ISSN 1977-1045

doi:10.3000/19771045.C_2012.391.slv

Uradni list

Evropske unije

C 391

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 55
18. december 2012


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

I   Resolucije, priporočila in mnenja

 

MNENJA

 

Odbor regij

 

97. plenarno zasedanje 8., 9. in 10. oktobra 2012

2012/C 391/01

Mnenje Odbora regij – Razvoj pomorske strategije za območje Atlantskega oceana

1

2012/C 391/02

Mnenje Odbora regij – Bela knjiga – Agenda za ustrezne, varne in vzdržne pokojnine

7

2012/C 391/03

Mnenje Odbora regij – Revidirana strategija EU za regijo Baltskega morja

11

2012/C 391/04

Mnenje Odbora regij – Energetski načrt za leto 2050

16

2012/C 391/05

Mnenje Odbora regij – Prilagajanje podnebnim spremembam in odzivi regij: Primer obalnih regij

21

2012/C 391/06

Mnenje Odbora regij – Regionalni pristopi k podnebnim spremembam v EU na primeru gorskih regij

27

 

III   Pripravljalni akti

 

ODBOR REGIJ

 

97. plenarno zasedanje 8., 9. in 10. oktobra 2012

2012/C 391/07

Mnenje Odbora regij – Novi večletni finančni okvir za obdobje po letu 2013

31

2012/C 391/08

Mnenje Odbora regij – Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020)

37

2012/C 391/09

Mnenje Odbora regij – Sveženj ukrepov o javnih naročilih

49

2012/C 391/10

Mnenje Odbora regij – Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR)

84

2012/C 391/11

Mnenje Odbora regij – Evropa v svetu: Nov pristop k financiranju zunanjega ukrepanja EU

110

2012/C 391/12

Mnenje Odbora regij – Pregled direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja in odprti podatki

120

2012/C 391/13

Mnenje Odbora regij – Sveženj ukrepov za varstvo podatkov

127

2012/C 391/14

Mnenje Odbora regij – Sveženj o zaščiti zakonitega gospodarstva

134

SL

 


I Resolucije, priporočila in mnenja

MNENJA

Odbor regij

97. plenarno zasedanje 8., 9. in 10. oktobra 2012

18.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 391/1


Mnenje Odbora regij – Razvoj pomorske strategije za območje Atlantskega oceana

2012/C 391/01

ODBOR REGIJ

pozdravlja predlog za razvoj pomorske strategije za območje Atlantskega oceana in pripravo akcijskega načrta za Atlantik 2014–2020;

poudarja, da bo Odbor atlantsko strategijo podprl samo v primeru sprejetja širšega pristopa, ki bo v celoti vključeval teritorialno razsežnost, v skladu s katerim bodo oblikovane jasne povezave med kopnim in morjem in ki bo prispeval k doseganju drugih ključnih ciljev EU; zato poziva Evropsko komisijo, naj strategijo preimenuje v "Integrirano strategijo za območje Atlantskega oceana";

ugotavlja, da bo treba pri projektih v okviru akcijskega načrta za Atlantik uporabiti obstoječe vire financiranja na ravni EU (sredstva v skupnem strateškem okviru in zunaj njega) ter druga sredstva na nacionalni, regionalni in lokalni ravni kot tudi sredstva v zasebnem sektorju;

se ne strinja s predlagano odpravo atlantskega foruma po sprejetju akcijskega načrta in meni, da mora atlantski forum nadaljevati delo do leta 2020, da bo nadziral izvajanje, spremljal napredek in pospešil doseganje ciljev strategije;

meni, da morajo strukture upravljanja spodbujati čim večji prispevek številnih zainteresiranih strani in potencialnih akterjev k atlantski strategiji, ter poziva k uporabi pristopa upravljanja na več ravneh pri pripravi, izvajanju, oceni in pregledu akcijskega načrta.

Poročevalec

Paul O'DONOGHUE (IE/ALDE), član grofijskega sveta Kerry in regionalne oblasti South West

Referenčni dokument

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Razvoj pomorske strategije za območje Atlantskega oceana

COM(2011) 782 final

I.   SPLOŠNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

1.

pozdravlja predlog za razvoj pomorske strategije za območje Atlantskega oceana in pripravo akcijskega načrta za Atlantik 2014–2020;

2.

meni, da je težava območja Atlantskega oceana, da do zdaj ni imelo skupne strateške vizije za svoj prihodnji razvoj, in da je ta predlog resnična priložnost za opredelitev strateške vizije, v središču katere morata biti teritorialna kohezija in blaginja;

3.

meni, da je evropska strategija utemeljena, saj izzivi in priložnosti območja Atlantskega oceana presegajo nacionalne meje ter zahtevajo bolj celovit in celosten pristop; v skladu s tem poudarja, da mora strategija dokazati tudi resnično dodano vrednost, kar zadeva rezultate in izvajanje;

4.

se zaveda, da Evropska komisija ta predlog razume kot "strategijo za morske bazene" v okviru celostne pomorske politike (v nasprotju z "makroregionalno strategijo"); vendar poudarja, da bo Odbor atlantsko strategijo podprl samo v primeru sprejetja širšega pristopa , ki bo v celoti vključeval teritorialno razsežnost, v skladu s katerim bodo oblikovane jasne povezave med kopnim in morjem in ki bo prispeval k doseganju drugih ključnih ciljev EU;

5.

zato poziva Evropsko komisijo, naj strategijo preimenuje v "Integrirano strategijo za območje Atlantskega oceana", in meni, da bi bilo treba oblikovati takšne strategije tudi za druga evropska morska območja na podlagi izkušenj na območju Atlantskega ocena (na primer za območje Severnega morja);

6.

priznava posebne zahteve najbolj oddaljenih atlantskih regij, in meni, da lahko strategija ponudi priložnosti za večjo učinkovitost in skladnost političnega okvira EU v teh regijah;

7.

poziva, naj se atlantska strategija in njen akcijski načrt močno osredotočita na delovna mesta, trajnostno rast in naložbe, hkrati pa prispevata k izboljšanju morskega okolja;

8.

meni, da bi morala strategija glede na svoj geografski obseg vsebovati pragmatičen pristop, s čimer bi se omogočila takšna prožnost meja območja, da se pri reševanju težav ne bi ustvarjale umetne meje; vendar poziva, naj se ponovno preuči razširitev geografskega obsega v smeri proti severu in se tako omogoči sodelovanje Islandije v strategiji;

9.

izraža zaskrbljenost, da se v procesu priprave atlantske strategije niso upoštevale dragocene izkušnje z razvojem obstoječih makroregionalnih in drugih transnacionalnih strategij (1), zlasti na področjih, kot so upravljanje, priprava politik, komuniciranje in prevzemanje odgovornosti, cilji in ocenjevanje;

10.

poudarja, da ima atlantski forum veliko odgovornost za obvladovanje pričakovanj zainteresiranih strani, zagotavljanje vključujočega procesa za udeležbo pri pripravi akcijskega načrta ter vzpostavljanje skladnih okvirov za načrtovanje programov ter izvajanje prednostnih ukrepov in projektov.

ODBOR REGIJ

II.   IZZIVI IN PRILOŽNOSTI

11.

soglaša z izzivi in priložnostmi, ki jih je opredelila Evropska komisija, vendar meni, da se mora akcijski načrt osredotočiti na doseganje vidnih rezultatov ter obravnavati izzive, v zvezi s katerimi bo partnerski pristop zagotovil učinkovitejše odgovore;

12.

poudarja, da je treba teme iz akcijskega načrta bolj uskladiti s temami strategije Evropa 2020 in njenih vodilnih pobud, pa tudi s temami iz skupnega strateškega okvira (SSO) in predlaganimi reformami za sklade iz SSO;

13.

na splošno podpira naslednje tematske naslove, ki jih je določila Komisija atlantskega loka (CPMR) (2): (1) Dostopnost in promet na območju Atlantskega oceana; (2) Gospodarstvo in pomorske industrije; (3) Podnebje in okolje; (4) Raziskave in inovacije ter (5) Privlačnost ozemelj;

14.

poudarja, da so ribištvo, sektor morskih sadežev, akvakultura ter predelovalna veriga in trženje morskih proizvodov na območju Atlantskega oceana pomembni in da so od teh dejavnosti odvisna številna delovna mesta. Strategija za rast in delovna mesta v tej regiji se mora obvezno osredotočiti na utrditev in krepitev teh panog zaposlovanja;

15.

meni, da je treba v akcijskem načrtu obravnavati potrebo po načrtovanem pristopu k morskemu okolju na območju Atlantskega oceana; meni, da bo to zahtevalo dogovorjeno usklajevanje pomorskega prostorskega načrtovanja in procesov upravljanja morij na tem območju ter boljše usklajevanje med okviri načrtovanja na morju in na kopnem;

16.

meni, da so obalna območja v regijah na območju Atlantskega oceana zelo privlačna tako za nove prebivalce, ki se tam naselijo za stalno, kot tudi za sezonske obiskovalce, kar je zlasti povezano z obmorskimi športnimi, rekreativnimi in turističnimi dejavnostmi. Pomembno je, da se regije pripravijo na to gibanje prebivalstva, ki lahko z nepremičninskega, ekonomskega in okoljskega vidika ter drugih vidikov pomeni obremenitev za obalna območja;

17.

poudarja, da mora strategija izkoristiti dosežke preteklih in tekočih projektov na območju Atlantskega oceana, ki jih financira EU, ter oceniti vse, kar je bilo financirano do zdaj, in elemente, na katerih lahko temelji akcijski načrt; opozarja, da to lahko vpliva na nekatere programe in da je treba projekte izboljšati, da se doseže večji in bolj otipljiv učinek;

18.

meni, da je treba v akcijski načrt vključiti zunanjo razsežnost, da se spodbudijo strateški cilji z zainteresiranimi stranmi na celotnem območju Atlantskega oceana.

ODBOR REGIJ

III.   FINANCIRANJE ATLANTSKE STRATEGIJE

19.

ugotavlja, da bo treba pri projektih v okviru akcijskega načrta za Atlantik uporabiti obstoječe vire financiranja na ravni EU (sredstva v skupnem strateškem okviru in zunaj njega) ter druga sredstva na nacionalni, regionalni in lokalni ravni kot tudi sredstva v zasebnem sektorju; poudarja, da to odpira vrsto vprašanj, kako bo strategija dejansko črpala finančna sredstva za podporo pri izvajanju, zlasti ker priprava akcijskega načrta poteka vzporedno s procesom načrtovanja različnih programov, ki jih financira EU;

20.

poudarja, da bodo rezultati v okviru akcijskega načrta doseženi, če bo obstajala jasna skladnost med samim programom in razpoložljivimi sredstvi; poudarja, da je zato še pomembneje, da se v okviru strategije sprejme bolj celosten teritorialen pristop ter da se akcijski načrt bolj neposredno uskladi s cilji strategije Evropa 2020 in da je skladen z zakonskimi zahtevami različnih skladov EU.

ODBOR REGIJ

Financiranje iz skupnega strateškega okvira

21.

predlaga, naj atlantski forum sodeluje z ustreznimi organi upravljanja v petih državah članicah, da se zagotovi, da bodo nacionalni partnerski sporazumi ustrezno odražali prednostne naloge atlantske strategije ter da se bodo operativni programi in ukrepi iz akcijskega načrta v zadostni meri dopolnjevali; vendar izraža zaskrbljenost, da bo imela strategija v okviru celostne pomorske politike omejen manevrski prostor za uskladitev s programi, ki se financirajo iz SSO, z izjemo evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo;

22.

poudarja, da bo morala biti priprava akcijskega načrta zato v skladu z načeli in cilji skladov, zlasti tistih iz SSO;

23.

glede na že predlagano strogo tematsko osredotočenost, ki se zahteva od organov upravljanja, ne soglaša z dodeljevanjem sredstev za akcijski načrt za Atlantik v okviru posameznega operativnega programa;

24.

kljub temu predlaga, naj atlantski forum med procesom načrtovanja programov sodeluje z organi upravljanja, da se določijo načini financiranja ukrepov akcijskega programa, in sicer na podlagi jasne povezave z izbranimi tematskimi prednostnimi nalogami v zadevnih programih in posebnih meril za izbiro projektov;

25.

poudarja, da lahko nekateri elementi uredb o SSO, zlasti pristop na podlagi financiranja iz več skladov, prispevajo k podpori in izvajanju ključnih ciljev atlantske strategije; prav tako meni, da lahko doseganje skladnosti med strategijo in nekaterimi celostnimi pristopi v SSO (npr. urbana razsežnost, celostne teritorialne naložbe, skupni akcijski načrti) ob ustrezni uporabi razširi izkušnje in strokovno znanje lokalnih organov ter tako prispeva k doseganju ključnih ciljev atlantske strategije;

26.

nadalje predlaga, naj se v letnih poročilih o izvajanju ustreznih programov oceni, kako programi iz SSO prispevajo k ciljem atlantske strategije in k izvajanju akcijskega načrta.

ODBOR REGIJ

Programi teritorialnega sodelovanja

27.

meni, da bodo prihodnji programi teritorialnega sodelovanja ključni za uresničevanje glavnih vidikov atlantske strategije, ter poudarja, da se na območju, za katerega naj bi veljala strategija, trenutno izvaja več kot 10 programov teritorialnega sodelovanja (čezmejni, transnacionalni in medregionalni);

28.

podpira nadaljnje izvajanje (transnacionalnega) programa za območje Atlantskega oceana , pri čemer je potrebnih več finančnih sredstev za izpolnitev nekaterih ambicioznih ciljev atlantske strategije; poleg tega meni, da je program za območje Atlantskega oceana primerno sredstvo za uvedbo konkretnih zahtev za "strateške pobude" (vodilne projekte) v okviru atlantske strategije kot tudi za financiranje platforme za izvajanje (glej točki 40 in 41);

29.

meni, da bi se moral atlantski forum zavzemati za to, da bi se prek programa INTERACT podpirali ukrepi ozaveščanja ter da bi organi upravljanja, pristojni za sedanje programe teritorialnega sodelovanja, sodelovali v zgodnji fazi priprave akcijskega načrta za Atlantik;

30.

poudarja, da bi bila uporaba tega programa koristna:

(a)

med razvojem akcijskega načrta, saj bi prispevala k: opredelitvi glavnih spoznanj upravljanja programa INTERREG, ki bi bila koristna za strategijo; določitvi vpliva, ki ga bo imela strategija na izvajanje programa, vključno s sinergijami in sodelovanjem med programi; ter določitvi načina za učinkovito upravljanje projektov atlantske strategije prek različnih programov;

(b)

med procesom posvetovanja, saj bi omogočila: ozaveščanje o strategiji v programih teritorialnega sodelovanja; opredelitev ustreznih projektov za doseganje ciljev strategije; uporabo programov sodelovanja za obravnavo tematskih vprašanj in lažjo izmenjavo med programi.

ODBOR REGIJ

Financiranje iz drugih programov EU

31.

meni, da ni dovolj povezanosti z drugimi programi EU, pri čemer cilji atlantske strategije in njene zahteve v zvezi s financiranjem njenega akcijskega programa v programskem obdobju 2014–2020 ne bodo ustrezno izpolnjeni;

32.

kot primer navaja nove "integrirane projekte" v okviru programa LIFE+ (2014–2020), ki so projekti za daljše obdobje in ki zajemajo večja teritorialna območja za boljše izvajanje okoljske in podnebne politike, vendar ne vključujejo projektov na področju morskega okolja (3); meni, da je to zamujena priložnost za doseganje ključnih ciljev celostne pomorske politike in atlantske strategije;

33.

prav tako obžaluje, da območje Atlantskega oceana ni bilo upoštevano pri določanju osrednjih omrežij v okviru vseevropskih omrežij, in poziva, naj se prednost nameni uporabi instrumenta za povezovanje Evrope za obravnavo temeljnih težav v zvezi z dostopnostjo in obrobnostjo (na področju prometa, energije ter IKT) na območju Atlantskega oceana;

34.

se sprašuje, kako namerava atlantski forum bolj ciljno usmeriti in uporabiti druga razpoložljiva sredstva EU ter povečati črpanje sredstev za uresničitev ciljev strategije; predlaga, na primer, da bo treba v okviru akcijskega načrta spodbujati raziskovalna partnerstva na območju Atlantskega oceana za zagotovitev čim večje podpore iz programa Obzorje 2020.

ODBOR REGIJ

Drugi viri financiranja

35.

izraža zaskrbljenost zaradi premajhne osredotočenosti na privabljanje finančnih sredstev zasebnega sektorja in na splošno vključevanje zasebnega sektorja v doseganje ciljev strategije; meni, da je to težava, na katero mora atlantski forum opozoriti med procesi posvetovanja in v prilagojenih komunikacijskih kampanjah;

36.

poudarja, da mora območje Atlantskega oceana zaradi trenutne krize na področju javnih proračunov privabiti mednarodne naložbe za izkoriščanje obstoječih možnosti (v sektorjih, kot so morski viri obnovljive energije; morski sadeži in akvakultura; morski viri; ladijski promet in razvoj pristanišč); meni, da mora biti promocija območja Atlantskega oceana kot kraja za naložbe in poslovanje ključni element akcijskega načrta;

37.

predlaga, naj atlantski forum sodeluje tudi z Evropsko komisijo in Evropsko investicijsko banko, da se oceni možnost oblikovanja namenskega finančnega instrumenta za lažjo pripravo "projektov, ki bodo zanimivi za banke", tako da se povežejo nepovratna sredstva in posojila, instrumenti za zagotavljanje lastniškega in tveganega kapitala ter vzpostavi bolj racionalno izvajanje projektov.

ODBOR REGIJ

IV.   UPRAVLJANJE IN IZVAJANJE STRATEGIJE

38.

poudarja, da bo atlantska strategija uspešna samo, če bo močno vpeta v politične in upravne strukture, kar pa zahteva:

(a)

politično zavezanost, sodelovanje in odgovornost;

(b)

pristop upravljanja na več ravneh (EU, nacionalna, regionalna in lokalna raven) ter

(c)

zadostne človeške vire in sredstva za tehnično pomoč.

ODBOR REGIJ

Vidiki upravljanja

39.

meni, da morajo strukture upravljanja spodbujati čim večji prispevek številnih zainteresiranih strani in potencialnih akterjev k atlantski strategiji, ter poziva k uporabi pristopa upravljanja na več ravneh pri pripravi, izvajanju, oceni in pregledu akcijskega načrta;

40.

zato opozarja, da atlantska strategija brez močne politične zavezanosti držav članic na najvišji ravni, skupaj z nacionalnimi procesi usklajevanja na ustreznih političnih področjih, ne bo izpolnila pričakovanj in ne bo uresničila svojih ciljev; prav tako meni, da akcijski načt ne bo uspešen, če lokalne in regionalne zainteresirane strani vanj ne bodo vključene v celoti ter ne bodo prevzele odgovornosti za izvajanje strategije;

41.

se ne strinja s predlagano odpravo atlantskega foruma po sprejetju akcijskega načrta in meni, da mora atlantski forum nadaljevati delo do leta 2020, da bo nadziral izvajanje (prek platforme za izvajanje (glej točki 27 in 41)), spremljal napredek in pospešil doseganje ciljev strategije;

42.

predlaga razvoj naslednjega modela upravljanja za atlantsko strategijo: (a) atlantski forum, ki je pristojen za politični nadzor na ravni EU in vključuje platformo za izvajanje, ki deluje kot kontaktna točka za strategijo, uvaja ukrepe za gradnjo zmogljivosti, pripravlja smernice za pripravo projektov ter spodbuja in usmerja izvajanje akcijskega načrta; (b) nacionalne in regionalne točke za usklajevanje, ki spodbujajo skladnost politike ter udeležbo zainteresiranih strani in potencialnih pobudnikov projektov pri uvajanju atlantske strategije.

ODBOR REGIJ

Vidiki izvajanja

43.

poudarja, da je območje Atlantskega oceana kompleksen geografski prostor z zelo različnimi značilnostmi, kulturami in perspektivami; meni, da je za uspeh strategije treba narediti več, da se razširita in poglobita raven in narava sodelovanja na območju Atlantskega oceana; pričakuje, da bo atlantska strategija (a) skupna referenčna točka, da se to doseže, vendar (b) mora vključevati tudi ukrepe za izgradnjo zmogljivosti, da se spodbudi močnejši duh sodelovanja;

44.

meni, da bo po sprejetju akcijskega načrta za Atlantik potreben modul za obveščanje in komuniciranje, da se poveča prepoznavnost, spodbudi razumevanje ciljev, zagotovi širša udeležba (zlasti zasebnega sektorja) in sčasoma predstavijo dosežki strategije;

45.

poudarja možne koristi, ki jih lahko zagotovi uredba o EZTS kot orodje za lažje izvajanje strategije;

46.

predlaga vzpostavitev medresorske delovne skupine za atlantsko strategijo v okviru Evropske komisije, da se zagotovita skladnost ustreznih političnih področij in združljivost ciljev atlantske strategije in programov EU ter zahtev v zvezi s financiranjem; prav tako predlaga, da glede na horizontalen značaj strategije tej delovni skupini predseduje generalni sekretar.

ODBOR REGIJ

V.   ATLANTSKI AKCIJSKI NAČRT – PROCES

47.

poudarja, da je potreben večji občutek za nujnost pri sprejemanju akcijskega načrta, in predlaga pogostejša srečanja v okviru atlantskega foruma (odbora za vodenje in usmerjanje), da se določijo faze procesa in zagotovijo pravočasni ukrepi;

48.

z veseljem pričakuje najavljen posvetovalni dokument, ki mora biti temelj širšega in bolj strukturiranega procesa mobilizacije zainteresiranih strani in posvetovanja z njimi pozneje v letu 2012, in poziva Evropsko komisijo, naj čim prej razširi in poglobi sodelovanje, da bodo zainteresirane strani, vključno z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, imele občutek, da so v zadostni meri odgovorne za akcijski načrt, ter zagotovi, da bo proces dejansko temeljil na pristopu od spodaj navzgor in bo osredotočen na državljane;

49.

izraža zaskrbljenost, da predlagani tematski seminarji (eden na državo članico) ne bodo dovolj, da bi zainteresiranim stranem dali možnost, da se vključijo in prevzamejo odgovornost za strategijo; predlaga dodatne dejavnosti v okviru atlantske strategije, da se doseže dogovor o strateški viziji, izvede razprava o vidikih upravljanja, določijo cilji in preverljivi kazalniki uspeha ter pojasnijo učinki financiranja; poleg tega predlaga, naj Evropska komisija mobilizira svoja predstavništva v državah članicah ter tako omogoči širšo udeležbo v procesu akcijskega načrta;

50.

poudarja, da je treba predlagani časovni okvir za sprejetje akcijskega načrta prestaviti na zgodnejši čas , da bo usklajen z ustreznimi prednostnimi nalogami programa financiranja za obdobje 2014–2020;

51.

priporoča, da se v procesu priprave atlantske strategije najprej doseže dogovor o strateški viziji za območje Atlantskega oceana, ki bo referenca za akcijski načrt za Atlantik 2014–2020; nadalje predlaga, da se v okviru tega akcijskega načrta:

določijo ključne prednostne naloge, ukrepi in vodilni projekti – vključno s kratkoročnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi ukrepi;

določijo jasno opredeljene vloge in pristojnosti vseh zainteresiranih strani, ki sodelujejo pri ukrepih in izvajanju, v okviru strukture upravljanja na več ravneh, pri čemer je treba vzpostaviti jasno zaporedje izvajanja za uresničevanje ciljev strategije;

vključijo ukrepi za gradnjo zmogljivosti za spodbujanje močnejšega duha sodelovanja;

določijo najpomembnejši cilji in vrsta kazalnikov, da se izmeri raven izvajanja in sprejme pristop, temelječ na rezultatih;

doseže dogovor o procesu ocenjevanja in vmesnem pregledu dosežkov;

vključi modul za obveščanje in komuniciranje , da se poveča prepoznavnost, spodbudi razumevanje ciljev in zagotovi širša udeležba v strategiji;

opredelijo potrebni viri (finančni in človeški) za izvajanje akcijskega načrta.

52.

meni, da morata biti atlantska strategija in proces priprave njenega akcijskega načrta del ocene dodane vrednosti makroregionalnih pristopov, ki jo za leto 2013 predlaga Evropska komisija, kot je to zahteval Evropski svet;

53.

predlaga, naj atlantski forum sprejme akcijski načrt, in poziva prihajajoče irsko predsedstvo, naj v času svojega predsedovanja prednost nameni podpori akcijskega načrta v Evropskem svetu ter se pri tem osredotoči na doseganje rezultatov, verodostojen proces spremljanja in tekočega ocenjevanja ter načrtovan vmesni pregled.

V Bruslju, 9. oktobra 2012

Predsednik Odbora regij

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO


(1)  Zlasti Poročilo o izvajanju Strategije EU za regijo Baltskega morja, junij 2011 (COM(2011) 381 final).

(2)  Stališče in predlogi Komisije atlantskega loka o sporočilu Evropske komisije o oblikovanju strategije za območje Atlantskega oceana, ki ga sprejelo politično predsedstvo 22. marca 2012.

(3)  Glej osnutek mnenja o predlogu uredbe o vzpostavitvi programa za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE), CdR 86/2012.


18.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 391/7


Mnenje Odbora regij – Bela knjiga – Agenda za ustrezne, varne in vzdržne pokojnine

2012/C 391/02

ODBOR REGIJ

poudarja, da morajo biti vsi ključni akterji, vključno z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, ki upravljajo dodatne pokojninske sisteme večine javnih uslužbencev, udeleženi v posvetovanjih v okviru reform nacionalnih pokojninskih sistemov;

opozarja, da se več vidikov pokojninske politike EU in strategije Evropa 2020 medsebojno dopolnjuje. Doseganje višjih stopenj zaposlenosti v okviru strategije Evropa 2020 bo prispevalo k splošni vzdržnosti socialne zaščite in pokojninskih sistemov. Ustrezne pokojnine pa so glavni pogoj za doseganje cilja strategije Evropa 2020 za zmanjšanje revščine, saj starejši prebivalci EU ostajajo ranljiva socialno-ekonomska skupina. Poleg reforme pokojninskih sistemov potrebujemo tudi več ukrepov na področju politike trga dela, da bi starejši tudi v prihodnosti imeli zagotovljene primerne prihodke;

zaradi vprašanj glede preglednosti ter višine provizij in stroškov, povezanih z različnimi oblikami zasebnih pokojninskih sistemov, se zavzema za primerjalno analizo, da bi lahko najboljšo prakso uvedli po vsej EU.

Poročevalec

Paul LINDQUIST (SE/EPP), predsednik občinskega sveta občine Lidingö

Referenčni dokument

Bela knjiga – Agenda za ustrezne, varne in vzdržne pokojnine

COM(2012) 55 final

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

Uvod

1.

pozdravlja namero Komisije, da obravnava velike izzive, s katerimi se soočajo pokojninski sistemi številnih držav članic;

2.

meni, da je zagotovitev vzdržnih in ustreznih pokojnin zelo pomembna, ne samo glede na obete evropske rasti, ampak tudi kar zadeva socialno varnost in blaginjo državljanov Unije;

3.

meni, da je dolgoročna vzdržnost pokojninskih sistemov temeljni pogoj za varne in ustrezne pokojnine;

4.

poudarja, da bo imelo zakonsko določeno pokojninsko zavarovanje še naprej pomembno vlogo pri zagotavljanju ustrezne pokojnine za vse upokojence;

5.

meni, da pokojninski sistem na podlagi ustreznih prihodkov v celotni življenjski dobi prispeva k zagotavljanju dolgoročno vzdržnih pokojnin;

6.

poudarja, da so se pokojninski sistemi dolga leta razvijali v skladu z razmerami v posameznih državah članicah. Zato je oblikovanje zakonsko določenega pokojninskega zavarovanja naloga posameznih držav članic;

7.

poudarja, da morajo biti vsi ključni akterji, vključno z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, ki upravljajo dodatne pokojninske sisteme večine javnih uslužbencev, udeleženi v posvetovanjih v okviru reform nacionalnih pokojninskih sistemov;

8.

opozarja na to, da so v več državah članicah za oblikovanje poklicnega pokojninskega zavarovanja pristojni socialni partnerji. Zato je samoumevno, da morebitne spremembe na tem področju predlagajo socialni partnerji;

9.

ugotavlja, da bela knjiga temelji na členu 153 PDEU in da so za oblikovanje pokojninskih sistemov pristojne predvsem države članice, vendar mora EU podpreti in dopolniti njihove ukrepe na področju socialnega varstva. V beli knjigi ni nobenega konkretnega zakonodajnega predloga, kar pomeni, da ne predstavlja nikakršnega problema z vidika načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Odbor kljub temu poudarja, da je treba vse prihodnje morebitne zakonodajne predloge v zvezi s pokojninami zelo skrbno proučiti z vidika načela subsidiarnosti;

10.

opozarja, da se več vidikov pokojninske politike EU in strategije Evropa 2020 medsebojno dopolnjuje. Doseganje višjih stopenj zaposlenosti v okviru strategije Evropa 2020 bo prispevalo k splošni vzdržnosti socialne zaščite in pokojninskih sistemov. Ustrezne pokojnine pa so glavni pogoj za doseganje cilja strategije Evropa 2020 za zmanjšanje revščine, saj starejši prebivalci EU ostajajo ranljiva socialno-ekonomska skupina (1). Poleg reforme pokojninskih sistemov potrebujemo tudi več ukrepov na področju politike trga dela, da bi starejši tudi v prihodnosti imeli zagotovljene primerne prihodke.

ODBOR REGIJ

Uravnoteženo razmerje med poklicnim življenjem in pokojninskim varčevanjem

11.

podpira priporočilo Komisije, da se upokojitvena starost zviša in prilagodi daljši življenjski dobi, če je to primerno, kar bi lahko prispevalo k finančni vzdržnosti pokojninskih sistemov. Za to pa bodo potrebne praktične rešitve v različnih državah članicah;

12.

meni, da bi se lahko ob prožni upokojitveni starosti ljudje upokojevali kasneje kot v primeru fiksno določene upokojitvene starosti, s čimer bi omogočili podaljšanje delovne dobe na podlagi individualnih dejavnikov;

13.

poudarja pomen večje udeležbe starejših delavcev (starih od 55 do 64 let) na trgu dela. Bistveno povečanje zaposlenosti (2) bi imelo velike prednosti za gospodarsko rast in večjo vzdržnost pokojninskih sistemov;

14.

ugotavlja, da je pri zaposlovanju žensk, mladih in priseljencev še precej prostora za izboljšanje, zato poudarja pomen dviga zaposlenosti v vseh starostnih skupinah. Pomembno je tudi izboljšanje pogojev za zgodnejši vstop mladih in priseljencev na trg dela;

15.

poziva države članice in delodajalce, naj sprejmejo ukrepe, ki bi starejšim pomagali, da ostanejo na trgu dela, in jih k temu spodbujali;

16.

je naklonjen – kjer je to mogoče – večji uporabi postopnega upokojevanja, počasnega prehoda iz zaposlitve s polnim delovnim časom v polno upokojitev;

17.

opozarja, da se s starostjo znatno poveča možnost opravilne nesposobnosti zaradi trajnih zdravstvenih težav ali invalidnosti (3), zato so še toliko bolj pomembni učinkoviti ukrepi za preusposabljanje in prilagoditev na spremembe poklicne poti in zaposlitve skozi vse poklicno življenje, ter spodbujanje vseživljenjskega učenja ter aktivnega in zdravega staranja v družbi;

18.

meni, da bi morali oblasti in socialni partnerji oblikovati in izvajati dodatne ukrepe, s katerimi bi spodbujali in podpirali zadrževanje starejših delavcev na delovnem mestu ter zmanjšali časovno razliko med dejansko in zakonsko predpisano upokojitvijo oz. upokojitveno starostjo.

ODBOR REGIJ

Dodatno pokojninsko zavarovanje

19.

meni, da lahko poklicno pokojninsko zavarovanje pomembno dopolnjuje zakonsko določeno pokojninsko zavarovanje. Zato mora EU spodbujati razširjanje dobrih praks, da bi pospešila razvoj sistemov poklicnega pokojninskega varčevanja v državah članicah in okrepila podporo oblikovanju večstebrnih pokojninskih sistemov;

20.

poziva Evropsko komisijo in države članice, naj namenijo posebno pozornost dejstvu, da zaposleni v MSP ter nižje kvalificirani in netipični delavci ali delavci s strukturno negotovo zaposlitvijo pogosto niso obravnavani enakopravno z drugimi zaposlenimi v shemah poklicnih pokojninskih zavarovanj;

21.

ugotavlja, da so poklicna pokojninska zavarovanja drugačna od zasebnih ter da je med poklicnimi pokojninskimi zavarovanji in drugimi zavarovalnimi produkti velika razlika. Dodatni predpisi o plačilni sposobnosti lahko povečajo stroške poklicnih pokojninskih sistemov, ne da bi se s tem izboljšali tudi pokojninski oziroma upokojitveni pogoji za zaposlene;

22.

meni, da morajo biti zakonsko določene pokojnine v morebitni povezavi s poklicnimi pokojninami dovolj visoke, da državljanom omogočajo ohranjanje primerne življenjske ravni tudi po upokojitvi, spodbujati pa bi bilo treba tudi zasebno varčevanje in tretji pokojninski steber;

23.

poudarja možnost spodbujanja odprave ovir za večjo udeležbo na trgu dela. S starostnimi poklicnimi pokojninami, kot jih poznajo sistemi z določenimi pravicami, je zaposlovanje ali zadržanje starejših na delovnem mestu razmeroma drago;

24.

opozarja, da je pri poklicnih pokojninah določeno trajanje delovnega razmerja pogosto predpogoj za upoštevanje dobe plačevanja prispevkov. Na drugi strani pa številni mladi razmeroma pogosto menjajo službe in celo države zaposlitve, zato je še posebej pomembno, da se zanje upoštevajo prispevki, ki jih vplačajo;

25.

načeloma pozdravlja prenosljivost pokojninskih pravic in z zanimanjem pričakuje predloge Komisije. Vendar je to vprašanje zelo zapleteno, saj je treba upoštevati raznolikosti sistemov poklicnih pokojnin v posameznih državah članicah. Zlasti pa to ne sme vplivati na pripravljenost delodajalcev, da financirajo poklicne pokojnine. Poleg tega je treba pozornost nameniti davčnim posledicam, zakonodaji o delitvi premoženja itd.;

26.

zaradi vprašanj glede preglednosti ter višine provizij in stroškov, povezanih z različnimi oblikami zasebnih pokojninskih sistemov, se zavzema za primerjalno analizo, da bi lahko najboljšo prakso uvedli po vsej EU.

ODBOR REGIJ

Enakost spolov

27.

odobrava, da je Komisija upoštevala priporočilo Odbora (4) in se bolj posvetila vprašanju enakosti spolov. To je še zlasti pomembno za lokalne in regionalne oblasti, saj ženske predstavljajo večino zaposlenih na številnih področjih javnega sektorja (5);

28.

podpira priporočilo Komisije državam članicam, naj uvedejo enako upokojitveno starost za moške in ženske, da bi odpravili diskriminacijo zaradi spola in ženskam omogočili višje pokojnine;

29.

ugotavlja, da je treba zaradi velikih razlik v stopnji zaposlenosti med moškimi in ženskami v starosti od 55 do 64 let posebno pozornost nameniti vprašanju enakosti spolov v povezavi z daljšim poklicnim življenjem in aktivnim staranjem, na primer z ukrepi, ki bi ljudem pomagali, da ostanejo zaposleni in hkrati skrbijo za svoje družinske člane;

30.

opozarja, da pomanjkanje drugačnih možnosti nege v številnih državah članicah ustvarja dodatno breme predvsem za ženske, ki se zaradi tega zgodaj upokojujejo;

31.

poudarja, da se bodo z večjo zaposlenostjo žensk povečale potrebe po kakovostnem varstvu otrok in oskrbi starejših. Lokalne in regionalne oblasti morajo imeti zato zadostna sredstva za te storitve;

32.

ugotavlja, da v nekaterih državah članicah ženske pogosteje kot moške prizadenejo dolgotrajne kronične bolezni ali težave, ki povzročijo zmanjšanje zmožnosti za delo, medtem ko je v drugih ta verjetnost večja za moške. Lokalne in regionalne oblasti morajo zato imeti posebno odgovornost, da poskrbijo za dobre delovne pogoje za svoje uslužbence;

33.

opozarja na to, da je lahko možnost dela s skrajšanim delovnim časom, na primer ko so otroci majhni, za mnoge, zlasti pa za ženske, pomemben pogoj, da ostanejo na trgu dela. Hkrati je treba zagotoviti, da nihče ne ostane v zaposlitvi s skrajšanim delovnim časom, če tega ne želi, saj to kasneje negativno vpliva na pokojnino;

34.

da zakonsko določen starševski dopust ne bi privedel do zmanjšanih pokojninskih pravic, predlaga, da se države članice spodbudi k temu, da proučijo, kako bi se takšen dopust lahko prištel k pokojninski dobi. Enako bi moralo veljati tudi za vojaški rok.

ODBOR REGIJ

Informiranje

35.

meni, da morajo biti reforme namenjene oblikovanju pokojninskih sistemov, ki dolgoročno zagotavljajo stabilnost. Reforme bodo uspešne samo, če bodo ljudje imeli občutek, da so pravične. Zato je nujno, da se javnost dobro seznani z resničnimi problemi in njihovimi možnimi rešitvami;

36.

poudarja, da so pomembne obsežne informacije o pokojninah, da bi se državljani lažje odločali o njihovem načrtovanju. Zaradi prostega pretoka oseb znotraj EU bo vse več ljudi v prihodnosti imelo pokojninske pravice v različnih državah, zaradi česar bodo natančne informacije še toliko bolj potrebne;

37.

zato poziva Komisijo, naj razmisli o oblikovanju skupne spletne platforme, kjer bi bile zbrane izčrpne informacije o pokojninah.

ODBOR REGIJ

Druga vprašanja

38.

poudarja, da so ustrezni pokojninski sistemi pomembni za blaginjo ljudi in za to, da bi preprečili preveliko finančno breme za lokalne in regionalne oblasti;

39.

poziva Komisijo, naj v prihodnosti za ukrepe, ki jih sprejema na tem področju, pripravi ustrezne ocene učinka, zlasti z vidika vpliva na lokalne in regionalne oblasti;

40.

poziva Komisijo, naj razmisli, ali je na tem področju potrebno usklajevanje v okviru odprte metode koordinacije, da bi spodbudili tako prosti pretok oseb kot vzdržnost pokojninskega sistema.

V Bruslju, 10. oktobra 2012

Predsednik Odbora regij

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO


(1)  CdR 319/2010 fin.

(2)  Sodeč po podatkih Eurostata, kakor je citirano v beli knjigi, je zaposlenost v več državah manj kot 40-odstotna.

(3)  Applica, CESEP in Alphametrics (2007), Men and women with disabilities in the EU: Statistical analysis of the LFS ad hoc module and the EU-SILC.

(4)  CdR 319/2010 fin.

(5)  Eurostat (2008): The life of men and women in Europe – a statistical portrait.


