa Pogodbe o pristopu obstoječe omejitve iz svoje zakonodaje glede pridobitve lastništva nad zemljišči za sekundarna prebivališča s strani državljanov držav članic ali držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (Sporazum EGP), ki ne prebivajo v Romuniji, in s strani družb, ki so ustanovljene po pravu druge države članice ali države pogodbenice Sporazuma EGP in nimajo sedeža, podružnice ali predstavniške agencije na ozemlju Romunije.

Za državljane držav članic in državljane držav pogodbenic Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru, ki zakonito prebivajo v Romuniji, ne veljajo določbe prejšnjega pododstavka ali kakršnakoli pravila in postopki, ki ne veljajo za romunske državljane.

2.

Ne glede na obveznosti iz Pogodb, na katerih temelji Evropska unija, lahko Romunija sedem let od dne pristopa ohrani v veljavi na dan podpisa Pogodbe o pristopu obstoječe omejitve iz svoje zakonodaje glede pridobitve kmetijskih zemljišč, gozdov in gozdarskih zemljišč s strani državljanov držav članic, državljanov držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, in s strani družb, ustanovljenih po pravu druge države članice ali države pogodbenice Sporazuma EGP, ki nimajo sedeža niti niso registrirane v Romuniji. V nobenem primeru se državljana države članice glede pridobitve kmetijskih zemljišč, gozdov in gozdarskih zemljišč ne sme obravnavati manj ugodno kot na dan podpisa Pristopne pogodbe ali bolj restriktivno kot državljane tretjih držav.

Za samozaposlene kmete, ki so državljani druge države članice in želijo imeti sedež ter prebivati v Romuniji, ne veljajo določbe prejšnjega pododstavka ali kakršnikoli postopki, ki ne veljajo za romunske državljane.

V tretjem letu od dne pristopa se opravi splošni ponovni pregled teh prehodnih ukrepov. V ta namen Komisija Svetu predloži poročilo. Svet lahko na predlog Komisije soglasno odloči, da se prehodno obdobje, ki je navedeno v prvem pododstavku, skrajša ali konča.

4.   PRAVILA O KONKURENCI

A.   DAVČNE POMOČI

1.   Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Naslov VI, Poglavje 1, Pravila o konkurenci

(a)

Ne glede na člena 87 in 88 Pogodbe ES lahko Romunija za podjetja, ki so prejela trajno investitorsko potrdilo na ogroženem območju pred 1. julijem 2003, še naprej dodeljuje oprostitve od davka na pravne osebe na podlagi Izrednega odloka vlade št. 24/1998 o ogroženih območjih, kakor je bil spremenjen:

za tri ogrožena območja (Brad, Valea Jiului, Bălan) do vključno 31. decembra 2008,

za 22 ogroženih območij (Comăneşti, Bucovina, Altân Tepe, Filipeşti, Ceptura, Albeni, Schela, Motru Rovinari, Rusca Montană, Bocşa, Moldova Nouă-Anina, Baraolt, Apuseni, Ştei-Nucet, Borod Şuncuiuş-Dobreşti-Vadu Crişului, Popeşti-Derna-Aleşd, Ip, Hida-Surduc-Jibou-Bălan, Şărmăşag-Chiejd-Bobota, Baia Mare, Borşa Vişeu, Rodna) do vključno 31. decembra 2009,

za tri ogrožena območja (Cugir, Zimnicea, Copşa Mică) do vključno 31. decembra 2010;

pod naslednjimi pogoji:

državna pomoč se odobri za regionalne naložbe:

neto intenzivnost takšne regionalne pomoči ne presega stopnje 50 % neto ekvivalenta dotacije. To zgornjo mejo se za mala in srednje velika podjetja lahko dvigne za 15 odstotnih točk, če celotna neto intenzivnost pomoči ne presega 75 %,

če podjetje deluje v sektorju motornih vozil (4), celotna pomoč ne presega maksimuma 30 % upravičenih stroškov naložb,

obdobje za izračun pomoči, ki se vključi v zgoraj omenjeno zgornjo mejo, se začne 2. januarja 2003; vse pomoči, ki so bile zahtevane in pridobljene na podlagi dobička pred tem datumom, se ne štejejo v izračun,

za namene izračuna celotne pomoči se upošteva vsa pomoč, dodeljena upravičencu iz naslova upravičenih stroškov, vključno s pomočmi, dodeljenimi po drugih shemah in neodvisno od tega, ali so dodeljene iz lokalnih, regionalnih, ali državnih virov ali virov Skupnosti;

upravičeni stroški so določeni na podlagi Smernic o državni regionalni pomoči (5),

upravičeni stroški, ki se lahko upoštevajo, so tisti, nastali med 2. oktobrom 1998 (tj. dnem začetka veljavnosti sheme iz Izrednega odloka vlade št. 24/1998 o ogroženih območjih) in 15. septembrom 2004.

(b)

Romunija Komisiji predloži:

dva meseca od dne pristopa informacije o izpolnjevanju pogojev, določenih zgoraj,

do konca decembra 2010 informacije o upravičenih stroških naložb, ki so jih v skladu z Izrednim odlokom vlade št. 24/1998 o ogroženih območjih, kakor je bil spremenjen, upravičenci dejansko imeli, in o skupnem znesku pomoči, ki so jo upravičenci prejeli, ter

polletna poročila o spremljanju pomoči, dodeljene upravičencem na področju motornih vozil.

2.   Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Naslov VI, Poglavje 1: Pravila o konkurenci

(a)

Ne glede na člena 87 in 88 Pogodbe ES lahko Romunija za podjetja, ki so podpisala trgovinske pogodbe z upravami prostotrgovinskih območij pred 1. julijem 2002, še naprej dodeljuje oprostitve od licenčnin na podlagi Zakona št. 84/1992 o prostotrgovinskih območjih, kakor je bil spremenjen, do 31. decembra 2011 pod naslednjimi pogoji:

državna pomoč se odobri za regionalne naložbe:

neto intenzivnost takšne regionalne pomoči ne presega stopnje 50 % neto ekvivalenta dotacije. To zgornjo mejo se za mala in srednje velika podjetja lahko dvigne za 15 odstotnih točk, če celotna neto intenzivnost pomoči ne presega 75 %,

če podjetje deluje v sektorju motornih vozil (6), celotna pomoč ne presega maksimuma 30 % upravičenih stroškov naložb,

obdobje za izračun pomoči, ki se vključi v zgoraj omenjeno zgornjo mejo, se začne 2. januarja 2003; vse pomoči, ki so bile zahtevane in pridobljene na podlagi dobička pred tem datumom, se ne štejejo v izračun,

za namene izračuna celotne pomoči se upošteva vsa pomoč, dodeljena upravičencu iz naslova upravičenih stroškov, vključno s pomočmi, dodeljenimi po drugih shemah in neodvisno od tega, ali so dodeljene iz lokalnih, regionalnih, ali državnih virov ali virov Skupnosti;

upravičeni stroški so določeni na podlagi Smernic o državni regionalni pomoči (7),

upravičeni stroški, ki se lahko upoštevajo, so tisti, nastali med 30. julijem 1992 (tj. dnem začetka veljavnosti sheme iz Zakona št. 84/1992 o prostotrgovinskih območjih) in 1. novembrom 2004.

(b)

Romunija Komisiji predloži:

dva meseca od dne pristopa informacije o izpolnjevanju pogojev, določenih zgoraj,

do konca decembra 2011 informacije o upravičenih stroških naložb, ki so jih v skladu z Zakonom št. 84/1992 o prostotrgovinskih območjih, kakor je bil spremenjen, upravičenci dejansko imeli, in o skupnem znesku pomoči, ki so jo upravičenci prejeli, ter

polletna poročila o spremljanju pomoči, dodeljene upravičencem na področju motornih vozil.

B.   PRESTRUKTURIRANJE JEKLARSTVA

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti: Naslov VI, Poglavje 1: Pravila o konkurenci

1.

Ne glede na člena 87 in 88 Pogodbe ES se državna pomoč, ki jo je podelila Romunija v namene prestrukturiranja določenim delom romunske jeklarske industrije od 1993 do 2004, šteje za združljivo s skupnim trgom pod pogojem, da:

se obdobje iz člena 9(4) Protokola 2 o proizvodih ESPJ k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani (8) podaljša do 31. decembra 2005,

se v celotnem obdobju 2002-2008 spoštuje pogoje, ki so določeni v nacionalnem programu za prestrukturiranje in v posameznih poslovnih načrtih, na podlagi katerih je bila veljavnost zgornjega protokola podaljšana,

so izpolnjeni pogoji iz teh določb in iz Dodatka A,

se do konca obdobja prestrukturiranja ne podeli ali izplača nobena državna pomoč v katerikoli obliki jeklarnam, ki so zajete v nacionalnem programu za prestrukturiranje od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2008, ter

se po 31. decembru 2004 romunskemu jeklarskemu sektorju ne podeli ali izplača nobena državna pomoč za prestrukturiranje. Za namene teh določb in Dodatka A državna pomoč za prestrukturiranje pomeni ukrep za jeklarska podjetja, ki spada v državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES in se ne more šteti za združljivega s skupnim trgom v skladu z običajnimi pravili, ki se uporabljajo v Skupnosti.

2.

Le podjetja, našteta v Delu I Dodatka A (v nadaljnjem besedilu „upravičena podjetja“), so upravičena do državne pomoči v okviru romunskega programa za prestrukturiranje jeklarstva.

3.

Prestrukturiranje romunskega jeklarskega sektorja, kot je opisano v posameznih poslovnih načrtih upravičenih podjetij in v nacionalnem programu za prestrukturiranje, in skladno s pogoji iz teh določb in Dodatka A, se konča najkasneje 31. decembra 2008 (v nadaljnjem besedilu „konec obdobja prestrukturiranja“).

4.

Upravičeno podjetje ne sme:

(a)

v primeru združitve s podjetjem, ki ni vključeno v Del I Dodatka A, prenesti koristi od pomoči, ki je bila podeljena upravičenemu podjetju;

(b)

prevzeti sredstva podjetja, ki ni vključeno v Del I Dodatka A, in prenesti koristi od pomoči, ki mu je bila podeljena v obdobju do 31. decembra 2008.

5.

Z vsako kasnejšo spremembo lastništva kateregakoli upravičenega podjetja se spoštujejo pogoji in načela o rentabilnosti, državnih pomočeh in zmanjšanju zmogljivosti, ki so opredeljeni v Dodatku A.

6.

Podjetja, ki niso navedena kot „upravičena podjetja“ v Delu I Dodatka A, niso upravičena do državne pomoči za prestrukturiranje ali katerekoli druge pomoči, ki se šteje za nezdružljivo s pravili za državno pomoč Skupnosti, in jim v tem smislu ni treba zmanjšati zmogljivosti. Zmanjšanje zmogljivosti v teh podjetjih se ne upošteva pri minimalnemu zmanjševanju.

7.

Skupni znesek bruto pomoči za prestrukturiranje, odobren za upravičena podjetja, se določi z utemeljitvijo za vsak posamezen ukrep pomoči, predviden v dokončnem nacionalnem programu za prestrukturiranje in v posameznih poslovnih načrtih, ki jih odobrijo romunski organi in so pogojeni s finančnim preverjanjem izpolnjevanja meril iz člena 9(4) Protokola 2 Evropskega sporazuma in odobritvi Sveta. V vsakem primeru pa skupni znesek bruto pomoči za prestrukturiranje, ki je podeljen in plačan v obdobju 1993-2004, ne presega 49 985 miljard ROL. V okviru te skupne zgornje meje se uporabijo naslednje podomejitve ali maksimalni zneski državne pomoči, podeljeni in plačani posameznim upravičenim podjetjem v obdobju 1993-2004:

Ispat Sidex Galaţi

30 598 miljard ROL

Siderurgica Hunedoara

9 975 miljard ROL

CS Reşiţa

4 707 miljard ROL

IS Câmpia Turzii

2 234 miljard ROL

COS Târgovişte

2 399 miljard ROL

Donasid (Siderca) Călăraşi

72 miljard ROL

Na koncu obdobja prestrukturiranja državna pomoč privede do rentabilnosti upravičenih podjetij pod običajnimi tržnimi pogoji. Znesek in intenzivnost te pomoči sta strogo omejena na to, kar je neobhodno potrebno za ponovno vzpostavitev rentabilnosti. Rentabilnost se določi ob upoštevanju kazalcev, opisanih v Delu III Dodatka A.

Romunija ne podeli nobenih dodatnih pomoči romunski jeklarski industriji v namene prestrukturiranja.

8.

Celotno neto zmanjšanje zmogljivosti, ki ga dosežejo upravičena podjetja za končne proizvode v obdobju 1993-2008, je najmanj 2,05 milijonov ton.

Zmanjšanje zmogljivosti se meri na podlagi trajnega zaprtja proizvodnih zmogljivosti za vroče valjano jeklo s takim fizičnim uničenjem, da njihovo delovanje ni več mogoče. Stečaj upravičenega podjetja se ne šteje za zmanjšanje zmogljivosti (9).

Najmanjše neto zmanjšanje zmogljivosti 2,05 milijonov ton in roki ukinitve proizvodnje ter dokončnega zaprtja zadevnega obrata se dosežejo v skladu z urnikom iz Dela II Dodatka A.

9.

Upravičena podjetja potrdijo posamezne poslovne načrte v pisni obliki. Načrti se izvedejo in zajemajo zlasti:

(a)

Za Ispat Sidex Galaţi:

(i)

izvedbo investicijskega programa za modernizacijo obratov, večji izkoristek proizvodnje, zmanjšanje stroškov (zlasti porabe energije) in izboljšanje kakovosti

(ii)

prestop v tržne segmente ploščatih jeklenih proizvodov z večjo dodano vrednostjo

(iii)

izboljšanje operativne učinkovitosti in organizacijskega upravljanja

(iv)

dokončanje finančnega prestrukturiranja podjetja

(v)

izvedbo potrebnih investicij za uskladitev z okoljsko zakonodajo

(b)

Za Siderurgica Hunedoara:

(i)

modernizacijo obratov za izpolnitev predvidenega prodajnega načrta

(ii)

izboljšanje operativne učinkovitosti in organizacijskega upravljanja

(iii)

izvedbo potrebnih investicij za uskladitev z okoljsko zakonodajo

(c)

Za IS Câmpia Turzii:

(i)

povečano proizvodnjo preoblikovanih izdelkov in izdelkov z večjo dodano vrednostjo

(ii)

izvedbo investicijskega programa za izboljšanje kakovosti proizvodnje

(iii)

izboljšanje operativne učinkovitosti in organizacijskega upravljanja

(iv)

izvedbo potrebnih investicij za uskladitev z okoljsko zakonodajo

(d)

Za CS Reşiţa:

(i)

specializacijo polgotovih proizvodov za potrebe lokalnega sektorja proizvodnje cevi

(ii)

zaprtje neučinkovitih zmogljivosti

(iii)

izvedbo potrebnih investicij za uskladitev z okoljsko zakonodajo

(e)

Za COS Târgovişte:

(i)

povečan delež proizvodov z večjo dodano vrednostjo

(ii)

izvedbo investicijskega programa, da se doseže znižanje stroškov, večja učinkovitost in izboljšanje kakovosti

(iii)

izvedbo potrebnih investicij za uskladitev z okoljsko zakonodajo

(f)

Za Donasid Călăraşi:

(i)

izvedbo investicijskega programa za modernizacijo obratov

(ii)

povečan delež končnih proizvodov

(iii)

izvedbo potrebnih investicij za uskladitev z okoljsko zakonodajo

10.

Komisija in, kadar je to primerno, tudi Svet se morata strinjati z vsemi naknadnimi spremembami nacionalnega načrta za prestrukturiranje in posamičnih poslovnih načrtov.

11.

Prestrukturiranje se izvede v pogojih popolne preglednosti in na podlagi načel zdravega tržnega gospodarstva.

12.

Komisija in Svet pred in po pristopu do leta 2009 skrbno spremljata izvajanje programa za prestrukturiranje in posameznih poslovnih načrtov ter izpolnjevanje pogojev iz teh določb in Dodatka A. Komisija predvsem spremlja glavne zaveze in določbe iz odstavkov 7 in 8 glede državne pomoči, rentabilnosti in zmanjšanja zmogljivosti zlasti z uporabo kazalcev prestrukturiranja iz odstavka 9 in Dela III Dodatka A. V ta namen Komisija poroča Svetu.

13.

Spremljanje vključuje neodvisno oceno, ki se izvede vsako leto od 2005 do 2009.

14.

Romunija v celoti sodeluje v vseh ureditvah za spremljanje, predvsem:

Romunija vsako leto do najkasneje 15. marca oziroma 15. septembra Komisiji predloži šestmesečno poročilo, razen če Komisija ne odloči drugače. Prvo poročilo se predloži 15. marca 2005, zadnje pa 15. marca 2009.

Ta poročila vsebujejo vse podatke, ki so potrebni za spremljanje procesa prestrukturiranja in za spremljanje zmanjševanja in uporabe zmogljivosti, in zagotavljajo zadostne finančne podatke, ki omogočajo oceno ali so izpolnjeni pogoji in zahteve, ki jih vsebujejo te določbe in Dodatek A. Poročila vsebujejo vsaj podatke iz Dela IV Dodatka A, za katere si Komisija pridržuje pravico do spremembe skladno z izkušnjami, ki jih je pridobila v procesu spremljanja. Poleg posamičnih poslovnih poročil upravičenih podjetij se pripravi tudi poročilo o splošnem položaju romunskega jeklarskega sektorja, vključno z zadnjim makroekonomskim razvojem.

Romunija obveže upravičena podjetja, da razkrijejo vse ustrezne podatke, ki bi se jih v drugih okoliščinah lahko štelo za zaupne. V svojem poročanju Svetu Komisija zagotovi, da se ne razkrije zaupnih informacij, ki zadevajo posamezna podjetja.

15.

Posvetovalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki romunskih organov in Komisije, se sestane vsakih šest mesecev. Če je po mnenju Komisije to potrebno, se lahko skličejo tudi izredni sestanki Posvetovalnega odbora.

16.

Če Komisija na podlagi spremljanja ugotovi, da je prišlo do znatnih odstopanj od makroekonomskega razvoja, finančnega položaja upravičenih podjetij ali ocene rentabilnosti, lahko od Romunije zahteva, da sprejme ustrezne ukrepe za okrepitev ali spremembo ukrepov za prestrukturiranje zadevnih upravičenih podjetij.

17.

Če spremljanje pokaže, da:

(a)

katerikoli od pogojev iz teh določb in Dodatka A ni bil izpolnjen, ali

(b)

obveznosti, prevzete v okviru podaljšanja obdobja, v katerem lahko Romunija izjemoma podeli državno pomoč za prestrukturiranje svoje jeklarske industrije v skladu z Evropskim sporazumom, niso bile izpolnjene, ali da

(c)

je v obdobju prestrukturiranja Romunija podelila dodatne nezdružljive državne pomoči upravičenim podjetjem ali kateremukoli jeklarskemu podjetju,

Komisija ustrezno ukrepa, da zadevna podjetja povrnejo vse pomoči, ki so bile podeljene s kršenjem pogojev iz teh določb in iz Dodatka A. Če je potrebno, se uporabijo zaščitne klavzule iz člena 37 Akta, ali po členu 39 Akta.

5.   KMETIJSTVO

A.   KMETIJSKA ZAKONODAJA

31999 R 1493: Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L 179, 14. 7. 1999, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32003 R 1795: Uredbo Komisije (ES) št. 1795/2003 z dne 13. 10. 2003 (UL L 262, 14. 10. 2003, str. 13).

Z odstopanjem od člena 19(1) do (3) Uredbe (ES) št. 1493/1999 lahko Romunija prizna pravice do ponovne zasaditve, pridobljene zaradi krčitve hibridnih sort, ki se jih ne sme vključiti v razvrstitev sort vinskih trt in so gojene na površini 30 000 hektarov. Te pravice do ponovne zasaditve se lahko izkoristijo do 31. decembra 2014 in izključno za zasaditev vrste Vitis vinifera.

Prestrukturiranje in preusmeritev teh vinogradov ne bo upravičeno do podpore Skupnosti iz člena 13 Uredbe (ES) št. 1493/1999. Vendar se za stroške, ki izhajajo iz prestrukturiranja in preusmeritve teh vinogradov, lahko dodeli državno pomoč. Takšna pomoč ne sme presegati 75 % vseh stroškov na vinograd.

B.   VETERINARSKA IN FITOSANITARNA ZAKONODAJA

I.   VETERINARSKA ZAKONODAJA

32004 R 0852: Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30. 4. 2004, str. 1).

32004 R 0853: Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30. 4. 2004, str. 55).

(a)

Pod pogoji, navedenimi v nadaljevanju, se strukturne zahteve iz Poglavja II Priloge II k Uredbi (ES) št. 852/2004 ter poglavij II in III Oddelka I, poglavij II in III Oddelka II in Poglavja I Oddelka V Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 do 31. decembra 2009 ne uporabljajo za obrate v Romuniji, ki so našteti v Dodatku B k tej prilogi.

