ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 300

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 47
25. september 2004


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1671/2004 z dne 24. septembra 2004 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

1

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1672/2004 z dne 24. septembra 2004 o izdaji uvoznih dovoljenj za riž na podlagi zahtevkov, vloženih v prvih desetih delovnih dneh septembra 2004 v skladu z Uredbo (ES) št. 327/98

3

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1673/2004 z dne 24. septembra 2004 o določitvi tržnih standardov za kivi

5

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1674/2004 z dne 24. septembra 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 2799/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe (ES) št. 1255/1999 o dodeljevanju pomoči za posneto mleko in posneto mleko v prahu, ki je namenjeno za krmo živali, in o prodaji takšnega posnetega mleka v prahu

11

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1675/2004 z dne 24. septembra 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 214/2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu posnetega mleka v prahu

12

 

*

Direktiva Komisije 2004/93/ES z dne 21. septembra 2004 o spremembi Direktive Sveta 76/768/EGS za namen prilagoditve prilog II in III zaradi tehničnega napredka ( 1 )

13

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Konferenca predstavnikov vlad držav članic

 

*

2004/655/ES, Euratom:Sklep predstavnikov vlad držav članic z dne 22. septembra 2004 o imenovanju sodnika Sodišča Evropskih skupnosti

42

 

 

Svet

 

*

2004/656/ES:Sklep Sveta z dne 17. maja 2004 o podpisu Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji

43

Protokol k sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani, zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji

44

 

 

Komisija

 

*

2004/657/ES:Odločba Komisije z dne 19. maja 2004 o dovoljenju za dajanje na trg sladke koruze iz gensko spremenjene koruze linije Bt11 kot novega živila ali nove živilske sestavine po Uredbi Evropskega Parlamenta in Sveta (ES) št. 258/97 (notificirano pod dokumetarno številko K(2004) 1865)

48

 

 

Akti, sprejeti v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji

 

*

Sklep Sveta 2004/658/SZVP z dne 13. septembra 2004 o finančnih določbah splošnega proračuna Evropske obrambne agencije

52

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

25.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 300/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1671/2004

z dne 24. septembra 2004

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 25. septembra 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. septembra 2004

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1947/2002 (UL L 299, 1.11.2002, str. 17).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 24. septembra 2004 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

052

28,9

999

28,9

0707 00 05

052

110,7

096

12,9

999

61,8

0709 90 70

052

84,5

999

84,5

0805 50 10

052

76,9

388

54,8

524

76,2

528

42,6

999

62,6

0806 10 10

052

79,6

220

112,0

400

170,3

624

148,4

999

127,6

0808 10 20, 0808 10 50, 0808 10 90

388

70,0

400

94,0

512

102,9

528

86,4

720

50,2

804

82,0

999

80,9

0808 20 50

052

108,5

388

83,8

528

56,2

999

82,8

0809 30 10, 0809 30 90

052

118,1

999

118,1

0809 40 05

066

45,5

094

29,3

624

117,3

999

64,0


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.


25.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 300/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1672/2004

z dne 24. septembra 2004

o izdaji uvoznih dovoljenj za riž na podlagi zahtevkov, vloženih v prvih desetih delovnih dneh septembra 2004 v skladu z Uredbo (ES) št. 327/98

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1095/96 z dne 18. junija 1996 o izvajanju koncesij, določenih v Razporedu CXL, sestavljenem kot rezultat sklepov pogajanj GATT XXIV.6 (1),

ob upoštevanju Odločbe Sveta 96/317/ES z dne 13. maja 1996 o posvetovanjih s Tajsko v okviru člena XXIII GATT (2),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 327/98 z dne 10. februarja 1998 o odprtju in upravljanju določenih tarifnih kvot za uvoz riža in lomljenega riža (3), in zlasti člena 5(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Na podlagi zahtevkov, vloženih v prvih desetih delovnih dneh septembra 2004 v skladu z Uredbo (ES) št. 327/98, o čemer je obveščena Komisija, se izdajo uvozna dovoljenja za riž za količine, navedene v zahtevkih, zmanjšane za odstotke, ki so določeni v Prilogi k tej uredbi.

2.   Količine, ki se prenesejo v naslednjo serijo, so določene v Prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 25. septembra 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. septembra 2004

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo


(1)  UL L 146, 20.6.1996, str. 1.

(2)  UL L 122, 22.5.1996, str. 15.

(3)  UL L 37, 11.2.1998, str. 5. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2296/2003 (UL L 340, 24.12.2003, str. 35).


PRILOGA

Odstotki zmanjšanja količin za serijo v septembru 2003 in razpoložljive količine, ki se prenesejo v naslednjo serijo:

(a)   manj brušen ali dobro brušen riž z s tarifno oznako KN 1006 30

Poreklo

Znižanje (v %) za serijo v septembru 2004

Količine, ki se prenesejo v serijo v oktobru 2004

(v t)

Združene države Amerike

0 (1)

142,994

Tajska

0 (1)

1 574,488

Avstralija

0,1980

Drugo poreklo


(b)   Oluščen riž z oznako KN 1006 20

Poreklo

Znižanje (v %) za serijo v septembru 2004

Količine, ki se prenesejo v serijo v oktobru 2004

(v t)

Združene države Amerike

390,000

Tajska

5,023

Avstralija

10 083,000

Drugo poreklo


(1)  Izdaja za količino, navedeno v zahtevkih.


25.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 300/5


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1673/2004

z dne 24. septembra 2004

o določitvi tržnih standardov za kivi

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni tržni ureditvi za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 2(2) te uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Kiviji spadajo med proizvode, ki morajo ustrezati tržnim standardom iz Priloge 1 Uredbe (ES) št. 2200/96. Uredba Komisije (EGS) št. 410/90 z dne 16. februarja 1990 o določitvi standardov kakovosti za kivi (2), je bila večkrat dopolnjena. Zaradi jasnosti je potrebno razveljaviti Uredbo (ES) št. 410/90 in jo od 1. oktobra dalje nadomestiti z novo uredbo.

(2)

S tem namenom in da bi se ohranila preglednost na mednarodnih trgih, je treba upoštevati standard EKE/OZN FFV-46 o trženju in nadzoru tržne kakovosti kivijev, ki ga priporoča Delovna skupina za standarde kakovosti kmetijskih proizvodov Ekonomske komisije za Evropo pri Združenih narodih (EKE/OZNU).

(3)

Poraba novih standardov mora doseči odstranitev nekakovostnih proizvodov s trga, usmeritev proizvodnje k zadovoljitvi zahtev potrošnikov in olajšanje trgovinskih odnosov na osnovi poštene konkurence, s čimer se bo prispevalo k donosnosti proizvodnje.

(4)

Standardi se uporabljajo za vse faze trženja. Medkrajevni prevoz, skladiščenje za določen čas ali različna ravnanja, katerim so produkti podvrženi, lahko povzročijo določene spremembe zaradi bioloških procesov ali njihove večje ali manjše pokvarljivosti. Treba je upoštevati te spremembe pri uporabi standardov v fazah trženja po odpremi.

(5)

Proizvodi razreda „ekstra“ morajo biti zelo skrbno sortirani in pakirani, upoštevata se lahko le izguba svežine in čvrstosti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sveže sadje in zelenjavo –

JE SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Tržni standard za kivi iz tarifne oznake KN 0810 50 je naveden v Prilogi.

Standard se uporablja v vseh fazah trženja, pod pogoji, predvidenimi v Uredbi (ES) št. 2200/96.

Vendar v fazah, ki sledijo odpremi, lahko proizvodi v zvezi z določbami iz standarda kažejo:

(a)

manjšo izgubo svežine in čvrstosti;

(b)

proizvodi iz drugih razredov kot „ekstra“ pa lahko kažejo manjše spremembe zaradi bioloških procesov in pokvarljivosti.

Člen 2

Uredba (EGS) št. 410/90 se razveljavi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. oktobra 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, dne 24. septembra 2004

Za Komisijo

Franz FISCHLER

Član Komisije


(1)  UL L 297, 21.11.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 47/2003 (UL L 7, 11.1.2003, str. 64).

(2)  UL L 43, 17.2.1990, str. 22. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 907/2004 (UL L 163, 30.4.2004, str. 50).


PRILOGA

STANDARDI KAKOVOSTI ZA KIVI

I.   OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za sorte kivija (kultivar), vzgojene iz Actinidia chinensis Planch in Actinidia deliciosa (A. Chev., C. F. Liang et A. R. Ferguson), ki se potrošnikom dobavljajo sveži, pri čemer je izključen kivi za industrijsko predelavo.

II.   DOLOČBE, KI SE NANAŠAJO NA KAKOVOST

Namen standarda je opredeliti zahteve kakovosti za kivi po pripravi in pakiranju.

A.   Minimalne zahteve za kakovost

V vseh razredih mora kivi, ne glede na posebne določbe za posamezni razred in dovoljena odstopanja, izpolnjevati naslednje zahteve. Biti mora:

cel (toda brez peclja),

zdrav; plodovi, ki gnijejo ali se kvarijo, tako da so neprimerni za uživanje, so izključeni,

čist, praktično brez vsake vidne tuje snovi,

praktično brez škodljivcev,

praktično brez poškodb, ki bi jih povzročili škodljivci,

dovolj čvrst; ne mehak, ne ovenel, ne prepojen z vodo,

pravilno oblikovan, dvojni ali večkratni plodovi so izključeni,

brez odvečne zunanje vlažnosti,

brez tujega vonja in/ali okusa.

Kivi mora biti tako razvit in zrel, da:

prenese transport in ravnanje, in

pride v zadovoljivem stanju v namembni kraj.

B.   Minimalne zahteve za zrelost

Kivi mora biti dovolj razvit in zrel. Za spoštovanje te določbe morajo plodovi doseči stopnjo zrelosti:

v fazi priprave na pridelovalnem območju in za dobavo, ki jo izvrši embaler, ter v fazah izvoza in uvoza, najmanj 6,2° Brixa ali povprečno vsebnostjo 15 % suhe snovi,

v vseh drugih fazah trženja najmanj 9,5° Brixa.

C.   Razvrstitev

Kivi razvrščamo v naslednje tri razrede:

(i)

Razred „ekstra“

Kivi v tem razredu mora biti najboljše kakovosti. Biti mora pravilno razvit in imeti vse značilnosti in obarvanost, ki je tipična za sorto.

Biti mora brez pomanjkljivosti, razen zelo rahlih znakov propadanja, če to ne vpliva na splošni videz proizvoda, na kakovost, sposobnost za shranjevanje in na predstavitev v enoti pakiranja.

Razmerje minimalni premer/maksimalni premer ploda, izmerjenega v osrednjem predelu, mora biti najmanj 0,8.

(ii)

Razred I

Kivi v tem razredu mora biti dobre kakovosti. Plod mora biti tipičen za sorto.

Biti mora čvrst in meso mora biti popolnoma zdravo.

Dovoljene pa so naslednje pomanjkljivosti, če ne vplivajo na splošni videz proizvoda, na kakovost, sposobnost za shranjevanje in na predstavitev v enoti pakiranja:

rahle pomanjkljivosti v obliki (vendar plod ne sme biti nepravilno izbočen ali nepravilno oblikovan),

rahle pomanjkljivosti v obarvanosti,

površinske napake, če celotna površina ne preseže 1 cm2,

majhen „Hayward šiv“ v obliki podolžnih brazd in brez izrastkov.

Razmerje minimalnega premera/maksimalnega premera sadeža, izmerjenega v središčnem predelu mora biti minimalno 0,7.

(iii)

Razred II

V tem razredu je kivi, ki ne izpolnjuje zahtev za višje razrede, izpolnjuje pa zgoraj navedene minimalne zahteve.

Plod mora biti razmeroma čvrst, meso pa ne sme imeti velikih pomanjkljivosti.

Dovoljene pa so naslednje pomanjkljivosti, če kivi ohrani svoje osnovne značilnosti v zvezi s kakovostjo, sposobnostjo za shranjevanje in predstavitvijo v enoti pakiranja:

napake v obliki,

napake v obarvanosti,

poškodbe kožice, na primer vreznine ali brazgotinasto/opraskano tkivo, če skupna površina ne presega 2 cm2,

več „Haywardovih šivov“ z rahlimi izrastki,

rahle mehanske poškodbe.

III.   DOLOČBE O VELIKOSTI

Velikost se ugotavlja s tehtanjem plodu.

Najmanjša masa za razred „ekstra“ je 90 g, za razred I je 70 g in za razred II 65 g.

Razlika v masi med največjim in najmanjšim plodom v enoti pakiranja ne sme presegati:

10 g za plodove, katerih masa je manjša od 85 g,

15 g za plodove, katerih masa je med 85 g in 120 g,

20 g za plodove, katerih masa je med 120 g in 150 g,

40 g za plodove, katerih masa je večja od 150 g.

IV.   DOLOČBE, KI SE NANAŠAJO NA ODSTOPANJA

Za proizvode, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred, naveden na vsaki enoti pakiranja, so dovoljena odstopanja od kakovosti in velikosti.

A.   Odstopanja od kakovosti

(i)

Razred „ekstra“

5 % plodov kivija po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, vendar izpolnjujejo zahteve za razred I, ali izjemoma, ki so znotraj dovoljenih odstopanj tega razreda.

(ii)

Razred I

10 % plodov kivija po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, vendar izpolnjujejo zahteve za razred II, ali izjemoma, ki so znotraj odstopanj tega razreda.

(iii)

Razred II

10 % plodov kivija po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred niti minimalnih zahtev, vendar proizvodi ne smejo biti tako gnili ali vidno mehansko poškodovani ali imeti kakršno koli drugo spremembo, da so neprimerni za uživanje.

B.   Odstopanja od velikosti

Za vse razrede: 10 % plodov kivija po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev po najmanjši masi in/ali predpisani velikosti.

Vendar mora biti velikost plodu malenkost večja ali manjša od predpisane velikosti, pri najmanjših plodovih pa masa v razredu „ekstra“ ne sme biti manjša od 85 g, v razredu I ne sme biti manjša od 67 g in v razredu II ne sme biti manjša od 62 g.

V.   DOLOČBE, KI SE NANAŠAJO NA PREDSTAVITEV

A.   Izenačenost

Vsebina vsake enote pakiranja mora biti izenačena in mora vsebovati le kivi istega porekla, sorte, kakovosti in velikosti.

Celotna vsebina pakiranja mora biti taka, kot je njegov vidni del.

Ne glede na prejšnje določbe te točke, se lahko proizvodi, zajeti v tej uredbi, mešajo, v prodajni embalaži z neto maso nižjo ali enako 3 kilogramom, mešajo s svežim sadjem in zelenjavo različnih vrst, pod pogoji iz Uredbe Komisije (ES) št. 48/2003 (1).

B.   Pakiranje

Kiviji morajo biti pakirani tako, da so ustrezno zavarovani.

Notranji material enote pakiranja mora biti nov, čist in take kakovosti, da preprečuje poškodbe proizvodov od zunanjih in znotraj. Dovoljena je uporaba takšnih materialov, ki nosijo trgovske oznake (etikete, žigi), če se pri tiskanju in označevanju uporabljajo nestrupena črnila ali lepila.

Etikete, ki so posamično nalepljene na proizvode, morajo biti takšne, da njihova odstranitev ne pusti nobenih vidnih sledi ali površinskih napak.

Pakiranje mora biti brez tujih primesi.

C.   Predstavitev

V razredu „ekstra“ morajo biti plodovi ločeni eden od drugega in morajo biti urejeno razporejeni v eni sami plasti.

VI.   DOLOČBE, KI SE NANAŠAJO NA OZNAČEVANJE

Vsaka enota pakiranja mora imeti na isti strani pakiranja natisnjene čitljive in neizbrisljive naslednje oznake, ki so vidne od zunaj:

A.   Identifikacija

Ime in naslov osebe, ki pakira in/ali razpošilja.

Ta oznaka se lahko nadomesti:

za vsa pakiranja, razen predpakiranj, z uradno izdano ali priznano kodno oznako embalerja in/ali razpošiljatelja, pred to kodno oznako pa mora biti oznaka „pakiral in/ali razposlal“ ali ustrezna kratica;

samo za predpakiranja, z imenom in naslovom prodajalca, s sedežem v Skupnosti, pred to oznako pa mora biti še oznaka „pakirano za:“ ali enakovredna oznaka. V tem primeru mora označevanje vsebovati tudi ustrezno kodno oznako embalerja in/ali razpošiljatelja. Prodajalec priskrbi kakšen koli podatek o pomenu kodne oznake, če organi kontrole menijo, da je to potrebno.

B.   Vrsta proizvoda

„Kivi“, „Aktinidija“ ali enakovredno poimenovanje, če vsebina pakiranja ni vidna od zunaj,

ime sorte (neobvezno).

C.   Poreklo proizvoda

Država porekla in po izbiri, področje pridelovanja ali nacionalna, regionalna ali lokalna označba.

D.   Tržne lastnosti

razred,

velikost, izražena kot minimalna in maksimalna masa plodu,

število plodov (neobvezno).

E.   Uradni kontrolni znak (neobvezno)

Ni nujno, da so oznake, določene v prvem odstavku, navedene na enotah pakiranja, če so te v prodajni embalaži, vidni od zunaj in na kateri so navedene te oznake. Enote pakiranja morajo biti brez oznak, ki bi vodile v napačno sklepanje. Če so te enote pakiranja v obliki palete, morajo biti oznake na posebnem listu, vsaj na dveh koncih palete.


(1)  UL L 7, 11.1.2003, str. 65.


25.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 300/11


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1674/2004

z dne 24. septembra 2004

o spremembi Uredbe (ES) št. 2799/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe (ES) št. 1255/1999 o dodeljevanju pomoči za posneto mleko in posneto mleko v prahu, ki je namenjeno za krmo živali, in o prodaji takšnega posnetega mleka v prahu

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za mleko in mlečne proizvode (1) in zlasti člena 10 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 26 Uredbe Komisije (ES) št. 2799/1999 (2) so intervencijske agencije organizirale stalen javni razpis za prodajo posnetega mleka v prahu, uskladiščenega pred 1. oktobrom 2002.

(2)

Ob upoštevanju količine, ki je ostala na razpolago, in razmer na trgu je treba navedeni datum spremeniti na 1. julij 2003.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 26(2) Uredbe (ES) št. 2799/1999 se „1. oktober 2002“ nadomesti s „1. julij 2003“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. septembra 2004

Za Komisijo

Franz FISCHLER

Član Komisije


(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 186/2004 (UL L 29, 3.2.2004, str. 6).

(2)  UL 340, 31.12.1999, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1338/2004 (UL L 249, 23.7.2004, str. 3).


25.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 300/12


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1675/2004

z dne 24. septembra 2004

o spremembi Uredbe (ES) št. 214/2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu posnetega mleka v prahu

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za mleko in mlečne proizvode (1) in zlasti člena 10 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 21 Uredbe Komisije (ES) št. 214/2001 (2) je količina posnetega mleka v prahu, ki jo dajo v prodajo intervencijske agencije držav članic, omejena na količino, uskladiščeno pred 1. oktobrom 2002.

(2)

Iz vidika, razpoložljivih količin in razmer na trgu, se spremeni datum na 1. julij 2003.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 21 Uredbe (ES) št. 214/2001 se „1. oktober 2002“ nadomesti s „1. julij 2003“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. septembra 2004

Za Komisijo

Franz FISCHLER

Član Komisije


(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 186/2004 (UL L 29, 3.2.2004, str. 6).

(2)  UL L 37, 7.2.2001, str. 100. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1339/2004 (UL L 249, 23.7.2004, str. 4).


25.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 300/13


DIREKTIVA KOMISIJE 2004/93/ES

z dne 21. septembra 2004

o spremembi Direktive Sveta 76/768/EGS za namen prilagoditve prilog II in III zaradi tehničnega napredka

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 76/768/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kozmetičnimi izdelki (1) in zlasti členov 4b in 8(2) Direktive,

po posvetovanju z Znanstvenim odborom za kozmetične izdelke in neprehrambene izdelke, ki so namenjeni potrošnikom (SCCNFP),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 76/768/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta (2) 2003/15/ES, prepoveduje uporabo kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo kancerogene, mutagene ali toksične snovi za razmnoževanje (CMR), kategorij 1, 2 in 3, vključenih v Prilogo I Direktive Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (3), vendar omogoča uporabo snovi, uvrščenih v kategorijo 3, skladno z Direktivo 67/548/EGS in odobritvijo SCCNFP; Direktiva 76/768/EGS od Komisije zahteva, da ta sprejme potrebne ukrepe.

(2)

Nekatere snovi, uvrščene kot CMR v kategoriji 1 in 2 v Prilogi I Direktive 67/548/EGS, sedaj v Prilogo II Direktive 76/768/EEC še niso uvrščene in jih je zato treba uvrstiti v to prilogo. Snovi, uvrščene kot CMR v kategorijo 3 v Prilogi I Direktive 67/548/EGS, je prav tako treba vključiti v Prilogo II Direktive 76/768/EGS, razen če jih je SCCNFP ocenil kot sprejemljive za uporabo v kozmetičnih izdelkih.

(3)

Snovi, uvrščene kot CMR v kategoriji 1 in 2, navedene v delu 1 Priloge III k Direktivi 76/768/EGS, je treba črtati.

(4)

V skladu s tem se spremeni Direktiva 76/768/EGS.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za kozmetične izdelke –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga II in del 1 Priloge III k Direktivi 76/768/EGS se spremenita v skladu z besedilom, določenim v Prilogi te direktive.

Člen 2

1.   Države članice morajo sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se v treh mesecih po začetku veljavnosti nacionalnih predpisov, omenjenih v členu 3(1), kozmetični proizvodi, ki ne ustrezajo tej direktivi, ne pojavijo na trgu, ne glede na to, ali jih na trg želijo poslati proizvajalci iz Skupnosti ali uvozniki.

2.   Države članice morajo prav tako sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se proizvodi, omenjeni v odstavku 1, ne prodajajo ali dajejo končnemu porabniku v šestih mesecih od datuma začetka veljave nacionalnih predpisov, omenjenih v členu 3(1).

Člen 3

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. oktobra 2004. Besedilo navedenih predpisov in primerjalno tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo nemudoma posredujejo Komisiji.

Ko države članice sprejmejo navedene predpise, morajo ti vsebovati sklic na to direktivo ali pa morajo biti ob njihovi uradni objavi opremljeni s sklicem. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice predložijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga pokriva ta direktiva.

Člen 4

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 5

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 21. septembra 2004

Za Komisijo

Olli REHN

Član Komisije


(1)  UL L 262, 27.9.1976, str. 169. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2003/83/ES (UL L 238, 25.9.2003, str. 23).

(2)  UL L 66, 11.3.2003, str. 26.

(3)  UL 196, 16.8.1967, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2004/73/ES (UL L 152, 30.4.2004, str. 1).


PRILOGA

Direktiva 76/768/EGS se spremeni na naslednji način:

1.

V Prilogi II se referenčna številka 289 nadomesti z naslednjim:

„289.

Svinec in njegove spojine“

2.

V Prilogi II se dodajo referenčne številke od 452 do 1132, kot je navedeno spodaj:

„452.

6-(2-kloroetil)-6-(2-metoksietoksi)-2,5,7,10-tetraoksa-6-silaundekan (št. CAS 37894-46-5)

453.

Kobaltov diklorid (št. CAS 7646-79-9)

454.

Kobaltov sulfat (št. CAS 10124-43-3)

455.

Nikljev monoksid (št. CAS 1313-99-1)

456.

Dinikljev trioksid (št. CAS 1314-06-3)

457.

Nikljev dioksid (št. CAS 12035-36-8)

458.

Trinikljev disulfid (št. CAS 12035-72-2)

459.

Nikljev tetrakarbonil (št. CAS 13463-39-3)

460.

Nikljev sulfid (št. CAS 16812-54-7)

461.

Kalijev bromat (št. CAS 7758-01-2)

462.

Ogljikov monoksid (št. CAS 630-08-0)

463.

1,3-butadien (št. CAS 106-99-0)

464.

Izobutan (št. CAS 75-28-5), če vsebuje ≥ 0,1 % m/m butadiena

465.

Butan (št. CAS 106-97-8), če vsebuje ≥ 0,1 % m/m butadiena

466.

Plini (zemeljsko olje), C3-4 (št. CAS 68131-75-9), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

467.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), aparat za frakcionirno absorpcijo, katalitski kreking destilata in nafte (št. CAS 68307-98-2), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

468.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), frakcionirni stabilizator katalitsko polimerizirane nafte (št. CAS 68307-99-3), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

469.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), frakcionirni stabilizator katalitsko reformirane nafte, brez vodikovega sulfida (št. CAS 68308-00-9), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

470.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), striper (desorber) za obdelavo destilatov iz krekinga z vodikom (št. CAS 68308-01-0), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

471.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), absorber, katalitski kreking plinskega olja (št. CAS 68308-03-2), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

472.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), naprava za rekuperacijo plina (št. CAS 68308-04-3), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

473.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), naprava za rekuperacijo plina, deetanizer (št. CAS 68308-05-4), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

474.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), destilat in nafta, razžvepljena z vodikom, brez kislin, kolona za frakcionacijo (št. CAS 68308-06-5), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

475.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), vakuumsko plinsko olje, razžvepljeno z vodikom, striper (desorber), brez vodikovega sulfida (št. CAS 68308-07-6), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

476.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), frakcionirni stabilizator izomerizirane nafte, (št. CAS 68308-08-7), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

477.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), lahka nafta iz direktne destilacije, stabilizator, brez vodikovega sulfida (št. CAS 68308-09-8), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

478.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), vodikov razžvepljevalnik direktnega destilata, brez vodikovega sulfida (št. CAS 68308-10-1), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

479.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), poprejšnja priprava toka propana in propilena za alkiliranje, deetanizer (št. CAS 68308-11-2), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

480.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), razžvepljevanje z vodikom vakuumskega plinskega olja, brez vodikovega sulfida (št. CAS 68308-12-3), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

481.

Plini (zemeljsko olje), katalitsko krekirani produkti z vrha kolone (št. CAS 68409-99-4), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

482.

Alkani, C1-2 (št. CAS 68475-57-0), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

483.

Alkani, C2-3 (št. CAS 68475-58-1), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

484.

Alkani, C3-4 (št. CAS 68475-59-2), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

485.

Alkani, C4-5 (št. CAS 68475-60-5), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

486.

Gorivni plini (št. CAS 68476-26-6), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

487.

Gorivni plini, destilati surovega olja (št. CAS 68476-29-9), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

488.

Ogljikovodiki, C3-4 (št. CAS 68476-40-4), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

489.

Ogljikovodiki, C4-5 (št. CAS 68476-42-6), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

490.

Ogljikovodiki C2-4, bogati s C3 (št. CAS 68476-49-3), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

491.

Plini iz zemeljskega olja, utekočinjeni (št. CAS 68476-85-7), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

492.

Plini iz zemeljskega olja, utekočinjeni, sladkani (št. CAS 68476-86-8), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

493.

Plini (zemeljsko olje), C3-4, bogati z izobutanom (št. CAS 68477-33-8), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

494.

Destilati (zemeljsko olje), C3-6, bogati s piperilenom (št. CAS 68477-35-0), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

495.