18.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 391/11


Mnenje Odbora regij – Revidirana strategija EU za regijo Baltskega morja

2012/C 391/03

ODBOR REGIJ

poudarja, da je strategija EU za regijo Baltskega morja dobra osnova za preskušanje, do katere mere lahko posebna strategija za širšo geografsko makroregijo dejansko poveča konkurenčnost EU ter podkrepi pametno, trajnostno in vključujočo rast;

pozdravlja prizadevanja za večjo uskladitev revidiranih ciljev strategije EU za regijo Baltskega morja – rešiti morje, povezati regijo in povečati blaginjo – s cilji strategije Evropa 2020;

poudarja, da morajo za krepitev gospodarske kohezije in konkurenčnosti obstajati tesnejše vezi med zainteresiranimi stranmi s področja raziskav, inovacij in industrije. Regije in univerze bi morale v vsej makroregiji Baltskega morja sodelovati in tako oblikovati model za mreže pametne specializacije;

meni, da je treba še naprej namenjati pozornost spodbujanju pobud za trajnostni razvoj ter predlaganju večjega števila ukrepov, s katerimi bi spodbujali zaposlenost in pridobivanje znanja, pa tudi blaginjo in vključenost;

poudarja, da je kljub temu, da je strategija EU za regijo Baltskega morja notranja strategija EU, sodelovanje z državami izven EU in zlasti Rusijo ključnega pomena za uspeh strategije;

poudarja, da bi bilo treba strukture severne razsežnosti uporabiti kolikor se da v okviru tesnejšega sodelovanja med EU in Rusijo v regiji Baltskega morja;

je zaskrbljen zaradi pomanjkanja prepoznavnosti občin in regij pri izvajanju strategije, zato predlaga, da se tako v strategiji kot v revidiranem akcijskem načrtu izrecno navede, da je treba pri izvajanju upoštevati načelo upravljanja na več ravneh;

poudarja, da morajo politične zainteresirane strani pokazati jasno zavezanost in prevzeti vodilno vlogo, če naj bi se dosegel napredek pri izvajanju strategije v vseh sodelujočih državah;

izpostavlja, da je treba pojasniti prispevek nacionalnih programov strukturnih skladov k izvajanju strategije EU za regijo Baltskega morja in pri tem upoštevati razlike med regijami znotraj držav članic ter njihove razvojne potrebe.

Poročevalka

Pauliina HAIJANEN (FI/EPP), članica izvršilnega odbora mestnega sveta Laitila

Referenčni dokument

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o Strategiji Evropske unije za regijo Baltskega morja

COM(2012) 128 final

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

1.

pozdravlja sporočilo Komisije z dne 23. marca 2012 ter kot korak v pravo smer razume ukrepe iz tega sporočila, in sicer izboljšanje osredotočenja strategije EU za regijo Baltskega morja, uskladitev politik in financiranja, pojasnitev odgovornosti različnih akterjev in izboljšanje komunikacije;

2.

izpostavlja, da si strategija EU za regijo Baltskega morja prizadeva izboljšati usklajevanje in skladnost politik med regijami na območju, da bi rešili skupne probleme, s katerimi se sooča regija Baltskega morja, ter povečali njeno blaginjo na trajnosten način. Strategija obravnava vprašanja, ki jih posamezne regije in države članice ne morejo rešiti same. Eden od ključnih dejavnikov je sodelovanje in usklajeno ukrepanje med državami članicami, regijami in občinami makroregij, EU, organizacijami celotne baltske regije, institucijami financiranja in nevladnimi organi;

3.

opozarja, da je v mnenju Odbora regij o vlogi lokalnih in regionalnih oblasti pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020 (CdR 72/2011 fin) izpostavljen potencial regije Baltskega morja, da postane evropski pionir;

4.

poudarja, da je strategija EU za regijo Baltskega morja kot prva celovita makroregionalna strategija dobra osnova za preskušanje, do katere mere lahko posebna strategija za širšo geografsko makroregijo dejansko poveča konkurenčnost EU ter podkrepi pametno, trajnostno in vključujočo rast. Te izkušnje morajo imeti dejavno vlogo zlasti v razpravi o evropski kohezijski politiki, pri čemer je treba upoštevati naslednje programsko obdobje;

5.

opozarja na stališče Evropske komisije, da izvajanje makroregionalnih strategij ne sme pomeniti nobenih novih predpisov, nobenih novih institucij in nobenih dodatnih sredstev. Vendar Odbor poudarja, da bi bilo treba hkrati upoštevati tudi načelo "trikratnega da": skupaj dogovorjena uporaba in nadzor veljavnih predpisov v makroregiji; vzpostavitev platforme, mreže ali teritorialnih grozdov regionalnih in lokalnih oblasti ter držav članic ob vključevanju zainteresiranih strani, za katero bi bili odgovorni organi Unije; ter usklajena uporaba razpoložljivih finančnih virov Unije pri pripravi in izvajanju makroregionalnih strategij.

ODBOR REGIJ

Povezave med pristopom, ki temelji na makroregionalni strategiji, in cilji strategije Evropa 2020

6.

pozdravlja prizadevanja za večjo uskladitev ciljev strategije EU za regijo Baltskega morja s cilji strategije Evropa 2020. Trije splošni cilji strategije iz sporočila, in sicer rešiti morje, povezati regijo in povečati blaginjo, se dobro povezujejo s cilji strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Poleg tega je s stališča izvajanja strategije Evropa 2020 ključnega pomena poudariti tesnejše regionalno sodelovanje na področju inovacij;

7.

ugotavlja, da je pretvorba vodilnih pobud strategije Evropa 2020 v konkretne ukrepe pomembna za izvajanje strategije EU za regijo Baltskega morja. Med vodilnimi pobudami strategije Evropa 2020 je treba posebno pozornost nameniti digitalni agendi in Uniji inovacij, saj posodobljeni akcijski načrt daje večji poudarek spodbujanju njunih ciljev v regiji Baltskega morja. Strategija EU za regijo Baltskega morja in mreže sodelovanja, ki delujejo v tej regiji, zagotavljajo odlično osnovo za oblikovanje regionalnih raziskovalnih in inovacijskih strategij za pametno specializacijo;

8.

spodbuja države članice ter akterje na lokalni in regionalni ravni, naj proučijo, kako je mogoče uresničiti posodobljeni cilj strategije EU za regijo Baltskega morja – ustvarjanje blaginje – s konkretnimi ukrepi sodelovanja. V prihodnjem akcijskem načrtu morajo biti jasno navedeni ukrepi za povečevanje zaposlenosti in več strokovnega znanja ter za izboljšanje blaginje in udeležbe. Akcijski načrt doslej vsebuje le malo povezav s projekti v okviru vodilnih pobud strategije Evropa 2020 na teh področjih;

9.

meni, da bi bilo treba pri izvajanju strategije EU za regijo Baltskega morja upoštevati prednostno nalogo "vključujoče rasti – utrjevanja gospodarstva z visoko stopnjo zaposlenosti, ki omogoča ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo" iz strategije Evropa 2020, saj še zmeraj obstajajo velike razlike v blaginji in gospodarski uspešnosti med regijami Baltskega morja. Še naprej je treba pozornost namenjati spodbujanju ukrepov za izboljšanje okolja in podpori vodilnih pobud za trajnostni razvoj;

10.

poudarja, da bo v prihodnosti pomembneje obravnavati sinergije med različnimi programi financiranja, da se dosežejo cilji strategije Evropa 2020. Kar zadeva prihodnji program Obzorje 2020, ki je namenjen raziskavam in inovacijam, bi bilo treba zagotoviti tesno in celovito usklajevanje z instrumenti kohezijske politike, ki jih uporabljajo države članice v regiji Baltskega morja, da se poudari regionalni vidik, regije pa spodbudijo k povečanju njihove raziskovalne in inovacijske dejavnosti;

11.

želi poudariti, da strategija EU za regijo Baltskega morja lokalni in regionalni ravni ponuja nove priložnosti za okrepitev regionalne konkurenčnosti in inovacijskega potenciala ter za spodbujanje regionalne pametne specializacije. Zato bi morale regije in univerze v vsej makroregiji Baltskega morja sodelovati in tako oblikovati model za mreže pametne specializacije, pri čemer se je treba osredotočiti na temeljna vprašanja in dejavnosti posameznih regij ter doseganje odličnosti in kritične mase z mreženjem. Tukaj sta odločilnega pomena razvoj in okrepitev inovacijskih sistemov trojne spirale in četverne spirale v sodelovanju z akademskimi krogi, javnim sektorjem in državljani regije Baltskega morja;

12.

predlaga, da države članice EU v regiji Baltskega morja spodbujajo raziskovalne centre k osredotočanju na področja raziskav, ki podpirajo pametno specializacijo v njihovi regiji, in k izmenjevanju strokovnega znanja v okviru mreže za sodelovanje v regiji Baltskega morja. K udeležbi pri tem sodelovanju na področju raziskav bi bilo treba spodbujati tudi države, ki niso članice EU, a mejijo na to regijo, in sicer med drugim pri vprašanjih okolja in energije, ki zadevajo skupno povodje;

13.

želi poudariti, da morajo za krepitev gospodarske kohezije in konkurenčnosti obstajati tesnejše vezi med zainteresiranimi stranmi s področja raziskav, inovacij in industrije. Podjetja in industrija ter univerze morajo imeti priložnost dejavneje sodelovati pri delu, povezanem s strategijo;

14.

priporoča, da se okrepijo inovacije in sodelovanje med grozdi med EU in državami izven EU ter spodbudi sodelovanje na področju trženja v regiji Baltskega morja, da bi okrepili turizem in naložbe iz držav izven EU. Ti ukrepi skupaj z močno okoljsko razsežnostjo strategije predstavljajo učinkovit korak v smeri uresničitve ciljev strategije Evropa 2020 v regiji Baltskega morja;

15.

poudarja, da bi morale glede na navedeno države v regiji Baltskega morja ta vprašanja obravnavati v svojih nacionalnih programih reform in da bi morale biti lokalne in regionalne oblasti tesno vpletene v to pripravljalno delo;

16.

ugotavlja, da je glavni cilj strategije EU za regijo Baltskega morja očistiti to najbolj onesnaženo morje v Evropi oziroma izboljšati njegovo stanje, pri čemer je treba zagotoviti usklajen družbeni in gospodarski razvoj obmejnih regij znotraj in zunaj EU.

ODBOR REGIJ

Pomen zunanje razsežnosti strategije in sodelovanja

17.

poudarja, da je kljub temu, da je to notranja strategija EU, sodelovanje z državami izven EU in zlasti Rusijo ključnega pomena za uspeh strategije;

18.

želi izpostaviti, da je Rusija leta 2011 na zvezni ravni odobrila strategijo za socialni in gospodarski razvoj severozahodnega okrožja Rusije do leta 2020. Strategija za severozahodno Rusijo določa cilje za gospodarstvo, infrastrukturo in logistiko te regije. Ta strategija naj bi spodbujala tesnejše strateško sodelovanje med regijo Baltskega morja, ki je v EU, in Rusijo, zlasti na področju okolja, gospodarstva, prometa, energije, turizma in civilne zaščite;

19.

poudarja, da bi bilo treba strukture severne razsežnosti uporabiti kolikor se da v okviru tesnejšega sodelovanja med EU in Rusijo v regiji Baltskega morja. Politika severne razsežnosti obravnava severno regijo kot eno entiteto, da bi tako okrepila usklajevanja med različnimi mehanizmi sodelovanja v regiji Baltskega in Barentsovega morja;

20.

pozdravlja in podpira konkretne ukrepe, sprejete na lokalni in regionalni ravni, za razvoj praktičnega sodelovanja, zlasti z mestom Sankt Peterburg in regijo Leningrad. Dober primer takšnega pristopa od spodaj navzgor je t. i. proces iz Turkuja, ki je skupna pobuda med mestom Turku, jugozahodno regijo Finske ter mestoma Hamburg in Sankt Peterburg.

ODBOR REGIJ

Upravljanje na več ravneh in vloga občin in regij pri izvajanju strategije

21.

pozdravlja dejstvo, da sporočilo Komisije pri določitvi vlog in odgovornosti ključnih zainteresiranih strani (nacionalnih kontaktnih točk, koordinatorjev prednostnih področij, vodij horizontalnih ukrepov in vodij vodilnih projektov) upošteva stališča o krepitvi prožnega, vendar ciljno usmerjenega izvajanja in upravljanja strategije, kakor je določeno v mnenju OR za regijo Baltskega morja (CdR 255/2009 fin);

22.

meni, da je predlog Komisije za pojasnitev strukture upravljanja strategije in povečanje njene učinkovitosti korak v pravo smer, vendar je zaskrbljen zaradi pomanjkanja prepoznavnosti občin in regij pri izvajanju strategije; zato predlaga, da se tako v strategiji kot v revidiranem akcijskem načrtu izrecno navede, da je treba pri izvajanju upoštevati načelo upravljanja na več ravneh;

23.

poudarja, da je uspeh makroregionalnih strategij v Evropi v veliki meri odvisen od zavezanosti in prispevka lokalnih in regionalnih zainteresiranih strani k izpolnjevanju ciljev. Ključnega pomena je tudi sodelovanje zasebnega sektorja. Politične zainteresirane strani morajo pokazati jasno zavezanost in prevzeti vodilno vlogo, če naj bi se dosegel napredek pri izvajanju strategije v vseh sodelujočih državah;

24.

izpostavlja, da je še zmeraj potrebno širše sodelovanje lokalnih in regionalnih zainteresiranih strani pri izvajanju strategije za regijo Baltskega morja. To je treba upoštevati ne le pri posodabljanju akcijskega načrta strategije, ampak tudi pri opredeljevanju vloge različnih zainteresiranih strani. Trenutno prihaja na primer veliko vodij horizontalnih ukrepov iz sektorskih ministrstev ali drugih osrednjih vladnih organov. Zlasti nacionalne kontaktne točke bi morale imeti redne stike z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter organizacijami.

ODBOR REGIJ

Financiranje: sistem spremljanja in ocenjevanja

25.

ugotavlja, da so različni programi strukturnih skladov omogočili izvedbo številnih projektov, ki podpirajo strategijo, čeprav strategija EU za regijo Baltskega morja ni bila odobrena, dokler se ni začelo trenutno programsko obdobje EU. Evropski programi teritorialnega sodelovanja, ki so bili izvedeni v regiji Baltskega morja, so bili eden od ključnih virov financiranja pri spodbujanju ukrepov zlasti na lokalni in regionalni ravni;

26.

opozarja, da ni instrumentov financiranja, ki bi bili primerni za nadnacionalne projekte z več zainteresiranimi stranmi. Odločitve o financiranju se za vsakega partnerja sprejemajo v različnih trenutkih, kar je lahko problematično, ko se uporabljajo različni viri financiranja, saj se s tem bistveno upočasni izvajanje. Ni nujno, da obstaja kakršno koli usklajevanje odločitev o financiranju, in nekateri partnerji ostanejo brez podpore, kar lahko ovira začetek projekta;

27.

meni, da je pomembno, da predlogi uredb, ki jih je Komisija objavila oktobra 2011, zavezujejo države članice k upoštevanju morebitne makroregionalne strategije pri pripravi in izvajanju novih programov strukturnih skladov, ter poudarja, da mora zlasti nov nadnacionalni program za regijo Baltskega morja upoštevati prednostne naloge strategije EU za regijo Baltskega morja. Načrtovanje za naslednje obdobje bi se moralo začeti takoj na začetku leta 2014, da se preprečijo nepotrebne zamude pri tekočem projektnem delu;

28.

izpostavlja, da je treba pojasniti prispevek nacionalnih programov strukturnih skladov k izvajanju strategije EU za regijo Baltskega morja in pri tem upoštevati razlike med regijami znotraj držav članic ter njihove razvojne potrebe. Poseben poudarek je treba nameniti regionalni pametni specializaciji v nacionalnih programskih dejavnostih, kar ponuja izjemne priložnosti za doseganje ciljev strategije. Podobno bi sporazum o partnerstvu med državo članico in Evropsko komisijo moral vsebovati tudi sklic na strategijo EU za regijo Baltskega morja;

29.

meni, da je pomembno zagotoviti izhodiščno financiranje, kakor je predlagano v sporočilu Komisije, kot sredstvo za spodbujanje sodelovanja pri projektih, saj bi bili na ta način tako lokalne in regionalne zainteresirane strani kot predstavniki organizacij in civilne družbe bolj vključeni v projektne dejavnosti;

30.

poudarja, da bo v prihodnje pomembno usmerjati financiranje v smeri neposrednih izvedbenih ukrepov strategije in omogočiti združevanje različnih oblik financiranja. Poleg javnega financiranja je treba spodbujati uporabo storitev, ki jih ponujajo različne institucije financiranja, in pri tem poudariti vlogo zasebnega financiranja. Razviti je treba tehnike, da se lahko več ukrepov mednarodnega sodelovanja vključi v projekte, ki se financirajo v okviru nacionalnih programov strukturnih skladov;

31.

pozdravlja kazalnike za spremljanje izvajanja strategije iz sporočila Komisije, vendar poudarja, da mora biti sistem spremljanja in ocenjevanja kar se da enostaven ter temeljiti na kazalnikih, ki lahko realistično prikažejo rezultate, dosežene s sodelovanjem na osnovi strategije. Odbor regij je pripravljen sodelovati v razpravah o oblikovanju in izboru kazalnikov.

ODBOR REGIJ

Spodbujanje komunikacije in vključevanje zainteresiranih strani

32.

poudarja, da so za izvajanje makroregionalnih strategij potrebni pregledno sprejemanje odločitev, celovita izmenjava informacij in razvoj skupnih praks na vseh ravneh. Izboljšati je treba zlasti pretok informacij med državami članicami regije Baltskega morja in znotraj njih. S tem se bo spodbujala širša zavezanost izvajanju ciljev strategije;

33.

poudarja, da se bo z okrepljeno komunikacijo o strategiji povečala tudi ozaveščenost širše javnosti o dejavnostih EU. Spletne strani za strategijo in javno posvetovanje o posodabljanju akcijskega načrta strategije so korak v pravo smer;

34.

Komisiji predlaga sistematično zbiranje in objavljanje informacij o programih financiranja, tako da se lahko finančni nasveti zagotavljajo centralno na nacionalni in lokalni ravni. Trenutno je problem, da zainteresirane strani pri projektih nimajo ustreznega dostopa do informacij. Znanje o primernih virih financiranja je treba učinkoviteje razširjati, da zainteresirane strani ne bi imele težav z izbiro instrumentov, prilagojenih njihovim potrebam.

ODBOR REGIJ

Sklepne ugotovitve

35.

ugotavlja, da je strategija EU za regijo Baltskega morja državam članicam, regijam in občinam ponudila nove priložnosti za okrepitev regionalne konkurenčnosti in inovativnosti ter za regionalno pametno specializacijo. Zaradi strategije se je na splošno povečalo zanimanje lokalnih in regionalnih zainteresiranih strani za sodelovanje v okviru Baltskega morja in tudi njihova vključenost vanj, okrepile pa so se tudi nove oblike sodelovanja;

36.

predlaga, da Odbor regij še naprej dejavno spremlja izvajanje strategije EU za regijo Baltskega morja na podlagi posodobljenega akcijskega načrta, ki bo objavljen konec 2012, ter predstavi svoje ugotovitve in sklepe v širši razpravi o makroregionalnih strategijah, zlasti z vidika prihodnjega programskega obdobja EU (2014–2020).

V Bruslju, 10. oktobra 2012

Predsednik Odbora regij

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO


18.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 391/16


Mnenje Odbora regij – Energetski načrt za leto 2050

2012/C 391/04

ODBOR REGIJ

poziva k temu, da se vloga lokalnih in regionalnih oblasti ustrezno prizna in podpre z ustreznimi finančnimi in človeškimi viri ter instrumenti upravljanja, saj imajo glavno vlogo tako neposredno kot partnerji pri lokalnih trajnostnih projektih kot tudi pri načrtovanju novih infrastruktur, izdaji dovoljenj, naložbah, javnih naročilih, proizvodnji in nadzoru porabe energije;

ponavlja, da je treba nujno v distribucijsko mrežo vključiti energijo iz obnovljivih virov, ki je proizvedena na lokalni ravni iz različnih in decentraliziranih virov, kot so vetrna, vodna, geotermalna in sončna energija ter biomasa, s čimer bi dosegli bolj pametno infrastrukturo za prenos in distribucijo energije (pametna omrežja) ter podlago za dejansko konkurenco, od katere bi imeli korist končni porabniki;

poudarja, da so za izpolnitev vse večje potrebe po prožnosti v energetskem sistemu potrebne ustrezne tehnologije shranjevanja na vseh ravneh napetosti, ki – tako kot črpalne elektrarne – omogočajo shranjevanje presežkov in kasnejšo ponovno pretvorbo v električno energijo v velikem obsegu; v zvezi s tem bi morali razviti in uporabiti strateške instrumente za tehnološke raziskave in spodbujanje tehnologije;

priporoča večjo vlogo informacijsko-komunikacijskih tehnologij pri spodbujanju inovacij, razširjanju informacij in rešitev v zvezi s porabo energije za strateške sektorje, kot so pametna mesta, ki zajemajo politike, povezane s trajnostno mobilnostjo, inteligentnimi distribucijskimi omrežji in trajnostno gradnjo;

poudarja, da je nujno dokončanje notranjega trga z energijo do leta 2014, s čimer naj bi zagotovili energijo po ugodnih cenah, da je treba do leta 2015 odpraviti energetsko osamitev nekaterih držav članic in da je treba pravično porazdeliti vire med posamezne regije ter stabilizirati in izboljšati okvirne pogoje za evropski energetski sektor, da bi omejili dodatne stroške prehoda na drugačne vire energije.

Poročevalec

Ugo CAPPELLACCI (IT/EPP), predsednik dežele Sardinija

Referenčni dokument

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Energetski načrt za leto 2050

COM(2011) 885 final

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

A.   Evropska strategija za preoblikovanje energetskih sistemov

1.

opozarja, da je treba nujno opredeliti dolgoročno evropsko strategijo za energetski sektor, ki bi lahko konkretno prispevala k uresničevanju cilja EU glede dekarbonizacije do leta 2050. Preoblikovanje energetskega sistema je naša odgovornost do prihodnjih generacij, hkrati pa je to za Evropo tudi resnična priložnost za rast, razvoj, zaposlovanje, konkurenčnost in povečanje energetske neodvisnosti;

2.

pozdravlja energetski načrt za leto 2050, vendar meni, da ni dovolj podroben in jasen, da bi lahko države članice, lokalne in regionalne oblasti ter vlagatelje že zdaj, predvsem pa po letu 2020 vodil pri odločitvah, povezanih z novim energetskim modelom, in zagotavljal zadostno gotovost pri načrtovanju. Hkrati pa poudarja, da je zdaj treba sprejeti konkretne ukrepe. Treba bi bilo na primer razmisliti o možnosti prepovedi državne pomoči za fosilna goriva;

3.

v načrtu pogreša oceno izhodiščnega položaja, kar zadeva cilje, določene za to desetletje v energetski strategiji 2020, in meni, da je zato treba najprej izdelati takšno oceno ter zatem določiti cilje in politični okvir za leto 2030, na katerega se nanaša zadnji sklep načrta. Poleg tega je kot vmesna cilja procesa preoblikovanja energetskega sistema treba določiti leti 2030 in 2040, v skladu s cilji zmanjšanja emisij, določenih v načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050  (1). Vmesna cilja bi predstavljala prehodno fazo z uporabo fosilnih goriv oziroma energetskih virov, ki bi postopno spremljali preoblikovanje sistema, s čimer bi hkrati zagotovili energetsko neodvisnost in varnost. Na ta način bi lažje dosegli konkretne rezultate, olajšali pa bi tudi spremljanje in ocenjevanje napredka na tem področju;

4.

meni, da "tehnološko-nevtralni" pristop dokumenta ni smiseln in bi o njem morali znova razmisliti, da bi dolgoročno dali prednost pristopom, tehnologijam in gorivom, katerih rezultati so poznani, njihova uporaba pa je trajnostna in varna, ob upoštevanju razpoložljivih izkušenj in znanja o obnovljivih virih energije ter inovativnih tehnologijah. Poleg tega pri preoblikovanju energetskega sistema z vidika trajnosti ne smemo spregledati dejstva, da je zaradi gospodarske krize razpoložljivost virov drugačna, niti morebitnih okoljskih in družbenih posledic, ki lahko pri tem nastanejo;

5.

meni, da je treba zaradi medsebojne povezanosti okoljske in socialne politike ter potreb, ki iz tega izhajajo, zagotoviti, da bodo srednje- in dolgoročno vsi imeli enak dostop do varne in trajnostne energije s čim manjšim vplivom na okolje in po razumnih cenah, pa tudi, da bodo vsi imeli dostop do sredstev za nadzor porabe energije v gospodinjstvih in sredstev za lokalno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov po razumnih cenah;

6.

predlaga, naj bodo lokalne in regionalne oblasti vključene v proces oblikovanja politik, kot so politike dekarbonizacije energije z vidika energetske učinkovitosti, nadzora porabe energije, proizvodnje in novih tehnologij; predlaga pregled navedenega načrta v skladu z možnostmi in potrebami lokalnih in regionalnih skupnosti ter ustrezne finančne in človeške vire ter instrumente upravljanja glede na pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti.

ODBOR REGIJ

B.   Ocenjevanje učinkov na lokalni in regionalni ravni in družbene posledice

7.

poudarja, da bodo prizadevanja za preoblikovanje energetskih sistemov in njegove posledice odvisne od energetskega profila posamezne regije in virov, ki jih ima na voljo, ter da morajo biti morebitni gospodarski, finančni in upravni stroški evropskih ukrepov na področju energije upravičeni na podlagi podrobne analize učinkov z ustreznim upoštevanjem posebnosti na lokalni in regionalni ravni, zlasti vidikov energetske osamitve;

8.

se strinja, da prestrukturiranje energetskih sistemov pomeni tudi izgradnjo in/ali modernizacijo infrastrukture, in poudarja, da bodo stroški tega prestrukturiranja različni v različnih evropskih regijah, kar bo ogrozilo socialno kohezijo;

9.

priporoča razvoj instrumentov za ocenjevanje učinkov preoblikovanja energetskih sistemov na lokalni in regionalni ravni, tako z gospodarskega kot družbenega in okoljskega vidika. Zato poudarja, da je treba povečati kakovost in obseg makroekonomskih kazalnikov, ki se najpogosteje uporabljajo za ocenjevanje učinkovitosti ukrepov, in dodati vprašanje energije z vidika trajnosti, pa tudi družbeni in okoljski vidik, da bi upoštevali razlike v socialni koheziji, dostopu do osnovnih dobrin in storitev po razumnih cenah, javnem zdravju, stopnji revščine, vključno z energetsko revščino, naravnih virih in kakovosti življenja na splošno.

ODBOR REGIJ

C.   Vloga lokalnih in regionalnih oblasti

10.

je prepričan, da je za dosego globalnih ciljev v energetskem sektorju treba uresničevati pobude na lokalni ravni. V zvezi s tem poudarja, da so se teritorialni cilji že izkazali za uspešne v različnih lokalnih in regionalnih skupnostih v obliki upravljanja na več ravneh pri preoblikovanju energetskega sistema;

11.

poudarja pomen čezmejnega sodelovanja in solidarnosti v novem energetskem sistemu ter s tem nujnega usklajevanja na evropski ravni. Potrebna so prizadevanja na vseh ravneh upravljanja, pri čemer ne smemo zanemariti tesnega sodelovanja z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, zato predlaga, da se jasno določijo vloge in načini sodelovanja;

12.

poziva k temu, da se vloga lokalnih in regionalnih oblasti ustrezno prizna in podpre z ustreznimi finančnimi in človeškimi viri ter instrumenti upravljanja, saj imajo glavno vlogo tako neposredno kot partnerji pri lokalnih trajnostnih projektih kot tudi pri načrtovanju novih infrastruktur, izdaji dovoljenj, naložbah, javnih naročilih, proizvodnji in nadzoru porabe energije. Poleg tega je za socialni dialog in vključenost socialnih partnerjev, ki so v načrtu predvideni za vodenje sprememb, pogoj, da so lokalne in regionalne oblasti sposobne obsežnega obveščanja in imajo vlogo posrednika, kar je treba ne samo priznati, temveč tudi ustrezno podpreti;

13.

priporoča, da se še naprej podpirajo že obstoječi dobri ukrepi in ravnanja na lokalni ravni, poveča zavezanost in vključenost vseh ravni sodelovanja, na primer v okviru Konvencije županov ali drugih medregionalnih, nacionalnih ali mednarodnih struktur, podpre njihova vodilna vloga pri spodbujanju sprememb in lokalnega gospodarskega razvoja ter ustanavljanju informativnih mrež in mrež sodelovanja.

ODBOR REGIJ

D.   Energetska učinkovitost, varčevanje z energijo in obnovljivi viri energije

14.

se strinja, da je treba nujno spodbujati varčevanje z energijo, da bi zmanjšali energetske potrebe z ozaveščanjem, izobraževanjem in spremembami vedenjskih vzorcev državljanov, pa tudi s podporo razvoja novih tehnologij, ki bodo omogočile učinkovitejšo rabo virov ter večjo gospodarsko rast, konkurenčnost in zaposlovanje, ter s podporo držav članic sistemom energetske samooskrbe, da se tako spodbudi čim bolj racionalna uporaba energije, distribuiran energetski sistem in učinkovitejša udeležba državljanov pri sprejemanju odločitev o vrsti in uporabi energije. Z vidika prekinitve povezave gospodarske rasti s porabo energije meni, da bi lahko zmanjšanje porabe zaradi energetsko učinkovitejših procesov in varčevanja z energijo obravnavali kot kazalnik razvoja in ne recesije ter kot koristno za gospodarstvo;

15.

ponavlja svojo podporo energetski učinkovitosti kot enemu od glavnih ukrepov za dosego ciljev za leto 2050 v zvezi z zmanjšanjem emisij; se strinja, da je treba določiti ambicioznejše ukrepe za energetsko učinkovitost in stroškovno optimalne politike, ter meni, da so v zvezi s tem smiselni tudi zavezujoči cilji na evropski ravni; hkrati poudarja, da so nujno potrebni ukrepi na področjih, kjer bi lahko takoj dosegli precejšnje prihranke z energijo, kot sta večja energetska učinkovitost stavb in bolj trajnostna mobilnost;

16.

pri opredelitvi in izvajanju nujno potrebnih ukrepov za energetsko preobrazbo je treba vsekakor zagotoviti skladnost posameznih ukrepov z vidika trajnosti. Zlasti je treba oceniti tveganja, da bi imel napredek na enem področju lahko negativne posledice na drugih področjih;

17.

podpira ustvarjanje vrednosti za prihranke energije s trajnostnimi tržnimi mehanizmi, kakor so predstavljeni v načrtu za energetsko učinkovitost 2011  (2);

18.

pozdravlja dejstvo, da vsi scenariji za dekarbonizacijo predvidevajo povečanje deleža obnovljivih virov energije že leta 2030, leta 2050 pa naj bi ti viri predstavljali glavni delež v primerjavi z ostalimi tehnologijami; vendar obžaluje, da nobeden od scenarijev, predlaganih v načrtu, ne predvideva celostnih rešitev za obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost, da bi povečali trajnostni vidik preoblikovanja sistema v energetski sistem brez fosilnih goriv in napredovali na področju dekarbonizacije sektorja. Poleg tega je v načrtu sicer poudarjeno, da so obnovljivi viri bistvenega pomena za sektor ogrevanja in hlajenja, vendar Odbor z razočaranjem ugotavlja, da v njem ni poglobljene študije o prednostni vlogi tega sektorja, ki naj bi jo glede na velik pomen za celotno potrošnjo energije imel v (i) procesu dekarbonizacije evropskega energetskega sistema do leta 2050 in posledično pri (ii) pripravi sedanjih in prihodnjih energetskih politik;

19.

ponavlja ugotovitve iz mnenja CdR 7/2011 z dne 30. junija in 1. julija 2011 o prednostnih nalogah glede energetske infrastrukture za leto 2020 in pozneje ter da je treba nujno spodbujati mreže za prenos energije in v distribucijsko mrežo vključiti energijo iz obnovljivih virov, ki je proizvedena na lokalni ravni iz različnih in decentraliziranih virov, kot so na primer vetrna, vodna, geotermalna in sončna energija ter biomasa, s čimer bi dosegli bolj pametno infrastrukturo za prenos in distribucijo energije (pametna omrežja) ter podlago za dejansko konkurenco, od katere bi imeli korist končni porabniki. Za izpolnitev vse večje potrebe po prožnosti v energetskem sistemu so potrebne ustrezne tehnologije shranjevanja na vseh ravneh napetosti, ki – tako kot črpalne elektrarne – omogočajo shranjevanje presežkov in kasnejšo ponovno pretvorbo v električno energijo v velikem obsegu; v zvezi s tem bi morali razviti in uporabiti strateške instrumente za tehnološke raziskave in spodbujanje tehnologije.

ODBOR REGIJ

E.   Klasični viri energije (zemeljski plin, premog in nafta), alternativni viri in jedrska energija

20.

se strinja, da je potrebna diverzifikacija ponudbe, da bi zagotovili energetsko varnost; zato poudarja pomen jasnih smernic za prehodno obdobje, v katerem bi lahko klasični viri energije (zemeljski plin, premog in nafta) v obliki, ki je najbolj učinkovita in najbolj trajnostna z vidika emisij CO2, spremljali dekarbonizacijo energetskega sistema, pri čemer bi posebno vlogo lahko imele tehnologije zajemanja in shranjevanja CO2, medtem ko se nove tehnologije, infrastruktura in vedenjski vzorci šele razvijajo;

21.

izraža zaskrbljenost zaradi pomena, ki ga imajo v strategiji tehnologije, ki komercialno še niso na voljo, in priporoča, da se uporaba neklasičnih virov plina, kot je plin iz skrilavca, in tehnologij, katerih dejavniki tveganja še niso dobro poznani ali nadzorovani in ki lahko delujejo na čezmejni ravni, preuči in obravnava na evropski ravni, da bi ocenili njihove možne kratkoročne in dolgoročne okoljske in družbene posledice, ob spoštovanju veljavnih predpisov in – kot v primeru plina iz skrilavca – ob upoštevanju morebitne potrebe po zakonodajni ureditvi. Zato podpira namero Komisije, da spodbuja raziskave tehnologij, ki lahko prispevajo k dekarbonizaciji procesov pretvorbe energije, in predlaga vključitev analiz življenjskega cikla kot poglavitnih elementov ocenjevanja pri sprejemanju odločitev;

22.

je kritičen do vzročnega povezovanja med dekarbonizacijo in jedrsko energijo v energetskem načrtu in do trditve, da naj bi jedrska energija prispevala k znižanju sistemskih stroškov in cen električne energije, ko je vendar znano, da se bodo "stroški, povezani z varnostjo, ter stroški razgradnje obstoječih elektrarn in odlaganja odpadkov […] verjetno povečali". Odbor zato priporoča, da se posebna pozornost nameni dolgoročnim scenarijem na podlagi nekonvencionalnih obnovljivih virov energije in dejstvu, da bo zaradi vse večje zaskrbljenosti javnosti glede jedrske varnosti lahko prišlo do zmanjšanja zasebnih naložb v ta sektor, zaradi česar bo potrebnih več javnih sredstev v obliki subvencij ali višjih cen električne energije, ki bodo najbolj prizadele najrevnejši sloj prebivalstva.

ODBOR REGIJ

F.   Naložbe in dostop do financiranja

23.

meni, da bi lahko z opredelitvijo referenčnega okvira za naložbe vsaj do leta 2030 povečali učinkovitost načrta in ustvarili večjo gotovost na trgu, tako za zasebne kot institucionalne akterje, še posebej, če se nanaša tudi na nacionalne naložbene cilje, v katerih so upoštevani akcijski načrti lokalnih in regionalnih oblasti. Večja varnost naložb bi lahko prispevala tudi k uresničitvi ciljev za leto 2020, zlasti v zvezi z energetsko učinkovitostjo in varčevanjem z energijo, kjer je treba povečati prizadevanja. Za referenčni okvir bi bila koristna tudi priprava evropskega zemljevida o strokovnem znanju v sektorjih za energetsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov, s katerim bi usmerjali naložbe, ki bi okrepile dinamiko rasti in spodbudile akterje v teh sektorjih;

24.

poziva zlasti k jasni opredelitvi sredstev za spodbuditev decentraliziranih naložb v trajnostne vire energije (nadzor porabe in proizvodnja energije iz obnovljivih virov), ki bi lahko prispevali k učinkoviti rabi virov in razvoju zelenega gospodarstva in zelenih delovnih mest na lokalni in regionalni ravni. Ravno tako poziva k oblikovanju dodatnega finančnega instrumenta, ki bi ga upravljali na decentralizirani ravni, da bi olajšali izvajanje akcijskih načrtov v zvezi s trajnostnimi viri energije (SEAP), ter k podpori (gospodarski in zakonodajni) malih decentraliziranih proizvajalcev obnovljivih virov energije, vključno z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, da bi olajšali njihovo vključitev v omrežje;

25.

predlaga, da se podaljša in razširi pozitivno ocenjen program Inteligentna energija za Evropo, in jasno določi, kako bi uporabili velik del sredstev, ki so na voljo za kohezijsko politiko. Med drugim meni, da bi bilo treba sredstva strukturnih skladov razporediti tako, da bi olajšali sklepanje lokalnih partnerstev za decentralizirani razvoj nizkoogljičnih in energetsko učinkovitih tehnologij, socialni sklad pa bi uporabili za razvoj človeškega kapitala za načrtovanje, upravljanje in zagotavljanje tehnične pomoči na energetskem področju, tako z vidika rešitev kot tehnologij in partnerstev za njihovo izvedbo;

26.

meni, da bi morale lokalne in regionalne oblasti še naprej imeti lažji dostop do sredstev Evropske investicijske banke, ko gre za trajnostne vire energije. Prednost bi bilo treba nameniti projektom, ki združujejo energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije za trajnostni razvoj lokalnih oziroma regionalnih skupnosti, poleg tega bi bilo treba poenostaviti postopke in manjšim skupnostim olajšati dostop do financiranja;

27.

poudarja, da nacionalni ukrepi ne zadostujejo, da bi zagotovili zadostna finančna sredstva za energetsko infrastrukturo, in predlaga večjo finančno podporo za projekte v energetskem sektorju, zlasti za širjenje uporabe rešitev na podlagi obnovljivih virov, tudi za ogrevanje in hlajenje stavb;

28.

predlaga, da se pripravi strategija, ki bi podpirala razvoj novih in sodelovanje obstoječih regionalnih grozdov in partnerstev, ki so se ponekod že izkazali kot pomembni instrumenti za razvoj zelenih trgov z energijo in energetske učinkovitosti, mobilizacijo naložb, poklicno usposabljanje in ustvarjanje delovnih mest.