(b)

Dokler so obrati iz odstavka (a) zgoraj upravičeni do koristi iz določb omenjenega odstavka, se proizvodi, ki izvirajo iz teh obratov, dajo le na domači trg ali se uporabljajo za nadaljnjo predelavo v romunskih obratih, za katere tudi veljajo določbe iz odstavka (a), ne glede na datum trženja. Ti proizvodi morajo biti opremljeni z drugačno oznako zdravstvene ustreznosti oziroma drugačno identifikacijsko oznako, kot je predvidena v členu 5 Uredbe (ES) št. 853/2004.

Prejšnji pododstavek se uporablja tudi za vse proizvode, ki izvirajo iz integriranih obratov za proizvodnjo mesa, kjer za del obrata veljajo določbe iz odstavka (a).

(c)

Obrati za predelavo mleka, ki so našteti v Dodatku B k tej prilogi, lahko do 31. decembra 2009 sprejemajo pošiljke surovega mleka, ki ni v skladu ali ravnanje z njim ne poteka v skladu z zahtevami iz podpoglavij II in III Poglavja I Oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, pod pogojem, da so kmetije, ki dostavljajo mleko, omenjene na seznamu, ki ga v ta namen vodijo romunski organi. Romunija predloži Komisiji letna poročila o napredku, doseženem pri posodobitvi kmetij za proizvodnjo mleka in sistema zbiranja mleka.

(d)

Romunija zagotovi postopno izpolnjevanje strukturnih zahtev iz odstavka (a). Za vsakega od obratov, zajetih v ukrepu iz odstavka (a) in naštetih v Dodatku B, Romunija Komisiji pred pristopom predloži načrt posodobitve, ki ga odobri pristojni nacionalni veterinarski organ. Načrt vsebuje seznam vseh pomanjkljivosti v zvezi z zahtevami iz odstavka (a) in predvideni datum njihove odprave. Romunija predloži Komisiji letna poročila o napredku, ki je bil dosežen v vsakem od obratov. Romunija zagotovi, da lahko nadalje obratujejo le obrati, ki do 31. decembra 2009 v celoti izpolnjujejo te zahteve.

(e)

Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 (10) pred pristopom in do 31. decembra 2009 ažurira Dodatek B k tej prilogi; v tem smislu lahko na podlagi napredka, ki je bil dosežen pri odpravi obstoječih pomanjkljivosti, in izsledkov procesa spremljanja doda ali izbriše posamezne obrate.

Podrobna izvedbena pravila za zagotovitev tekočega delovanja zgoraj navedene prehodne ureditve se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 58 Uredbe (ES) št. 178/2002.

II.   FITOSANITARNA ZAKONODAJA

31991 L 0414: Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19. 8. 1991, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32004 L 0099: Direktivo Komisije 2004/99/ES z dne 1. 10. 2004 (UL L 309, 6. 10. 2004, str. 6).

Z odstopanjem od člena 13(1) Direktive 91/414/EGS lahko Romunija preloži roke za posredovanje informacij iz Priloge II in Priloge III k Direktivi 91/414/EGS o fitofarmacevtskih proizvodih, ki so trenutno dovoljeni v Romuniji in se tržijo izključno v Romuniji ter vsebujejo bakrove spojine (sulfat, oksiklorid ali hidroksid), žveplo, acetoklor, dimetoat in 2,4-D, pod pogojem, da so te sestavine takrat naštete v Prilogi I k tej direktivi. Omenjeni roki se lahko preložijo do najpozneje 31. decembra 2009, razen za 2,4-D, za katerega se lahko rok preloži do najpozneje 31. decembra 2008. Omenjene določbe se lahko uporabljajo samo za zadevna podjetja, ki so začela dejansko zbirati ali pridobivati zahtevane podatke pred 1. januarjem 2005.

6.   PROMETNA POLITIKA

1.

31993 R 3118: Uredba Sveta (EGS) št. 3118/93 z dne 25. oktobra 1993 o pogojih, pod katerimi lahko prevozniki nerezidenti opravljajo notranje cestne prevoze tovora v državi članici (UL L 279, 12. 11. 1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32002 R 0484: Uredbo (ES) št. 484/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 1. 3. 2002 (UL L 76, 19. 3. 2002, str. 1).

(a)

Z odstopanjem od člena 1 Uredbe (EGS) št. 3118/93 in do konca tretjega leta od dne pristopa so prevozniki s sedežem v Romuniji izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora v ostalih državah članicah in prevozniki s sedežem v ostalih državah članicah so izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora v Romuniji.

(b)

Pred koncem tretjega leta od dne pristopa države članice uradno obvestijo Komisijo, ali bodo to obdobje podaljšale za največ dve leti oziroma ali bodo odtlej v celoti uporabljale člen 1 Uredbe. Če tega uradnega obvestila ni, se uporabi člen 1 Uredbe. Le prevozniki s sedežem v državah članicah, v katerih se uporablja člen 1 Uredbe, lahko opravljajo storitve notranjega cestnega prevoza v tistih državah članicah, kjer se prav tako uporablja člen 1.

(c)

Tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavka (b) zgoraj uporablja člen 1 Uredbe, lahko uporabijo postopek, naveden spodaj, vse do konca petega leta od dne pristopa.

Kadar ima država članica iz prejšnjega pododstavka resne motnje na nacionalnem trgu ali njegovih delih zaradi kabotaže ali jih ta še poslabša, kot na primer občutno povečanje ponudbe nad povpraševanjem ali ogrozitev finančne stabilnosti ali preživetja znatnega števila podjetij za cestni prevoz tovora, o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podatke. Na podlagi teh podatkov lahko država članica, da bi ponovno vzpostavila normalno stanje, zaprosi Komisijo za delno ali popolno odložitev uporabe člena 1 Uredbe.

Komisija preuči razmere na podlagi podatkov, ki jih priskrbi zadevna država članica in v roku enega meseca od prejema zaprosila odloči, ali je treba sprejeti zaščitne ukrepe. Uporabijo se postopek iz drugega, tretjega in četrtega pododstavka odstavka 3 in odstavki 4, 5 in 6 člena 7 Uredbe.

Država članica iz prvega pododstavka zgoraj lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo člena 1 Uredbe in o tem naknadno poda Komisiji utemeljeno uradno obvestilo.

(d)

Dokler se člen 1 Uredbe ne uporablja na podlagi zgornjih odstavkov (a) in (b), lahko države članice urejajo dostop do storitev notranjega cestnega prevoza tovora s postopno izmenjavo dovoljenj za kabotažo na podlagi dvostranskih sporazumov. To lahko vključuje možnost popolne liberalizacije.

(e)

Učinek uporabe odstavkov od (a) do (c) ne povzroči bolj restriktivnega dostopa do storitev notranjega cestnega prevoza od tistega, ki obstaja na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

2.

31996 L 0053: Direktiva Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (UL L 235, 17. 9. 1996, str. 59), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32002 L 0007: Direktivo 2002/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. 2. 2002 (UL L 67, 9. 3. 2002, str. 47).

Z odstopanjem od člena 3(1) Direktive 96/53/ES lahko vozila, ki so v skladu z mejnimi vrednostmi kategorij 3.2.1, 3.4.1, 3.4.2 in 3.5.1, določenimi v Prilogi I te direktive, uporabljajo do 31. decembra 2013 le neposodobljene dele romunskega cestnega omrežja, če ustrezajo mejni osni obremenitvi, ki velja v Romuniji.

Z dnem pristopa dalje se za vozila, ki ustrezajo pogojem iz Direktive 96/53/ES, ne sme uvajati novih omejitev za uporabo spodaj naštetih glavnih tranzitnih cest iz Priloge 5 k Tranzitnemu sporazumu med ES in Romunijo (11) in Priloge I k Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (12):

1.

Alba Iulia — Turda — Zalău — Satu Mare — Halmeu (cesta E 81)

2.

Zalău — Oradea — Borş (cesti 1 H in E 60)

3.

Mărăşeşti — Bacău — Suceava — Siret (cesta E 85)

4.

Tişiţa — Tecuci — Huşi — Albiţa (cesta E 581)

5.

Simeria — Haţeg — Rovinari — Craiova — Calafat (cesta E 79)

6.

Lugoj — Caransebeş — Drobeta - Turnu Severin — Filiaşi — Craiova (cesta E 70)

7.

Craiova — Alexandria — Bucureşti (cesta 6)

8.

Drobeta - Turnu Severin — Calafat (cesta 56 A)

9.

Bucureşti — Buzău (cesti E60/E85)

10.

Bucureşti — Giurgiu (cesti E70/E85)

11.

Braşov — Sibiu (cesta E 68)

12.

Timişoara — Stamora Moraviţa

Romunija upošteva časovni razpored, določen v spodnji tabeli za posodobitev njenega omrežja stranskih cest, kakor je prikazano na karti spodaj. Naložbe v infrastrukturo, ki vključujejo uporabo sredstev iz proračuna Skupnosti, zagotavljajo, da so prometne žile zgrajene ali posodobljene za osno obremenitev 11,5 ton.

Vzporedno z dovršitvijo posodobitve bo potekalo postopno odpiranje romunskega omrežja stranskih cest za vozila v mednarodnem prometu, ki ustrezajo mejnim vrednostim te direktive. Za namene nalaganja in razlaganja je, kjer je to tehnično izvedljivo, uporaba neposodobljenih delov omrežja stranskih cest dovoljena med celotnim prehodnim obdobjem.

Z dnem pristopa dalje se za vsa vozila v mednarodnem prometu, ki ustrezajo mejnim vrednostim iz Direktive 96/53/ES, v romunskem omrežju stranskih cest pobirajo začasni dodatni prispevki le, če vozila presegajo nacionalno mejno osno obremenitev. Za ta vozila se v romunskem omrežju stranskih cest začasni dodatni prispevki ne pobirajo, če ta presegajo nacionalne omejitve glede dimenzije ali skupne mase vozila. Poleg tega se za ta vozila v mednarodnem prometu, ki ustrezajo mejnim vrednostim Direktive 96/53/ES in so opremljena z zračnim vzmetenjem, pobirajo vsaj za 25 % nižji prispevki.

Začasni dodatni prispevki za uporabo neposodobljenih delov omrežja stranskih cest za vozila v mednarodnem prometu, ki ustrezajo mejnim vrednostim Direktive, se pobirajo na nediskriminatoren način. Režim odmere je transparenten in plačilo teh dajatev ne povzroča nepotrebnih upravnih ovir ali zamud uporabniku, prav tako plačilo teh prispevkov ne vodi k sistematičnemu pregledovanju mejne osne obremenitve na meji. Uveljavitev mejne osne obremenitve se zagotovi po vsem ozemlju na nediskriminatoren način in velja tudi za vozila, registrirana v Romuniji.

Prispevki za vozila brez zračnega vzmetenja, ki ustrezajo mejnim vrednostim iz Direktive 96/53/ES, ne smejo biti višji od stopnje prispevkov, določenih v spodnji tabeli (izraženi v številkah za leto 2002). Za vozila z zračnim vzmetenjem, ki ustrezajo mejnim vrednostim iz Direktive 96/53/ES, se pobirajo vsaj za 25 % nižji prispevki.

Najvišje stopnje prispevkov (številke za leto 2002) za vozila brez zračnega vzmetenja, ki ustrezajo mejnim vrednostim iz Direktive 96/53/ES

Določena obremenitev ene osi na vozilu od - do

Znesek dodatnega prispevka za uporabo kilometra neposodobljene ceste (z najvišjo nosilnostjo 10 ton na os) v eurih (številke za leto 2002)

od 10 ton na os do 10,5 tone na os

0,11

od 10,5 tone na os do 11 ton na os

0,30

od 11 ton na os do 11,5 tone na os

0,44

Časovni razpored za posodobitev omrežja stranskih cest, na katerem bo potekalo postopno odpiranje za vozila, ki ustrezajo mejnim vrednostim iz Direktive 96/53/ES

Obdobje

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

SKUPAJ

Km v delu (13)

3 031

2 825

1 656

1 671

1 518

1 529

1 554

 

Km že v uporabi (14)

960

1 674

528

624

504

543

471

 

Dela skupaj (v km)

3 916

5 590

6 118

6 742

7 246

7 789

8 260

8 260

Image

3.

31999 L 0062: Direktiva 1999/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L 187, 20. 7. 1999, str. 42), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

Z odstopanjem od člena 6(1) Direktive 1999/62/ES se v Romuniji najnižje stopnje davkov iz Priloge I k Direktivi ne uporabljajo do 31. decembra 2010 za vozila, ki opravljajo izključno notranji prevoz.

Med tem obdobjem stopnje, ki jih uporablja Romunija za ta vozila, postopno dosežejo najnižje stopnje davkov iz Priloge I k Direktivi v skladu z naslednjim razporedom:

1. januarja 2007 stopnje, ki jih uporablja Romunija, ne smejo biti nižje od 60 % najnižjih stopenj, določenih v Prilogi I k Direktivi,

1. januarja 2009 stopnje, ki jih uporablja Romunija, ne smejo biti nižje od 80 % najnižjih stopenj, določenih v Prilogi I k Direktivi.

7.   OBDAVČITEV

1.

31977 L 0388: Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, 13. 6. 1977, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32004 L 0066: Direktivo Sveta 2004/66/ES z dne 26. 4. 2004 (UL L 168, 1. 5. 2004, str. 35).

Za uporabo člena 28(3)(b) Direktive 77/388/EGS lahko Romunija, dokler se ne izpolni pogoj iz člena 28(4) Direktive ali dokler se ista oprostitev uporablja za katerokoli sedanjo državo članico, karkoli nastopi prej, ohrani oprostitev davka na dodano vrednost od mednarodnega prevoza potnikov iz točke 17 Priloge F k Direktivi.

2.

31992 L 0079: Direktiva Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete (UL L 316, 31. 10. 1992, str. 8), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32003 L 0117: Direktivo Sveta 2003/117/ES z dne 5. 12. 2003 (UL L 333, 20. 12. 2003, str. 49).

Z odstopanjem od člena 2(1) Direktive 92/79/EGS lahko Romunija do 31. decembra 2009 preloži uporabo celotne minimalne trošarine na drobnoprodajno ceno (vključno z vsemi davki) za cigarete najbolje prodajane cenovne kategorije, pod pogojem, da Romunija med tem obdobjem postopno prilagodi svoje trošarinske stopnje celotni minimalni trošarini iz Direktive.

Brez poseganja v člen 8 Direktive Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov (15) in po tem, ko obvestijo Komisijo, lahko države članice, dokler se uporablja zgornje odstopanje, ohranijo enake količinske omejitve za cigarete, ki se jih brez plačila dodatne trošarine lahko vnaša na njihova ozemlja iz Romunije, kot se jih uporablja za uvoz iz tretjih držav. Države članice, ki uporabljajo to možnost, lahko izvajajo potrebne preglede, pod pogojem, da ti pregledi ne prizadenejo pravilnega delovanja notranjega trga.

3.

32003 L 0049: Direktiva Sveta 2003/49/EGS z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic (UL L 157, 26. 6. 2003, str. 49), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32004 L 0076: Direktivo Sveta 2004/76/ES z dne 29. 4. 2004 (UL L 157, 30. 4. 2004, str. 106).

Romuniji se dovoli, da do 31. decembra 2010 ne uporablja določb člena 1 Direktive 2003/49/ES. V prehodnem obdobju davčna stopnja na plačila obresti ali licenčnin, ki se plačajo povezani o družbi iz druge države članice ali stalni poslovni enoti povezane družbe iz države članice, ki se nahaja v drugi državi članici, ne sme preseči 10 %.

4.

32003 L 0096: Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31. 10. 2003, str. 51), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32004 L 0075: Direktivo Sveta 2004/75/ES z dne 29. 4. 2004 (UL L 157, 30. 4. 2004, str. 100).

(a)

Z odstopanjem od člena 7 Direktive 2003/96/ES lahko Romunija uporabi naslednja prehodna obdobja:

do 1. januarja 2011 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve neosvinčenega bencina, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, na najnižjo raven 359 EUR za 1 000 l. Dejanska davčna stopnja za neosvinčeni bencin, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, od 1. januarja 2008 ne sme biti nižja od 323 EUR za 1 000 l,

do 1. januarja 2013 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve plinskega olja, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, na najnižjo raven 330 EUR za 1 000 l. Dejanska davčna stopnja za plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, od 1. januarja 2008 ne sme biti nižja od 274 EUR za 1 000 l, od 1. januarja 2011 pa od 302 EUR za 1 000 l.

(b)

Z odstopanjem od člena 9 Direktive 2003/96/ES lahko Romunija uporabi naslednja prehodna obdobja:

do 1. januarja 2010 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve zemeljskega plina, ki se uporablja za neposlovne namene ogrevanja, na najnižjo raven obdavčitve, določeno v Prilogi I, preglednici C,

do 1. januarja 2010 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve težkega kurilnega olja za namene daljinskega ogrevanja na najnižje ravni obdavčitve, določene v Prilogi I, preglednici C,

do 1. januarja 2009 za prilagoditev nacionalnih ravni obdavčitve težkega kurilnega olja, ki se uporablja za druge namene kot daljinsko ogrevanje, na najnižje ravni obdavčitve, določene v Prilogi I, preglednici C.

Dejanska davčna stopnja, ki velja za zadevne proizvode iz težkega kurilnega olja, od 1. januarja 2007 ne sme biti nižja od 13 EUR za 1 000 kg.

(c)

Z odstopanjem od člena 10 Direktive 2003/96/ES lahko Romunija uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2010 zaradi prilagoditve nacionalne ravni obdavčitve električne energije na najnižje ravni obdavčitve, določene v Prilogi I, preglednici C. Dejanske davčne stopnje, ki veljajo za električno energijo, od 1. januarja 2007 ne smejo biti nižje od 50 % ustrezne stopnje Skupnosti.

8.   ENERGETIKA

31968 L 0414: Direktiva Sveta 68/414/EGS z dne 20. decembra 1968 o obveznosti držav članic EGS glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (UL L 308, 23. 12. 1968, str. 14), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

31998 L 0093: Direktivo Sveta 98/93/ES z dne 14. 12. 1998 (UL L 358, 31. 12. 1998, str. 100).

68,75 dnem do 1. januarja 2007;

73 dnem do 31. decembra 2007;

77,25 dnem do 31. decembra 2008;

81,5 dnem do 31. decembra 2009;

85,45 dnem do 31. decembra 2010;

90 dnem do 31. decembra 2011.

9.   OKOLJE

A.   KAKOVOST ZRAKA

31994 L 0063: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/63/ES z dne 20. decembra 1994 o nadzorovanju emisij hlapnih organskih spojin (HOS) pri skladiščenju bencina in njegovi distribuciji iz terminalov do bencinskih servisov (UL L 365, 31. 12. 1994, str. 24), kakor je bila spremenjena z:

32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

1.

Z odstopanjem od člena 3 in Priloge I k Direktivi 94/63/ES se zahteve za obstoječe naprave za skladiščenje v terminalih ne uporabljajo v Romuniji:

do 31. decembra 2007 za 115 naprav za skladiščenje na 12 terminalih in do 31. decembra 2008 za 4 naprave za skladiščenje na 1 terminalu s količino pretočenega bencina večjo od 25 000 ton/leto, toda manjšo ali enako kot 50 000 ton/leto;

do 31. decembra 2007 za 138 naprav za skladiščenje na 13 terminalih, do 31. decembra 2008 za 57 naprav za skladiščenje na 10 terminalih in do 31. decembra 2009 za 526 naprav za skladiščenje na 63 terminalih s količino pretočenega bencina večjo ali enako kot 25 000 ton/leto.

2.

Z odstopanjem od člena 4 in Priloge II k Direktivi 94/63/ES se zahteve za polnjenje in praznjenje obstoječih premičnih rezervoarjev v terminalih ne uporabljajo v Romuniji:

do 31. decembra 2007 za polnjenje in praznjenje 36 naprav na 12 terminalih s količino pretočenega bencina večjo od 25 000 ton/leto, toda manjšo ali enako kot 150 000 ton/leto;

do 31. decembra 2007 za polnjenje in praznjenje 82 naprav na 18 terminalih, do 31. decembra 2008 za polnjenje in praznjenje 14 naprav na 11 terminalih in do 31. decembra 2009 za polnjenje in praznjenje 114 naprav na 58 terminalih s količino pretočenega bencina manjšo ali enako kot 25 000 ton/leto.

3.

Z odstopanjem od člena 5 Direktive 94/63/ES se zahteve za obstoječe premične rezervoarje v terminalih ne uporabljajo v Romuniji:

do 31. decembra 2007 za 31 avtocistern;

do 31. decembra 2008 za nadaljnjo 101 avtocisterno;

do 31. decembra 2009 za nadaljnjih 432 avtocistern.

4.