Plini (zemeljsko olje), obdelava z amini (št. CAS 68477-65-6), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

496.

Plini (zemeljsko olje), razžvepljevanje z vodikom pri proizvodnji benzena (št. CAS 68477-66-7), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

497.

Plini (zemeljsko olje), iz recikla pri proizvodnji benzena, bogati z vodikom (št. CAS 68477-67-8), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

498.

Plini (zemeljsko olje), oljna mešanica, bogati z vodikom in dušikom (št. CAS 68477-68-9), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

499.

Plini (zemeljsko olje), produkti z vrha kolone za ločevanje butana (št. CAS 68477-69-0), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

500.

Plini (zemeljsko olje), C2-3 (št. CAS 68477-70-3), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

501.

Plini (zemeljsko olje), katalitsko krekirano plinsko olje, produkti z dna depropanizerja, bogati s C4, brez kislin (št. CAS 68477-71-4), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

502.

Plini (zemeljsko olje), katalitsko krekirana nafta, produkti z dna debutanizerja, bogati s C3-5 (št. CAS 68477-72-5), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

503.

Plin z vrha kolone (zemeljsko olje), frakcija pri depropanizaciji nafte s katalitskim krekingom, bogat s C3 in brez kislin (št. CAS 68477-73-6), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

504.

Plini (zemeljsko olje), katalitski kreking (št. CAS 68477-74-7), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

505.

Plini (zemeljsko olje), katalitski kreking, bogati s C1-5 (št. CAS 68477-75-8), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

506.

Plini (zemeljsko olje), katalitsko polimerizirana frakcija z vrha kolone za katalitsko polimerizacijo v naftnem stabilizatorju, plini, bogati s C2-4 (št. CAS 68477-76-9), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

507.

Plini (zemeljsko olje), plini z vrha kolone, rektifikacija nafte iz katalitskega reforminga (št. CAS 68477-77-0), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

508.

Plini (zemeljsko olje), katalitski reforming, bogati s C1-4 (št. CAS 68477-79-2), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

509.

Plini (zemeljsko olje), recikel katalitskega reforminga frakcije C6-8 (št. CAS 68477-80-5), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

510.

Plini (zemeljsko olje), frakcija C6-8 iz katalitskega reforminga (št. CAS 68477-81-6), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

511.

Plini (zemeljsko olje), recikel C6-8 iz katalitskega krekinga, bogat z vodikom (št. CAS 68477-82-7), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

512.

Plini (zemeljsko olje), polnitev C3-5 olefinske-parafinske alkilacije (št. CAS 68477-83-8), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

513.

Plini (zemeljsko olje), povratni tok C2 (št. CAS 68477-84-9), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

514.

Plini (zemeljsko olje), bogati s C4 (št. CAS 68477-85-0), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

515.

Plini z vrha kolone (zemeljsko olje), deetanizer (št. CAS 68477-86-1), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

516.

Plini z vrha kolone (zemeljsko olje), deizobutanizer (št. CAS 68477-87-2), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

517.

Plini (nafta), depropanizator, suhi, bogati s propenom (št. CAS 68477-90-7), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

518.

Plini (zemeljsko olje), frakcije z vrha depropanizerja (št. CAS 68477-91-8), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

519.

Plini (zemeljsko olje), suhi kisli, enota za koncentriranje plinov (št. CAS 68477-92-9), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

520.

Plini (zemeljsko olje), koncentriranje plina v reabsorberju, destilacija (št. CAS 68477-93-0), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

521.

Plini (zemeljsko olje), frakcije z vrha depropanizerja, naprave za rekuperacijo s plini (št. CAS 68477-94-1), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

522.

Plini (zemeljsko olje), polnitev za napravo girbatol (št. CAS 68477-95-2), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

523.

Plini (zemeljsko olje), absorber vodika (št. CAS 68477-96-3), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

524.

Plini (zemeljsko olje), bogati z vodikom (št. CAS 68477-97-4), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

525.

Plini (zemeljsko olje), recikel zmesi olj, obdelan z vodikom, bogat z vodikom in dušikom (št. CAS 68477-98-5), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

526.

Plini (zemeljsko olje), frakcionator izomerizirane nafte, bogat s C4, brez vodikovega sulfida (št. CAS 68477-99-6), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

527.

Plini (zemeljsko olje), recikel, bogat z vodikom (št. CAS 68478-00-2), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

528.

Plini (zemeljsko olje), kondicioniranje v reformerju, bogati z vodikom (št. CAS 68478-01-3), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

529.

Plini (zemeljsko olje), reforming, obdelava z vodikom (št. CAS 68478-02-4), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

530.

Plini (zemeljsko olje), reforming, obdelava z vodikom, bogati z vodikom in metanom (št. CAS 68478-03-5), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

531.

Plini (zemeljsko olje), kondicioniranje v napravi za reforming in obdelavo z vodikom, bogat z vodikom (št. CAS 68478-04-6), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

532.

Plini (zemeljsko olje), destilacija produktov termičnega krekinga (št. CAS 68478-05-7), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

533.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), očiščeno olje iz katalitskega krekinga in termično krekirani ostanek vakuumske frakcionacije refluksnega toka (št. CAS 68478-21-7), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

534.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), stabilizacija nafte iz katalitskega krekinga, absorber (št. CAS 68478-22-8), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

535.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), kombinirana frakcionacija produktov katalitskega krekinga, katalitskega reforminga in razžvepljevanja z vodikom (št. CAS 68478-24-0), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

536.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), refrakcijski absorber za produkte iz katalitskega krekinga (št. CAS 68478-25-1), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

537.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), stabilizacija s frakcionacijo nafte iz katalitskega reforminga (št. CAS 68478-26-2), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

538.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), separator katalitsko reformirane nafte (št. CAS 68478-27-3), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

539.

Izstopni plin (nafta), stabilizator katalitično reformirane nafte (št. CAS 68478-28-4), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

540.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), obdelava z vodikom destilata iz krekinga, separator (št. CAS 68478-29-5), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

541.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), separator nafte, ki se pridobiva z direktnim frakcioniranjem in razžvepljevanjem z vodikom (št. CAS 68478-30-8), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

542.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), nasičena plinska zmes iz plinske naprave, bogat s C4 (št. CAS 68478-32-0), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

543.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), enota za rekuperacijo nasičenih plinov, bogat s C1-2 (št. CAS 68478-33-1), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

544.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), vakuumski ostanek termičnega krekinga (št. CAS 68478-34-2), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

545.

Ogljikovodiki, bogati s C3-4, destilati zemeljskega olja (št. CAS 68512-91-4), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

546.

Plini (zemeljsko olje), produkti z vrha stabilizatorja katalitsko reformirane nafte, ki se pridobiva z direktno frakcionacijo (št. CAS 68513-14-4), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

547.

Plini (zemeljsko olje), deheksanizer nafte iz direktne destilacije v širokem intervalu vrelišča (št. CAS 68513-15-5), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

548.

Plini (zemeljsko olje), depropanizer hidrokrekinga, bogati ogljikovodiki (št. CAS 68513-16-6), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

549.

Plini (zemeljsko olje), stabilizator lahke nafte iz direktne destilacije (št. CAS 68513-17-7), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

550.

Plini (zemeljsko olje), iztok iz reformerja, visokotlačna ekspanzijska naprava (št. CAS 68513-18-8), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

551.

Plini (zemeljsko olje), iztok iz reformerja, nizkotlačna ekspanzijska naprava (št. CAS 68513-19-9), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

552.

Ostanki (zemeljsko olje), separator alkiliranja, bogat s C4 (št. CAS 68513-66-6), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

553.

Ogljikovodiki, C1-4 (št. CAS 68514-31-8), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

554.

Ogljikovodiki, C1-4, sladkani (št. CAS 68514-36-3), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

555.

Plini (zemeljsko olje), destilacija plina iz rafinacije olja (št. CAS 68527-15-1), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

556.

Ogljikovodiki, C1-3 (št. CAS 68527-16-2), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

557.

Ogljikovodiki, C1-4, frakcija iz debutanizerja (št. CAS 68527-19-5), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

558.

Plini (zemeljsko olje), enota za proizvodnjo benzena, obdelava z vodikom, produkti z vrha depentenizerja (št. CAS 68602-82-4), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

559.

Plini (zemeljsko olje), C1-5, vlažni (št. CAS 68602-83-5), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

560.

Plini (zemeljsko olje), sekundarna absorpcija, frakcioniranje produktov z vrha fluidiziranega katalitskega krekinga (št. CAS 68602-84-6), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

561.

Ogljikovodiki, C2-4 (št. CAS 68606-25-7), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

562.

Ogljikovodiki, C3 (št. CAS 68606-26-8), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

563.

Plini (zemeljsko olje), napajalni tok za alkiliranje (št. CAS 68606-27-9), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

564.

Plini (zemeljsko olje), frakcije z dna depropanizerja (št. CAS 68606-34-8), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

565.

Produkti zemeljskega olja, plini iz rafinerije (št. CAS 68607-11-4), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

566.

Plini (zemeljsko olje), ločevalnik nizkega tlaka (hidrokreking) (št. CAS 68783-06-2), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

567.

Plini (zemeljsko olje), mešanica iz rafinerije (št. CAS 68783-07-3), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

568.

Plini (zemeljsko olje), katalitski kreking (št. CAS 68783-64-2), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

569.

Plini (zemeljsko olje), C2-4, sladkani (št. CAS 68783-65-3), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

570.

Plini (zemeljsko olje), rafinerija (št. CAS 68814-67-5), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

571.

Plini (zemeljsko olje), ločevalnik produktov iz platinskega reforminga (št. CAS 68814-90-4), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

572.

Plini (zemeljsko olje), z vodikom obdelani kisli kerozin, stabilizator depentanizacije (št. CAS 68911-58-0), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

573.

Plini (zemeljsko olje), z vodikom obdelani kisli kerozin, ekspanzijska posoda (št. CAS 68911-59-1), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

574.

Plini (zemeljsko olje), frakcioniranje surovega olja (št. CAS 68918-99-0), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

575.

Plini (zemeljsko olje), deheksanizer (št. CAS 68919-00-6), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

576.

Plini (zemeljsko olje), destilat iz naprave za združevalni proces razžvepljevanja (št. CAS 68919-01-7), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

577.

Plini (zemeljsko olje), frakcioniranje, fluidizirani katalitski kreking (št. CAS 68919-02-8), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

578.

Plini (zemeljsko olje), sekundarna absorpcija, pranje plina iz fluidiziranega katalitskega krekinga (št. CAS 68919-03-9), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

579.

Plini (zemeljsko olje), težki destilat, razžvepljevanje z dehidrogeniranjem (št. CAS 68919-04-0), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

580.

Plini (zemeljsko olje), stabilizator, frakcionacija lahkega bencina iz direktne destilacije (št. CAS 68919-05-1), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

581.

Plini (zemeljsko olje), desorber iz razžvepljevanja združevalne nafte (št. CAS 68919-06-2), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

582.

Plini (zemeljsko olje), stabilizator platinskega reforminga, frakcioniranje lahkih frakcij (št. CAS 68919-07-3), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

583.

Plini (zemeljsko olje), predekspanzijska kolona, surova destilacija (št. CAS 68919-08-4), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

584.

Plini (zemeljsko olje), katalitski reforming nafte iz direktne destilacije (št. CAS 68919-09-5), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

585.

Plini (zemeljsko olje), iz stabilizatorjev direktne destilacije (št. CAS 68919-10-8), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

586.

Plini (zemeljsko olje), ločevanje katrana (št. CAS 68919-11-9), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

587.

Plini (zemeljsko olje), separator za enoto združevanja (št. CAS 68919-12-0), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

588.

Plini (zemeljsko olje), produkti z vrha separatorja iz katalitskega krekinga v fluidiziranem sloju (št. CAS 68919-20-0), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

589.

Plini (zemeljsko olje), iz debutanizerja katalitsko krekirane nafte (št. CAS 68952-76-1), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

590.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), iz stabilizatorja nafte in destilata katalitskega krekinga (št. CAS 68952-77-2), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

591.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), separator katalitske, z vodikom razžvepljene nafte (št. CAS 68952-79-4), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

592.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), razžvepljevanje nafte, ki se pridobiva z direktnim frakcioniranjem, razžvepljevanje z vodikom (št. CAS 68952-80-7), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

593.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), termično krekirani destilat, absorber plinskega olja in nafte (št. CAS 68952-81-8), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

594.

Plinski ostanek (zemeljsko olje), iz stabilizatorja frakcionacije ogljikovodikov termičnega krekinga, koksanje zemeljskega olja (št. CAS 68952-82-9), če vsebuje > 0,1 % m/m butadiena

595.

Plini (zemeljsko olje), lahke frakcije parnega krekinga, koncentrirane na butadienu (št. CAS 68955-28-2), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

596.

Plini (zemeljsko olje), frakcioniranje proizvodov z vrha fluidiziranega katalitskega krekinga in razžvepljevanje plinskega olja, gobasti absorber (št. CAS 68955-33-9), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

597.

Plini (zemeljsko olje), plin z vrha stabilizatorja, katalitski reforming nafte iz direktne destilacije (št. CAS 68955-34-0), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

598.

Plini (zemeljsko olje), surova destilacija in katalitski kreking (št. CAS 68989-88-8), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

599.

Ogljikovodiki, C4 (št. CAS 87741-01-3), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

600.

Alkani, C1-4, bogati s C3 (št. CAS 90622-55-2), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

601.

Plini (zemeljsko olje), pralnik plinskega olja z dietanolaminom (št. CAS 92045-15-3), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

602.

Plini (zemeljsko olje), razžvepljevanje plinskega olja z vodikom, iztok (št. CAS 92045-16-4), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

603.

Plini (zemeljsko olje), čiščenje plinskega olja z razžvepljevanjem z vodikom (št. CAS 92045-17-5), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

604.

Plini (zemeljsko olje), iztok iz reaktorja za hidrogenacijo, ekspanzijska posoda (št. CAS 92045-18-6), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

605.

Plini (zemeljsko olje), ostanek po parnem krekingu nafte pod visokim tlakom (št. CAS 92045-19-7), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

606.

Plini (zemeljsko olje), znižanje viskoznosti ostankov (št. CAS 92045-20-0), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

607.

Plini (zemeljsko olje), parni kreking, bogati s C3 (št. CAS 92045-22-2), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

608.

Ogljikovodiki, C4, destilat parnega krekinga (št. CAS 92045-23-3), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

609.

Plini iz zemeljskega olja, utekočinjeni, sladkani, frakcija C4 (št. CAS 92045-80-2), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

610.

Ogljikovodiki, C4, brez 1,3-butadiena in isobutena (št. CAS 95465-89-7), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

611.

Rafinati (zemeljsko olje), parno krekirana frakcija C4 po ekstrakciji z bakrovim amonijevim acetatom, C3-5 in nenasičeni C3-5, brez butadiena (št. CAS 97722-19-5), če vsebujejo > 0,1 % m/m butadiena

612.

Benzo[def]krizen (=benzo[a]piren) (št. CAS 50-32-8)

613.

Smola, zemeljsko olje premogovega katrana (št. CAS 68187-57-5), če vsebuje > 0,005 % m/m benzo[a]pirena

614.

Destilati (premogovo zemeljsko olje), kondenzirani aromatski obroči (št. CAS 68188-48-7), če vsebujejo > 0,005 % m/m benzo[a]pirena

615.

Destilati (premogov katran), zgornja frakcija, brez fluorena (št. CAS 84989-10-6), če vsebujejo > 0,005 % m/m benzo[a]pirena

616.

Destilati (premogov katran), zgornja frakcija, bogat s fluorenom (št. CAS 84989-11-7), če vsebujejo > 0,005 % m/m benzo[a]pirena

617.

Kreozotno olje, acenaftenska frakcija, brez acenaftena (št. CAS 90640-85-0), če vsebuje > 0,005 % m/m benzo[a]pirena

618.

Smola, premogov katran, nizkotemperaturna (št. CAS 90669-57-1), če vsebuje > 0,005 % m/m benzo[a]pirena

619.

Smola, premogov katran, nizkotemperaturna, toplotno prečiščena (št. CAS 90669-58-2), če vsebuje > 0,005 % m/m benzo[a]pirena

620.

Smola, premogov katran, nizkotemperaturna, oksidirana (št. CAS 90669-59-3), če vsebuje > 0,005 % m/m benzo[a]pirena

621.

Ekstraktni ostanki (premog), rjavi (št. CAS 91697-23-3), če vsebujejo > 0,005 % m/m benzo[a]pirena

622.

Parafinski voski (premog), visokotemperaturni katran rjavega premoga (št. CAS 92045-71-1), če vsebujejo > 0,005 % m/m benzo[a]pirena

623.

Parafinski voski (premog), visokotemperaturni katran rjavega premoga, obdelan z vodikom (št. CAS 92045-72-2), če vsebujejo > 0,005 % m/m benzo[a]pirena

624.

Trdni odpadki, koksanje smole premogovega katrana (št. CAS 92062-34-5), če vsebujejo > 0,005 % m/m benzo[a]pirena

625.

Smola, premogov katran, visokotemperaturna, sekundarna (št. CAS 94114-13-3), če vsebuje > 0,005 % m/m benzo[a]pirena

626.

Ostanki (premog), ekstrakcija s tekočimi topili (št. CAS 94114-46-2), če vsebujejo > 0,005 % m/m benzo[a]pirena

627.

Premogove tekočine, raztopina iz ekstrakcije s tekočim topilom (št. CAS 94114-47-3), če vsebujejo > 0,005 % m/m benzo[a]pirena

628.

Premogove tekočine, ekstrakcija s tekočim topilom (št. CAS 94114-48-4), če vsebujejo > 0,005 % m/m benzo[a]pirena

629.

Parafinski voski (premog), visokotemperaturni katran rjavega premoga, obdelan z ogljikom (št. CAS 97926-76-6), če vsebujejo > 0,005 % m/m benzo[a]pirena

630.

Parafinski voski (premog), visokotemperaturni katran rjavega premoga, obdelan z glino (št. CAS 97926-77-7), če vsebujejo > 0,005 % m/m benzo[a]pirena

631.

Parafinski voski (premog), visokotemperaturni katran rjavega premoga, obdelan s silicijevo kislino (št. CAS 97926-78-8), če vsebujejo > 0,005 % m/m benzo[a]pirena

632.

Absorbcijska olja, bicikloaromatska in heterociklična ogljikovodikova frakcija (št. CAS 101316-45-4), če vsebujejo > 0,005 % m/m benzo[a]pirena

633.

Aromatski ogljikovodiki, C20-28, policiklični, mešanica smole premogovega katrana (polietilen-polipropilen), pridobiva se s pirolizo (št. CAS 101794-74-5), če vsebujejo > 0,005 % m/m benzo[a]pirena

634.

Aromatski ogljikovodiki, C20-28, policiklični, pridobivajo se s pirolizo mešane polietilenske smole premogovega katrana (št. CAS 101794-75-6), če vsebujejo > 0,005 % m/m benzo[a]pirena

635.

Aromatski ogljikovodiki, C20-28, policiklični, pridobivajo se s pirolizo mešane polistirenske smole premogovega katrana (št. CAS 101794-76-7), če vsebujejo > 0,005 % m/m benzo[a]pirena

636.

Smola, premogov katran, visokotemperaturna, toplotno prečiščena (št. CAS 121575-60-8), če vsebuje > 0,005 % m/m benzo[a]pirena

637.

Dibenz[a,h]antracen (št. CAS 53-70-3)

638.

Benz[a]antracen (št. CAS 56-55-3)

639.

Benzo[e]piren (št. CAS 192-97-2)

640.

Benzo[j]fluoranten (št. CAS 205-82-3)

641.

Benz(e)acefenantrilen (št. CAS 205-99-2)

642.

Benzo(k)fluoranten (št. CAS 207-08-9)

643.

Krizen (št. CAS 218-01-9)

644.

2-bromopropan (št. CAS 75-26-3)

645.

Trikloroetilen (št. CAS 79-01-6)

646.

1,2-dibromo-3-kloropropan (št. CAS 96-12-8)

647.

2,3-dibromopropan-1-ol (št. CAS 96-13-9)

648.

1,3-dikloropropan-2-ol (št. CAS 96-23-1)

649.

α,α,α-triklorotoluen (št. CAS 98-07-7)

650.

α-klorotoluen (št. CAS 100-44-7)

651.

1,2-dibromoetan (št. CAS 106-93-4)

652.

Heksaklorobenzen (št. CAS 118-74-1)

653.

Bromoetilen (št. CAS 593-60-2)

654.

1,4-diklorobut-2-en (št. CAS 764-41-0)

655.

Metiloksiran (št. CAS 75-56-9)

656.

(Epoksietil)benzen (št. CAS 96-09-3)

657.

1-kloro-2,3-epoksipropan (št. CAS 106-89-8)

658.

R-1-kloro-2,3-epoksipropan (št. CAS 51594-55-9)

659.

1,2-epoksi-3-fenoksipropan (št. CAS 122-60-1)

660.

2,3-epoksipropan-1-ol (št. CAS 556-52-5)

661.

R-2,3-epoksi-1-propanol (št. CAS 57044-25-4)

662.

2,2′-bioksiran (št. CAS 1464-53-5)

663.

(2RS,3RS)-3-(2-klorofenil)-2-(4-fluorofenil)-[1H-1,2,4-triazol-1-il)metil]oksiran (št. CAS 106325-08-0)

664.

Klorometil metil eter (št. CAS 107-30-2)

665.

2-metoksietanol (št. CAS 109-86-4)

666.

2-etoksietanol (št. CAS 110-80-5)

667.

Oksibis[klorometan], bis (klorometil) eter (št. CAS 542-88-1)

668.

2-metoksipropanol (št. CAS 1589-47-5)

669.

Propiolakton (št. CAS 57-57-8)

670.

Dimetilkarbamoil klorid (št. CAS 79-44-7)

671.

Uretan (št. CAS 51-79-6)

672.

2-metoksietilacetat (št. CAS 110-49-6)

673.

2-etoksietil acetat (št. CAS 111-15-9)

674.

Metoksiocetna kislina (št. CAS 625-45-6)

675.

Dibutil ftalat (št. CAS 84-74-2)

676.

Bis(2-metoksietil) eter (št. CAS 111-96-6)

677.

Bis(2-etilheksil) ftalat (št. CAS 117-81-7)

678.

Bis(2-metoksietil) ftalat (št. CAS 117-82-8)

679.

2-metoksipropil acetat (št. CAS 70657-70-4)

680.

2-etilheksil[[[3,5-bis(1,1-dimetiletil)-4-hidroksifenil]-metil]tio]acetat (št. CAS 80387-97-9)

681.

Akrilamid, če ni drugače navedeno v tej direktivi (št. CAS 79-06-1)

682.

Akrilonitril (št. CAS 107-13-1)

683.

2-nitropropan (št. CAS 79-46-9)

684.

Dinoseb (št. CAS 88-85-7), njegove soli in estri, razen tistih, ki so morda navedeni drugje na tem seznamu

685.

2-nitroanizol (št. CAS 91-23-6)

686.

4-nitrobifenil (št. CAS 92-93-3)

687.

2,4-dinitrotoluen (št. CAS 121-14-2)

688.

binapakril (št. CAS 485-31-4)

689.

2-nitronaftalen (št. CAS 581-89-5)

690.

2,3-dinitrotoluen (št. CAS 602-01-7)

691.

5-nitroacenaften (št. CAS 602-87-9)

692.

2,6-dinitrotoluen (št. CAS 606-20-2)

693.

3,4-dinitrotoluen (št. CAS 610-39-9)

694.

3,5-dinitrotoluen (št. CAS 618-85-9)

695.

2,5-dinitrotoluen (št. CAS 619-15-8)

696.

Dinoterb (št. CAS 1420-07-1), njegove soli in estri

697.

Nitrofen (št. CAS 1836-75-5)

698.

Dinitrotoluen (št. CAS 25321-14-6)

699.

Diazometan (št. CAS 334-88-3)

700.

1,4,5,8-tetraaminoantrakinon (disperzno modra 1) (št. CAS 2475-45-8)

701.

Dimetilnitrozoamin (št. CAS 62-75-9)

702.

1-metil-3-nitro-1-nitrozogvanidin (št. CAS 70-25-7)

703.

Nitrozodipropilamin (št. CAS 621-64-7)

704.

2,2′-(nitrozoimino)bisetanol (št. CAS 1116-54-7)

705.

4,4′-metilendianilin (št. CAS 101-77-9)

706.

4,4′-(4-iminocikloheksa-2,5-dienilidenmetilen) dianilin hidroklorid (št. CAS 569-61-9)

707.

4,4′-metilendi-o-toluidin (št. CAS 838-88-0)

708.

o-anizidin (št. CAS 90-04-0)

709.

3,3′-dimetoksibenzidin (št. CAS 119-90-4)

710.

Soli o-dianizidina

711.

Azo barvila, ki temeljijo na o-dianizidinu

712.

3,3′-diklorobenzidin (št. CAS 91-94-1)

713.

Benzidin dihidroklorid (št. CAS 531-85-1)

714.

[[1,1′-bifenil]-4,4′-diil]diamonijev sulfat (št. CAS 531-86-2)

715.

3,3′-diklorobenzidin dihidroklorid (št. CAS 612-83-9)

716.

Benzidin sulfat (št. CAS 21136-70-9)

717.

Benzidin acetat (št. CAS 36341-27-2)

718.

3,3′-diklorobenzidin divodikov bis(sulfat) (št. CAS 64969-34-2)

719.

3,3′-diklorobenzidin sulfat (št. CAS 74332-73-3)

720.

Azo barvila, ki temeljijo na benzidinu

721.

4,4′-bi-o-toluidin (št. CAS 119-93-7)

722.

4,4′-bi-o-toluidin dihidroklorid (št. CAS 612-82-8)

723.

[3,3′-dimetil[1,1′-bifenil]-4,4′-diil]diamonijev bis(vodikov sulfat) (št. CAS 64969-36-4)

724.

4,4′-bi-o-toluidin sulfat (št. CAS 74753-18-7)

725.

Barvila, ki temeljijo na o-tolidinu

726.

Bifenil-4-ilamin (št. CAS 92-67-1) in njegove soli

727.

Azobenzen (št. CAS 103-33-3)

728.

(metil-ONN-azoksi)metil acetat (št. CAS 592-62-1)

729.

Cikloheksimid (št. CAS 66-81-9)

730.

2-metilaziridin (št. CAS 75-55-8)

731.

Imidazolidin-2-tion (št. CAS 96-45-7)

732.

Furan (št. CAS 110-00-9)

733.

Aziridin (št. CAS 151-56-4)

734.

Kaptafol (št. CAS 2425-06-1)

735.

Karbadoks (št. CAS 6804-07-5)

736.

Flumioksazin (št. CAS 103361-09-7)

737.

Tridemorf (št. CAS 24602-86-6)

738.

Vinklozolin (št. CAS 50471-44-8)

739.

Fluazifop-butil (št. CAS 69806-50-4)

740.

Flusilazol (št. CAS 85509-19-9)

741.

1,3,5-tris(oksiranilmetil)-1,3,5-triazin-2,4,6(1H,3H,5H)-trion (št. CAS 2451-62-9)

742.