ODBOR REGIJ

G.   Raziskave, inovacije in uporaba

29.

se strinja, da je nujno spodbujati močno zavezanost inovacijam in raziskavam na evropski ravni, saj bi lahko razvoj inovativnih, učinkovitejših in cenejših tehnologij prispeval k večji gotovosti v tem sektorju in privabil kapital, tudi s premišljenim namenjanjem sredstev v okviru programa Obzorje 2020;

30.

odločno poudarja, da mora biti novi raziskovalni program Obzorje 2020 z vidika ciljev in prednostnih nalog usklajen z energetskim načrtom za leto 2050;

31.

meni, da je treba bolj spodbujati inovacije in raziskave v zvezi s proizvodnjo energije v manjšem obsegu, kot so na primer električna energija iz majhnih vodotokov, energija vetra za posamična gospodinjstva ali majhne skupine gospodinjstev, lokalno pridobivanje sončne energije in izkoriščanje toplote iz termalnih vrelcev, če obstajajo;

32.

meni, da je raziskave in razvoj treba bolj osredotočiti na možnosti za izkoriščanje morske energije (valovanja in plimovanja), ki ponuja velikanske možnosti za varno, zanesljivo in trajnostno energijo;

33.

predlaga, da se na podlagi najboljših praks iz različnih regij razvijejo postopki, ki jih je mogoče ponoviti, da bi podprli ustvarjanje inovativnih grozdov, regionalnih platform za energetske inovacije in drugih oblik javno-zasebnih partnerstev med lokalnimi in regionalnimi oblastmi, univerzami in gospodarstvom. Takšna partnerstva bi bila lahko pomembna za regionalni razvoj in lokalno gospodarstvo, saj bi zagotavljala večjo prilagodljivost, dostopnost in nižjo ceno inovacij in tehnologij na lokalni ravni;

34.

meni, da bo imel načrt velik vpliv na kmetijsko in gozdarsko politiko, zato bo treba podpreti raziskave, ki bodo omogočile prilagoditev in razvoj teh sektorjev za dosego večje trajnosti;

35.

priporoča večjo vlogo informacijsko-komunikacijskih tehnologij pri spodbujanju inovacij, razširjanju informacij in rešitev v zvezi s porabo energije za strateške sektorje, kot so pametna mesta, ki zajemajo politike, povezane s trajnostno mobilnostjo, inteligentnimi distribucijskimi omrežji in trajnostno gradnjo;

36.

predlaga, da se poudari pomen raziskav in usposabljanja strokovnjakov, zlasti s strani držav članic, da bi imeli na voljo ustrezne vire in študijske programe, s katerimi bi zagotovili učinkovitost tehnologij prihodnosti, da bi lahko uvajali inovacije in izvedli strateške načrte.

ODBOR REGIJ

H.   Notranji in svetovni trg

37.

poudarja, da je nujno dokončanje notranjega trga z energijo do leta 2014, s čimer naj bi zagotovili energijo po ugodnih cenah, da je treba do leta 2015 odpraviti energetsko osamitev nekaterih držav članic in da je treba pravično porazdeliti vire med posamezne regije ter stabilizirati in izboljšati okvirne pogoje za evropski energetski sektor, da bi omejili dodatne stroške prehoda na drugačne vire energije;

38.

priporoča, da se izboljša sistem trgovanja z emisijami, s tem da se temeljito spremeni postopek dodeljevanja brezplačnih pravic do emisij, ki v sedanji obliki spodkopava cilj sistema trgovanja z emisijami, saj so cene emisijskih kuponov prenizke. Pri tem je treba upoštevati položaj podjetij, ki delujejo na svetovnih trgih in katerih konkurenčnost bi se lahko zmanjšala s selitvijo virov ogljikovega dioksida (carbon leakage) v tretje države.

V Bruslju, 10. oktobra 2012

Predsednica Odbora regij

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO


(1)  COM(2011) 112 final.

(2)  COM(2011) 109 final.


18.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 391/21


Mnenje Odbora regij – Prilagajanje podnebnim spremembam in odzivi regij: Primer obalnih regij

2012/C 391/05

ODBOR REGIJ

je prepričan v gospodarsko in socialno nujnost spodbujanja prilagajanja v obalnih regijah, tudi ob upoštevanju, da bi bili stroški, če ukrepanja ne bi bilo, višji, in kljub trajajoči dolžniški krizi v nekaterih državah območja eura; meni, da mora biti prihodnja evropska strategija prilagajanja dovolj podrobna, da bo lahko zajemala regionalne razlike;

meni, da je instrument celostnega upravljanja obalnih območij (ICZM) bistvenega pomena za lažje povezovanje politik na obalnih območjih, zlasti pri zadevah, ki še niso v celoti zajete, kot so erozija, prilagajanje podnebnim spremembam in okolju prijazna infrastruktura, kot tudi za spodbujanje regionalnega sodelovanja med lokalnimi akterji, na primer prek pobud, kot je Sardinia Charter (Sardinska listina) v Sredozemlju;

poudarja, da lahko priprava orodij za ocenjevanje tako stroškov kot koristi prilagajanja zagotavlja učinkovito spodbudo za tiste politične procese na lokalni in regionalni ravni, ki so osnova za načrtovanje in ukrepanje na terenu ter za ustvarjanje pogojev za opredelitev stroškovno najbolj učinkovitih strategij;

ponavlja, da bi moral biti redno zaprošen za mnenje o evropskih in mednarodnih pogajanjih o podnebju, zato želi, da: (i) bi bil vključen v evropsko delovno skupino za prilagajanje, ki bi se posvečala predvsem trajno prikrajšanim regijam, med drugim prikrajšanosti, ki je posledica učinkov podnebnih sprememb in se torej nanaša na obalne regije, otoke, gorske in najbolj oddaljene regije; in da (ii) bi dobil status opazovalca v Odboru za prilagajanje.

Poročevalec

:

Ugo CAPPELLACCI (IT/EPP), predsednik avtonomne dežele Sardinije

Referenčni dokument

:

zaprosilo ciprskega predsedstva EU

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

A.   Prilagajanje podnebnim spremembam in njegove lokalne razsežnosti

1.

opozarja, da morajo biti lokalne in regionalne oblasti proaktivno vključene v prilagajanje podnebnim spremembam in ugotavljanje možnosti prilagajanja (adaptation assessment) (1)  (2) tako pri njihovem načrtovanju kot pri izvajanju. Zato ponovno poudarja (3) bistveno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri obvladovanju posledic podnebnih sprememb. Izraža zadovoljstvo, da je ta vloga deležna priznanja na evropski (4) in svetovni (5) ravni, ter zahteva, naj se to priznanje izrecno vključi tudi v prihodnjo evropsko strategijo prilagajanja;

2.

opozarja, da so podnebne spremembe in njihove posledice med ključnimi izzivi, s katerimi se bodo lokalne in regionalne oblasti v Evropski uniji spoprijemale v prihodnjih letih. V tem okviru mora biti prva prednostna naloga sprejetje nujnih ukrepov, da se lahko čimbolj omeji zvišanje povprečne svetovne temperature (blaženje), vendar da se na različnih ravneh tudi pripravi na tiste spremembe, ki so neizogibne (prilagajanje);

3.

se strinja s sklepi konference Rio+20, da je prilagajanje podnebnim spremembam takojšnja in nujna svetovna prednostna naloga ter da je treba strategiji zmanjševanja tveganja naravnih nesreč in prilagajanja podnebnim spremembam bolje povezati in uskladiti (6). Vendar opozarja, da bodo morali breme te svetovne prednostne naloge nositi na lokalni ravni, saj so lokalne in regionalne oblasti pristojne za obvladovanje in preprečevanje nesreč ter škode, ki je bila povzročena okolju, gospodarstvu, družbeni strukturi in kulturni identiteti prizadetega prebivalstva;

4.

meni, da prilagajanja na lokalni ravni ne bi smeli razumeti kot začasni odgovor na posamičen problem, temveč kot postopno in trajnostno prilagajanje več različnim kombiniranim dejavnikom. Zato podpira zakonodajni predlog Komisije za obdobje 2014–2020, da mora biti prilagajanje podnebnim spremembam bistven del sporazumov o partnerstvu in operativnih programov v okviru petih skladov skupnega strateškega okvira, v skladu z načeli trajnostnega razvoja in enako kot varstvo okolja, gospodarna raba virov, blaženje, odpornost na nesreče ter preprečevanje in obvladovanje tveganj (7);

5.

ugotavlja, da se učinki podnebnih sprememb spreminjajo v času in prostoru ter da so skupne rešitve prilagajanja le redko uspešne. Zato meni, da je treba skupne strategije in ukrepe "brez obžalovanja" ("no regrets"), ki jih podpira več držav članic, vključiti v strategije, ki temeljijo na ocenah, izvedenih na regionalni in lokalni ravni, in ki so specifične glede na vrsto ukrepa, obseg (sorazmerje) ter razmerje stroškov in koristi;

6.

je seznanjen z velikim bremenom stroškov, ki nastajajo zaradi učinkov podnebnih sprememb, pri čemer ugotavlja tudi, da so regionalne oblasti v obdobju 1998–2015 krile približno tretjino stroškov za zaščito evropskih obal (8); poudarja (9), da financiranje prilagajanja ostaja kritičen in ključen dejavnik za izvajanje na lokalni ravni.

ODBOR REGIJ

B.   Pomen in specifičnosti prilagajanja v obalnih regijah

7.

poudarja, da so obalne regije ranljive za podnebne spremembe  (10), saj so že sicer izpostavljene močnim pritiskom zaradi koncentracije gospodarskih dejavnosti, infrastrukture in urbanih središč. 12 % evropskih obalnih območij v desetkilometrskem obalnem pasu je na nadmorski višini manj kot 5 m, zato so zelo občutljiva na poplave, medtem ko 20 % obal resno ogroža erozija, zaradi česar vsako leto po ocenah izgubljajo približno 15 km2 zemeljskega površja (11); erozija velja za glavni vzrok (v 65 % vseh primerov) izginjanja obalnih ekosistemov v obdobju 2000– 2006 (12), in nekatere ocene kažejo, da bi utegnilo biti do leta 2100 v primerjavi z letom 1995 izgubljenih 35 % mokrišč v EU (13);

8.

ugotavlja, da so med regijami precejšnje razlike glede na vrsto učinkov. V Baltskem morju bi lahko učinke zaradi pričakovanega povečanja temperature vode občutila morska favna; regije ob Severnem morju in atlantski obali so bolj izpostavljene nevarnostim poplav zaradi dviganja morske gladine; v Sredozemlju prevladujeta nevarnost erozije in pomanjkanje pitne vode zaradi vse močnejšega vdiranja morske vode v podtalnico in dolgotrajnih suš. Erozija je problem tudi ob Črnem morju, medtem ko so regije na obrobju na splošno občutljive na vse učinke, od poplav do suše in ekstremnih pojavov, kot so cikloni (14). Učinki se ne bodo razlikovali samo glede na raven ranljivosti in sposobnosti odzivanja naravnih sistemov, temveč tudi ob upoštevanju strukture človeških sistemov, kot so na primer organiziranost zdravstvenih sistemov ali mehanizmov za zmanjševanje nevarnosti naravnih nesreč (ali opozarjanje nanje), vključno s cunamiji;

9.

poudarja, da ima problem na evropski ravni velike razsežnosti, s 447 obalnimi regijami v 22 državah članicah in na šestih velikih morskih območjih. Na teh območjih živi 41 % evropskega prebivalstva, kar ustreza 41 % aktivnega prebivalstva Unije (15). 35 % bruto domačega proizvoda (BDP) 22 držav z obalnimi regijami, kar ustreza 3,5 bilijona EUR, nastaja v 50-kilometrskem obalnem pasu, in vrednost gospodarskih dobrin v 500-metrskem obalnem pasu ocenjujejo na 500 do 1 000 milijard EUR (16). Vse to poudarja pomen obalnih regij z vidika proizvodnje ter njihov gospodarski in socialni pomen za razvoj in kohezijo v regijah. To so vrednote, ki jih je v procesu prilagajanja podnebnim spremembam nujno treba ohranjati ali jih še dodatno utrjevati;

10.

je zato prepričan v gospodarsko in socialno nujnost spodbujanja prilagajanja v obalnih regijah, tudi ob upoštevanju, da bi bili stroški, če ukrepanja ne bi bilo, višji, in kljub trajajoči dolžniški krizi v nekaterih državah območja eura. Nedavne študije (17) kažejo, da bo brez dodatne zaščite povprečna škoda na ravni EU v obdobju 2041–2070 v primerjavi z letom 1995 znašala 11,7 milijarde EUR, v obdobju 2071–2100 pa 17,4 milijarde EUR; število ljudi, ki jih bodo vsako leto ogrožale poplave, pa bi se utegnilo v navedenih obdobjih povečati za 40 000 oziroma 80 000. Letni stroški prilagajanja so ocenjeni na približno milijardo EUR za obdobje 2041–2070 in 0,7 milijarde EUR za obdobje 2071–2100, iz česar jasno izhaja, da so koristi prilagajanja veliko večje, kot če ukrepanja ne bi bilo. V isti raziskavi se ugotavlja tudi, da je prilagajanje potrebno neodvisno od podnebnih sprememb, kot posledica socialnega in gospodarskega razvoja obalnih regij in torej večje vrednosti dobrin in naložb, ki jih je treba zaščititi;

11.

prav tako poudarja, da se stroški, tako škode kot prilagajanja, v posameznih državah članicah v razmerju do njihovega BDP precej razlikujejo, in da se zlasti otoki zaradi svojih geografskih posebnosti soočajo z višjimi stroški pri izvajanju lokalnih ukrepov;

12.

opozarja, da obalne regije vključujejo pomembne naravne habitate in prispevajo k ohranjanju biološke raznovrstnosti  (18) , krajine in občutljivih ekosistemov, kot so na primer mokrišča, ter uporabe ekosistemskih storitev, od zaščite katerih so odvisne privlačnost, gospodarska vzdržnost in kulturna identiteta teh regij. Ugotavlja tudi, da mreža Natura 2000 varuje precejšen del obalnih (19) in morskih območij;

13.

poudarja, da je prilagajanje v obalnih regijah kompleksen in multidisciplinaren proces. Te regije so namreč na meji med kopenskimi (urbana središča, industrija, kmetijstvo, gozdovi, reke) in morskimi sistemi (ribištvo, akvakultura, pristaniške dejavnosti, pomorski promet, turizem). Poleg tega imajo upravne pristojnosti (na primer v zvezi z nevarnostmi poplav, oskrbo s pitno vodo ali rabo zemljišč), ki so pogosto porazdeljene na različne ravni upravljanja (20).

ODBOR REGIJ

C.   Evropski pristop, subsidiarnost in sorazmernost

14.

pozdravlja namero Komisije, da opredeli celostno strategijo na ravni EU in skupne instrumente za prilagajanje, ter je prepričan, da lahko evropski pristop k sedanjemu in prihodnjemu prilagajanju podnebnim spremembam zagotovi dodano vrednost dejavnostim držav članic ali lokalnih in regionalnih oblasti, ne da bi bilo kršeno načelo subsidiarnosti, in sicer tudi glede na to, da učinki podnebnih sprememb segajo čez državne meje;

15.

vendar meni, da mora biti prihodnja evropska strategija prilagajanja dovolj podrobna, da bo lahko zajemala regionalne razlike glede na: (i) vrste učinkov, (ii) stopnjo ogroženosti in dolgoročne posledice, (iii) gospodarske razmere (npr. ogrožene dobrine in vire), (iv) socialno strukturo (npr. gostoto prebivalstva in zmožnost človeških sistemov), in (v) strukturne značilnosti (npr. obrobna lega ali zelo velika občutljivost na podnebne spremembe, ki je značilna za obalne regije, otoke, gorske regije (21) in najbolj oddaljene regije);

16.

opozarja tudi, da bi bilo treba v prihodnji strategiji opredeliti ukrepe prilagajanja, ki bi bili enako kot instrumenti financiranja dovolj prožni, da bi jih bilo mogoče po eni strani prilagajati regionalnim razlikam, po drugi strani pa nenehnemu procesu prilagajanja. Ti ukrepi bi morali biti tudi usklajeni z ukrepi za blaženje, da bi preprečili neustrezne oblike prilagajanja, ki bi lahko imele za posledico povečano proizvodnjo toplogrednih plinov ali večjo ranljivost;

17.

meni, da se mora EU pri prilagajanju obalnih regij osredotočiti na pobude na naslednjih področjih: (i) usklajevanje in sodelovanje med različnimi ravnmi upravljanja, kjer se pojavljajo čezmejna razsežnost učinkov ali ukrepov; (ii) usposabljanje; (iii) ustvarjanje znanja za zapolnjevanje vrzeli, kar pri obalnih območjih pogosto vključuje kompleksno dinamiko in potrebo po multidisciplinarnih pristopih; (iv) razširjanje znanja, dobrih praks in uspešnih primerov; (v) tehnično in finančno podporo pri snovanju celostnih lokalnih in regionalnih strategij prilagajanja in njihovem izvajanju; (vi) raziskave in razvoj inovativnih tehnologij prilagajanja; (vii) opredelitev ter tehnično in finančno podporo programom čezmejnega sodelovanja za prilagajanje na ravni makroregij;

18.

prav tako meni, da bi morala Komisija imeti ključno vlogo pri usklajevanju in ocenjevanju številnih raziskovalnih projektov, sofinanciranih s sredstvi EU, se izogibati podvajanju, krepiti sinergije ter spodbujati razširjanje in množično uporabo najboljših rešitev in orodij; pri tem bi morala Evropska komisija poskrbeti za uskladitev skupnih ukrepov sosednjih držav oziroma obalnih regij ter za uresničevanje skupnih raziskovalnih in naložbenih projektov;

19.

ponovno poudarja (22), da si je treba prizadevati za večjo usklajenost med politikami EU, zlasti z okoljsko. Opozarja, na primer, da lahko ukrepi prilagajanja ogrozijo izvajanje direktiv o habitatih (92/43/EGS) in pticah (79/409/EGS), zlasti na področju infrastrukture. V zvezi s tem je pomembno predvideti učinkovite in transparentne lokalne mehanizme za posvetovanje, da se določijo popravni in/ali nadomestitveni ukrepi za tista območja, ki so pomembna za EU in bodo utrpela negativne posledice ali škodo zaradi ukrepov prilagajanja;

20.

meni, da je instrument celostnega upravljanja obalnih območij (ICZM) bistvenega pomena za lažje povezovanje politik na obalnih območjih, zlasti pri zadevah, ki še niso v celoti zajete, kot so erozija, prilagajanje podnebnim spremembam in okolju prijazna infrastruktura, kot tudi za spodbujanje regionalnega sodelovanja med lokalnimi akterji, na primer prek pobud, kot je Sardinia Charter (Sardinska listina) v Sredozemlju (23). Zato pozdravlja revizijo priporočila iz leta 2002, ki upošteva bolj razčlenjen evropski politični okvir, ki se je izoblikoval v zadnjih letih za upravljanje morskih in obalnih območij (24). Odbor v zvezi s tem upa, da bo ta revizija priložnost za jasnejšo usmeritev instrumenta ICZM v prilagajanje;

21.

pozdravlja možnost, da se finančna podpora EU v naslednjem večletnem finančnem okviru 2014–2020 znatno poveča, pri čemer naj bi bilo vsaj 20 % vseh izdatkov namenjenih za ukrepe na področju podnebnih sprememb, vendar poudarja, da je treba pri pristojnostih za financiranje zagotoviti pravična in realistična razmerja med različnimi ravnmi upravljanja, tudi ob upoštevanju sedanjih gospodarskih težav lokalnih in regionalnih uprav ter ob spoštovanju načel dopolnilnosti in dodatnosti, kot tudi olajšati ugotavljanje alternativnih virov;

22.

v zvezi s tem ponovno predlaga (25), da se del prihodkov iz evropskega sistema trgovanja s kvotami emisij da na voljo lokalnim in regionalnim oblastem za izvajanje ukrepov prilagajanja (in blaženja); upa tudi, da bo Komisija pripravila priporočila za vključitev zasebnega sektorja, vključno z zavarovalnicami, v vrednotenje in skupno prevzemanje tveganj ter v ozaveščanje.

ODBOR REGIJ

D.   Pogoji za soočanje z izzivi in predlaganje rešitev za prilagajanje

23.

poudarja, da je pomembno upoštevati proces prilagajanja ne samo z vidika stroškov, ampak tudi in predvsem z vidika priložnosti in koristi v primerjavi z neukrepanjem, in opozarja (26), da je prilagajanje eden izmed možnih načinov za razvoj konkurenčnih in okolju prijaznih regionalnih gospodarstev; vendar opozarja, da je pogoj za to lokalna uprava, ki se zaveda tveganj in posledic podnebnih sprememb, je pristojna za ukrepe, ki jih je treba sprejeti, in zmožna v lokalnih okvirih izvajati povezovanje politik in ukrepov ter dostopati do razpoložljivih finančnih sredstev;

24.

poudarja, da so nekatere regije aktivno vključene v boj proti podnebnim spremembam, da pa na splošno obstaja nevarnost nezadostne ozaveščenosti o obsegu problema. Zato meni, da je pomembno organizirati informacijske kampanje, ki bi pojasnjevale vzročno-posledične povezave med podnebnimi spremembami in problemi, s katerimi se srečujejo na terenu, kot so npr. pomanjkanje vode, krčenje obalnega pasu, vročinski valovi, poplave in zemeljski plazovi, ter hkrati ponujale informacije in konkretne primere ali primere uspešne uporabe orodij, ki so na voljo za proces prilagajanja in blaženja (27);

25.

meni, da je temeljnega pomena, da se na lokalni in regionalni ravni z uporabo Evropskega socialnega sklada ustvarita zmožnost in prožnost, ki sta potrebni za upravljanje prilagajanja, in sicer tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Smiselno je npr. okrepiti lokalno upravo za vključevanje strategij prilagajanja v sektorske politike na lokalni ravni, ali za spodbujanje razvoja ustrezne lokalne in regionalne zakonodaje. Po drugi strani pa bo treba pristojnosti za projektiranje in gradnjo v zasebnem sektorju prilagoditi novim potrebam, ki izhajajo iz celostnih in multidisciplinarnih politik (28);

26.

poziva Komisijo, naj izboljša in – tudi na podlagi izkušenj iz posameznih projektov – še naprej razvija: (i) kartografska orodja za zagotavljanje podatkov in informacij na geografski podlagi in v koristnem merilu, ki so namenjeni podpori odločanju na lokalni in regionalni ravni; (ii) jasen in skupen referenčni okvir za oceno ranljivosti, učinkov in tveganj; ter (iii) smernice za opredelitev lokalnih strategij prilagajanja v obalnih regijah, ob upoštevanju potrebne multidisciplinarnosti ukrepov in vidikov, ki se na teh območjih nanašajo na upravljanje na več ravneh;

27.

zlasti meni, da bi bil smiseln razvoj kazalnikov ranljivosti za obalne regije ter orodij, ki bi temeljila na njih in se uporabljala za analizo ranljivosti. Ti kazalniki lahko v povezavi z napovedmi časovnega poteka dogodkov in podatki o zmožnosti prilagajanja tudi olajšujejo ugotavljanje in opredeljevanje prednostnih nalog ukrepanja na terenu, da se tako omogoči koncentracija sredstev tam, kjer so najbolj potrebna;

28.

pozdravlja razvoj informacijskih platform, kot je CLIMATE-ADAPT, vendar poudarja, da bi bilo smiselno izboljšati dostop do vsebin za končne uporabnike, v skladu z načeli skupnega okoljskega informacijskega sistema (SEIS) (29), na primer s prevajanjem informacij v zadostno število jezikov. Odbor tudi poziva, naj bi v okviru platforme razvili oddelek, namenjen financiranju prilagajanja na lokalni in regionalni ravni, in zbirko podatkov o naložbah;

29.

poudarja, da bi bilo treba več vlagati v raziskave: te bi se morale bolj odzivati na potrebe lokalne in regionalne politike, na primer s pripravo strategij prilagajanja in stroškovno učinkovitih ukrepov, ker bi bili slednji načrtovani na podlagi specifičnih lokalnih in regionalnih razmer. Treba bi bilo tudi olajševati oblikovanje ali krepitev mehanizmov, kjer slednji že obstajajo, za dialog in/ali partnerstva med znanostjo, politiko in – kolikor je mogoče – civilno družbo, na primer s skupnim sodelovanjem pri evropskih projektih;

30.

ponovno poudarja (30), da sta za obalne regije ključnega pomena usklajevanje sprejetih politik in raziskave, usmerjene v ocenjevanje učinkov v sosednjih ali čezmejnih regijah, da problema ne bi preprosto le prenašali iz ene v drugo teritorialno enoto. Participativni pristop pri določanju teh ukrepov in vključevanje vseh pomembnih akterjev bi lahko olajšala izvajanje ukrepov, ki bi bili v lokalnem ali regionalnem okviru usklajeni;

31.

meni, da so stroški prilagajanja in nezmožnost razumevanja morebitnih priložnosti in koristi velika ovira za pripravo lokalnih strategij in še bolj za njihovo izvajanje. Zato poudarja, da lahko priprava orodij za ocenjevanje tako stroškov kot koristi prilagajanja zagotavlja učinkovito spodbudo za tiste politične procese na lokalni in regionalni ravni, ki so osnova za načrtovanje in ukrepanje na terenu ter za ustvarjanje pogojev za opredelitev stroškovno najbolj učinkovitih strategij;

32.

izraža prepričanje, da je pomanjkanje finančnih sredstev na lokalni in regionalni ravni – tudi ob primernih zmožnostih, ozaveščenosti in zadostni znanstveni podpori – ovira za učinkovito ukrepanje; zato meni, da je treba določiti način neposrednega financiranja ukrepov na lokalni in regionalni ravni prek instrumentov partnerstva, kot sta npr. LIFE+ in pobuda Obzorje 2020, vzpostaviti tržne instrumente, kot so plačila za ekosistemske storitve ali dobički, ki jih je možno pridobiti iz sistema za trgovanje s kvotami za emisije ter uvesti davčne instrumente, kot so spodbude;

33.

ugotavlja, da je treba najti rešitev za premajhno prožnost ukrepov prilagajanja, npr. z dajanjem prednosti reverzibilnim strategijam z "mehkimi" namesto "trdimi" ukrepi (npr. opozorilni sistem, ki deluje bolj učinkovito kot pa veliki objekti, ki se izkažejo obrobnega pomena), ali s spodbujanjem razvoja okolju prijazne infrastrukture, katerega namen – ponovna vzpostavitev naravnih habitatov – je podlaga za ekosistemski pristop k prilagajanju;

34.

v zvezi s tem ugotavlja, da je instrument ICZM za sredozemske države članice postal obvezen z začetkom veljavnosti Protokola o ICZM Barcelonske konvencije marca 2011 in da se ta protokol posebej nanaša na uporabo ekosistemskega pristopa, da se zagotovi trajnostni razvoj obal (31). Ugotavlja tudi, da so v strategiji EU za biološko raznovrstnost (32) ekosistemski pristopi obravnavani kot stroškovno učinkovite alternative tehnološkim rešitvam za prilagajanje in blaženje, zato s pričakovanji čaka na prispevke, ki jih bo lahko zagotavljala prihodnja strategija EU za okolju prijazno infrastrukturo v procesu prilagajanja v obalnih regijah.

ODBOR REGIJ

E.   Institucionalni prispevek lokalnih in regionalnih oblasti ter mednarodno sodelovanje

35.

zahteva od Komisije, naj se predhodno posvetuje s predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti, da bi se tako prepričala, da je predlog za sprejetje evropske strategije prilagajanja skladen z načelom sorazmernosti in da vsebuje dovolj poudarkov in podrobnosti na lokalni ravni, zlasti glede najbolj občutljivih območij, kot so obalne regije, otoki in gorske regije;

36.

je prepričan, da ima lahko aktivno vlogo pri razvoju informacijskih platform, kot sta npr. CLIMATE-ADAPT in OURCOAST, zlasti zato, da bi prispevali k osredotočenju vsebine teh platform na lokalne potrebe in razmere, ter da bi tako povečali njihovo zmožnost zagotavljanja informacij za lokalne in regionalne oblasti;

37.

ponavlja (33), da bi moral biti redno zaprošen za mnenje o evropskih in mednarodnih pogajanjih o podnebju, zato želi, da: (i) bi bil vključen v evropsko delovno skupino za prilagajanje, ki bi se posvečala predvsem trajno prikrajšanim regijam, med drugim prikrajšanosti, ki je posledica učinkov podnebnih sprememb in se torej nanaša na obalne regije, otoke, gorske in najbolj oddaljene regije; in da (ii) bi dobil status opazovalca v Odboru za prilagajanje (34);

38.

je prepričan, da je potrebno več solidarnosti in sodelovanja med regijami, da bi izkoristili znanje in izkušnje lokalnih in regionalnih oblasti v procesu prilagajanja, tako na ravni EU kot na mednarodni ravni. Zato pozdravlja pobude, ki vzpostavljajo skupne zaveze za lokalne oblasti, kot so Durbanska listina o prilagajanju podnebnim spremembam, spodbujajo inovativna partnerstva, kot je Teritorialni pristop k podnebnim spremembam  (35), ali ki so namenjene vzpostavitvi mreže za skupno uporabo, sodelovanje in izmenjavo okolju prijaznih tehnologij, kot je Center in omrežje za podnebne tehnologije  (36) .

V Bruslju, 10. oktobra 2012

Predsednik Odbora regij

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO


(1)  IPCC, 2012: Managing the Risks of Extreme Events and Disasters to Advance Climate Change Adaptation. A Special Report of Working Groups I and II of the Intergovernmental Panel on Climate Change (Obvladovanje tveganj pri ekstremnih dogodkih in nesrečah za izboljšanje prilagajanja podnebnim spremembam. Posebno poročilo 1. in 2. delovne skupine meddržavnega foruma o podnebnih spremembah).

(2)  "Ugotavljanje možnosti za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo vrednotenje glede na merila, kot so dostopnost, koristi, stroški, uspešnost, učinkovitost in izvedljivost"; : "V človeških sistemih proces prilagajanja dejanskim ali pričakovanim podnebnim razmeram in njihovih učinkom, da se omeji škoda ali izkoristijo ugodne priložnosti. V naravnih sistemih proces prilagajanja dejanskim podnebnim razmeram in njihovim učinkom; človekov poseg lahko olajša prilagajanje pričakovanim podnebnim razmeram" (opredelitvi iz glosarja, navedenega v opombi 1).

(3)  CdR 118/2007 fin, CdR 72/2009 fin.

(4)  COM(2007) 354 final; COM(2009) 147 fin; Memorandum o soglasju med Odborom regij in UNEP, 21. junij 2012.

(5)  Sporazum iz Cancúna, 2010: http://cancun.unfccc.int/.

(6)  19. junija 2012.

(7)  COM(2011) 615 final/2, 14.3.2012.

(8)  Policy Research Corporation (2009), The economics of climate change adaptation in EU coastal areas (Ekonomika prilagajanja podnebnim spremembam na obalnih območjih EU).

(9)  CdR 72/2009 fin.

(10)  "Obalna območja" so opredeljena kot teritorialne enote tretje ravni (NUTS3), ki so ob morju ali kjer vsaj polovica prebivalstva živi manj kot 50 km od morja. Tudi Hamburg je obalno območje, čeprav ne izpolnjuje teh meril, vendar se šteje, da morje nanj močno vpliva.

(11)  Podatki Evropske agencije za okolje in projekta Eurosion, v: Policy Research Corporation (2009), The economics of climate change adaptation in EU coastal areas (Ekonomika prilagajanja podnebnim spremembam na obalnih območjih EU).

(12)  Evropska agencija za okolje (2010), 10 Messages for 2010 – Coastal ecosystems (10 sporočil za leto 2010 – Obalni ekosistemi).

(13)  Brown S., Nicholls R.J., Vafeidis A., Hinkel J. in Watkiss P. (2011). Evropska znanstvena fundacija ocenjuje, da so se mokrišča zaradi učinkov podnebnih sprememb ob atlantskih obalah zmanjšala za 17 %, ob sredozemskih za 31 do 100 % in ob baltskih za 84 do 98 % (vir: Evropska komisija, GD za okolje (2012), LIFE in organi za upravljanje obal).

(14)  Policy Research Corporation (2009), The economics of climate change adaptation in EU coastal areas (Ekonomika prilagajanja podnebnim spremembam na obalnih območjih EU).

(15)   (Regionalni letni zbornik Eurostata 2011), poglavje 13 – obalna območja.

(16)  Policy Research Corporation (2009), The economics of climate change adaptation in EU coastal areas (Ekonomika prilagajanja podnebnim spremembam na obalnih območjih EU).

(17)  ClimateCost (the Full Costs of Climate Change)(ClimateCost; celotni stroški podnebnih sprememb): http://www.climatecost.cc/home.html. (V: Brown S., Nicholls R.J., Vafeidis A., Hinkel J. in Watkiss P. (2011). Podatki se nanašajo na scenarij "stabilizacije" ENSEMBLES E1 (van der Linden in Mitchell, 2009: Lowe in drugi, 2009a), ki izhaja iz domneve o dvigu morske gladine za 18 cm do leta 2050 in 26 cm do leta 2080 in iz domneve, da se bodo temperature v primerjavi s predindustrijskimi ravnmi povečale za manj kot 2 °C oziroma da bodo globalne politike, ki se zdaj izvajajo za ublažitev podnebnih sprememb, učinkovite. Tak scenarij omogoča doseči najugodnejša razmerja med stroški in koristmi.

(18)  V prilogah direktive o habitatih je navedenih 50 vrst obalnih habitatov in 150 vrst (poleg ptic), ki imajo najraje obalne ekosisteme (vir: Evropska agencija za okolje (2010), 10 Messages for 2010 – Coastal ecosystems (10 sporočil za leto 2010 – Obalni ekosistemi).

(19)  Evropska agencija za okolje (2010), 10 Messages for 2010 – Coastal ecosystems (10 sporočil za leto 2010 – Obalni ekosistemi).

(20)  Policy Research Corporation (2009), The economics of climate change adaptation in EU coastal areas (Ekonomika prilagajanja podnebnim spremembam na obalnih območjih EU).

(21)  CdR 89/2012 fin.

(22)  CdR 118/2007 fin.

(23)  Listina je bila sprejeta v Algheru (Sardinija) julija 2008. Določa načela in cilje mreže za dialog in izmenjavo pobud ICZM v Sredozemlju (ICZM Mediterranean Dialogue – Sredozemski dialog ICZM).

(24)  Zlasti celostno pomorsko politiko (COM (2007) 575) in okvirno direktivo o morski strategiji (2008/56/ES).

(25)  CdR 269/2011 fin; CdR 5/2011 fin; CdR 245/2010 fin; CdR 72/2009 fin.

(26)  CdR 118/2007 fin.

(27)  Primer izdelka, namenjenega svetovni kampanji Making Cities Resilient – My City is Getting Ready (Krepitev odpornosti mest – Moje mesto se pripravlja), www.unisdr.org/campaign je brošura How To Make Cities More Resilient (Kako narediti mesta bolj odporna), posebej namenjena vodjem lokalnih uprav. Brošura ponuja razčlenjen uvod v ukrepe za zmanjševanje tveganja in povečevanje odzivne zmožnosti, navaja pa tudi primere dobre prakse in trenutno razpoložljiva orodja.

(28)  CdR 72/2009 fin.

(29)  Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Za skupni okoljski informacijski sistem (SEIS), COM(2008) 46 final.

(30)  CdR 118/2007 fin.

(31)  Evropska agencija za okolje (2010), 10 Messages for 2010 – Coastal ecosystems (10 sporočil za leto 2010 – Obalni ekosistemi).

(32)  COM(2011) 244 final.

(33)  CdR 269/2011 fin.

(34)  Odbor za prilagajanje (Adaptation Committee) je bil ustanovljen na podlagi sporazumov iz Cancúna, da bi pogodbenicam UNFCCC zagotavljal tehnično podporo, pomoč, izmenjavo znanja in najboljših praks ter sinergije.

(35)  Territorial Approach to Climate Change – TACC.

(36)  Climate Technology Centre and Network: http://unfccc.int/ttclear/jsp/CTCN.jsp.


18.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 391/27


Mnenje Odbora regij – Regionalni pristopi k podnebnim spremembam v EU na primeru gorskih regij

2012/C 391/06

ODBOR REGIJ

opozarja, da so gorske regije zelo občutljive na podnebne spremembe, in meni, da bi moralo biti prilagajanje na podnebne spremembe vključeno v širši projekt povečevanja individualne in kolektivne odpornosti, ki upošteva vse – medsebojno nujno povezane – okoljske, energetske in družbene kritične točke;

ugotavlja, da naj bi v letu 2013 EU sprejela strategijo prilagajanja, ter meni, da bi ta splošna strategija morala imeti lokalno in regionalno razsežnost, kot je vsebovana v členu 174 PDEU, in vključevati poglavje, posebej namenjeno gorskim regijam;

poudarja, da so zaradi povečane ranljivosti gorskih območij, ki se pričakuje v prihodnjih desetletjih, potrebne okrepljene znanstvene raziskave in dober sistem za izmenjavo informacij. V proračunu EU za obdobje 2014–2020 je treba izrecno predvideti sredstva, namenjena prilagajanju na podnebne spremembe. Treba je predvideti politiko za izboljšanje dostopa do storitev splošnega pomena na posebej ranljivih območjih in za izboljšanje njihovega izvajanja;

poudarja, da je veliko gorskih območij že začelo pripravljati strategije za prilagajanje; nujno je uskladiti cilje in preučiti rezultate. Treba je uskladiti okoljske pobude, ki so zdaj razpršene med številna združenja, raziskovalne ustanove in uprave na gorskih območjih.