Z odstopanjem od člena 6 in Priloge III k Direktivi 94/63/ES se zahteve za polnjenje obstoječih naprav za skladiščenje na bencinskih servisih ne uporabljajo v Romuniji:

do 31. decembra 2007 za 116 bencinskih servisov, do 31. decembra 2008 za nadaljnjih 19 bencinskih servisov in do 31. decembra 2009 za nadaljnjih 106 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina večjo od 1 000 m3/leto;

do 31. decembra 2007 za 49 bencinskih servisov, do 31. decembra 2008 za nadaljnjih 11 bencinskih servisov in do 31. decembra 2009 za nadaljnjih 85 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina večjo od 500 m3/leto, toda manjšo ali enako kot 1 000 m3/leto;

do 31. decembra 2007 za 23 bencinskih servisov, do 31. decembra 2008 za nadaljnjih 14 bencinskih servisov in do 31. decembra 2009 za nadaljnjih 188 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina manjšo ali enako kot 500 m3/leto.

B.   RAVNANJE Z ODPADKI

1.

31993 R 0259: Uredba Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Evropske skupnosti, v Skupnost in iz nje (UL L 30, 6. 2. 1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32001 R 2557: Uredbo Komisije (ES) št. 2557/2001 z dne 28. 12. 2001 (UL L 349, 31. 12. 2001, str. 1).

(a)

Do 31. decembra 2015 se pristojne organe uradno obvešča o vseh pošiljkah odpadkov za predelavo, navedenih v Prilogi II k Uredbi (EGS) št. 259/93, v Romunijo; te odpadke se predela skladno s členi 6, 7 in 8 Uredbe.

(b)

Z odstopanjem od člena 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 lahko pristojni romunski organi do 31. decembra 2011 ugovarjajo pošiljkam, poslanim v Romunijo, za predelavo naslednjih odpadkov, navedenih v Prilogi III, skladno z razlogi za ugovor iz člena 4(3) Uredbe. Za take prevoze velja člen 10 Uredbe.

AA.

ODPADKI, KI VSEBUJEJO KOVINE

AA 060

vanadijev pepel in ostanki

AA 080

odpadki in ostanki iz talija

AA 090

arzenovi odpadki in ostanki

AA 100

odpadki in ostanki živega srebra

AA 130

lužnice iz dekapiranja kovin

AB.

ODPADKI, KI VSEBUJEJO PRETEŽNO ANORGANSKE SESTAVINE TER LAHKO VSEBUJEJO KOVINE IN ORGANSKE MATERIALE

AB 010

žlindra, pepel in ostanki, ki niso določeni ali vključeni i drugje

AB 020

ostanki, nastali pri sežiganju komunalnih/gospodinjskih odpadkov

AB 030

odpadki, nastali pri površinski obdelave kovin v sistemih na necianidni osnovi

AB 040

steklo iz katodnih cevi in drugo aktivirano steklo

AB 050

blato kalcijevega fluorida

AB 060

druge anorganske fluorove spojine v obliki tekočin ali blata

AB 080

izrabljeni katalizatorji, ki niso na zelenem seznamu

AB 090

odpadni aluminijevi hidrati

AB 110

bazične raztopine

AB 120

Anorganske halidne spojine, ki niso določene ali vključene drugje

AC.

ODPADKI, KI VSEBUJEJO PRETEŽNO ORGANSKE SESTAVINE, TER LAHKO VSEBUJEJO KOVINE IN ANORGANSKE MATERIALE

AC 040

gošče osvinčenega bencina

AC 050

tekočine za prenos toplote

AC 060

hidravlične tekočine

AC 070

zavorne tekočine

AC 080

tekočine proti zmrzovanju

AC 090

odpadki iz proizvodnje, priprave in uporabe smol, lateksa, mehčalcev, lepil in veziv

AC 100

nitroceluloza

AC 110

fenoli, fenolne spojine, skupaj s klorfenolom, v obliki tekočin ali gošč

AC 120

poliklorirani naftaleni

AC 140

trietilamin-katalizator za pripravo livarskih peskov

AC 150

klorofluoroogljikovodiki

AC 160

haloni

AC 190

prah - lahka frakcija iz šrederja za avtomobil

AC 200

organske fosforne spojine

AC 210

nehalogenirana topila

AC 220

halogenirana topila

AC 230

halogenirani ali nehalogenirani ostanki brezvodne destilacije iz postopkov predelave organskih topil

AC 240

odpadki iz proizvodnje alifatskih halogenih ogljikovodikov (kot klorometani, dikloroetan, vinil klorid, viniliden klorid, alil klorid in epiklorhidrin)

AC 260

tekoči svinjski gnoj, blato

AC 270

blato iz čistilnih naprav

AD.

ODPADKI, KI LAHKO VSEBUJEJO ANORGANSKE ALI ORGANSKE SESTAVINE

AD 010

odpadki iz proizvodnje in priprave farmacevtskih izdelkov

AD 020

odpadki iz proizvodnje, priprave in uporabe biocidov in fitofarmacevtskih sredstev

AD 030

odpadki iz proizvodnje, priprave in uporabe kemikalij za zaščito lesa

odpadki, ki vsebujejo katero koli od naslednjih snovi, so sestavljeni iz nje ali so z njo onesnaženi:

AD 040

anorganski cianidi, razen trdnih ostankov, ki vsebujejo plemenite kovine in sledi anorganskih cianidov

AD 050

organski cianidi

AD 080

odpadki eksplozivne narave, kadar zanje ne veljajo posebni drugi predpisi

AD 110

kisle raztopine

AD 120

smole za ionsko izmenjavo

AD 130

fotografski aparati za enkratno uporabo z baterijami

AD 140

odpadki iz naprav za nadzor nad industrijskim onesnaževanjem pri čiščenju industrijskih odpadnih plinov, ki niso določeni ali vključeni drugje

AD 150

naravni organski materiali, ki se uporabljajo kot filtrski medij (kot biofiltri)

AD 160

komunalni/gospodinjski odpadki

AD 170

izrabljeno aktivno oglje z nevarnimi lastnostmi zaradi njegove uporabe v anorganski kemični, organski kemični in farmacevtski industriji, obdelavi odpadnih voda, procesih za čiščenje zraka/plina in zaradi podobnih uporab

To obdobje je mogoče podaljšati največ do 31. decembra 2015 po postopku, ki je opredeljen v členu 18 Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (16), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/156/EGS (17).

(c)

Z odstopanjem od člena 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 lahko pristojni romunski organi do 31. decembra 2011 ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo, poslanim v Romunijo, ki so navedeni v Prilogi IV k Uredbi, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso navedeni v prilogah k Uredbi, skladno z razlogi za ugovor iz člena 4(3) Uredbe. To obdobje je mogoče podaljšati največ do 31. decembra 2015 po postopku, ki je opredeljen v členu 18 Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (16), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/156/EGS (18).

(d)

Z odstopanjem od člena 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 lahko pristojni romunski organi ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo, navedenih v Prilogah II, III in IV k Uredbi, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso navedeni v teh prilogah in so namenjeni v obrat, ki koristi začasno odstopanje od nekaterih določb Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (19), Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/76/ES z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov (20) ali Direktive 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (21) v obdobju, ko se začasno odstopanje uporablja za namembni obrat.

2.

31994 L 0062: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31. 12. 1994, str. 10), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32004 L 0012: Direktivo 2004/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. 2. 2004 (UL L 47, 18. 2. 2004, str. 26).

(a)

Z odstopanjem od člena 6(1)(a) Direktive 94/62/ES Romunija doseže skupni delež predelave ali sežiganja v sežigalnicah odpadkov z energetsko predelavo do 31. decembra 2011 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

32 % po teži do 31. decembra 2006, 34 % za leto 2007, 40 % za leto 2008, 45 % za leto 2009 in 48 % za leto 2010.

(b)

Z odstopanjem od člena 6(1)(b) Direktive 94/62/ES Romunija doseže skupni delež predelave ali sežiganja v sežigalnicah komunalnih odpadkov z energetsko predelavo do 31. decembra 2013 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

53 % po teži za leto 2011 in 57 % za leto 2012.

(c)

Z odstopanjem od člena 6(1)(c) Direktive 94/62/ES Romunija doseže skupne cilje glede predelave za plastiko do 31. decembra 2011 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

8 % po teži do 31. decembra 2006, 10 % za leto 2007, 11 % za leto 2008 12 % za leto 2009 in 14 % za leto 2010.

(d)

Z odstopanjem od člena 6(1)(d) Direktive 94/62/ES Romunija doseže skupne cilje glede predelave do 31. decembra 2013 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

26 % po teži do 31. decembra 2006, 28 % za leto 2007, 33 % za leto 2008, 38 % za leto 2009, 42 % za leto 2010, 46 % za leto 2011 in 50 % za leto 2012.

(e)

Z odstopanjem od člena 6(1)(e)(i) Direktive 94/62/ES Romunija doseže skupne cilje glede predelave stekla do 31. decembra 2013 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

21 % po teži do 31. decembra 2006, 22 % za leto 2007, 32 % za leto 2008 38 % za leto 2009, 44 % za leto 2010, 48 % za leto 2011 in 54 % za leto 2012.

(f)

Z odstopanjem od člena 6(1)(e)(iv) Direktive 94/62/ES Romunija doseže skupne cilje glede predelave plastike, pri čemer se upošteva izključno material, ki je predelan nazaj v plastiko, do 31. decembra 2013 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

16 % po teži za leto 2011 in 18 % za leto 2012.

(g)

Z odstopanjem od člena 6(1)(e)(v) Direktive 94/62/ES Romunija doseže skupne cilje glede predelave lesa do 31. decembra 2011 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

4 % po teži do 31. decembra 2006, 5 % za leto 2007, 7 % za leto 2008, 9 % za leto 2009 in 12 % za leto 2010.

3.

31999 L 0031: Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16. 7. 1999, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

(a)

Z odstopanjem od člena 14(c) in točk 2, 3, 4 in 6 Priloge I k Direktivi 1999/31/ES in brez poseganja v Direktivo Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (22) in Direktivo Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (23), se zahteve za nadzorovanje vode in ravnanje z izcedno vodo, za varstvo tal in vode, nadziranje plinov in stabilnost do 16. julija 2017 ne bodo uporabljale za 101 obstoječe komunalno odlagališče v Romuniji.

Romunija zagotovi postopno zmanjševanje odlaganja odpadkov na to 101 obstoječe neustrezno komunalno odlagališče, v skladu z naslednjimi letnimi maksimalnimi količinami:

do 31. decembra 2006: 3 470 000 ton;

do 31. decembra 2007: 3 240 000 ton;

do 31. decembra 2008: 2 920 000 ton;

do 31. decembra 2009: 2 920 000 ton;

do 31. decembra 2010: 2 900 000 ton;

do 31. decembra 2011: 2 740 000 ton;

do 31. decembra 2012: 2 460 000 ton;

do 31. decembra 2013: 2 200 000 ton;

do 31. decembra 2014: 1 580 000 ton;

do 31. decembra 2015: 1 420 000 ton;

do 31. decembra 2016: 1 210 000 ton.

(b)

Z odstopanjem od člena 5(3)(a) in (b) ter druge alinee točke 2 Priloge I k Direktivi 1991/31/ES in brez poseganja v člen 6(c)(ii) navedene direktive in v Direktivo 75/442/EGS se zahteve za tekoče, jedke in oksidativne odpadke ter v zvezi s preprečevanjem vstopa površinskih voda v odložene odpadke ne uporabljajo v Romuniji za naslednjih 23 obstoječih naprav do datuma, navedenega za vsako napravo:

 

Do 31. decembra 2007:

1.

S.C. BEGA UPSOM Ocna Mureş, Ocna Mureş, okrožje Alba

 

Do 31. decembra 2008:

2.

S.C. TERMOELECTRICA SA - SE Doiceşti, Doiceşti, okrožje Dâmboviţa

3.

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC ROVINARI SA, Cicani-Beterega, okrožje Gorj

4.

RAAN Drobeta - Turnu Severin - Sucursala ROMAG — TERMO, Drobeta - Turnu Severin, okrožje Mehedinţi

 

Do 31. decembra 2009:

5.

OMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA - SE Craiova, Valea Mănăstirii, okrožje Dolj

6.

COMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA - SE Işalniţa, Işalniţa II, okrožje Dolj

7.

COMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA - SE Işalniţa, Işalniţa I, okrožje Dolj

8.

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA - SE Paroşeni, Căprişoara, okrožje Hunedoara

9.

S.C. TERMICA SA Suceava, Suceava, okrožje Suceava

 

Do 31. decembra 2010:

10.

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA, Bejan, okrožje Hunedoara

11.

S.C. ALUM Tulcea, Tulcea, okrožje Tulcea

 

Do 31. decembra 2011:

12.

S.C. UZINA TERMOELECTRICĂ GIURGIU SA, Giurgiu, okrožje Giurgiu

 

Do 31. decembra 2012:

13.

CET Bacău, Furnicari — Bacău, Bacău

14.

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC TURCENI, Valea Ceplea, okrožje Gorj

15.

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC TURCENI, Valea Ceplea, okrožje Gorj

16.

S.C. UZINELE SODICE Govora, Govora, okrožje Vâlcea

17.

S.C. CET Govora SA, Govora, okrožje Vâlcea

 

Do 31. decembra 2013:

18.

S.C. CET Arad, Arad, okrožje Arad

19.

S.C. ELECTROCENTRALE ORADEA SA, Sântaul Mic, okrožje Bihor

20.

S.C. ELECTROCENTRALE ORADEA SA, Sântaul Mic, okrožje Bihor

21.

S.C. ELECTROCENTRALE ORADEA SA, Sântaul Mic, okrožje Bihor

22.

CET II Iaşi, Holboca, okrožje Iaşi

23.

S.C. Uzina Electrică Zalău, Hereclean — Panic, okrožje Sălaj

Romunija zagotovi postopno zmanjševanje odlaganja tekočih odpadkov na teh 23 obstoječih neustreznih komunalnih odlagališč v skladu z naslednjimi letnimi maksimalnimi količinami:

do 31. decembra 2006: 11 286 000 ton;

do 31. decembra 2007: 11 286 000 ton;

do 31. decembra 2008: 11 120 000 ton;

do 31. decembra 2009: 7 753 000 ton;

do 31. decembra 2010: 4 803 000 ton;

do 31. decembra 2011: 3 492 000 ton;

do 31. decembra 2012: 3 478 000 ton;

do 31. decembra 2013: 520 000 ton.

(c)

Z odstopanjem od člena 5(3)(a) in (b) ter druge alinee točke 2 Priloge I k Direktivi 1991/31/ES in brez poseganja v člen 6(c)(ii) navedene direktive in v Direktivo 75/442/EGS se zahteve za tekoče, jedke in oksidativne odpadke ter v zvezi s preprečevanjem vstopa površinskih voda v odložene odpadke ne uporabljajo v Romuniji za naslednjih 5 obstoječih bazenov za jalovino do datuma, navedenega za vsako napravo:

 

Do 31. decembra 2009:

1.

BĂITA Ştei, Fânaţe, okrožje Bihor

 

Do 31. decembra 2010:

2.

TRANSGOLD Baia Mare, Aurul-Recea, okrožje Maramureş

3.

MINBUCOVINA Vatra Dornei, Ostra-Valea Straja, okrožje Suceava

 

Do 31. decembra 2011:

4.

CUPRUMIN Abrud, Valea Şesei, okrožje Alba

5.

CUPRUMIN Abrud, Valea Ştefancei, okrožje Alba.

Romunija zagotovi postopno zmanjševanje odlaganja tekočih odpadkov na teh 5 obstoječih neustreznih bazenov za jalovino v skladu z naslednjimi letnimi maksimalnimi količinami:

 

do 31. decembra 2006: 6 370 000 ton;

 

do 31. decembra 2007: 5 920 000 ton (od tega je 2 100 000 ton nevarnih in 3 820 000 ton nenevarnih);

 

do 31. decembra 2008: 4 720 000 ton (od tega je 2 100 000 ton nevarnih in 2 620 000 ton nenevarnih);

 

do 31. decembra 2009: 4 720 000 ton (od tega je 2 100 000 ton nevarnih in 2 620 000 ton nenevarnih);

 

do 31. decembra 2010: 4 640 000 ton (od tega je 2 100 000 ton nevarnih in 2 540 000 ton nenevarnih);

 

do 31. decembra 2011: 2 470 000 ton (vse so nenevarne).

(d)

Z odstopanjem od druge alinee člena 2(g) Direktive 1999/31/ES in brez poseganja v Direktivo  75/442/EGS in Direktivo Sveta 91/689/EGS se stalna lokacija, ki se uporablja za začasno shranjevanje nevarnih odpadkov, ustvarjenih v Romuniji, do 31. decembra 2009 ne bo štela kot odlagališče v Romuniji.

Romunija vsako leto do 30. junija, prvič 30. junija 2007, Komisiji predloži poročilo o postopnem izvajanju Direktive in upoštevanju teh vmesnih ciljev.

4.

32002 L 0096: Direktiva 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (UL L 37, 13. 2. 2003, str. 24), kakor je bila spremenjena z:

32003 L 0108: Direktivo 2003/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. 12. 2003 (UL L 345, 31. 12. 2003, str. 106).

Z odstopanjem od členov 5(5) in 7(2) Direktive 2002/96/ES Romunija do 31. decembra 2008 doseže stopnjo ločenega zbiranja povprečno vsaj štirih kilogramov OEEO iz zasebnih gospodinjstev na prebivalca na leto, stopnjo predelave, stopnjo ponovne uporabe in recikliranja sestavnih delov, materialov in snovi.

C.   KAKOVOST VODE

1.

31983 L 0513: Direktiva Sveta 83/513/EGS z dne 26. septembra 1983 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti v zvezi z izpustom kadmija (UL L 291, 24. 10. 1983, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

31991 L 0692: Direktivo Sveta 91/692/EGS z dne 23. 12. 1991 (UL L 377, 31. 12. 1991, str. 48).

31984 L 0156: Direktiva Sveta 84/156/EGS z dne 8. marca 1984 o mejnih vrednostih in zahtevah glede kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki ne uporablja kloralkalne elektrolize (UL L 74, 17. 3. 1984, str. 49), kakor je bila spremenjena z:

31991 L 0692: Direktivo Sveta 91/692/EGS z dne 23. 12. 1991 (UL L 377, 31. 12. 1991, str. 48).

Z odstopanjem od člena 3 in Priloge I k Direktivi 83/513/EGS ter člena 3 in Priloge I k Direktivi 84/156/EGS se mejne vrednosti za odvajanje kadmija in živega srebra v vode iz člena 1 Direktive Sveta 76/464/EGS z dne 4. maja 1976 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (24) ne uporabljajo v Romuniji do 31. decembra 2009 za naslednje industrijske obrate:

 

ARIEŞMIN SA Baia de Arieş-Valea Sărtaş- Baia de Arieş — okrožje Alba

 

ARIEŞMIN SA Baia de Arieş- ape de mină- Baia de Arieş — okrožje Alba

 

EM TURŢ — Turţ — okrožje Satu Mare

 

SM BAIA BORŞA - evacuare ape de mină Gura Băii — Borşa — okrožje Maramureş

 

SM BAIA BORŞA- evacuare ape de mină Burloaia - Borşa — okrožje Maramureş

 

SM BAIA BORŞA- evacuare Colbu-Toroioaga - Borşa — okrožje Maramureş

 

EM BAIA SPRIE — Baia Sprie — okrožje Maramureş

 

EM CAVNIC — Cavnic — okrožje Maramureş

 

EM BĂIUŢ — Băiuţ — okrožje Maramureş

 

S.C. Romplumb SA BAIA MARE-evacuare în canal de.transport — Baia Mare — okrožje Maramureş

 

SUCURSALA MINIERĂ BAIA MARE-flotaţie centrală - Baia Mare — okrožje Maramureş

 

SM BAIA BORŞA- evacuare ape flotaţie - Borşa — okrožje Maramureş

 

Romarm Tohan Zărneşti — Zărneşti — okrožje Braşov

 

S.C. Viromet SA Victoria — Victoria — okrožje Braşov

 

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 1 — Slatina — okrožje Olt

 

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 2 - Slatina — okrožje Olt

 

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 3 - Slatina — okrožje Olt

 

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 4 - Slatina — okrožje Olt

 

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 5 - Slatina — okrožje Olt

 

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 6 - Slatina — okrožje Olt

 

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 7 - Slatina — okrožje Olt

 

S.C. GECSAT Târnăveni — Târnăveni — okrožje Mureş

 

SGDP BAIA BORŞA - Borşa — okrožje Maramureş

 

SPGC SEINI — Seini — okrožje Maramureş

 

S.C. VITAL BAIA MARE-evacuare staţie - Baia Mare — okrožje Maramureş

 

S.C. IMI SA BAIA MARE-evacuare staţie mina Ilba - Baia Mare — okrožje Maramureş

 

S.C. WEST CONSTRUCT MINA SOCEA — Valea Socea — okrožje Maramureş

2.