Tioacetamid (št. CAS 62-55-5)

743.

N,N-dimetilformamid (št. CAS 68-12-2)

744.

Formamid (št. CAS 75-12-7)

745.

N-metilacetamid (št. CAS 79-16-3)

746.

N-metilformamid (št. CAS 123-39-7)

747.

N,N-dimetilacetamid (št. CAS 127-19-5)

748.

Triamidheksametil fosforne kisline (št. CAS 680-31-9)

749.

Dietilsulfat (št. CAS 64-67-5)

750.

Dimetilsulfat (št. CAS 77-78-1)

751.

1,3-propansulton (št. CAS 1120-71-4)

752.

Dimetilsulfamoil-klorid (št. CAS 13360-57-1)

753.

Sulfalat (št. CAS 95-06-7)

754.

Mešanica spojin: 4-[[bis-(4-fluorofenil)metilzilil]metil]-4H-1,2,4-triazol in 1-[[bis-(4-fluorofenil)metilzilil]metil]-1H-1,2,4-triazol (št. EC 403-250-2)

755.

(+/–)-tetrahidrofurfuril –(R)-2-[4-(6-klorokinoksalin-2-iloksi)feniloksi]propionat (št. CAS 119738-06-6)

756.

6-hidroksi-1-(3-izopropoksipropil)-4-metil-2-okso-5-[4-(fenilazo)fenilazo]-1,2-dihidro-3-piridinkarbonitril (št. CAS 85136-74-9)

757.

(6-(4-hidroksi-3-(2-metoksifenilazo)-2-sulfonato-7-naftilamino)-1,3,5-triazin-2,4-diil)bis[(amino-1-metiletil)amonijev] format (št. CAS 108225-03-2)

758.

Trinatrijev [4′-(8-acetilamino-3,6-disulfonato-2-naftilazo)-4″-(6-benzoilamino-3-sulfonato-2-naftilazo)-bifenil-1,3′,3″,1‴-tetraolato-O,O′,O″,O‴]baker(II) (št. EC 413-590-3)

759.

Mešanica spojin: N-[3-hidroksi-2-(2-metilakriloilaminometoksi)propoksimetil]-2-metilakrilamid in N-2,3-bis-(2-metilakriloilaminometoksi)propoksimetil]-2-metilakrilamid in metakrilamid in 2-metil-N-(2-metilakriloilaminometoksimetil)-akrilamid in N-(2,3-dihidroksipropoksimetil)-2-metilakrilamid (št. EC 412-790-8)

760.

1,3,5-tris-[(2S in 2R)-2,3-epoksipropil]-1,3,5-triazin-2,4,6-(1H,3H,5H)-trion (št. CAS 59653-74-6)

761.

Erionit (št. CAS 12510-42-8)

762.

Azbest (št. CAS 12001-28-4)

763.

Zemeljsko olje (št. CAS 8002-05-9)

764.

Destilati (zemeljsko olje), težki, hidrokrekirani (št. CAS 64741-76-0), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

765.

Destilati (zemeljsko olje), težki, parafinski, rafinirani s topilom (št. CAS 64741-88-4), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

766.

Destilati (zemeljsko olje), lahki parafinski, rafinirani s topilom (št. CAS 64741-89-5), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

767.

Oljni ostanki (zemeljsko olje), deasfaltirani s topilom (št. CAS 64741-95-3), če vsebuje > 3 % m/m ekstrakta DMSO

768.

Destilati (zemeljsko olje), težka naftenska frakcija, rafinirana s topilom (št. CAS 64741-96-4), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

769.

Destilati (zemeljsko olje), lahka, naftenska frakcija, rafinirana s topilom (št. CAS 64741-97-5), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

770.

Oljni ostanki (zemeljsko olje), rafinirani s topilom (št. CAS 64742-01-4), če vsebuje > 3 % m/m ekstrakta DMSO

771.

Destilati (zemeljsko olje), parafinska frakcija z glino (št. CAS 64742-36-5), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

772.

Destilati (zemeljsko olje), lahka, parafinska frakcija, prečiščena z glino (št. CAS 64742-37-6), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

773.

Oljni ostanki (zemeljsko olje), obdelani z glino (št. CAS 64742-41-2), če vsebuje > 3 % m/m ekstrakta DMSO

774.

Destilati (zemeljsko olje), težka, naftenska frakcija, prečiščena z glino (št. CAS 64742-44-5), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

775.

Destilati (zemeljsko olje), lahka, naftenska frakcija, prečiščena z glino (št. CAS 64742-45-6), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

776.

Destilati (zemeljsko olje), težka, naftenska frakcija, prečiščena z vodikom (št. CAS 64742-52-5), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

777.

Destilati (zemeljsko olje), lahka, naftenska frakcija, prečiščena z vodikom (št. CAS 64742-53-6), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

778.

Destilati (zemeljsko olje), težka, naftenska frakcija, prečiščena z vodikom (št. CAS 64742-54-7), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

779.

Destilati (zemeljsko olje), lahka, naftenska frakcija, prečiščena z vodikom (št. CAS 64742-55-8), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

780.

Destilati (zemeljsko olje), lahka, parafinska frakcija, razvoskana s topilom (št. CAS 64742-56-9), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

781.

Oljni ostanki (zemeljsko olje), obdelani z vodikom (št. CAS 64742-57-0), če vsebuje > 3 % m/m ekstrakta DMSO

782.

Oljni ostanki (zemeljsko olje), razvoskani s topilom (št. CAS 64742-62-7), če vsebuje > 3 % m/m ekstrakta DMSO

783.

Destilati (zemeljsko olje), težka, naftenska frakcija, razvoskana s topilom (št. CAS 64742-63-8), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

784.

Destilati (zemeljsko olje), lahka naftenska frakcija, razvoskana s topilom (št. CAS 64742-64-9), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

785.

Destilati (zemeljsko olje), težka parafinska frakcija, razvoskana s topilom (št. CAS 64742-65-0), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

786.

Footovo olje (zemeljsko olje) (št. CAS 64742-67-2), če vsebuje > 3 % m/m ekstrakta DMSO

787.

Naftenska olja (zemeljsko olje), težka frakcija, katalitsko razvoskana (št. CAS 64742-68-3), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

788.

Naftenska olja (zemeljsko olje), lahka frakcija, katalitsko razvoskana (št. CAS 64742-69-4), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

789.

Parafinska olja (zemeljsko olje), težka frakcija, katalitsko razvoskana (št. CAS 64742-70-7), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

790.

Parafinska olja (zemeljsko olje), lahka frakcija, katalitsko razvoskana (št. CAS 64742-71-8), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

791.

Naftenska olja (zemeljsko olje), težka frakcija, kompleksna, razvoskana (št. CAS 64742-75-2), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

792.

Naftenska olja (zemeljsko olje), lahka frakcija, kompleksna, razvoskana (št. CAS 64742-76-3), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

793.

Ekstrakti (zemeljsko olje), težki, naftenski destilat, ekstrahiran s topilom, koncentriran z aromati (št. CAS 68783-00-6), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

794.

Ekstrakti (zemeljsko olje), težki, parafinski destilat, ekstrahiran s topilom, rafiniran s topilom (št. CAS 68783-04-0), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

795.

Ekstrakti (zemeljsko olje), težki, parafinski destilati, deasfaltirani s topilom (št. CAS 68814-89-1), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

796.

Mazalna olja (zemeljsko olje), C20-50, prečiščena z vodikom, nevtralna, na oljni osnovi z visoko viskoznostjo (št. CAS 72623-85-9), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

797.

Mazalna olja (zemeljsko olje), C15-30, prečiščena z vodikom, nevtralna, na oljni osnovi (št. CAS 72623-86-0), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

798.

Mazalna olja (zemeljsko olje), C20-50, prečiščena z vodikom, nevtralna, na oljni osnovi (št. CAS 72623-87-1), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

799.

Mazalna olja (št. CAS 74869-22-0), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

800.

Destilati (zemeljsko olje), težka, parafinska frakcija, kompleksna, razvoskana (št. CAS 90640-91-8), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

801.

Destilati (zemeljsko olje), lahka, parafinska frakcija, kompleksna, razvoskana (št. CAS 90640-92-9), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

802.

Destilati (zemeljsko olje), težka, parafinska frakcija, razvoskana s topilom, prečiščena z glino (št. CAS 90640-94-1), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

803.

Ogljikovodiki, C20-50, težka, parafinska frakcija, razvoskana s topilom, prečiščena z vodikom (št. CAS 90640-95-2), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

804.

Destilati (zemeljsko olje), lahka, parafinska frakcija, razvoskana s topilom, prečiščena z glino (št. CAS 90640-96-3), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

805.

Destilati (zemeljsko olje), lahka, parafinska frakcija, razvoskana s topilom, prečiščena z vodikom (št. CAS 90640-97-4), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

806.

Ekstrakti (nafta), težko naftensko destilatno topilo, obdelano z vodikom (št. CAS 90641-07-9), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

807.

Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt težkega parafinskega destilata, obdelan z vodikom (št. CAS 90641-08-0), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

808.

Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega parafinskega destilata, obdelan z vodikom (št. CAS 90641-09-1), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

809.

Oljni ostanki (zemeljsko olje), obdelani z vodikom, razvoskani s topilom (št. CAS 90669-74-2), če vsebuje > 3 % m/m ekstrakta DMSO

810.

Oljni ostanki (zemeljsko olje), katalitsko razvoskani (št. CAS 91770-57-9), če vsebuje > 3 % m/m ekstrakta DMSO

811.

Destilati (zemeljsko olje), težka, parafinska frakcija, razvoskana, prečiščena z vodikom (št. CAS 91995-39-0), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

812.

Destilati (zemeljsko olje), lahka, parafinska frakcija, razvoskana, prečiščena z vodikom (št. CAS 91995-40-3), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

813.

Destilati (zemeljsko olje), hidrokrekirani, rafinirani s topilom, razvoskani (št. CAS 91995-45-8), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

814.

Destilati (zemeljsko olje), lahka, naftenska frakcija, rafinirana s topilom, prečiščena z vodikom (št. CAS 91995-54-9), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

815.

Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega parafinskega destilata, obdelan z vodikom (št. CAS 91995-73-2), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

816.

Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega naftenskega destilata, razžvepljen z vodikom (št. CAS 91995-75-4), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

817.

Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega parafinskega destilata, obdelan s kislino (št. CAS 91995-76-5), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

818.

Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega parafinskega destilata, razžvepljen z vodikom (št. CAS 91995-77-6), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

819.

Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega vakuumskega plinskega olja (št. CAS 91995-79-8), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

820.

Footovo olje (zemeljsko olje), obdelano z vodikom (št. CAS 92045-12-0), če vsebuje > 3 % m/m ekstrakta DMSO

821.

Mazalna olja (zemeljsko olje), C17-35, ekstrahirana s topilom, razvoskana, prečiščena z vodikom (št. CAS 92045-42-6), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

822.

Mazalna olja (zemeljsko olje), hidrokrekirana, nearomatska, parafini, odstranjeni s topilom (št. CAS 92045-43-7), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

823.

Oljni ostanki (zemeljsko olje), hidrokrekirani, obdelani s kislino, razvoskani s topilom (št. CAS 92061-86-4), če vsebuje > 3 % m/m ekstrakta DMSO

824.

Parafinska olja (zemeljsko olje), težka frakcija, rafinirana s topilom, razvoskana (št. CAS 92129-09-4), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

825.

Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt težkega parafinskega destilata, obdelan z glino (št. CAS 92704-08-0), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

826.

Mazalna olja (zemeljsko olje), bazna olja, parafinska (št. CAS 93572-43-1), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

827.

Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt težkega naftenskega destilata, razžvepljen z vodikom (št. CAS 93763-10-1), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

828.

Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt s topilom razvoskanega težkega parafinskega destilata, razžvepljen z vodikom (št. CAS 93763-11-2), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

829.

Ogljikovodiki, hidrokrekirani parafinski ostanki destilacije, razvoskani s topilom (št. CAS 93763-38-3), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

830.

Footovo olje (zemeljsko olje), kislinsko obdelano (št. CAS 93924-31-3), če vsebuje > 3 % m/m ekstrakta DMSO

831.

Footovo olje (zemeljsko olje), obdelano z glino (št. CAS 93924-32-4), če vsebuje > 3 % m/m ekstrakta DMSO

832.

Ogljikovodiki, C20-50, hidrogenacija oljnega ostanka, vakuumski destilat (št. CAS 93924-61-9), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

833.

Destilati (zemeljsko olje), težka frakcija, prečiščena z vodikom, rafinirana s topilom (št. CAS 94733-08-1), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

834.

Destilati (zemeljsko olje), hidrokrekirana, lahka frakcija, rafinirana s topilom (št. CAS 94733-09-2), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

835.

Mazalna olja (zemeljsko olje), C18-40, na osnovi s topilom razvoskanega hidrokrekiranega destilata (št. CAS 94733-15-0), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

836.

Mazalna olja (zemeljsko olje), C18-40, na osnovi s topilom razvoskanega hidrokrekiranega rafinata (št. CAS 94733-16-1), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

837.

Ogljikovodiki, C13-30, bogati z aromati, naftenski destilat, ekstrahiran s topilom (št. CAS 95371-04-3), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

838.

Ogljikovodiki, C16-32, bogati z aromati, naftenski destilat, ekstrahiran s topilom (št. CAS 95371-05-4), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

839.

Ogljikovodiki, C37-68, razvoskani, deasfaltirani, z vodikom obdelani ostanki vakuumske destilacije (št. CAS 95371-07-6), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

840.

Ogljikovodiki, C37-65, deasfaltirani, z vodikom obdelani ostanki vakuumske destilacije (št. CAS 95371-08-7), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

841.

Destilati (zemeljsko olje), hidrokrekirana, lahka frakcija, rafinirana s topilom (št. CAS 97488-73-8), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

842.

Destilati (zemeljsko olje), hidrogenirana, težka frakcija, rafinirana s topilom (št. CAS 97488-74-9), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

843.

Mazalna olja (zemeljsko olje), C18-27, hidrokrekirana, razvoskana s topilom (št. CAS 97488-95-4), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

844.

Ogljikovodiki, C17-30, z vodikom obdelani, s topilom deasfaltirani ostanek atmosferske destilacije, lahka frakcija destilacije (št. CAS 97675-87-1), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

845.

Ogljikovodiki, C17-40, z vodikom obdelani, s topilom deasfaltirani ostanek atmosferske destilacije, lahka frakcija destilacije (št. CAS 97722-06-0), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

846.

Ogljikovodiki, C13-27, lahka, naftenska frakcija, ekstrahirana s topilom (št. CAS 97722-09-3), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

847.

Ogljikovodiki, C14-29, lahka, naftenska frakcija, ekstrahirana s topilom (št. CAS 97722-10-6), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

848.

Footovo olje (zemeljsko olje), obdelano z ogljikom (št. CAS 97862-76-5), če vsebuje > 3 % m/m ekstrakta DMSO

849.

Footovo olje (zemeljsko olje), obdelano s silicijevo kislino (št. CAS 97862-77-6), če vsebuje > 3 % m/m ekstrakta DMSO

850.

Ogljikovodiki, C27-42, dearomatizirani (št. CAS 97862-81-2), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

851.

Ogljikovodiki, C17-30, destilati, obdelani z vodikom, lahka frakcija destilacije (št. CAS 97862-82-3), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

852.

Ogljikovodiki, C27-45, naftenska frakcija vakuumske destilacije (št. CAS 97862-83-4), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

853.

Ogljikovodiki, C27-45, dearomatizirani (št. CAS 97926-68-6), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

854.

Ogljikovodiki, C20-58, obdelani z vodikom (št. CAS 97926-70-0), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

855.

Ogljikovodiki, C27-42, naftenski (št. CAS 97926-71-1), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

856.

Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega parafinskega destilata, obdelan z ogljikom (št. CAS 100684-02-4), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

857.

Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega parafinskega destilata, obdelan z glino (št. CAS 100684-03-5), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

858.

Ekstrakti (zemeljsko olje), lahki, vakuumski, solventni ekstrakt plinskega olja, obdelan z ogljikom (št. CAS 100684-04-6), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

859.

Ekstrakti (zemeljsko olje), lahki, vakuumski, solventni ekstrakt plinskega olja, obdelan z glino (št. CAS 100684-05-7), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

860.

Oljni ostanki (zemeljsko olje), obdelani z ogljikom, razvoskani s topilom (št. CAS 100684-37-5), če vsebuje > 3 % m/m ekstrakta DMSO

861.

Oljni ostanki (zemeljsko olje), obdelani z glino, razvoskani s topilom (št. CAS 100684-38-6), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

862.

Mazalna olja (zemeljsko olje), C>25, s topilom ekstrahirana, deasfaltirana, razvoskana, hidrogenirana (št. CAS 101316-69-2), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

863.

Mazalna olja (zemeljsko olje), C17-32, s topilom ekstrahirana, razvoskana, hidrogenirana (št. CAS 101316-70-5), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

864.

Mazalna olja (zemeljsko olje), C20-35, s topilom ekstrahirana, razvoskana, hidrogenirana (št. CAS 101316-71-6), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

865.

Mazalna olja (zemeljsko olje), C24-50, s topilom ekstrahirana, razvoskana, hidrogenirana (št. CAS 101316-72-7), če vsebujejo > 3 % m/m ekstrakta DMSO

866.

Destilati (zemeljsko olje), sladkana srednja frakcija (št. CAS 64741-86-2), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere so proizvedeni, ni rakotvorna

867.

Plinska olja (zemeljsko olje), prečiščena s topilom (št. CAS 64741-90-8), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere so proizvedena, ni rakotvorna

868.

Destilati (zemeljsko olje), s topilom rafinirana srednja frakcija (št. CAS 64741-91-9), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere so proizvedeni, ni rakotvorna

869.

Plinska olja (zemeljsko olje), prečiščena s kislino (št. CAS 64742-12-7), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere so proizvedena, ni rakotvorna

870.

Destilati (zemeljsko olje), kislinsko prečiščena srednja frakcija (št. CAS 64742-13-8), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere so proizvedeni, ni rakotvorna

871.

Destilati (zemeljsko olje), kislinsko prečiščena lahka frakcija (št. CAS 64742-14-9), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere so proizvedeni, ni rakotvorna

872.

Plinska olja (zemeljsko olje), kemijsko nevtralizirana (št. CAS 64742-29-6), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere so proizvedena, ni rakotvorna

873.

Destilati (zemeljsko olje), kemijsko nevtralizirana srednja frakcija (št. CAS 64742-30-9), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere so proizvedeni, ni rakotvorna

874.

Destilati (zemeljsko olje), z glino prečiščena srednja frakcija (št. CAS 64742-38-7), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere so proizvedeni, ni rakotvorna

875.

Destilati (zemeljsko olje), z vodikom prečiščena srednja frakcija (št. CAS 64742-46-7), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere so proizvedeni, ni rakotvorna

876.

Plinska olja (zemeljsko olje), razžvepljena z vodikom (št. CAS 64742-79-6), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere so proizvedena, ni rakotvorna

877.

Destilati (zemeljsko olje), srednja frakcija, razžvepljena z vodikom (št. CAS 64742-80-9), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere so proizvedeni, ni rakotvorna

878.

Destilati (zemeljsko olje), ostanek iz frakcionirne kolone za katalitski reforming, frakcija z visokim vreliščem (št. CAS 68477-29-2), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere so proizvedeni, ni rakotvorna

879.

Destilati (zemeljsko olje), ostanek iz frakcionirne kolone za katalitski reforming, frakcija s srednjim vreliščem (št. CAS 68477-30-5), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere so proizvedeni, ni rakotvorna

880.

Destilati (zemeljsko olje), ostanek iz frakcionirne kolone za katalitski reforming, frakcija z nizkim vreliščem (št. CAS 68477-31-6), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere so proizvedeni, ni rakotvorna

881.

Alkani, C12-26 - razvejani in linearni (št. CAS 90622-53-0), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere so proizvedeni, ni rakotvorna

882.

Destilati (zemeljsko olje), visoko rafinirana srednja frakcija (št. CAS 90640-93-0), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere so proizvedeni, ni rakotvorna

883.

Destilati (zemeljsko olje), katalitski reforming, težki aromatski koncentrat (št. CAS 91995-34-5), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere so proizvedeni, ni rakotvorna

884.

Plinska olja, parafinska (št. CAS 93924-33-5), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere so proizvedena, ni rakotvorna

885.

Nafta (zemeljsko olje), s topilom rafinirana in z vodikom razžvepljena težka frakcija (št. CAS 97488-96-5), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere je proizvedena, ni rakotvorna

886.

Ogljikovodiki, C16-20, z vodikom obdelani srednji destilat, lahki destilati (št. CAS 97675-85-9), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere so proizvedeni, ni rakotvorna

887.

Ogljikovodiki, C12-20, z vodikom obdelani, parafinski, lahki destilati (št. CAS 97675-86-0), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere so proizvedeni, ni rakotvorna

888.

Ogljikovodiki, C11-17, ekstrahirani s topilom, lahki naftenski (št. CAS 97722-08-2), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere so proizvedeni, ni rakotvorna

889.

Plinska olja, prečiščena z vodikom (št. CAS 97862-78-7), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere so proizvedena, ni rakotvorna

890.

Destilati (zemeljsko olje), z ogljikom obdelani, lahki parafinski (št. CAS 100683-97-4), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere so proizvedeni, ni rakotvorna

891.

Destilati (zemeljsko olje), parafinski intermediati, obdelani z ogljikom (št. CAS 100683-98-5), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere so proizvedeni, ni rakotvorna

892.

Destilati (zemeljsko olje), parafinski intermediati, z glino obdelani (št. CAS 100683-99-6), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere so proizvedeni, ni rakotvorna

893.

Mazalne maščobe (št. CAS 74869-21-9), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere so proizvedene, ni rakotvorna

894.

Parafinski vosek (zemeljsko olje) (št. CAS 64742-61-6), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere je proizveden, ni rakotvorna

895.

Parafinski vosek (zemeljsko olje), obdelan s kislino (št. CAS 90669-77-5), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere je proizveden, ni rakotvorna

896.

Parafinski vosek (zemeljsko olje), obdelan z glino (št. CAS 90669-78-6), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere je proizveden, ni rakotvorna

897.

Parafinski vosek (zemeljsko olje), obdelan z vodikom (št. CAS 92062-09-4), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere je proizveden, ni rakotvorna

898.

Parafinski vosek (zemeljsko olje), nizka temperatura tališča (št. CAS 92062-10-7), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere je proizveden, ni rakotvorna

899.

Parafinski vosek (zemeljsko olje), nizka temperatura tališča, obdelan z vodikom (št. CAS 92062-11-8), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere je proizveden, ni rakotvorna

900.

Parafinski vosek (zemeljsko olje), obdelan z ogljikom (št. CAS 97863-04-2), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere je proizveden, ni rakotvorna

901.

Parafinski vosek (zemeljsko olje), nizka temperatura tališča, obdelan z glino (št. CAS 97863-05-3), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere je proizveden, ni rakotvorna

902.

Parafinski vosek (zemeljsko olje), nizka temperatura tališča, obdelan s silicijevo kislino (št. CAS 97863-06-4), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere je proizveden, ni rakotvorna

903.

Parafinski vosek (zemeljsko olje), obdelan z ogljikom (št. CAS 100684-49-9), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere je proizveden, ni rakotvorna

904.

Vazelin (št. CAS 8009-03-8), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere je proizveden, ni rakotvorna

905.

Vazelin (zemeljsko olje), oksidiran (št. CAS 64743-01-7), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere je proizveden, ni rakotvorna

906.

Vazelin (zemeljsko olje), obdelan z aluminijevim oksidom (št. CAS 85029-74-9), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere je proizveden, ni rakotvorna

907.

Vazelin (zemeljsko olje), obdelan z vodikom (št. CAS 92045-77-7), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere je proizveden, ni rakotvorna

908.

Vazelin (zemeljsko olje), obdelan z ogljikom (št. CAS 97862-97-0), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere je proizveden, ni rakotvorna

909.

Vazelin (zemeljsko olje), obdelan s silicijevo kislino (št. CAS 97862-98-1), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere je proizveden, ni rakotvorna

910.

Vazelin (zemeljsko olje), obdelan z glino (št. CAS 100684-33-1), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere je proizveden, ni rakotvorna

911.

Destilati (zemeljsko olje), lahki, katalitsko krekirani (št. CAS 64741-59-9)

912.

Destilati (zemeljsko olje), srednja frakcija, katalitsko krekirani (št. CAS 64741-60-2)

913.

Destilati (zemeljsko olje), lahki, termično krekirani (št. CAS 64741-82-8)

914.

Destilati (zemeljsko olje), lahki, katalitsko krekirani, razžvepljeni z vodikom (št. CAS 68333-25-5)

915.

Destilati (zemeljsko olje), lahka, parno krekirana nafta (št. CAS 68475-80-9)

916.

Destilati (zemeljsko olje), krekirani, parno krekirani destilati zemeljskega olja (št. CAS 68477-38-3)

917.

Plinsko olje (zemeljsko olje), parno krekirano (št. CAS 68527-18-4)

918.

Destilati (zemeljsko olje), termično krekirani, razžvepljeni z vodikom, srednja frakcija (št. CAS 85116-53-6)

919.

Plinska olja (zemeljsko olje), termično krekirana, razžvepljena z vodikom (št. CAS 92045-29-9)

920.

Ostanki (zemeljsko olje), hidrogenirana, parno krekirana nafta (št. CAS 92062-00-5)

921.

Ostanki (zemeljsko olje), parni kreking, destilacija nafte (št. CAS 92062-04-9)

922.

Destilati (zemeljsko olje), lahki, katalitsko krekirani, termično razgrajeni (št. CAS 92201-60-0)

923.

Ostanki (zemeljsko olje), parno krekirana, toplotno prečiščena nafta (št. CAS 93763-85-0)

924.

Plinska olja (zemeljsko olje), lahka, vakuumska, termično krekirana, razžvepljena z vodikom (št. CAS 97926-59-5)

925.

Destilati (zemeljsko olje), srednja frakcija iz koksne peči, razžvepljena z vodikom (št. CAS 101316-59-0)

926.

Destilati (zemeljsko olje), težki, parno krekirani (št. CAS 101631-14-5)

927.

Ostanki (zemeljsko olje), kolona za atmosfersko destilacijo (št. CAS 64741-45-3)

928.

Plinska olja (zemeljsko olje), težki vakuum (št. CAS 64741-57-7)

929.

Destilati (zemeljsko olje), težki, katalitsko krekirani (št. CAS 64741-61-3)

930.

Prečiščena olja (zemeljsko olje), katalitsko krekirana (št. CAS 64741-62-4)

931.

Ostanki frakcionacije (zemeljsko olje), katalitski reforming (št. CAS 64741-67-9)

932.

Ostanki (zemeljsko olje), hidrokrekirani (št. CAS 64741-75-9)

933.

Ostanki (zemeljsko olje), termično krekirani (št. CAS 64741-80-6)

934.