Poročevalec

Luciano CAVERI (IT/ALDE), član deželnega sveta avtonomne dežele Doline Aoste

Referenčni dokument

Mnenje na lastno pobudo

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

SPLOŠNE UGOTOVITVE

Odbor Regij

1.

ugotavlja, da v zadnjih letih v Evropski uniji številni znanstveni in politični dokumenti ter projekti opozarjajo, da so gorske regije zelo občutljive na podnebne spremembe, ker se tu na omejeni površini pojavljajo življenjska okolja, ki se razlikujejo glede na višino, izpostavljenost ter vpliv atmosferskih tokov. Tudi medvladna skupina za podnebne spremembe (IPCC) uvršča gorska območja med podnebno najbolj ogrožene regije ("hot spots"). Poleg tega poglavje 13 Agende 21 (vrhunsko srečanje o Zemlji v Riu, 1992), posebej namenjeno gorskim območjem, v točki 4 navaja, da so to "območja, ki so najbolj občutljiva na podnebne spremembe." Vprašanje je aktualno tudi v okviru konference Rio+20 v juniju 2012. Na gorskih območij se nahaja največ gozdnih površin v Evropi, ki s skladiščenjem velikih količin CO2 učinkujejo kot ponor ogljika in tako prispevajo k boljši kakovosti zraka, blažijo posledice onesnaževanja ter zagotavljajo pomembne vodne vire in raznoliko pokrajino. Vendar so ta območja občutljiva na podnebne spremembe. Gorska območja zaradi svojega podnebja, biotske raznovrstnosti, bogate krajine, vodnih virov, kulturnih in arhitekturnih vidikov ter tradicij in običajev poleg morske obale obiskuje največ turistov;

2.

poudarja, da podnebne spremembe sicer vplivajo na vse dele Evropske unije in na ves svet, konkretni učinki na določenem ozemlju, s tem pa tudi potrebne priprave na odziv ter sam odziv na te učinke, pa so odvisni od številnih dejavnikov. Pri vseh ukrepih za odziv na podnebne spremembe je zato treba upoštevati specifične razmere na posameznih območjih. Lokalne in regionalne oblasti, ki so zastopane v OR, so zato izjemno pomembni partnerji pri oblikovanju in izvajanju ustreznih rešitev;

3.

opozarja, da so podnebne spremembe in njihove posledice med najpomembnejšimi izzivi lokalnih in regionalnih oblasti v Evropski uniji v prihodnjih letih. Zato bi bilo treba najprej predvsem sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi poskusili kar se da omejiti naraščanje povprečne globalne temperature (blažitev), hkrati pa se na različnih ravneh tudi pripraviti na neizogibne spremembe (prilagoditev);

4.

poudarja, da so gorska območja zakladnice biotske raznovrstnosti, ki jih ogrožajo hitre podnebne spremembe: kar 43 % vseh lokacij Nature 2000 je na gorskih območjih in 118 od 1 148 vrst, navedenih v prilogah II in IV direktive o habitatih, je povezanih z gorskimi okolji (1);

5.

opozarja, da se podnebne spremembe, ki so v nižinah komaj zaznavne, na gorskih območjih ojačujejo, kar olajšuje postavljanje zgodnje diagnoze razvoja podnebja v širšem merilu. Tako so te spremembe izredno pomemben predmet opazovanj v okviru znanstvenih raziskav in podatkovna zbirka za razvoj in ocenjevanje politik prilagajanja;

6.

poudarja, da se podnebne spremembe že dogajajo. Vplivajo na povečevanje hidrogeoloških nevarnosti (poplav, plazov) in povečujejo ogroženost ljudi in infrastrukture, zmanjšujejo razpoložljivost vode predvsem poleti (tudi na sosednjih negorskih območjih), spreminjajo režim rečnih tokov (v alpskem prostoru se pričakuje večjo pogostost zimskih poplav in poletnih suš), krčijo velikost ledenikov (od leta 1850 so alpski ledeniki izgubili približno dve tretjini svojega obsega; krčenje se je močno pospešilo po letu 1985), zmanjšujejo permafrost ter trajanje in intenzivnost snežne odeje predvsem na nadmorski višini pod 1 500 metri, spreminjajo pogostost snežnih plazov, ogrožajo biotsko raznovrstnost ter selitve rastlin in živali, spreminjajo zimsko in poletno turistično gospodarstvo ter pridobivanje hidroelektrične energije, povzročajo negotovosti v kmetijski proizvodnji in škodo gozdarstvu. Zaradi občutljivosti na te hitre podnebne spremembe je alpsko okolje "trajno prizadeto" območje. Povečanje temperature, ki so ga v zadnjih 150 letih zabeležili v Alpah (+ 1,5 °C) je dvakrat tolikšno kot svetovno povprečje (+ 0,7 °C) (2). Ranljivost alpskih vodnih virov je leta 2009 preučila Evropska agencija za okolje (3);

7.

poudarja, da izročila in kulture gorskih območij temeljijo na pomembni zavesti o omejenosti in možnostih okoljskih virov. Ostre fizične omejitve na posameznih ozemljih so omogočile, da so se sčasoma oblikovala pretanjena merila za trajnost in racionalno rabo virov. Z uporabo novih tehnologij te temeljne vrednote lahko postanejo del sodobne vizije in vodijo v ustvarjanje znanja in razvojnih modelov, ki niso koristni samo za gorska območja, temveč tudi za območja v njihovi soseščini. V mnogih primerih te vrednote lahko postanejo univerzalne (kot npr. model partnerstev za trajnostni razvoj mest in podeželja v okviru pripravljalnega ukrepa RURBAN – delovna skupina za teritorialno kohezijo in urbane zadeve [TCUM EU, GD REGIO]);

8.

opozarja, da bodo podnebne spremembe za naše zmožnosti prilagajanja večji izziv kot katera koli druga ovira, s katero se je kdajkoli soočila človeška vrsta, vendar pa je to le delni kazalnik bolj kompleksne okoljske krize in krize človeštva, ki zadeva tudi:

razpoložljivost obnovljivih naravnih virov (voda, gozdovi, ribji staleži, zajemanje biomase);

zmanjševanje kakovosti in količine ekosistemskih dobrin in storitev;

zmanjševanje biotske raznovrstnosti;

ranljivost proizvodnje hrane (visoki stroški fosilnih energetskih virov za pridobivanje hrane, zmanjševanje površin, primernih za obdelovanje, neravnovesje ciklov ogljika, dušika in fosforja);

zmanjševanje razpoložljivosti rudninskih surovin;

zmanjševanje razpoložljivosti poceni fosilne energije (vrh nafte ["Peak Oil"]);

onesnaževanje zraka, vode in tal ter kopičenje biološko nerazgradljivih odpadkov;

rast prebivalstva in povečanje migracijskih tokov (tudi zaradi podnebnih sprememb);

9.

poudarja, da bodo ti problemi povzročali različne ekonomske in socialne reakcije, odvisno od geografskih območij. Zato izraža obžalovanje, da je eden od redkih projektov, ki analizirajo vpliv podnebnih sprememb na evropsko gospodarstvo, projekt PESETA Skupnega raziskovalnega središča EU iz leta 2009, ki pa ne upošteva gorskih regij;

10.

opozarja, da Evropska komisija v Beli knjigi o prilagajanju (COM(2009) 147 final) priznava regionalno variabilnost učinkov podnebnih sprememb in dejstvo, da bo vsaka strategija prilagajanja lahko uspešna samo, če bodo pri njenem izvajanju sodelovale vse ravni upravljanja. Prilagajanje je dinamičen, dolgoročen proces, ki zahteva tesno povezavo med nosilci političnega odločanja, raziskovalci, strokovnjaki, podjetniki in lokalnimi upravami;

11.

izraža zadovoljstvo, da se je spomladi leta 2012 začelo javno posvetovanje za pripravo evropske strategije prilagajanja, načrtovane za leto 2013, in vzpostavljena je bila platforma za podnebne spremembe CLIMATE-ADAPT, koristno orodje za zbiranje primerov dobrih praks in načrtovanje na ravni regij in urbanih območij, ki vključuje tudi poglavje o gorah.

ODBOR REGIJ

Cilji

12.

meni, da bi moralo biti prilagajanje na podnebne spremembe vključeno v širši projekt povečevanja individualne in kolektivne odpornosti, ki upošteva vse – medsebojno nujno povezane – okoljske, energetske in družbene kritične točke;

13.

ugotavlja, da naj bi Evropska unija v letu 2013 sprejela strategijo prilagajanja, ter meni, da bi ta splošna strategija morala imeti lokalno in regionalno razsežnost, kot je zapisana v členu 174 PDEU. Zaželeno je, da bi bilo v tej evropski strategiji za prilagajanje predvideno poglavje, posebej namenjeno gorskim regijam;

14.

prav tako mora evropska strategija prilagajanja vključevati posebno poglavje o najbolj oddaljenih regijah, katerih omejitve in posebnosti so priznane v členu 349 PDEU;

15.

poudarja, da so zaradi povečane ranljivosti gorskih območij, ki se pričakuje v prihodnjih desetletjih, potrebne okrepljene znanstvene raziskave in dober sistem za izmenjavo informacij. Pomembno je, da se sredstva, namenjena prilagajanju na podnebne spremembe, izrecno predvidijo v proračunu EU za obdobje 2014–2020;

16.

zahteva, da je treba v zvezi z novimi kritičnimi točkami, ki jih prinašajo podnebne spremembe, predvideti politiko za izboljšanje dostopa do storitev splošnega pomena na posebej ranljivih območjih in za izboljšanje njihovega izvajanja;

17.

poudarja, da bi bilo treba ukrepom za blažitev ter sredstvom za njihovo izvajanje dati prednost pred ukrepi za prilagajanje. Če ne bomo dosegli znatnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, določenega v Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja, ne bo mogoče preprečiti prihodnjega globalnega segrevanja, podnebnih sprememb in izrednih vremenskih pojavov, ki bodo prizadeli lokalne skupnosti;

18.

opozarja, da je potrebna priprava med seboj tesno povezanih ukrepov za reševanje sedanjih in obvladovanje prihodnjih problemov na področjih, ki so že zajeta v pripravo programov EU. Ob tem je treba določiti, kateri ukrepi se v skladu z načelom subsidiarnosti obravnavajo v okviru sistema evropske lokalne demokracije. Ukrepi bi bili lahko naslednji:

a)

doseganje največje energetske učinkovitosti novih in prenova že zgrajenih stavb;

b)

ohranitev tipičnih gradenj na gorskih in podeželskih območjih ter zagotavljanje podpore zanje s pripravo načrtov rabe zemljišč in naravnih virov, ki omogočajo razvoj mest, ki ne dopušča nobene špekulacije z zemljišči. Tako se bo preprečila degradacija pokrajin, ekosistemov, habitatov in obstoječih zaščitenih območij, pa tudi onesnaževanje vodnih virov in tal, to pa bo prispevalo tudi k razvoju odgovornega turizma in s tem k ohranjanju poseljenosti gorskih območij;

c)

uvajanje energije iz obnovljivih virov glede na značilnosti območja (sončna toplotna energija in fotovoltaična energija, energija vetra, vodna energija, biomasa), vse dokler ne bi dosegli energetske samozadostnosti, kjer je to mogoče; potreba po celostnih regionalnih energetskih načrtih, upravljanje s črpalnimi zbiralniki za hidroelektrarne v odvisnosti od shranjevanja fotovoltaične električne energije;

d)

spodbujanje energetskih pregledov na občinski in regionalni ravni;

e)

zmanjšanje pretoka energije in snovi v lokalnih skupnostih ob nespremenjeni življenjski ravni (primer: "2000-vatna družba", ki je zamisel ETH (švicarske državne tehniške visoke šole) v Zürichu);

f)

zmanjšanje količine odpadkov in kar največja možnost recikliranja, spodbujanje pridobivanja domačega komposta iz organskih odpadkov;

g)

ponovna oživitev krajevnih prehranskih verig: kakovostno kmetijstvo in vzreja, predvsem za podporo porabi na kraju samem in trgovini za turiste ob izrecni podpori kmetijstvu, usmerjenemu v ohranjanje tal (brez obdelovanja tal ali z minimalno obdelavo tal), ter ekološkemu kmetijstvu in živinoreji;

h)

regulirano upravljanje gozdov v zvezi z zajemanjem lesne biomase za pridobivanje energije in gradnjo; pri tem upravljanju je treba biti pozoren na pritiske, ki izhajajo iz podnebnih sprememb; velikost naprav za proizvodnjo toplote iz biomase mora biti določena tako, da ne presega letne gozdarske proizvodnje; ohranjanje zaščitnih gozdov; podpora trajnostnemu gozdarstvu za proizvodnjo lesa in biomase kot gospodarskemu viru teh območij;

i)

močna omejitev porabe zemljišč za gradnjo in infrastrukturo;

j)

zmanjšanje potreb po mobilnosti s krepitvijo računalniških omrežij ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij, elektronskih storitev in dela na daljavo (kar bi omogočilo tudi ponovno poselitev zapuščenih gorskih območij in boljšo turistično rabo);

k)

spodbujanje okoljsko odgovornega in trajnostnega turizma; ustanovitev evropske opazovalnice za turizem, razvoj turizma na kmetijah;

l)

spodbujanje zelenega gospodarstva in inovacij v gorskem okolju: energija, elektronika, sistemi za nadzor in spremljanje, znanstvene raziskave in središča za univerzitetno izobraževanje;

m)

izobraževanje in kultura: ozaveščanje javnosti o nujnem ukrepanju na področju podnebnih sprememb je ključnega pomena za izvajanje dobrih ukrepov na tem področju in za strategijo prilagajanja, zato bo treba spodbujati vključevanje okoljskih tem v šolske učne načrte in dejavnosti obveščanja javnosti, kot je uvajanje regionalnih "okenc za prilagajanje" za pripravo strategij, prilagojenih lokalnim razmeram, in obveščanje javnosti. Primer: avstralski Victorian Centre for Climate Change Adaptation Research (VCCAR, Center za raziskovanje prilagajanja na podnebne spremembe v avstralski zvezni državi Viktoriji, www.vcccar.org.au), ki v lokalni okvir vključuje širšo nacionalno politiko, kot jo določa National Climate Change Adaptation Research Facility (NCCARF, Nacionalni sklad za raziskave prilagajanja na podnebne spremembe, www.nccarf.edu.au);

n)

programi civilne zaščite in preprečevanja nevarnosti podnebnih sprememb, in sicer z uporabo infrastrukture, vremenoslovskimi in hidrološkimi sistemi napovedovanja in opozarjanja, hitro izmenjavo informacij z javnostjo, vajami za preprečevanje škode in reševanje oseb;

19.

poudarja, da je veliko gorskih območij že začelo pripravljati strategije za prilagajanje; nujno je uskladiti cilje in preučiti rezultate. Treba je uskladiti okoljske pobude, ki so zdaj razpršene med številna združenja, raziskovalne ustanove in uprave na gorskih območjih;

20.

zahteva spremljanje doseženih rezultatov, tudi s pripravo kazalnikov učinkovitosti posegov, doseženih zmogljivosti, enotno zbirko podatkov za dostop do projektov in vodenjem evidence energetskih izkaznic;

21.

na koncu poudarja, da se je treba z vzroki in posledicami podnebnih sprememb ukvarjati na vseh ravneh, v številnih različnih geografskih skupnostih in na mednarodni ravni. Še zlasti najrevnejše skupnosti na planetu so pogosto prve, ki jih podnebne spremembe najbolj prizadenejo, zato potrebujejo posebno pomoč. Evropska unija in države članice bi morale v skladu s prednostnimi nalogami, določenimi v dogovorjenih strategijah in mednarodnih sporazumih, dodeliti sredstva za ukrepe blažitve in prilagajanja ter ta sredstva uporabiti na ravni, na kateri bodo imela največ učinka. Pri oblikovanju ukrepov za blažitev posledic podnebnih sprememb in prilagajanje nanje bi morale zato sodelovati tudi lokalne in regionalne oblasti, saj bi tako lahko najbolje izkoristili njihovo strokovno znanje in izkušnje ter bližino državljanom.

V Bruslju, 10. oktobra 2012

Predsednik Odbora regij

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO


(1)  Evropska agencija za okolje (EEA), Europe's ecological backbone: Recognising the true value of our mountains (Evropska ekološka hrbtenica: priznavanje prave vrednosti naših gora), poročilo 6/2010.

(2)  JRC/WHO, Impacts of Europe's changing climate (Učinki podnebnih sprememb v Evropi), poročilo 4/2008: http://www.eea.europa.eu/publications/eea_report_2008_4.

(3)  EEA, Regional climate change and adaptation. The Alps facing the challenge of changing water resources (Regionalne podnebne spremembe in prilagajanje nanje. Alpe pred izzivom sprememb vodnih virov), poročilo 8/2009.


III Pripravljalni akti

ODBOR REGIJ

97. plenarno zasedanje 8., 9. in 10. oktobra 2012

18.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 391/31


Mnenje Odbora regij – Novi večletni finančni okvir za obdobje po letu 2013

2012/C 391/07

ODBOR REGIJ

svari pred scenarijem, ki bi privedel do tega, da se sprejetje dogovora o večletnem finančnem okviru preloži na obdobje po začetku leta 2013;

poudarja, da je velik delež javnih naložb v državah članicah odvisen od sredstev iz strukturnih skladov, in opozarja na obveznosti v okviru Pakta za rast in delovna mesta, sprejetega na vrhu Evropskega sveta 28. in 29. junija 2012;

na podlagi posodobitve predloga Komisije z dne 6. julija 2012 podpira zahtevo Evropskega parlamenta, naj naslednji proračun znaša 1,14 % BND Evropske unije (kar vključuje tudi pristop Hrvaške);

izraža obžalovanje, ker se velika večina tem iz pogajalskega okvira Sveta, vključno z vsemi oblikami makroekonomske pogojenosti, nanaša na vprašanja, ki jih je treba sprejeti s postopkom soodločanja in ne postopkom odobritve;

izraža kritiko, ker so metoda porazdelitve nacionalnih sredstev in zgornje meje za kohezijsko politiko ter politiko razvoja podeželja vključene v pogajalski okvir Sveta; meni, da gre za področje, za katerega veljata postopek soodločanja in obvezno posvetovanje z OR, ter si pridružuje pravico, da vloži tožbo na Sodišče Evropske unije, če mu Evropska komisija ne bo predložila zakonodajnega predloga, o katerem bo lahko izrazil svoje mnenje;

izraža zadovoljstvo zaradi pogajalske metode v Svetu, po kateri se poglavja o odhodkih in dohodkih v pogajalskem okviru obravnavajo skupaj, ter znova izraža podporo dvema novima viroma lastnih sredstev, ki ju predlaga Komisija, namreč iz naslova DDV in novega davka na finančne transakcije;

v celoti podpira predlog Sveta, da se kohezijska politika preoblikuje v podrazdelek in ne v "posebno zgornjo mejo", ter ponavlja svoj poziv, da je treba povečati sredstva za to politiko (na raven, ki bo vsaj enaka ravni v obdobju 2007–2013); podpira tudi predlog oblikovanja nove kategorije regij "v prehodu";

podpira predlog Sveta, da se programi Galileo, ITER in GMES vključijo v razdelek 1 večletnega finančnega okvira, in znova poziva k temu, da se v finančni okvir vključi tudi Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji.

Glavna poročevalka

Mercedes BRESSO (IT/PES), članica sveta dežele Piemont

Referenčna dokumenta

Spremenjeni predlog uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020

COM(2012) 388 final

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnem odboru in Odboru regij: Program poenostavitve za večletni finančni okvir 2014–2020

COM(2012) 42 final

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

1.

ugotavlja, da je Komisija 6. julija 2012 objavila spremenjeni predlog uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, v katerem so zdaj upoštevani tako pristop Hrvaške kot izračuni, ki temeljijo na najnovejših statističnih podatkih (2007–2009);

2.

pozdravlja sprejetje resolucije o večletnem finančnem okviru in lastnih sredstvih na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta 13. junija 2012 in izraža zadovoljstvo, ker je bilo poudarjeno, da je proračun EU 94-odstotno namenjen naložbam in da so upravni izdatki EU proporcionalno izredno nizki; opozarja na multiplikativne učinke in učinek vzvoda, ki ga imajo te naložbe v kombinaciji z zasebnim in javnim sofinanciranjem na lokalni, regionalni in nacionalni ravni; izrecno poudarja, da ima proračun EU kot stabilen večletni javni vir v podporo rasti in zaposlovanju neprecenljiv pomen.

ODBOR REGIJ

Sedanja medinstitucionalna pogajanja

3.

izraža hudo zaskrbljenost zaradi najnovejšega poteka pogajanj v Svetu o skupnem znesku večletnega finančnega okvira, vsebini politik in sredstvih, ki bi lahko zlasti negativno vplivala na nadaljnje financiranje treh kategorij regij, opredeljenih v okviru kohezijske politike. Zato upa, da bo mogoče do izrednega zasedanja Evropskega sveta 22. in 23. novembra 2012 doseči pozitiven rezultat. Na ta način bi lahko odpravili zastoj pri sodelovanju med obema zakonodajalcema in se izognili škodljivi zamudi za Evropsko unijo in za takojšnje izvajanje strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

4.

v zvezi s tem poudarja očitno neskladje med obveznostmi, ki so jih države članice prevzele s Paktom za rast in delovna mesta, sprejetim na vrhu Evropskega sveta 28. in 29. junija 2012, ter nekaterimi stališči, ki jih države zastopajo med pogajanji;

5.

opominja, da je treba zaradi hude gospodarske in socialne krize, s katero se spopada EU, v letu 2014 nujno začeti načrtovanje programov, saj je to edina možnost za zagotovitev evropskih sredstev, potrebnih za uresničevanje naložb v državah članicah, regijah in mestih;

6.

opozarja, da se je obseg proračuna EU v primerjavi z nacionalnimi proračuni zmanjšal, hkrati pa so bile pristojnosti in naloge Unije z Lizbonsko pogodbo razširjene, zlasti na področjih zunanjega delovanja (člen 27(3) Pogodbe o EU), podnebnih sprememb (člen 191 PDEU), energije (člen 194 PDEU), športa (člen 165 PDEU), vesolja (člen 189 PDEU), turizma (člen 195 PDEU) in civilne zaščite (člen 196 PDEU);

7.

ponovno opozarja, da je velik delež javnih naložb v državah članicah odvisen od sredstev iz strukturnih skladov, ki v 13 državah članicah zajemajo več kot 30 % javnih naložb, v 6 državah članicah pa celo več kot 60 %;

8.

se zaveda, da Pogodbi (člen 312 PDEU) vsebujeta posebne določbe za primer, da večletni finančni okvir ne bi bil sprejet pred koncem leta 2013, ko prenehajo veljati pravne podlage vseh večletnih programov porabe EU, razen prvega stebra skupne kmetijske politike (SKP). Poudarja, da posebne določbe Pogodbe zavezujejo proračunska organa k nadaljevanju pogajanj, vendar vztraja, da sta možnosti, da se sprejmejo novi sektorski programi brez uredbe o večletnem finančnem okviru ali da se podaljša veljavnost sedanjih programov, izredno zapleteni;

9.

svari pred scenarijem, ki bi privedel do tega, da se sprejetje dogovora o večletnem finančnem okviru preloži na obdobje po začetku leta 2013, saj bi to onemogočilo programsko načrtovanje in dodeljevanje sredstev skupnega strateškega okvira po letu 2014 ter negativno vplivalo na evropsko ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Meni, da bi preložitev sprejetja dogovora o večletnem finančnem okviru na obdobje po začetku leta 2013 ogrozila tudi programsko obdobje 2014–2020, ki so ga predvideli Komisija, Evropski parlament in Svet, zaradi česar bi bila potrebna preučitev zlasti možnosti, ki jo je prvotno priporočil OR, tj. programsko obdobje 5+5 let po prehodnem obdobju, ki bi trajalo eno ali dve leti;

10.

ponavlja stališče, da mora imeti EU verodostojen proračun, ki znaša vsaj 1 % BND EU, da bo lahko dosegla glavne evropske cilje strategije Evropa 2020 in izpolnila potrebe lokalnih in regionalnih skupnosti; ponovno poudarja, da je Svet leta 2000 za zgornjo mejo lastnih sredstev določil 1,29 % BND v odobritvah za prevzem obveznosti in 1,23 % v odobritvah za plačila; opozarja, da se je od takrat zgornja meja lastnih sredstev v primerjavi z zgornjo mejo sredstev za večletni finančni okvir vedno bolj zviševala in da je razlika v povprečju znašala 25 %; izpostavlja dejstvo, da so v večletnem finančnem okviru določene zgolj zgornje meje izdatkov, medtem ko je bil proračun EU vedno nižji tako v smislu obveznosti kot plačil; zato na podlagi posodobitve predloga Komisije z dne 6. julija 2012 podpira zahtevo Evropskega parlamenta, naj naslednji proračun znaša 1,14 % BND Evropske unije (kar vključuje tudi pristop Hrvaške);

11.

izraža zadovoljstvo, ker pogajalski okvir z dne 18. septembra 2012 ukinja predlog za odpravo programa pomoči v hrani najbolj ogroženim, vendar obžaluje nejasnost glede financiranja te pomoči ter ponovno poudarja svoje stališče, naj ta dejavnost ostane v razdelku 2 večletnega finančnega okvira;

12.

pozdravlja določene vidike iz tematskega dokumenta ciprskega predsedstva (30. avgust 2012), vendar ima zlasti v zvezi s predlogi za razpravo o kohezijski politiki pomisleke, predvsem glede upravičenosti, področja in obsega uporabe t. i. "varnostnih mrež" za regije in države članice. Poleg tega zavrača nesorazmerne prilagoditve za regije v prehodu in bolj razvite regije.

ODBOR REGIJ

Področja soodločanja

13.

izraža obžalovanje, ker se velika večina tem, vključenih v pogajalski okvir Sveta (različica z dne 19. junija 2012), zlasti točke 21–47 ter 53–78, nanaša na vprašanja, ki jih je treba sprejeti s postopkom soodločanja in ne postopkom odobritve, ter poudarja, da mora biti Evropski parlament tesno vključen v sedanja pogajanja;

14.

izraža kritiko, ker so metoda porazdelitve nacionalnih sredstev in zgornje meje za kohezijsko politiko ter politiko razvoja podeželja sicer vključene v pogajalski okvir Sveta (točke 30–45), vendar ne v predlog uredbe, ki vsebuje skupne določbe o petih skladih, zajetih v skupni strateški okvir; izraža tudi presenečenje, da se v skladu s točko 35 pogajalskega okvira z dne 18. septembra 2012 cilji strategije Evropa 2020 upoštevajo kot merilo za porazdelitev sredstev strukturnih skladov med državami članicami. To sproža vprašanje, ali ti cilji dejansko odsevajo razvojne potrebe regij, hkrati pa tudi ključna vprašanja glede upravljanja in metodologije, saj upoštevanje teh ciljev pri porazdelitvi sredstev ob njihovi določitvi leta 2010 ni bilo predvideno;

15.

meni, da gre v skladu s členom 177 PDEU za področje, pri katerem je treba ne le uporabiti postopek soodločanja, temveč se tudi obvezno posvetovati z OR, ki bo na podlagi pristojnosti, ki so mu bile dodeljene v tretjem odstavku člena 263 PDEU, nadalje ocenil pravno ozadje tega vprašanja. Odbor si pridružuje pravico, da vloži tožbo na Sodišče Evropske unije, če mu Evropska komisija ne bo predložila zakonodajnega predloga, o katerem bo lahko izrazil svoje mnenje;

16.

na podlagi mnenj o različnih zakonodajnih predlogih Evropske komisije, ki jih je sprejel od začetka leta 2012, znova poudarja naslednje:

a.

v zvezi s podrazdelkom 1b in skladi, ki jih zajema skupni strateški okvir, podpira predlog oblikovanja nove kategorije regij "v prehodu" ter potrebo po upoštevanju posebnega in edinstvenega položaja najbolj oddaljenih regij pri dostopu do sredstev v skladu z določbami člena 349 PDEU (pogajalski okvir, točka 25), prag 300 km za evropsko teritorialno sodelovanje razen za najbolj oddaljene regije, za katere se merilo oddaljenosti ne uporablja (pogajalski okvir, točka 27), vzpostavitev "varnostne mreže" za regije, ki ne bodo več uvrščene pod konvergenčni cilj, v višini najmanj dveh tretjin sredstev, ki so jim bila dodeljena v obdobju 2007–2013 (pogajalski okvir, točka 44), ter predloge Evropske komisije o stopnji sofinanciranja, razen predloga za povišanje te stopnje na 85 % pri programih v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje. Podpira tudi povišanje stopnje sofinanciranja za medregionalno sodelovanje v najbolj oddaljenih regijah s 50 na 85 % (pogajalski okvir, točka 46), ohranitev programa pomoči v hrani za najbolj ogrožene skupine iz razdelka 2 večletnega finančnega okvira namesto vključitve tega programa v področje uporabe Evropskega socialnega sklada v razdelku 1 (pogajalski okvir, točka 48) ter določitev stopnje sofinanciranja, višje za 10 odstotnih točk, za države članice z začasnimi proračunskimi težavami (pogajalski okvir, točka 47, možnost a). Poleg tega podpira združitev treh strukturnih skladov, Kohezijskega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v skupni strateški okvir (pogajalski okvir, točka 65), stopnje vnaprejšnjega financiranja v višini 2 % v letu 2014, 3 % v letu 2015 in 3 % v letu 2016 (pogajalski okvir, točka 75) ter upravičenost do prispevka iz skladov skupnega strateškega okvira pri nepovratnem davku na dodano vrednost (pogajalski okvir, točka 78, možnost c);

b.

glede razdelka 2 podpira hitrejše zbliževanje in natančni časovni razpored za dosego konvergence med državami članicami (pogajalski okvir, točka 53). Podpira tudi določitev zgornje meje za neposredna plačila v višini 200 000 EUR namesto 300 000 EUR, vključno z okoljsko komponento in postopnim zmanjševanjem od 100 000 EUR namesto 200 000 (pogajalski okvir, točka 54), stopnjo v višini 30 % za okoljsko komponento (pogajalski okvir, točka 56) ter možnost prenosa sredstev s prvega na drugi steber (pogajalski okvir, točka 57). Zavrača kakršen koli prenos v nasprotni smeri zaradi potrebe po novem proračunskem ravnovesju med dvema stebroma SKP (pogajalski okvir, točka 58), podpira pa vključitev regij "v prehodu" v uredbo o podpori za razvoj podeželja (pogajalski okvir, točka 62). Nasprotuje predlaganemu oblikovanju nove rezerve za krizne razmere v kmetijstvu (pogajalski okvir, točka 64);

17.

glede sredstev za cilj evropskega teritorialnega sodelovanja ponavlja svoj predlog, da se sredstva porazdelijo po programih sodelovanja in ne po državah članicah; zato poziva k reviziji točke 40 pogajalskega okvira z dne 18. septembra 2012, saj so dosedanja pogajanja o dodelitvi sredstev zgolj za čezmejno in nadnacionalno sodelovanje privedla do tega, da se medregionalno sodelovanje obravnava le kot "privesek" teh dveh vidikov sodelovanja;

18.

podpira predlog, da se namesto nepovratnih subvencij pogosteje uporabljajo posojila, s ciljem spodbuditi sodelovanje upravičencev. Meni tudi, da bi bilo treba poplačila posojil nato ponovno dati na voljo v okviru obnovljivih skladov.

ODBOR REGIJ

Nova lastna sredstva

19.

znova izraža željo po reformi sedanjega sistema lastnih sredstev, da se zmanjšajo neposredni prispevki držav članic k proračunu EU in hkrati povečajo lastna sredstva EU, namenjena reševanju prihodnjih izzivov (1). Poleg tega bi se tako odzvali na potrebo po odpravi sedanjih finančnih popravkov ter izjem; meni, da mora novi večletni finančni okvir – to stališče je izrazil tudi Evropski parlament – zaradi preglednosti, uravnoteženosti in trajnosti nujno temeljiti na sporazumu o novih lastnih sredstvih;

20.

izraža zadovoljstvo zaradi pogajalske metode v Svetu, po kateri se poglavja o odhodkih in dohodkih v pogajalskem okviru obravnavajo skupaj, ter znova izraža podporo dvema novima viroma lastnih sredstev, ki ju predlaga Komisija, namreč iz naslova DDV in novega davka na finančne transakcije;

21.

v zvezi s tem poziva nekatere države članice, naj svojega prebivalstva, podjetij ter lokalnih in regionalnih oblasti ne kaznujejo s tem, da zavračajo uvedbo novega davka na finančne transakcije, saj bo to vodilo k okrepljenemu sodelovanju in oblikovanju Evrope dveh hitrosti pri proračunskih zadevah;

22.

meni, da lahko davek na finančne transakcije v okviru okrepljenega sodelovanja služi kot pravna podlaga za novi vir lastnih sredstev EU in da bi lahko sodelujoče države del zbranih prihodkov prenesle v proračun EU. Vendar se mora zaradi tega prenosa ustrezno zmanjšati njihov prispevek v proračun iz naslova BND, kar pa ne sme vplivati na pravila za izračun prispevkov držav, ki ne sodelujejo pri navedenem davku;

23.

znova izraža podporo poenostavitvi izredno zapletenega sistema znižanj in popravkov ter nadomestitvi sedanjega sistema znižanj s splošnim popravnim mehanizmom.

ODBOR REGIJ

Makroekonomska pogojenost

24.

izraža začudenje, da domnevno "tehnična" sprememba uredbe Sveta, ki jo predlaga Evropska komisija, vsebuje tako bistven element, kot je razširitev makroekonomske pogojenosti z enega samega Kohezijskega sklada na vseh pet skladov, ki jih zajema skupni strateški okvir (glej člen 8 spremenjenega predloga uredbe);

25.

znova izraža jasno in odločno nasprotovanje vsem oblikam makroekonomske pogojenosti in meni, da razširitev na vse proračunske razdelke, ki jo zahtevajo nekatere države članice, ni primerna;

26.

opozarja, da gre za področje, za katerega velja postopek soodločanja in o katerem je treba odločati v okviru uredbe, ki vsebuje skupne določbe o petih skladih, zajetih v skupni strateški okvir.

ODBOR REGIJ

Struktura, trajanje in prožnost večletnega finančnega okvira

27.

popolnoma podpira predlog Sveta, da se kohezijska politika preoblikuje v podrazdelek in ne v "posebno zgornjo mejo", vendar vztraja pri tem, da se instrumenta za povezovanje Evrope zaradi njegovih drugačnih značilnosti ne vključi v ta podrazdelek; znova izraža obžalovanje, ker je bila zamujena priložnost za združitev vseh virov financiranja EU, namenjenih teritorialnemu razvoju (tj. petih skladov, ki jih zajema skupni strateški okvir), v enem samem razdelku;

28.

ponavlja poziv k prožnosti znotraj vsakega razdelka in oblikovanju rezerve prilagodljivosti, ki bi omogočala, da se po preteku polovice obdobja neizkoriščena sredstva ali razlike uporabijo, namesto da se vrnejo državam članicam; meni, da bi bila takšna rezerva za prožnost lahko predvsem instrument za makroekonomske in finančne posege, ki bi omogočili ukrepanje še pred nesimetričnimi pretresi v Evropski uniji;

29.

znova poudarja, da obravnavani predlog predvideva "oceno" izvajanja večletnega finančnega okvira v letu 2016, in meni, da bi bilo treba namesto tega leta 2017 izvesti obsežen vmesni pregled (ki bi vključeval tudi predlagano oceno).

ODBOR REGIJ

Zgornja meja obveznosti in plačil

30.

glede zneskov za glavne podrazdelke večletnega finančnega okvira znova izraža:

a.

podporo predlogom Evropske komisije v zvezi z instrumentom za povezovanje Evrope (50 milijard EUR), programom Obzorje 2020 (80 milijard EUR), prvima stebroma skupne kmetijske politike (372 milijard EUR, izraženih v stalnih cenah), programom Ustvarjalna Evropa (1,6 milijarde EUR) in instrumenti financiranja zunanjega delovanja EU (70 milijard EUR), ter

b.

poziv k povečanju proračunskih sredstev za kohezijsko politiko (na raven, ki je realno vsaj enaka ravni, predvideni v finančni perspektivi za obdobje 2007–2013), za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ter za program LIFE; znova ponavlja tudi poziv k ponovni vzpostavitvi proračunskega ravnovesja med obema stebroma SKP v korist razvoja podeželja.

ODBOR REGIJ

Programi zunaj večletnega finančnega okvira

31.

znova poziva k ohranitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in njegovi vključitvi v večletni finančni okvir, vendar tako kot Evropski parlament vztraja, da bi bilo treba sredstva za ta sklad vključiti v proračun nad zgornjo mejo za zadevno postavko, saj teh izdatkov ni mogoče predvideti. Ravno tako nasprotuje razširitvi področja uporabe tega sklada na blažitev posledic, ki jih imajo dvo- ali večstranski trgovinski sporazumi za kmetijstvo (pogajalski okvir, točka 95);

32.

podpira predlog Sveta, da se programi Galileo, ITER in GMES vključijo v razdelek 1 večletnega finančnega okvira (pogajalski okvir, Priloga I), k čemur je pozval v mnenju o novem večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2013;

33.

vztraja pri tem, da se zneski v višini zgoraj omenjenih mehanizmov rezerv ravno tako prenesejo v večletni finančni okvir.

ODBOR REGIJ

Program poenostavitve

34.

meni, da na vprašanje boljše kakovosti porabe, ki so ga zastavile tako države članice kot Evropski parlament, trenutno ni zadovoljivega odgovora, saj se namesto tega določajo novi nadzorni in revizijski postopki, povečuje se njihova zapletenost, hkrati pa je prevelik poudarek na rezultatih in količinski absorpciji v škodo kakovosti strategij. Vse to vodi v vedno večjo centralizacijo, ki daje prednost višjim ravnem upravljanja pred nižjimi;

35.

si želi, da bi sporočilo o kakovosti porabe, ki ga je napovedala Komisija, omogočilo diferenciran izračun javnih odhodkov za vlaganja v okviru Pakta za stabilnost;

36.

nasprotuje temu, da bi Komisija čezmerno uporabljala delegirane akte, kot na primer tiste, ki so predlagani za okvirne ukrepe v skupnem strateškem okviru; na ta način bo OR izključen iz evropskega postopka posvetovanja in odločanja, čeprav gre za področja, ki so za lokalne in regionalne oblasti ključnega pomena;

37.

nasprotno pa se popolnoma strinja s Komisijo, da poenostavitev na ravni EU ne bo zares učinkovita, če je ne bodo hkrati spremljala prizadevanja na nacionalni in podnacionalni ravni; pri tem poudarja, da so največja prizadevanja potrebna na nacionalni ravni;

38.

pozdravlja racionalizacijo programov, ki se predlaga v večletnem finančnem okviru, zlasti zmanjšanje števila predlaganih programov financiranja ter združitev programov in podprogramov na številnih področjih;

39.

se zavzema za tesnejšo vključitev Evropske investicijske banke v izvajanje projektov, financiranih iz strukturnih skladov.

II.   PREDLOGA SPREMEMB

Predlog spremembe 1

COM(2012) 388 final

Uvodna izjava 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Posebni instrumenti, tj. rezerva za nujno pomoč, Solidarnostni sklad Evropske unije, instrument prilagodljivosti, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, rezerva za krize v kmetijskem sektorju in varnostna rezerva, so potrebni, saj Uniji omogočajo, da se odzove na posebne nepredvidene okoliščine ali financira jasno opredeljene odhodke, ki jih ne bi bilo mogoče financirati iz razlik do zgornjih mej na razpolago za enega ali več razdelkov iz finančnega okvira. Posebne določbe so zato potrebne za vključitev možnosti, da se v proračun vnesejo odobritve za prevzem obveznosti nad zgornjimi mejami iz finančnega okvira, kadar bi bilo treba uporabiti enega od posebnih instrumentov.

Posebni instrumenti, tj. rezerva za nujno pomoč, Solidarnostni sklad Evropske unije, instrument prilagodljivosti in varnostna rezerva, so potrebni, saj Uniji omogočajo, da se odzove na posebne nepredvidene okoliščine ali financira jasno opredeljene odhodke, ki jih ne bi bilo mogoče financirati iz razlik do zgornjih mej na razpolago za enega ali več razdelkov iz finančnega okvira. Posebne določbe so zato potrebne za vključitev možnosti, da se v proračun vnesejo odobritve za prevzem obveznosti nad zgornjimi mejami iz finančnega okvira, kadar bi bilo treba uporabiti enega od posebnih instrumentov.

Obrazložitev

Ker je treba Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji vključiti v večletni finančni okvir, rezervo za krizne razmere v kmetijstvu pa nadomestiti z dejansko ureditvijo, je treba oba instrumenta črtati s seznama.

Predlog spremembe 2

COM(2012) 388 final

Člen 8

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Če se v postopku v zvezi z makroekonomskimi pogojenostmi, povezanimi z usklajenostjo ekonomskih politik držav članic, sprostijo zamrznjene proračunske obveznosti iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada, Kohezijskega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, Svet v skladu s Pogodbo in ustreznim temeljnim aktom odobri prenos zamrznjenih obveznosti na naslednja leta. Zamrznjenih obveznosti za leto n ni mogoče ponovno vključiti v proračun po letu n+2.

Če se v postopku v zvezi z makroekonomskimi pogojenostmi, povezanimi z usklajenostjo ekonomskih politik držav članic, sprostijo zamrznjene proračunske obveznosti iz Kohezijskega sklada, Svet v skladu s Pogodbo in ustreznim temeljnim aktom odobri prenos zamrznjenih obveznosti na naslednja leta. Zamrznjenih obveznosti za leto n ni mogoče ponovno vključiti v proračun po letu n+2.

Obrazložitev

Določbe glede makroekonomske pogojenosti morajo še naprej veljati samo za Kohezijski sklad kot že od začetka njegove uvedbe.

V Bruslju, 9. oktobra 2012

Predsednik Odbora regij

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO


(1)  Točka 65 mnenja Odbora regij o novem večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2013, sprejetega na 93. plenarnem zasedanju 14. in 15. decembra 2011.