31984 L 0491: Direktiva Sveta 84/491/EGS z dne 9. oktobra 1984 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti v zvezi z izpustom heksaklorocikloheksana (UL L 274, 17. 10. 1984, str. 11), kakor je bila spremenjena z:

31991 L 0692: Direktivo Sveta 91/692/EGS z dne 23. 12. 1991 (UL L 377, 31. 12. 1991, str. 48).

Z odstopanjem od člena 3 in Priloge I k Direktivi 84/491/EGS se mejne vrednosti za odvajanje lindana v vode iz člena 1 Direktive Sveta 76/464/EGS z dne 4. maja 1976 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (25) ne uporabljajo v Romuniji do 31. decembra 2009 za naslednje industrijske obrate:

 

S.C. Sinteza SA Oradea — Oradea — okrožje Bihor

 

S.C. OLTCHIM SA Râmnicu Vâlcea — Râmnicu-Vâlcea — okrožje Vâlcea

 

S.C. CHIMCOMPLEX SA Borzeşti — Borzeşti — okrožje Bacău

3.

31986 L 0280: Direktiva Sveta 86/280/EGS z dne 12. junija 1986 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi, vključenih v seznam I Priloge k Direktivi 76/464/EGS (UL L 181, 4. 7. 1986, str. 16), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

31991 L 0692: Direktivo Sveta 91/692/EGS z dne 23. 12. 1991 (UL L 377, 31. 12. 1991, str. 48).

Z odstopanjem od člena 3 in Priloge II k Direktivi 86/280/EGS se mejne vrednosti za odvajanje heksaklorbenzena, heksaklorobutadiena, 1,2-dikloroetana (EDC - etilen diklorid), trikloroetilena (TRI) in triklorobenzena (TCB) v vode iz člena 1 Direktive Sveta 76/464/EGS z dne 4. maja 1976 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (25) ne uporabljajo v Romuniji do 31. decembra 2009 za naslednje industrijske obrate:

 

S.C. NUTRISAM SATU MARE- Ferma MOFTIN — Satu Mare — okrožje Satu Mare

 

S.C. MARLIN SA ULMENI — Ulmeni — okrožje Maramureş

 

S.C. PROMET — Satu Mare — okrožje Maramureş

 

ARDUDANA ARDUD — Ardud - okrožje Maramureş

 

SM BAIA BORŞA- evacuare ape de mină Gura Băii — Borşa — okrožje Maramureş

 

SM BAIA BORŞA-evacuare Colbu-Toroioaga - Borşa — okrožje Maramureş

 

ERS CUG CLUJ - evacuare 3 — Cluj - Napoca — okrožje Cluj

 

S.C. ARMĂTURA CLUJ — 6 evacuări directe - Cluj -Napoca — okrožje Cluj

 

SUCURSALA MINIERĂ BAIA MARE-flotaţie centrală — Baia Mare — okrožje Maramureş

 

S.C. OLTCHIM SA — Râmnicu Vâlcea — okrožje Vâlcea

 

S.C. CHIMCOMPLEX SA Borzeşti-M 1 — Borzeşti — okrožje Bacău

 

S.C. Electrocarbon SA Slatina - R 2 — Slatina — okrožje Olt

 

S.C. TERAPIA CLUJ - evacuare staţie 3 + staţie 2 - Cluj - Napoca — okrožje Cluj

 

S.C. PHOENIX ROMÂNIA CAREI — Carei — okrožje Satu Mare

 

S.C. SILVANIA ZALĂU — Zalău — okrožje Sălaj

 

SNP PETROM SA - ARPECHIM Piteşti — Piteşti — okrožje Argeş

 

S.C. TEHNOFRIG CLUJ - evacuare 1 - Cluj - Napoca — okrožje Cluj

 

RBG ELCOND ZALĂU - Zalău — okrožje Sălaj

 

S.C. MUCART CLUJ - Cluj - Napoca — okrožje Cluj

 

S.C. CELHART DONARIS SA Brăila — Brăila — okrožje Brăila

 

STRATUS MOB SA Blaj — Blaj — okrožje Alba

4.

31991 L 0271: Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30. 5. 1991, str. 40), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

Z odstopanjem od členov 3, 4 in 5(2) Direktive 91/271/EGS se do 31. decembra 2018 zahteve za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v celoti ne uporabljajo v Romuniji v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

do 31. decembra 2013 se doseže upoštevanje člena 3 Direktive za območja poselitve s populacijskim ekvivalentom več kot 10 000;

do 31. decembra 2015 se doseže upoštevanje člena 5(2) Direktive za območja poselitve s populacijskim ekvivalentom več kot 10 000.

Romunija zagotovi postopno povečanje določbe iz člena 3 o zbiranju komunalne odpadne vode v skladu z naslednjimi celotnimi minimalnimi deleži populacijskega ekvivalenta:

61 % do 31. decembra 2010,

69 % do 31. decembra 2013,

80 % do 31. decembra 2015.

Romunija zagotovi postopno povečanje določbe iz členov 4 in 5(2) o čiščenju komunalne odpadne vode v skladu z naslednjimi celotnimi minimalnimi deleži populacijskega ekvivalenta:

51 % do 31. decembra 2010,

61 % do 31. decembra 2013,

77 % do 31. decembra 2015.

5.

31998 L 0083: Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5. 12. 1998, str. 32), kakor je bila spremenjena z:

32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

Z odstopanjem od členov 5(2) in 8 ter od Dela B in Dela C Priloge I k Direktivi 98/83/ES se vrednosti, določene za naslednje parametre, ne uporabljajo v celoti v Romuniji pod spodaj navedenimi pogoji:

do 31. decembra 2010 za oksidacijo v območjih poselitve z manj kot 10 000 prebivalci;

do 31. decembra 2010 za oksidacijo in motnost v območjih poselitve, ki imajo med 10 000 in 100 000 prebivalcev;

do 31. decembra 2010 za oksidacijo, amonij, aluminij, pesticide, železo in mangan v območjih poselitve z več kot 100 000 prebivalci;

do 31. decembra 2015 za amonij, nitrate, motnost, aluminij, železo, svinec, kadmij in pesticide v območjih poselitve z manj kot 10 000 prebivalci;

do 31. decembra 2015 za amonij, nitrate, aluminij, železo, svinec, kadmij, pesticide in mangan v območjih poselitve, ki imajo med 10 000 in 100 000 prebivalcev.

Romunija zagotovi izpolnjevanje zahtev Direktive v skladu z vmesnimi cilji, določenimi v spodnji tabeli:

Kraji, ki izpolnijo pogoje do 31. decembra 2006

Št. prebivalcev

Skupno št. krajev

Oksidacija %

Amonij %

Nitrati %

Motnost %

Aluminij %

Železo %

Kadmij Svinec %

Pesticidi %

Mangan %

<10 000

1 774

98,4

99

95,3

99,3

99,7

99,2

99,9

99,9

100

10 000 -

100 000

111

73

59,5

93,7

87

83,8

78,4

98,2

93,4

96,4

100 001 -

200 000

14

85,7

92,9

100

100

92,9

100

100

78,6

92,9

>200 000

9

77,8

100

100

100

88,9

88,9

100

88,9

88,9

Skupaj

1 908

96,7

96,7

95,2

98,64

98,64

97,9

99,8

99,4

99,7

Kraji, ki izpolnijo pogoje do konca 2010

Št. prebivalcev

Skupno št. krajev

Oksidacija %

Amonij %

Nitrati %

Motnost %

Aluminij %

Železo %

Kadmij Svinec %

Pesticidi %

Mangan %

<10 000

1 774

100

99,5

97,7

99,7

99,7

99,3

99,9

99,9

100

10 000 -

100 000

111

100

80,2

97,3

100

94,6

90

98,2

96,4

96,4

100 001 -

200 000

14

100

100

100

100

100

100

100

100

100

>200 000

9

100

100

100

100

100

100

100

100

100

Skupaj

1 908

100

98,32

97,7

99,7

99,4

98,7

99,8

99,7

99,7

To odstopanje se ne uporablja za pitno vodo, ki je namenjena za predelavo hrane.

D.   INDUSTRIJSKO ONESNAŽEVANJE IN OBVLADOVANJE TVEGANJA

1.

31996 L 0061: Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL L 257, 10. 10. 1996, str. 26), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 9. 2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

Z odstopanjem od člena 5(1) Direktive 96/61/ES se zahteve za izdajanje dovoljenj obstoječim obratom ne uporabljajo v Romuniji za naslednje obrate do datuma navedenega za vsak obrat, če gre za obveznost obratovanja teh obratov v skladu z mejnimi emisijskimi vrednostmi, enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah v skladu s členom 9(3) in (4):

 

Do 31. decembra 2008:

1.

S.C. CARBID FOX SA Târnăveni (glavna dejavnost 4.2)

2.

S.C. AVICOLA SA Ferma Gârleni-Bacău (glavna dejavnost 6.6 a)

3.

S.C. EXPERT 2001 IMPEX SRL Bistriţa-Năsăud glavna dejavnost

 

Do 31. decembra 2009:

4.

S.C. UCM Reşiţa-Caraş - Severin (glavna dejavnost 2.2)

5.

S.C. SICERAM SA Mureş (glavna dejavnost 3.5)

6.

S.C. BEGA UPSOM SA Alba (glavna dejavnost 4.2)

7.

S.C. CELROM SA Mehedinţi (glavna dejavnost 6.1)

8.

S.C. COMCEH SA Călăraşi-Călăraşi (glavna dejavnost 6.1 b)

9.

S.C. ECOPAPER SA Zărneşti-Braşov (glavna dejavnost 6.1 b)

10.

S.C. RIFIL SA Neamţ (glavna dejavnost 6.2)

11.

S.C. AVICOLA SA Ferma Războieni-Iaşi (glavna dejavnost 6.6 a)

12.

S.C. AVIMAR SA Maramureş (glavna dejavnost 6.6 a)

13.

S.C. AVICOLA SA Iaşi-Ferma Leţcani — Iaşi (glavna dejavnost 6.6 a)

14.

COMBINATUL AGROINDUSTRIAL Curtici-Arad (glavna dejavnost 6.6 b)

15.

S.C. AVICOLA SA Slobozia Ferma Bora-Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 a)

16.

S.C. SUINTEST Oarja SA — Argeş (glavna dejavnost 6.6 b, c)

17.

S.C. AVICOLA SA Slobozia-Ferma Andrăşeşti-Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 a)

18.

S.C. AVICOLA SA Slobozia-Ferma Perieţi-Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 a)

19.

S.C. AVICOLA SA Slobozia-Ferma Gheorghe Doja-Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 a)

 

Do 31. decembra 2010:

20.

S.C. ROMPLUMB SA Maramureş (glavna dejavnost 2.5)

21.

S.C. ROMRADIATOARE SA Braşov (glavna dejavnost 2.5 b)

22.

S.C. ELECTROMONTAJ SA Bucureşti (glavna dejavnost 2.6)

23.

HOLCIM (Romania) —Ciment Câmpulung Argeş (glavna dejavnost 3.1)

24.

S.C. ETERMED SA Medgidia — Constanţa (glavna dejavnost 3.2)

25.

S.C. CONGIPS SA (Azbest) Bihor (glavna dejavnost 3.2)

26.

S.C. HELIOS SA Aştileu-Bihor (glavna dejavnost 3.5)

27.

S.C. SOFERT SA Bacău (glavna dejavnost 4.3, 4.2 b)

28.

S.C. CHIMOPAR SA Bucureşti (glavna dejavnost 4.1)

29.

S.C. ANTIBIOTICE SA Iaşi (glavna dejavnost 4.5)

30.

S.C. ROMPETROL PETROCHEMICALS SRL Constanţa (glavna dejavnost 4.1)

31.

S.C. LETEA SA Bacău (glavna dejavnost 6.1 a)

32.

S.C. ZAHĂR Corabia SA-Olt (glavna dejavnost 6.4 b)

33.

S.C. TARGO SRL Timiş (glavna dejavnost 6.4)

34.

S.C. SUINPROD Roman-Neamţ (glavna dejavnost 6.6 b)

35.

S.C. LUCA SUINPROD SA Codlea -Braşov (glavna dejavnost 6.6 b)

36.

S.C. AVICOLA Costeşti Argeş-Argeş (glavna dejavnost 6.6 b)

37.

S.C. AVICOLA SA Platou Avicol Brad -Bacău (glavna dejavnost 6.6 a)

38.

S.C. AT GRUP PROD IMPEX SRL Olt (glavna dejavnost 6.6 a)

39.

S.C. AVICOLA SA Ferma Gherăieşti — Bacău (glavna dejavnost 6.6 a)

40.

S.C. CARNIPROD SRL Tulcea — Tulcea (glavna dejavnost 6.6 b)

41.

S.C. PIGCOM SA Satu Nou-Tulcea (glavna dejavnost 6.6 b)

42.

S.C. AGROPROD IANCU SRL Urziceni-Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 b)

43.

S.C. CRUCIANI IMPEX SRL Deduleşti-Brăila (glavna dejavnost 6.6)

44.

S.C. AGROFLIP Bonţida - Cluj (glavna dejavnost 6.6 b, c)

45.

S.C. AVICOLA SA Slobozia Ferma Amara — Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 a)

46.

S.C. ISOVOLTA GROUP SA Bucureşti (glavna dejavnost 6.7)

47.

S.C. SAMOBIL SA Satu Mare (glavna dejavnost 6.7)

48.

S.C. ELECTROCARBON SA Slatina-Olt (glavna dejavnost (6.8)

49.

S.C. TRANSGOLD SA Baia Mare-Maramureş (glavna dejavnost 2.5)

 

Do 31. decembra 2011:

50.

S.C. ORGANE DE ASAMBLARE SA Braşov (glavna dejavnost 2.6)

51.

HEIDELBERG CEMENT - Fieni Cement Dâmboviţa (glavna dejavnost 3.1)

52.

CARMEUSE România SA Argeş (glavna dejavnost 3.1)

53.

S.C. RESIAL SA Alba (glavna dejavnost 3.5)

54.

SOCIETATEA NATIONALĂ A PETROLULUI PETROM SA Sucursala Craiova, Combinatul Doljchim-Dolj (glavna dejavnost 4.2, 4.1)

55.

S.C. USG SA Vâlcea (glavna dejavnost 4.2 d)

56.

S.C. ULTEX SA Ţăndărei-Ialomiţa (glavna dejavnost 6.4 b)

57.

S.C. CARMOLIMP SRL Viştea de Sus - Sibiu (glavna dejavnost 6.6 b)

58.

S.C. AVICOLA Buftea - Ilfov (glavna dejavnost 6.6 a)

59.

S.C. AVICOLA SA Ferma Hemeiuş-Bacău (glavna dejavnost 6.6 a)

60.

S.C. SUINPROD SA Zimnicea — Ferma Zimnicea-Teleorman (glavna dejavnost 6.6 b)

61.

S.C. SUINPROD SA Bilciureşti - Dâmboviţa (glavna dejavnost 6.6)

62.

S.C. COMPLEXUL DE PORCI Brăila SA Baldovineşti -Brăila (glavna dejavnost 6.6 b)

63.

S.C. COMPLEXUL DE PORCI Brăila SA Tichileşti-Brăila (glavna dejavnost 6.6 b)

64.

S.C. AT GRUP PROD IMPEX SRL - Teleorman (glavna dejavnost 6.6 a)

65.

S.C. KING HAUSE ROM Cornetu SRL Filiala Mavrodin — Teleorman (glavna dejavnost 6.6 a)

66.

S.C. AVIKAF PROD IMPEX SRL Teleorman (glavna dejavnost 6.6 a)

67.

S.C. SUINPROD SA Zimnicea - Ferma Dracea - Teleorman (glavna dejavnost 6.6 b)

68.

S.C. ROMCIP Salcia — Teleorman (glavna dejavnost 6.6 b)

69.

S.C. AVIPUTNA SA Goleşti - Vrancea (glavna dejavnost 6.6 a)

70.

S.C. NUTRICOM SA Olteniţa — Călăraşi (glavna dejavnost 6.6 b)

71.

S.C. PIGALEX SA Alexandria — Teleorman (glavna dejavnost 6.6 b)

72.

S.C. PIC ROMÂNIA S.R.L Vasilaţi - Călăraşi (glavna dejavnost 6.6 c)

73.

S.C. SUINTEST SA Fierbinţi -Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 b)

74.

S.C. AGRIVAS SRL Vaslui (glavna dejavnost 6.6 a)

75.

S.C. AVICOLA Buftea SA Punct de lucru Turnu Măgurele - Teleorman (glavna dejavnost 6.6 a)

76.

S.C. C+C SA Reşiţa (glavna dejavnost 6.6 b)

 

Do 31. decembra 2012:

77.

SNP PETROM SA Sucursala ARPECHIM Piteşti-Argeş (dejavnosti 1.2, 4.1)

78.

S.C. ROMPETROL Rafinare SA Constanţa (dejavnost 1.2)

79.

COMBINATUL DE OŢELURI SPECIALE Târgovişte-Dâmboviţa (glavna dejavnost 2.2, 2.3)

80.

S.C. COMBINATUL DE UTILAJ GREU SA Cluj (glavna dejavnost 2.2, 2.3 b)

81.

S.C. IAIFO Zalău-Sălaj (glavna dejavnost 2.3 b, 2.4)

82.

S.C. ALTUR SA Olt (glavna dejavnost 2.5)

83.

CNCAF MINVEST SA DEVA Filiala DEVAMIN SA Deva, Exploatarea minieră Deva-Hunedoara (glavna dejavnost 2.5)

84.

S.C. MONDIAL SA Lugoj-Timiş (glavna dejavnost 3.5)

85.

S.C. MACOFIL SA Târgu Jiu-Gorj (glavna dejavnost 3.5)

86.

S.C. CERAMICA SA Iaşi (glavna dejavnost 3.5)

87.

S.C. FIBREXNYLON SA Neamţ (glavna dejavnost 4.1 b, d; 4.2 b; 4.3)

88.

S.C. CHIMCOMPLEX SA Borzeşti — Bacău (glavna dejavnost 4.1 a, b, c, d, f; 4.2 b, c, d; 4.4)

89.

S.C. PEHART SA Petreşti- Alba (glavna dejavnost 6.1 b)

90.

S.C. TABACO-CAMPOFRIO SA Tulcea (glavna dejavnost 6.4 a)

91.

S.C. AVICOLA SA Slobozia Ferma Ion Ghica-Ialomiţa (glavna dejavnost 6.6 a)

92.

S.C. AVICOLA SA Platou Avicol Aviasan -Bacău (glavna dejavnost 6.6 a)

93.

S.C. ITAL TRUST Racoviţă SA — Sibiu (glavna dejavnost 6.6 b)

94.

S.C. COMTIM GROUP SRL Ferma Parţa-Timiş (glavna dejavnost 6.6 b)

95.

S.C. COMTIM GROUP SRL Ferma Pădureni-Timiş (glavna dejavnost 6.6 b)

96.

S.C. COMTIM GROUP SRL Ferma Peciu Nou-Timiş (glavna dejavnost 6.6 b)

97.

S.C. COMTIM GROUP SRL Ferma Periam-Timiş (glavna dejavnost 6.6 b)

98.

S.C. COMTIM GROUP SRL Ferma Ciacova-Timiş (glavna dejavnost 6.6 b)

99.

S.C. AVICOLA LUMINA SA - Constanţa (glavna dejavnost 6.6 a)

 

Do 31. decembra 2013:

100.

S.C. UNIO SA Satu Mare (glavna dejavnost 2.3 b)

101.

S.C. ARTROM SA Slatina — Olt (glavna dejavnost 2.3 b, 2.6)

102.

S.C. IAR SA Braşov (glavna dejavnost 2.6)

103.

S.C. ARIO SA Bistriţa Năsăud (glavna dejavnost 2.4)

104.

S.C. LAFARGE ROMCIM SA Medgidia - Constanţa (glavna dejavnost 3.1)

105.

S.C. CARS SA Târnăveni - Mureş (glavna dejavnost 3.5)

106.

S.C. CASIROM SA Cluj (glavna dejavnost 3.5)

107.

S.C. TURNU SA Turnu Măgurele — Teleorman (glavna dejavnost 4.3, 4.2 b)

108.

S.C. COMBINATUL DE ÎNGRĂŞĂMINTE CHIMICE SA Năvodari — Constanţa (glavna dejavnost 4.3)

109.

S.C. AMBRO Suceava SA - Suceava (glavna dejavnost 6.1 a, b)

110.

S.C. ROMSUIN TEST Periş SA - Ilfov (glavna dejavnost 6.6 a)

111.

S.C. NUTRICOD Codlea Sucursala Sfântu Gheorghe - Covasna (glavna dejavnost 6.6 b)

112.

S.C. HADITON GRUP SRL Argeş (glavna dejavnost 6.6 a)

 

Do 31. decembra 2014:

113.

S.C. PETROM SA Rafinăria PETROBRAZI - Prahova (dejavnost 1.2)

114.

S.C. RAFINĂRIA ASTRA ROMÂNĂ SA Ploieşti - Prahova (dejavnost 1.2)

115.