Destilati (zemeljsko olje), težke frakcije iz termičnega krekinga (št. CAS 64741-81-7)

935.

Plinska olja (zemeljsko olje), z vodikom prečiščena frakcija vakuumske destilacije (št. CAS 64742-59-2)

936.

Ostanki iz kolone za atmosfersko destilacijo (zemeljsko olje), razžvepljeni z vodikom (št. CAS 64742-78-5)

937.

Plinska olja (zemeljsko olje), z vodikom prečiščena težka frakcija vakuumske destilacije (št. CAS 64742-86-5)

938.

Ostanki (zemeljsko olje), kreking z vodno paro (št. CAS 64742-90-1)

939.

Ostanki (zemeljsko olje), atmosferska destilacija (št. CAS 68333-22-2)

940.

Očiščena olja (zemeljsko olje), z vodikom prečiščena, katalitsko krekirana (št. CAS 68333-26-6)

941.

Destilati (zemeljsko olje), z vodikom prečiščena, katalitsko krekirana vmesna frakcija (št. CAS 68333-27-7)

942.

Destilati (zemeljsko olje, petrolej), z vodikom prečiščena, katalitsko krekirana težka frakcija (št. CAS 68333-28-8)

943.

Gorivno olje, plinska olja se pridobivajo iz ostankov direktne destilacije, visoka vsebnost žvepla (št. CAS 68476-32-4)

944.

Gorivna olja, ostanki (št. CAS 68476-33-5)

945.

Ostanki (zemeljsko olje), destilacijski ostanek katalitskega reforminga (št. CAS 68478-13-7)

946.

Ostanki (zemeljsko olje), težko koksno plinsko olje in vakuumsko plinsko olje (št. CAS 68478-17-1)

947.

Ostanki (zemeljsko olje), težko koksno olje in lahko vakuumsko olje (št. CAS 68512-61-8)

948.

Ostanki (zemeljsko olje), lahki vakuum (št. CAS 68512-62-9)

949.

Ostanki (zemeljsko olje), krekirano z vodno paro, lahko (št. CAS 68513-69-9)

950.

Gorivno olje, št. 6 (št. CAS 68553-00-4)

951.

Ostanki (zemeljsko olje), postrojenje za primarno destilacijo, nizka vsebnost žvepla (št. CAS 68607-30-7)

952.

Plinska olja (zemeljsko olje), težko atmosfersko (št. CAS 68783-08-4)

953.

Ostanki (zemeljsko olje), koksni pralnik, vsebujejo aromate s kondenziranimi obroči (št. CAS 68783-13-1)

954.

Destilati (zemeljsko olje), z vakuumom pridobljeni ostanki zemeljskega olja (št. CAS 68955-27-1)

955.

Ostanki (zemeljsko olje), krekirani z vodno paro, smolnati (št. CAS 68955-36-2)

956.

Vmesni destilati (zemeljsko olje), vakuum (št. CAS 70592-76-6)

957.

Destilati (zemeljsko olje), lahki vakuum (št. CAS 70592-77-7)

958.

Destilati (zemeljsko olje), vakuum (št. CAS 70592-78-8)

959.

Plinska olja (zemeljsko olje), z vodikom prečiščena težka frakcija vakuumske destilacije iz koksarne (št. CAS 85117-03-9)

960.

Ostanki (zemeljsko olje), kreking z vodno paro, destilati (št. CAS 90669-75-3)

961.

Ostanki (zemeljsko olje), vakuum, lahki (št. CAS 90669-76-4)

962.

Gorivno olje, težko, visoka vsebnost žvepla (št. CAS 92045-14-2)

963.

Ostanki (zemeljsko olje), katalitski kreking (št. CAS 92061-97-7)

964.

Destilati (zemeljsko olje), vmesna frakcija po katalitskem krekingu, termično razgrajeni (št. CAS 92201-59-7)

965.

Oljni ostanki (zemeljsko olje) (št. CAS 93821-66-0)

966.

Ostanki parnega krekinga, termično obdelani (št. CAS 98219-64-8)

967.

Srednji destilati širokega intervala temperature vrelišča (zemeljsko olje), razžvepljeni z vodikom (št. CAS 101316-57-8)

968.

Lahki parafinski destilati (zemeljsko olje) (št. CAS 64741-50-0)

969.

Težki parafinski destilati (zemeljsko olje) (št. CAS 64741-51-1)

970.

Lahki naftenski derivati (zemeljsko olje) (št. CAS 64741-52-2)

971.

Težki naftenski destilati (zemeljsko olje) (št. CAS 64741-53-3)

972.

Težki naftenski destilati (zemeljsko olje), obdelani s kislino (št. CAS 64742-18-3)

973.

Lahki kislinsko obdelani naftenski destilati (zemeljsko olje) (št. CAS 64742-19-4)

974.

Kislinsko obdelani težki parafinski destilati (zemeljsko olje) (št. CAS 64742-20-7)

975.

Kislinsko obdelani lahki parafinski destilati (zemeljsko olje) (št. CAS 64742-21-8)

976.

Kemijsko nevtralizirani težki parafinski destilati (zemeljsko olje) (št. CAS 64742-27-4)

977.

Kemijsko nevtralizirani lahki parafinski destilati (zemeljsko olje) (št. CAS 64742-28-5)

978.

Kemijsko nevtralizirani težki naftenski destilati (zemeljsko olje) (št. CAS 64742-34-3)

979.

Kemijsko nevtralizirani lahki naftenski destilati (zemeljsko olje) (št. CAS 64742-35-4)

980.

Ekstrakti (zemeljsko olje), lahki naftenski destilat topilo (št. CAS 64742-03-6)

981.

Ekstrakti (zemeljsko olje), težki parafinski destilat topilo (št. CAS 64742-04-7)

982.

Ekstrakti (zemeljsko olje), lahki parafinski destilat topilo (št. CAS 64742-05-8)

983.

Ekstrakti (zemeljsko olje), težki naftenski destilat topilo (št. CAS 64742-11-6)

984.

Ekstrakti (zemeljsko olje), lahko vakuumsko plinsko olje topilo (št. CAS 91995-78-7)

985.

Ogljikovodiki, C26-55, bogati z aromati (št. CAS 97722-04-8)

986.

Dinatrijev 3,3′-[[1,1′-bifenil]-4,4′-diilbis(azo)] bis(4-aminonaftalen-1- sulfonat) (št. CAS 573-58-0)

987.

Dinatrijev 4-amino-3-[[4′-[(2,4-diaminofenil)azo] [1,1′-bifenil]-4-il]azo]-5-hidroksi-6-(fenilazo)naftalen-2,7-disulfonat (št. CAS 1937-37-7)

988.

Tetranatrijev 3,3′-[[1,1′-bifenil]-4,4′-diilbis(azo)]bis[5-amino-4- hidroksinaftalen-2,7-disulfonat] (št. CAS 2602-46-2)

989.

4-o-tolilazo-o-toluidin (št. CAS 97-56-3)

990.

4-aminoazobenzen, kot sestavina barve za lase (št. CAS 60-09-3)

991.

Dinatrijev[5-[[4′-[[2,6-dihidroksi-3-[(2-hidroksi-5-sulfofenil)azo]fenil]azo][1,1′-bifenil]-4-il]azo]salicilato(4-)]kuprat(2-) (št. CAS 16071-86-6)

992.

Rezorcinol diglicidil eter (št. CAS 101-90-6)

993.

1,3-difenilgvanidin (št. CAS 102-06-7)

994.

Heptaklor-epoksid (št. CAS 1024-57-3)

995.

4-nitrozofenol (št. CAS 104-91-6)

996.

Karbendazim (št. CAS 10605-21-7)

997.

Alil glicidil eter (št. CAS 106-92-3)

998.

Kloroacetaldehid (št. CAS 107-20-0)

999.

Heksan (št. CAS 110-54-3)

1000.

2-(2-metoksietoksi)etanol (št. CAS 111-77-3)

1001.

(+/–)-2-(2,4-diklorofenil)-3-(1H-1,2,4-triazol-1-il)propil-1,1,2,2-tetrafluoroetileter (št. CAS 112281-77-3)

1002.

4-[4-(1,3-dihidroksiprop-2-il)fenilamino]-1,8-dihidroksi-5-nitroantrakinon (št. CAS 114565-66-1)

1003.

5,6,12,13-tetrakloroantra(2,1,9-def:6,5,10-d’e’f’)diizokinolin-1,3,8,10(2H,9H)-tetron (št. CAS 115662-06-1)

1004.

Tris(2-kloroetil) fosfat (št. CAS 115-96-8)

1005.

4′-etoksi-2-benzimidazolanilid (št. CAS 120187-29-3)

1006.

Nikljev dihidroksid (št. CAS 12054-48-7)

1007.

N,N-dimetilanilin (št. CAS 121-69-7)

1008.

Simazin (št. CAS 122-34-9)

1009.

Bis(ciklopentadienil)-bis(2,6-difluoro-3-(pirol-1-il)-fenil)titan (št. CAS 125051-32-3)

1010.

N,N,N′,N′-tetraglicidil-4,4′-diamino-3,3′-dietildifenilmetan (št. CAS 130728-76-6)

1011.

Divanadijev pentaoksid (št. CAS 1314-62-1)

1012.

Alkalijske soli pentaklorofenola (št. CAS 131-52-2 in 7778-73-6)

1013.

Fosfamidon (št. CAS 13171-21-6)

1014.

N-(triklorometiltio)ftalimid (št. CAS 133-07-3)

1015.

N-2-naftilanilin (št. CAS 135-88-6)

1016.

Ziram (št. CAS 137-30-4)

1017.

1-bromo-3,4,5-trifluorobenzen (št. CAS 138526-69-9)

1018.

Propazin (št. CAS 139-40-2)

1019.

3-(4-klorofenil)-1,1-dimetiluronijev trikloroacetat; monuron-TCA (št. CAS 140-41-0)

1020.

Izoksaflutol (št. CAS 141112-29-0)

1021.

Krezoksim-metil (št. CAS 143390-89-0)

1022.

Klordekon (št. CAS 143-50-0)

1023.

9-vinilkarbazol (št. CAS 1484-13-5)

1024.

2-etilheksanojska kislina (št. CAS 149-57-5)

1025.

Monuron (št. CAS 150-68-5)

1026.

Morfolin-4-karbonil klorid (št. CAS 15159-40-7)

1027.

Daminozid (št. CAS 1596-84-5)

1028.

Alaklor (št. CAS 15972-60-8)

1029.

Izdelki UVCB, pridobljeni s kondenzacijo snovi: tetrakis-hidroksimetilfosfonijev klorid, sečnina in alkilamin destilirane hidrogenirane C16-18 lojeve maščobne kisline (št. CAS 166242-53-1)

1030.

Joksinil (št. CAS 1689-83-4)

1031.

3,5-dibromo-4-hidroksibenzonitril (št. CAS 1689-84-5)

1032.

2,6-dibromo-4-cianofenil oktanoat (št. CAS 1689-99-2)

1033.

[4-[[4-(dimetilamino)fenil][4-[etil(3-sulfonatobenzil)amino]fenil]metilen]cikloheksa-2,5-dien-1-iliden](etil)(3-sulfonatobenzil)amonijeva, natrijeva sol (št. CAS 1694-09-3)

1034.

5-kloro-1,3-dihidro-2H-indol-2-on (št. CAS 17630-75-0)

1035.

Benomil (št. CAS 17804-35-2)

1036.

Klorotalonil (št. CAS 1897-45-6)

1037.

N′-(4-kloro-o-tolil)-N,N-dimetilformamidin monohidroklorid (št. CAS 19750-95-9)

1038.

4,4′-metilenbis(2-etilanilin) (št. CAS 19900-65-3)

1039.

Valinamid (št. CAS 20108-78-5)

1040.

[(p-toliloksi)metil]oksiran (št. CAS 2186-24-5)

1041.

[(m-toliloksi)metil]oksiran (št. CAS 2186-25-6)

1042.

2,3-epoksipropil o-tolil eter (št. CAS 2210-79-9)

1043.

[(toliloksi)metil]oksiran, krezil glicidil eter (št. CAS 26447-14-3)

1044.

Di-alat (št. CAS 2303-16-4)

1045.

Benzil 2,4-dibromobutanoat (št. CAS 23085-60-1)

1046.

Trifluorojodometan (št. CAS 2314-97-8)

1047.

Tiofanat-metil (št. CAS 23564-05-8)

1048.

Dodekakloropentaciklo[5.2.1.02,6.03,9.05,8]dekan (št. CAS 2385-85-5)

1049.

Propizamid (št. CAS 23950-58-5)

1050.

Butil glicidil eter (št. CAS 2426-08-6)

1051.

2,3,4-triklorobut-1-en (št. CAS 2431-50-7)

1052.

Kinometionat (št. CAS 2439-01-2)

1053.

(R)-α-feniletilamonijev (-)-(1R,2S)-(1,2-epoksipropil)fosfonat monohidrat (št. CAS 25383-07-7)

1054.

5-etoksi-3-triklorometil-1,2,4-tiadiazol (št. CAS 2593-15-9)

1055.

Disperzno rumena 3 (št. CAS 2832-40-8)

1056.

1,2,4-triazol (št. CAS 288-88-0)

1057.

Aldrin (št. CAS 309-00-2)

1058.

Diuron (št. CAS 330-54-1)

1059.

Linuron (št. CAS 330-55-2)

1060.

Nikljev karbonat (št. CAS 3333-67-3)

1061.

3-(4-izopropilfenil)-1,1-dimetilsečnina (št. CAS 34123-59-6)

1062.

Iprodion (št. CAS 36734-19-7)

1063.

4-ciano-2,6-diiodofenil oktanoat (št. CAS 3861-47-0)

1064.

5-(2,4-diokso-1,2,3,4-tetrahidropirimidin)-3-fluro-2-hidroksimetilterahidrofuran (št. CAS 41107-56-6)

1065.

Kotonaldehide (št. CAS 4170-30-3)

1066.

Heksahidrociklopenta(c)pirol-1-(1H)-amonijev N-etoksikarbonil-N-(p-olilsulfonil)azanid (št. EC 418-350-1)

1067.

4,4′-karbonimidoilbis[N,N-dimetilanilin] (št. CAS 492-80-8)

1068.

DNOC (št. CAS 534-52-1)

1069.

Toluidinov klorid (št. CAS 540-23-8)

1070.

Toluidinov sulfat (1:1) (št. CAS 540-25-0)

1071.

2-(4-tert-butilfenil)etanol (št. CAS 5406-86-0)

1072.

Fention (št. CAS 55-38-9)

1073.

Klordan, očiščen (št. CAS 57-74-9)

1074.

Heksan-2-on (št. CAS 591-78-6)

1075.

Fenarimol (št. CAS 60168-88-9)

1076.

Acetamid (št. CAS 60-35-5)

1077.

N-cikloheksil-N-metoksi-2,5-dimetil-3-furamid (št. CAS 60568-05-0)

1078.

Dieldrin (št. CAS 60-57-1)

1079.

4,4′- izobutiletilidendifenol (št. CAS 6807-17-6)

1080.

Klordimeform (št. CAS 6164-98-3)

1081.

Amitrol (št. CAS 61-82-5)

1082.

Karbaril (št. CAS 63-25-2)

1083.

Destilati (zemeljsko olje), lahki, hidrokrekirani (št. CAS 64741-77-1)

1084.

1-etil-1-metilmorfolinijev bromid (št. CAS 65756-41-4)

1085.

((3-klorofenil)-(4-metoksi-3-nitrofenil)metanon (št. CAS 66938-41-8)

1086.

Goriva, dizel (št. CAS 68334-30-5), razen če je znana celotna zgodovina rafiniranja in se lahko dokaže, da snov, iz katere so proizvedena, ni rakotvorna

1087.

Gorivno olje, št. 2 (št. CAS 68476-30-2)

1088.

Gorivno olje, št. 4 (št. CAS 68476-31-3)

1089.

Goriva, dizel, št. 2 (št. CAS 68476-34-6)

1090.

2,2-dibromo-2-nitroetanol (št. CAS 69094-18-4)

1091.

1-etil-1-metilpirolidinijev bromid (št. CAS 69227-51-6)

1092.

Monokrotofos (št. CAS 6923-22-4)

1093.

Nikelj (št. CAS 7440-02-0)

1094.

Bromometan (št. CAS 74-83-9)

1095.

Klorometan (št. CAS 74-87-3)

1096.

Jodometan (št. CAS 74-88-4)

1097.

Bromoetan (št. CAS 74-96-4)

1098.

Heptaklor (št. CAS 76-44-8)

1099.

Fentin hidroksid (št. CAS 76-87-9)

1100.

Nikljev sulfat (št. CAS 7786-81-4)

1101.

3,5,5-trimetilcikloheks-2-enon (št. CAS 78-59-1)

1102.

2,3-dikloropropen (št. CAS 78-88-6)

1103.

Fluazifop-P-butil (št. CAS 79241-46-6)

1104.

(S)-2,3-dihidro-1H-indol-karboksilna kislina (št. CAS 79815-20-6)

1105.

Toksafen (št. CAS 8001-35-2)

1106.

(4-hidrazinofenil)-N-metilmetansulfonamid hidroklorid (št. CAS 81880-96-8)

1107.

Solventno rumena 14 (št. CAS 842-07-9)

1108.

Klozolinat (št. CAS 84332-86-5)

1109.

Alkani, C10-13, kloro (št. CAS 85535-84-8)

1110.

Pentaklorofenol (št. CAS 87-86-5)

1111.

2,4,6-triklorofenol (št. CAS 88-06-2)

1112.

Dietilkarbamoil-klorid (št. CAS 88-10-8)

1113.

1-vinil-2-pirolidon (št. CAS 88-12-0)

1114.

Miklobutanil; 2-(4-klorofenil)-2-(1H-1,2,4-triazol-1-ilmetil)heksannitril (št. CAS 88671-89-0)

1115.

Fentin acetat (št. CAS 900-95-8)

1116.

Bifenil-2-ilamin (št. CAS 90-41-5)

1117.

Trans-4-cikloheksil-L-prolin monohidro-klorid (št. CAS 90657-55-9)

1118.

2-metil-m-fenilen diizocianat (št. CAS 91-08-7)

1119.

4-metil-m-fenilen diizocianat (št. CAS 584-84-9)

1120.

m-toliliden diizocianat (št. CAS 26471-62-5)

1121.

Goriva, reaktivna letala, premog, ekstrakcija s topili, hidrokrekirana in hidrogenirana (št. CAS 94114-58-6)

1122.

Goriva, dizel, premog, ekstrakcija s topili, hidrokrekirana in hidrogenirana (št. CAS 94114-59-7)

1123.

smola (št. CAS 61789-60-4), če vsebuje > 0,005 % m/m benzo[a]pirena

1124.

2-butanon oksim (št. CAS 96-29-7)

1125.

Ogljikovodiki, C16-20, razvoskani s topilom, hidrokrekirani parafinski ostanki destilacije (št. CAS 97675-88-2)

1126.

α,α-diklorotoulen (št. CAS 98-87-3)

1127.

Mineralna volna, razen tistih, ki so navedene drugje v tej prilogi; [umetna (silikatna) vlakna steklastega videza z naključno usmeritvijo z alkalnim oksidom in alkalnim zemeljskim oksidom (Na2O + K2O + CaO + MgO + BaO), katerega delež znaša nad 18 % mase] (št. EC 406-230-1)

1128.

Reakcijski produkt acetofenona, formaldehida, cikloheksilamina, metanola in ocetne kisline

1129.

Soli 4,4′-karbonimidoilbis[N,N-dimetilanilina]

1130.

1,2,3,4,5,6-heksaklorcikloheksani, razen tistih, ki so navedeni drugje v tej prilogi

1131.

Trinatrijev bis(7-acetamido-2-(4-nitro-2-oksidofenilazo)-3-sulfonato-1-naftolato)kromat(1-)

1132.

Mešanica spojin: 4-alil-2,6-bis(2,3-epoksipropil)fenol, 4-alil-6-(3-(6-(3-(6-(3-(4-alil-2,6-bis(2,3-epoksipropil)fenoksi)2-hidroksipropil)-4-alil-2-(2,3-epoksipropil)fenoksi)-2-hidroksipropil)-4-alil-2-(2,3-epoksipropil)fenoksi-2-hidroksipropil-2-(2,3-epoksipropil)fenol, 4-alil-6-(3-(4-alil-2,6-bis(2,3-epoksipropil)fenoksi)-2-hidroksipropil)-2-(2,3-epoksipropil)fenoksi)fenol in 4-alil-6-(3-(6-(3-(4-alil-2,6-bis(2,3-epoksipropil)fenoksi)-2-hidroksipropil)-4-alil-2-(2,3-epoksipropil)fenoksi)2-hidroksipropil)-2-(2,3-epoksipropil)fenol“

3.

V delu 1 Priloge III se izbriše referenčna številka 55.


II Akti, katerih objava ni obvezna

Konferenca predstavnikov vlad držav članic

25.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 300/42


SKLEP PREDSTAVNIKOV VLAD DRŽAV ČLANIC

z dne 22. septembra 2004

o imenovanju sodnika Sodišča Evropskih skupnosti

(2004/655/ES, Euratom)

PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC EVROPSKIH SKUPNOSTI SO –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 223 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 139 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

SKLENILI:

Člen 1

G. Aindrias Ó CAOIMH se imenuje za sodnika Sodišča Evropskih skupnosti od dne njegove zaprisege do 6. oktobra 2009.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 22. septembra 2004

Za Svet

Predsednik

T. DE BRUIJN


Svet

25.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 300/43


SKLEP SVETA

z dne 17. maja 2004

o podpisu Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji

(2004/656/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 44(2), zadnjega stavka člena 47(2), členov 55, 57(2), 71, 80(2), 93, 94, 133 in 181a v povezavi s členom 300(2), prvi pododstavek, prvi stavek Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o pristopu iz leta 2003 (1) in zlasti člena 2(3) Pogodbe,

ob upoštevanju listine priložene k Pogodbi o pristopu iz leta 2003 in zlasti njenega člena 6(2),

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 8. decembra 2003 pooblastil Komisijo, da se v imenu Skupnosti in njenih držav članic pogaja z Republiko Armenijo o Protokolu k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani, zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji ter predvidi določene tehnične uskladitve, povezane z institucionalnim in pravnim razvojem v Evropski uniji.

(2)

Protokol je bil usklajen s pogajanji med strankami in ga je treba, ob upoštevanju njegove sklenitve, sedaj podpisati v imenu Skupnosti in njenih držav članic –

SKLENIL:

Člen 1

Podpis Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji se s tem potrdi v imenu Skupnosti, ob upoštevanju Sklepa Sveta o sklenitvi navedenega Protokola.

Besedilo Protokola se priloži temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta se pooblasti za imenovanje oseb(e), pooblaščene(ih) za podpis Protokola v imenu Skupnosti in njenih držav članic ob upoštevanju njegove sklenitve.

V Bruslju, 17. maja 2004

Za Svet

Predsednik

B. COWEN


(1)  UL L 236 z dne 23.9.2003.


PROTOKOL

k sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani, zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji

KRALJEVINA BELGIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

IRSKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

REPUBLIKA MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

v nadaljevanju „države članice““, ki jih zastopa Svet Evropske unije, in

EVROPSKA SKUPNOST IN EVROPSKA SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO,

v nadaljevanju „Skupnosti“, ki ju zastopata Svet Evropske unije in Komisija Evropskih skupnosti,

na eni strani in

REPUBLIKA ARMENIJA na drugi strani, so se OB UPOŠTEVANJU pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške k Evropski uniji dne 1. maja 2004,

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

Člen 1

Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija in Slovaška so stranke Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani (1), podpisanega v Luxembourgu 22. aprila 1996 (v nadaljevanju „Sporazuma“), in sprejmejo in upoštevajo, na enak način kot druge države članice, besedila Sporazuma ter k njemu priloženih dokumentov.

Člen 2

Zaradi upoštevanja institucionalnega razvoja v Evropski uniji v zadnjem času se stranke dogovorijo, da se po prenehanju veljavnosti Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo obstoječe določbe v Sporazumu, ki se sklicujejo na Evropsko skupnost za premog in jeklo, razumejo kot določbe, ki se sklicujejo na Evropsko skupnost, ki je prevzela vse pravice in obveznosti Evropske skupnosti za premog in jeklo.

Člen 3

Ta protokol je sestavni del Sporazuma.

Člen 4

1.   Ta protokol v skladu z ustreznimi postopki odobrijo Skupnosti, Svet Evropske unije v imenu držav članic in Republika Armenija.

2.   Stranke obvestijo druga drugo o dokončanju ustreznih postopkov iz odstavka 1. Listine o odobritvi se deponirajo pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije.

Člen 5

1.   Ta protokol začne veljati 1. maja 2004, če so pred tem datumom deponirane vse listine o odobritvi tega protokola.

2.   Če do tega datuma ne bi bile deponirane vse listine o odobritvi tega protokola, začne ta veljati prvi dan prvega meseca, ki sledi datumu deponiranja zadnje listine o odobritvi.

Člen 6

1.   Besedila Sporazuma, sklepne listine in vseh priloženih dokumentov se sestavijo v češkem, estonskem, madžarskem, latvijskem, litovskem, malteškem, poljskem, slovenskem in slovaškem jeziku.

2.   Ta besedila so priložena k temu protokolu in so enako verodostojna kot besedila v drugih jezikih, v katerih so sestavljeni Sporazum, sklepna listina in priloženi dokumenti.

Člen 7

Ta protokol je sestavljen v dveh izvodih v češkem, danskem, nizozemskem, angleškem, estonskem, finskem, francoskem, nemškem, grškem, madžarskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, malteškem, poljskem, portugalskem, slovenskem, slovaškem, španskem, švedskem in armenskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

Hecho en Bruselas, el diecinueve de mayo del dos mil cuatro.

V Bruselu dne devatenáctého května dva tisíce čtyři.

Udfærdiget i Bruxelles den nittende maj to tusind og fire.

Geschehen zu Brüssel am neunzehnten Mai zweitausendundvier.

Kahe tuhande neljanda aasta maikuu üheksateistkümnendal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις δέκα εννέα Μαΐου δύο χιλιάδες τέσσερα.

Done at Brussels on the nineteenth day of May in the year two thousand and four.

Fait à Bruxelles, le dix-neuf mai deux mille quatre.

Fatto a Bruxelles, addì diciannove maggio duemilaquattro.

Briselē, divi tūkstoši ceturtā gada deviņpadsmitajā maijā.

Priimta du tūkstančiai ketvirtų metų gegužės devynioliktą dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-negyedik év május havának tizenkilencedik napján.

Maghmul fi Brussel, id-19 ta' Mejju, 2004.

Gedaan te Brussel, de negentiende mei tweeduizendvier.

Sporządzono w Brukseli, dnia dziewiętnastego maja roku dwutysięcznego czwartego.

Feito em Bruxelas, em dezanove de Maio de dois mil e quatro.

V Bruseli devätnásteho mája dvetisícštyri.

V Bruslju, devetnajstega maja dva tisoč štiri.

Tehty Brysselissä yhdeksäntenätoista päivänä toukokuuta vuonna kaksituhattaneljä.

Som skedde i Bryssel den nittonde maj tjugohundrafyra.