18.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 391/37


Mnenje Odbora regij – Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020)

2012/C 391/08

ODBOR REGIJ

z zadovoljstvom sprejema predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020), ki ga je predložila Evropska komisija in ki pomeni zavezo k priznanju konkurenčnosti kot temeljnega in vodilnega dejavnika, ki zagotavlja trajno gospodarsko rast in nova delovna mesta v EU;

opozarja na številne pobude, ki jih izvajajo lokalne in regionalne oblasti v vseh državah članicah in med katere sodijo na primer lokalna središča za malo podjetništvo, mikrokrediti lokalnih in regionalnih oblasti ali brezplačna strokovna pomoč pri ustanavljanju malih podjetij, ki so pogosto podlaga za uspešen zagon mikropodjetij;

opozarja na potrebe mladih podjetnikov, za katere je lastno podjetje pogosto edina priložnost za poklicni razvoj in ki so nagnjeni k prevzemanju tveganja, povezanega z izvajanjem te dejavnosti, ki jo pogosto opravljajo na celotnem evropskem trgu in so tako tudi pripravljeni na konkurenco svetovnih trgov;

opozarja, da je konkurenčnost na svetovni ravni mogoče doseči le z odpravo pomanjkljivosti evropskega trga, ki zmanjšujejo sposobnost evropskih MSP za konkuriranje podobnim gospodarskim subjektom v drugih delih sveta. Nujno je povečati delež MSP pri izvajanju projektov Unije in izboljšanju njihovega položaja v primerjavi z velikimi podjetji, ki so pogosto glavni izvajalci teh projektov. V ta namen poudarja pomen, ki ga ima za MSP združevanje v poslovna omrežja.

Poročevalec

Witold KROCHMAL (PL/EA), član mestnega in občinskega sveta Wołówa

Referenčni dokument

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020)

COM(2011) 834 final

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

1.

z zadovoljstvom sprejema predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020), ki ga je predložila Evropska komisija in ki pomeni zavezo k priznanju konkurenčnosti kot temeljnega in vodilnega dejavnika, ki zagotavlja trajno gospodarsko rast in nova delovna mesta v EU;

2.

meni, da predlagana uredba pomeni dopolnitev prejšnjih pobud Evropske komisije v okviru strategije Evropa 2020. Uredba kaže na upoštevanje vloge, ki jo imajo MSP v gospodarskem sistemu EU, ter priznava pomanjkljivosti in nestabilnost okolja MSP, ki lahko upočasnijo ali celo omejijo razvoj podjetij in rast njihove konkurenčnosti;

3.

poudarja, da stališče OR podpira raziskava o regijah in mestih, prijaznih za MSP (1), v kateri so sodelovale lokalne in regionalne oblasti, izvedla pa jo je platforma Odbora za spremljanje strategije Evropa 2020;

4.

priznava, da je odpravljanje pomanjkljivosti na trgu v veliki meri v pristojnosti držav članic in regij, vendar meni, da EU na nekaterih področjih lahko pomaga z razširjanjem dobrih praks, zagotavljanjem učinkovitega delovanja enotnega trga in izboljšanjem pogojev za poslovno okolje, ki bi podjetjem, tudi MSP, omogočalo, da bi bila trajnostno konkurenčna na svetovni ravni, kar pomeni prizadevanje za nizkoogljično gospodarstvo, varčno z viri;

5.

meni, da bo program znatno povečal zaupanje v evropsko podjetništvo tako na evropskih kot tudi na svetovnih trgih. Učinek večjega zaupanja v trge bo večje zanimanje v podjetništvo in bolj ekspanzivna politika obstoječih podjetij, tudi MSP, ki so glavni vir gospodarske rasti (58 % prometa v EU) in delovnih mest (67 % delovnih mest v zasebnem sektorju) ter so v letih od 2002 do 2010 v tem sektorju ustvarila 85 % novih delovnih mest;

6.

meni, da je smiselno, da program poudarja pomen turističnega sektorja kot panoge posebne vrste, povezane z velikim številom MSP, ki delujejo v EU, in ki zaposluje veliko število ljudi;

7.

poudarja pomen podpore podjetjem in MSP v različnih fazah njihovega delovanja – novim podjetjem, podjetjem, ki že delujejo, in tistim, ki so v fazi prestrukturiranja, ob predpostavki, da mora biti učinek podpore večja konkurenčnost podjetij na trgu EU in na zunanjih trgih;

8.

priznava razširjanje in razvoj podjetniške kulture in etike v družbi EU za enega glavnih pogojev za uspeh programa, zato z zadovoljstvom sprejema možnost sodelovanja pri evropskih nagradah za spodbujanje podjetništva in drugih tovrstnih projektih na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

9.

poudarja, da vsako leto tri evropske regije prejmejo nagrado "Evropska podjetniška regija" kot priznanje za ugodne pogoje, ki jih zagotavljajo MSP;

10.

meni, da bi se moralo spodbujanje podjetništva začeti že v šoli z razvojem pozitivnega odnosa do podjetništva in spodbujanjem samostojnosti na področju gospodarstva, da se bodo lahko študenti, ko se bodo morali vključiti na trg dela, ozaveščeno odločali glede vrste dela, ki si ga želijo opravljati. Da bi diplomant lahko začel podjetniško dejavnost v skladu s pridobljenimi znanji in bi obstajala velika verjetnost povpraševanja po storitvah, ki bi jih ponujal, bi bilo treba paziti na to, da izobraževanje ne bo v neskladju s potrebami trga;

11.

poziva k vključitvi gibanj in razvoja na področju podjetništva v poklicno usposabljanje, saj je stalno izobraževanje za naše podjetnike ključno za ohranitev konkurenčnosti;

12.

opozarja na potrebe mladih podjetnikov, za katere je lastno podjetje pogosto edina priložnost za poklicni razvoj in ki so nagnjeni k prevzemanju tveganja, povezanega z izvajanjem te dejavnosti, ki jo pogosto opravljajo na celotnem evropskem trgu in so tako tudi pripravljeni na konkurenco svetovnih trgov;

13.

opozarja na številne pobude, ki jih izvajajo lokalne in regionalne oblasti v vseh državah članicah in med katere sodijo na primer lokalna središča za malo podjetništvo, mikrokrediti lokalnih in regionalnih oblasti ali brezplačna strokovna pomoč pri ustanavljanju malih podjetij, ki so pogosto podlaga za uspešen zagon mikropodjetij;

14.

prav tako opozarja na položaj podjetnic in posebnih ciljnih skupin, med drugim tudi podjetnikov priseljencev in izseljenskih podjetnikov, ki potrebujejo posebno pobudo pri krepitvi konkurenčnosti svojih podjetij, ob tem pa je treba upoštevati obstoječe politike EU na tem področju;

15.

poziva lokalne in regionalne oblasti, naj izvedejo program; posebej opozarja na potrebo po odpravi ali zmanjšanju birokracije in ovir za pridobitev zunanjih sredstev, pa tudi poenostavitvi dokumentov, ki se predložijo za pogodbe, in umiku zahteve po bančnih jamstvih pri manjših delih.

ODBOR REGIJ

Izboljšanje konkurenčnosti podjetij v EU

16.

opozarja, da je konkurenčnost na svetovni ravni mogoče doseči le z odpravo pomanjkljivosti evropskega trga, ki zmanjšujejo sposobnost evropskih MSP za konkuriranje podobnim gospodarskim subjektom v drugih delih sveta. Nujno je povečati delež MSP pri izvajanju projektov Unije in izboljšanju njihovega položaja v primerjavi z velikimi podjetji, ki so pogosto glavni izvajalci teh projektov. V ta namen poudarja pomen, ki ga ima za MSP združevanje v poslovna omrežja;

17.

opozarja, da mora EU skupaj z državami članicami zagotoviti učinkovito delovanje enotnega trga in izboljšanje podjetniškega okolja, tako da odpravi ali zmanjša težave MSP pri dostopu do financiranja, težave zaradi njihove omejene sposobnosti za širitev na trge zunaj svoje države tako na enotnem trgu kot tudi zunaj njega ter pretirane davčne obremenitve in obremenitve z upravnimi postopki. Te pogoje je treba izpolniti hkrati z zagotovitvijo dostopa do znanja in novih inovativnih tehnologij ter s sodelovanjem z lokalnimi poklicnimi šolami in akademskimi institucijami, ki morajo v svojih programih upoštevati MSP kot dinamično silo evropskega gospodarstva;

18.

meni, da je v programu treba bolj poudariti večje sodelovanje MSP pri dejavnostih, projektih in programih EU na področju raziskav in inovacij, tudi z vzpostavljanjem javno-zasebnih partnerstev. Živahnejše sodelovanje pri raziskovalnih projektih prispeva k večji usposobljenosti podjetij in s tem njihovi mednarodni konkurenčnosti.

Predlog programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 posebej poudarja potrebo po večji udeležbi MSP v raziskovalnih projektih. Večje sodelovanje MSP, ki so včasih vodilna na svetovni ravni, jim omogoča dostop do različnih informacij in znanja;

19.

meni, da bo šele takšen pristop omogočil razvoj podjetij in MSP na način, ki bo upošteval obveznosti nizkoogljičnega gospodarstva, oprtega na najnovejše ekološke tehnologije, ki omogočajo uresničevanje ciljev na področju podnebne in energetske politike;

20.

z zadovoljstvom sprejema predlagani proračun programa, ki znaša 2,522 milijarde EUR. Hkrati ugotavlja, da vsota 1,4 milijarde EUR, namenjena za finančne instrumente v neposredno podporo podjetjem in MSP, pomeni samo 56 % celotnega proračuna. Če bo povpraševanje po finančnih instrumentih večje, kot je mogoče razumno pričakovati, bi moral o spremembi deleža dodeljenih sredstev v skladu s členom 16 predloga uredbe odločati odbor, v katerem so zastopane vse države, ki so upravičene do ugodnosti iz programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME). Preostali del, namenjen podpornim ukrepom za okolje MSP, pa zagotavlja učinkovito uporabo sredstev, dodeljenih programu v letih 2014–2020;

21.

meni, da je 1,7 % proračunskih sredstev smiselno nameniti za upravljanje programa, saj naj bi ta sredstva zagotavljala njegovo dobro delovanje, ne da bi prekomerno obremenila proračun;

22.

meni, da ukrepi, ki se financirajo iz proračuna programa, ne morejo nadomestiti pobud na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, marveč morajo omogočiti večjo učinkovitost in krepitev ukrepov ter jim s pomočjo usklajevanja in odprave čezmejnih ovir pri sodelovanju med zasebnimi akterji in javnimi organi dati evropsko razsežnost. To sodelovanje je treba spodbuditi s horizontalnim sodelovanjem v mreži, ne pa z vertikalno centralizacijo;

23.

meni, da bi nudena pomoč morala biti popolnoma utemeljena z opredeljenimi cilji in prinesti pozitivne rezultate po vsej Evropi z učinkom zgostitve, multiplikacijskim učinkom in unovčenjem doseženih rezultatov;

24.

poudarja, da je to v veliki meri odvisno od produktivnosti, inovacij in učinkovitosti, ki omogočajo trajno rast dohodkov, od sposobnosti podjetij za polno izkoriščanje priložnosti, kot je enotni evropski trg, in od institucionalnih rešitev, ki ustvarjajo pogoje za trajnostno rast podjetij. Zato bi bilo projekte za krepitev dejavnikov, ki v največji meri vplivajo na trajnostno konkurenčnost podjetij in MSP, treba obravnavati prednostno;

25.

opozarja, da je sodelovanje tretjih držav v programu na podlagi protokolov k pridružitvenim sporazumom in na podlagi drugih sporazumov treba jemati kot priložnost za razširitev področja delovanja podjetij, ki delujejo na območju EU, in kot možnost za pridobivanje izkušenj glede delovanja podjetij zunaj trga EU. Prav tako je sodelovanje v programu treba omogočiti drugim tretjim državam, financiranje pa bi bilo treba zagotoviti iz drugih programov, namenjenih sodelovanju med državami članicami EU in državami, ki niso članice EU;

26.

opozarja na pomen razvoja usposabljanja na področju podjetništva, tudi s stalnim izobraževanjem, v smeri pridobivanja novih spretnosti in pristopov ter upoštevanja družbene odgovornosti podjetij, ki naj bi ob spoštovanju etičnih načel v poslovanju, značilnih za evropsko kulturo, omogočali sprejeti izzive sodobnega svetovnega trga;

27.

meni, da mora področje spodbujanja podjetništva in razvoja odnosa, naklonjenega podjetništvu, zajemati tudi podjetnike, ki stopajo na pot gospodarske samostojnosti in začenjajo poklicno življenje, med drugim tudi ženske, ki se lotevajo tega napora in tveganja;

28.

meni, da bi ukrepi za izboljšanje dostopa MSP do financiranja, vključno s kapitalsko in jamstveno shemo za posojila, morali dopolnjevati finančne instrumente, ki se trenutno uporabljajo v okviru kohezijske politike. Morala bi obstajati tudi možnost njihovega povezovanja z drugimi natančno opredeljenimi sredstvi, ki izvirajo iz držav članic;

29.

poudarja pozitivni pomen možnosti podeljevanja čezmejnih posojil, ki bodo MSP omogočila izkoriščanje velikega potenciala enotnega trga, kar naj bi okrepilo konkurenčnost in vzdržnost gospodarskih pobud, med drugim v turizmu;

30.

posebno pozornost namenja kapitalskemu instrumentu za rast, usmerjenemu v sklade, ki ponujajo visoko tvegan kapital. Poudarja, da bi upravljavci programa ob opori na ustrezno oceno tveganj morali podpreti čim večje število MSP, vključno s tistimi, ki imajo v običajnih bančnih postopkih majhne možnosti za pridobitev pomoči, vendar lahko prispevajo k okrepitvi splošnega potenciala MSP in znatnemu zmanjšanju brezposelnosti;

31.

izraža dvom glede višine posojil v okviru jamstvene sheme za posojila in poziva Komisijo, naj navede, katera merila so se uporabila za določitev te višine, saj s programom za konkurenčnost in inovacije niso bile določene nobene omejitve. Poudarja, da so zneski posojil za nova podjetja, naložbe ali prenos pogosto znatno višji od določene meje, zato izraža zaskrbljenost, da bi to lahko privedlo do stanja, ko se bo za višje zneske posojil jamčilo v okviru programa Obzorje, čeprav je ta namenjen samo za inovativne projekte;

32.

zato poziva k vrnitvi k prejšnjemu okvirnemu programu za konkurenčnost in inovativnost, ki ne določa nobenih meja;

33.

meni, da je upravičen individualni pristop k pogajanjem z institucijami, ki sredstva za pokritje dolga iščejo tako z vidika višine sredstev, ki je odvisna od zneska zajamčenega tveganja premoženjske bilance, kot z vidika časovnega obdobja, za katerega se dodeli posojilo;

34.

poziva k stalnemu nadzoru glede sprememb tveganja, tako finančnih instrumentov, usmerjenih v visoko tvegani kapital, kot tudi sredstev, namenjenih za pokritje dolžniških portfeljev MSP.

ODBOR REGIJ

Upravljanje programa

35.

meni, da je smiselno prenesti posredno upravljanje programa na Evropski investicijski sklad in izvajalske agencije, medtem ko bo za stalni nadzor programa pristojna Evropska komisija. Takšen način upravljanja zagotavlja, da bodo pozitivne izkušnje Evropskega investicijskega sklada, ki so bile pridobljene v več kot desetih letih njegove podpore MSP, izkoriščene;

36.

priporoča tudi, da se izkoristijo izkušnje Evropske investicijske banke in Evropske podjetniške mreže, ki deluje na področju internacionalizacije MSP, tudi zunaj meja EU;

37.

meni, da je za uspešno izvedbo programa in njegovo učinkovitost nujno tesno sodelovanje z regionalnimi in lokalnimi oblastmi in institucijami, ki program upravljajo in omogočajo pretok informacij na vseh področjih njegovega izvajanja;

38.

priznava, da so izkušnje, povezane z internacionalizacijo MSP zunaj meja EU in prenosom informacij o tem, zelo pomembne, saj naj bi pomagale MSP pri zmanjševanju stroškov transakcij, povezanih s čezmejno dejavnostjo. To področje naj bi razvijali strokovnjaki evropskih institucij ob sodelovanju z nacionalnimi in regionalnimi oblastmi;

39.

opozarja tudi na možnost ustanavljanja centrov za razširjanje informacij o MSP. Vendar Odbor ne želi predpisovati vrste in posebnosti delovanja tovrstnih organov. Ta vprašanja bi bilo treba reševati v okviru večstranskih sporazumov o sodelovanju držav in regij;

40.

predlaga, da bi neposredno upravljanje programa potekalo večinoma na regionalni ravni ob podpori nacionalnih oblasti in pod njihovim nadzorom. Na tej ravni upravljanja je treba tudi vzpostaviti sistem spremljanja tveganj, povezanih z izvajanjem projektov;

41.

prav tako predlaga, da bi bilo spremljanje projekta tudi del ocene njegovega izvajanja na podlagi kazalnikov za doseganje srednjeročnih ciljev, sprejetih v Prilogi I k predlogu. Spremljanje bi moralo zajemati tudi informacije o izvajanju ukrepov programa na področju varstva podnebja ter drugih politik EU;

42.

poudarja, da morajo biti omenjeni ukrepi usklajeni in skladni z nadzornimi ukrepi, ki jih je sprejela Evropska komisija, katere predstavniki bodo skupaj z uslužbenci Računskega sodišča in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) izvajali revizijo, nadzor in inšpekcijo na kraju samem;

43.

meni, da naj bi revizijske strategije prispevale k objektivnejši oceni izvajanja programa in naj ne bi bile v breme upravičencev programa. Sistemi nadzora bi morali upoštevati faze izvajanja projekta, da te ne bi imele negativnega učinka na hitrost njihovega izvajanja in ne bi povzročile prevelikih dodatnih stroškov.

ODBOR REGIJ

Trenutne grožnje za program

44.

opozarja na dejstvo, da v sedanji proračunski situaciji številnih držav nacionalne vlade segajo po najbolj preprostih načinih večanja proračunskih dohodkov, in sicer zvišujejo različne prispevke, ki povečujejo stroške dela, to pa navsezadnje lahko vodi v propad MSP ali njihov prehod v sivo ekonomijo. Zato Odbor poziva k zaščiti MSP, saj prej omenjena politika upočasnjuje izhod iz gospodarske krize in tako rekoč lahko spodkoplje dodano vrednost programa. MSP so učinkovit instrument za zmanjšanje brezposelnosti;

45.

meni, da lahko upravne obremenitve, povezane z začetkom gospodarskega delovanja, in davčne obremenitve delovanja podjetjem, zlasti MSP, v številnih državah EU otežijo izboljševanje konkurenčnosti. Odbor regij zato poziva, da se neto upravne obremenitve v vseh zadevnih aktih EU zmanjšajo za 25 % do leta 2020. Meni, da bi bilo dobro razmisliti o odpravi večjega števila ovir za akterje iz sektorja MSP;

46.

meni, da bi bilo za države in regije, ki so sprejele sisteme, najbolj naklonjene MSP, ki omogočajo njihov razvoj, rast konkurenčnosti in širitev na zunanje trge, v programu treba predlagati dodatne ugodnosti v podporo takšni dejavnosti. Cilj spodbujanja pozitivnega odnosa je sprožiti ustrezen razvoj v drugih državah in regijah;

47.

poziva Komisijo, naj si močno prizadeva za izboljšanje dostopa do informacij o razvoju trgov v državah, ki se močno razvijajo, povezanih z naložbami na njihovem ozemlju, trenutnim pravnim sistemom in lokalnimi običaji, ki vladajo na področju gospodarskega delovanja;

48.

meni, da morajo biti informacije, ki se nanašajo na zunanje trge, lahko dostopne MSP, torej jih finančno ne smejo preveč obremeniti, ter morajo biti natančne in hitro na voljo. Veliko vlogo bi pri tem poleg centrov za razširjanje informacij o MSP morala odigrati diplomatska predstavništva EU v teh svetovnih regijah;

49.

poudarja, da so za razvoj podjetništva med državljani EU potrebne spremembe v izobraževalnem sistemu in sistemu usposabljanja, kar je povezano z dolgoročnimi ukrepi. Zato obstaja nevarnost, da ne bi dosegli srednjeročnih in dolgoročnih ciljev;

50.

opozarja na možnost pretirane zakonske ureditve delovanja MSP na evropski, nacionalni ali lokalni ravni, kar lahko zaplete nepotrebne procese, povezane s samim delovanjem in tudi z iskanjem pomoči v okviru različnih programov, to pa bo negativno vplivalo na konkurenčnost MSP. Zmanjšanje birokracije in odpravo ovir, povezanih z začetkom in izvajanjem gospodarskih dejavnosti, je treba obravnavati prednostno.

II.   PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

COM(2011) 834 final

Uvodna izjava (1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(1)

Komisija je marca 2010 sprejela sporočilo "Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast" (2) (v nadaljnjem besedilu "strategija Evropa 2020"). Evropski svet je sporočilo potrdil junija 2010. Strategija Evropa 2020 se odziva na gospodarsko krizo, njen cilj pa je pripraviti Evropo na naslednje desetletje. Določa pet velikopoteznih ciljev na področju podnebja in energije, zaposlovanja, inovacij, izobraževanja in socialne vključenosti, ki naj bi se dosegli do leta 2020, ter opredeljuje ključna gonila rasti, katerih namen je oblikovati bolj dinamično in konkurenčnejšo Evropo. Poudarja tudi pomen okrepitve rasti evropskega gospodarstva sočasno z doseganjem visokih ravni zaposlenosti, nizkoogljičnega in energetsko učinkovitega gospodarstva, ki gospodarno izkorišča vire, ter socialne kohezije.

(1)

Komisija je marca 2010 sprejela sporočilo "Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast" (2) (v nadaljnjem besedilu "strategija Evropa 2020"). Evropski svet je sporočilo potrdil junija 2010. Strategija Evropa 2020 se odziva na gospodarsko krizo, njen cilj pa je pripraviti Evropo na naslednje desetletje. Določa pet velikopoteznih ciljev na področju podnebja in energije, zaposlovanja, inovacij, izobraževanja in socialne vključenosti, ki naj bi se dosegli do leta 2020, ter opredeljuje ključna gonila rasti, katerih namen je oblikovati bolj dinamično in konkurenčnejšo Evropo. Poudarja tudi pomen okrepitve rasti evropskega gospodarstva sočasno z doseganjem visokih ravni zaposlenosti, nizkoogljičnega in energetsko učinkovitega gospodarstva, ki gospodarno izkorišča vire, ter socialne kohezije.

Predlog spremembe 2

COM(2011) 834 final

Uvodna izjava (6)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(6)

Da bi prispevali k povečanju konkurenčnosti in trajnosti podjetij Unije, zlasti MSP, napredku družbe znanja in razvoju, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti, je treba vzpostaviti Program za konkurenčnost podjetij in MSP (v nadaljnjem besedilu "program").

(6)

Da bi prispevali k povečanju konkurenčnosti podjetij Unije, zlasti MSP, rast, je treba vzpostaviti Program za konkurenčnost podjetij in MSP (v nadaljnjem besedilu ).

Obrazložitev

Konkurenčnost in trajnost se ne smeta obravnavati kot ločena cilja. Konkurenčnost je treba razumeti kot odvisno od trajnosti. Po podatkih Evropskega poročila o konkurenčnosti za leto 2010 trajnostna konkurenčnost odraža sposobnost doseganja in ohranjanja konkurenčnosti industrije v skladu s cilji trajnostnega razvoja.

Predlog spremembe 3

COM(2011) 834 final

Uvodna izjava (18)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(18)

Kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 30. junija 2010 z naslovom "Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike" (3), ki ga je Evropski svet v svojih sklepih potrdil oktobra 2010, je turizem pomemben sektor v gospodarstvu Unije. Podjetja v tem sektorju v veliki meri prispevajo k bruto domačemu proizvodu (BDP) Unije in ustvarjanju delovnih mest, obenem pa imajo precejšen potencial za razvoj podjetniške dejavnosti, saj jo v glavnem vodijo MSP. Lizbonska pogodba priznava pomen turizma in poudarja posebna znanja Unije na tem področju, ki dopolnjujejo ukrepe držav članic. Dodana vrednost za pobudo na področju turizma na ravni Unije je jasna, zlasti pri zagotavljanju podatkov in analize, pri oblikovanju čeznacionalnih predstavitvenih strategij in pri izmenjavi najboljših praks.

(18)

Kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 30. junija 2010 z naslovom Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike (3), ki ga je Evropski svet v svojih sklepih potrdil oktobra 2010, je turizem pomemben sektor v gospodarstvu Unije. Podjetja v tem sektorju v veliki meri prispevajo k bruto domačemu proizvodu (BDP) Unije in ustvarjanju delovnih mest, obenem pa imajo precejšen potencial za razvoj podjetniške dejavnosti, saj jo v glavnem vodijo MSP. Lizbonska pogodba priznava pomen turizma in poudarja posebna znanja Unije na tem področju, ki dopolnjujejo ukrepe držav članic. odan vrednost za , zlasti pri zagotavljanju podatkov in analize pri oblikovanju in pri izmenjavi najboljših praks.

Predlog spremembe 4

COM(2011) 834 final

Uvodna izjava (20)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(20)

Dopolnjevati bi moral druge programe Unije in obenem potrditi, da mora vsak instrument delovati v skladu z lastnimi posebnimi postopki. Tako isti upravičeni stroški ne bodo dvojno financirani. Da bi program ustvaril dodano vrednost in močan vpliv finančnih sredstev Unije, je treba razviti tesne sinergije med programom, drugimi programi Unije in strukturnimi skladi.

(20)

Dopolnjevati bi moral druge programe Unije in obenem potrditi, da mora vsak instrument delovati v skladu z lastnimi posebnimi postopki. Tako isti upravičeni stroški ne bodo dvojno financirani. Da bi program ustvaril dodano vrednost in močan vpliv finančnih sredstev Unije, je treba razviti tesne sinergije med programom drugimi programi Unije in strukturnimi skladi.

Predlog spremembe 5

COM(2011) 834 final

Uvodna izjava (24)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(24)

Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru in protokoli k pridružitvenim sporazumom predvidevajo sodelovanje zadevnih držav v programih Unije. Treba je omogočiti sodelovanje ostalih tretjih držav, če to dovoljujejo sporazumi in postopki.

(24)

Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru in protokoli k pridružitvenim sporazumom predvidevajo sodelovanje zadevnih držav v programih Unije. Treba je omogočiti sodelovanje ostalih tretjih držav, če to dovoljujejo sporazumi in postopki.

Predlog spremembe 6

COM(2011) 834 final

Člen 2(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošni cilji

Splošni cilji

1.   Program prispeva k naslednjim splošnim ciljem, pri čemer poseben poudarek namenja posebnim potrebam MSP na evropski in svetovni ravni:

1.   Program prispeva k naslednjim splošnim ciljem, pri čemer poseben poudarek namenja posebnim potrebam MSP na evropski in svetovni ravni:

(a)

povečati konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, vključno s sektorjem turizma;

(a)

povečati konkurenčnost podjetij Unije, ;

(b)

spodbujati kulturo podjetništva in podpreti ustanavljanje in rast MSP.

(b)

spodbujati kulturo podjetništva, podpret ustanavljanje in rast MSP.

Obrazložitev

Konkurenčnost in trajnost se ne smeta obravnavati kot ločena cilja, saj je konkurenčnost dolgoročno odvisna od trajnosti, politike pa morajo temeljiti na dolgoročni strategiji.

V pobudi "Akt za mala podjetja za Evropo" je navedena potreba po oblikovanju kulture, ki ščiti podjetnike ter podpira začetek njihovega udejstvovanja, pri čemer se poudarita in cenita njihova zmožnost in sposobnost za uspešno soočanje z izzivi.

Predlog spremembe 7

COM(2011) 834 final

Člen 2(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošni cilji

Splošni cilji

2.   Izpolnitev ciljev iz odstavka 1 se meri z naslednjimi kazalniki:

2.   Izpolnitev ciljev iz odstavka 1 se meri z naslednjimi kazalniki:

a)

z odstotkom rasti industrijskega sektorja Unije glede na skupno rast bruto domačega proizvoda (BDP);

(a)

z odstotkom rasti industrijskega sektorja Unije glede na skupno rast bruto domačega proizvoda (BDP);

b)

rastjo industrijske proizvodnje Unije v okolju prijaznih industrijah;

(b)

rastjo industrijske proizvodnje Unije v okolju prijaznih industrijah;

c)

spremembami v upravnem bremenu MSP;

(c)

spremembami v upravnem bremenu MSP;

d)

rastjo MSP v smislu dodane vrednosti in števila zaposlenih

e)

in ravnjo prometa MSP.

rastjo MSP v smislu dodane vrednosti in števila zaposlenih

 

in ravnjo prometa MSP

Predlog spremembe 8

COM(2011) 834 final

Člen 3(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Posebni cilji

Posebni cilji

1.   Posebni cilji programa so:

1.   Posebni cilji programa so:

(a)

izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, vključno s sektorjem turizma;

(a)

izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije;

(b)

podpirati podjetništvo, tudi med posebnimi ciljnimi skupinami;

(b)

podpirati podjetništvo, tudi med posebnimi ciljnimi skupinami;

(c)

izboljšati dostop do finančnih sredstev za MSP v obliki lastniških in dolžniških instrumentov;

(c)

izboljšati dostop do finančnih sredstev za MSP v obliki lastniških in dolžniških instrumentov;

(d)

izboljšati dostop do trgov v Uniji in po svetu.

(d)

izboljšati dostop do trgov v Uniji in po svetu.

Predlog spremembe 9

COM(2011) 834 final

Člen 6(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije

Ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije

1.   Komisija podpira ukrepe za izboljšanje in povečanje konkurenčnosti in trajnosti podjetij Unije, zlasti pa MSP, da bi povečala učinkovitost, skladnost in doslednost nacionalnih politik, ki podpirajo konkurenčnost, trajnost in rast podjetij v Evropi.

1.   Komisija podpira ukrepe za izboljšanje konkurenčnost podjetij Unije, zlasti pa MSP, da bi povečala učinkovitost, skladnost in doslednost nacionalnih politik, ki podpirajo konkurenčnost, trajnost in rast podjetij v Evropi .

Predlog spremembe 10

COM(2011) 834 final

Člen 6(2)(a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije

Ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije

[…]

[…]

2.   Komisija lahko podpira ukrepe, namenjene za razvoj novih strategij konkurenčnosti. Takšni ukrepi lahko obsegajo:

2.   Komisija lahko podpira ukrepe, namenjene za razvoj novih strategij konkurenčnosti. Takšni ukrepi lahko obsegajo:

a)

ukrepe za izboljšanje oblikovanja, izvajanja in ocenjevanja politik, ki vplivajo na konkurenčnost in trajnost podjetij, vključno z odzivanjem na nesreče, ter za zagotovitev razvoja ustreznih infrastruktur, grozdov in poslovnih mrež svetovnega razreda, okvirnih pogojev in razvoja trajnostnih proizvodov, storitev in procesov;

a)

ukrepe za izboljšanje oblikovanja, izvajanja in ocenjevanja politik, ki vplivajo na konkurenčnost in trajnost podjetij, vključno z odzivanjem na nesreče, ter za zagotovitev razvoja ustreznih infrastruktur, grozdov in poslovnih mrež svetovnega razreda, okvirnih pogojev in razvoja trajnostnih proizvodov, storitev in procesov;

Obrazložitev

Pri podpori prizadevanjem MSP mora biti eden od prvih ukrepov ta, da se ta podjetja prepriča o koristih sodelovanja pri izvajanju specifičnih ukrepov, ki bi bili v nasprotnem primeru neizvedljivi ali manj dobičkonosni na individualni ravni. Sodelovanje med podjetji se je izkazalo za enega od najučinkovitejših ukrepov s takojšnjim učinkom.

Predlog spremembe 11

COM(2011) 834 final

Člen 6(2)(c)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije

Ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije

[…]

[…]

c)

podporo oblikovanju politike o MSP in sodelovanju med oblikovalci politike, zlasti zato, da bi bili programi ter ukrepi za MSP dostopnejši.

c)

podporo oblikovanju politike o MSP in sodelovanju med oblikovalci politike, zlasti zato, da bi bili programi ter ukrepi za MSP dostopnejši .

Predlog spremembe 12

COM(2011) 834 final

Člen 6(2)(d)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije

Ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije

[…]

[…]

 

;

Obrazložitev

Glede na pomembno vlogo te vrste ukrepov v strateških ciljih, ki jih je treba doseči v sektorju turizma, se predlaga njihova vključitev v skladu s strategijo Evropa 2020, ki med svojimi prednostnimi nalogami vključuje pametno rast, kar predpostavlja razvoj gospodarstva, temelječega na znanju in inovacijah.

Predlog spremembe 13

COM(2011) 834 final

Člen 8(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ukrepi za izboljšanje dostopa do finančnih sredstev za MSP

Ukrepi za izboljšanje dostopa do finančnih sredstev za MSP

1.   Komisija podpira ukrepe, katerih namen je izboljšati dostop do finančnih sredstev za MSP v fazah njihovega ustanavljanja in razvoja, in ki dopolnjujejo uporabo finančnih instrumentov za MSP v državah članicah na nacionalni in regionalni ravni. Da bi se zagotovila komplementarnost, bodo ti ukrepi natančno usklajeni z ukrepi, ki se izvajajo v okviru kohezijske politike in na nacionalni ravni. Cilj takšnih ukrepov je spodbuditi zagotavljanje tako lastniškega kot dolžniškega kapitala.

1.   Komisija podpira ukrepe, katerih namen je izboljšati dostop do finančnih sredstev za MSP v fazah njihovega ustanavljanja in razvoja, in ki dopolnjujejo uporabo finančnih instrumentov za MSP v državah članicah na nacionalni in regionalni ravni. Da bi se zagotovila komplementarnost, bodo ti ukrepi natančno usklajeni z ukrepi, ki se izvajajo v okviru kohezijske politike na nacionalni ravni. Cilj takšnih ukrepov je spodbuditi zagotavljanje tako lastniškega kot dolžniškega kapitala.

Predlog spremembe 14

COM(2011) 834 final

Člen 8(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ukrepi za izboljšanje dostopa do finančnih sredstev za MSP

Ukrepi za izboljšanje dostopa do finančnih sredstev za MSP

[…]

[…]

2.   Komisija na podlagi povpraševanja na trgu in v okviru ukrepov iz odstavka 1 razvija ukrepe za izboljšanje čezmejnega in večdržavnega financiranja, s tem pa pomaga MSP, da internacionalizirajo svoje dejavnosti v skladu s pravom Unije.

2.   Komisija na podlagi povpraševanja na trgu in v okviru ukrepov iz odstavka 1 razvija ukrepe za izboljšanje čezmejnega in večdržavnega financiranja, s tem pa pomaga MSP, da internacionalizirajo svoje dejavnosti v skladu s pravom Unije.

Predlog spremembe 15

COM(2011) 834 final

Priloga II – Naslov: Jamstvena shema za posojila

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Jamstvena shema za posojila

Predlog spremembe 16

COM(2011) 834 final

Priloga II (3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Priloga II (3)

Priloga II (3)

3.

Razen v primeru posojil v listninskih portfeljih, jamstvena shema za posojila pokriva posojila do zneska 150 000 EUR in z najnižjo zapadlostjo 12 mesecev. Jamstvena shema za posojila se oblikuje tako, da bo možno poročati o inovativnih MSP, ki so prejela podporo, tako v smislu števila kot obsega posojil.

3.

amstvena shema za posojila posojila . Jamstvena shema za posojila se oblikuje tako, da bo možno poročati o inovativnih MSP, ki so prejela podporo, tako v smislu števila kot obsega posojil.

Obrazložitev

Nova zgornja meja ni prav smiselna, saj v okviru te proračunske postavke ne bo mogoče financirati nobenega projekta ali pa zelo malo število projektov. Ohraniti je treba star sistem brez zgornje meje.

V Bruslju, 9. oktobra 2012

Predsednik Odbora regij

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO


(1)  http://portal.cor.europa.eu/europe2020/news/Pages/InvitationtoparticipateintheSurveyonSME-friendlyRegionsandCities.aspx

(2)  COM(2010) 2020 final.

(3)  COM(2010) 352 final.


18.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 391/49


Mnenje Odbora regij – Sveženj ukrepov o javnih naročilih

2012/C 391/09

ODBOR REGIJ

meni, da bi bilo treba v predpisih o javnih naročilih bolj upoštevati vidik stroškovne učinkovitosti. Glavni cilj javnih organov naročnikov, ki izvajajo postopek javnega naročanja, je pridobitev določenega blaga ali storitve ali izvedba gradbenega dela; določbe bi morale zagotoviti, da bodo državljani, kupci in prodajalci na koncu enako zadovoljni s postopkom. Enostavne in razumljive določbe bolj kot kar koli drugega olajšajo tudi čezmejno trgovanje;

obžaluje, da so tudi nekateri novi predlogi težko razumljivi, izjemno podrobni in da je dodana vrsta novih določb. Dodane so bile sicer tudi nekatere določbe, ki omogočajo lažji postopek oddajanja naročil, vendar druge novosti povzročajo dodatno upravno breme za javne organe naročnike, čeprav je za nemoteno izvajanje javnih naročil potrebna pravna stabilnost;

je prepričan, da je mogoče zasnovati preprostejše, a hkrati nič manj učinkovite predpise za javna naročila, kar nenazadnje dokazuje tudi Sporazum o vladnih naročilih (GPA) Svetovne trgovinske organizacije, ki je veliko preprostejši kot predpisi EU. Komisijo poziva, naj bistveno poviša mejne vrednosti za javna naročila. Glede na to, da je delež čezmejnih javnih naročil zanemarljiv, in glede na upravno breme, ki ga zakonodajni okvir pomeni za naročnike in izbrane izvajalce, tako nizke mejne vrednosti niso smotrne;

poudarja, da je predlog v nasprotju s pravico držav članic, da same organizirajo svojo upravno strukturo, ter krši načelo subsidiarnosti. Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti je treba spoštovati. Ukrep, ki se predlaga na ravni EU, mora biti nujen za dosego ciljev in hkrati učinkovitejši kot ukrepi na nacionalni ravni.

Poročevalka

Catarina SEGERSTEN-LARSSON (SE/EPP), članica sveta okrožja Värmland

Referenčna dokumenta

Mnenje o svežnju ukrepov o javnih naročilih, ki zajema:

predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev

(COM(2011) 895 final) in

predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih

(COM(2011) 896 final).

I.   OZADJE

ODBOR REGIJ

1.

ugotavlja, da Evropska komisija v zeleni knjigi Modernizacija politike EU na področju javnih naročil – Za učinkovitejši evropski trg javnih naročil (COM(2011) 15 final) obravnava številna vprašanja s tega področja;

2.

se je o zeleni knjigi izrekel maja 2011 in med drugim v mnenju poudaril, da je izredno pomembno MSP omogočiti sodelovanje pri javnih naročilih, da so sedanji predpisi preveč podrobni in da bi morala obstajati možnost, da se upoštevajo okoljska vprašanja, določijo socialne zahteve in uporabijo javna naročila za spodbujanje inovacij. Odbor se je tudi zavzel za ohranitev razlikovanja med "storitvami A" in "storitvami B", uvedbo evropskega potnega lista za javna naročila, razširjeno uporabo postopka s pogajanji in boljše okvirne sporazume.