S.C. ROMPETROL Rafinăria VEGA - Prahova (dejavnost 1.2)

116.

S.C. PETROTEL LUKOIL SA - Prahova (dejavnost 1.2)

117.

S.C. ISPAT SIDEX SA Galaţi (glavna dejavnost 2.2, 2.3)

118.

S.C. SIDERURGICA SA Hunedoara (glavna dejavnost 2.2, 2.3)

119.

S.C. KVAERNER IMGB SA Bucureşti (glavna dejavnost 2.4)

120.

S.C. SOMETRA SA Copşa Mică - Sibiu (glavna dejavnost 2.5 a, 2.5 b, 2.1, 2.4)

121.

S.C. FERAL SRL Tulcea (glavna dejavnost 2.5 a)

122.

S.C. METALURGICA SA Aiud - Alba (glavna dejavnost 2.4, 2.3 b)

123.

S.C. NEFERAL SA Ilfov (glavna dejavnost 2.5 b)

124.

S.C. INDUSTRIA SÂRMEI SA Câmpia Turzii-Cluj (glavna dejavnost 2.2, 2.3, 2.6)

125.

S.C. METALURGICA SA Vlăhiţa-Harghita (glavna dejavnost 2.5 b)

126.

S.C. UPETROM 1 Mai SA Prahova (glavna dejavnost 2.2)

127.

S.C. LAMINORUL S A Brăila (glavna dejavnost 2.3)

128.

S.C. AVERSA SA Bucureşti (glavna dejavnost 2.4)

129.

S.C. FORMA SA Botoşani (glavna dejavnost 2.3)

130.

S.C. ISPAT TEPRO SA Iaşi (glavna dejavnost 2.3 c)

131.

S.C. URBIS Armături Sanitare SA-Bucureşti (glavna dejavnost 2.6)

132.

S.C. BALANŢA SA Sibiu (glavna dejavnost 2.6)

133.

S.C. COMMET SA Galaţi (glavna dejavnost 2.6)

134.

CNACF MINVEST SA Deva Filiala DEVAMIN Exploatarea minieră Veţel Hunedoara (glavna dejavnost 2.5)

135.

S.C. MOLDOMIN SA Moldova Nouă - Caraş - Severin (glavna dejavnost 2.5)

136.

S.C. FIROS SA Bucureşti (glavna dejavnost 3.3)

137.

S.C. SINTER-REF SA Azuga-Prahova (glavna dejavnost 3.5)

138.

S.C. PRESCOM Braşov SA-Braşov (glavna dejavnost 3.1)

139.

S.C. MELANA IV SA Neamţ (dejavnost 4.1)

140.

S.C. OLTCHIM SA Râmnicu Vâlcea-Vâlcea (glavna dejavnost 4.1, 4.2, 4.3)

141.

S.C. AMONIL SA Slobozia — Ialomiţa (glavna dejavnost 4.3, 4.2)

142.

CAROM SA Bacău (glavna dejavnost 4.1 a, b, i)

143.

AZOCHIM SA Săvineşti-Neamţ (glavna dejavnost 4.2)

144.

S.C. UZINA DE PRODUSE SPECIALE Făgăraş SA Braşov (glavna dejavnost 4.6)

145.

S.C. SINTEZA SA Oradea- Bihor (glavna dejavnost 4.1 g; 4.2 d, e; 4.4)

146.

S.C. CHIMPROD SA Bihor (glavna dejavnost 4.1 b, 4.5)

147.

S.C. AZUR SA Timişoara-Timiş (glavna dejavnost 4.1)

148.

S.C. PUROLITE SA Victoria — Braşov (glavna dejavnost 4.1 d, h)

149.

S.C. CELHART DONARIS SA Brăila (glavna dejavnost 6.1)

150.

S.C. VRANCART SA Adjud-Vrancea (glavna dejavnost 6.1 b)

151.

S.C. PIM SA Sibiu (glavna dejavnost 6.3)

152.

S.C. DANUBIANA Roman SA Neamţ (glavna dejavnost 6.4 b)

153.

S.C. ZAHĂRUL Românesc SA Ţăndărei — Ialomiţa (glavna dejavnost 6.4 b)

154.

S.C. VASCAR SA Vaslui (glavna dejavnost 6.4 a)

155.

S.C. MULTIVITA SA Negru Voda - Constanţa (glavna dejavnost 6.5)

156.

S.C. SUINPROD SA Prahova (glavna dejavnost 6.6 a)

157.

S.C. AVICOLA SA Ferma Şerbăneşti-Bacău (glavna dejavnost 6.6 a)

158.

S.C. AVICOLA BUCUREŞTI SA Punct de lucru CSHD Mihăileşti (glavna dejavnost 6.6 a)

159.

S.C. SUINPROD SA Bumbeşti Jiu -Gorj (glavna dejavnost 6.6 a)

160.

S.C. SIBAVIS SA Sibiu — Sibiu (glavna dejavnost 6.6 a)

161.

S.C. OLTCHIM SA Râmnicu Vâlcea Ferma 1 Frănceşti — Vâlcea (glavna dejavnost 6.6 a)

162.

S.C. AVIA AGROBANAT SRL Bocşa — Reşiţa (glavna dejavnost 6.6 a)

163.

S.C. AVICOLA Găieşti SA - Dâmboviţa (glavna dejavnost 6.6 a)

164.

S.C. VENTURELLI PROD SRL Sibiu (glavna dejavnost 6.6 b)

165.

S.C. OLTCHIM SA Râmnicu Vâlcea Ferma Budeşti — Vâlcea (glavna dejavnost 6.6 a)

166.

S.C. OLTCHIM SA Râmnicu Vâlcea Ferma Băbeni Mihăieşti-Vâlcea (glavna dejavnost 6.6 a)

167.

S.C. OLTCHIM SA Râmnicu Vâlcea Ferma 2 Frănceşti -Vâlcea (glavna dejavnost 6.6 a)

168.

S.C. OLTCHIM SA Râmnicu Vâlcea Ferma Băbeni-Vâlcea (glavna dejavnost 6.6 a)

169.

S.C. AVICOLA Bucureşti SA Sucursala Cluj-Sălişte-Cluj (glavna dejavnost 6.6 a)

170.

S.C. AVICOLA Bucureşti SA Sucursala CSHD Codlea-Braşov (glavna dejavnost 6.6 a)

171.

S.C. Cereal Prod SA - Galaţi (glavna dejavnost 6.6 a)

172.

S.C. AVICOLA Mangalia SA Constanţa (glavna dejavnost 6.6 a)

173.

S.C. AVICOLA SA Constanţa-Constanţa (glavna dejavnost 6.6 a)

174.

S.C. AVICOLA BUCUREŞTI SA Punct de lucru Butimanu-Dâmboviţa (glavna dejavnost 6.6 a)

175.

S.C. EUROPIG SA Poiana Mărului - Braşov (glavna dejavnost 6.6 b)

176.

S.C. SUINPROD SA Leţ — Covasna (glavna dejavnost 6.6 b)

177.

S.C. AVICOLA Şiviţa SA Galaţi (glavna dejavnost 6.6 a)

178.

S.C. COLLINI SRL Bocşa — Reşiţa (glavna dejavnost 6.6 b)

179.

S.C. AGROSAS SRL Timişoara-Timiş (glavna dejavnost 6.6 b, c)

180.

S.C. FLAVOIA SRL Platforma Hereclean- Sălaj (glavna dejavnost 6.6 a)

181.

S.C. ELSID SA Titu — Dâmboviţa (glavna dejavnost 6.8)

 

Do 31. decembra 2015:

182.

S.C. RAFINĂRIA STEAUA ROMÂNĂ SA Câmpina - Prahova (dejavnost 1.2)

183.

S.C. TRACTORUL UTB SA Braşov (glavna dejavnost 2.3 b, 2.4, 2.6, 6.7)

184.

S.C. ISPAT Petrotub SA Neamţ (glavna dejavnost 2.3, 6.7)

185.

S.C. ARO SA Argeş (glavna dejavnost 2.3 b, 2.6)

186.

S.C. STIMET SA Sighişoara — Mureş (glavna dejavnost 3.3)

187.

S.C. BEGA REAL SA Pleşa - Prahova (glavna dejavnost 3.5)

188.

S.C. AZOMUREŞ SA Târgu Mureş-Mureş (glavna dejavnost 4.2, 4.3)

189.

S.C. COLOROM SA Codlea-Braşov (glavna dejavnost 4.1 j)

190.

S.C. SOMEŞ SA Dej - Cluj (glavna dejavnost 6.1 a, b)

191.

S.C. OMNIMPEX Hârtia SA Buşteni- Prahova (glavna dejavnost 6.1 b)

192.

S.C. PERGODUR Internaţional SA Neamţ (glavna dejavnost 6.1 b)

193.

S.C. PROTAN SA -Popeşti Leordeni-Ilfov (glavna dejavnost 6.5)

194.

S.C. PROTAN SA Bucureşti Sucursala Codlea-Braşov (glavna dejavnost 6.5)

195.

S.C. PROTAN SA-Cluj (glavna dejavnost 6.5)

Pred 30. oktobrom 2007 se za te obrate izdajo popolnoma usklajena dovoljenja, ki bodo vsebovala individualno zavezujoče časovne razporede za doseganje popolne usklajenosti. Ta dovoljenja do 30. oktobra 2007 zagotovijo upoštevanje splošnih načel, ki urejajo osnovne obveznosti upravljavcev iz člena 3 Direktive.

2.

32000 L 0076: Direktiva 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov (UL L 332, 28. 12. 2000, str. 91).

Z odstopanjem od členov 6, 7(1) in 11 Direktive 2000/76/ES se mejne emisijske vrednosti in zahteve glede meritev do 31. decembra 2007 ne uporabljajo za 52 sežigalnic medicinskih odpadkov in do 31. decembra 2008 za 58 sežigalnic medicinskih odpadkov v Romuniji.

Romunija vsako leto ob koncu prvega trimesečja, prvič pa 30. marca 2007, Komisiji poroča o zaprtju neustreznih obratov za termično obdelavo nevarnih odpadkov in količini obdelanih medicinskih odpadkov iz preteklega leta.

3.

32001 L 0080: Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (UL L 309, 27. 11. 2001, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

12003 T: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (UL L 236, 23. 9. 2003, str. 33).

(a)

Z odstopanjem od člena 4(3) in dela A Prilog III in IV k Direktivi 2001/80/ES se mejne vrednosti emisij za žveplov dioksid ne uporabljajo v Romuniji za naslednje naprave do datuma, navedenega za vsako napravo:

 

Do 31. decembra 2008:

 

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 1, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

 

Do 31. decembra 2009:

 

S.C. TERMOELECTRICA SE DOICEŞTI No. 1, 1 parni kotel x 470 MWth

 

Do 31. decembra 2010:

 

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA S.E. CRAIOVA II — No.1, 2 kotla x 396,5 MWth

 

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC TURCENI SA No. 2, 2 kotla za proizvodnjo energije x 789 MWth

 

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC TURCENI SA No. 3, 2 kotla za proizvodnjo energije x 789 MWth

 

S.C. TERMOELECTRICA SE PAROŞENI No. 2, 1 parni kotel Benson x 467 MWth + 1 vročevodni kotel x 120 MWth

 

RAAN, BRANCH ROMAG TERMO No. 2, 3 kotli x 330 MWth

 

S.C. COLTERM SA No. 7, 1 vročevodni kotel x 116 MWth

 

Do 31. decembra 2011:

 

CET ARAD No. 2,, 2 industrijska parna kotla x 80 MWth

 

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA S.E. CRAIOVA II — No.2, 2 CAF x 116 MWth + 2 x CR 68 MWth

 

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC ROVINARI SA No. 2, 2 parna kotla x 879 MWth

 

S.C. TERMOELECTRICA GIURGIU No. 1, 3 energetski parni kotli x 285 MWth

 

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 2, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

 

S.C. PETROTEL-LUKOIL SA No. 1, 2 DAV3 + HPM 1 x 45 MWth + 14,7 MWth + 11,4 MWth

 

S.C. PETROTEL-LUKOIL SA No. 2, 3 tehnološki parni kotli x 105,5 MWth

 

S.C. C.E.T. GOVORA No. 3, 1 kotel x 285 MWth

 

Do 31. decembra 2012:

 

CET BACĂU No. 1, 1 parni kotel x 343 MWth

 

S.C. ELCEN BUCUREŞTI VEST No. 1, 2 parna kotla x 458 MWth

 

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA S.E. IŞALNIŢA, 4 kotli x 473 MWth

 

Do 31. decembra 2013:

 

CET ARAD No. 1, 1 parni kotel x 403 MWth

 

S.C. ELECTROCENTRALE ORADEA SA No.2, 2 skupna parna kotla x 300 MWth + 269 MWth

 

S.C. TERMOELECTRICA SA, SUCURSALA ELECTROCENTRALE BRĂILA, 6 parnih kotlov x 264 MWth

 

S.C. CET BRAŞOV SA No. 1, 2 kotla x 337 MWth

 

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SUD No. 1, 4 parni kotli x 287 MWth

 

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SUD No. 2, 2 parna kotla x 458 MWth

 

S.C. ELCEN BUCUREŞTI PROGRESUL No. 1, 4 parni kotli x 287 MWth

 

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC ROVINARI SA No. 1, 2 parna kotla x 878 MWth

 

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 3, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

 

S.C.C.E.T. IAŞI II, 2 parna kotla x 305 MWth

 

S.C. UZINA ELECTRICĂ ZALĂU No. 1, 4 industrijski parni kotli x 85,4 MWth

 

S.C.TERMICA S.A SUCEAVA No. 1, 2 kotla x 296 MWth

 

S.C. COLTERM SA No. 5, 1 vročevodni kotel x 116,3 MWth

 

S.C. COLTERM SA No. 6, 3 parni kotli x 81,4 MWth

 

S.C. C.E.T. GOVORA No. 2, 2 kotla x 285 MWth

Med tem prehodnim obdobjem emisije žveplovega dioksida iz vseh kurilnih naprav na podlagi Direktive 2001/80/ES ne presegajo naslednjih vmesnih zgornjih meja:

do leta 2007: 540 000 ton SO2/leto;

do leta 2008: 530 000 ton SO2/leto;

do leta 2010: 336 000 ton SO2/leto;

do leta 2013: 148 000 ton SO2/leto.

(b)

Z odstopanjem od člena 4(3) in dela A Priloge VI k Direktivi 2001/80/ES se mejne vrednosti emisij za dušikov oksid ne uporabljajo v Romuniji za naslednje naprave do datuma, navedenega za vsako napravo:

 

Do 31. decembra 2008:

 

S.C. ARPECHIM PITEŞTI No. 2, 1 kotel x 81 MWth

 

S.C. ARPECHIM PITEŞTI No. 3, 4 kotli x 81 MWth

 

PRODITERM BISTRIŢA, 2 vročevodna kotla x 116 MWth + 2 parna kotla x 69 MWth

 

S.C. C.E.T. BRAŞOV SA No.1, 2 kotla x 337 MWth

 

REGIA AUTONOMĂ DE TERMOFICARE CLUJ, 2 vročevodna kotla x 116 MWth

 

S.C. TERMOELECTRICA GIURGIU No. 1, 3 energetski parni kotli x 285 MWth

 

S.C. TERMOELECTRICA GIURGIU No. 2, 2 industrijska parna kotla x 72 MWth

 

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 1, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

 

S.C. COLTERM SA No. 2, 1 vročevodni kotel x 58,1 MWth

 

Do 31. decembra 2009:

 

CET ARAD No. 1, 1 parni kotel CR x 403 MWth

 

CET ENERGOTERM SA REŞIŢA No. 2, 1 vročevodni kotel x 58 MWth

 

S.C. TERMICA TÂRGOVIŞTE,1 vročevodni kotel x 58,15 MWth

 

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA S.E. CRAIOVA II — No. 1, 2 kotla x 396,5 MWth

 

S.C.CET IAŞI I No. 2, 2 parna kotla x 283 MWth

 

S.C. UZINA ELECTRICĂ ZALĂU No. 3, 1 parni kotel x 72,3 MWth

 

Do 31. decembra 2010:

 

S.C. ELECTROCENTRALE ORADEA SA No 1, 2 skupna parna kotla x 127 MWth + 269 MWth

 

S.C. C.E.T SA No. 2 Brăila, 2 kotla x 110 MWth

 

CET ENERGOTERM SA REŞIŢA No. 1, 2 kotla x 45,94 MWth

 

S.C.UZINA TERMOELECTRICĂ MIDIA No. 2, 1 kotel x 73 MWth

 

S.C.UZINA TERMOELECTRICĂ MIDIA No. 3, 1 kotel x 73 MWth

 

S.C.UZINA TERMOELECTRICĂ MIDIA No. 4,, 1 kotel x 73 MWth

 

S.C. TERMOELECTRICA SE DOICEŞTI No. 1, 1 parni kotel Benson x 470 MWth

 

S.C. ELECTROCENTRALE GALAŢI No. 3, 3 kotli za proizvodnjo energije x 293 MWth

 

S.C. TERMOELECTRICA SE PAROŞENI No. 2, 1 parni kotel Benson x 467 MWth + 1 vročevodni kotel x 120 MWth

 

S.C.CET IAŞI I No. 1, 3 parni kotli x 94 MWth

 

S.C.TERMICA SA SUCEAVA No. 1, 2 kotla x 296 MWth

 

S.C. TURNU SA TURNU MĂGURELE No. 1, 1 vročevodni kotel x 58 MWth

 

S.C. TURNU SA TURNU MĂGURELE No. 2, 1 vročevodni kotel x 58 MWth

 

S.C. ENET SA No. 1, 3 kotli x 18,5 MWth

 

S.C. ENET SA No. 2, 1 vročevodni kotel x 58 MWth

 

Do 31. decembra 2011:

 

CET ARAD No. 2, 2 industrijska parna kotla + 1 kotel x 80 MWth

 

S.C. TERMON SA ONEŞTI, 3 kotli x 380 MWth

 

S.C. CET SA No. 1 BRĂILA 2 kotla x 110 MWth

 

S.C. TERMICA SA No. 1 BOTOŞANI, 3 vročevodni kotli x 116 MWth

 

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SUD No.12, 2 vročevodna kotla x 116 MWth

 

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SUD No 16, 1 vročevodni kotel x 116 MWth

 

CET ENERGOTERM SA REŞIŢA No. 4, 1 vročevodni kotel x 58 MWth

 

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SE PALAS No. 1, 1 vročevodni kotel x 116 MWth

 

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC CRAIOVA SE IŞALNIŢA, 4 kotli x 473 MWth

 

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 2, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

 

S.C.CET IAŞI I No. 3, 4 vročevodni kotli x 116 MWth

 

RAAN, BRANCH ROMAG TERMO No. 1, 3 kotli x 330 MWth

 

RAAN, BRANCH ROMAG TERMO No. 2, 3 kotli x 330 MWth

 

S.C. ROMPETROL SA BUCUREŞTI VEGA PLOIEŞTI, 3 tehnološki parni kotli x 24,75 MWth

 

S.C. PETROTEL-LUKOIL SA No 1 2 DAV3 + HPM, 1 x 45 MWth + 14,7 MWth + 11,4 MWth

 

S.C. PETROTEL-LUKOIL SA No. 1, 3 tehnološki parni kotli x 105,5 MWth

 

S.C. UZINA ELECTRICĂ ZALĂU No. 1, 4 industrijski parni kotli x 85,4 MWth

 

S.C. COLTERM SA No. 4, 1 vročevodni kotel x 116,1 MWth

 

S.C. C.E.T. GOVORA No. 3, 1 kotel x 285 MWth

 

Do 31. decembra 2012:

 

CET ENERGOTERM SA REŞIŢA No. 3, 1 vročevodni kotel x 116 MWth

 

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SE PALAS No. 2, 1 vročevodni kotel x 116 MWth

 

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SE MUREŞ No. 5,, 4 parni kotli x 277 MWth

 

S.C. COLTERM SA No. 6, 3 parni kotli x 81,4 MWth

 

Do 31. decembra 2013:

 

S.C. TERMOELECTRICA SA, SUCURSALA ELECTROCENTRALE BRĂILA, 6 parnih kotlov x 264 MWth

 

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SUD No. 14, 1 vročevodni kotel x 116 MWth

 

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SE PALAS No. 3, 1 vročevodni kotel x 116 MWth

 

S.C. ELECTROCENTRALE GALAŢI No. 2, 2 kotla za proizvodnjo energije x 293 MWth

 

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 3, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

 

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SE MUREŞ No. 1, 1 parni kotel x 277 MWth

 

S.C. ELCEN BUCUREŞTI SE MUREŞ No, 4, 1 parni kotel x 277 MWth

 

S.C. COLTERM SA No. 5, 1 vročevodni kotel x 116,3 MWth

 

S.C. COLTERM SA No. 7, 2 vročevodna kotla x 116,3 MWth

 