Por los Estados miembros

Za členské státy

For medlemsstaterne

Für die Mitgliedstaaten

Liikmesriikide nimel

Για τα κράτη μέλη

For the Member States

Pour les États membres

Per gli Stati membri

Dalībvalstu vārdā

Valstybių narių vardu

A tagállamok részéről

Għall-Istati Membri

Voor de lidstaten

W imieniu Państw Członkowskich

Pelos Estados-Membros

Za členské štáty

Za države članice

Jäsenvaltioiden puolesta

På medlemsstaternas vägnar

Image

Image

Por las Comunidades Europeas

Za Evropská společenství

For De Europæiske Fællesskaber

Für die Europäischen Gemeinschaften

Euroopa ühenduste nimel

Για τις Ευρωπαϊκές Κοινότητες

For the European Communities

Pour les Communautés européennes

Per le Comunità europee

Eiropas Kopienu vārdā

Europos Bendrijų vardu

Az Európai Közösségek részéről

Għall-Komunitajiet Ewropej

Voor de Europese Gemeenschappen

W imieniu Wspólnot Europejskich

Pelas Comunidades Europeias

Za Európske spoločenstvá

Za Evropske skupnosti

Euroopan yhteisöjen puolesta

På Europeiska gemenskapernas vägnar

Image

Image

Por la República de Armenia

Za Arménskou republiku

For Republikken Armenien

Für die Republik Armenien

Armeenia Vabariigi nimel

Για τη Δημοκρατία της Αρμενίας

For the Republic of Armenia

Pour la République d'Arménie

Per la Repubblica di Armenia

Armēnijas Republikas vārdā

Armėnijos Respublikos vardu

Az Örmény Köztársaság részéről

Għar-Repubblika ta' l-Armenja

Voor de Republiek Armenië

W imieniu Republiki Armenii

Pela República da Arménia

Za Arménsku republiku

Za Republiko Armenijo

Armenian tasavallan puolesta

På Republiken Armeniens vägnar

Image

Image


(1)  UL L 239 z dne 9.9.1999, str. 3.


Komisija

25.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 300/48


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 19. maja 2004

o dovoljenju za dajanje na trg sladke koruze iz gensko spremenjene koruze linije Bt11 kot novega živila ali nove živilske sestavine po Uredbi Evropskega Parlamenta in Sveta (ES) št. 258/97

(notificirano pod dokumetarno številko K(2004) 1865)

(Besedilo v nizozemskem jeziku je edino verodostojno)

(2004/657/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 1997 v zvezi z novimi živili in novimi živilskimi sestavinami (1), (v nadaljevanju Uredba), in zlasti člena 7 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

22. aprila 1998 je bilo podano soglasje za dajanje na trg zrn gensko spremenjene koruze linije Bt11 za uporabo v prehrani, predelavi in za uvoz (2), skladno z Direktivo Sveta 90/220/EGS z dne 23. aprila 1990 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje (3).

(2)

Živila in živilske sestavine, pridobljene iz izvornega transformanta Bt11 in katere koli sorodne in hibridne linije iz tega transformanta, vsebujočih vstavljene gene, je mogoče dati na trg Skupnosti po predhodnem obvestilu (4), skladno s členom 5 Uredbe (ES) št. 258/97.

(3)

11. februarja 1999 je Novartis (medtem: Syngenta) vložil zahtevo pri pristojnih organih na Nizozemskem za dajanje na trg sladko koruzo iz gensko spremenjene koruze linije Bt11 kot novo živilo ali novo živilsko sestavino.

(4)

V svojem začetnem ocenjevalnem poročilu z dne 12. maja 2000 je pristojni nizozemski organ za ocenjevanje hrane sklenil, da je sladka koruza Bt11 enako varna kot navadna sladka koruza.

(5)

Komisija je začetno ocenjevalno poročilo 15. junija 2000 posredovala vsem državam članicam. V roku 60 dni, kot je navedeno v členu 6(4) Uredbe, so bila skladno z navedeno določbo podana utemeljena nasprotovanja glede trženja izdelka.

(6)

13. decembra 2000 je Komisija zahtevala mnenje Znanstvenega odbora za prehrano, skladno s členom 11 Uredbe. 17. aprila 2002 je Znanstveni odbor za prehrano posredoval svoje mnenje, da je sladka koruza Bt11 enako varna za prehrano človeka kot navadna koruza. V tem mnenju so se, kot je bilo zahtevano s strani Komisije, osredotočili na vprašanja, ki so jih v opombah navedli organi držav članic, vključujoč študije molekularnih značilnosti in toksičnosti. Zadeve, podane v mnenju agencije „Agence française de sécurité sanitaire des aliments“ (AFSSA) z dne 26. novembra 2003, niso doprinesle kakih novih znanstvenih dognanj k začetni oceni sladke koruze Bt11.

(7)

Podatki, ki jih je posredoval vlagatelj, ter ocena o varnosti izdelka, so opravljeni po merilih in zahtevah, navedenih v Priporočilu Komisije 618/97/ES (5) o znanstvenih vidikih in predstavitvi zahtev v okviru Uredbe o novih živilih. Metodologija, uporabljena za vrednotenje varnosti Bt11, je bila prav tako v skladu z zadnjimi smernicami, ki jih je pripravil Odbor za znanstveno vodenje, glede ocenjevanja GSO, gensko spremenjenih živil in gensko spremenjene krme, ter z Načeli in smernicami kodeksa o biotehnološko pridobljeni hrani.

(8)

Člen 46(1) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1829/2003 z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (6) navaja, da se zahteve, vložene po členu 4 Uredbe (ES) št. 258/97 pred datumom uporabe te uredbe obravnavajo po določbah Uredbe (ES) št. 258/97 ne glede na člen 38 Uredbe (ES) št. 1829/2003, če je bilo dodatno ocenjevalno poročilo, zahtevano skladno s členom 6(3) Uredbe (ES) št. 258/97, posredovano Komisiji pred datumom uporabe Uredbe (ES) št. 1829/2003.

(9)

Skupno raziskovalno središče Evropske komisije je v sodelovanju z Evropsko mrežo laboratorijev za GSO opravilo popolno validacijsko študijo (test primerljivosti) po mednarodno sprejetih smernicah za preskušanje učinkovitosti kvantitativne za pojav specifične metode za zaznavanje in oceno transformacijskega pojava Bt11 pri sladki koruzi. Potrjeno metodo so razvili v Narodnem veterinarskem inštitutu Norveške in ustanovi INRA v Franciji. Materiale, potrebne za študijo (gensko spremenjene in gensko nespremenjene DNK ter za metodo specifične reagente), je priskrbelo podjetje Syngenta. Skupno raziskovalno središče je menilo, da je bila izvedba metode za usmerjeni namen ustrezna, upoštevaje merila za izvedbo, predlagana s strani Evropske mreže laboratorijev za določanje GSO za metode, vložene za ureditveno ustreznost, pa tudi trenutno znanstveno razumevanje o zadovoljivi izvedbi metode. Tako metoda kot rezultati validacije so na razpolago javnosti.

(10)

Referenčni material za sladko koruzo iz gensko spremenjene koruze linije Bt11 so izdelali v Skupnem raziskovalnem središču Evropske komisije.

(11)

Sladka koruza iz gensko spremenjene koruze linije Bt11 ter živila, ki vsebujejo sladko koruzo iz gensko spremenjene koruze linije Bt11 kot sestavino, mora biti označena skladno z določbami Uredbe (ES) št. 1829/2003, in mora ustrezati zahtevam o sledljivosti, navedenih v Uredbi (ES) št. 1830/2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krmnih proizvodov, izdelanih iz gensko spremenjenih organizmov, in o spremembi Direktive 2001/18/ES (7).

(12)

Podatki o identifikaciji sladke koruze iz gensko spremenjene koruze linije Bt11, vključujoč validirano metodo zaznavanja in referenčni material, ki sta navedena v prilogi, bodo dostopni v registru, ki ga bo uvedla Komisija skladno s členom 28 Uredbe (ES) št. 1829/2003.

(13)

O gensko spremenjeni koruzi Bt11 je bil skladno s členoma 11(1) in 20(3)(c) Kartagenskega protokola o biološki varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti uradno obveščen Sistem za posredovanje informacij o biološki varnosti.

(14)

Stalni odbor za prehransko verigo ljudi in zdravstveno varstvo živali svojega mnenja ni podal; Komisija je zato vložila predlog Svetu 4. februarja 2004 v skladu s členom 13(4)(b) Uredbe (ES) št. 258/97 in skladno s členom 5(4) Sklepa Sveta 1999/468/ES (8), po katerem mora Svet ukrepati v roku 3 mesecev.

(15)

Ker Svet v zahtevanem roku ni ukrepal, Komisija zdaj sprejema Odločbo –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Sladko koruzo iz gensko spremenjene linije Bt11 koruze (v nadaljevanju „izdelek“), kot je bila opredeljena in opisana v Prilogi, se lahko da na trg Skupnosti kot novo živilo ali novo živilsko sestavino.

Člen 2

Izdelek bo skladno z zahtevami za označevanje, predpisanimi v členu 13 Uredbe (ES) št. 1829/2003, označen kot „gensko spremenjena sladka koruza“.

Člen 3

Izdelek in podatki iz Priloge bodo vneseni v register Skupnosti za gensko spremenjena živila in krmo.

Člen 4

Ta odločba je naslovljena na Syngenta Seeds BV, Nizozemska, predstavnika podjetja Syngenta Seeds AG, Švica. Velja za obdobje 10 let.

V Bruslju, 19. maja 2004

Za Komisijo

David BYRNE

Član Komisije


(1)  UL L 43, 14.2.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(2)  Sklep Komisije 98/292/ES (UL L 131, 5.5.1998, str. 28).

(3)  UL L 117, 8.5.1990, str. 15. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 97/35/ES (UL L 169, 27.6.1997, str. 72).

(4)  UL C 181, 26.6.1999, str. 22.

(5)  UL L 253, 16.9.1997, str. 1.

(6)  UL L 268, 18.10.2003, str. 1.

(7)  UL L 268, 18.10.2003, str. 24.

(8)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.


PRILOGA

Obvezni podatki v registru skupnosti za gensko spremenjena živila in krmo

(a)   Imetnik dovoljenja:

Ime

:

Syngenta Seeds BV.

Naslov

:

Westeinde 62, 1600 AA Enkhuizen, Nizozemska.

V imenu

:

Syngenta Seeds AG, Schwarzwaldallee 215, CH-4058 Basel, Švica.

(b)   Opredelitev in opis izdelka: Sladka koruza, sveža ali v pločevinkah, ki je naslednik klasičnega križanja navadno vzgojene koruze z gensko spremenjeno koruzo linije Bt11, ki vsebuje:

sintetično različico gena cryIA (b), pridobljenega iz seva HD1 bacila Bacillus thuringiensis kurstaki pod nadzorom promotorja 35S iz cvetačnega mozaičnega virusa in introna IVS 6 iz koruznega gena za alkoholno dehidrogenazo ter terminatorskega zaporedja nopalinske sintaze bakterije Agrobacterium tumefaciens, in

sintetično različico gena pat, pridobljenega iz streptomicete Streptomyces viridochromogenes pod nadzorom promotorja 35S iz cvetačnega mozaičnega virusa in introna IVS iz koruznega gena za alkoholno dehidrogenazo ter terminatorskega zaporedja nopalinske sintaze bakterije Agrobacterium tumefaciens.

(c)   Označevanje: „Gensko spremenjena sladka koruza“.

(d)   Metoda zaznavanja:

Za dogodek specifična metoda na podlagi kvantitativne PCR nolo realnem času za gensko spremenjeno Bt11 sladko koruzo, objavljena v reviji European Food Research and Technology, št. 216/2003, strani 347-354.

Potrdilo jo je Skupno raziskovalno središče Evropske komisije, v sodelovanju z Evropsko mrežo laboratorijev za določanje GSO, objavljeno na spletni strani http://engl.jrc.it/crl/oj/bt11sm.pdf.

Referenčni material: IRMM-412R, pripravilo ga je Skupno raziskovalno središče Evropske komisije.

(e)   Edinstvena identifikacijska oznaka: SYN-BT Ø11-1

(f)   Zahtevani podatki v Prilogi h Kartagenskemu protokolu: Biosafety Clearing House, Record ID 1240

(glej: http://bch.biodiv.org/Pilot/Record.aspx?RecordID=1240)

(g)   Pogoji ali omejitve ob dajanju izdelka na trg: Jih ni.

(h)   Zahteve za spremljanje po uvedbi na trg: Ni primerno.


Akti, sprejeti v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji

25.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 300/52


SKLEP SVETA 2004/658/SZVP

z dne 13. septembra 2004

o finančnih določbah splošnega proračuna Evropske obrambne agencije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 2004/551/SZVP z dne 12. julija 2004 o ustanovitvi Evropske obrambne agencije, zlasti člena 18(1) Skupnega ukrepa (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Skupni ukrep 2004/551/SZVP določa, da Svet soglasno potrdi finančne določbe, ki se uporabljajo za splošni proračun. Usmerjevalni odbor v enem letu od sprejetja tega skupnega ukrepa po potrebi preuči in spremeni te določbe.

(2)

Usmerjevalni odbor mora pri preučevanju teh določb upoštevati določbe Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajanje javnih naročil za gradnje, blago in storitve (2) in obravnavati vprašanje pogodb, ki jih bo sklenila Agencija na področjih, za katera se Direktiva 2004/18/ES ne uporablja in na katerih lahko država članica sprejema nacionalne ukrepe na podlagi člena 296 PES.

(3)

Skupni ukrep 2004/551/SZVP tudi določa, da Usmerjevalni odbor na predlog izvršnega direktorja po potrebi sprejme izvedbena pravila za izvajanje in nadzor splošnega proračuna, zlasti glede javnih naročil, ne da bi pri tem posegal v ustrezna pravila Skupnosti. Usmerjevalni odbor predvsem zagotovi, da se na pravilen način upošteva zahteve po zanesljivosti dobav in zaščiti zaupnih obrambnih podatkov in pravic intelektualne lastnine.

(4)

Finančne določbe in pravila iz Priloge se ne uporabljajo za ad hoc projekte in programe iz členov 20 in 21 Skupnega ukrepa 2004/551/SZVP. Usmerjevalni odbor si mora prizadevati za oblikovanje določb in pravil za ad hoc projekte in programe.

(5)

Začetni splošni proračun Evropske obrambne agencije za leto 2004 je predvsem namenjen zagonskim ureditvam, nemudoma pa se morajo predvideti finančne določbe za zagotovitev njegovega neoviranega izvajanja –

SKLENIL:

Člen 1

Finančne določbe, ki se uporabljajo za izvajanje in nadzor splošnega proračuna Evropske obrambne agencije, so določene v Prilogi tega sklepa. Te finančne določbe veljajo od 13. septembra 2004 do njihove ponovne preučitve, spremembe ali potrditve v skladu z členom 18(1) Skupnega ukrepa 2004/551/SZVP, ali do 31. decembra 2005, kar nastopi prej.

Člen 2

Ta sklep se uveljavi z dnem sprejetja.

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 13. septembra 2004

Za Svet

Predsednik

B. R. BOT


(1)  UL L 245, 17.7.2004, str. 17.

(2)  UL L 134, 30.4.2004, str. 114.


PRILOGA

FINANČNE DOLOČBE SPLOŠNEGA PRORAČUNA EVROPSKE OBRAMBNE AGENCIJE („AGENCIJA“)

NASLOV I

LETNOST

Člen 1

1.   Izvršni direktor lahko prerazporeja sredstva do skupne višine 10 % odobrenih sredstev za proračunsko leto z enega področja porabe na drugega, z enega programa na drugega in z enega člena na drugega.

2.   Tri tedne pred prerazporeditvijo iz odstavka 1 izvršni direktor o svojih nameri obvesti Usmerjevalni odbor. Če država članica v tem obdobju iz upravičenih razlogov ugovarja, Usmerjevalni odbor sprejme odločitev.

3.   Izvršni direktor lahko prerazporeja sredstva med členi in Usmerjevalnemu odboru predlaga še druge prerazporeditve.

Člen 2

1.   Odobrena proračunska sredstva, ki ostanejo neporabljena na koncu proračunskega leta, za katerega so bila odobrena, zapadejo.

2.   Odobrena sredstva za prevzem obveznosti, za katere obveznosti ob koncu proračunskega leta še niso bile prevzete, se lahko prenesejo:

(a)

v višini odobritev za prevzem obveznosti, za katere je bila večina pripravljalnih faz v postopku za prevzem obveznosti do 31. decembra že končana. Za te zneske se nato lahko prevzamejo obveznosti do 31. marca naslednjega leta;

(b)

v potrebni višini, če je bil program ali projekt pripravljen v zadnjem četrtletju proračunskega leta in Agencija ni mogla rezervirati odobrenih sredstev, predvidenih za ta namen, do 31. decembra.

3.   Odobrena sredstva za plačila se lahko prenesejo v višini, ki je potrebna za pokrivanje obstoječih obveznosti ali obveznosti za prenesene odobritve za prevzem obveznosti, kadar odobrena sredstva proračuna, ki so predvidena na ustreznih postavkah v proračunu za naslednje proračunsko leto, niso zadostna glede na zahteve. Agencija najprej porabi odobrena sredstva, za katera je pooblaščena, da jih lahko porabi za tekoče proračunsko leto, in dokler ta niso porabljena, ne uporablja prenesenih odobrenih sredstev.

4.   Odobrena sredstva proračuna, ki se razporedijo v rezervo, in odobrena sredstva za plače se ne smejo prenašati v naslednje obdobje.

5.   Namenski prihodki, ki niso porabljeni in odobrena proračunska sredstva iz namenskih prejemkov iz člena 15 tega Skupnega ukrepa 2004/551/SZVP, ki 31. decembra ostanejo neporabljena, se avtomatsko prenesejo v naslednje obdobje in se lahko uporabijo samo za določen namen, kateremu so dodeljeni. Razpoložljiva odobrena proračunska sredstva, ki ustrezajo prenesenim namenskim prejemkom je treba porabiti najprej.

Izvršni direktor predloži Usmerjevalnemu odboru predloge za prenose do 15. februarja. Usmerjevalni odbor sprejme odločitev do 15. marca.

NASLOV II

IZVAJANJE SPLOŠNEGA PRORAČUNA

POGLAVJE 1

Finančni udeleženci

Oddelek 1

Načelo ločitve dolžnosti

Člen 3

Dolžnosti odredbodajalca in računovodje so ločene in so med seboj nezdružljive.

Oddelek 2

Odredbodajalec

Člen 4

1.   Izvršni direktor opravlja naloge odredbodajalca v imenu Agencije.

2.   Agencija določi v svojih notranjih upravnih pravilih osebje na ustrezni ravni, na katerega lahko izvršni direktor prenese naloge odredbodajalca v skladu s pogoji, določenimi v poslovniku Agencije, obseg prenesenih pooblastil in možnost, da jih osebe, na katere se pooblastila prenesejo, prenesejo naprej.

3.   Pooblastila odredbodajalca se prenesejo ali nadalje prenesejo samo na osebe iz člena 11(3) Skupnega ukrepa 2004/551/SZVP.

4.   Odredbodajalci lahko na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa delujejo samo v mejah, ki jih določa odločba o prenosu ali nadaljnjem prenosu. Odgovornemu odredbodajalcu na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa lahko pri njegovi nalogi pomaga en ali več članov osebja, ki se mu v okviru njegove odgovornosti zaupa izvajanje določenih poslov, potrebnih za izvrševanje proračuna in pripravo zaključnega računa.

Člen 5

1.   Odredbodajalec je odgovoren za izvrševanje prihodkov in izdatkov v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in za zagotavljanje, da se upoštevajo zahteve po zakonitosti in pravilnosti.

2.   Za izvrševanje izdatkov odredbodajalec na podlagi prenosa in nadaljnjega prenosa prevzema obveznosti v breme proračuna in zakonske obveznosti, potrjuje izdatke in odobrava plačila ter pripravi predhodna poročila o izvrševanju proračuna.

3.   Izvrševanje prihodkov obsega pripravo ocen terjatev, ugotavljanje upravičenih zneskov, ki jih je treba izterjati, in izdajo nalogov za izterjavo. Sem spada po potrebi tudi odločitev, da se ugotovljeni upravičeni zneski ne izterjajo.

4.   Odredbodajalec na podlagi prenosa vzpostavi v skladu z minimalnimi standardi, ki jih sprejme Agencija, ter ob upoštevanju tveganj v zvezi s poslovodnim okoljem in naravo financiranih ukrepov, organizacijsko strukturo in notranje postopke za poslovodenje in nadzor, ki so primerni za opravljanje njegovih nalog, po potrebi vključno z naknadnim preverjanjem. Pred odobritvijo postopka osebje, razen delavca, ki je začel postopek, preveri operativne in finančne vidike. Začetek ter predhodno in naknadno preverjanje postopka so ločene funkcije.

5.   Vse osebje, ki je odgovorno za nadzor finančnega poslovodenja, mora biti ustrezno usposobljeno. Upoštevati morajo tudi poseben kodeks o strokovnih standardih, ki ga sprejme Agencija.

6.   Vsak član osebja, ki sodeluje pri finančnem poslovodenju in nadzoru transakcij ter meni, da je odločitev, ki jo mora na zahtevo nadrejenega delavca izvesti ali se z njo strinjati, nepravilna ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega poslovodenja ali strokovnimi pravili, ki jih mora upoštevati, mora o tem pisno obvestiti odredbodajalca na podlagi prenosa, in če ta ne ukrepa, komisijo iz člena 13(4). V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi lahko škodovala interesom Agencije, mora odredbodajalec obvestiti organe ali telesa, imenovana na podlagi ustrezne zakonodaje.

7.   Odredbodajalec poroča Usmerjevalnemu odboru o izvajanju svojih nalog v letnem poročilu o delu, ki mu priloži finančne in upravljavske informacije. To poročilo opisuje rezultate poslovanja glede na določene cilje, tveganja, povezana s tem poslovanjem, uporabo zagotovljenih sredstev in delovanje sistema notranjega nadzora. Notranji revizor se seznani z letnim poročilom in vsemi drugimi informacijami.

Oddelek 3

Ločitev dolžnosti začetka in preverjanja dejavnosti

Člen 6

1.   Razume se, da začetek dejavnosti pomeni vsa dejanja, ki jih običajno izvaja osebje iz člena 5(4) in (5) za pripravo aktov o izvrševanju proračuna, ki jih sprejme pristojni odredbodajalec s prenosom ali nadaljnjim prenosom.

2.   Predhodno preverjanje dejavnosti pomeni vsa predhodna preverjanja, ki jih odredi odgovorni odredbodajalec s prenosom ali nadaljnjim prenosom za preverjanje operativnih in finančnih vidikov.

3.   Za vsako dejavnost se izvede vsaj predhodno preverjanje. Namen tega preverjanja je ugotoviti:

(a)

ali so izdatki in prihodki pravilni in skladni z določbami, ki se uporabljajo, zlasti z določbami o proračunu in z drugimi ustreznimi predpisi ter s kakršnimi koli akti, sprejetimi za izvajanje Pogodb, zakonodaje, ki se uporablja in, kjer je to ustrezno, s pogoji pogodb;

(b)

uporablja se načelo dobrega finančnega poslovodenja.

4.   Pri naknadnem preverjanju dokumentov in, kjer je to ustrezno, preverjanju na kraju samem se preverja, če se aktivnosti, ki se financirajo iz proračuna, pravilno izvajajo in zlasti če se upoštevajo merila iz odstavka 3. Ta preverjanja se lahko izvajajo z vzorčenjem v okviru analize tveganja.

5.   Za izvajanje preverjanj iz odstavkov 2 in 4 so odgovorni drugi uradniki ali drugo osebje kakor za izvajanje nalog začetka dejavnosti iz odstavka 1, prav tako pa jim ne smejo biti podrejeni.

Oddelek 4

Postopki poslovodenja in notranjega nadzora

Člen 7

Sistemi in postopki poslovodenja in notranjega nadzora so namenjeni za:

(a)

doseganje ciljev politik, programov in ukrepov Agencije v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

(b)

ravnanje v skladu s pravili prava EU in z minimalnimi standardi nadzora, ki jih določi Agencija;

(c)

varovanje sredstev in informacij Agencije;

(d)

preprečevanje in odkrivanje nepravilnosti, napak in goljufij;

(e)

odkrivanje in preprečevanje tveganj pri upravljanju;

(f)

zagotavljanje zanesljivih finančnih in poslovodnih informacij;

(g)

hranjenje dodatne dokumentacije, ki se nanaša na in izhaja iz izvrševanja proračuna in ukrepov za izvrševanje proračuna;

(h)

hranjenje dokumentacije, ki se nanaša na garancije za predplačila v korist Agencije, in vodenje dnevnika, ki omogoča, da se takšne garancije primerno spremljajo.

Oddelek 5

Računovodja

Člen 8

Agencija imenuje računovodjo izmed osebja iz člena 11(3) Skupnega ukrepa 2004/551/SZVP. Usmerjevalni odbor imenuje računovodjo obvezno na podlagi njegove/njene posebne usposobljenosti, ki jo dokazuje z diplomami ali enakovrednimi strokovnimi izkušnjami.

Člen 9

1.   Računovodja je v Agenciji odgovoren za:

(a)

pravilno izvrševanje plačil, pobiranje prejemkov in izterjavo zneskov, prepoznanih kot terjatve;

(b)

pripravo in predstavitev računovodskih izkazov;

(c)

vodenje poslovnih knjig;

(d)

določitev računovodskih pravil in načinov ter kontnega okvira;

(e)

določitev in potrjevanje računovodskih sistemov in po potrebi potrjevanje sistemov, ki jih določi odredbodajalec za pripravo ali utemeljevanje računovodskih informacij;

(f)

vodenje zakladnice.

2.   Računovodja pridobi vse potrebne informacije za pripravo računovodskih izkazov, ki dajejo resnično sliko o sredstvih Agencije in o izvrševanju proračuna, od odredbodajalca, ki jamči za njihovo zanesljivost.

3.   Če člen 11 ne določa drugače, je le računovodja pooblaščen za upravljanje z denarnimi in drugimi sredstvi. Odgovoren/a je tudi za njihovo hrambo.

Člen 10

Pri opravljanju svojih dolžnosti lahko računovodja nekatere svoje naloge prenese na podrejene iz člena 11(3) Skupnega ukrepa 2004/551/SZVP. Odločba o prenosu nalog določa naloge, ki se prenesejo na te osebe.

Oddelek 6

Vodja blagajne predplačil

Člen 11

Za plačilo majhnih zneskov in za pobiranje prejemkov, ki niso prispevki sodelujočih držav članic, se lahko vzpostavi blagajniška knjiga predplačil, ki jo odobri računovodja Agencije in je zanjo odgovoren vodja blagajne predplačil, ki ga imenuje računovodja Agencije.

POGLAVJE 2

Odgovornost finančnih udeležencev

Oddelek 1

Splošna pravila

Člen 12

1.   Ne glede na disciplinske ukrepe lahko organ, ki je imenoval odredbodajalca na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa, kadar koli začasno ali dokončno prekliče prenos ali nadaljnji prenos nalog.