II.   PREDLOG EVROPSKE KOMISIJE ZA SPREMEMBO DIREKTIVE O JAVNIH NAROČILIH TER DIREKTIVE O JAVNIH NAROČILIH NAROČNIKOV V VODNEM, ENERGETSKEM IN TRANSPORTNEM SEKTORJU TER SEKTORJU POŠTNIH STORITEV

ODBOR REGIJ

3.

ugotavlja, da predloga novih direktiv o javnih naročilih v primerjavi s sedanjimi direktivami vsebujeta številna nova in podrobna pravila. Nekateri predlogi skušajo MSP olajšati dejavnosti na tem področju, nekatere oblike sodelovanja med organi pa so izključene. Večja pozornost je namenjena okolju, socialnim vidikom, inovacijam in elektronskemu javnemu naročanju. Novost je tudi predlog, da se odpravi razlikovanje med "storitvami A" in "storitvami B", pri čemer se predlaga nov sistem za javno naročanje socialnih storitev. Prav tako so predlagana pravila o nadzoru javnih naročil in svetovanju;

4.

je že ob pripravi veljavnih direktiv o javnih naročilih poudaril, da je treba zakonodajni okvir močno poenostaviti. Sedanji sistem zaradi zapletenosti in nejasnosti predpisov ustvarja številne probleme in vodi v sodne spore. To je mogoče razumeti tudi kot nezaupanje do javnih organov naročnikov; Odbor poleg tega obžaluje, da so v središču pozornosti postopkovni vidiki javnega naročanja in ne rezultati v smislu splošnega interesa;

5.

meni, da bi bilo treba v predpisih o javnih naročilih bolj upoštevati vidik stroškovne učinkovitosti. Glavni cilj javnih organov naročnikov, ki izvajajo postopek javnega naročanja, je pridobitev določenega blaga ali storitve ali izvedba gradbenega dela; določbe bi morale zagotoviti, da bodo državljani, kupci in prodajalci na koncu enako zadovoljni s postopkom. Enostavne in razumljive določbe bolj kot kar koli drugega olajšajo tudi čezmejno trgovanje;

6.

obžaluje, da so tudi nekateri novi predlogi težko razumljivi, izjemno podrobni in da je dodana vrsta novih določb. Dodane so bile sicer tudi nekatere določbe, ki omogočajo lažji postopek oddajanja naročil, vendar druge novosti povzročajo dodatno upravno breme za javne organe naročnike, čeprav je za nemoteno izvajanje javnih naročil potrebna pravna stabilnost;

7.

poudarja, da v skladu s členom 5(4) Pogodbe EU ukrepi Unije vsebinsko in formalno ne smejo presegati tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodb. Podrobnost predlaganih pravil je v nasprotju z načrtovano poenostavitvijo zakonodaje o javnih naročilih in bo javnim organom naročnikom naložila nesprejemljivo upravno breme, še zlasti majhnim organom na lokalni in regionalni ravni;

8.

meni, da bi bilo obvladljiv zakonodajni okvir mogoče doseči s preprostejšimi in manj številčnimi predpisi, ki bi bili po potrebi dopolnjeni s smernicami na podlagi sodne prakse Evropskega sodišča. Te je mogoče nenehno posodabljati, ne da bi bila za to potrebna sprememba direktiv;

9.

je prepričan, da je mogoče zasnovati preprostejše, a hkrati nič manj učinkovite predpise za javna naročila, kar nenazadnje dokazuje tudi Sporazum o vladnih naročilih (GPA) Svetovne trgovinske organizacije, ki je veliko preprostejši kot predpisi EU. Komisijo poziva, naj bistveno poviša mejne vrednosti za javna naročila. Glede na to, da je delež čezmejnih javnih naročil zanemarljiv, in glede na upravno breme, ki ga zakonodajni okvir pomeni za naročnike in izbrane izvajalce, tako nizke mejne vrednosti niso smotrne. Pred kratkim sprejeti Sporazum o vladnih naročilih (GPA) nadomešča sporazum iz leta 1994. Odbor regij že zdaj poziva Komisijo, naj se začne znova pogajati o sporazumu, ki je bil sprejet decembra 2011, in si prizadeva za znatno povišanje mejnih vrednosti;

10.

meni, da je izjemno pomembno pripraviti takšne predpise, da se bodo MSP lažje potegovala za javna naročila, pri čemer je treba opozoriti na možnost sklepanja pogodb s podizvajalci. Tudi glede tega bi bil koristen enostavnejši zakonski okvir, saj si MSP ne morejo privoščiti pravnikov za področje javnih naročil in drugih strokovnjakov. Podjetja imajo strokovno znanje o svojem blagu in storitvah, ne pa o predpisih, ki urejajo javna naročila. Predlagane so nekatere določbe, ki naj bi olajšale dejavnosti podjetij, npr. v zvezi s predložitvijo dokumentov in evropskim potnim listom za javna naročila, kar je treba pozitivno oceniti. Vendar pa se OR ne strinja s tem, da bi bila razdelitev v sklope obvezna in da bi bilo treba predložiti utemeljitev, če te razdelitve ne bi bilo;

11.

je seznanjen s predlogom, da se naročila, oddana odvisnim subjektom, in sodelovanje za skupno izvajanje nalog javnih storitev udeleženih javnih organov naročnikov izvzamejo iz uporabe predpisov, če so izpolnjeni pogoji iz direktive. Toda predlagana pravila o izjemah glede sodelovanja v okviru skupine odvisnih subjektov in sodelovanja med javnimi organi naročniki so preozka in v praksi ne bodo izvedljiva; zaradi tega se lahko zgodi, da bo direktiva v neskladju z notranjimi upravnimi ureditvami držav članic;

12.

je v mnenju o zeleni knjigi predlagal, naj za postopek s pogajanji veljajo enaki pogoji kot v sektorju gospodarskih javnih služb, in pri tem stališču tudi ostaja. Ni razloga za domnevo, da so organi v "klasičnem" sektorju manj primerni za pogajanja kot naročniki v sektorju gospodarskih javnih služb. Javni organi naročniki se ne oskrbujejo samo s standardnimi, marveč tudi z zelo kompleksnimi proizvodi, med drugim z računalniškimi sistemi in medicinskotehničnimi proizvodi. V teh primerih – kot tudi pri številnih kompleksnih storitvah – je primeren postopek s pogajanji;

13.

verjame, da bi bile razširjene možnosti za uporabo postopka s pogajanji v pomoč MSP, saj bi zagotovile večjo prožnost. Pogost problem za ta podjetja so težave ob spremembah in dopolnitvah njihovih ponudb; tukaj bi morali biti predpisi manj togi;

14.

meni, da je oddaja naročil za informacijske in komunikacijske tehnologije (sisteme IKT) posebej težavna, saj dodatnih pogodb, na primer za dodatne licence ali nove module, ni mogoče vedno skleniti brez resnih nevšečnosti, ki so bodisi tehničnega značaja bodisi povezane s stroški;

15.

poudarja, da je v skladu s predpisi STO predlagan nekoliko preprostejši sistem za lokalne in regionalne naročnike, ki se nanaša na obvestilo o javnem razpisu za konkurenčno javno naročilo. Če naročniki uporabijo to možnost, jim pred začetkom postopka javnega naročila ni treba objaviti ločenega obvestila o naročilu. Ta predlog je smiseln, saj tako organom kot podjetjem olajša delo;

16.

se je v odgovoru na zeleno knjigo zavzel za to, da se določbe okvirnega sporazuma pripravijo v skladu z veljavno direktivo za posebne sektorje, in sicer kot izhodišče za prožnejše določbe. Žal Komisija namesto tega predlaga spremembo direktive za posebne sektorje, pri čemer bi nastala ravno tako razvejana ureditev kot za klasični sektor. Poleg tega mora biti popolnoma jasno, da je treba pri blagu in storitvah za osebne potrebe, na primer pripomočkih za invalide, omogočiti tako sestavo pogodb, da lahko državljan sam izbere izvajalca med tistimi, ki so navedeni v okvirnem sporazumu;

17.

podpira elektronsko javno naročanje in pozdravlja s tem povezano pobudo Evropske komisije. Elektronsko javno naročanje tako kupcem kot prodajalcem olajša delo. Predlagano dvoletno časovno obdobje za uvedbo obvezne oddaje in sprejema ponudb v elektronski obliki pa je veliko prekratko, zlasti za mala podjetja. To obdobje bi moral določiti javni organ naročnik, saj so na tem področju velike razlike med sektorji in državami članicami, naročniki pa imajo nad tem najboljši pregled. Ni pa razumljivo, zakaj naj bi za centralne nabavne organe – zlasti na lokalni in regionalni ravni – veljali posebni predpisi in krajši rok za uvedbo tovrstnega naročanja;

18.

poleg tega opozarja, da mora Evropska komisija nujno preoblikovati sistem referenčnih številk CPV, ki otežuje iskanje ter je dvoumen in na nekaterih mestih nelogičen. Delujoč sistem referenčnih točk CPV bi olajšal elektronska javna naročila;

19.

vztraja, da je treba na vsak način ohraniti sedanje razlikovanje med "storitvami A" in "storitvami B", predlagane člene 74–76 o socialnih in drugih storitvah pa je treba črtati. Te storitve so s čezmejnega vidika precej nepomembne. Predlagani model za socialne storitve ne nadomesti pomanjkljivosti, ki nastanejo zaradi odprave posebne rešitve za "storitve B". Izjema ne bi smela veljati le za socialne in zdravstvene storitve, pri pravnih storitvah, na primer, je zaupanje prav tako izredno pomembno, zato je oddaja na podlagi običajnih konkurenčnih pogojev le težko izvedljiva. Tudi gostinske storitve in storitve poklicnega usposabljanja so pogosto tesno povezane s socialnimi storitvami; enako velja za storitve čiščenja in podobne storitve za starejše in invalide;

20.

meni, da lahko javni organi naročniki izkoristijo svojo kupno moč in tako pomembno prispevajo k doseganju ciljev strategije Evropa 2020, zlasti kar zadeva vodilni pobudi Unija inovacij in Evropa, gospodarna z viri;

21.

pozdravlja dejstvo, da predloga direktiv pripisujeta večji pomen možnosti upoštevanja okoljskih in socialnih zahtev, čeprav določb včasih verjetno ne bo mogoče enostavno izvajati, na primer pri vrednotenju stroškov v življenjskem ciklu (člen 67). Odločitev o tem, katere zahteve, če sploh, je treba uvesti, je treba prepustiti javnim organom naročnikom, saj se blago in storitve lahko močno razlikujejo in ker bi morala obstajati možnost, da se politični cilji oblikujejo na podlagi političnih odločitev na lokalni in regionalni ravni; javno naročilo cementa ali javno naročilo naprave za magnetno resonanco sta si vse prej kot podobna. Vendar OR poudarja, da je v vseh primerih potrebna vsebinska povezava s predmetom naročila, da se preprečijo nepregledne in poljubne odločitve o oddaji naročila in zagotovi poštena konkurenca med podjetji;

22.

meni, da je treba javnim organom naročnikom pri oddaji naročila omogočiti, da sami izberejo med najnižjo ceno ali ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Pri mnogih standardnih izdelkih, npr. gorivih, je cena edino realno merilo. Enako velja za mnoge kompleksne izdelke, med drugim za nekatera zdravila, katerih kakovost je že vnaprej zajamčena z uradno registracijo zdravila za prodajo. Naročanje na podlagi najnižje cene nikakor ne pomeni, da zahteve glede kakovosti niso postavljene. V takšnih postopkih naročanja morajo biti te zahteve obvezno izpolnjene, in šele nato se izbere ponudba z najnižjo ceno. Oddaja naročila na podlagi najnižje cene poleg tega koristi malim podjetjem, ki imajo pogosto nizke upravne stroške in lahko ponudijo konkurenčne cene. Obratno lahko konkurenca, ki temelji na socialnih in okoljskih značilnostih, številnim malim podjetjem prepreči sodelovanje na trgu. Izraz "najnižji stroški", ki je v predlogu uporabljen namesto "najnižja cena", povzroča zmedo (1); pojem "najnižji stroški" se bolj nanaša na ekonomsko najugodnejšo ponudbo in nakazuje, da so bila poleg cene upoštevana tudi druga merila. Zaradi jasnosti bi bilo treba ohraniti izraze iz veljavne direktive;

23.

ugotavlja, da Komisija predlaga nove določbe glede odnosa s podizvajalci in sprememb pogodb med njihovo veljavnostjo. OR meni, da teh vprašanj tudi v prihodnje ne bi smeli urejati z direktivo, saj jih večinoma določa pogodbeno pravo držav članic. Bilo pa bi smiselno ta vprašanja obravnavati v razlagalnem sporočilu;

24.

ugotavlja, da Komisija predlaga vrsto daljnosežnih določb o nacionalnih nadzornih organih in pomoči pri javnem naročanju. Pripomniti je treba, da se o tem v okviru zelene knjige ni razpravljalo. V skladu s členom 2 Protokola (št. 2) o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti mora Komisija opraviti obsežna posvetovanja, preden predlaga zakonodajni akt. Pri tem mora po potrebi upoštevati regionalne in lokalne razsežnosti predvidenih ukrepov, razen v primerih izjemne nujnosti. Ustanovitev nacionalnih nadzornih organov pa je za lokalno in regionalno raven gotovo izredno pomembna. To še zlasti velja za države članice, v katerih imajo podnacionalni organi zakonodajne pristojnosti;

25.

poudarja, da je predlog v nasprotju s pravico držav članic, da same organizirajo svojo upravno strukturo, ter krši načelo subsidiarnosti. Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti je treba spoštovati. Ukrep, ki se predlaga na ravni EU, mora biti nujen za dosego ciljev in hkrati učinkovitejši kot ukrepi na nacionalni ravni. V obravnavanem primeru pa ni nobenih dokazov, da bi bil predlagani sistem učinkovitejši kot ukrepi držav članic, sprejeti v skladu z njihovimi nacionalnimi sistemi. Obstoječe vladne in pravosodne strukture bi morale biti zmožne prevzeti nove naloge v zvezi z izvajanjem predpisov, ne da bi bilo treba ustanavljati ločene nadzorne organe v vsaki državi članici. Zdi se, da predlagani Komisije model združuje različne naloge na način, ki je v nasprotju s tradicionalno razdelitvijo pristojnosti med javne organe in sodišča.

III.   PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

COM(2011) 896 final

Uvodna izjava 14

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(14)

Obstaja precejšnja pravna negotovost glede vprašanja, v kolikšni meri bi bilo treba sodelovanje med javnimi organi zajeti v predpise o javnih naročilih. Države članice in celo javni organi naročniki si zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije različno razlagajo. Zato je treba pojasniti, v katerih primerih se za pogodbe, sklenjene med javnimi organi naročniki, ne uporabljajo predpisi o javnih naročilih. Taka pojasnitev bi morala temeljiti na načelih iz ustrezne sodne prakse Sodišča. Dejstvo, da sta obe pogodbeni stranki sporazuma javna organa naročnika, ne izključuje uporabe predpisov o javnih naročilih. Vendar uporaba predpisov o javnih naročilih ne bi smela posegati v pravico javnih organov, da odločijo, kako bodo organizirali način izvajanja svojih nalog javnih storitev. Naročila, oddana odvisnim subjektom, ali sodelovanje za skupno izvajanje nalog javnih storitev udeleženih javnih organov naročnikov bi bilo zato treba izvzeti iz uporabe predpisov, če so izpolnjeni pogoji iz te direktive. Cilj te direktive je zagotoviti, da nobeno izvzeto javno-javno sodelovanje ne izkrivlja konkurence v odnosu do zasebnih gospodarskih subjektov. Izkrivljanja konkurence ne sme povzročiti niti udeležba javnega organa naročnika kot ponudnika v postopku za oddajo javnega naročila.

(14)

Obstaja precejšnja pravna negotovost glede vprašanja, v kolikšni meri bi bilo treba sodelovanje med javnimi organi zajeti v predpise o javnih naročilih. Države članice in celo javni organi naročniki si zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije različno razlagajo. Zato je treba pojasniti, v katerih primerih se za pogodbe, sklenjene med javnimi organi naročniki, ne uporabljajo predpisi o javnih naročilih. Taka pojasnitev bi morala temeljiti na načelih iz ustrezne sodne prakse Sodišča. Dejstvo, da sta obe pogodbeni stranki sporazuma javna organa naročnika, ne izključuje uporabe predpisov o javnih naročilih. Vendar uporaba predpisov o javnih naročilih ne bi smela posegati v pravico javnih organov, da odločijo, kako bodo organizirali način izvajanja svojih nalog javnih storitev. . Naročila, oddana odvisnim subjektom, ali sodelovanje za skupno izvajanje nalog javnih storitev udeleženih javnih organov naročnikov bi bilo zato treba izvzeti iz uporabe predpisov, če so izpolnjeni pogoji iz te direktive. Cilj te direktive je zagotoviti, da nobeno izvzeto javno-javno sodelovanje ne izkrivlja konkurence v odnosu do zasebnih gospodarskih subjektov. Izkrivljanja konkurence ne sme povzročiti niti udeležba javnega organa naročnika kot ponudnika v postopku za oddajo javnega naročila.

Obrazložitev

Pojasniti je treba, da različne oblike sodelovanja med javnimi organi ne sodijo v področje uporabe zakonodaje o javnih naročilih.

Predlog spremembe 2

COM(2011) 895 final

Uvodna izjava 46

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Javni organi naročniki se lahko srečajo z zunanjimi okoliščinami, ki jih ob oddaji naročila niso mogli predvideti. V takem primeru je potrebna določena prožnost za prilagoditev naročila tem okoliščinam brez novega postopka oddaje naročila. Pojem nepredvidene okoliščine se nanaša na okoliščine, ki jih ni bilo mogoče predvideti, čeprav je javni organ naročnik ustrezno skrbno pripravil prvotno oddajo naročila ob upoštevanju razpoložljivih sredstev, narave in značilnosti zadevnega projekta, dobre prakse na zadevnem področju in potrebe po zagotovitvi ustreznega razmerja med sredstvi, porabljenimi med pripravo oddaje naročila, in njegovo predvideno vrednostjo. Vendar se to ne sme uporabljati v primerih, ko sprememba vpliva na naravo celotnega javnega naročila, na primer z nadomestitvijo naročenih gradenj, blaga ali storitev z nečim drugim ali s temeljito spremembo vrste javnega naročila, ker se v tem primeru lahko predpostavi hipotetičen vpliv na izid.

Javni organi naročniki se lahko srečajo z zunanjimi okoliščinami, ki jih ob oddaji naročila niso mogli predvideti. V takem primeru je potrebna določena prožnost za prilagoditev naročila tem okoliščinam brez novega postopka oddaje naročila. Pojem nepredvidene okoliščine se nanaša na okoliščine, ki jih ni bilo mogoče predvideti, čeprav je javni organ naročnik ustrezno skrbno pripravil prvotno oddajo naročila . Vendar se to ne sme uporabljati v primerih, ko sprememba vpliva na naravo celotnega javnega naročila, na primer z nadomestitvijo naročenih gradenj, blaga ali storitev z nečim drugim ali s temeljito spremembo vrste javnega naročila, ker se v tem primeru lahko predpostavi hipotetičen vpliv na izid.

Obrazložitev

Pri oceni nepredvidenih okoliščin, omenjeni v uvodnih izjavah, ni mogoče upoštevati razpoložljivih sredstev javnih organov naročnikov in njihovega razmerja glede na celotno predvideno vrednost projekta. Razpoložljiva sredstva javnih organov naročnikov in ocena teh sredstev niso v pristojnosti Komisije, pri oceni končnega izida postopka javnega naročila pa se ne bi smeli upoštevati dejavniki, povezani z organizacijo ali osebjem javnega organa naročnika. Javni organi naročniki na lokalni ravni lahko sami odločajo o svojih človeških virih in delovnih metodah ne glede na to, kako je treba oddati naročila za javne storitve. Ocenjevalni mehanizem v uvodnih izjavah je treba črtati, saj je v nasprotju z zakonodajo EU.

Predlog spremembe 3

COM(2011) 895 final

Člen 1

COM(2011) 896 final

Člen 1

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 1

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta direktiva določa pravila o postopkih, ki jih izvedejo javni organi naročniki, za oddajo javnih naročil in natečaje, katerih ocenjena vrednost ni manjša od mejnih vrednosti iz člena 4.

1.   Ta direktiva določa pravila o postopkih, ki jih izvedejo javni organi naročniki, za oddajo javnih naročil in natečaje, katerih ocenjena vrednost ni manjša od mejnih vrednosti iz člena 4.

2.   Javno naročilo v tej direktivi pomeni nakup ali druge oblike pridobitve gradenj, blaga ali storitev, ki jih opravi eden ali več javnih organov naročnikov od gospodarskih subjektov, ki jih izberejo navedeni javni organi naročniki, ne glede na to, ali so gradnje, blago ali storitve za javni namen ali ne.

2.   Javno naročilo v tej direktivi pomeni nakup ali druge oblike pridobitve gradenj, blaga ali storitev, ki jih opravi eden ali več javnih organov naročnikov od gospodarskih subjektov, ki jih izberejo navedeni javni organi naročniki.

Celota gradenj, blaga in/ali storitev, tudi če se nabavijo z različnimi naročili, pomeni enotno javno naročilo v smislu te direktive, če so naročila del enotnega projekta.

 

   

 

 

 

 

   

 

   

 

 

 

 

   

 

 

 

   

Obrazložitev

Javno naročanje blaga, storitev in gradbenih del, ki niso v splošnem interesu, ne sodi v direktivo o javnih naročilih.

Postopek oddaje naročila bi moral temeljiti na eni sami pogodbi in ne na projektu, saj ta lahko vključuje elemente, ki ne sodijo v področje uporabe direktive.

Določbe, ki urejajo odnose med javnimi organi, bi bilo treba namesto v členu 11 (COM(2011) 896) in členu 21 (COM(2011) 895) navesti v členu 1, saj ne sodijo v področje uporabe direktive.

V sodni praksi Sodišča Evropske unije (zadeva Teckal C-107/98) se navaja "glavni del dejavnosti", in ne 90 odstotkov, zato je treba preprečiti navzkrižje s sodno prakso Sodišča.

Zaradi predlagane spremembe bi bilo treba člen 11 (COM(2011) 896) in člen 21 (COM(2011) 895) črtati.

Predlog spremembe 4

COM(2011) 896 final

Člen 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 4

Člen 4

Višine mejnih vrednosti

Višine mejnih vrednosti

Ta direktiva se uporablja za naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost (DDV) je enaka ali večja od naslednjih mejnih vrednosti:

Ta direktiva se uporablja za naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost (DDV) je enaka ali večja od naslednjih mejnih vrednosti:

(a)

5 000 000 EUR za javna naročila gradenj;

(a)

5 000 000 EUR za javna naročila gradenj;

(b)

130 000 EUR za javna naročila blaga in storitev, ki jih oddajo centralni vladni organi, in natečaje, ki jih organizirajo ti organi; kadar javna naročila blaga oddajo javni organi naročniki s področja obrambe, se navedena mejna vrednost uporablja samo za naročila, ki zadevajo izdelke iz Priloge III;

(b)

130 000 EUR za javna naročila blaga in storitev, ki jih oddajo centralni vladni organi, in natečaje, ki jih organizirajo ti organi; kadar javna naročila blaga oddajo javni organi naročniki s področja obrambe, se navedena mejna vrednost uporablja samo za naročila, ki zadevajo izdelke iz Priloge III;

(c)

200 000 EUR za javna naročila blaga in storitev, ki jih oddajo javni organi naročniki na poddržavni ravni, in natečaje, ki jih organizirajo ti organi;

(c)

EUR za javna naročila blaga in storitev, ki jih oddajo javni organi naročniki na poddržavni ravni, in natečaje, ki jih organizirajo ti organi

(d)

500 000 EUR za javna naročila socialnih in drugih posebnih storitev iz Priloge XVI.

Obrazložitev

Pri sedanji mejni vrednosti, ki znaša 1,5 milijona danskih kron za blago in storitve, čezmejne trgovine tako rekoč ni. Leta 2009 je bilo zgolj 1,4 % pogodb čezmejnih. Priporočamo povečanje mejne vrednosti za blago in storitve in črtanje člena 4(d). V naslednjih pogajanjih o sporazumu STO bi morala Komisija vsaj zagotoviti, da bo znatno povišanje mejnih vrednosti za javna naročila prednostna tema. Glede na zanemarljivo nizek delež čezmejnih javnih naročil in upravne stroške, ki jih zakonodajni okvir pomeni za naročnike in izvajalce, so tako nizke mejne vrednosti nesmiselne.

Predlog spremembe 5

COM(2011) 895 final

Člen 19

COM(2011) 896 final

Člen 10

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Posebne izključitve pri naročilih storitev

Posebne izključitve pri naročilih storitev

(c)

storitve na področju arbitraže in sprave;

(c)

storitve na področju arbitraže in sprave;

 

 

 

 

 

 

(d)

finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov v smislu Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta, storitve centralne banke in operacije, izvedene z evropskim instrumentom za finančno stabilnost;

(d)

finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov v smislu Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta, storitve centralne banke in operacije, izvedene z evropskim instrumentom za finančno stabilnost;

(e)

pogodbe o zaposlitvi;

(e)

pogodbe o zaposlitvi;

 

[…]

 

Obrazložitev

(c) 1.

Storitve, ki se nanašajo na pravno zastopstvo pred sodiščem in druge pravne storitve so tesno povezane z nacionalnim pravnim sistemom, kar praviloma izključuje čezmejno razsežnost. Poleg tega tovrstne storitve zahtevajo določeno raven zaupanja, ki je ni mogoče opredmetiti v postopku javnega naročila.

(c) 2.

Merila, kot je gospodarnost, na področju nacionalne varnosti in reševanja ne smejo biti pomembna.

(d)

Izjemo v zvezi z izključno pravico iz člena 18 Direktive 2004/18/ES ter členov 24 in 25 Direktive 2004/17/ES je treba ohraniti. Enako velja za določbo iz veljavnega člena 16(d) o izjemah za transakcije, s katerimi javni organi naročniki pridobijo sredstva in kapital. Države članice te določbe potrebujejo.

(g)

Evropske pogodbe državam članicam izrecno dajejo pravico do prenosa izključnih pravic. To morajo odražati tudi predpisi o javnih naročilih.

Predlog spremembe 6

COM(2011) 896 final

Člen 15

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

 

Obrazložitev

Predlagano besedilo pojasnjuje prenos pristojnosti in nalog, za katerega se ne uporablja zakonodaja o javnih naročilih.

Predlog spremembe 7

COM(2011) 895 final

Člen 21

COM(2011) 896 final

Člen 11

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Odnosi med javnimi organi

1.   Naročilo, ki ga javni organ naročnik odda drugi pravni osebi, ne spada v področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

   

(a)

javni organ naročnik obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;

(b)

zadevna pravna oseba najmanj 90 % svoje dejavnosti izvaja za javni organ naročnika, ki jo obvladuje, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik;

(c)

v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen.

Šteje se, da javni organ naročnik obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe v smislu točke (a) prvega pododstavka, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe.

2.   Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisni subjekt, ki je javni organ naročnik, odda naročilo svojemu obvladujočemu podjetju ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni organ naročnik, če v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo, zasebni sektor ni udeležen.

   

3.   Javni organ naročnik, ki ne obvladuje pravne osebe v smislu odstavka 1, lahko kljub temu odda javno naročilo brez uporabe te direktive pravni osebi, ki jo obvladuje skupaj z drugimi javnimi organi naročniki, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

   

(a)

javni organi naročniki skupaj obvladujejo zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;

(b)

zadevna pravna oseba najmanj 90 % svoje dejavnosti izvaja za javne organe naročnike, ki jo obvladujejo, ali za druge pravne osebe, ki jih obvladujejo isti javni organi naročniki;

(c)

v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen.

Za namene točke (a) se šteje, da javni organi naročniki skupaj obvladujejo pravno osebo, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a)

organe odločanja odvisne pravne osebe sestavljajo predstavniki vseh udeleženih javnih organov naročnikov;

(b)

ti javni organi naročniki lahko skupaj odločilno vplivajo na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe;

(c)

odvisna pravna oseba nima interesov, ki se razlikujejo od interesov javnih organov, ki so ji podrejeni;

(d)

odvisna pravna oseba nima drugih prihodkov, razen povračila dejanskih stroškov iz javnih naročil z javnimi organi naročniki.

4.   Za sporazum, sklenjen med dvema ali več javnimi organi naročniki, se ne šteje, da je javno naročilo v smislu člena 2(6) te direktive, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

   

(a)

sporazum vzpostavlja lojalno sodelovanje med udeleženimi javnimi organi naročniki pri skupnem izvajanju nalog javnih storitev, ki vključuje vzajemne pravice in obveznosti;

(b)

sporazum se ureja samo ob upoštevanju vidikov javnega interesa;

(c)

udeleženi javni organi naročniki na odprtem trgu ne ustvarijo več kot 10 % prihodka iz dejavnosti, ki so pomembne za izvajanje sporazuma;

(d)

sporazum ne vključuje finančnih nakazil med udeleženimi javnimi organi naročniki, razen nakazil, ki ustrezajo povračilu dejanskih stroškov gradenj, storitev ali blaga;

(e)

v nobenem od vključenih javnih organov naročnikov zasebni sektor ni udeležen.

5.   Odsotnost zasebne udeležbe iz odstavkov od 1 do 4 se preveri ob oddaji naročila ali sklenitvi sporazuma.

   

Izključitve iz odstavkov od 1 do 4 se prenehajo uporabljati takoj, ko se vključi oseba zasebnega sektorja, kar povzroči, da je treba naročila odpreti konkurenci z rednimi postopki javnega naročanja.

Obrazložitev

Črtanje členov 11 in 21 je logična posledica predloga spremembe 3.

Predlog spremembe 8

COM(2011) 895 final

Člen 31

COM(2011) 896 final

Člen 17

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pridržana naročila

Pridržana naročila

Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih javnega naročanja za zaščitene delavnice in gospodarske subjekte, katerih glavni cilj je družbeno in poklicno vključevanje invalidnih in prikrajšanih delavcev, ali določijo, da se taka naročila izvedejo v okviru programov zaščitene zaposlitve, če je več kot 30 % zaposlenih v navedenih delavnicah, gospodarskih subjektih ali programih invalidnih ali prikrajšanih delavcev.

Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih javnega naročanja za zaščitene delavnice in gospodarske subjekte, katerih glavni cilj je družbeno in poklicno vključevanje invalidnih in prikrajšanih delavcev, ali določijo, da se taka naročila izvedejo v okviru programov zaščitene zaposlitve, če je več kot 30 % v navedenih delavnicah, gospodarskih subjektih ali programih invalidnih ali prikrajšanih delavcev.

V obvestilu o javnem razpisu se navede sklic na to določbo.

V obvestilu o javnem razpisu se navede sklic na to določbo.

Obrazložitev

To je nova določba, zato je treba opredeliti osebe, za katere se uporablja, še posebej, ker je področje uporabe te nove določbe širše.

Predlog spremembe 9

COM(2011) 895 final

Člen 34

COM(2011) 896 final

Člen 19(7)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice zagotovijo, da se najpozneje dve leti po datumu iz člena 92(1) vsi postopki javnega naročanja iz te direktive izvajajo z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev, zlasti z elektronsko predložitvijo, v skladu z zahtevami tega člena.

Države članice zagotovi, da se vsi postopki javnega naročanja iz te direktive izvajajo z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev, zlasti z elektronsko predložitvijo, v skladu z zahtevami tega člena.

Obrazložitev

Glede na to, da se pogoji delovanja javnih organov naročnikov (zlasti organov na lokalni ravni) in dobaviteljev v različnih panogah močno razlikujejo, bi bilo primerneje države članice zadolžiti, naj se pripravijo na postopek javnih naročil v elektronski obliki, namesto da se jim naložijo zahteve s kratkimi roki.

Predlog spremembe 10

COM(2011) 896 final

Člen 24

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Izbira postopkov

Izbira postopkov

1.   Javni organi naročniki za oddajo svojih javnih naročil uporabljajo nacionalne postopke, ki se uskladijo s to direktivo, če je bilo, brez poseganja v člen 30, objavljeno obvestilo o javnem razpisu v skladu s to direktivo.

1.   Javni organi naročniki za oddajo svojih javnih naročil uporabljajo nacionalne postopke, ki se uskladijo s to direktivo, če je bilo, brez poseganja v člen 30, objavljeno obvestilo o javnem razpisu v skladu s to direktivo.

Države članice zagotovijo, da javni organi naročniki lahko uporabijo odprti ali omejeni postopek v skladu s to direktivo.

Države članice zagotovijo, da javni organi naročniki lahko uporabijo odprti ali omejeni postopek, v skladu s to direktivo.

Države članice lahko zagotovijo, da javni organi naročniki lahko uporabijo partnerstva za inovacije v skladu s to direktivo.

Države članice zagotovijo, da javni organi naročniki lahko uporabijo partnerstva za inovacije v skladu s to direktivo.

Zagotovijo lahko tudi, da lahko javni organi naročniki uporabijo konkurenčni postopek s pogajanji ali konkurenčni dialog v enem od naslednjih primerov:

(a)

v zvezi z gradnjami, kadar je predmet naročila gradnje tako projektiranje kot tudi izvedba gradbenih del v smislu člena 2(8), ali kadar so potrebna pogajanja za določitev pravnega ali finančnega okvira projekta;

(b)

v zvezi z javnimi naročili gradenj za gradnje, ki se izvajajo izključno zaradi raziskovanja ali inovacij, preizkusov ali razvoja in ne zaradi zagotavljanja donosnosti ali povrnitve stroškov raziskav in razvoja;

(c)

v zvezi s storitvami ali blagom, kadar tehničnih specifikacij ni mogoče dovolj natančno določiti s sklicevanjem na kateri koli standard, evropska tehnična soglasja, enotne tehnične specifikacije ali tehnična sklicevanja v smislu točk 2 do 5 Priloge VIII;

(d)

v primeru nepravilnih ali nesprejemljivih ponudb v smislu člena 30(2)(a) v odgovor na odprti ali omejeni postopek;

(e)

zaradi posebnih okoliščin, povezanih z vrsto in zapletenostjo gradenj, blaga ali storitev, ali s tem povezanih tveganj, se naročilo ne more dodeliti brez predhodnih pogajanj.

Države članice se lahko odločijo, da v nacionalno zakonodajo ne bodo prenesle konkurenčnega postopka s pogajanji, postopkov konkurenčnega dialoga in partnerstva za inovacije.

Obrazložitev

OR meni, da je treba postopek s pogajanji v klasičnem sektorju izvajati pod istimi pogoji kot v sektorju gospodarskih javnih služb. Ni razloga za domnevo, da so organi v "klasičnem" sektorju manj primerni za pogajanja kot naročniki v sektorju gospodarskih javnih služb. Odločitev o tem, kateri postopek bo uporabljen glede na posamezno naročilo, bi morala biti prepuščena javnemu organu naročniku.

Treba je tudi pojasniti, da je javni organ naročnik tisti, ki mora izbrati ustrezen postopek v posameznih primerih, ne pa država članica ali EU. Na ravni EU in držav članic morajo biti javnemu organu naročniku na razpolago vsi postopki. Sicer bi to pomenilo različne predpise in postopke v različnih državah članicah, izkrivljanje konkurence in neenake pogoje.

Predlog spremembe 11

COM(2011) 896 final

Člen 30(2)(a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(a)

če v odprtem ali v omejenem postopku ni bila predložena nobena ponudba, nobena ustrezna ponudba ali nobena prijava za sodelovanje, če se prvotni pogoji naročila pomembneje ne spremenijo in se pošlje poročilo Komisiji ali nacionalnemu nadzornemu organu iz člena 84, če to zahtevata;

(a)

če v odprtem ali v omejenem postopku ni bila predložena nobena ponudba, nobena ustrezna ponudba ali nobena prijava za sodelovanje, če se prvotni pogoji naročila pomembneje ne spremenijo;

Obrazložitev

Skupaj s členom 84 (imenovanje nacionalnega nadzornega organa) ta obveznost poročanja povzroča nepotrebno birokracijo. Zaradi poenostavitve in večje prožnosti zakonodaje EU o javnih naročilih je treba nujno preprečiti nove upravne obremenitve. Zato je treba ta del besedila črtati.

Predlog spremembe 12

COM(2011) 895 final

Člen 44(3)(d), (i) in (e)

COM(2011) 896 final

Člen 30(2)(c), (i) in (d)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(c)

če gradnjo, blago ali storitve lahko zagotovi samo zadevni gospodarski subjekt zaradi naslednjih razlogov:

(c)

če gradnjo, blago ali storitve lahko zagotovi samo zadevni gospodarski subjekt zaradi naslednjih razlogov:

(i)

neobstoja konkurence zaradi tehničnih razlogov;

(i)

neobstoja konkurence zaradi tehničnih razlogov;

(d)

ko je to nujno, če v skrajno nujnih primerih zaradi višje sile ni mogoče upoštevati rokov za odprte postopke, omejene postopke ali konkurenčne postopke s pogajanji; okoliščine, s katerimi se utemelji skrajno nujen primer, nikakor ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali javnemu organu naročniku.

(d)

ko je to nujno, če v skrajno nujnih primerih zaradi dogodkov ni mogoče upoštevati rokov za odprte postopke, omejene postopke ali konkurenčne postopke s pogajanji; okoliščine, s katerimi se utemelji skrajno nujen primer, nikakor ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali javnemu organu naročniku.

Obrazložitev

V tem členu je treba omeniti tudi pravne razloge, s čimer se na primer upošteva situacija, ko želi javni organ naročnik na nekem kraju zgraditi stavbo (npr. šolo), lastnik zemljišča pa se strinja s prodajo zemljišča samo pod pogojem, da bo sam izvedel gradbena dela.

V primerjavi z besedilom veljavne Direktive 2004/18/ES (člen 31(c)) bi navedba "višje sile" pomenila strožjo zahtevo. Ohraniti bi bilo treba sedanje besedilo. Za nakup blaga in storitev, ki jih mora javni organ naročnik nabaviti na podlagi druge zakonodaje, medtem ko je javno naročilo za to blago in storitve v sodnem postopku preverjanja, bi bilo treba omogočiti nekonkurenčni postopek s pogajanji (npr. za oskrbo starejših v domovih za ostarele ali srčne zaklopke za bolnišnice).

Predlog spremembe 13

COM(2011) 895 final

Člen 45

COM(2011) 896 final

Člen 31

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Okvirni sporazumi

Okvirni sporazumi

1.   Javni organi naročniki lahko sklenejo okvirne sporazume, če uporabljajo postopke iz te direktive.

1.   Javni organi naročniki lahko sklenejo okvirne sporazume, če uporabljajo postopke iz te direktive.

Okvirni sporazum pomeni sporazum med enim ali več javnimi organi naročniki in enim ali več ekonomskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se urejajo naročila, ki se oddajo med posameznim obdobjem, zlasti v zvezi s ceno in, če je ustrezno, predvideno količino.

Okvirni sporazum pomeni sporazum med enim ali več javnimi organi naročniki in enim ali več ekonomskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se urejajo naročila, ki se oddajo med posameznim obdobjem, zlasti v zvezi s ceno in, če je ustrezno, predvideno količino.

Veljavnost okvirnega sporazuma ni daljša od štirih let, razen v izjemnih primerih, ki se ustrezno utemeljijo, zlasti s predmetom okvirnega sporazuma.