S.C. C.E.T. GOVORA No. 2, 2 kotla x 285 MWth

 

S.C. ENET SA VRANCEA No. 3, 1 vročevodni kotel x 116,3 MWth

Med tem prehodnim obdobjem emisije dušikovega oksida iz vseh kurilnih naprav na podlagi Direktive 2001/80/ES ne presegajo naslednjih vmesnih zgornjih meja:

do leta 2007: 128 000 ton/leto

do leta 2008: 125 000 ton/leto

do leta 2010: 114 000 ton/leto

do leta 2013: 112 000 ton/leto

(c)

Z odstopanjem od člena 4(3) in dela A Priloge VII k Direktivi 2001/80/ES se mejne vrednosti emisij za prah ne uporabljajo v Romuniji za naslednje naprave do datuma, navedenega za vsako napravo:

 

Do 31. decembra 2008:

 

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 1, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

 

S.C. C.E.T. IAŞI II, 2 parna kotla x 305 MWth

 

Do 31. decembra 2009:

 

CET BACĂU No. 1, 1 parni kotel x 345 MWth

 

S.C. TERMOELECTRICA GIURGIU No. 1, 3 parni kotli x 285 MWth

 

S.C. COLTERM SA No. 6, 3 parni kotli x 81,4 MWth

 

Do 31. decembra 2010:

 

CET ARAD No. 1, 1 parni kotel x 403 MWth

 

S.C. CET BRAŞOV SA No. 1, 2 kotla x 337 MWth

 

S.C. TERMOELECTRICA DOICEŞTI No. 1, 1 parni kotel Benson x 470 MWth

 

S.C. COMPLEX ENERGETIC TURCENI SA No. 2, 2 kotla za proizvodnjo energije x 789 MWth

 

S.C. TERMICA SA SUCEAVA No. 1, 2 kotla x 296 MWth

 

S.C. CET GOVORA SA No. 3, 1 kotel x 285 MWth

 

Do 31. decembra 2011:

 

S.C. COMPLEX ENERGETIC CRAIOVA SE CRAIOVA II-No. 2, 2 CAF x 116 MWth + 2 CR x 68 MWth

 

S.C. COMPLEX ENERGETIC ROVINARI SA No. 2, 2 parna kotla x 879 MWth

 

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 2, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

 

S.C. PETROTEL LUKOIL SA No. 1 2 DAV3 + HPM, 1 x 45 MWth + 14,7 MWth + 11,4 MWth

 

S.C. PETROTEL LUKOIL SA No. 2, 3 tehnološki parni kotli x 105,5 MWth

 

S.C. ALUM SA TULCEA No 1, 3 kotli x 84,8 MWth + 1 x 72,6 MWth

 

S.C. CET GOVORA SA No. 2, 2 kotla x 285 MWth

 

Do 31. decembra 2013:

 

S.C. COMPLEX ENERGETIC Rovinari SA No. 1, 2 parna kotla x 878 MWth

 

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 3, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth

 

S.C. UZINA ELECTRICĂ ZALĂU No. 1, 4 parni kotli x 85,4 MWth

 

S.C. ELECTROCENTRALE ORADEA SA No. 2, 2 skupna parna kotla x 300 MWth + 1 x 269 MWth

Med tem prehodnim obdobjem emisije praha iz vseh kurilnih naprav na podlagi Direktive 2001/80/ES ne presegajo naslednjih vmesnih zgornjih meja:

do leta 2007: 38 600 ton/leto

do leta 2008: 33 800 ton/leto

do leta 2010: 23 200 ton/leto

do leta 2013: 15 500 ton/leto

(d)

Z odstopanjem od člena 4(3) in dela A Priloge VI k Direktivi 2001/80/ES se do 31. decembra 2017 mejne vrednosti emisij za dušikov oksid, ki se od 1. januarja 2016 uporabljajo za naprave z nazivno vhodno toplotno močjo večjo od 500 MWth, ne uporabljajo v Romuniji za naslednje naprave:

 

S.C. ELECTROCENTRALE ORADEA SA No. 2, 2 skupna parna kotla x 300 MWth + 1 parni kotel x 269 MWth;

 

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No. 2, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth;

 

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC ROVINARI SA No. 2, 2 parna kotla x 879 MWth;

 

S.C. COMPLEXUL ENERGETIC TURCENI SA No. 3, 2 kotla za proizvodnjo energije x 789 MWth;

 

S.C. ELECTROCENTRALE DEVA SA No, 1, 4 kotli za proizvodnjo energije x 264 MWth;

 

S.C.TERMICA SA SUCEAVA, No. 1, 2 kotla x 296 MWth.

Med tem prehodnim obdobjem emisije dušikovega oksida iz vseh kurilnih naprav na podlagi Direktive 2001/80/ES ne presegajo naslednjih vmesnih zgornjih meja:

do leta 2016: 80 000 ton/leto;

do leta 2017: 74 000 ton/leto.

(e)

Romunija Komisiji do 1. januarja 2011 predloži ažuriran načrt, vključno z investicijskim načrtom, o postopnem prilagajanju preostalih neustreznih naprav, ki jasno opredeli faze za uporabo pravnega reda EU. Ta dva načrta zagotovita nadaljnje zmanjševanje emisij na raven, ki je bistveno nižja od vmesnih ciljev iz zgornjih odstavkov (a) do (d), predvsem emisij v letu 2012. Če Komisija, predvsem ob upoštevanju učinkov na okolje in potrebe po zmanjšanju izkrivljanja konkurence na notranjem trgu, zaradi teh prehodnih ukrepov meni, da načrta ne zadostujeta za doseganje ciljev, o tem obvesti Romunijo. V naslednjih treh mesecih Romunija sporoči ukrepe, ki jih je sprejela za doseganje teh ciljev. Če nato Komisija po posvetovanju z državami članicami meni, da ti ukrepi ne zadostujejo za doseganje teh ciljev, uvede postopek za ugotavljanje kršitev iz člena 226 Pogodbe ES.


(1)  Direktiva Sveta 68/360/EGS z dne 15. oktobra 1968 o odpravi omejitev gibanja in prebivanja v Skupnosti za delavce držav članic in za njihove družine (UL L 257, 19.10.1968, str. 13). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 33) in razveljavljena z učinkom od 30. aprila 2006 z Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

(2)  NACE: glej 31990 R 3037: Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24. 10. 1990, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z 32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29.9.2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

(3)  NACE: glej 31990 R 3037: Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24. 10. 1990, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z 32003 R 1882: Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29.9.2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1).

(4)  V smislu Priloge C k Sporočilu Komisije - Večsektorski okvir za regionalno pomoč, namenjeno večjim investicijskim projektom (UL C 70, 19.3.2002, str. 8). Sporočilo, kakor je bilo nazadnje spremenjeno in objavljeno v UL C 263, 1.11.2003, str. 3.

(5)  UL C 74, 10.3.1998, str. 9, Smernice, kakor so bile nazadnje spremenjene in objavljene v UL C 258, 9.9.2000, str. 5.

(6)  V smislu Priloge C k Sporočilu Komisije - Večsektorski okvir za regionalno pomoč, namenjeno večjim investicijskim projektom (UL C 70, 19.3.2002, str. 8), sporočilo, kakor je bilo nazadnje spremenjeno in objavljeno v UL C 263, 1.11.2003, str. 3.

(7)  UL C 74, 10.3.1998, str. 9, Smernice, kakor so bile nazadnje spremenjene in objavljene v UL C 258, 9.9.2000, str. 5.

(8)  UL L 357, 31.12.1994, str. 2. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 2/2003 Pridružitvenega sveta EU-Romunija z dne 25.9.2003 (še ni bil objavljen v Uradnem listu).

(9)  Zmanjšanja zmogljivosti morajo biti trajna, kot jih opredeljuje Odločba Komisije št. 3010/91/ESPJ (UL L 286, 6.10.1991, str. 20).

(10)  Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1. 2. 2002, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1642/2003 (UL L 245, 29. 9. 2003, str. 4).

(11)  Tranzitni sporazum med Evropsko skupnostjo in Romunijo o prevozu blaga po cesti z dne 28. junija 2001 (UL L 142, 31. 5. 2002, str. 75).

(12)  UL L 228, 9. 9. 1996, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo št. 884/2004/ES (UL L 167, 30. 4. 2004, str. 1).

(13)  Km v delu = cestni odseki, na katerih se izvajajo dela med referenčnim letom. Ta dela se lahko začnejo v referenčnem letu ali pa so se začela v prejšnjem letu.

(14)  Kilometri že v uporabi = cestni odseki, na katerih so dela končana ali so dani v uporabo v referenčnem letu.

(15)  UL L 76, 23.3.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).

(16)  UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(17)  UL L 78, 26.3.1991, str. 32.

(18)  UL L 78, 26.3.1991, str. 32.

(19)  UL L 275, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(20)  UL L 332, 28.12.2000, str. 91.

(21)  UL L 309, 27.11.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 33).

(22)  UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 91/156/EGS in kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(23)  UL L 377, 31.12.1991, str. 20. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 94/31/ES (UL L 168, 2.7.1994, str. 28).

(24)  UL L 129, 18.5.1976, str. 23. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(25)  UL L 129, 18. 5. 1976, str. 23. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

Dodatek A k prilogi VII

Prestrukturiranje romunske jeklarske industrije (Kot je navedeno v oddelku B Poglavje 4 Priloga VII)

DEL I

PODJETJA, KI PREJEMAJO DRŽAVNO POMOČ PO PROGRAMU ZA PRESTRUKTURIRANJE JEKLARSTVA ROMUNIJE

Ispat Sidex Galaţi

Siderurgica Hunedoara

COS Târgovişte

CS Reşiţa

IS Câmpia Turzii

Donasid (Siderca) Călăraşi

DEL II

ČASOVNI RAZPORED IN OPIS SPREMEMB ZMOGLJIVOSTI (1)

 

Obrat

Sprememba zmogljivosti (v tonah)

Datum prenehanja proizvodnje

Datum trajnega zaprtja

Siderurgica Hunedoara

Jeklo za žice št. 1

–400 000

1995

1997

 

Jeklo za žice št. 3

–280 000

1998

2000

 

Srednje težko profilirano jeklo

–480 000

Prvo četrtletje leta 2008

Drugo četrtletje leta 2008

IS Câmpia Turzii

Jeklo za žice št. 1

–80 000

1995

1996

CS Reşiţa

Lahko profilirano jeklo

–80 000

2000

2001

 

Tekalna kolesa

–40 000

1999

2000

 

Težko profilirano jeklo

–220 000

Zadnje četrtletje leta 2007

Drugo četrtletje leta 2008

 

Srednje težko in posebno profilirano jeklo

–120 000

Zadnje četrtletje leta 2006

Zadnje četrtletje leta 2007

Donasid (Siderca) Călăraşi

Srednje težko profilirano jeklo

–350 000

1997

1999

 

Neto sprememba zmogljivosti

–2 050 000

 

 

DEL III

KAZALCI PRESTRUKTURIRANJA

1.   Rentabilnost

Ob upoštevanju posebnih računovodskih pravil, ki jih uporablja Komisija, vsako upravičeno podjetje najkasneje 31. decembra 2008 doseže minimalni letni bruto poslovni izid, ki predstavlja 10 % od prometa za neintegrirana jeklarska podjetja in 13,5 % za integrirane jeklarne, ter minimalni donos lastnega kapitala 1,5 % od prometa. To se preverja z neodvisnim ocenjevanjem, ki se opravi letno med leti 2005 in 2009, kakor to določa odstavek 13 oddelka B 4. poglavja Priloge VII.

2.   Produktivnost

Do 31. decembra 2008 se postopno doseže skupna produktivnost, ki je primerljiva s tisto, ki jo dosega jeklarska industrija v EU. To se preverja z neodvisnim ocenjevanjem, ki se opravi letno med leti 2005 in 2009, kakor to določa odstavek 13 oddelka B 4. poglavja Priloge VII.

3.   Zmanjšanje stroškov

Posebno pozornost se posveti zmanjšanju stroškov kot enemu izmed ključnih elementov rentabilnosti. Zmanjšanje stroškov se izvede v celoti, v skladu s poslovnimi načrti upravičenih podjetij.

DEL IV

OKVIRNI SEZNAM ZAHTEVANIH INFORMACIJ

1.   Proizvodnja in učinki na trgu

mesečna proizvodnja surovega jekla, vmesnih in končnih izdelkov po kategorijah in po skupinah proizvodov,

prodani proizvodi, vključno s količinami, cenami in trgi; razdelitev po vrstah proizvodov.

2.   Investicije

podrobnosti o izvedenih investicijah,

datum zaključka investicij,

stroški investicije, viri financiranja in znesek morebitne povezane pomoči,

datum morebitnega plačila pomoči.

3.   Zmanjšanje delovne sile

število in časovna razporeditev,

spremembe v zaposlovanju v upravičenih podjetjih (upošteva razlikovanje med direktnim in indirektnim zaposlovanjem),

spremembe v zaposlovanju v nacionalnem jeklarskem sektorju.

4.   Zmogljivost (upoštevaje celoten jeklarski sektor v Romuniji)

datum ali predvideni datum prenehanja proizvodnje v zmogljivostih, izraženih v MPP (MPP-največja možna letna proizvodnja, ki je dosegljiva v običajnih delovnih pogojih), ki se jih bo zaprlo, in njihov opis,

datum (ali predvideni datum) demontaže zadevne naprave in podrobnosti demontaže, kot je opredeljena v Odločbi Komisije št. 3010/91/ESPJ o informacijah, ki jih morajo o svojih naložbah pošiljati jeklarska podjetja (2),

datum (ali predvideni datum) vzpostavitve novih zmogljivosti in njihov opis,

spremembe v skupnih zmogljivostih v Romuniji za surovo jeklo in končne proizvode po kategorijah.

5.   Stroški

razdelitev stroškov in njihovo spreminjanje v preteklosti in v prihodnosti, predvsem glede prihrankov stroškov za delovno silo, porabo energije, surovine, glede zmanjšanja pritiklin in zunanjih storitev.

6.   Finančni rezultati

spremembe izbranih ključnih finančnih razmerij, ki omogočajo preverjanje, da je bil narejen napredek v smeri večje rentabilnosti (finančni rezultati in razmerja morajo biti posredovani v obliki, ki omogoča primerjavo z načrtom podjetja za finančno prestrukturiranje in morajo vključevati Komisijin preizkus rentabilnosti),

podrobnosti o plačanih dajatvah in davkih, vključno z informacijami o vsakršnih odstopanjih od običajno uporabljenih davčnih in carinskih predpisov,

raven finančnih obremenitev,

podrobnosti in časovni razpored odplačevanja že podeljenih pomoči v skladu s pogoji tega akta,

modalitete in pogoji vseh novih posojil (ne glede na vir).

7.   Ustanovitev novega podjetja ali novih naprav, ki pomeni povečanje zmogljivosti

identiteta vsakega udeleženca iz zasebnega in javnega sektorja,

viri financiranja udeležencev za izgradnjo novega podjetja ali novih naprav,

modalitete in pogoji udeležbe zasebnih in javnih imetnikov deležev,

poslovodna struktura novega podjetja.

8.   Spremembe lastništva


(1)  Zmanjšanja zmogljivosti morajo biti trajna, kot jih opredeljuje Odločba Komisije št. 3010/91/ESPJ z dne 15. oktobra 1991 (UL L 286, 16. 10. 1991, str. 20).

(2)  UL L 286, 16. 10. 1991, str. 20.

Dodatek B k prilogi VII

Seznam obratov za proizvodnjo mesa, mesa perutnine, mleka in mlečnih izdelkov iz Pododdelka I, Oddelek B Priloge VII

Obrati za proizvodnjo mesa

Št.

Št. veterinarske odobritve obrata

Ime obrata

Lokacija zadevnih tovarniških kompleksov

1

5806/2000

Comb Agroind Curtici

Str. Revoluţiei, nr.33, Curtici, jud. Arad

2

5065/2000

S.C. RB Prod S.R.L.

Str. Constituţiei, Arad, jud. Arad

3

101/2000

S.C. Cominca S.A.

Str. Octavian Goga, nr. 4, Oradea, jud. Bihor

4

102/1999

S.C. Prodaliment S.A.

Str. Republicii, nr. 101, Salonta, jud. Bihor

5

115/1996

S.C. Ferm Com Prod S.R.L.

Căldărăşti, jud. Buzău

6

1446/2002

S.C. Izocon MC S.A.

Cuza Vodă, jud. Călăraşi

7

19/2002

S.C. Carnob S.R.L.

Str. Lebedelor, nr. 1, Lumina, jud. Constanţa

8

154/1999

S.C. Casalco S.A.

Str. Jókai Mór, nr. 9-11, Sf. Gheorghe, jud. Covasna

9

312/1999

S.C. Olas Prod S.R.L.

Str. N. Romanescu, nr. 28, Craiova, jud. Dolj

10

58/2001

S.C. Elan Trident S.R.L.

Str. Rákóczi, Miercurea Ciuc, jud. Harghita

11

143/1999

S.C. Lorialba Prest S.R.L.

Str. Crişul Alb, nr. 1, Brad, jud. Hunedoara

12

4585/2002

S.C. Agro Prod Com Dosa S.R.L.

Str. Principală, nr. 79, Chibed, jud. Mureş

13

2585/2000

S.C. Cazadela S.R.L.

Str. Oltului, nr. 34, Reghin, jud. Mureş

14

4048/2000

S.C. Coniflor S.R.L.

Str. Petru Maior, Gurghiu, jud. Mureş

15

422/1999

S.C. Prodprosper S.R.L.

Str. Dumbravei, nr. 18, Dumbrava Roşie, jud. Neamţ

16

549/1999

S.C. Tce 3 Brazi S.R.L.

Zăneşti, jud. Neamţ

17

24/2000

S.C. Spar S.R.L.

Str. Gării, nr. 10, Potcoava, jud. Olt

18

2076/2002

S.C. Simona S.R.L.

Str. Popa Şapcă, nr. 105, Balş, jud. Olt

19

86/2002

S.C. Universal S.R.L.

Crişeni, jud. Sălaj

20

5661/2002

S.C. Harald S.R.L.

Str. Mânăstirea Humorului, nr. 76A, jud. Suceava

21

6066/2002

S.C. Raitar S.R.L.

Cornu Luncii, jud. Suceava

22

5819/2002

S.C. Mara Alex S.R.L.

Milişăuţi, jud. Suceava

23

93/2003

S.C. Mara Prod Com S.R.L.

Str. Abatorului, nr. 1 bis, Alexandria, jud. Teleorman

24

1/2000

S.C. Diana S.R.L.

Bujoreni, jud. Vâlcea

25

6/1999

S.C. Diana Prod S.R.L.

Vlădeşti, jud. Vâlcea

Obrati za proizvodnjo mesa perutnine

Št.

Št. veterinarske odobritve obrata

Ime obrata

Lokacija zadevnih tovarniških kompleksov

1

2951/2000

S.C. Agronutrisco Impex S.R.L.

Str. Abatorului, nr. 2A, Mihăileşti, jud. Giurgiu

2

3896/2002

S.C. Oprea Avicom S.R.L.

Str. Dealul Viilor, nr. 5, Crăieşti, jud. Mureş

Obrati za proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov

Št.

Št. veterinarske odobritve obrata

Ime obrata

Lokacija zadevnih tovarniških kompleksov

1

999/2000

S.C. Alba Lact S.A.

Str. Muncii, nr. 4, Alba Iulia, jud. Alba

2

5158/8.11.2002

S.C. Biolact Bihor S.R.L.

Paleu, jud. Bihor

3

2100/8.11.2001

S.C. Bendearcris S.R.L.

Miceştii de Câmpie, nr. 202A, jud. Bistriţa-Năsăud

4

2145/5.3.2002

S.C. Lech Lacto S.R.L.

Lechinţa, nr. 387, jud. Bistriţa-Năsăud

5

395/18.6.2001

S.C. Lacto Solomonescu S.R.L.

Miron Costin, Vlăsineşti, jud. Botoşani

6

115/1.2.2002

S.C. Comintex S.R.L. Darabani

Darabani, jud. Botoşani

7

A343827/

30.8.2002

S.C. Prodlacta S.A.

Str. Gării, nr. 403, Homorod, jud. Braşov

8

258/10.4.2000

S.C. Binco Lact S.R.L.

Săcele, jud. Constanţa

9

12203/25.9.2003

S.C. Lacto Genimico S.R.L.

Str. Căşăriei nr. 2A, Hârşova, jud. Constanţa

10

2721/28.8.2001

S.C. Industrializarea Laptelui S.A.

B-dul Independenţei, nr. 23, Târgovişte, jud. Dâmboviţa

11

4136/10.6.2002

S.C. Galmopan S.A.

B-dul G. Coşbuc, nr. 257, Galaţi, jud. Galaţi

12

5/7.5.1999

S.C. Sandralact S.R.L.

Şos. Bucureşti-Giurgiu, km. 23, jud. Giurgiu

13

213/1996

S.C. Paulact S.R.L.