2.   Ne glede na disciplinske ukrepe lahko računovodjo kadar koli začasno ali dokončno odstavi organ, ki ga je imenoval.

3.   Ne glede na disciplinske ukrepe lahko vodjo blagajne predplačil kadar koli začasno ali dokončno odstavi organ, ki ga je imenoval.

4.   Določbe tega poglavja ne vplivajo na kazensko odgovornost, ki jo imajo lahko osebe iz člena 12 po veljavni nacionalni zakonodaji in določbah za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti ter za boj proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic.

5.   Vsak odredbodajalec, računovodja ali vodja blagajne predplačil je disciplinsko in odškodninsko odgovoren. V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki lahko škoduje interesom Agencije, se zadeva predloži organom in telesom, imenovanim na podlagi ustrezne zakonodaje.

Oddelek 2

Pravila, ki se uporabljajo za odredbodajalce na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa

Člen 13

1.   Od odredbodajalca se lahko zahteva, da v celoti ali delno poravna kakršno koli škodo, ki jo je imela Agencija zaradi resnega kršenja delovnih obveznosti med opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem njegovih nalog, zlasti če določa, katere upravičene zneske je treba izterjati, ali izdaja naloge za izterjavo, prevzema obveznosti, odobrava izdatke ali podpisuje odredbe za plačilo, ne da bi pri tem upošteval finančne določbe iz tega sklepa. Isto velja kadar zaradi resnega kršenja delovnih obveznosti ne pripravi dokumenta o ugotovitvi dolga, ne izda naloga za izterjavo ali ga brez utemeljitve izda prepozno, ne izda odredbe za plačilo ali jo brez utemeljitve izda prepozno, in tako povzroči civilno odgovornost Agencije do tretjih oseb.

2.   Odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa, če meni, da je odločitev, ki jo mora sprejeti v okviru svoje odgovornosti, nepravilna ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega poslovodenja, o tem pisno obvesti organ, ki je nanj prenesel naloge. Če organ, ki je nanj prenesel naloge, da odredbodajalcu na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa utemeljeno pisno navodilo, da sprejme zadevno odločitev, odredbodajalec za odločitev ne odgovarja.

3.   V primeru nadaljnjega prenosa nalog v njegovih službah odredbodajalec na podlagi prenosa nalog ostane odgovoren za učinkovitost notranjih sistemov poslovodenja in nadzora in za izbiro odredbodajalca na podlagi nadaljnjega prenosa.

4.   Agencija ustanovi posebno komisijo za finančne nepravilnosti, ki deluje neodvisno in ugotavlja, ali je nastala finančna nepravilnost in njene morebitne posledice. Na podlagi mnenja te komisije se Agencija odloči ali bo začela postopek, ki bo imel za posledico disciplinski ukrep ali plačilo odškodnine. Če komisija ugotovi sistemske probleme, pošlje poročilo s priporočili odredbodajalcu in odredbodajalcu na podlagi prenosa, če se problemi ne nanašajo nanj, ter notranjemu revizorju.

Oddelek 3

Pravila, ki se uporabljajo za računovodje in vodje blagajn predplačil

Člen 14

Od odredbodajalca se lahko zahteva, da v celoti ali delno poravna kakršno koli škodo, ki jo je imela Agencija zaradi resnega kršenja delovnih obveznosti med opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem njegovih nalog. Zlasti odgovarja zaradi katere od naslednjih oblik kršitev:

(a)

izgube ali poškodbe denarnih in drugih sredstev ter dokumentov, ki jih hrani;

(b)

če neupravičeno spremeni bančni ali poštni žiro račun;

(c)

če izterja ali plača zneske, ki niso v skladu z nalogom za izterjavo ali odredbo za plačilo;

(d)

če ne pobere zapadlih prihodkov.

Člen 15

Od vodje blagajne predplačil se lahko zahteva, da v celoti ali delno poravna kakršno koli škodo, ki jo je imela Agencija zaradi resnega kršenja delovnih obveznosti med opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem njegovih nalog. Zlasti odgovarja zaradi katere od naslednjih oblik kršitev:

(a)

izgube ali poškodbe denarnih in drugih sredstev ter dokumentov, ki jih hrani;

(b)

če ne more predložiti ustreznih dokazil za plačila, ki jih je izvršil;

(c)

če izvrši plačila drugim osebam, kot so upravičene do njih;

(d)

če ne pobere zapadlih prihodkov.

POGLAVJE 3

Dejanja v zvezi s prihodki

Oddelek 1

Dajanje prihodkov Agencije na voljo

Člen 16

Ocena prihodkov iz drugih prihodkov in prispevki sodelujočih držav članic se v splošni proračun vpišejo v evrih. Prispevki sodelujočih držav članic zajemajo skupna odobrena proračunska sredstva vključena v splošni proračun po tem, ko so bili odšteti drugi prihodki.

Oddelek 2

Ocena terjatev

Člen 17

1.   Oceno terjatev pripravi odredbodajalec, ki je odgovoren za ukrep ali stanje, ki ima lahko za posledico terjatev ali spremembo zneska, ki se dolguje Agenciji.

2.   Odgovorni odredbodajalec izda nalog za izterjavo za te zneske.

Oddelek 3

Ugotovitev terjatev

Člen 18

1.   Ugotovitev terjatev je akt, s katerim odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa:

(a)

preveri, da dolg obstaja;

(b)

določi ali preveri resničnost in znesek vsote, ki se dolguje;

(c)

preveri pogoje, pod katerimi je terjatev zapadla.

2.   Prihodke Agencije in vsako terjatev v fiksnem znesku in zapadlo, ki se potrdi kot resnična, je treba ugotoviti z nalogom za izterjavo računovodji, ki mu sledi opomin dolžniku, oba pa pripravi odgovorni odredbodajalec.

3.   Nepravilno plačani zneski se izterjajo.

Oddelek 4

Odobritev izterjave

Člen 19

1.   Odobritev izterjave je akt, s katerim odgovorni odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa nalog z izdajo naloga za izterjavo da navodilo računovodji, da izterja ugotovljene terjatve.

2.   Agencija lahko formalno ugotovi terjatev do oseb, ki niso države, z odločbo, katere izvršitev urejajo predpisi o civilnem postopku, ki se uporabljajo v državi, v kateri se postopek izvaja.

Oddelek 5

Izterjave in zamudne obresti

Člen 20

1.   Računovodja ukrepa na podlagi naloga za izterjavo terjatev, ki jih je pravilno ugotovil odgovorni odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa nalog. Pri tem ravna s potrebno skrbnostjo, da zagotovi, da Agencija prejme svoje prihodke in da so njene pravice varovane.

Računovodja izterja zneske s pobotom z enakimi zahtevki, ki jih ima Agencija do dolžnika, ki ima sam zahtevek do Agencije, ki je resničen, v fiksnem znesku in zapadel.

2.   Kadar se odgovorni odredbodajalec namerava odpovedati izterjavi ugotovljenega zneska terjatev, zagotovi, da je odpoved pravilna ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti v skladu s postopki in merili, določenimi v izvedbenih pravilih. Odločitev o odpovedi izterjavi mora biti utemeljena.

Člen 21

1.   Za vsak znesek terjatev, ki ni bil poplačan v določenem roku, se zaračunajo obresti v skladu z odstavkoma 2 in 3.

2.   Obrestna mera za zneske terjatev, ki niso poplačani v določenem roku plačila, je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka za refinanciranje glavnice, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan meseca, v katerem znesek zapade v plačilo, povečana za:

(a)

sedem odstotnih točk, če je dogodek, ki je podlaga obveznosti, pogodba o javnem naročilu blaga in storitev;

(b)

tri in pol odstotne točke v vseh drugih primerih.

3.   Obresti se zaračunajo od koledarskega dne po datumu zapadlosti, določenem v opominu, do koledarskega dne, ko je dolg v celoti poplačan.

4.   Pri vseh delnih plačilih se najprej pokrijejo obresti, določene v skladu z odstavkoma 2 in 3.

5.   V primeru globe, kadar dolžnik zagotovi finančno zavarovanje, ki ga računovodja sprejme namesto delnega plačila, je obrestna mera, ki se uporablja od datuma zapadlosti, mera iz odstavka 2, povečana za samo eno in pol odstotne točke.

POGLAVJE 4

Dejanja v zvezi z odhodki

Člen 22

1.   Vse odhodkovne postavke se prevzamejo kot obveznost, potrdijo, odobrijo in plačajo.

2.   Agencija ali organi, na katere je ta Agencija prenesla pooblastila, pred odobritvijo izdatka sprejmejo odločitev o financiranju.

Oddelek 1

Prevzem obveznosti za odhodke

Člen 23

1.   Prevzem obveznosti v breme proračuna je dejanje rezervacije odobrenih proračunskih sredstev, ki je potrebno za pokritje poznejših plačil za izpolnitev pravne obveznosti. Pravna obveznost je akt, s katerim odredbodajalec prevzame ali ugotovi obveznost, ki ima za posledico bremenitev. Obveznost v breme proračuna in pravno obveznost hkrati prevzame isti odredbodajalec, razen v utemeljenih primerih, kakor to določajo izvedbena pravila.

2.   Prevzem obveznosti v breme proračuna je posamičen, kadar sta upravičenec in višina izdatka poznana. Prevzem obveznosti v breme proračuna je celoten, kadar vsaj eden od elementov, potrebnih za ugotovitev posamezne obveznosti, še ni poznan. Prevzem obveznosti v breme proračuna je začasen, če je namenjen za pokrivanje rutinskih upravnih stroškov in bodisi znesek ali končni upravičenec še ni poznan.

3.   Odobritve obveznosti v breme proračuna za ukrepe, ki trajajo več kakor eno proračunsko leto, se lahko razporedi na več let v letne obroke samo, kadar tako določa temeljni akt, in za upravne stroške. Če se proračunske obveznosti tako razdelijo v letne obroke, mora tako določati pravna obveznost, razen v primeru izdatkov za plače.

Člen 24

1.   Za vsak ukrep, ki lahko povzroči izdatek v breme proračuna, mora odgovorni odredbodajalec najprej rezervirati proračunska sredstva, preden pravno prevzame obveznost do tretjih oseb.

2.   Celotne obveznosti v breme proračuna zajemajo skupne stroške ustreznih posameznih pravnih obveznosti, prevzetih do 31. decembra leta n+1.

Ob upoštevanju člena 23(3) se posamična pravna obveznost, ki se nanaša na posamični ali začasni prevzem obveznosti v breme proračuna prevzame do 31. decembra leta n.

Na koncu obdobij iz prvega in drugega pododstavka odgovorni odredbodajalec razveljavi obveznosti, ki so bile prevzete v breme proračuna in so ostale neporabljene.

Znesek vsake posamične pravne obveznosti, sprejete na podlagi celotnega prevzema obveznosti, odgovorni odredbodajalec pred podpisom vpiše v proračunske računovodske izkaze in knjiži pod celotne prevzete obveznosti.

3.   Za vpisane pravne obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kakor eno proračunsko leto, in ustrezne obveznosti prevzete v breme proračuna se, razen v primeru plač, končni datum za izvedbo določi v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

Deli takih prevzetih obveznosti, ki niso bili izvršeni v šestih mesecih po tem datumu, se razveljavijo, zadevna odobrena sredstva pa se črtajo.

Če v treh letih po prevzemu pravne obveznosti plačilo ni izvršeno, odgovorni odredbodajalec razveljavi prevzem obveznosti.

Člen 25

1.   Pri sprejemanju obveznosti v breme proračuna odgovorni odredbodajalec zagotovi, da:

(a)

odhodek bremeni pravo proračunsko postavko;

(b)

so odobrena proračunska sredstva na voljo;

(c)

je odhodek v skladu z določbami pogodb, proračuna, določb tega sklepa in ustrezne zakonodaje;

(d)

je upoštevano načelo dobrega finančnega poslovodenja.

2.   Pri vpisu pravnih obveznosti odgovorni odredbodajalec zagotovi, da:

(a)

je prevzeta obveznost pokrita z ustreznimi obveznostmi prevzetimi v breme proračuna;

(b)

je odhodek pravilen in v skladu z določbami Pogodb, proračuna, določbami tega sklepa in ustrezne zakonodaje;

(c)

se upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja.

Oddelek 2

Ocena odhodkov

Člen 26

Ocena odhodka je dejanje, ko odgovorni odredbodajalec:

(a)

potrdi obstoj upnikovega upravičenja;

(b)

določi ali preveri resničnost in znesek terjatve;

(c)

preveri pogoje, pod katerimi plačilo zapade.

Oddelek 3

Odobritev odhodka

Člen 27

Odobritev odhodka je dejanje, ko odgovorni odredbodajalec, ki je preveril, da so odobrena proračunska sredstva na voljo, z izdajo odredbe za plačilo da navodilo računovodji, da plača znesek odhodka, ki ga je potrdil.

Oddelek 4

Plačilo odhodkov

Člen 28

1.   Plačilo se izvrši na podlagi predložitve dokazila, da je ustrezni ukrep v skladu z določbami temeljnega akta ali pogodbe in zajema enega ali več naslednjih dejanj:

(a)

plačilo celotnega zneska, ki se dolguje;

(b)

plačilo zneska, ki se dolguje, na katerega od naslednjih načinov:

(i)

v obliki vnaprejšnjega financiranja, ki se lahko razdeli v več plačil,

(ii)

z enim vmesnim plačilom ali več,

(iii)

v obliki plačila razlike zneska, ki se dolguje.

2.   V računovodskih izkazih je treba ob plačilu razlikovati med različnimi vrstami plačila iz odstavka 1.

Člen 29

1.   Plačilo odhodka izvrši računovodja v okviru razpoložljivih sredstev.

2.   Za vsa plačila razen za tista iz blagajniške knjige predplačil iz člena 11, se zahteva skupni podpis računovodje ali računovodje na podlagi prenosa in odredbodajalca ali odredbodajalca na podlagi prenosa.

Oddelek 5

Roki za dejanja v zvezi z odhodki

Člen 30

1.   Dolgovani zneski se plačajo v največ petinštiridesetih koledarskih dneh od datuma, na katerega je služba, ki jo je pooblastil odgovorni odredbodajalec, vpisala dopusten zahtevek za plačilo; razume se, da datum plačila pomeni datum, na katerega je bil obremenjen račun Agencije.

Zahtevek za plačilo ni dopusten, če najmanj ena od osnovnih zahtev ni izpolnjena.

2.   Plačilni rok iz odstavka 1 je trideset koledarskih dni za plačila, ki se nanašajo na plačila, ki izhajajo iz pogodb za naročila storitev ali blaga, razen če pogodba ne določa drugače.

3.   Za pogodbe ali sporazume, po katerih je plačilo odvisno od potrditve poročila, rok v smislu roka za plačilo iz odstavkov 1 in 2 ne začne teči, dokler zadevno poročilo ni odobreno bodisi izrecno z obvestilom upravičencu bodisi posredno, ker je potekel rok, ki ga predvideva pogodba za potrditev, če ta rok ni bil prekinjen na podlagi formalnega dokumenta, ki je bil poslan upravičencu.

Rok za potrditev ne sme biti daljši od:

(a)

20 koledarskih dni za enostavne pogodbe za naročila blaga in storitev;

(b)

45 koledarskih dni za druge pogodbe in za sporazume o dotacijah;

(c)

60 koledarskih dni za pogodbe za tehnične storitve, ki jih je posebej zahtevno ocenjevati.

4.   Odgovorni odredbodajalec lahko začasno prekine rok za plačilo tako, da kadar koli v obdobju iz odstavka 1 upnike obvesti, da zahtevka za plačilo ni mogoče poravnati, bodisi ker znesek še ni zapadel bodisi ker ni bila predložena ustrezna dodatna dokumentacija. Če odgovorni odredbodajalec zve informacije, zaradi katerih nastane dvom o upravičenosti odhodka, za katerega je dan zahtevek za plačilo, lahko odredbodajalec začasno prekine rok za plačilo, da izvede dodatna preverjanja, vključno s pregledom na kraju samem, da še pred plačilom preveri ali je odhodek v resnici upravičen. Odredbodajalec o tem čimprej obvesti zadevnega upravičenca.

Rok za preostalo plačilo začne spet teči od datuma, na katerega je prvič vpisan pravilno formuliran zahtevek za plačilo.

5.   Po poteku rokov iz odstavkov 1 in 2, lahko upnik v dveh mesecih od prejema prepoznega plačila, zahteva obresti v skladu z naslednjimi določbami:

(a)

uporabljajo se obrestne mere iz prvega pododstavka člena 21(2);

(b)

obresti se plačajo za obdobje, ki preteče od koledarskega dne po preteku roka za plačilo do dneva plačila.

Prvi pododstavek se ne uporablja za države članice.

POGLAVJE 5

Informacijski sistemi

Člen 31

Kadar se prihodki in odhodki vodijo z računalniškimi sistemi, se dokumenti lahko podpisujejo z računalniškim ali elektronskim postopkom.

POGLAVJE 6

Notranji revizor

Člen 32

Agencija vzpostavi funkcijo notranjega revizorja, ki se mora izvajati v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi. Notranji revizor, ki ga imenuje Agencija, je tej agenciji odgovoren za preverjanje pravilnega delovanja sistemov in postopkov za izvrševanje proračuna. Notranji revizor ne sme biti niti odredbodajalec niti računovodja.

Člen 33

1.   Notranji revizor Agenciji svetuje glede obvladovanja tveganj z neodvisnimi mnenji o kakovosti sistemov poslovodenja in nadzora ter s priporočili za izboljšanje pogojev izvajanja postopkov in spodbujanje dobrega finančnega poslovodenja.

Odgovoren je zlasti za:

(a)

ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti notranjih sistemov za poslovodenje in dela služb pri izvajanju politik, programov in ukrepov glede na tveganja, povezana z njimi;

(b)

ocenjevanje ustreznosti in kakovosti sistemov notranjega nadzora in revizije, ki se uporabljajo za vsako operacijo izvrševanja proračuna.

2.   Notranji revizor opravlja te naloge za vse dejavnosti in oddelke Agencije. Notranji revizor ima popoln in neomejen dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog, po potrebi na kraju samem in tudi v državah članicah ter v tretjih državah.

3.   Notranji revizor poroča Agenciji o svojih ugotovitvah in priporočilih. Agencija zagotovi, da se sprejmejo ukrepi na podlagi priporočil, izdanih pri revizijah. Notranji revizor Agenciji tudi predloži letno notranje revizijsko poročilo, v katerem navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, priporočila in sprejete ukrepe na podlagi teh priporočil.

4.   Izvršni direktor vsako leto Usmerjevalnemu odboru pošlje poročilo, v katerem navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, priporočila in sprejete ukrepe na podlagi teh priporočil.

Člen 34

Agencija določi posebna pravila za notranjega revizorja, ki morajo biti taka, da zagotavljajo popolno neodvisnost notranjega revizorja pri opravljanju njegovih dolžnosti in ki določajo njegovo odgovornost.

NASLOV III

JAVNA NAROČILA

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Oddelek 1

Obseg uporabe in načela za oddajo javnih naročil

Člen 35

1.   Javna naročila so pogodbe za finančno udeležbo, ki jih pisno sklene Agencija kot naročnik, da bi proti plačilu cene, ki se v celoti ali delno plača iz splošnega proračuna, pridobil premičnine ali nepremičnine, gradbena dela ali storitve.

Ta javna naročila obsegajo:

(a)

pogodbe za nakup ali najem stavbe;

(b)

pogodbe za naročila blaga;

(c)

pogodbe za naročila gradenj;

(d)

pogodbe za naročila storitev.

Člen 36

1.   Vse pogodbe javnih naročil, ki se v celoti ali delno financirajo iz splošnega proračuna, morajo biti skladne z načeli preglednosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije.

2.   Za vse pogodbe javnih naročil je treba zagotoviti zbiranje ponudb iz najširšega možnega kroga ponudnikov, razen če se ne uporabi postopek s pogajanji iz člena 38(1)(d).

Oddelek 2

Objava

Člen 37

1.   Vse pogodbe javnih naročil, ki presegajo mejne vrednosti iz direktiv Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi postopkov oddaje javnih naročil za blago, storitve in gradnje, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Obvestilo o javnem naročilu se objavi vnaprej, razen v primerih naročil male vrednosti iz člena 66.

Objava nekaterih informacij po oddaji javnega naročila se lahko opusti, če bi ovirala uporabo prava, bila v nasprotju z javnim interesom ali škodovala zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih podjetij ali bi lahko izkrivljala pošteno konkurenco med njimi.

2.   Javna naročila v vrednosti pod mejnimi vrednostmi iz člena 66 se objavijo na ustrezen način.

Oddelek 3

Postopki za oddajo javnih naročil

Člen 38

1.   Postopki za oddajo javnih naročil imajo eno od naslednjih oblik:

(a)

odprti postopek;

(b)

omejeni postopek;

(c)

natečaj;

(d)

postopek s pogajanji.

Člen 39

Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi postopkov oddaje javnih naročil za blago, storitve in gradnje predpišejo mejne vrednosti, ki določajo:

(a)

način objave iz člena 37;

(b)

izbiro postopkov iz člena 38;

(c)

ustrezne roke.

Oddelek 4

Javni razpis

Člen 40

V razpisni dokumentaciji mora biti predmet naročila opisan v celoti, jasno in natančno.

Člen 41

Sodelovanje v razpisnih postopkih je odprto pod enakimi pogoji za vse fizične in pravne osebe, ki spadajo v področje uporabe Pogodb, in za vse fizične in pravne osebe iz tretjih držav, ki imajo poseben sporazum z Evropskimi skupnostmi na področju oddaje javnih naročil, pod pogoji, določenimi v tem sporazumu.

Člen 42

Če se uporablja večstranski Sporazum o vladnih naročilih, sklenjen v okviru Svetovne trgovinske organizacije, so pogodbe odprte tudi za državljane držav, ki so ratificirale ta sporazum, pod pogoji, določenimi v tem sporazumu.

Člen 43

1.   Kandidati ali ponudniki so izključeni iz sodelovanja v postopku za oddajo naročila:

(a)

če je proti njim uveden stečajni ali likvidacijski postopek, če je v zvezi s svojim poslovanjem v sodnem postopku, če je sklenil dogovor z upniki, prenehal poslovati, ali je v postopku v zvezi s temi zadevami, ali je v kakršnih koli podobnih okoliščinah, ki nastanejo iz podobnega postopka, predvidenega v nacionalni zakonodaji ali drugih predpisih;

(b)

če je bil s pravnomočno in dokončno sodbo obsojen za kršitev v zvezi z njegovim poslovanjem;

(c)

če mu lahko naročnik s katerimkoli sredstvom upravičeno dokaže krivdo za hujšo kršitev poklicnih pravil;

(d)

če ni poravnal obveznosti v zvezi s plačilom prispevkov za socialno varnost ali davkov v skladu z zakoni in predpisi države, v kateri je ustanovljen, ali države naročnika, ali države, v kateri naj bi se pogodba izvajala;

(e)

če je bil pravnomočno in dokončno obsojen zaradi goljufije, korupcije, sodelovanja v kriminalni združbi ali druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Skupnosti ali Agenciji;

(f)

če se je v drugem postopku za oddajo javnega naročila ali za odobritev dotacije, ki se financira iz proračuna Evropske unije ali splošnega proračuna Agencije, ugotovilo resno kršitev pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti.

2.   Kandidati ali ponudniki morajo potrditi, da niso v kateri od situacij iz odstavka 1.

Člen 44

V postopku oddaje javnega naročila pogodb ni mogoče oddati kandidatom ali ponudnikom:

(a)

pri katerih se ugotovi navzkrižje interesov;

(b)

ki so dali zavajajoče informacije glede na zahteve naročnika, ki so pogoj za udeležbo v razpisnem postopku, ali pa teh informacij sploh niso dali.

Člen 45

Agencija vzpostavi centralno podatkovno bazo s podatki o kandidatih in ponudnikih, ki so v kateri od situacij, opisanih v členih 43 in 44. Edini namen podatkovne baze je v skladu s pravili Skupnosti o obdelavi osebnih podatkov zagotoviti pravilno uporabo členov 43 in 44.

Člen 46

Naročnik lahko kandidatom ali ponudnikom, za katere velja kateri od primerov izključitve iz členov 43 in 44, izreče upravne ali denarne kazni, vendar šele, ko jim da možnost, da predložijo svoje pripombe.

Te kazni so lahko:

(a)

izključitev kandidata ali ponudnika za največ pet let iz oddaje pogodb javnih naročil ali odobravanja dotacij, ki se financirajo iz splošnega proračuna Agencije;

(b)

plačilo denarne kazni, ki jo izvajalec plača v primeru iz člena 43(1)(f) in kandidat ali ponudnik v primerih iz člena 44, če so kršitve resne, pri čemer kazen ne sme preseči vrednosti zadevne pogodbe.

Izrečene kazni morajo biti sorazmerne s pomembnostjo pogodbe in resnostjo kršitve.

Člen 47

1.   Merila izbire pri oceni sposobnosti kandidatov ali ponudnikov in merila za ocenitev vsebine ponudbe se določijo vnaprej in so opisana v razpisu.

2.   Naročilo se lahko odda v avtomatskem postopku ali v postopku za ugotavljanje najugodnejše ponudbe.

Člen 48

1.   Ureditev postopka za predložitev ponudb zagotavlja, da obstaja resnična konkurenca in da ostane vsebina ponudb zaupna, dokler se ponudbe hkrati ne odprejo.

2.   Naročnik lahko zahteva, da ponudnik v skladu z izvedbenimi pravili predloži zavarovanje kot jamstvo, da ne bo umaknil ponudbe.

3.   Razen pri naročilih za majhne zneske iz člena 66(3), vloge in ponudbe odpira komisija za odpiranje, imenovana v ta namen. Vsaka ponudba ali vloga, za katero komisija ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev, se zavrne.

4.   Vse vloge ali ponudbe, za katere komisija za odpiranje ugotovi, da izpolnjujejo pogoje, oceni komisija, imenovana v ta namen, na podlagi meril izbire za ocenitev sposobnosti ali za ocenitev vsebine ponudbe, vnaprej določenih v razpisni dokumentaciji, in pripravi predlog za oddajo naročila.

Člen 49

Med postopkom za oddajo javnega naročila morajo vsi stiki med naročnikom in kandidati ali ponudniki potekati tako, da je zagotovljena preglednost in enaka obravnava. Ne smejo pripeljati do spremembe pogojev pogodbe ali pogojev razpisa.

Člen 50

1.   Odredbodajalec sprejme odločitev o oddaji javnega naročila v skladu z merili za ocenitev sposobnosti in za ocenitev vsebine ponudbe, določenimi vnaprej v razpisni dokumentaciji in v pravilih za oddajo javnega naročila.

2.   Naročnik uradno obvesti vse kandidate ali ponudnike, katerih vloge ali ponudbe so bile zavržene, o razlogih za zavrnitev in vse ponudnike, katerih ponudbe so dopustne in ki pošljejo pisno zahtevo, o značilnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe in o imenu ponudnika, kateremu je bilo naročilo oddano. Razkritje določenih informacij pa se lahko opusti, če bi oviralo uporabo prava, če bi bilo v nasprotju z javnim interesom ali bi škodovalo zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih podjetij ali bi lahko povzročilo izkrivljanje poštene konkurence med njimi.