2.   Naročila na podlagi okvirnega sporazuma se oddajo v skladu s postopki iz tega odstavka ter odstavkov 3 in 4.

2.   Naročila na podlagi okvirnega sporazuma se oddajo v skladu s postopki iz tega odstavka ter odstavkov 3 in 4.

Navedeni postopki se lahko uporabljajo samo med naročniki, ki so za ta namen jasno navedeni v javnem razpisu ali povabilu k potrditvi interesa, in gospodarskimi subjekti, ki so prvotni podpisniki okvirnega sporazuma. Z naročili, oddanimi na podlagi okvirnega sporazuma, se nikakor ne smejo bistveno spremeniti pogoji iz navedenega okvirnega sporazuma, zlasti ne v primeru iz odstavka 3.

Z naročili, oddanimi na podlagi okvirnega sporazuma, se nikakor ne smejo bistveno spremeniti pogoji iz navedenega okvirnega sporazuma, zlasti ne v primeru iz odstavka 3.

Javni organi naročniki ne uporabljajo okvirnih sporazumov nepravilno ali tako, da preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco.

Obrazložitev

Odbor regij meni, da bi morali biti okvirni sporazumi načeloma urejeni enako kot v veljavni Direktivi 2004/17/ES, saj ni razloga za določitev npr. roka veljavnosti takšnih pogodb, če ta ni določen za druge vrste pogodb. Tako kot pri dinamičnih nabavnih sistemih bi moralo biti tudi tu mogoče, da se med trajanjem pogodbe v sodelovanje vključijo novi ekonomski subjekti, saj to koristi tako dobaviteljem kot naročnikom. Zadnji del besedila je odveč, saj je jasen že iz načel.

Predlog spremembe 14

COM(2011) 895 final

Člen 45(4)

COM(2011) 896 final

Člen 31(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 31

Okvirni sporazumi

Člen 31

Okvirni sporazumi

4.   Okvirni sporazum, ki se sklene z več kot enim gospodarskim subjektom, se lahko izvaja na enega od naslednjih dveh načinov:

4.   Okvirni sporazum, ki se sklene z več kot enim gospodarskim subjektom, se lahko izvaja na naslednji način:

(a)

na podlagi pogojev iz okvirnega sporazuma, brez ponovnega odpiranja konkurence, če navedeni sporazum vsebuje vse določbe glede zagotavljanja zadevnih gradenj, storitev in blaga ter objektivne pogoje za izbiro gospodarskih subjektov, podpisnikov okvirnega sporazuma, ki jih bodo izvedli; objektivni pogoji se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila;

(a)

če sporazum vsebuje vse določbe glede zagotavljanja zadevnih gradenj, storitev in blaga pogoje okvirne sporazum;

(b)

če okvirni sporazum ne vsebuje vseh pogojev, ki urejajo zagotavljanje gradenj, storitev in blaga, s ponovnim odpiranjem konkurence med gospodarskimi subjekti, ki so podpisniki okvirnega sporazuma.

(b)

če okvirni sporazum ne vsebuje vseh pogojev, ki urejajo zagotavljanje gradenj, storitev in blaga, s ponovnim odpiranjem konkurence med gospodarskimi subjekti, ki so podpisniki okvirnega sporazuma.

 

Obrazložitev

Predlog direktive ni jasen glede uporabe okvirnih sporazumov, zlasti pri neposredni oddaji in ponovnem odprtju konkurence. Za prilagodljivost pri izvajanju je treba omogočiti kombinacijo obeh navedenih postopkov, da se bodo manjša naročila lahko pod določenimi pogoji oddajala neposredno, velika pa se bodo na temelju istega okvirnega sporazuma lahko ponovno odprla konkurenci.

Predlog spremembe 15

COM(2011) 896 final

Člen 37

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 37

Priložnostno skupno naročanje

Člen 37

Priložnostno skupno naročanje

1.   Eden ali več javnih organov naročnikov se lahko odloči za skupno izvedbo nekaterih posebnih naročil.

1.   Eden ali več javnih organov naročnikov se lahko odloči za skupno izvedbo nekaterih posebnih naročil.

2.   Če zadevne postopke javnega naročanja v vseh fazah, od objave obvestila o javnem razpisu do izvedbe naročila ali naročil, ki sledijo, izvaja samo en javni organ naročnik, je ta javni organ naročnik izključno odgovoren za izpolnitev obveznosti v skladu s to direktivo.

2.   Če zadevne postopke javnega naročanja v vseh fazah, od objave obvestila o javnem razpisu do izvedbe naročila ali naročil, ki sledijo, izvaja samo en javni organ naročnik, je ta javni organ naročnik izključno odgovoren za izpolnitev obveznosti v skladu s to direktivo.

Če pa postopke javnega naročanja in izvedbe naročil, ki sledijo, izvaja več udeleženih javnih organov naročnikov, je vsak odgovoren za izpolnitev svojih obveznosti v skladu s to direktivo za faze, ki jih izvaja.

Če pa postopke javnega naročanja in izvedbe naročil, ki sledijo, izvaja več udeleženih javnih organov naročnikov, je vsak odgovoren za izpolnitev svojih obveznosti v skladu s to direktivo za faze, ki jih izvaja.

 

   

Obrazložitev

Z dodanim besedilom se zagotovi, da skupna izvedba javnega naročila ne bo po nepotrebnem otežena. Kar v skladu s členom 35(5) velja za centralne nabavne organe, bi moralo veljati tudi za občasne skupne izvedbe javnih naročil.

Predlog spremembe 16

COM(2011) 895 final

Člen 54

COM(2011) 896 final

Člen 40

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Tehnične specifikacije iz točke 1 Priloge VIII se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila. V njih so opredeljene zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga.

1.   Tehnične specifikacije iz točke 1 Priloge VIII se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila. V njih so opredeljene zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga.

Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali katere koli druge faze v njihovem življenjskem ciklu, kot je navedeno v točki (22) člena 2.

Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali katere koli druge faze v njihovem življenjskem ciklu, kot je navedeno v točki (22) člena 2.

V tehničnih specifikacijah je določeno tudi, ali se bo zahteval prenos pravic intelektualne lastnine.

V tehničnih specifikacijah je določeno tudi, ali se bo zahteval prenos pravic intelektualne lastnine.

Pri vseh javnih naročilih, katerih predmet naj bi uporabljale osebe, bodisi splošna javnost bodisi osebje javnega organa naročnika, se pri pripravi navedenih tehničnih specifikacij upoštevajo merila dostopnosti za invalide ali zahteve za oblikovanje, namenjeno vsem uporabnikom, razen v ustrezno utemeljenih primerih.

Kadar so obvezni standardi dostopnosti sprejeti z zakonodajnim aktom Unije, se tehnične specifikacije, kar zadeva merila dostopnosti, določijo s sklicevanjem nanj.

Kadar so obvezni standardi dostopnosti sprejeti z zakonodajnim aktom Unije, se tehnične specifikacije, kar zadeva merila dostopnosti, določijo s sklicevanjem nanj.

Obrazložitev

Glede na ogromno raznolikost postopkov javnega naročanja gre predlagano besedilo veliko predaleč. Poleg tega so tovrstne določbe pogosto vključene v nacionalne gradbene predpise. Ohraniti je treba besedilo Direktive 2004/18/ES (člen 23(1)) in Direktive 2004/17/ES (člen 34).

Predlog spremembe 17

COM(2011) 896 final

Člen 44

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Razdelitev naročil na sklope

Razdelitev naročil na sklope

1.   Javna naročila se lahko razdelijo v homogene ali heterogene sklope. Kadar javni organ naročnik za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejnih vrednosti iz člena 4, vendar ni manjša od 500 000 EUR, in je določena v skladu s členom 5, presodi, da jih ni primerno razdeliti na sklope, svoje razloge posebej pojasni v obvestilu o naročilu ali povabilu k potrditvi interesa.

1.   Javna naročila se lahko razdelijo v homogene ali heterogene sklope.

Javni organi naročniki navedejo v obvestilu o naročilu ali povabilu k potrditvi interesa, ali so ponudbe omejene na enega ali samo več sklopov.

Obrazložitev

Odstavek se črta, ker javnim organom naročnikom nalaga nepotrebno upravno breme.

Predlog spremembe 18

COM(2011) 896 final

Člen 54(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 54

Člen 54

Javni organi naročniki se lahko odločijo, da ne oddajo naročila ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če so ugotovili, da ta ponudba ni ustrezno skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava, ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI.

Javni organi naročniki se lahko odločijo, da ne oddajo naročila ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če so ugotovili, da ta ponudba ni ustrezno skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava, ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI.

Obrazložitev

Poleg zakonodaje EU morajo ponudniki spoštovati tudi nacionalno zakonodajo.

Predlog spremembe 19

COM(2011) 896 final

Člen 55(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 55

Člen 55

Da bi uporabili razlog za izključitev iz točke (d) prvega pododstavka, javni organi naročniki predložijo metodo za presojo izvedbe naročila, ki temelji na objektivnih in merljivih merilih ter se uporablja sistematično, dosledno in pregledno. Vsako presojo izvedbe naročila se sporoči zadevnemu izvajalcu, ki ima možnost ugovora zoper ugotovitve in možnost sodnega varstva.

Obrazložitev

Pojasnilo v zadnjem odstavku člena 55(3) ni jasno in v tem smislu zmanjšuje pravno varnost, kar bi lahko povzročilo večje število tožb. Poleg tega se uvajajo nove obveznosti za javne organe naročnike, ki jih je treba črtati zaradi preprečevanja dodatne birokracije.

Predlog spremembe 20

COM(2011) 895 final

Člen 76

COM(2011) 896 final

Člen 66

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Merila za oddajo naročila

Merila za oddajo naročila

1.   Javni organ naročniki javna naročila brez poseganja v nacionalne zakone, predpise ali upravne določbe v zvezi s plačilom nekaterih storitev oddajo na podlagi enega od naslednjih meril:

1.   Javni organ naročniki javna naročila brez poseganja v nacionalne zakone, predpise ali upravne določbe v zvezi s plačilom nekaterih storitev oddajo na podlagi enega od naslednjih meril:

(a)

ekonomsko najugodnejša ponudba;

(a)

ekonomsko najugodnejša ponudba;

(b)

najnižja cena.

(b)

najnižja cena (2).

Stroški se lahko po izbiri javnega organa naročnika ocenijo izključno na podlagi cene ali glede na stroškovno učinkovitost, kot je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu, pod pogoji iz člena 67.

2.   Ekonomsko najugodnejša ponudba iz točke (a) odstavka 1 z vidika javnega organa naročnika se določi na podlagi meril, povezanih s predmetom zadevnega javnega naročila. Ta merila poleg cene ali stroškov iz točke (b) odstavka 1 vključujejo tudi druga merila, povezana s predmetom zadevnega javnega naročila, kot so:

2.   Ekonomsko najugodnejša ponudba iz točke (a) odstavka 1 z vidika javnega organa naročnika se določi na podlagi meril, povezanih s predmetom zadevnega javnega naročila. Ta merila poleg cene vključujejo tudi druga merila, povezana s predmetom zadevnega javnega naročila, kot so:

(a)

kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, okoljskimi značilnostmi in inovativnostjo;

(a)

kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo, oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, okoljskimi značilnostmi in inovativnostjo ;

(b)

za javna naročila storitev in javna naročila, ki vključujejo načrtovanje gradenj, se lahko upoštevajo organizacija, usposobljenost in izkušenost osebja, dodeljenega za izvajanje zadevnega naročila, pri čemer se lahko po oddaji naročila tako osebje zamenja le ob privolitvi javnega organa naročnika, ki mora preveriti, ali zamenjano osebje zagotavlja enakovredno organizacijo in kakovost;

(b)

za javna naročila storitev in javna naročila, ki vključujejo načrtovanje gradenj, se lahko upoštevajo organizacija, usposobljenost in izkušenost osebja, dodeljenega za izvajanje zadevnega naročila, pri čemer se lahko po oddaji naročila tako osebje zamenja le ob privolitvi javnega organa naročnika, ki mora preveriti, ali zamenjano osebje zagotavlja enakovredno organizacijo in kakovost;

(c)

poprodajne storitve in tehnična pomoč, datum dobave ter rok za dobavo ali dokončanje del;

(c)

poprodajne storitve in tehnična pomoč, datum dobave ter rok za dobavo ali dokončanje del;

(d)

poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanje zahtevanih gradenj, blaga ali storitev oziroma katere koli faze v njihovem življenjskem ciklu, kot je navedeno v točki (22) člena 2, če so navedena merila določena v skladu z odstavkom 4 in zadevajo dejavnike, ki so neposredno povezani s temi postopki in so značilni za poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev.

(d)

poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanje zahtevanih gradenj, blaga ali storitev oziroma katere koli faze v njihovem življenjskem ciklu, kot je navedeno v točki (22) člena 2, če so navedena merila določena v skladu z odstavkom 4 in zadevajo dejavnike, ki so neposredno povezani s temi postopki in so značilni za poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev

 

Obrazložitev

Pozitivno je, da lahko javni organi naročniki izbirajo med ekonomsko najugodnejšo ponudbo in najnižjo ceno. Zato je treba še naprej uporabljati izraz iz veljavne direktive, torej "najnižja cena", saj izraz "najnižji stroški" pomeni, da bodo upoštevani še drugi dejavniki poleg cene. (3) Izraz "stroški" je namreč širši od izraza "cena". "Ekonomsko najugodnejša ponudba" je merilo, ki ga je treba uporabiti, če naj bi se upoštevali tudi drugi parametri, kot so stroški v življenjskem ciklu.

V nekaterih primerih javni organ naročnik že v razpisni dokumentaciji navede končno ceno. Popolnoma jasno mora biti, da je to ena od možnosti.

Namen upoštevanja merila kratkih poti je naročnikom zagotoviti dodano vrednost nekaterih produktov in storitev. Gre za dejstvo, da produkti in storitve v primeru kratkih poti praviloma prej pridejo do naročnikov in jih je tako mogoče hitreje in prožneje prilagoditi njihovim zahtevam. S tem merilom se lahko prepričljivo izboljšajo tudi okoljski standardi (krajša prevozna pot in čas skladiščenja, manj emisij), kar nazadnje koristi tako naročnikom kot državljanom. Naročniki bodo tako dobili možnost, da v svoja merila za oddajo naročila vključijo parametre, ki pri nekaterih kategorijah prinašajo obsežnejši opis ponudbe gospodarskega subjekta, kar lahko pomeni boljši odziv na zahteve javnega naročila.

Poleg tega je treba izrecno omogočiti upoštevanje socialnih meril, npr. tako, da se politika enakih možnosti za zaposlene v podjetju in zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih nagradita z dodatnimi točkami.

Predlog spremembe 21

COM(2011) 896 final

Člen 66(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 66

Člen 66

Države članice lahko določijo, da se nekatere vrste naročil oddajo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe iz točke (a) odstavka 1 in iz odstavka 2.

Obrazložitev

Cilj posodobitve javnega naročanja je, da se zagotovi čim večja prožnost za javne organe naročnike in ponudnike. Javni organi naročniki morajo zato imeti možnost, da se sami odločijo, ali oddajo naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe ali na podlagi najnižje cene. Države članice ne bi smele odločati o potrebah lokalnih oblasti na tem področju. Če se naročila ne smejo več oddajati na podlagi najnižje cene, bi to tudi bistveno zmanjšalo konkurenčne možnosti malih podjetij. Zato je treba ta odstavek črtati.

Predlog spremembe 22

COM(2011) 895 final

Člen 76(4)

COM(2011) 896 final

Člen 66(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Merila za oddajo naročila

Merila za oddajo naročila

4.   Merila za oddajo naročila javnemu organu naročniku ne dajejo neomejene svobode izbire. Zagotavljajo možnost učinkovite konkurence in vključujejo zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki. Javni organi naročniki na podlagi informacij in dokazil, ki jih predložijo ponudniki, učinkovito preverijo, ali ponudbe izpolnjujejo merila za oddajo naročila.

   

Obrazložitev

Ta določba je odveč. Ne prinaša ničesar novega in bi jo bilo treba črtati, saj je vsebinsko že vključena v splošna načela.

Predlog spremembe 23

COM(2011) 896 final

Člen 73(a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(a)

izjeme iz člena 11 prenehajo veljati, če je zasebni sektor udeležen v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo v skladu s členom 11(4);

Obrazložitev

Sprememba besedil Komisije se predlaga zaradi črtanja člena 11(5) COM(2011) 896 final in člena 21(5) COM(2011) 895 final (glej predlog spremembe 7). Ta okoliščina po oddaji naročila ne more več nastati.

Predlog spremembe 24

COM(2011) 895 final

Člen 77

COM(2011) 896 final

Člen 67

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu

Vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu

3.   Kadar je kot del zakonodajnega akta Unije, vključno z delegiranimi akti na podlagi zakonodaje posameznih sektorjev, sprejeta skupna metodologija za izračun stroškov v življenjskem ciklu, se ta uporablja, če je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu vključeno v merila za oddajo naročila iz člena 76(1).

   

Priloga XV vsebuje seznam takih zakonodajnih in delegiranih aktov. Komisija je v skladu s členom 89 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s posodabljanjem tega seznama, če se na podlagi sprejetja nove zakonodaje, njene razveljavitve ali spremembe izkaže, da so take spremembe potrebne.

Obrazložitev

OR podpira cilje strategije Evropa 2020 in se zaveda pomena trajnostnega javnega naročanja, ki upošteva socialne vidike in podpira inovacije. Pozdraviti je treba dejstvo, da Komisija spodbuja javne organe naročnike k upoštevanju stroškov v življenjskem ciklu. Na tem področju je trenutno veliko prizadevanj, vendar je treba še zelo veliko storiti. Po mnenju Odbora je zahteva po uporabi metod EU v sedanjih razmerah pretirana.

Predlog spremembe 25

COM(2011) 895 final

Člen 79

COM(2011) 896 final

Člen 69

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Neobičajno ugodne ponudbe

Neobičajno ugodne ponudbe

1.   Javni organi naročniki od gospodarskih subjektov zahtevajo, da pojasnijo zaračunano ceno ali stroške, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

   

(a)

zaračunana cena ali stroški so za več kot 50 % nižji od povprečne cene ali stroškov drugih ponudnikov;

(b)

zaračunana cena ali stroški so za več kot 20 % nižji od cene ali stroškov druge najnižje ponudbe;

(c)

predloženih je bilo vsaj pet ponudb.

 

   

 

 

 

 

 

 

   

 

3.   .

2.   Javni organi naročniki lahko zahtevajo taka pojasnila tudi, če se zdi, da so ponudbe neobičajno ugodne zaradi drugih razlogov.

.   Javni organi naročniki lahko zahtevajo taka pojasnila tudi, če se zdi, da so ponudbe neobičajno ugodne zaradi drugih razlogov.

3.   Pojasnila iz odstavkov 1 in 2 se lahko nanašajo zlasti na:

   

(a)

ekonomiko gradnje, proizvodni postopek ali zagotovljene storitve;

(b)

izbrane tehnične rešitve ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku za izvedbo gradnje ali dobavo blaga ali izvajanje storitev;

(c)

izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik;

(d)

najmanj ustrezna skladnost z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI, ali, če te obveznosti ne veljajo, z drugimi določbami, ki zagotavljajo enakovredno raven varstva;

(e)

možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.

4.   Javni organ naročnik preveri predložene informacije ob posvetovanju s ponudnikom. Ponudbo lahko zavrne le, če dokazila ne utemeljijo nizke ravni zaračunane cene ali stroškov, pri čemer se upoštevajo elementi iz odstavka 3.

   

Javni organi naročniki zavrnejo ponudbo, če so ugotovili, da je neobičajno ugodna, ker ni skladna z obveznostmi, določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XI.

5.   Če javni organ naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno ugodna, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo le na tej podlagi, vendar šele po posvetovanju s ponudnikom, če ta v primernem roku, ki ga določi javni organ naročnik, ne more dokazati, da je zadevna pomoč združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107 Pogodbe. Če javni organ naročnik v navedenih okoliščinah zavrne ponudbo, o tem obvesti Komisijo.

   

6.   Države članice dajo v skladu s členom 88 drugim državam članicam na zahtevo na voljo vse informacije, povezane z dokazi in dokumenti, ki so predloženi v zvezi s podatki, naštetimi v odstavku 3.

   

Obrazložitev

Glede neobičajno ugodnih ponudb Odbor regij daje prednost besedilu iz člena 55 veljavne Direktive 2004/18/ES, saj predlagano besedilo tako javnim organom naročnikom kot ponudnikom povzroča upravno breme. Poleg tega po nepotrebnem omejuje manevrski prostor javnih organov naročnikov na tem področju.

Predlog spremembe 26

COM(2011) 895 final

Člen 81

COM(2011) 896 final

Člen 71

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Oddaja naročil podizvajalcem

Oddaja naročil podizvajalcem

1.   Javni organ naročnik lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila zahteva oziroma država članica lahko od njega zahteva, da obveže ponudnika, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretjim stranem, ter vse predlagane podizvajalce.

   

2.   Države članice lahko določijo, da na zahtevo podizvajalca in kadar to omogoča narava naročila, javni organ naročnik nakaže plačila neposredno podizvajalcu za storitve, blago ali gradnje, oddane v izvedbo glavnemu izvajalcu. V takem primeru države članice vzpostavijo ustrezne mehanizme, ki glavnemu izvajalcu omogočajo, da ugovarja proti neupravičenim izplačilom. Ureditve v zvezi z navedenim načinom plačila se določijo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila.

   

3.   Odstavka 1 in 2 ne posegata v vprašanje osnovne odgovornosti gospodarskega subjekta.

   

Obrazložitev

Odnos med ponudnikom in podizvajalcem sodi na področje konkurenčnega prava in nacionalnega pogodbenega prava, na katerega ta direktiva ne bi smela vplivati.

Poleg tega zgornje določbe povzročajo pravno negotovost, saj v skladu z njimi podizvajalec, ki proti plačilu dela za javni organ naročnika, ni več podizvajalec, temveč postane izvajalec. Hkrati lahko javnim organom naročnikom odvzamejo možnost, da zadržijo plačilo, dokler delo ni pravilno opravljeno.

Predlog spremembe 27

COM(2011) 895 final

Člen 82

COM(2011) 896 final

Člen 72

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Spremembe naročil med njihovo veljavnostjo

Spremembe naročil med njihovo veljavnostjo

1.   Bistvena sprememba določb javnega naročila med njegovo veljavnostjo pomeni novo oddajanje naročila za namene te direktive, pri čemer je potreben nov postopek javnega naročanja v skladu s to direktivo.

   

2.   Sprememba naročila med njegovo veljavnostjo velja za bistveno v smislu odstavka 1, če se zaradi te spremembe naročilo bistveno razlikuje od prvotno oddanega naročila. Sprememba se v vsakem primeru, brez poseganja v odstavka 3 in 4, šteje za bistveno zlasti, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

   

(a)

sprememba uvaja pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka javnega naročanja, omogočili izbiro drugih kandidatov, kot so bili prvotno izbrani, ali oddajo naročila drugemu ponudniku;

(b)

sprememba spreminja ekonomsko ravnotežje naročila v prid izvajalcu;

(c)

sprememba precej razširi obseg naročila na blago, storitve ali gradnje, ki niso bile prvotno zajete.

3.   Zamenjava pogodbene strani šteje za bistveno spremembo v smislu odstavka 1.

   

Vendar se prvi pododstavek ne uporablja za univerzalno ali delno nasledstvo drugega gospodarskega subjekta, ki izpolnjuje prvotno določena merila za ugotavljanje sposobnosti, na mestu prvotnega izvajalca po prestrukturiranju podjetja ali stečajnem postopku, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb naročila in ni namenjeno izogibanju uporabe te direktive.

4.   Kadar je mogoče vrednost spremembe izraziti v denarju, se ne šteje za bistveno v smislu odstavka 1, če njena vrednost ne presega mejnih vrednosti iz člena 12 in je manjša od 5 % cene prvotnega naročila, pod pogojem, da sprememba ne spremeni splošne narave javnega naročila. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, se to ovrednoti na podlagi kumulativne vrednosti zaporednih sprememb.

   

5.   Spremembe naročil se ne štejejo za bistvene v smislu odstavka 1, če so predvidene v dokumentaciji o oddaji naročila v jasnih, natančnih in nedvoumnih klavzulah o pregledu ali možnostih zanj. V takih klavzulah so navedeni obseg in narava možnih sprememb ter pogoji, pod katerimi se lahko uporabijo. Ne predvidevajo pa sprememb, ki bi spremenile splošno naravo javnega naročila.

   

6.   Z odstopanjem od odstavka 1 se v primeru bistvene spremembe ne zahteva nov postopek javnega naročanja, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

   

(a)

potreba po spremembi je nastala zaradi okoliščin, ki jih skrben naročnik ni mogel predvideti;

(b)

sprememba ne spreminja splošne narave naročila.

(c)

kakršno koli zvišanje cene ni večje od 50 % vrednosti prvotnega naročila.

Javni organi naročniki v Uradnem listu Evropske unije objavijo obvestilo o takih spremembah. Taka obvestila vsebujejo informacije, določene v delu G Priloge VI, in se objavijo v skladu s členom 49.

7.   Naročniki v naročilo ne uvajajo sprememb v naslednjih primerih:

   

(a)

če bi bila sprememba namenjena odpravi pomanjkljivosti izvajalca ali njihovih posledic, če se te lahko odpravijo z uveljavitvijo pogodbenih obveznosti;

(b)

če bi bila sprememba namenjena nadomestilu za tveganja zvišanja cen, pred katerimi se je izvajalec zavaroval.

Obrazložitev

Veljavna direktiva določa postopkovna pravila za izvajanje javnih naročil in ne vsebuje določb o spremembah naročil med njihovo veljavnostjo; tako bi moralo tudi ostati. V nasprotnem primeru bo to za javne organe naročnike pomenilo nepotrebno upravno breme, prožnost pa se bo zmanjšala. Če želi Komisija predložiti informacije o sodni praksi na tem področju, bi bilo primerneje, da to stori v obliki razlagalnega sporočila.

Predlog spremembe 28

COM(2011) 896 final

Člen 83

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice v skladu z Direktivo Sveta 89/665/EGS zagotovijo pravilno uporabo te direktive z učinkovitimi, razpoložljivimi in preglednimi mehanizmi, ki dopolnjujejo vzpostavljen sistem za revizijo odločitev, ki jih sprejmejo javni organi naročniki.

Obrazložitev

V direktivi je odveč navajati, da jo je treba pravilno uporabljati. Obstoječi sistemi za preverjanje odločitev javnih organov naročnikov zadostujejo. Zaradi poenostavitve in večje prožnosti ne bi smeli ustvarjati novih odvečnih struktur.

Predlog spremembe 29

COM(2011) 895 final

Člen 93

COM(2011) 896 final

Člen 84

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 84

Člen 84

Javni nadzor

1.   Države članice imenujejo en neodvisen organ, ki je odgovoren za nadzor in usklajevanje izvedbenih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ). Države članice o svojem imenovanju obvestijo Komisijo.

Takšen nadzor se izvaja za vse javne organe naročnike.

   

2.   Pristojni organi, vključeni v izvedbene dejavnosti, so organizirani tako, da se prepreči navzkrižje interesov. Sistem javnega nadzora je pregleden. V ta namen se objavijo vsa navodila in mnenja ter letno poročilo, v katerem sta predstavljena izvajanje in uporaba pravil, določenih v tej direktivi.

   

Letno poročilo vključuje naslednje:

(a)

navedbo stopnje uspešnosti malih in srednje velikih podjetij v naročanju; če je odstotni delež manjši od 50 %, izraženo v vrednosti naročil, oddanih malim in srednje velikim podjetjem, se v poročilo vključi analiza razlogov za to;

(b)

celovit pregled izvajanja politik trajnostnega javnega naročanja, vključno glede postopkov, pri katerih se upoštevajo vprašanja, povezana z varstvom okolja, socialno vključenostjo, kar vključuje dostopnost za invalide, ali spodbujanjem inovacij;

(c)

informacije o spremljanju in naknadnem ukrepanju v zvezi s kršitvami pravil javnega naročanja, ki vplivajo na proračun Unije v skladu z odstavki 3 do 5 tega člena;

(d)

centralizirane podatke o prijavljenih primerih goljufij, korupcije, navzkrižja interesov in drugih hudih nepravilnosti na področju javnega naročanja, vključno s tistimi, ki vplivajo na projekte, sofinancirane iz proračuna Unije.

3.   Nadzorni organ je odgovoren za naslednje naloge:

   

(a)

spremljanje uporabe predpisov o javnih naročilih ter povezanih praks, ki jih izvajajo javni organi naročniki in zlasti centralni nabavni organi;

(b)

pravno svetovanje javnim organom naročnikom glede razlage predpisov in načel o javnih naročilih ter uporabe predpisov o javnih naročilih v posebnih primerih;

(c)

dajanje mnenj in smernic na svojo pobudo o vprašanjih splošnega interesa v zvezi z razlago ter uporabo predpisov o javnih naročilih, o ponavljajočih se vprašanjih in o sistemskih težavah v zvezi z uporabo predpisov o javnih naročilih glede na določbe te direktive in ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije;

(d)

vzpostavitev in uporaba celovitih in izvedljivih sistemov opozorilnih kazalnikov za preprečevanje, odkrivanje in primerno poročanje o korupciji, navzkrižju interesov ter podobnih hujših nepravilnosti na področju javnega naročanja;

(e)

opozarjanje pristojnih nacionalnih institucij, vključno z revizijskimi organi, na določene odkrite kršitve in sistemske težave.

(f)

preučevanje pritožb državljanov in podjetij glede uporabe predpisov o javnih naročilih v posebnih primerih in pošiljanje analize pristojnim naročnikom, ki morajo to analizo upoštevati pri sprejemanju odločitev ali, če je ne upoštevajo, pojasniti razloge za njeno neupoštevanje;

(g)

spremljanje odločitev nacionalnih sodišč in organov po sodbi Sodišča Evropske unije na podlagi člena 267 Pogodbe, ali ugotovitvah Evropskega računskega sodišča o kršitvah predpisov Unije o javnih naročilih v zvezi s projekti, ki jih sofinancira Unija; nadzorni organ Evropskemu uradu za preprečevanje goljufij poroča o vseh kršitvah postopkov javnega naročanja Unije, če so bile te povezane z naročili, ki jih neposredno ali posredno financira Unija.

Naloge iz točke (e) ne posegajo v uveljavljanje pravic do pritožbe v skladu z nacionalno zakonodajo ali sistemom, vzpostavljenim na podlagi Direktive 89/665/EGS.

Države članice pooblastijo nadzorni organ, da prevzame pristojnost v skladu z nacionalno zakonodajo za revizijo odločitev javnih organov naročnikov, če med dejavnostmi spremljanja in pravnega svetovanja ugotovi kršitev.

4.   Brez poseganja v splošne postopke in delovne metode, ki jih Komisija vzpostavi za sporočanje in stike z državami članicami, nadzorni organ deluje kot posebna točka za stike za Komisijo pri spremljanju izvrševanja poračuna Unije na podlagi člena 17 Pogodbe o Evropski uniji in člena 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisiji poroča o vseh kršitvah te direktive v postopkih javnega naročanja za oddajo naročil, ki jih neposredno ali posredno financira Unija.

   

Komisija lahko nadzornemu organu zlasti posreduje v obravnavo posamezne primere, če naročilo še ni oddano ali ko je še mogoče opraviti revizijski postopek. Nadzornemu organu lahko zaupa tudi dejavnosti spremljanja, potrebne za zagotovitev izvajanja ukrepov, ki so se jih države članice zavezale izvesti, da bi odpravile kršitve predpisov in načel Unije o javnih naročilih, ki jih je ugotovila Komisija.

Komisija lahko od nadzornega organa zahteva analizo domnevnih kršitev pravil Unije o javnem naročanju, ki vplivajo na projekte, sofinancirane s strani proračuna Unije. Komisija lahko nadzorni organ pooblasti za nadaljnje ukrepanje v zvezi z nekaterimi primeri in za zagotovitev, da nacionalni organi, ki bodo zavezani k upoštevanju njegovih navodil, sprejmejo zadevne posledice, ki izhajajo iz kršitve pravil Unije o javnem naročanju, ki vplivajo na sofinancirane projekte

5.   Dejavnosti preiskovanja in izvrševanja, ki jih izvaja nadzorni organ, da bi zagotovil skladnost odločitev javnih organov naročnikov s to direktivo in načeli Pogodbe, ne nadomeščajo institucionalne vloge Komisije kot varuhinje Pogodbe ali posegajo vanjo. Ko se Komisija odloči posamezen primer posredovati v obravnavo v skladu z odstavkom 4, obdrži tudi pravico do posredovanja v skladu s pooblastili, ki ji jih daje Pogodba.

   

6.   Javni organi naročniku nacionalnemu nadzornemu organu posredujejo celotno besedilo sklenjenih naročil, katerih vrednost je enaka ali večja od

   

(a)

1 000 000 EUR pri naročilih blaga in naročilih storitev;

(b)

10 000 000 EUR pri naročilih gradenj.

7.   Brez poseganja v nacionalno zakonodajo o dostopu do informacij ter v skladu z nacionalno zakonodajo in zakonodajo EU o varstvu podatkov, nadzorni organ na pisno zahtevo omogoči neomejen, celovit in brezplačen dostop do sklenjenih naročil, navedenih v odstavku 6. Dostop do nekaterih delov naročil se lahko zavrne, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, škodilo zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali lahko posegalo v pošteno konkurenco med njimi.

   

Dostop do delov, ki se lahko objavijo, je zagotovljen v razumnem roku in najpozneje 45 dni od datuma zahtevka.

Od prosilcev, ki izpolnijo zahtevek za dostop do naročila, se ne zahteva, da izkažejo neposreden ali posreden interes v zvezi z zadevnim naročilom. Prejemnik lahko informacije javno razkrije.

8.   Povzetek vseh dejavnosti, ki jih izvaja nadzorni organ v skladu z odstavki od 1 do 7, se vključi v letno poročilo iz odstavka 2.

   

Obrazložitev

Zahteva po oblikovanju nacionalnih nadzornih organov, ki jim je treba pošiljati pogodbe, jasno krši načelo subsidiarnosti. Organizacija javne uprave je v pristojnosti držav članic. Nadzor upoštevanja predpisov o javnih naročilih na nacionalni ravni je naloga državnih sodišč ter nacionalnih nadzornih in revizijskih organov. Poleg tega ta pravila ustvarjajo dodatno upravno breme za javne organe naročnike.

Predlog spremembe 30

COM(2011) 896 final

Člen 85, prvi odstavek

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 85

Člen 85

Za vsako naročilo ali okvirni sporazum ter vsako vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema javni organi naročniki pripravijo pisno poročilo, ki vsebuje vsaj naslednje:

(a)

ime in naslov javnega organa naročnika, predmet in vrednost naročila, okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema;

(b)

imena uspešnih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihov izbor;

(c)

imena zavrnjenih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihovo zavrnitev;

(d)

razloge za zavrnitev ponudb, za katere je ugotovljeno, da so neobičajno ugodne;

(e)

ime uspešnega ponudnika in razloge za izbiro njegove ponudbe ter, če je to znano, delež naročila ali okvirnega sporazuma, ki ga uspešni ponudnik namerava oddati podizvajalcem;

(f)

pri postopkih s pogajanji brez predhodne objave razloge iz člena 30, ki upravičujejo uporabo tega postopka;

(g)

po potrebi razloge, zakaj se je javni organ naročnik odločil, da ne odda naročila ali sklene okvirnega sporazuma ali da ne vzpostavi dinamičnega nabavnega sistema;

(h)

če je to primerno, ugotovljena navzkrižja interesov in nadaljnje ukrepe, ki so bili sprejeti.

Obrazložitev

Obveznosti poročanja, ki so predvidene s tem besedilom, bodo povzročile lokalnim organom nesorazmerno breme in poleg tega nimajo smisla. Cilj reforme je ravno zmanjšanje odvečnih obveznosti poročanja, ne pa ustvarjanje nove birokracije.

Predlog spremembe 31

COM(2011) 896 final

Člen 85, zadnja odstavka

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 85

Ločena poročila o postopkih za oddajo naročil

Člen 85

Javni organi naročniki dokumentirajo potek vseh postopkov javnega naročanja, ne glede na to, ali se ti izvajajo z elektronskimi sredstvi ali ne. V ta namen dokumentirajo vse faze postopka javnega naročanja, vključno z vsemi sporočili gospodarskim subjektom in notranjimi razpravami, pripravo ponudb, morebitnim dialogom ali pogajanji, izborom ter dodelitvijo naročila.

Poročilo ali njegovi najpomembnejši elementi se sporočijo Komisiji ali nacionalnemu nadzornemu organu, če to zahtevata.

Obrazložitev

Odbor regij meni, da je treba dati prednost sistemu poročanja, kot ga določa člen 43 veljavne Direktive 2004/18/ES, pred sistemom, ki se zdaj predlaga, saj omogoča lažje upravno delo javnih organov naročnikov.

Predlog spremembe 32

COM(2011) 895 final

Člen 95

COM(2011) 896 final

Člen 86

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Nacionalno poročanje in seznami javnih organov naročnikov

1.   Organi, ustanovljeni ali imenovani v skladu s členom 84, pošljejo Komisiji poročilo o izvajanju in statistično poročilo za vsako leto, na podlagi standardnega obrazca, najpozneje do 31. oktobra naslednje leto.

   

2.   Poročilo iz odstavka 1 vsebuje vsaj naslednje informacije:

   

(a)

popoln in posodobljen seznam vseh centralnih vladnih organov, javnih organov naročnikov na poddržavni ravni in oseb javnega prava, vključno z organi na poddržavni ravni in združenji javnih organov naročnikov, ki oddajajo javna naročila ali okvirne sporazume, z navedbo enotne identifikacijske številke za vsak organ, če je taka številka predvidena v nacionalni zakonodaji; ta seznam mora biti združen po vrstah organov;

(b)

popoln in posodobljen seznam vseh centralnih nabavnih organov;

(c)

za vsa naročila, ki presegajo mejne vrednosti, določene v členu 4 te direktive:

(i)

število in vrednost oddanih naročil, razčlenjenih po vrstah organov glede na postopek ter gradnje, blago in storitve, opredeljene glede na razdelitev nomenklature CPV;

(ii)

kadar se naročila oddajo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, se podatki iz točke (i) poleg tega razčlenijo glede na okoliščine iz člena 30 ter vključujejo število in vrednost oddanih naročil glede na državo članico in tretjo državo, iz katere prihaja izbrani ponudnik;

(d)

za vsa naročila, ki so pod mejnimi vrednostmi, določenimi v členu 4 te direktive, vendar bi bila zajeta v to direktivo, če bi njihova vrednost presegla mejno vrednost, število in vrednost oddanih naročil, razčlenjenih po vrstah organov.

3.   Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za spremembo Priloge I, da se posodobi seznam javnih organov naročnikov po obvestilih držav članic, če se izkaže, da so take spremembe potrebne za pravilno identifikacijo javnih organov naročnikov.

   

Komisija lahko v Uradnem listu Evropske unije v informativne namene občasno objavi seznam oseb javnega prava, poslan v skladu s točko (a) odstavka 2.

4.   Države članice dajo Komisiji na voljo informacije o svoji institucionalni organiziranosti v zvezi z izvajanjem, spremljanjem in izvrševanjem te direktive ter o nacionalnih pobudah, ki so bile sprejete za zagotovitev smernic ali pomoči pri izvajanju predpisov Unije o javnih naročilih ali kot odgovor na izzive pri izvajanju teh predpisov.