Str. Principală, nr. 28, Sânpaul, jud. Harghita

14

625/21.11.1996

S.C. Lactis S.R.L.

Str. Beclean, nr. 31, Odorheiu Secuiesc, jud. Harghita

15

913/17.3.2000

S.C. Lactex — Reghin S.R.L.

Jabeniţa, nr. 33, jud. Mureş

16

207/21.4.1999

S.C. Midatod S.R.L.

Ibăneşti, nr. 273, jud. Mureş

17

391/23.4.1999

S.C. Kubo Ice Cream Company S.R.L.

Str. Dumbravei, nr. 5, Piatra Neamţ, jud. Neamţ

18

1055/10.7.2000

S.C. Oltina S.A.

Str. A. I. Cuza, nr. 152, Slatina, jud. Olt

19

282/1999

S.C. Calion S.R.L.

Str. Gheorghe Doja, nr. 39, Jibou, jud. Sălaj

20

1562/27.12.1999

5750/23.5.2002

S.C. Bucovina S.A. Suceava

Str. Humorului Street, nr.4, Suceava, jud. Suceava

21

1085/26.5.1999

S.C. Bucovina S.A. Falticeni

Str. Izvor, nr.5, Falticeni, jud Suceava

22

5614/20.4.2002

S.C. Coza Rux S.R.L.

Str. Burdujeni, nr.11 A, Suceava, jud. Suceava

23

1659/27.3.2003

S.C. Ecolact S.R.L.

Milisauti, jud. Suceava

24

1205/5.10.1999

S.C. Pro Putna S.R.L.

Putna, jud. Suceava

25

5325/13.2.2002

S.C. Cetina Prod Lact S.R.L.

Neagra Sarului, Saru Dornei, jud. Suceava

26

5245/6.11.2001

S.C. Simultan S.R.L.

Ortisoara, jud. Timis

27

2459/21.8.2002

S.C. Zan S.R.L.

Str. Celulozei, nr.5, Zarnesti, jud. Brasov


PRILOGA VIII

Razvoj podeželja (iz člena 34 Akta o pristopu)

ODDELEK I

ZAČASNI DODATNI UKREPI ZA RAZVOJ PODEŽELJA ZA BOLGARIJO IN ROMUNIJO

A.   Podpora za delno samooskrbne kmetije v prestrukturiranju

(1)

Podpora za delno samooskrbne kmetije, ki so v postopku prestrukturiranja, prispeva k naslednjim ciljem:

(a)

pomagati blažiti težave, povezane s preobrazbo podeželja v razmerah, ko sta kmetijski sektor in kmetijsko gospodarstvo Bolgarije in Romunije izpostavljena konkurenčnim pritiskom enotnega trga;

(b)

olajšuje in spodbuja prestrukturiranje kmetij, ki še niso ekonomsko sposobne preživetja.

V tej prilogi „delno samooskrbne kmetije“ pomeni kmetije, ki prvenstveno proizvajajo za lastno porabo, vendar del svoje proizvodnje tudi tržijo.

(2)

Da lahko koristi podporo, mora kmet predložiti poslovni načrt, ki:

(a)

izkazuje bodočo ekonomsko sposobnost preživetja kmetije;

(b)

vsebuje podrobnosti o potrebnih naložbah;

(c)

opredeljuje faze in cilje.

(3)

Upoštevanje poslovnega načrta iz točke (2) se ponovno pregleda po treh letih. Če prehodni cilji iz načrta v času triletnega ponovnega pregleda niso bili doseženi, se nadaljnja podpora ne podeli, vendar se povračilo že prejetih zneskov zaradi tega ne bo zahtevalo.

(4)

Podpora se izplačuje letno v obliki pavšalne pomoči do višine maksimalnega zneska, ki je določen v Oddelku I G, in v obdobju, ki ne presega pet let.

B.   Skupine proizvajalcev

(1)

Podeli se pavšalna podpora, da bi se olajšalo ustanavljanje in upravljanje skupin proizvajalcev, katerih cilj je:

(a)

prilagajanje proizvodnje in obsega proizvodnje proizvajalcev, ki so člani teh skupin, zahtevam trga;

(b)

skupno trženje blaga, vključno s pripravo za prodajo, centralizacijo prodaje in dobavo kupcem grosistom in

(c)

oblikovanje skupnih pravil o informacijah o proizvodnji, predvsem glede spravila pridelka in razpoložljivosti.

(2)

Podpora se podeli le skupinam proizvajalcev, ki jih pristojni organi Bolgarije in Romunije uradno priznajo med dnem pristopa in 31. decembrom 2009 na podlagi nacionalnega prava ali prava Skupnosti.

(3)

Podpora se podeli v letnih obrokih v prvih petih letih, ki sledijo datumu, na katerega je bila skupina proizvajalcev priznana. Izračuna se na podlagi letne tržene proizvodnje skupine in ne presega:

(a)

5 %, 5 %, 4 %, 3 % in 2 % vrednosti proizvodnje do 1 000 000 EUR, ki je tržena v prvem, drugem, tretjem, četrtem oz. petem letu in

(b)

2,5 %, 2,5 %, 2,0 %, 1,5 % in 1,5 % vrednosti proizvodnje nad 1 000 000 EUR, ki je tržena v prvem, drugem, tretjem, četrtem oz. petem letu.

V nobenem primeru podpora ne presega najvišjih zneskov iz Oddelka I G.

C.   Ukrepi vrste Leader +

(1)

Podporo je mogoče podeliti za ukrepe, ki so povezani s pridobitvijo sposobnosti podeželskih skupnosti za pripravo in izvajanje lokalnih strategij za razvoj podeželja.

Ti ukrepi lahko vključujejo predvsem:

(a)

tehnično pomoč študijam območja in diagnostiko ozemlja, ki upošteva izražene želje prebivalstva;

(b)

informacije in usposabljanje prebivalstva za spodbujanje aktivnega sodelovanja v procesu razvoja;

(c)

oblikovanje predstavniških partnerstev za lokalni razvoj;

(d)

oblikovanje integriranih razvojnih strategij;

(e)

financiranje raziskav in priprava prošnje za pomoč.

(2)

Pomoč se lahko podeli za sprejem integriranih ozemeljskih strategij razvoja podeželja pilotske narave, ki jih pripravijo lokalne akcijske skupine v skladu z načeli iz točk 12, 14 in 36 Sporočila Komisije državam članicam z dne 14. aprila 2000 o smernicah za pobudo Skupnosti za razvoj podeželja (Leader +) (1). Ta pomoč je omejena na regije z že zadostno upravno usposobljenostjo in izkušnjami glede razvoja podeželja na lokalni ravni.

(3)

Lokalne akcijske skupine iz točke (2) imajo pravico sodelovati v medozemeljskih in čeznacionalnih ukrepih sodelovanja v skladu z načeli iz točk od 15 do 18 Sporočila Komisije iz točke (2).

(4)

Bolgariji in Romuniji in lokalnim akcijskim skupinam se omogoči dostop do Observatorija podeželskih površin, ki ga predvideva točka 23 Sporočila komisije iz odstavka (2).

D.   Storitve svetovanja na kmetijah in kmetijske promocije

Podpora se podeli za opravljanje storitev svetovanja na kmetijah in kmetijske promocije.

E.   Dopolnila k neposrednim plačilom

(1)

Podpora se lahko podeljuje kmetom, ki so upravičeni do dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil ali pomoči na podlagi člena 143c Uredbe (ES) št. 1782/2003 (2).

(2)

Podpora, podeljena kmetu za leta 2007, 2008 in 2009, ne presega razlike med:

(a)

ravnijo neposrednih plačil, ki se uporabljajo v Bolgariji in Romuniji za zadevno leto v skladu s členom 143a Uredbe (ES) 1782/2003 ter

(b)

40 % ravni neposrednih plačil, ki se uporabljajo v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004 za zadevno leto.

(3)

Prispevek Skupnosti k podpori, podeljeni na podlagi tega pododdelka E v Bolgariji ali Romuniji za vsako izmed let 2007, 2008 in 2009, ne presega 20 % njene ustrezne letne dodelitve. Vendar lahko Bolgarija ali Romunija sklene to 20 % letno stopnjo nadomestiti z naslednjimi stopnjami: 25 % za leto 2007, 20 % za leto 2008 in 15 % za leto 2009.

(4)

Podpora, ki se podeljuje kmetom na podlagi tega pododdelka E, se odvisno od primera šteje kot dopolnilna nacionalna neposredna plačila ali pomoči za namene uporabe maksimalnih ravni iz člena 143c(2a) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

F.   Tehnična pomoč

(1)

Podporo je mogoče podeliti za ukrepe priprave, spremljanja, ocenjevanja in nadzora, ki so potrebni za izvajanje programskih dokumentov za razvoj podeželja.

(2)

Ukrepi iz točke (1) vključujejo predvsem:

(a)

študije;

(b)

ukrepe tehnične pomoči, izmenjavo izkušenj in informacije za partnerje, upravičence in javnost;

(c)

namestitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje in ocenjevanje;

(d)

izboljšave in ocenjevanje metod in izmenjava informacij o najboljši praksi na tem področju.

G.   Tabela zneskov za začasne dodatne ukrepe za razvoj podeželja za Bolgarijo in Romunijo

Ukrep

EUR

 

Delno samooskrbne kmetije

1 000

na kmetijo/na leto

Skupine proizvajalcev

100 000

za prvo leto

 

100 000

za drugo leto

 

80 000

za tretje leto

 

60 000

za četrto leto

 

50 000

za peto leto

ODDELEK II

POSEBNE DOLOČBE V ZVEZI S PODPORO NALOŽBAM ZA BOLGARIJO IN ROMUNIJO

(1)

Podpora naložbam kmetijskih gospodarstev na podlagi uredb o razvoju podeželja, veljavnih na dan pristopa, se podeli kmetijskim gospodarstvom, pri katerih je mogoče izkazati ekonomsko sposobnost preživetja po izvedbi naložb.

(2)

Skupni znesek podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva, izražen kot odstotek obsega naložb, ki izpolnjujejo pogoje za odobritev podpore, se omeji bodisi na največ 50 % in na območjih z omejenimi možnostmi na največ 60 % bodisi na odstotke, določene v ustrezni uredbi o razvoju podeželja, veljavni na dan pristopa, kar je višje. Ko gre za naložbe mladih kmetov, kakor so opredeljeni z ustrezno uredbo o razvoju podeželja, veljavno na dan pristopa, smejo ti odstotki doseči bodisi največ 55 % in na območjih z omejenimi možnostmi največ 65 % bodisi odstotke, določene v ustrezni uredbi o razvoju podeželja, veljavni na dan pristopa, kar je višje.

(3)

Podpora za naložbe v izboljšave pri predelavi in trženju kmetijskih proizvodov na podlagi ustrezne uredbe o razvoju podeželja, veljavne na dan pristopa, se podeli podjetjem, ki jim je bilo z namenom, da bi dosegla minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali, priznano prehodno obdobje po pristopu. V tem primeru podjetja dosežejo skladnost z ustreznimi standardi do konca predvidenega prehodnega obdobja ali do konca investicijskega obdobja, kar nastopi prej.

ODDELEK III

POSEBNE DOLOČBE O PODPORI PRI PREDČASNEM UPOKOJEVANJU ZA BOLGARIJO

(1)

Kmetje v Bolgariji, ki jim je bila dodeljena kvota za mleko, so upravičeni do udeležbe v programu predčasnega upokojevanja pod pogojem, da imajo v času prenosa manj kot 70 let.

(2)

Za znesek podpore veljajo maksimalni zneski iz ustrezne uredbe o razvoju podeželja, veljavne na dan pristopa, izračunava pa se glede na velikost kvote za mleko in skupni obseg kmetijske dejavnosti gospodarstva.

(3)

Kvote za mleko, dodeljene prenosniku, se vrnejo v nacionalno rezervo kvot za mleko brez dodatnega kompenzacijskega plačila.

ODDELEK IV

POSEBNE FINANČNE DOLOČBE ZA BOLGARIJO IN ROMUNIJO ZA OBDOBJE 2007-2013

(1)

Podpora Skupnosti, podeljena Bolgariji in Romuniji za vse ukrepe za razvoj podeželja za programsko obdobje 2007-2013, se izvaja skladno z načeli iz členov 31 in 32 Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (3).

(2)

Na območjih, ki jih zajema Cilj 1, lahko finančni prispevek Skupnosti doseže bodisi 85 % za kmetijsko-okoljske ukrepe in ukrepe za dobro počutje živali ter 80 % za druge ukrepe bodisi odstotke, določene v uredbah o razvoju podeželja, veljavnih na dan pristopa, kar je višje.


(1)  UL C 139, 18.5.2000, str. 5.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi Uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L 270, 21.10.2003, str. 1), Uredba, prilagojena s Sklepom Sveta 2004/281/ES (UL L 93, 30.3.2004, str. 1) in Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 864/2004 (UL L 161, 30.4.2004, str. 48).

(3)  UL L 161, 26.6.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str 33).


PRILOGA IX

Posebne zaveze in zahteve, ki jih je Romunija prevzela oziroma sprejela ob zaključku pogajanj o pristopu 14. decembra 2004 (iz člena 39 Akta o pristopu)

I.   V zvezi s členom 39(2)

(1)

Takojšnje izvajanje schengenskega akcijskega načrta, spremenjenega v skladu s pravnim redom EU in dogovorjenimi roki ter objavljenega v M.Of.,str.I, št. 129 bis/10.II.2005,.

(2)

Znatna okrepitev prizadevanj za posodobitev opreme in infrastrukture na zeleni in modri meji ter na mejnih prehodih, s čimer se zagotovi visoka raven kontrole in nadzora na prihodnjih zunanjih mejah Unije, in nadaljnji razvoj zmogljivosti operativne analize tveganj. Ustrezna prizadevanja in izboljšanja morajo biti povzeta v enem samem večletnem investicijskem načrtu, ki ga je treba predložiti do najpozneje marca 2005 in na podlagi katerega lahko Unija vsako leto do sprejetja odločitve v zvezi z Romunijo iz člena 4(2) tega akta ocenjuje napredek. Poleg tega mora Romunija čim prej uresničiti svoj načrt o zaposlitvi 4 438 obmejnih policistov in uradnikov ter zlasti zagotoviti, da bo kadrovska zasedba na meji z Ukrajino in Moldovo ter na obali Črnega morja že ob pristopu čim bližje 100 %. Romunija mora prav tako izvesti vse potrebne ukrepe za učinkovit boj proti nezakonitemu priseljevanju, vključno z okrepljenim sodelovanjem s tretjimi državami.

(3)

Priprava in izvajanje posodobljenega in celovitega akcijskega načrta in strategije za reformo sodstva, ki vključujeta bistvene ukrepe za izvajanje zakonov o ureditvi sodstva, statusu sodnikov in vrhovnem sodniškem svetu, ki so začeli veljati 30. septembra 2004. Oba posodobljena dokumenta je treba Uniji predložiti do najpozneje marca 2005; za izvajanje akcijskega načrta morajo biti zagotovljena ustrezna finančna sredstva in kadri; izvajati se mora začeti nemudoma in v skladu z določenim časovnim razporedom. Romunija mora do marca 2005 tudi dokazati, da je nov sistem za naključno dodeljevanje zadev v celoti dejaven.

(4)

Bistveno strožje delovanje v boju proti korupciji, zlasti proti korupciji na visoki ravni, pri čemer se zagotovi strogo izvajanje protikorupcijske zakonodaje in dejanska neodvisnost Urada državnega tožilstva za boj proti korupciji (NAPO) ter od novembra 2005 dalje enkrat letno predloži prepričljivo poročilo o dejavnostih NAPO v boju proti korupciji na visoki ravni. NAPO mora imeti na voljo kadrovska in finančna sredstva ter sredstva za usposabljanje in opremo, potrebno za opravljanje njegove osnovne naloge.

(5)

Izvajanje neodvisnega ocenjevanja rezultatov in posledic sedanje državne strategije za boj proti korupciji; upoštevanje zaključkov in priporočil te ocene v novi večletni strategiji za boj proti korupciji, ki mora biti sestavljena iz enega samega obsežnega dokumenta in pripravljena do najpozneje marca 2005, spremljati pa jo mora akcijski načrt z jasno opredeljenimi merili in rezultati, ki jih je treba doseči, ter ustreznimi proračunskimi določbami; izvajanje strategije in akcijskega načrta mora nadzirati obstoječi organ, ki je jasno opredeljen in neodvisen; v strategijo mora biti vključena zaveza o spremembi dolgotrajnega kazenskega postopka do konca 2005, da se zagotovi hitro in pregledno obravnavanje korupcijskih zadev in predvidijo ustrezne sankcije z odvračilnim učinkom; nenazadnje morajo biti v strategiji vsebovani ukrepi, da se do konca 2005 znatno zniža število organov, pooblaščenih za preprečevanje ali preiskovanje korupcije, s čimer se prepreči prekrivanje pristojnosti.

(6)

Zagotovitev jasnega pravnega okvira do marca 2005 za naloge žandarmerije in policije ter za sodelovanje med njima, vključno na področju izvedbenih predpisov, ter priprava in izvajanje jasnega kadrovskega načrta do srede 2005 za obe instituciji, ki naj bi omogočil, da se do pristopa doseže bistveni napredek pri zapolnitvi 7 000 prostih delovnih mest v policiji in 18 000 prostih delovnih mest v žandarmeriji.

(7)

Priprava in izvajanje usklajene večletne strategije za boj proti kriminalu, vključno s konkretnimi ukrepi, ki bi omilili sloves Romunije kot države izvora, tranzita in destinacije žrtev trgovine z ljudmi, in — od marca 2005 dalje vsakoletno — predložitev zanesljivih statistik o načinu reševanja pojava kriminala.

II.   V zvezi s členom 39(3)

(8)

Zagotovilo, da Svet za konkurenco učinkovito nadzoruje vsako morebitno državno pomoč, tudi v zvezi z državno pomočjo, ki se nanaša na odložitev plačila davčnih ali socialnih obveznosti v državni proračun ali odložitev obveznosti glede dobave energije.

(9)

Takojšnja okrepitev izvajanja zakonov s področja državne pomoči in zagotovitev zadovoljivega izvajanja zakonov s področja protimonopolnega prava in državnih pomoči.

(10)

Predložitev Komisiji do srede decembra 2004 spremenjenega načrta za prestrukturiranje jeklarstva (vključno z Državnim programom za prestrukturiranje in posamičnimi poslovnimi načrti), usklajenega z zahtevami iz Protokola 2 o izdelkih ESPJ k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Romunijo na drugi strani (1) in pogoji iz Oddelka B, Poglavja 4, Priloge VII k temu aktu.

Polno spoštovanje zaveze, da se jeklarnam, ki so v obdobju od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2008 zajete v Državni strategiji za prestrukturiranje, ne dodeli ali izplača nobena državna pomoč, in polno spoštovanje obveznosti upoštevanja zneskov državnih pomoči in pogojev v zvezi z zmanjšanjem zmogljivosti, ki bodo določeni v okviru Protokola 2 o izdelkih ESPJ k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Romunijo na drugi strani.

(11)

Nadaljnje zagotavljanje ustreznih finančnih sredstev ter zadovoljivo in ustrezno usposobljenih kadrov za Svet za konkurenco.


(1)  UL L 357, 31.12.1994, str. 2, Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 2/2003 Pridružitvenega sveta EU-Romunija z dne 25.9.2003 (še ni objavljen v Uradnem listu).


21.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 157/377


SKLEPNA LISTINA

I.   BESEDILO SKLEPNE LISTINE

1.

Pooblaščenci:

NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA BELGIJCEV,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

PREDSEDNIKA ČEŠKE REPUBLIKE,

NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE DANSKE,

PREDSEDNIKA ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE ESTONIJE,

PREDSEDNIKA HELENSKE REPUBLIKE,

NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA ŠPANIJE,

PREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNICE IRSKE,

PREDSEDNIKA ITALIJANSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE CIPER,

PREDSEDNICE REPUBLIKE LATVIJE,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE LITVE,

NJEGOVE KRALJEVE VISOKOSTI VELIKEGA VOJVODE LUKSEMBURŠKEGA,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE MADŽARSKE,

PREDSEDNIKA MALTE,

NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE NIZOZEMSKE,

ZVEZNEGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE AVSTRIJE,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE POLJSKE,

PREDSEDNIKA PORTUGALSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIKA ROMUNIJE,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE,

PREDSEDNIKA SLOVAŠKE REPUBLIKE,

PREDSEDNICE REPUBLIKE FINSKE,

VLADE KRALJEVINE ŠVEDSKE,

NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

zbrani v Luxembourgu, dne petindvajsetega aprila leta dva tisoč pet, ob priložnosti podpisa Pogodbe med Kraljevino Belgijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske (državami članicami Evropske unije) ter Republiko Bolgarijo in Romunijo o pristopu Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji.

so ugotovili, da so bila na konferenci držav članic Evropske unije ter Republike Bolgarije in Romunije sestavljena in sprejeta naslednja besedila o pristopu Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji:

I.