Člen 51

Naročnik lahko pred podpisom pogodbe bodisi odstopi od razpisa bodisi prekliče razpis za oddajo naročila, ne da bi bili kandidati ali ponudniki upravičeni zahtevati odškodnino. Odločitev je utemeljena in jo je treba sporočiti kandidatom ali ponudnikom.

Oddelek 5

Garancije in nadzor

Člen 52

Naročnik lahko, in v nekaterih primerih določenih v izvedbenih pravilih, zahteva, da izvajalci predložijo garancijo vnaprej, da:

(a)

zagotovi celovito izvedbo pogodbe;

(b)

omeji finančno tveganje v zvezi s plačilom vnaprejšnjega financiranja.

Člen 53

1.   Kadar se v postopku za oddajo naročila ali pri izvajanju pogodbe pojavijo večje napake ali nepravilnosti ali goljufije, Agencija prekine izvajanje pogodbe.

2.   Če se takšne napake, nepravilnosti ali goljufije lahko pripišejo izvajalcu, lahko Agencija tudi zavrne plačilo ali izterja že plačane zneske sorazmerno z resnostjo napak, nepravilnosti ali goljufij.

POGLAVJE 2

Izvedbene modalitete

Člen 54

1.   Okvirna pogodba je pogodba, sklenjena med Agencijo kot naročnikom in gospodarskim subjektom z namenom določiti osnovne pogoje, ki bodo veljali za vse skupine posebnih pogodb javnih naročil, ki bodo oddana v določenem obdobju, zlasti trajanje, predmet, cene, pogoje izvajanja in predvidene količine.

Naročnik lahko sklene tudi več okvirnih pogodb, ki so ločene pogodbe s podobnimi pogoji in ki se sklenejo z več dobavitelji ali izvajalci storitev. V specifikacijah iz člena 69 je v ta namen treba določiti največje število subjektov, s katerimi lahko naročnik sklene pogodbe.

Trajanje okvirnih pogodb ne sme biti daljše od štirih let, razen v izjemnih upravičenih primerih, predvsem glede na predmet okvirne pogodbe.

Agencija ne sme neupravičeno uporabljati okvirnih pogodb ali jih uporabljati z namenom preprečevanja, omejevanja ali izkrivljanja konkurence ali jih uporabljati na način, ki bi imel tak učinek.

2.   Posebne pogodbe, ki temeljijo na okvirnih pogodbah iz odstavka 1, se sklenejo v skladu s pogoji, določenimi v okvirni pogodbi.

3.   Proračunska sredstva morajo biti pred tem odobrena samo za posamezne pogodbe, ki se sklenejo na podlagi okvirnih pogodb.

Oddelek 1

Objava

Člen 55

1.   V zvezi s pogodbami, ki jih urejajo direktive o javnih naročilih, se objava sestoji iz predhodnega razpisa, javnega razpisa in obvestila o oddaji naročila.

2.   Predhodni razpis je obvestilo, s katerim Agencija objavi ocenjeno skupno vrednost naročila po kategorijah storitev ali kategorijah blaga in osnovne lastnosti naročil gradenj, ki jih namerava oddati v proračunskem letu, če je okvirna vrednost enaka ali višja od mejnih zneskov iz člena 67.

Predhodni razpis se v vsakem proračunskem letu čim prej pošlje Uradu za uradne publikacije Evropske skupnosti, v primeru naročil blaga in storitev najpozneje do 31. marca in v primeru gradenj takoj ko je mogoče po sprejetju sklepa, s katerim se potrdi program za oddajo teh naročil.

3.   Javni razpis je način, kako Agencija objavi svojo namero za začetek postopka za oddajo javnega naročila. Javni razpis je obvezen za naročila, katerih ocenjena vrednost je enaka ali višja od mejnih vrednosti, določenih v točkah (a) in (c) člena 68.

V odprtem postopku mora javni razpis vsebovati podatke o datumu, času in kraju sestanka komisije za odpiranje, na katerem so lahko prisotni ponudniki.

Kadar Agencija želi organizirati natečaj, mora objaviti obvestilo o svoji nameri.

4.   V obvestilu o oddaji naročila mora biti objavljen izid postopka za oddajo javnega naročila. V primeru naročil, katerih vrednost je enaka ali višja od mejnih zneskov, določenih v členu 68, je obvestilo o oddaji javnega naročila obvezno. Obvestilo o oddaji ni obvezno za posebna naročila, sklenjena na podlagi okvirne pogodbe.

Obvestilo o oddaji javnega naročila mora biti poslano Uradu za uradne publikacije Evropske skupnosti najpozneje oseminštirideset koledarskih dni po datumu, ko je bila podpisana pogodba.

5.   Obvestila morajo biti pripravljena v skladu z vzorci v prilogi Direktive 2001/78/ES (1).

Člen 56

1.   Naročila za vrednosti, ki so nižje od mejnih vrednosti, določenih v členih 67 in 68, in naročila storitev iz Priloge IB Direktive Sveta 92/50/EGS (2) morajo biti objavljena na ustrezen način, da se zagotovi konkurenčnost ponudb in nepristranskost postopka javnega naročanja. Taka objava vsebuje:

(a)

poziv za prijavo interesa za naročila s podobnim predmetom naročila in vrednostjo, ki je enaka ali višja od mejnega zneska, določenega v členu 65(1), če ni objavljen razpis v skladu s členom 55;

(b)

letno objavo seznama izvajalcev, ki navaja predmet in vrednost oddanega naročila.

2.   Seznam izvajalcev naročil gradenj s predmetom in vrednostjo oddanih naročil je objavljen letno. Ta seznam mora biti poslan Usmerjevalnemu odboru.

3.   Informacije v zvezi z naročili, katerih vrednost je enaka ali višja od mejnega zneska, določenega v členu 65(1), morajo biti poslane Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti. Letni seznami izvajalcev se pošljejo najpozneje do 31. marca, ki sledi koncu proračunskega leta.

Predhodno oglaševanje in letni seznam izvajalcev za druga naročila se objavita na internetni strani Agencije; naknadna objava se izvede do 31. marca naslednjega proračunskega leta. Objavlja se lahko tudi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 57

1.   Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti objavi razpise in obvestila iz členov 55 in 56 v Uradnem listu Evropske unije najpozneje dvanajst koledarskih dni od dneva, ko so bili odposlani.

To obdobje se lahko skrajša za pet koledarskih dni v primeru skrajšanega postopka v skladu s členom 81 in v primeru, če sta razpis ali obvestilo pripravljena in poslana elektronsko.

2.   Agencija mora predložiti dokazilo o datumu pošiljanja.

Člen 58

1.   Poleg objav na podlagi členov 55, 56 in 57 se lahko razpisi za javna naročila oglašujejo tudi na druge načine, predvsem v elektronski obliki. Vsako tako oglaševanje se sklicuje na razpis, objavljen v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 57, če je bil ta objavljen, in se ne sme pojaviti pred objavo tega razpisa, ki je edini verodostojen.

2.   Takšno oglaševanje ne sme povzročati diskriminacije med kandidati ali ponudniki, ali vsebovati nobenih podatkov razen tistih, ki jih je vseboval javni razpis, če je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije.

Oddelek 2

Postopki za oddajo javnih naročil

Člen 59

1.   Po predhodni objavi javnega razpisa v Uradnem listu Evropske unije so naročila so lahko oddana v odprtem postopku, omejenem postopku ali v postopku s pogajanji, ali pa so lahko naročila oddana tudi brez predhodne objave javnega razpisa v postopku s pogajanji in na podlagi natečaja, kjer je to primerno.

2.   Postopek za oddajo javnega naročila je odprt, kadar lahko vsi zainteresirani gospodarski subjekti predložijo ponudbe. Postopek za oddajo javnega naročila je omejen, kadar se lahko vsi gospodarski subjekti prijavijo za sodelovanje, ponudbe pa lahko predložijo samo kandidati, ki izpolnjujejo merila v skladu s členom 74 in ki jih Agencija hkrati in pisno povabi k oddaji ponudb.

Faza izbire se lahko za vsako posamezno naročilo ponovi ali pa se pripravi seznam potencialnih kandidatov po postopku v skladu s členom 65.

3.   V postopku s pogajanji lahko Agencija izbere ponudnike, ki izpolnjujejo merila izbire iz člena 74, s katerimi se posvetuje in se z enim ali več od njih pogaja o pogojih naročila.

V postopku s pogajanji, kadar se objavi javno naročilo v skladu s členom 64, Agencija hkrati in pisno povabi izbrane kandidate k pogajanjem.

4.   Natečaji so postopki, ki predvsem na področju arhitekture in gradbeništva ali obdelave podatkov omogočajo, da naročnik pridobi načrt ali dizajn, ki ga izbere žirija na podlagi objavljenega natečaja, in pri tem podeli nagrado ali pa odda naročilo brez podelitve nagrade.

Člen 60

1.   V omejenem postopku, vključno s postopkom v skladu s členom 65, število kandidatov, ki so povabljeni k oddaji ponudbe, ne sme biti manjše od pet, pod pogojem, da merila za ugotavljanje sposobnosti izpolnjuje zadostno število kandidatov.

Naročnik lahko tudi predvidi največ dvajset kandidatov glede na predmet naročila in na podlagi objektivnih meril izbire, ki niso diskriminatorna. V takih primerih morajo biti obseg in merila navedeni v javnem razpisu ali v razpisu za prijavo interesa iz členov 55 in 56.

V vsakem primeru mora biti število kandidatov, ki jih naročnik povabi k oddaji ponudbe, zadostno, da je zagotovljena resnična konkurenca.

2.   V postopkih s pogajanji število kandidatov, povabljenih k pogajanjem, ne sme biti manjše od tri, pod pogojem, da zadostno število kandidatov izpolnjuje merila za izbiro.

Naročnik mora v vsakem primeru k oddaji ponudbe povabiti zadostno število kandidatov, da je zagotovljena poštena konkurenca.

Drugi pododstavek se ne uporablja za naročila male vrednosti iz člena 66(3).

Člen 61

V postopkih s pogajanji se Agencija s ponudniki pogaja o prilagoditvi predloženih ponudb zahtevam, navedenim v javnem razpisu iz člena 55 ali v specifikacijah in v kakršnih koli dodatnih dokumentih, namen teh pogajanj je najti najboljšega ponudnika glede na ceno. Med pogajanji mora Agencija zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov.

Člen 62

1.   Zainteresirani za sodelovanje morajo biti seznanjeni s pravili o organizaciji natečaja. Število kandidatov, povabljenih k sodelovanju, mora biti zadostno, da je zagotovljena resnična konkurenca.

2.   Žirijo imenuje odgovorni odredbodajalec. Žirijo sestavljajo izključno fizične osebe, ki so neodvisne od udeležencev natečaja. Če naročnik zahteva od udeležencev natečaja dodatne poklicne kvalifikacije, mora imeti vsaj tretjina članov žirije vsaj enake ali enakovredne poklicne kvalifikacije.

Žirija je pri sprejemanju svojih odločitev neodvisna. Odločitve sprejema na podlagi projektov, ki jih anonimno predložijo kandidati, pri čemer uporablja samo merila, določena v objavi natečaja.

3.   Predlogi žirije, utemeljeni na podlagi vsebine posameznega projekta, in njene ugotovitve morajo biti navedeni v poročilu, ki ga podpišejo vsi člani žirije. Kandidati ostanejo anonimni, dokler izbirna komisija ne poda svoje odločitve.

4.   Naročnik nato sprejme sklep, v katerem navede ime in naslov izbranega kandidata in razloge za izbiro, pri čemer se sklicuje na merila, navedena v objavi natečaja, zlasti če ne upošteva predloga žirije.

Člen 63

1.   Agencija lahko odda naročilo v postopku s pogajanji brez predhodne objave javnega razpisa v naslednjih primerih:

(a)

če v odprtem ali v omejenem postopku do konca prve faze postopka ni bila predložena nobena ponudba ali nobena ustrezna ponudba, pod pogojem, da prvotni pogoji naročila, določeni v razpisni dokumentaciji v skladu s členom 69, niso bistveno spremenjeni;

(b)

če lahko zaradi tehničnih ali umetniških razlogov ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izvede le določen gospodarski subjekt;

(c)

kadar je to potrebno, ker iz izredno nujnih razlogov zaradi nepredvidljivih dogodkov, za katere ni odgovorna Agencija, in ki bi lahko ogrozili njene interese, ni mogoče spoštovati rokov, določenih za druge postopke v členih 79, 80 in 81;

(d)

kadar so storitve naročene na podlagi natečaja in mora biti naročilo v skladu s predpisanimi pogoji oddano izbranemu kandidatu ali enemu od izbranih kandidatov; v zadnjem primeru morajo biti vsi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, povabljeni k pogajanjem;

(e)

za dodatne storitve in gradnje, ki niso vključene v prvotnem predlogu projekta niti v prvem javnem naročilu, vendar so zaradi nepredvidenih okoliščin, na katere naročnik ne more vplivati, postale potrebne za izvedbo storitev ali gradenj, pri čemer je treba upoštevati pogoje iz odstavka 2;

(f)

za dodatna naročila, ki so ponovitev podobnih storitev ali gradenj in jih izvede isti izvajalec, ki mu je Agencija oddala prejšnje naročilo, pod pogojem, da predmet naročila ustreza osnovnemu projektu in da je bilo prvo naročilo oddano v odprtem ali omejenem postopku;

(g)

za naročila blaga:

(i)

pri dodatnih dostavah predhodnega dobavitelja, kadar gre za delno nadomestilo običajnih dobav ali inštalacij ali če gre za povečanje obstoječih dobav ali inštalacij in bi zamenjava dobavitelja prisilila naročnika v nabavo opreme z drugačnimi tehničnimi lastnostmi, to pa bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem; taka naročila ne smejo trajati več kakor tri leta;

(ii)

če so izdelki namenjeni raziskovanju, poskusom, študiju ali razvoju, to pa ne vključuje komercialnih testiranj izvedljivosti in velikoserijske proizvodnje, katere cilj je povrnitev stroškov raziskav in razvoja;

(h)

za naročila gradenj po pregledu lokalnega tržišča;

(i)

za naročila, katerih vrednost je manjša od mejnega zneska iz člena 66(2).

2.   Za dodatne storitve in gradnje iz točke (e) odstavka 1, lahko naročnik uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave javnega razpisa, če naročilo odda izvajalcu, ki izvaja prvotno naročilo:

(a)

kadar takšnih dodatnih naročil ni mogoče tehnično ali poslovno ločiti od glavnega naročila, ne da bi to naročniku povzročilo resne težave, ali

(b)

kadar so takšne storitve ali gradnje, čeprav so ločljive od izvajanja prvotnega naročila, nujno potrebne za dokončanje prvotnega naročila.

Skupna vrednost dodatnih naročil ne sme presegati 50 % zneska prvotnega naročila.

3.   V primerih iz točke (f) odstavka 1, mora naročnik že pri prvi objavi razpisa navesti možnost uporabe postopka s pogajanji, pri računanju mejnih vrednosti iz člena 68 pa upoštevati skupno ocenjeno vrednost dodatnih naročil. Ta postopek se lahko uporabi samo v roku treh let od sklenitve prve pogodbe.

Člen 64

1.   Agencija lahko odda naročilo v postopku s pogajanji po predhodni objavi javnega razpisa v naslednjih primerih:

(a)

če so bile do zaključka odprtega ali omejenega postopka predložene nepravilne ali nesprejemljive ponudbe, zlasti glede na merila za ocenitev spodobnosti ali merila za izbiro, pod pogojem, da prvotni pogoji naročila, kakor so bili določeni v razpisni dokumentaciji iz člena 69, niso bistveno spremenjeni;

(b)

za naročila storitev in gradenj v izjemnih primerih, kadar narava storitev ali gradbenih del ali z njimi povezanih tveganj ne dopušča, da bi ponudnik predhodno v celoti določil ceno;

(c)

kadar je narava naročenih storitev, zlasti v primeru finančnih in intelektualnih storitev, taka, da specifikacije naročila ni mogoče dovolj natančno določiti, da bi bilo naročilo lahko oddano z izbiro najugodnejšega ponudnika v skladu s pravili o odprtem in omejenem postopku;

(d)

za naročila gradenj, ki so namenjena izključno raziskovanju, poskusom ali razvoju, in ne ustvarjanju dobička ali povrnitve stroškov raziskav in razvoja;

(e)

za naročila storitev iz Priloge 1B Direktive Sveta 92/50/EGS, ob upoštevanju točke (i) člena 63(1).

2.   V primerih iz točke (a) odstavka 1, Agenciji ni treba objaviti javnega razpisa, če je v postopek s pogajanji vključil vse ponudnike, ki izpolnjujejo merila izbire, in ki so v prejšnjem postopku predložili ponudbe, ki so izpolnjevale formalne zahteve postopka za oddajo javnega naročila.

Člen 65

1.   Razpis za prijavo interesa je postopek za predizbor kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji ponudb v prihodnjem omejenem postopku za oddajo naročil v vrednosti 50 000 EUR in več, ob upoštevanju členov 63 ali 64.

2.   Seznam, pripravljen na podlagi razpisa za prijavo interesa, velja največ tri leta od datuma, ko je bil razpis v skladu s členom 56(1)(a) poslan Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti. Vsaka zainteresirana oseba lahko predloži vlogo kadar koli v času veljavnosti seznama, razen v zadnjih treh mesecih tega obdobja.

3.   V primeru posebnega naročila naročnik k oddaji ponudbe povabi bodisi vse kandidate, ki so na seznamu, bodisi samo nekatere od njih na podlagi objektivnih meril za izbiro, ki niso diskriminatorna in so specifična za to konkretno naročilo.

Člen 66

1.   Za oddajo naročil, katerih vrednost je manjša od 50 000 EUR, se lahko uporabi omejeni postopek, pri katerem naročnik dobi ponudbe najmanj petih kandidatov, vendar brez objave razpisa za prijavo interesa, ob upoštevanju členov 63 ali 64.

2.   Za naročila, katerih vrednost je manjša od 13 800 EUR, se lahko uporablja postopek s pogajanji z najmanj tremi kandidati.

3.   Naročila, katerih vrednost je manjša od 1 050 evrov, so lahko oddana na podlagi ene same ponudbe v postopku s pogajanji.

4.   Plačila iz računa blagajne predplačil ali odhodki Agencije v zvezi s komunikacijami so lahko enostavno plačila stroškov na podlagi računov brez predhodnega sprejetja ponudbe, če so ti izdatki nižji od 200 EUR.

Člen 67

Mejne vrednosti za objavo predhodnega razpisa so:

(a)

750 000 EUR za naročila blaga in storitev, naštetih v Prilogi IA k Direktivi 92/50/EGS;

(b)

5 923 624 EUR za naročila gradenj.

Člen 68

1.   Mejne vrednosti iz člena 39 so:

(a)

154 014 EUR za naročila blaga in storitev, naštetih v Prilogi IA k Direktivi 92/50/EGS, razen naročil raziskav in storitev, naštetih v točki 8 navedene priloge;

(b)

200 000 EUR za naročila storitev, naštetih v Prilogi IB k Direktivi 92/50/EGS, in za naročila storitev na področju raziskav in razvoja, naštetih v točki 8 Priloge IA k navedeni uredbi;

(c)

5 923 624 EUR za naročila gradenj.

Člen 69

1.   Razpisna dokumentacija mora vsebovati vsaj:

(a)

povabilo k oddaji ponudbe ali k začetku pogajanj;

(b)

specifikacije s priloženimi splošni pogoji, ki se uporabljajo za naročilo;

(c)

vzorec pogodbe.

V razpisni dokumentaciji se je treba sklicevati na določbe o ukrepih v zvezi z oglaševanjem, sprejetimi na podlagi členov 55 do 58.

2.   Javni razpis vsaj:

(a)

določa pravila o vložitvi in predstavitvi ponudb, predvsem zadnji rok in čas za oddajo ponudbe, zahteve glede uporabe standardnih obrazcev, seznam prilog, vključno z dokumenti, ki dokazujejo finančno, poslovno, tehnično in strokovno sposobnost iz člena 74, ter naslov, na katerega je treba poslati ponudbo;

(b)

vsebovati navedbo, da oddaja ponudbe pomeni tudi sprejetje specifikacij in splošnih pogojev iz odstavka 1, na katere se ponudba nanaša, in da oddaja ponudbe zavezuje izbranega izvajalca pri izvajanju naročila;

(c)

določiti rok, do katerega mora ponudba ostati veljavna in v katerem je ni dovoljeno v nobenem pogledu spreminjati;

(d)

v času postopka prepovedati vse stike med naročnikom in ponudnikom ter določiti izjeme; in, kadar je predviden ogled na kraju samem, opredeliti način izvedbe takega ogleda.

3.   Specifikacije morajo vsaj:

(a)

določati merila za izključitev in merila za izbiro, ki se uporabljajo za naročilo, razen v omejenem postopku in v postopku s pogajanji po predhodni objavi razpisa iz člena 64; v takih primerih se ta merila navedejo samo v javnem razpisu ali v razpisu za prijavo interesa;

(b)

določiti merila za izbiro najugodnejše ponudbe ter njihovo relativno vrednotenje, če to ni navedeno v javnem razpisu;

(c)

določiti tehnične specifikacije iz člena 70;

(d)

navesti minimalne zahteve, ki jih je treba upoštevati v variantnih ponudbah v postopkih po členu 77(2) po katerem se lahko naročila oddajo naročniku, ki predloži ekonomsko najugodnejšo ponudbo, če naročnik v javnem naročilu ni navedel, da take variantne ponudbe niso dovoljene;

(e)

navesti, da se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah ali, kjer je to primerno, Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih ali Dunajska konvencija o konzularnih odnosih;

(f)

navesti dokaze za dostop do naročil iz člena 73.

4.   Vzorec pogodbe predvsem:

(a)

določa sankcije v primeru neizpolnjevanja določb pogodbe;

(b)

določa natančno vsebino računov ali ustrezne dodatne dokumentacije;

(c)

določa, katero pravo se uporablja za pogodbo, in pristojno sodišče za reševanje sporov.

5.   Agencija lahko od ponudnika zahteva informacije o katerem koli delu naročila, ki ga naročnik namerava dati v podizvajanje in o identiteti podizvajalcev.

Člen 70

1.   Tehnične specifikacije zagotavljajo enake možnosti dostopa vsem kandidatom in ponudnikom in ne ustvarjajo neupravičenih ovir za oddajo konkurenčnih ponudb. Tehnične specifikacije opredeljujejo zahtevane lastnosti za posamezne izdelke, storitve, material ali gradnje glede na namen, za katerega jih bo naročnik uporabil.

2.   Lastnosti iz odstavka 1 vključujejo:

(a)

stopnje kakovosti;

(b)

okolju prijazno delovanje;

(c)

upoštevanje vseh zahtev v zvezi z dizajnom, vključno z dostopnostjo za invalide;

(d)

stopnje in postopke za oceno skladnosti;

(e)

primernost za uporabo;

(f)

varnost ali mere, za blago tudi trgovsko ime in navodila za uporabo, za vsa naročila pa terminologijo, znake, preizkušanje in metode preizkušanja, pakiranje, zaznamovanje in označevanje ter postopke in metode proizvodnje;

(g)

pri naročilih gradenj tudi postopke za zagotavljanje kakovosti in pravila za dizajn in izračun stroškov, preizkušanje, inšpekcijske preglede in prevzemne pogoje za delo ter metode ali tehnike gradnje in vse druge tehnične pogoje, katerih izpolnjevanje lahko zahteva naročnik na podlagi splošnih ali posebnih predpisov v zvezi s končanimi gradnjami in z materiali ali deli, ki se pri tem uporabljajo.

3.   Tehnične specifikacije morajo vsebovati:

(a)

sklic na evropske standarde, na evropska tehnična soglasja ali na skupne tehnične specifikacije, kadar te obstajajo; na mednarodne standarde ali na drug tehnični referenčni material evropskih organov za standardizacijo ali, če tega ni, na enakovredne nacionalne predpise. Za vsakim sklicem se doda navedba „ali enakovredno“; ali

(b)

opis delovanja ali funkcionalnih zahtev; specifikacije morajo biti dovolj podrobne, da lahko ponudniki ugotovijo namen naročila in da lahko Agencija odda naročilo, ali

(c)

kombinacijo obeh metod.

4.   Kadar Agencija uporabi možnost, da pripravi specifikacije iz točke (a) odstavka 3, razlog za zavrnitev ponudbe ne sme biti njena neskladnost s temi specifikacijami, če ponudnik ali kandidat z ustreznimi sredstvi in na način, ki je sprejemljiv za naročnika, dokaže, da ponudba na enakovreden način izpolnjuje zahteve, kakor so bile določene.

5.   Kadar Agencija uporabi možnost iz točke (b) odstavka 3 za pripravo specifikacij o delovanju ali funkcionalnih zahtevah, ne sme zavrniti ponudbe, če je ta v skladu z nacionalnim standardom, ki privzema evropski standard, evropsko tehnično soglasje ali skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde ali tehnične referenčne materiale, ki ga je pripravil evropski organ za standardizacijo, če se te specifikacije nanašajo na potrebne zahteve glede delovanja ali na funkcionalne zahteve.

6.   Razen v izjemnih primerih, ko predmet naročila upravičeno tako zahteva, v teh specifikacijah ni dovoljeno navajati določenega izdelka, vira, postopka, blagovne znamke, patenta, tipa ali posebnega porekla ali proizvodnje, če bi s takim navajanjem naročnik dajal prednost določenim izdelkom ali gospodarskim subjektom ali če bi jih na ta način izločal. Če predmeta naročila ni mogoče dovolj podrobno in razumljivo opisati, je treba za opisom dodati navedbo „ali enakovredno“.

Člen 71

1.   V razpisni dokumentaciji se jasno navede ali mora biti ponujena cena dokončna in je ne bo mogoče prilagajati.

2.   Če cena ni dokončna, je treba v razpisni dokumentaciji določiti pogoje in/ali formule za prilagajanje cen v času veljavnosti pogodbe. V takih primerih mora naročnik upoštevati predvsem:

(a)

predmet postopka za oddajo javnega naročila in gospodarske razmere, v katerih se izvaja;

(b)

vrsto nalog in naročilo ter njihovo trajanje;

(c)

svoje finančne interese.

Člen 72

1.   Kandidati ali ponudniki in izvajalci, ki so dali lažne izjave ali v večji meri niso izpolnili svojih pogodbenih obveznosti v prejšnjem postopku za oddajo javnega naročila, se ne glede na sankcije, določene v pogodbi, izključijo iz vseh naročil in dotacij, ki se financirajo iz splošnega proračuna Agencije, za največ dve leti od ugotovitve kršitve, ki mora biti potrjena v kontradiktornem postopku z izvajalcem.

To obdobje se lahko podaljša na tri leta v primeru ponovne kršitve v roku petih let od prve kršitve.

Ponudnikom ali kandidatom, ki so podali lažne izjave, se naložijo tudi finančne sankcije, ki predstavljajo od 2-10 % skupne vrednosti oddanega naročila.