Pogodba med Kraljevino Belgijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske (državami članicami Evropske unije) ter Republiko Bolgarijo in Romunijo o pristopu Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (v nadaljevanju „Pogodba o pristopu“);

II.

besedili Pogodbe o Ustavi za Evropo v bolgarskem in romunskem jeziku.

III.

protokol o pogojih in načinu sprejema Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo (v nadaljevanju „Protokol o pristopu“);

IV.

spodaj navedena besedila, ki so priložena Protokolu o pristopu:

A.

Priloga I:

Seznam konvencij in protokolov, h katerim pristopata Bolgarija in Romunija ob pristopu (iz tretjega odstavka 3. člena Protokola)

Priloga II:

Seznam določb schengenskega pravnega reda, kakor so vključene v okvir Evropske unije, in aktov, ki na njem temeljijo ali so z njim kako drugače povezani, ki so zavezujoči za in se uporabljajo v novih državah članicah od pristopa (iz prvega odstavka 4. člena Protokola)

Priloga III:

Seznam iz 16. člena Protokola: Prilagoditve aktov institucij

Priloga IV:

Seznam iz 17. člena Protokola: Dodatne prilagoditve aktov institucij

Priloga V:

Seznam iz 18. člena Protokola: Druge stalne določbe

Priloga VI:

Seznam iz 20. člena Protokola: Prehodni ukrepi, Bolgarija

Priloga VII:

Seznam iz 20. člena Protokola: Prehodni ukrepi, Romunija

Priloga VIII:

Razvoj podeželja (iz 34. člena Protokola)

Priloga IX:

Posebne zaveze in zahteve, ki jih je Romunija prevzela oziroma sprejela ob zaključku pristopnih pogajanj 14. decembra 2004 (iz 39. člena Protokola)

B.

Besedila Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in pogodb, ki jo spreminjajo ali dopolnjujejo v bolgarskem in romunskem jeziku.

V.

Akt o pogojih pristopa Republike Bolgarije in Romunije in prilagoditve pogodb, na katerih temelji Evropska unija (v nadaljevanju „Akt o pristopu“)

IV.

Spodaj navedena besedila, ki so priložena Aktu o pristopu:

A.

Priloga I

Seznam konvencij in protokolov, h katerim Bolgarija in Romunija pristopita ob pristopu (iz člena 3(3) Akta o pristopu)

Priloga II

Seznam določb schengenskega pravnega reda, kakor so vključene v okvir Evropske unije, in aktov, ki na njem temeljijo ali so z njim kako drugače povezani, ki so zavezujoči za in se uporabljajo v novih državah članicah od pristopa (iz člena 4(1) Pogodbe o pristopu)

Priloga III

Seznam iz člena 19 Akta o pristopu: Prilagoditve aktov, ki so jih sprejele institucije

Priloga IV

Seznam iz člena 20 Akta o pristopu: Dodatne prilagoditve aktov, ki so jih sprejele institucije

Priloga V

Seznam iz člena 21 Akta o pristopu: Druge stalne določbe

Priloga VI

Seznam iz člena 23 Akta o pristopu: Prehodni ukrepi, Bolgarija

Priloga VII

Seznam iz člena 23 Akta o pristopu: Prehodni ukrepi, Romunija

Priloga VIII

Razvoj podeželja (iz člena 34 Akta o pristopu)

Priloga IX

Posebne zaveze in zahteve, ki jih je Romunija prevzela oz.sprejela ob zaključku pristopnih pogajanj 14. decembra 2004 (iz člena 39 Akta o pristopu)

B.

Besedila Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in pogodbe, ki jih spreminjajo ali dopolnjujejo, vključno s Pogodbo o pristopu Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, Pogodba o pristopu Helenske republike, Pogodbo o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike, Pogodbo o pristopu Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske, Pogodbo o pristopu Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v bolgarskem in romunskem jeziku.

2.

Visoke pogodbenice so dosegle politično soglasje o nizu prilagoditev aktov, ki so jih institucije sprejele zaradi pristopa, ter vabijo Svet in Komisijo, naj sprejmejo te prilagoditve pred pristopom v skladu s 56. členom Protokola o pristopu oziroma členom 56 Akta o pristopu, kot je navedeno v členu 4(3) Pogodbe, po potrebi dokončane in posodobljene, da se upošteva razvoj prava Unije.

3.

Visoke pogodbenice se obvezujejo, da bodo Komisiji in druga drugi posredovale vse potrebne informacije, ki se zahtevajo za uporabo Protokola o pristopu oziroma Akta o pristopu. Kadar je to potrebno, se te informacije zagotovijo v primernem času pred dnem pristopa, da se od dne pristopa zagotovi polna uporaba Protokola o pristopu oziroma Akta o pristopu, predvsem glede delovanja notranjega trga. V tem smislu je ključnega pomena zgodnje uradno obvestilo v skladu s 53. členom Protokola o pristopu oziroma členom 53 Akta o pristopu o ukrepih, ki sta jih sprejeli Bolgarija in Romunija. Komisija lahko obvesti Republiko Bolgarijo in Romunijo o roku, ki ga šteje za primernega za sprejem oziroma prenos določenih informacij. Do dne podpisa pogodbenice dobijo seznam, ki opredeljuje obveznosti obveščanja na področju veterinarstva.

4.

Pooblaščenci so se seznanili z naslednjimi izjavami, ki so bile sprejete in priložene k tej sklepni listini:

A.

Skupne izjave sedanjih držav članic

1.

Skupna izjava o prostem gibanju delavcev: Bolgarija

2.

Skupna izjava o zrnatih stročnicah: Bolgarija

3.

Skupna izjava o prostem gibanju delavcev: Romunija

4.

Skupna izjava o razvoju podeželja: Bolgarija in Romunija

B.

Skupna izjava sedanjih držav članic in Komisije

5.

Skupna izjava o pripravah Bolgarije in Romunije na pristop

C.

Skupna izjava nekaterih sedanjih držav članic

6.

Skupna izjava Zvezne republike Nemčije in Republike Avstrije o prostem gibanju delavcev: Bolgarija in Romunija

D.

Izjava Republike Bolgarije

7.

Izjava Republike Bolgarije o uporabi cirilice v Evropski uniji

5.

Pooblaščenci so se seznanili z izmenjavo pisem med Evropsko Unijo ter Republiko Bolgarijo in Romunijo o postopku obveščanja in posvetovanja za sprejetje nekaterih sklepov in drugih ukrepov v obdobju pred pristopom, ki je priložena k tej sklepni listini.

Съставено в Люксембург на двадесет и пети април две хиляди и пета година.

Hecho en Luxemburgo, el veinticinco de abril del dos mil cinco.

V Lucemburku dne dvacátého pátého dubna dva tisíce pět.

Udfærdiget i Luxembourg den femogtyvende april to tusind og fire.

Geschehen zu Luxemburg am fünfundzwanzigsten April zweitausendfünf.

Kahe tuhande viienda aasta aprillikuu kahekümne viiendal päeval Luxembourgis.

'Εγινε στo Λουξεμβούργο, στις είκοσι πέντε Απριλίου δύο χιλιάδες πέντε.

Done at Luxembourg on the twenty‐fifth day of April in the year two thousand and five.

Fait à Luxembourg, le vingt‐cinq avril deux mille cinq.

Fatto a Lussembourgo, addi' venticinque aprile duemilacinque.

Luksemburgā, divtūkstoš piektā gada divdesmit piektajā aprīlī.

Priimta du tūkstančiai penktų metų balandžio dvidešimt penktą dieną Liuksemburge.

Kelt Luxembourgban, a kettőezer ötödik év április huszonötödik napján.

Magħmul fil-Lussemburgu, fil-ħamsa u għoxrin jum ta' April tas-sena elfejn u ħamsa.

Gedaan te Luxemburg, de vijfentwintigste april tweeduizend vijf.

Sporządzono w Luksemburgu dnia dwudziestego piątego kwietnia roku dwutysięcznego piątego.

Feito em Luxemburgo, em vinte e cinco de Abril de dois mil e cinco.

Întocmit la Luxemburg la douăzecişicinci aprilie anul două mii cinci.

V Luxembourgu, petindvajsetega aprila leta dva tisoč pet.

V Luxemburgu dňa dvadsiateho piateho apríla dvetisícpäť.

Tehty Luxemburgissa kahdentenakymmenentenäviidentenä päivänä huhtikuuta vuonna kaksituhattaviisi.

Som skedde i Luxemburg den tjugofemte april tjugohundrafem.

Pour Sa Majesté le Roi des Belges

Voor Zijne Majesteit de Koning der Belgen

Für Seine Majestät den König der Belgier

Image

Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.

Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.

Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.

За Република България

Image

Za prezidenta České republiky

Image

For Hendes Majestæt Danmarks Dronning

Image

Für den Präsidenten der Bundesrepublik Deutschland

Image

Eesti Vabariigi Presidendi nimel

Image

Για τον Πρόεδρο της Ελληνικής Δημοκρατίας

Image

Por Su Majestad el Rey de España

Image

Pour le Président de la République française

Image

Thar ceann Uachtarán na hÉireann

For the President of Ireland

Image

Per il Presidente della Repubblica italiana

Image

Για τον Πρόεδρο της Κυπριακής Δημοκρατίας

Image

Latvijas Republikas Valsts prezidentes vārdā

Image

Lietuvos Respublikos Prezidento vardu

Image

Pour Son Altesse Royale le Grand-Duc de Luxembourg

Image

A Magyar Köztársaság Elnöke rész réről

Image

Għall-President ta' Malta

Image

Voor Hare Majesteit de Koningin der Nederlanden

Image

Für den Bundespräsidenten der Republik Österreich

Image

Za Prezydenta Rzeczypospolitej Polskiej

Image

Pelo Presidente da República Portuguesa

Image

Pentru Preşedintele României

Image

Za predsednika Republike Slovenije

Image

Za prezidenta Slovenskej republiky

Image

Suomen Tasavallan Presidentin puolesta

För Republiken Finlands President

Image

För Konungariket Sveriges regering

Image

For Her Majesty the Queen of the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

Image


II.   IZJAVE

A.   SKUPNE IZJAVE SEDANJIH DRŽAV ČLANIC

1.   Skupna izjava o prostem gibanju delavcev: Bolgarija

Evropska unija poudarja močne elemente diferenciacije in prožnosti v ureditvi prostega gibanja delavcev. Države članice si prizadevajo bolgarskim državljanom zagotoviti večji dostop na trg dela v skladu z nacionalnim pravom, da bi se pospešilo približevanje pravnemu redu EU. Kot posledica se morajo s pristopom Bolgarije znatno izboljšati možnosti bolgarskih državljanov za zaposlitev v Evropski uniji. Poleg tega bodo države članice EU na najboljši možni način uporabljale predlagano ureditev, da bi se kar najhitreje prešlo v popolno uporabo pravnega reda EU na področju prostega gibanja delavcev.

2.   Skupna izjava o zrnatih stročnicah: Bolgarija

V zvezi z zrnatimi stročnicami je bilo upoštevano področje 18 047 ha za izračun bolgarske nacionalne zgornje meje v Prilogi VIIIA k Uredbi (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 (UL L 270, 21.10.2003, str. 1).

3.   Skupna izjava o prostem gibanju delavcev: Romunija

Evropska unija poudarja močne elemente diferenciacije in prožnosti v ureditvi prostega gibanja delavcev. Države članice si prizadevajo romunskim državljanom zagotoviti večji dostop na trg dela v skladu z nacionalnim pravom, da bi se pospešilo približevanje pravnemu redu EU. Kot posledica se morajo s pristopom Romunije znatno izboljšati možnosti romunskih državljanov za zaposlitev v Evropski uniji. Poleg tega bodo države članice EU na najboljši možni način uporabljale predlagano ureditev, da bi se kar najhitreje prešlo v popolno uporabo pravnega reda EU na področju prostega gibanja delavcev.

4.   Skupna izjava o razvoju podeželja: Bolgarija in Romunija

Kar zadeva odobritve za prevzem obveznosti za razvoj podeželja iz Jamstvenega oddelka EKUJS za Bolgarijo in Romunijo v triletnem obdobju 2007‐2009, omenjenem v drugem odstavku 34. člena Protokola o pristopu oziroma v členu 34(2) Akta o pristopu, Unija ugotavlja, da se lahko pričakujejo naslednje dodelitve:

(v milijonih EUR, po cenah iz leta 2004)

 

2007

2008

2009

2007-2009

Bolgarija

183

244

306

733

Romunija

577

770

961

2 308

Skupaj

760

1 014

1 267

3 041

Dodelitve za razvoj podeželja za Bolgarijo in Romunijo po triletnem obdobju 2007-2009 bodo določene na podlagi obstoječih pravil ali pravil, izhajajočih iz morebitnih do takrat opravljenih reform te politike.

B.   SKUPNA IZJAVA SEDANJIH DRŽAV ČLANIC IN KOMISIJE

5.   Skupna izjava o pripravah Bolgarije in Romunije na pristop

Evropska unija bo tudi v prihodnosti pozorno spremljala priprave in dosežke Bolgarije in Romunije, skupaj z učinkovitim izvajanjem prevzetih obveznosti na vseh področjih pravnega reda EU.

Evropska unija opozarja na Sklepe predsedstva Evropskega sveta z dne 16. in 17. decembra 2004, zlasti pod točkama 8 in 12, ki poudarjajo, da bo v primeru Romunije posebna pozornost namenjena pripravam na področju pravosodja in notranjih zadev, konkurence in okolja, v primeru Bolgarije pa bo pozornost posebej namenjena pripravam na področju pravosodja in notranjih zadev. Komisija bo tudi v prihodnosti predložila letna poročila o napredku Bolgarije in Romunije pri pristopu, skupaj s priporočili, če bodo potrebna. Evropska unija opozarja, da bodo zaščitne klavzule določale ukrepe za obravnavo resnih težav, ki se lahko pojavijo pred pristopom oziroma v treh letih po pristopu.

C.   SKUPNA IZJAVA NEKATERIH SEDANJIH DRŽAV ČLANIC

6.   Skupna izjava Zvezne republike Nemčije in Republike Avstrije o prostem gibanju delavcev: Bolgarija in Romunija

Besedilo točke 13 prehodnih ukrepov o prostem gibanju delavcev iz Direktive 96/71/ES v Prilogah VI in VII k Protokolu o pristopu in Aktu o pristopu si Zvezna republika Nemčija in Republika Avstrija v dogovoru s Komisijo razlagata tako, da lahko, kjer je to primerno, izraz ’določene regije’ vključuje tudi celotno nacionalno ozemlje.

D.   IZJAVA REPUBLIKE BOLGARIJE

7.   Izjava Republike Bolgarije o uporabi cirilice v evropski uniji

S priznanjem bolgarskega jezika kot izvirnega jezika pogodb ter uradnega in delovnega jezika, ki ga bodo uporabljale institucije Evropske unije, bo cirilica postala ena od treh pisav, ki se uradno uporabljajo v Evropski uniji. Ta pomemben del evropske kulturne dediščine predstavlja bolgarski prispevek k jezikovni in kulturni raznolikosti Unije.


III.   IZMENJAVA PISEM

Izmenjava pisem med Evropsko Unijo ter Republiko Bolgarijo in Romunijo o postopku obveščanja in posvetovanja za sprejetje nekaterih sklepov in drugih ukrepov v obdobju pred pristopom.

Spoštovani,

v čast mi je sklicevati se na vprašanje v zvezi s postopkom obveščanja in posvetovanja za sprejetje nekaterih sklepov in drugih ukrepov v obdobju pred pristopom vaše države k Evropski uniji, ki je bilo sproženo v okviru pristopnih pogajanj.

Potrjujem, da Evropska unija lahko pristane na takšen postopek pod pogoji iz priloge k temu pismu; ta postopek bi se lahko začel uporabljati z učinkom od 1. oktobra 2004.

Hvaležen bi vam bil, če bi potrdili, da se vaša vlada strinja z vsebino tega pisma.

Z odličnim spoštovanjem,

Spoštovani,

v čast mi je potrditi prejem vašega pisma, ki se glasi:

„V čast mi je sklicevati se na vprašanje v zvezi s postopkom obveščanja in posvetovanja za sprejetje nekaterih sklepov in drugih ukrepov v obdobju pred pristopom vaše države k Evropski uniji, ki je bilo sproženo v okviru pristopnih pogajanj.

Potrjujem, da Evropska unija lahko pristane na takšen postopek pod pogoji iz priloge k temu pismu; ta postopek bi se lahko začel uporabljati z učinkom od 1. oktobra 2004.

Hvaležen bi vam bil, če bi potrdili, da se vaša vlada strinja z vsebino tega pisma.“

V čast mi je potrditi, da se moja vlada strinja z vsebino tega pisma.

Z odličnim spoštovanjem,

PRILOGA

Postopek obveščanja in posvetovanja za sprejetje nekaterih sklepov in drugih ukrepov v obdobju pred pristopom

I.

1.

Da se zagotovi ustrezna obveščenost Republike Bolgarije in Romunije, v nadaljevanju „državi pristopnici“, se o vsakem predlogu, sporočilu, priporočilu ali pobudi, ki lahko privede do odločitev institucij ali organov Evropske unije, potem ko je poslana Svetu, obvestita državi pristopnici.

2.

Posvetovanja se izvedejo na obrazloženo zaprosilo države pristopnice, ki v tem zaprosilu izrecno predstavi svoje interese kot bodoča članica Unije in navede svoje pripombe.

3.

Upravne odločitve praviloma niso razlog za posvetovanje.

4.

Posvetovanja potekajo v okviru začasnega odbora, ki ga sestavljajo predstavniki Unije in držav pristopnic. Razen v primeru obrazloženega ugovora katere od držav pristopnic lahko posvetovanja potekajo tudi v obliki izmenjave elektronskih sporočil, zlasti na področju skupne zunanje in varnostne politike.

5.

Na strani Unije so člani začasnega odbora člani Odbora stalnih predstavnikov ali osebe, ki jih ti predstavniki imenujejo v ta namen. Kadar je to primerno, so člani Odbora lahko člani Političnega in varnostnega odbora. Komisijo je povabljena, da pri tem delu sodeluje s svojimi predstavniki.

6.

Začasnemu odboru pomaga sekretariat, ki je sekretariat konference in se v ta namen ohrani.

7.

Posvetovanja se običajno začnejo, ko so v pripravljalnem delu, opravljenem na ravni Unije za sprejetje sklepov ali skupnih stališč Sveta, oblikovane skupne smernice, zaradi katerih je smiselno začeti ta posvetovanja.

8.

Če po posvetovanjih še ostanejo resne težave, se lahko zadeva na zaprosilo države pristopnice obravnava na ministrski ravni.

9.

Zgornje določbe se smiselno uporabljajo za odločitve sveta guvernerjev Evropske investicijske banke.

10.

Postopek, določen v zgornjih odstavkih, se uporablja tudi za vse prihodnje odločitve držav pristopnic, ki bi lahko vplivale na obveznosti, ki izhajajo iz njihovega položaja bodočih članic Unije.

II.

11.

Unija ter Republika Bolgarija in Romunija sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da njihov pristop k sporazumom ali konvencijam iz tretjega odstavka 3. člena, drugega odstavka 6. člena in šestega odstavka 6. člena Protokola o pogojih in načinih sprejema Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo in členov 3(3), 6(2) in 6(6) Akta o pogojih pristopa Republike Bolgarije in Romunije, kar najbolj sovpada z začetkom veljavnosti Pogodbe o pristopu in to pod pogoji iz navedenega protokola oziroma akta.

12.

Če sporazumi ali konvencije med državami članicami obstajajo samo v obliki osnutka in jih v predpristopnem obdobju verjetno ni mogoče podpisati, bodo države pristopnice po podpisu Pogodbe o pristopu in skladno z ustreznimi postopki povabljene, da sodelujejo pri pripravi omenjenih osnutkov v pozitivnem duhu in tako, da se olajša njihova sklenitev.

13.

V zvezi s pogajanji s sopogodbenicami protokolov iz drugega pododstavka drugega odstavka 6. člena Protokola o pogojih in načinih sprejema Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo se predstavniki držav pristopnic vključijo v delo kot opazovalci, skupaj s predstavniki sedanjih držav članic.

14.

Določeni nepreferencialni sporazumi, ki jih je sklenila Skupnost in ostanejo v veljavi tudi po dnevu pristopa, se lahko spremenijo ali prilagodijo, zato da se upošteva širitev Unije. O teh spremembah ali prilagoditvah se bo pogajala Skupnost skupaj s predstavniki držav pristopnic skladno s postopkom iz prejšnjega odstavka.

III.

15.

Institucije v primernem času sestavijo besedila iz 60. člena Protokola o pogojih in načinih sprejema Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo in iz členov 58 in 60 Akta o pristopu Republike Bolgarije in Romunije. V ta namen vladi Republike Bolgarije in Romunije institucijam pravočasno predložita prevode teh besedil.