Izvajalcem, za katere se ugotovi, da v večji meri ne izpolnjujejo svojih pogodbenih obveznosti, se izrečejo finančne sankcije, ki predstavljajo od 2-10 % skupne vrednosti oddanega naročila.

Ta delež se lahko poveča na 4-20 % v primeru ponovne kršitve v roku petih let od prve kršitve.

2.   V primerih iz točke (a), (c) in (d) člena 43(1) se kandidati ali ponudniki izključijo iz vseh naročil in dotacij za največ dve leti od ugotovitve kršitve, ki mora biti potrjena v kontradiktornem postopku z izvajalcem.

V primerih iz točk (b) in (e) člena 43(1) so kandidati ali ponudniki izključeni iz vseh naročil in dotacij za najmanj eno leto in največ štiri leta od uradnega obvestila o izrečeni sodbi.

Ta obdobja se lahko podaljšajo na pet let v primeru ponovne kršitve v roku petih let od prve kršitve ali od prve sodbe.

3.   Primeri iz točke (e) člena 43(1), so naslednji:

(a)

primeri goljufije iz člena 1 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, ki je bila sestavljena na podlagi akta Sveta z dne 26. julija 1995 (3);

(b)

primeri korupcije iz člena 3 Konvencije o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije, ki je bila sestavljena na podlagi Akta Sveta z dne 26. maja 1997 (4);

(c)

primeri sodelovanja v kriminalnih združbah, kakor so opredeljeni v členu 2(1) Skupnega ukrepa Sveta 98/733/PNZ z dne 21. decembra 1998 o določitvi sodelovanja v kriminalnih združbah v državah članicah Evropske unije za kaznivo dejanje (5);

(d)

primeri pranja denarja, kakor so opredeljeni v členu 1 Direktive Sveta 91/308/EGS z dne 10. junija 1991 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za namene pranja denarja (6).

Člen 73

1.   Naročnik sprejme kot sprejemljiv dokaz, da kandidat ali ponudnik ne spada v katerega od primerov iz točk (a), (b) ali (e) člena 43(1), izpisek iz sodnega registra novejšega datuma ali, če tega ne more predložiti, enakovreden dokument novejšega datuma, ki izkazuje, da so zahteve izpolnjene, izda sodni ali upravni organ matične ali izvorne države.

2.   Naročnik sprejme kot zadosten dokaz, da kandidat ali ponudnik ne spada v primer iz točke (d) člena 43(1), potrdilo novejšega datuma, ki ga izda pristojni organ zadevne države.

Kadar zadevna država ne izda takega potrdila, se ta lahko nadomesti z izjavo pod prisego ali, če to ni mogoče, slovesno izjavo zainteresirane stranke pred sodnim ali upravnim organom, notarjem ali usposobljenim strokovnim organom v njegovi matični ali izvorni državi.

3.   Odvisno od nacionalne zakonodaje države, v kateri je ustanovljen ponudnik ali kandidat, se dokumenti iz odstavkov 1 in 2 nanašajo na pravne in/ali fizične osebe vključno z, kadar naročnik meni, da je to potrebno, direktorji družb ali katero koli osebo s pooblastili za zastopanje, odločanje ali nadzor, povezano s kandidatom ali ponudnikom.

Člen 74

1.   Agencija pripravi jasna merila o izbiri, ki niso diskriminatorna.

2.   V vsakem postopku za oddajo javnega naročila je treba uporabljati naslednja merila o izbiri:

(a)

upravičenost ponudnika ali kandidata, da sodeluje v postopku, pri čemer se opravijo preverjanja glede možnih razlogov za izključitev na podlagi členov 43 in 44;

(b)

merila za oceno finančne, poslovne, tehnične in strokovne usposobljenosti. Naročnik lahko določi minimalno stopnjo usposobljenosti, ki jo morajo dosegati kandidati.

3.   Od vsakega ponudnika ali kandidata se lahko zahteva dokazilo, da je pooblaščen za izvajanje naročila po nacionalnem pravu, kar dokazuje z vpisom v trgovinski ali poslovni register; z izjavo pod prisego ali potrdilom, članstvom v določeni organizaciji, izrecnim pooblastilom ali vpisom v register zavezancev za DDV.

4.   Agencija v javnem razpisu, razpisu za prijavo interesa ali povabilu k oddaji ponudb navede na svojo izbiro v zvezi s sklicevanjem pri preizkušanju statusa in pravne sposobnosti ponudnikov ali kandidatov.

5.   Informacije, ki jih zahteva naročnik kot dokazilo finančne, poslovne, tehnične in strokovne sposobnosti kandidata ali ponudnika, ne presegajo predmeta naročila in upoštevajo zakonite interese gospodarskih subjektov, zlasti glede varstva tehničnih in poslovnih skrivnosti podjetja.

Člen 75

1.   Dokazilo o poslovni in finančni sposobnosti se lahko predloži v obliki enega ali več naslednjih dokumentov:

(a)

ustreznega bančnega izpiska ali dokazila o zavarovanju odgovornosti;

(b)

bilance stanja ali izvlečka iz bilanc stanja za najmanj zadnji dve leti, za kateri je bilo pripravljeno zaključno poročilo, kadar pravo družb države, v kateri je ustanovljen gospodarski subjekt, zahteva objavo bilance stanja;

(c)

izkaza celotnega prihodka in prihodka od prodaje gradenj, blaga ali storitev, na katere se nanaša naročilo, za obdobje, ki ne sme biti daljše od zadnjih treh poslovnih let.

2.   Če zaradi kakršnega koli izjemnega razloga, za katerega naročnik meni, da je upravičen, ponudnik ali kandidat ne more predložiti dokazil, ki jih zahteva naročnik, lahko svojo poslovno in finančno sposobnost dokazuje na enega od načinov, za katerega naročnik meni, da je ustrezen.

3.   Gospodarski subjekt lahko, kjer je to primerno in za določeno pogodbo, uporabi tudi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezav, ki jih ima z njimi. V tem primeru mora dokazati naročniku, da bo imel na razpolago potrebna sredstva za izvajanje naročila, na primer z izjavo teh subjektov o dajanju na voljo teh sredstev.

Člen 76

1.   Tehnična in strokovna sposobnost gospodarskih subjektov se ocenjuje in preverja v skladu z odstavkoma 2 in 3. V postopkih za oddajo javnih naročil za blago, ki zahteva izbiro lokacije in napeljavo instalacij, storitve in/ali gradnje, se taka sposobnost ocenjuje predvsem glede na njihovo znanje, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost.

2.   Dokazila o tehnični in strokovni sposobnosti izvajalca storitev ali izvajalca se glede na naravo, količino, obseg ali namen blaga, storitev ali gradenj, ki se naročajo, morajo vsebovati naslednje dokumente:

(a)

dokazila o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali izvajalca in/ali njegovih vodstvenih delavcev ter zlasti osebe ali oseb, odgovornih za opravljanje storitev ali izvajanje gradenj;

(b)

seznam:

(i)

glavnih zagotovljenih storitev in dobav blaga v zadnjih treh letih, z zneski, datumi in seznamom javnih in zasebnih prejemnikov;

(ii)

gradenj, izvedenih v zadnjih petih letih, z zneski, datumi in kraji. Seznamu najpomembnejših gradenj se priloži potrdilo o ustrezni izvedbi, v katerem je navedeno ali je bila gradnja izvedena strokovno in da je bila v celoti končana;

(c)

opis tehnične opreme, orodij in objektov, ki jih bo izvajalec storitev ali izvajalec uporabljal za izvedbo naročila storitev ali gradenj;

(d)

opis ukrepov za zagotavljanje kakovosti blaga in storitev ter opis študijskih in raziskovalnih zmogljivosti izvajalca storitev ali izvajalca;

(e)

navedbo sodelujočega strokovnega osebja ali teles, ne glede na to, ali neposredno pripadajo izvajalcu storitev ali izvajalcu ali ne, in zlasti tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti;

(f)

v zvezi z naročili blaga: vzorce, opise in/ali verodostojne fotografije in/ali certifikate, ki jih izdajo uradne institucije ali agencije za nadzor kakovosti, ki imajo za to priznano usposobljenost, in s katerimi potrdijo skladnost izdelkov s tehničnimi specifikacijami ali veljavnimi standardi;

(g)

izjavo o povprečnem letnem številu zaposlenih in številu vodstvenega osebja izvajalca storitev ali izvajalca v zadnjih treh letih;

(h)

navedbo deleža naročila, ki ga izvajalec storitev ali izvajalec namerava dati v podizvajanje.

Če so storitve ali blago iz točke (b)(i) zagotovljene Agenciji, je dokazilo o izvedbi ali dobavi izdano v obliki potrdila, ki ga izda ali sopodpiše pristojni organ.

3.   Če so naročene storitve zahtevne ali izdelki zapleteni ali izjemoma, če se naročajo za posebne namene, se tehnična in strokovna sposobnost lahko dokaže v obliki pregleda, ki ga izvede naročnik ali v njegovem imenu pristojni uradni organ države, v kateri je ustanovljen izvajalec storitev ali izvajalec, glede na soglasje tega organa. Pri takšnem preverjanju se pregleda tehnična sposobnost izvajalca storitev ali izvajalca in njegove proizvodne zmogljivosti ter po potrebi njegove študijske in raziskovalne zmogljivosti ter način nadzora kakovosti.

4.   Izvajalec storitev ali izvajalec lahko, kjer je to primerno in za določeno pogodbo, uporabi tudi zmogljivosti drugih subjektov ne glede na pravno naravo povezav, ki jih ima z njimi. V tem primeru dokaže naročniku, da bo imel na razpolago potrebna sredstva za izvajanje naročila, na primer z izjavo teh subjektov o dajanju teh sredstev na voljo.

Člen 77

1.   Naročila se oddajo na enega od naslednjih načinov:

(a)

po avtomatskem postopku, ko se naročilo odda ponudniku, ki ponudi najnižjo ceno, pri čemer mora biti ponudba pravilna in izpolnjevati pogoje v razpisni dokumentaciji;

(b)

po postopku za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe glede na vrednost.

2.   Ekonomsko najugodnejša ponudba glede na vrednost je ponudba, ki ima najboljše razmerje med ceno in kakovostjo in hkrati upošteva merila, ki so odvisna od predmeta naročila, kot so ponujena cena, tehnične prednosti, estetske in funkcionalne lastnosti, okoljske lastnosti, tekoči stroški, izplačljivost, datum dobave ali končanja del, poprodajne storitve in tehnična pomoč.

3.   Naročnik v javnem naročilu ali v specifikacijah določi, kako se pri ocenjevanju ekonomsko najugodnejše ponudbe glede na vrednost vrednotijo posamezna merila.

Vrednotenje cene glede na druga merila ne povzroči, da bi cena ne vplivala na izbiro izvajalca.

Če je v izjemnih primerih vrednotenje tehnično nemogoče, zlasti zaradi narave predmeta pogodbe, naročnik samo navede merila, ki se bodo uporabljala, v vrstnem redu od najbolj do najmanj pomembnega.

Člen 78

1.   Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne samo iz tega razloga, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so pomembne, in jih mora preveriti v ustreznem pogovoru z vsemi udeleženimi in ob upoštevanju prejete obrazložitve.

Naročnik lahko upošteva predvsem obrazložitve, ki se nanašajo na:

(a)

ekonomiko proizvodnega procesa, izvajanja storitev ali načina gradnje;

(b)

izbrane tehnične rešitve ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku;

(c)

izvirnost ponudbe.

2.   Kadar naročnik ugotovi, da je cena neobičajno nizka zaradi dobljene državne pomoči, lahko zavrne ponudbo samo na podlagi tega razloga, če ponudnik v razumnem roku, ki mu ga določi naročnik, ne more dokazati, da je bila zadevna pomoč dodeljena dokončno in v skladu s postopki in odločitvami, določenimi v pravilih Skupnosti za državne pomoči.

Člen 79

1.   Roki za predložitev ponudb in prijav za udeležbo, ki jih Agencija določi v koledarskih dneh, morajo biti dovolj dolgi, da imajo zainteresirane osebe na voljo razumen in ustrezen rok za pripravo in predložitev ponudb, zlasti ob upoštevanju zapletenosti naročila ali potrebe po ogledu lokacije ali pregledu dopolnilnih dokumentov k specifikaciji na kraju samem.

2.   V odprtem postopku rok za predložitev ponudb ne sme biti krajši od dvainpetdeset dni od datuma, ko je naročnik odposlal razpis v objavo.

3.   V omejenem postopku in postopku s pogajanji po predhodni objavi javnega razpisa rok za predložitev prijav za sodelovanje ne sme biti krajši od sedemintrideset dni od datuma, ko je naročnik odposlal razpis v objavo.

V omejenem postopku za naročila nad mejno vrednostjo iz člena 68 rok za predložitev ponudb ne sme biti krajši od štirideset dni od datuma, ko je naročnik odposlal povabilo k oddaji ponudb.

V omejenem postopku po členu 65 rok za predložitev ponudb ne sme biti krajši od enaindvajset dni od datuma, ko je naročnik odposlal povabilo k oddaji ponudb.

4.   Če je Agencija v skladu s členom 55 v objavo odposlala predhodni razpis, ki vsebuje vse potrebne informacije, zahtevane v javnem razpisu, najmanj dvainpetdeset dni in največ dvanajst mesecev pred datumom, ko je naročnik odposlal v objavo javni razpis, se lahko rok za predložitev ponudb na splošno skrajša na šestintrideset dni, vendar v odprtem postopku v nobenem primeru ne sme biti krajši od dvaindvajset dni od datuma, ko je naročnik odposlal v objavo javni razpis, v omejenem postopku pa se lahko skrajša na šestindvajset dni od datuma, ko je naročnik odposlal povabilo k oddaji ponudbe.

Člen 80

1.   Če se je razpisna dokumentacija zahtevala dovolj zgodaj pred rokom za predložitev ponudb, se specifikacije in dodatna dokumentacija pošlje v šestih koledarskih dneh po prejemu zahteve vsem gospodarskim subjektom, ki so zaprosili za specifikacije ali prijavili interes za oddajo ponudbe.

2.   Če se je razpisna dokumentacija zahtevala pravočasno, se dodatne informacije v zvezi s specifikacijami pošljejo hkrati vsem gospodarskim subjektom, ki so zaprosili za specifikacije ali izrazili interes za oddajo ponudbe, najpozneje šest dni pred rokom za predložitev ponudb, ali, v primeru zahtev za informacije, prejetih v manj kakor osmih koledarskih dneh pred rokom za predložitev ponudb, čim prej po prejemu zahteve.

3.   Če iz kakršnega koli razloga specifikacij in dodatnih dokumentov ali informacij ni mogoče poslati v rokih iz odstavkov 1 in 2 ali če je ponudbe mogoče pripraviti šele na podlagi ogleda lokacije ali pregleda dopolnilne dokumentacije k specifikacijam na kraju samem, se roki za predložitev ponudb iz člena 79 podaljšajo, da se lahko vsi gospodarski subjekti seznanijo z vsemi potrebnimi informacijami za pripravo ponudb. To podaljšanje se ustrezno oglašuje v skladu z členi 55 do 58.

4.   Če je celotna razpisna dokumentacija prosto, v celoti in neposredno dostopna elektronsko, se v javnem razpisu iz člena 55(3) navede internetni naslov, na katerem je mogoče te dokumente pregledati.

V takih primerih so tudi kakršni koli dodatni dokumenti in informacije takoj, ko se pošljejo gospodarskim subjektom, ki so zahtevali specifikacije ali so izrazili interes za oddajo ponudbe, prav tako prosto, v celoti in neposredno dostopni.

Člen 81

1.   Kadar iz primerno utemeljenih nujnih razlogov ni mogoče upoštevati rokov iz člena 79(3) lahko Agencija določi naslednje roke, izražene v koledarskih dneh:

(a)

rok za prejem prijav za udeležbo ne sme biti krajši od petnajst dni od datuma, ko je bil odposlan javni razpis;

(b)

rok za prejem ponudb ne sme biti krajši od deset dni od datuma povabila za oddajo ponudbe.

2.   Če so se pravočasno zahtevale dodatne informacije v zvezi s specifikacijami, se jih pošlje vsem kandidatom najmanj štiri koledarske dni pred rokom za prejem ponudb.

Oddelek 3

Odpiranje ponudb in prijav za udeležbo

Člen 82

1.   Prijave za udeležbo se pošljejo v pismu, s telefaksom ali elektronsko pošto; prijave, poslane s telefaksom ali elektronsko pošto, je treba potrditi s pismom pred iztekom rokov iz člena 79.

2.   Ponudniki lahko ponudbe predložijo:

(a)

po pošti; v tem primeru mora biti v razpisu navedeno, da zadevni datum pomeni datum oddaje s priporočeno pošto, ki ga dokazuje poštni žig; ali

(b)

z osebno izročitvijo ponudnika v prostorih Agencije, ponudbo lahko odda ponudnik osebno ali njegov zastopnik, vključno s kurirsko službo; za te namene je v povabilu k oddaji ponudbe poleg informacij iz točke (a) člena 69(2), naveden tudi oddelek, kateremu ponudnik odda ponudbo proti potrdilu o prejemu, ki mora biti podpisano in opremljeno z datumom.

3.   Zaradi varovanja tajnosti in v da bi se izognili morebitnim težavam pri pošiljanju s pošto, mora povabilo k oddaji ponudb vsebovati naslednjo določbo:

„Ponudbe morajo biti predložene v zapečateni kuverti, ki je vložena v še eno zapečateno kuverto. Na notranji kuverti morajo biti poleg imena oddelka, na katerega je naslovljena in ki je bil naveden v razpisu, navedene naslednje besede ‚Javni razpis – ne odpiraj‘. Če se uporabijo samolepilne kuverte, morajo biti zapečatene z lepilnim trakom, pošiljatelj pa se čezenj podpiše.“.

Člen 83

1.   Odprejo se vse prijave za udeležbo in ponudbe, ki izpolnjujejo zahteve člena 82(1) in (2).

2.   Kadar vrednost naročila presega mejni znesek iz člena 66(2) odgovorni odredbodajalec imenuje komisijo za odpiranje ponudb.

Komisijo sestavljajo najmanj tri osebe, ki zastopajo najmanj dve organizacijski enoti Agencije, ki med seboj nista hierarhično povezani. Med temi osebami ne sme priti do navzkrižja interesov.

3.   Eden ali več članov komisije za odpiranje ponudb parafira dokumente, ki dokazujejo datum in čas, ko je bila posamezna ponudba odposlana.

Prav tako tudi parafira(-jo):

(a)

vsako stran vsake ponudbe, ali

(b)

prvo stran in strani, ki vsebujejo finančne podatke ponudbe, pri čemer celovitost prvotne ponudbe z ustreznimi ukrepi zavarovanja zagotovi oddelek, ki je neodvisen od službe, ki bo ponudbo odobrila.

Kadar je naročilo oddano po avtomatskem postopku v skladu s točko (a) člena 77(1), se cene iz ponudb, ki izpolnjujejo pogoje, javno objavijo.

Člani komisije podpišejo zapisnik o odpiranju prejetih ponudb, v katerem so navedene ponudbe, ki izpolnjujejo pogoje, in ponudbe, ki pogojev ne izpolnjujejo, ter razlogi, zaradi katerih so bile te ponudbe zavrnjene, pri čemer se sklicujejo na načine za predložitev ponudb iz člena 82.

Člen 84

1.   Vse prijave za udeležbo in ponudbe, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo formalne pogoje, oceni in razvrsti komisija za ocenjevanje ponudb na podlagi vnaprej objavljenih meril za izločitev, izbiro in oddajo.

Komisijo za ocenjevanje imenuje odgovorni odredbodajalec, ki je dolžan dati svetovalno mnenje za naročila, katerih vrednost presega mejno vrednost iz člena 66(2).

2.   Komisijo za ocenjevanje sestavljajo najmanj tri osebe, ki predstavljajo najmanj dve organizacijski enoti Agencije, ki nista med seboj hierarhično povezani. Med temi osebami ne sme priti do navzkrižja interesov. Komisijo za ocenjevanje lahko sestavljajo isti člani kot komisijo za odpiranje ponudb.

3.   Prijave za sodelovanje in ponudbe, ki ne izpolnjujejo vseh bistvenih ali posebnih zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji, se zavrnejo.

Komisija za ocenjevanje ponudb pa lahko zaprosi kandidate ali ponudnike, da v določenem roku predložijo dodatno dokumentacijo ali pojasnila predložene dokumentacije v zvezi z merili za izločitev in izbiro.

4.   V primeru neobičajno nizke cene iz člena 78, lahko komisija za ocenjevanje zahteva ustrezne informacije o vseh postavkah ponudbe.

Člen 85

Obstoječe finančne določbe ne vplivajo na obstoječe ukrepe držav članic v skladu s členom 296 PES ali s členom 4 Direktive 92/59/EGS, členom 2 Direktive Sveta 93/36/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil blaga (7) ali s členom 2 Direktive 93/37/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj (8).

NASLOV IV

NADZOR, REVIZIJA IN PRIPRAVA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

Člen 86

Izvršni direktor vsake tri mesece Usmerjevalnemu odboru predloži poročilo o izvajanju prihodkov in odhodkov v preteklih treh mesecih in od začetka proračunskega leta.

Člen 87

1.   Zunanja revizija odhodkov in prihodkov Agencije mora biti izvedena po zaključku vsakega proračunskega leta.

2.   Poleg tega lahko Usmerjevalni odbor na predlog izvršnega direktorja ali države članice kadar koli imenuje zunanje revizorje ter določi njihove naloge in pogoje za zaposlitev.

3.   Za zunanjo revizijo je imenovan šestčlanski revizorski kolegij. Usmerjevalni odbor vsako leto imenuje dva člana za obdobje treh let, ki se ne more podaljšati in ju izbere izmed kandidatov, predlaganih s strani držav članic. Kandidati morajo biti člani nacionalnih revizorskih teles v državi članici, biti morajo neodvisni in morajo zagotavljati ustrezno varnost. So na razpolago za izvajanje nalog v imenu Agencije, kadar je to potrebno. Pri izvajanju teh nalog:

(a)

člane kolegija plačuje matično revizorsko telo, Agencija pa jim povrne potne stroške na podlagi pravil, ki se uporabljajo za uradnike Evropskih skupnosti v enakovrednem plačilnem razredu;

(b)

ne zahtevajo niti ne prejemajo nobenih navodil razen navodil Usmerjevalnega odbora; v času revizorskega mandata so revizorski kolegij in posamezni revizorji popolnoma neodvisni in odgovorni izključno za izvajanje zunanje revizije;

(c)

o svojem delu poročajo samo Usmerjevalnemu odboru;

(d)

preverjajo, ali je Agencija izvajala prihodke in odhodke v skladu z zakonodajo, ki se uporablja in z načeli dobrega finančnega poslovodenja, to pomeni v skladu z načeli ekonomičnosti, uspešnosti in učinkovitosti.

4.   Revizorski kolegij vsako leto izvoli predsednika za naslednje proračunsko leto. Sprejme pravila o reviziji, ki jo izvajajo njegovi člani in ki so v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi. Revizorski kolegij mora potrditi revizijska poročila svojih članov, preden so ta oddana izvršnemu direktorju in Usmerjevalnemu odboru.

5.   Osebe, odgovorne za revizijo prihodkov in odhodkov Agencije pred začetkom izvajanja nalog prejmejo od Sveta pooblastilo za dostop do zaupnih informacij vsaj na ravni „zaupno EU“, ali od države članice enakovredno različico takega pooblastila, kakor je primerno. Revizorji morajo zagotoviti, da bodo spoštovali zaupnost informacij in zagotovili varovanje podatkov, s katerimi se bodo seznanili pri opravljanju revizije, v skladu s pravili, ki se nanašajo na te informacije in podatke.

6.   Osebe, ki izvajajo revizijo prihodkov in odhodkov Agencije imajo nemudoma in brez predhodne najave dostop do vseh dokumentov in vsebine vseh podatkovnih baz, ki se nanašajo na te prihodke in odhodke, in do vseh prostorov, kjer se ti dokumenti ali baze nahajajo. Gradivo lahko fotokopirajo. Osebe, odgovorne za izvajanje prihodkov in odhodkov Agencije izvršnemu direktorju in odgovornim revizorjem nudijo ustrezno pomoč pri izvajanju njihove naloge. Za stroške revizije se predvidijo sredstva v splošnem proračunu Agencije.

Člen 88

1.   Izvršni direktor ob pomoči računovodje pripravi osnutek letnega izkaza poslovnega izida, osnutek letne bilance stanja in osnutek poročila o poslovanju ter dokumente najkasneje do 31. marca po zaključku proračunskega leta predloži revizorskemu kolegiju, ki pregleda predloženo in poda svoje mnenje.

2.   Letni izkaz poslovnega izida natančno prikazuje posamezne postavke iz odobrenih proračunskih sredstev Agencije, prevzete in plačane odhodke kot tudi različne prihodke in prihodke s strani držav članic in drugih strani. Bilanca stanja kot sredstva prikazuje vsa sredstva Agencije, upoštevajoč amortizacijo in vse izgube ter prikazovati rezerve Agencije kot obveznosti.

3.   Revizorski kolegij mora podati svoje mnenje in pripombe najkasneje do 15. junija po zaključku proračunskega leta.

4.   Izvršni direktor do 31. julija po zaključku proračunskega leta Usmerjevalnemu odboru predloži dokumente skupaj z mnenjem in pripombami revizorskega kolegija ter svojim odgovorom.

5.   Usmerjevalni odbor odobri letni izkaz poslovnega izida in bilanco stanja. Izvršnemu direktorju in računovodji da razrešnico za zadevno proračunsko leto.

6.   Odobreni letni izkazi poslovnega izida in bilance stanja morajo biti objavljeni v Uradnem listu Evropske unije.

7.   Vse izkaze in evidence računovodja hrani pet let od dneva, ko je bila podana zadevna razrešnica.

Člen 89

1.   Bilanca vsakega proračunskega leta se vnese v proračun za naslednje proračunsko leto; v primeru presežka kot prihodek in v primeru primanjkljaja kot odobritev plačil.

2.   Ocena takšnih prihodkov ali odobritev plačil se vnese v proračun za naslednje leto v letnem proračunskem postopku.

3.   Po odobritvi računovodskega izkaza za proračunsko leto se vsa odstopanja od ocen vnesejo v proračun za naslednje proračunsko leto s spremembo proračuna.


(1)  UL L 285, 29.10.2001, str. 1.

(2)  UL L 209, 24.7.1992, str. 1. Direktiva, razveljavljena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/18/ES (UL L 134, 30.4.2004, str. 114).

(3)  UL C 316, 27.11.1995 str. 48.

(4)  UL C 195, 25.6.1997, str. 1.

(5)  UL L 351, 29.12.1998, str. 1.

(6)  UL L 166, 28.6.1991, str. 77. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2001/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 344, 28.12.2001, str. 76).

(7)  UL L 199, 9.8.1993, str. 1. Direktiva, nadomeščena z Direktivo 2004/18/ES.

(8)  UL L 199, 9.8.1993, str. 54. Direktiva, razveljavljena z Direktivo 2004/18/ES.