   

5.   Komisija pripravi standardni obrazec za pripravo letnega poročila o izvajanju in statističnih podatkih iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 91.

   

Obrazložitev

Predlagane določbe je treba črtati. Tako za organe, ki bi morali zbirati vse te informacije, kot za javne organe naročnike, ki bi te informacije morali zagotavljati, bi nastala zelo huda upravna obremenitev.

Predlog spremembe 33

COM(2011) 895 final

Člen 96

COM(2011) 896 final

Člen 87

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pomoč javnim organom naročnikom in podjetjem

1.   Države članice dajo na voljo tehnične podporne strukture, da bi javnim organom naročnikom zagotovile pravno in ekonomsko svetovanje, smernice ter pomoč pri pripravi in izvajanju postopkov javnega naročanja. Države članice zagotovijo tudi, da lahko vsak javni organ naročnik pridobi ustrezno pomoč in svetovanje v zvezi s posameznimi vprašanji.

   

2.   Države članice za izboljšanje dostopa do javnih naročil in za olajšanje pravilnega razumevanja določb te direktive gospodarskim subjektom, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, zagotovijo ustrezno pomoč, vključno z uporabo elektronskih sredstev ali sedanjih mrež, namenjenih pomoči podjetjem.

   

3.   Gospodarskim subjektom, ki nameravajo sodelovati v postopku javnega naročanja v drugi državi članici, bo na voljo posebna upravna pomoč. Taka pomoč zajema vsaj upravne zahteve v zadevni državi članici ter možne obveznosti, povezane z elektronskim javnim naročanjem.

   

Države članice zagotovijo, da imajo zainteresirani gospodarski subjekti preprost dostop do ustreznih informacij o obveznostih v zvezi z davki, varstvom okolja ter socialnim in delovnim pravom, ki veljajo v državi članici, regiji ali kraju, kjer se izvajajo gradnje ali opravljajo storitve, in ki bodo veljale za gradnje, ki se izvajajo na kraju samem, ali za storitve, ki se zagotavljajo med izvedbo naročila.

4.   Države članice lahko za namene odstavkov 1, 2 in 3 imenujejo enega ali več organov ali upravnih struktur. Države članice zagotovijo potrebno usklajevanje glede primera med navedenimi organi in strukturami.

   

Obrazložitev

Pomoč javnim organom naročnikom na nacionalni ravni je področje, za katerega so odgovorne države članice, zato je treba ta člen črtati. Če pa bi bila pravila na področju javnega naročanja enostavnejša, bi bilo najbrž potrebne manj pomoči.

Predlog spremembe 34

COM(2011) 896 final

Člen 88(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 88

Člen 88

Države članice za namene tega člena določijo eno ali več točk za stike ter sporočijo drugim državam članicam, nadzornim organom in Komisiji podatke, potrebne za navezavo stika z njimi. Države članice ta seznam točk za stike objavijo in ga redno posodabljajo. Nadzorni organ je odgovoren za usklajevanje takih točk za stike.

Države članice za namene tega člena določijo eno ali več točk za stike ter sporočijo drugim državam članicam in Komisiji podatke, potrebne za navezavo stika z njimi. Države članice ta seznam točk za stike objavijo in ga redno posodabljajo.

Obrazložitev

Člen 88 je treba ohraniti, vendar brez navedbe novih nadzornih organov. Cilj reforme je ravno zmanjšanje odvečnih obveznosti poročanja, ne pa ustvarjanje nove birokracije

V Bruslju, 9. oktobra 2012

Predsednik Odbora regij

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO


(1)  Op. prev.: v slovenski različici predloga Komisije je uporabljen izraz "najnižja cena" in ne "najnižji stroški".

(2)  Op. prev.: prvi popravek v tej spremembi se ne nanaša na slovensko različico besedil Komisije. Poročevalka želi v obeh dokumentih Komisije v švedski različici popraviti izraz "den lägsta kostnaden" (najnižji stroški) v "det lägsta priset" (najnižja cena), ki pa je v slovenski različici že uporabljen v obeh navedenih členih.

(3)  Op. prev.: prvi popravek v tej spremembi se ne nanaša na slovensko različico besedil Komisije. Poročevalka želi v obeh dokumentih Komisije v švedski različici popraviti izraz "den lägsta kostnaden" (najnižji stroški) v "det lägsta priset" (najnižja cena), ki pa je v slovenski različici že uporabljen v obeh navedenih členih.


18.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 391/84


Mnenje Odbora regij – Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR)

2012/C 391/10

ODBOR REGIJ

se strinja z ustanovitvijo novega sklada (ESPR) za izvajanje SRP in meni, da je pomembno ohraniti proračunska sredstva, potrebna za podporo spremembam, ki so posledica SRP;

pozdravlja poenostavitev, ki je posledica uvrstitve večine finančnih instrumentov SRP in celostne pomorske politike (CPP), prej razdeljenih po različnih skladih, v okvir novega ESPR;

poziva, naj bodo cilji ESPR osredotočeni na ribolov, ne pa da bo v ospredju njegova nadomestitev z drugimi dejavnostmi, kar se je že večkrat zgodilo; meni tudi, da je pomembno izboljšati privlačnost ribiškega poklica;

izraža zaskrbljenost nad zmanjšanjem proračuna za zbiranje podatkov, čeprav bodo potrebna dodatna sredstva; razpolaganje s popolnimi podatki, obdelanimi za potrebe upravljanja, bi po eni strani moralo biti predpogoj SRP, po drugi pa proračunska prednostna naloga ESPR;

obsoja odpravo vsakršnih ukrepov za prilagajanje ladjevja, saj bo zaradi novih ciljev SRP, zlasti postopnega doseganja največjega trajnostnega donosa, potreben umik ribiških plovil iz obratovanja ali financiranje začasnega prenehanja ribolovnih dejavnosti;

meni, da bo uvedba postopnega zmanjšanja zavržkov zahtevala prilagoditev in posodobitev ribiških ladij ter ustrezne naložbe v pristaniščih;

s presenečenjem ugotavlja, da ni finančnih sredstev za pripravo predvidenih večletnih načrtov;

poziva, naj se izdatno podprejo tehnološke inovacije in naložbe, ki omogočajo boljšo selektivnost ribolovnega orodja;

meni, da postopno zmanjševanje pomoči za skladiščenje ni smiselno.

Poročevalec

Pierre MAILLE (FR/PES), predsednik generalnega sveta departmaja Finistère

Referenčni dokument

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo [razveljavitev Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006, Uredbe Sveta (ES) št. 861/2006 in Uredbe Sveta št. XXX/2011 o celostni pomorski politiki]

COM(2011) 804 final

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

1.

izraža zadovoljstvo nad pripravljenostjo Komisije, da ohrani skupno ribiško politiko (SRP), saj je ribištvo pomembno za številne regije Evropske unije;

2.

se strinja z ustanovitvijo novega sklada (ESPR) za izvajanje SRP in meni, da je pomembno ohraniti proračunska sredstva, potrebna za podporo spremembam, ki so posledica SRP;

3.

meni, da mora biti prednostna naloga SRP z ekosistemskim pristopom najti vzdržne gospodarske pogoje za ribištvo in doseči največji trajnostni donos ter s prizadevanjem za prehransko samozadostnost zagotoviti oskrbo evropskih potrošnikov;

4.

pozdravlja poenostavitev, ki je posledica uvrstitve večine finančnih instrumentov SRP in celostne pomorske politike (CPP), prej razdeljenih po različnih skladih, v okvir novega ESPR;

5.

se strinja z vključitvijo CPP v ESPR, saj so gospodarske dejavnosti, spoštovanje do okolja, pridobivanje znanja in zbiranje podatkov ter spremljanje in nadzor medsebojno povezani;

6.

vendarle izraža željo, da se pogoji neposrednega upravljanja CPP bolje opredelijo ter s tem določijo namen sredstev in upravičenci do pomoči;

7.

priznava pomen skupnega strateškega okvira, predlaganega za kohezijske sklade (ESRR, ESS, Kohezijski sklad, EKSRP, ESPR), ki naj bi omogočil poenostavitev, usklajenost in povezovanje ureditev upravljanja teh skladov;

8.

poziva, naj ima Evropska unija na voljo dovolj velik proračun, da bo mogoče zagotoviti učinkovitost kohezijske politike in doseči cilje strategije Evropa 2020;

9.

z zadovoljstvom ugotavlja, da lahko države članice in regije za ukrepe na področju ribištva in razvoja območij, odvisnih od ribištva, uporabijo ESRR, Kohezijski sklad, ESS in ESPR;

10.

poziva, naj bodo v skladu z načeli upravljanja na več ravneh in ob upoštevanju nacionalne razdelitve pristojnosti lokalne in regionalne oblasti v vseh državah članicah v celoti vključene v pripravo, izvajanje in revizijo različnih strateških dokumentov, vključno s tistimi, ki se nanašajo na celostno pomorsko politiko, ter v pogajanja o njih;

11.

zavrača predloge, katerih cilj je kohezijsko politiko vezati na spoštovanje Pakta za stabilnost in rast, saj se makroekonomska pogojenost v resnici nanaša na druge cilje, ne pa na cilje kohezijske politike;

12.

podpira načelo predhodne pogojenosti, da se na podlagi izkušenj zagotovi izpolnjevanje pogojev, potrebnih za skladnost s cilji SRP;

13.

izraža željo, da se ocenijo posledice spremembe meril za razdeljevanje sredstev med države članice, saj se ta merila razlikujejo od tistih, ki so se prej uporabljala za ESR;

14.

opozarja, da je v mnenju o reformi SRP zavrnil obveznost, naj vsaka država članica določi prenosljive ribolovne koncesije, in izrazil željo, da bi se zmanjšanje zavržkov uvajalo postopno;

15.

se strinja s pomenom, ki ga imata izboljšanje znanja in zbiranje podatkov, poudarja pa tudi pomen partnerstva med ribiči in znanstveniki. Razpolaganje s popolnimi podatki, obdelanimi za potrebe upravljanja, bi po eni strani moralo biti predpogoj SRP, po drugi pa proračunska prednostna naloga ESPR;

16.

obsoja odpravo vsakršnih ukrepov za prilagajanje ladjevja, saj bo zaradi novih ciljev SRP, zlasti postopnega doseganja največjega trajnostnega donosa, potreben umik ribiških plovil iz obratovanja ali financiranje začasnega prenehanja ribolovnih dejavnosti. Odbor izraža željo, da bi bilo to mogoče vsaj za nekatere vrste ribolova, pri čemer bi bila predvidena stroga merila upravljanja, zlasti ribolovnih pravic, morda pa tudi postopno zmanjšanje pomoči glede na razvoj staležev;

17.

meni, da je pomembno izboljšati privlačnost ribiškega poklica, in sicer z izboljšanjem delovnih, higienskih in varnostnih pogojev na krovu ter financiranjem potrebnih naložb, pri čemer se ne bi smeli omejiti zgolj na eno dejavnost na plovilo;

18.

se zaveda, da prenosljive ribolovne koncesije niso obvezne, in meni, da bi ESPR moral biti vključen v njihovo vzpostavitev s financiranjem svetovanja, izmenjave izkušenj in prehodnih ukrepov;

19.

s presenečenjem ugotavlja, da ni finančnih sredstev za pripravo predvidenih večletnih načrtov, čeprav so pomembno orodje, ki je bilo vzpostavljeno s temeljno uredbo o SRP za dobro upravljanje virov in morskega okolja;

20.

podpira zmanjšanje zavržkov in naključnega ulova ter poziva, naj se izdatno podprejo tehnološke inovacije in naložbe, ki omogočajo boljšo selektivnost ribolovnega orodja;

21.

meni, da je mogoče s tehnološkimi spremembami istemu plovilu večkrat pomagati ter s tem izboljšati njegovo selektivnost, zmanjšati vpliv na morsko okolje in zagotoviti večjo varnost mornarjev, če zadevna oprema ni nepotrebna in pomeni napredek brez povečanja ribolovnega napora;

22.

se strinja s podporo ribičem pri varstvu in obnovi morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov. Ta podpora bi jim morala zlasti na območjih Nature 2000 in zaščitenih morskih območjih omogočiti sodelovanje v okviru ukrepov za upravljanje ribištva, kot so začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti, uvedba dovoljenj itd. Ker za varstvo morskega okolja niso odgovorni le ribiči, se ESPR ne sme uporabljati za neposredno financiranje upravljanja teh območij ali njihovega okoljskega monitoringa;

23.

ocenjuje, da mora ribištvo tudi prispevati k boju proti globalnemu segrevanju in onesnaževanju. ESPR mora biti zmožen podpreti raziskave in inovacije za večjo energetsko učinkovitost in zmanjšanje emisij CO2, sploh kadar se zaradi cen goriva zmanjša konkurenčnost gospodarske dejavnosti. Zato mora obstajati možnost podpreti zamenjavo motorjev plovil in doseči, da ribištvo izkoristi tehnološki napredek na tem področju;

24.

meni, da bo uvedba postopnega zmanjšanja zavržkov zahtevala prilagoditev in posodobitev ribiških ladij ter ustrezne naložbe v pristaniščih;

25.

poziva, da se inovacijska prizadevanja usmerijo v dobro prepoznavanje različnih vrst zavržkov, da bo mogoče poskrbeti za njihovo zmanjšanje in ustrezno ravnanje z njimi;

26.

pozdravlja zavezanost Komisije lokalnemu razvoju območij, odvisnih od ribištva. Poziva, naj bodo cilji ESPR osredotočeni na ribolov, ne pa da bo v ospredju njegova nadomestitev z drugimi dejavnostmi, kar se je že večkrat zgodilo. ESPR bi moral podpirati bolj uravnotežen pristop, ki diverzifikacije ne bi smel ločevati od ohranjanja neposrednih in posrednih delovnih mest, a tudi ne zanemariti potrebne generacijske zamenjave na delovnih mestih. Uredba mora zlasti zagotoviti pomoč za uvajanje mladih v ribištvo, kakor je predvideno za ribogojstvo*, medtem ko utegne pripravljenost za uvedbo prenosljivih ribolovnih koncesij še dodatno otežiti dostopnost tega poklica (* Op. prev.: fr. izraz aquaculture se v slovenščino sicer pravilno prevaja kot "akvakultura" (tj. reja ali gojenje vodnih organizmov, ki vključuje tako vodne živali kot rastline – za razliko od ribogojstva, fr. pisciculture; prim. zbirko IATE, vnos št. 117132). V dokumentu Komisije, na katerega se nanaša to mnenje, so povsod uporabljeni izraz "ribogojstvo" in izpeljanke iz tega izraza.);

27.

meni, da bo lokalni razvoj uspešen le z mobilizacijo lokalnih akterjev, izvoljenih nosilcev oblasti, lokalnih oblasti, strokovnih združenj, organizacij ribičev itd. in njihovim trdnim partnerstvom. Potrebi po tem partnerstvu bi lahko zadostilo splošnejše delovanje lokalnih akcijskih skupin za ribištvo ali razširitev delovanja lokalnih akcijskih skupin, ki so bile ustanovljene v okviru mehanizmov, vpeljanih z EKSRP, na vprašanja ribištva. Upravljanje lokalnih akcijskih skupin za ribištvo mora vključevati lokalne in teritorialne oblasti, ki morajo imeti z regijami pomembno vlogo pri določanju ciljev strategije lokalnega razvoja, in sicer tako pri njihovem doseganju kot pri upravljanju sredstev;

28.

poziva, naj se uvede več podpore za trgovino na debelo z ribami in njihovo predelavo ter tako spodbudi ovrednotenje proizvodov in okrepi strukturiranje poznejših procesov v verigi: tehnološke inovacije in boljša produktivnost se lahko spodbujajo in medsebojno spremljajo, ne da bi se omejili na en sam ukrep na podjetje;

29.

predlaga, da se pokaže večja ambicioznost pri razvoju evropskega certifikata za morske proizvode: potrošnik mora biti sposoben prepoznati evropske ribiške proizvode ter se zavedati prizadevanj za spoštovanje biotske raznovrstnosti in zahtev glede zdravstvene ustreznosti, ki jih določa SRP;

30.

meni, da morajo tržni ukrepi v okviru skupne ureditve trgov prispevati k doseganju ciljev SRP. Zato poziva k vzpostavitvi tržnih instrumentov, s katerimi bo mogoče omejiti vpliv prehoda na največji trajnostni donos in ohraniti lokalna tržišča za evropske ribiške proizvode;

31.

meni, da postopno zmanjševanje pomoči za skladiščenje ni smiselno, saj je tveganj pri proizvodnji in trženju na področju komercialnega ribolova veliko;

32.

pozdravlja velike spodbude, namenjene ribogojstvu, in številne ukrepe za njegovo pospeševanje: uvajanje mladih, inovacije, naložbe, storitve upravljanja, nadomeščanja in svetovanja, zavarovanje itd.;

33.

poziva k strogim zahtevam glede okoljskih pogojev, poznavanja vložkov v gojenje in merjenja vpliva na okolje;

34.

meni, da mora ribogojstvo ostati neto proizvajalec beljakovin iz rib, ne sme pa to povzročiti čezmernega izkoriščanja staležev tistih vrst, ki so primerne za hrano gojenih rib, če bi to porušilo ravnovesje v prehranski verigi in ogrozilo biotsko raznovrstnost;

35.

podpira možnost spodbujanja proizvodnje alg, bodisi za prehranske bodisi neprehranske namene;

36.

meni, da položaj vseh najbolj oddaljenih regij velja za težjega od položaja preostalih delov Evrope. To pomeni, da je treba ponuditi več kot le pomoč za trženje proizvodov, da se pokrijejo tudi dodatni stroški, ki bremenijo ribiški in ribogojski sektor na teh ozemljih;

37.

prav tako poziva, naj se v ESPR zares upošteva potreba po razvoju ribištva v najbolj oddaljenih regijah in posledično dopusti pomoč za prenovo ladjevja;

38.

meni, da je uveljavitev ukrepov za podporo namestitvi naprav za zbiranje rib pomembna za razvoj trajnostnega priobalnega ribolova v najbolj oddaljenih regijah;

39.

predlaga ustanovitev regionalnega svetovalnega sveta prav za najbolj oddaljene regije po vzoru svetov, ki so že ustanovljeni v celinski Evropi;

40.

opozarja na potrebo po učinkovitejšem nadzoru, s čimer bi zagotovili, da vsi spoštujejo predpise SRP. Za zagotovitev verodostojnosti nadzora je treba prilagoditi tudi ustrezna proračunska sredstva, pa tudi poiskati nove, učinkovitejše metode nadzora;

41.

izraža zaskrbljenost nad zmanjšanjem proračuna za zbiranje podatkov, čeprav bodo potrebna dodatna sredstva. Za doseganje največjega trajnostnega donosa za vse staleže je namreč treba zbrati dodatne podatke, saj je veliko staležev še slabo poznanih. Odbor predlaga, da se financiranje iz ESPR na tem področju zviša na 80 % upravičenih odhodkov;

42.

meni, da je potrebna potrjena in trajna podpora regionalnih svetovalnih svetov, zlasti ko gre za njihovo vlogo predlagatelja znanstvenih študij ali ukrepov upravljanja, prilagojenih ribiški problematiki, da bo mogoče v celoti doseči cilje regionalizacije;

43.

pripisuje velik pomen obveščanju evropskih državljanov in potrošnikov o politikah Evropske unije in uporabi njenega financiranja. Podpira preglednost, ki se skuša doseči z objavo informacij o rezultatih, izvajanih dejavnostih in upravičencih ESPR na spletnih straneh;

44.

meni, da je potencialnim upravičencem pomembno zagotoviti podrobne informacije o novih mehanizmih ESPR in tako zagotoviti dober izkoristek tega sklada;

45.

meni, da je uporaba delegiranih aktov Komisije pretirana, in priporoča, da se predvidijo predpisi za izvajanje, ki bi že takoj določali večino, če ne kar vseh pravil za izvajanje;

46.

opozarja na težave, povezane s časovnim razporedom sprejemanja različnih sklepov, ki vplivajo na ESPR:

a)

razprave o predlogu Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 še niso zaključene. Pomembno je ohraniti višino proračunskih sredstev, dodeljenih ESPR;

b)

smernice SRP še niso v celoti znane, odprtih pa je tudi še več vprašanj (doseganje največjega trajnostnega donosa, prepoved zavržkov, obveznost vzpostavitve prenosljivih ribolovnih koncesij, prepoved podpore načrtom za umik ribiških plovil iz obratovanja ali začasnemu prenehanju ribolovnih dejavnosti …);

47.

zato meni, da bo treba sedanji predlog uredbe o ESPR pred sprejetjem še temeljito spremeniti.

II.   PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 9

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Okoljska vprašanja je nujno treba bolje vključiti v SRP, ki mora prispevati k doseganju splošnih in posameznih ciljev okoljske politike Unije in strategije Evropa 2020. Cilj SRP je najpozneje do leta 2015 doseči tako izkoriščanje živih morskih bioloških virov, da se bodo staleži rib obnavljali in ohranjali na ravneh, ki omogočajo največji trajnostni donos. V okviru SRP se izvajata previdnostni in ekosistemski pristop k upravljanju ribištva. Zato je treba s sredstvi ESPR prispevati k varstvu morskega okolja v skladu z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji).

Okoljska vprašanja je nujno treba bolje vključiti v SRP, ki mora prispevati k doseganju splošnih in posameznih ciljev okoljske politike Unije in strategije Evropa 2020. Cilj SRP je do leta 2015 doseči tako izkoriščanje živih morskih bioloških virov, da se bodo staleži rib obnavljali in ohranjali na ravneh, ki omogočajo največji trajnostni donos. V okviru SRP se izvajata previdnostni in ekosistemski pristop k upravljanju ribištva. Zato je treba s sredstvi ESPR prispevati k varstvu morskega okolja v skladu z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji).

Obrazložitev

Temeljna uredba o SRP določa, da je treba največji trajnostni donos po možnosti doseči do leta 2015. V tem odstavku je treba opozoriti na ta pomenski odtenek.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 37

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zaradi vzpostavitve sistemov prenosljivih ribolovnih koncesij iz člena 27 [Uredbe o SRP] in zagotavljanja podpore državam članicam pri izvajanju teh novih sistemov je treba iz ESPR dodeliti nepovratna sredstva za krepitev zmogljivosti in izmenjavo najboljših praks.

Zaradi vzpostavitve sistemov prenosljivih ribolovnih koncesij iz člena 27 [Uredbe o SRP] in zagotavljanja podpore državam članicam pri izvajanju teh novih sistemov je treba iz ESPR dodeliti nepovratna sredstva za zmogljivosti in izmenjavo najboljših praks.

Obrazložitev

Prenosljive ribolovne koncesije morajo biti neobvezne in prepuščene prosti presoji držav članic.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 38

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Z uvedbo sistemov prenosljivih ribolovnih koncesij je treba povečati konkurenčnost sektorja. Zato so morda potrebne nove poklicne priložnosti zunaj ribolovnih dejavnosti. Zato je treba s sredstvi ESPR podpreti diverzifikacijo in ustvarjanje delovnih mest v ribiških skupnostih, zlasti s podpiranjem zagona novih podjetij in prerazporeditvijo plovil za pomorske dejavnosti zunaj področja ribolovnih dejavnosti za ladjevje za mali priobalni ribolov. Zdi se, da je ta zadnja dejavnost primerna, ker ladjevje za mali priobalni ribolov ni zajeto v sisteme prenosljivih ribolovnih koncesij.

Z uvedbo sistemov prenosljivih ribolovnih koncesij je treba povečati konkurenčnost sektorja. Zato so morda potrebne nove poklicne priložnosti zunaj ribolovnih dejavnosti. Zato je treba s sredstvi ESPR podpreti diverzifikacijo in ustvarjanje delovnih mest v ribiških skupnostih, zlasti s podpiranjem zagona novih podjetij in prerazporeditvijo plovil za pomorske dejavnosti zunaj področja ribolovnih dejavnosti za ladjevje za mali priobalni ribolov.

Obrazložitev

Prenosljive ribolovne koncesije morajo biti neobvezne in prepuščene prosti presoji držav članic.

Pomoč za uvajanje mladih ribičev je potrebna za zagotavljanje generacijske zamenjave in privabljanje novih mornarjev, ki so bolje usposobljeni in se zavedajo izzivov bolj odločnega upravljanja virov.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 39

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Cilj skupne ribiške politike je zagotoviti trajnostno izkoriščanje staležev rib. Presežna zmogljivost je pomemben dejavnik prelova. Zato je nujno treba prilagoditi ribiško ladjevje Unije razpoložljivim virom. Odpravljanje presežne zmogljivosti z državno pomočjo, npr. z začasnim ali trajnim prenehanjem dejavnosti in programi za razrez, se je izkazalo za neučinkovito. ESPR bo zato podpiral vzpostavitev in upravljanje sistemov prenosljivih ribolovnih koncesij, da bi se zmanjšala presežna zmogljivost ter povečali gospodarska uspešnost in donosnost zadevnih gospodarskih subjektov.

Cilj skupne ribiške politike je zagotoviti trajnostno izkoriščanje staležev rib. Presežna zmogljivost je pomemben dejavnik prelova. Zato je nujno treba prilagoditi ribiško ladjevje Unije razpoložljivim virom. državn pomoč, npr. začasn ali trajn prenehanje dejavnosti in programi za razrez, . ESPR bo zato podpiral vzpostavitev in upravljanje sistemov prenosljivih ribolovnih koncesij, da bi se zmanjšala presežna zmogljivost ter povečali gospodarska uspešnost in donosnost zadevnih gospodarskih subjektov.

Obrazložitev

Načrtov za prilagajanje ribolovnega napora, ki so povezani s pomočjo za umik ribiških plovil iz obratovanja, ne bi smeli opustiti. Pomoč za umik ribiških plovil iz obratovanja omogoča zmanjšanje ribolovne zmogljivosti v težkih razmerah (redčenje virov itd.). Tako se je mogoče izogniti prenosu dejavnosti na zdrava ribolovna območja. Tovrstno pomoč je treba ohraniti, a pri tem paziti, da se nameni pozornost dejanskim pogojem za zmanjšanje ribolovnega napora, pri čemer je treba pomoč pogojevati z umikom ribolovnih pravic.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 41

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(41)

Okoljska vprašanja je nujno vključiti v ESPR in podpreti izvajanje ohranitvenih ukrepov v okviru SRP, pri čemer pa je treba upoštevati različne pogoje v vodah Unije. Zato je nujno razviti regionaliziran pristop k ohranitvenim ukrepom.

(41)

Okoljska vprašanja je nujno vključiti v ESPR in podpreti izvajanje ohranitvenih ukrepov v okviru SRP, pri čemer pa je treba upoštevati različne pogoje v vodah Unije. Zato je nujno razviti regionaliziran pristop k ohranitvenim ukrepom.

 

Obrazložitev

Okrepiti je treba vlogo rečnih in jezerskih ekoloških koridorjev, tudi z odpravo nepremagljivih rečnih ovir, da bi zagotovili zaščito selivskih staležev rib v vseh fazah njihovega življenjskega ciklusa.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 62

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Prednostno se je treba osredotočiti na organizacije in združenja organizacij proizvajalcev, ki jim je treba dodeliti podporo. Nadomestilo za pomoč za skladiščenje ter pomoč za načrte proizvodnje in trženja je treba postopno opustiti, ker se je pomen takšne podpore zmanjšal glede na spreminjajočo se strukturo trga Unije za takšne proizvode in vedno večji pomen močnih organizacij proizvajalcev.

Prednostno se je treba osredotočiti na organizacije in združenja organizacij proizvajalcev, ki jim je treba dodeliti podporo.

Obrazložitev

Postopno zmanjševanje pomoči za skladiščenje se ne zdi smiselno, saj bodo morala plovila v skladu z zahtevami člena 15 temeljne uredbe o SRP postopoma začeti iztovarjati celoten ulov, vključno z zavržki. Koristno se zdi predvideti pomoč za skladiščenje, da bodo lahko organizacije upravljale z iztovorjenimi količinami, preden jih bodo ovrednotile.

Predlog spremembe 7

Člen 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 3

Opredelitev pojmov

Člen 3

Opredelitev pojmov

1.   V tej uredbi se brez poseganja v odstavek 2 uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 5 [Uredbe o skupni ribiški politiki] (1), člena 5 [Uredbe o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva], člena 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 in člena 2 [Uredbe (EU) št.][…] o skupnih določbah] (2).

1.   V tej uredbi se brez poseganja v odstavek 2 uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 5 [Uredbe o skupni ribiški politiki] (1), člena 5 [Uredbe o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva], člena 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 in člena 2 [Uredbe (EU) št.][…] o skupnih določbah] (2).

2.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

2.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

"skupno okolje za izmenjavo informacij" pomeni mrežo sistemov z decentralizirano zasnovo za izmenjavo informacij med uporabniki iz različnih sektorjev, da se okrepi ozaveščenost o stanju v zvezi z dejavnostmi na morju;

(1)

"skupno okolje za izmenjavo informacij" pomeni mrežo sistemov z decentralizirano zasnovo za izmenjavo informacij med uporabniki iz različnih sektorjev, da se okrepi ozaveščenost o stanju v zvezi z dejavnostmi na morju;

(2)

"medsektorske dejavnosti" pomenijo pobude, ki hkrati koristijo različnim sektorjem in/ali sektorskim politikam v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije in ki jih ni mogoče v celoti doseči z ukrepi na posameznem zadevnem področju politik;

(2)

"medsektorske dejavnosti" pomenijo pobude, ki hkrati koristijo različnim sektorjem in/ali sektorskim politikam v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije in ki jih ni mogoče v celoti doseči z ukrepi na posameznem zadevnem področju politik;

(3)

"sistem za elektronsko zapisovanje in poročanje" pomeni sistem za elektronsko izpolnjevanje in pošiljanje podatkov iz členov 15, 24 in 63 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009;

(3)

"sistem za elektronsko zapisovanje in poročanje" pomeni sistem za elektronsko izpolnjevanje in pošiljanje podatkov iz členov 15, 24 in 63 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009;

(4)

"evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke" pomeni mrežo, ki povezuje nacionalne programe pomorskega opazovanja in podatkov v skupen in dostopen evropski vir;

(4)

"evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke" pomeni mrežo, ki povezuje nacionalne programe pomorskega opazovanja in podatkov v skupen in dostopen evropski vir;

(5)

"ribiško območje" pomeni območje z morsko ali jezersko obalo ali območje z ribniki ali rečnim izlivom in z znatnim deležem zaposlenosti v ribištvu ali ribogojstvu, ki ga kot tako določi država članica;

(5)

"ribiško območje" pomeni območje z morsko ali jezersko obalo ali območje z ribniki ali rečnim izlivom in z znatnim deležem zaposlenosti v ribištvu ali ribogojstvu, ki ga kot tako določi država članica;

(6)

"ribič" pomeni vsako osebo, ki opravlja profesionalni ribolov, kot ga priznava država članica, na krovu delujočega ribiškega plovila, ali poklicno pridobiva morske organizme, kot jih priznava država članica, brez plovila;

(6)

"ribič" pomeni vsako osebo, ki opravlja profesionalni ribolov, kot ga priznava država članica, na krovu delujočega ribiškega plovila, ali poklicno pridobiva morske organizme, kot jih priznava država članica, brez plovila;

(7)

"celostna pomorska politika" (CPP) pomeni politiko Unije, katere cilj je spodbujanje usklajenega in doslednega odločanja, da se s skladnimi pomorskimi politikami in ustreznim mednarodnim sodelovanjem čim bolj povečajo trajnostni razvoj, gospodarska rast in socialna kohezija držav članic ter zlasti obalnih, otoških in najbolj oddaljenih regij v Uniji ter pomorskih sektorjev;

(7)

"celostna pomorska politika" (CPP) pomeni politiko Unije, katere cilj je spodbujanje usklajenega in doslednega odločanja, da se s skladnimi pomorskimi politikami in ustreznim mednarodnim sodelovanjem čim bolj povečajo trajnostni razvoj, gospodarska rast in socialna kohezija držav članic ter zlasti obalnih, otoških in najbolj oddaljenih regij v Uniji ter pomorskih sektorjev;

(8)

"celostni pomorski nadzor" je pobuda EU za povečanje uspešnosti in učinkovitosti nadzora evropskih morij z izmenjavo informacij ter medsektorskim in čezmejnim sodelovanjem;

(8)

"celostni pomorski nadzor" je pobuda EU za povečanje uspešnosti in učinkovitosti nadzora evropskih morij z izmenjavo informacij ter medsektorskim in čezmejnim sodelovanjem;

(9)

"nepravilnost" pomeni nepravilnost, kakor je opredeljena v členu 1(2) Uredbe Sveta 2988/95;

(9)

"nepravilnost" pomeni nepravilnost, kakor je opredeljena v členu 1(2) Uredbe Sveta 2988/95;

(10)

"ribolov v celinskih vodah" pomeni ribolov, ki se izvaja v pridobitne namene s plovili, ki delujejo izključno v celinskih vodah, ali z drugimi pripravami, ki se uporabljajo za ribolov na ledu;

(10)

"ribolov v celinskih vodah" pomeni ribolov, ki se izvaja v pridobitne namene s plovili, ki delujejo izključno v celinskih vodah, ali z drugimi pripravami, ki se uporabljajo za ribolov na ledu;

(11)

"celovito gospodarjenje z obalnim pasom" pomeni strategije in ukrepe, kakor so opredeljeni v priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta (2002/413/ES) z dne 30. maja 2002 o celovitem gospodarjenju z obalnim pasom v Evropi] (3);

(11)

"celovito gospodarjenje z obalnim pasom" pomeni strategije in ukrepe, kakor so opredeljeni v priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta (2002/413/ES) z dne 30. maja 2002 o celovitem gospodarjenju z obalnim pasom v Evropi] (3);

(12)

"celostno pomorsko upravljanje" pomeni usklajeno upravljanje vseh sektorskih politik EU, ki zadevajo oceane, morja in obalne regije;

(12)

"celostno pomorsko upravljanje" pomeni usklajeno upravljanje vseh sektorskih politik EU, ki zadevajo oceane, morja in obalne regije;

(13)

"morske regije" pomenijo geografska območja iz Priloge I k Sklepu Sveta 2004/585/ES in območja, ki so jih določile regionalne organizacije za upravljanje ribištva;

(13)

"morske regije" pomenijo geografska območja iz Priloge I k Sklepu Sveta 2004/585/ES in območja, ki so jih določile regionalne organizacije za upravljanje ribištva;

(14)

"pomorsko prostorsko načrtovanje" pomeni postopek, s katerim javni organi analizirajo ter razdelijo prostorsko in časovno porazdelitev človekovih dejavnosti v morskih območjih za izpolnitev ekoloških, gospodarskih in socialnih ciljev;

(14)

"pomorsko prostorsko načrtovanje" pomeni postopek, s katerim javni organi analizirajo ter razdelijo prostorsko in časovno porazdelitev človekovih dejavnosti v morskih območjih za izpolnitev ekoloških, gospodarskih in socialnih ciljev;

(15)

"ukrep" pomeni sklop dejavnosti;

(15)

"ukrep" pomeni sklop dejavnosti;

(16)

"javnofinančni odhodki" pomenijo vsak prispevek k financiranju dejavnosti iz proračuna države članice, regionalnih ali lokalnih organov oziroma Evropske unije in vse podobne odhodke. Vsak prispevek k financiranju dejavnosti, ki izhaja iz proračunov subjektov javnega prava oziroma združenj enega ali več regionalnih ali lokalnih organov ali subjektov javnega prava, ki delujejo v skladu z Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev] (4), se šteje kot javni prispevek;

(16)

"javnofinančni odhodki" pomenijo vsak prispevek k financiranju dejavnosti iz proračuna države članice, regionalnih ali lokalnih organov oziroma Evropske unije in vse podobne odhodke. Vsak prispevek k financiranju dejavnosti, ki izhaja iz proračunov subjektov javnega prava oziroma združenj enega ali več regionalnih ali lokalnih organov ali subjektov javnega prava, ki delujejo v skladu z Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev] (4), se šteje kot javni prispevek;

(17)

"strategija morskih bazenov" pomeni strukturiran okvir sodelovanja na področju določenega geografskega območja, ki ga razvijejo evropske institucije, države članice, njihove regije in po potrebi tretje države, ki si delijo morski bazen; strategija upošteva geografske, podnebne, gospodarske in politične značilnosti morskega bazena;

(17)

"strategija morskih bazenov" pomeni strukturiran okvir sodelovanja na področju določenega geografskega območja, ki ga razvijejo evropske institucije, države članice, njihove regije in po potrebi tretje države, ki si delijo morski bazen; strategija upošteva geografske, podnebne, gospodarske in politične značilnosti morskega bazena;

(18)

"mali priobalni ribolov" pomeni ribolov z ribiškimi plovili, katerih skupna dolžina ne presega 12 metrov in ki ne uporabljajo vlečnega orodja iz preglednice 3 v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 26/2004 z dne 30. decembra 2003 o registru ribolovne flote Skupnosti (5);

18)

"mali priobalni ribolov" pomeni ribolov z ribiškimi plovili, katerih skupna dolžina ne presega 12 metrov in ki ne uporabljajo vlečnega orodja iz preglednice 3 v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 26/2004 z dne 30. decembra 2003 o registru ribolovne flote Skupnosti;

(19)

"plovila, ki delujejo izključno v celinskih vodah", pomenijo plovila, ki opravljajo gospodarski ribolov v celinskih vodah in niso vključena v register ribolovne flote Unije.

19)

"plovila, ki delujejo izključno v celinskih vodah", pomenijo plovila, ki opravljajo gospodarski ribolov v celinskih vodah in niso vključena v register ribolovne flote Unije

 

 

 

Predlog spremembe 8

Člen 6(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

spodbujanje trajnostnega ribištva in ribištva, gospodarnega z viri, s poudarkom na naslednjih področjih:

spodbujanje trajnostnega ribištva in ribištva, gospodarnega z viri, s poudarkom na naslednjih področjih:

(a)

zmanjšanje vpliva ribištva na morsko okolje;

(a)

zmanjšanje vpliva ribištva na morsko okolje;

(b)

varstvo in obnova morske biotske raznovrstnosti ter ekosistemov, vključno s storitvami, ki jih zagotavljajo;

(b)

varstvo in obnova morske biotske raznovrstnosti ter ekosistemov, vključno s storitvami, ki jih zagotavljajo;

 

Obrazložitev

V nekaterih primerih hudo osiromašenih ribjih staležev so potrebne ribogojne dejavnosti.

Predlog spremembe 9

Člen 13

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Naslednje dejavnosti niso upravičene v okviru ESPR:

Naslednje dejavnosti niso upravičene v okviru ESPR:

a)

dejavnosti, ki povečujejo ribolovno zmogljivost plovila;

a)

dejavnosti, ki povečujejo ribolovno zmogljivost plovila;

b)

gradnja novih ribiških plovil, umik ribiških plovil iz obratovanja ali njihov uvoz;

b)

c)

začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti;

d)

poskusno ribištvo;

e)

prenos lastništva podjetja;

f)

neposredno obnavljanje staleža, razen če je to s pravnim aktom Unije izrecno predvideno kot ohranitveni ukrep, ali v primeru poskusnega obnavljanja staleža.

neposredno obnavljanje staleža, razen če je to s pravnim aktom Unije izrecno predvideno kot ohranitveni ukrep, ali v primeru poskusnega obnavljanja staleža.

Obrazložitev

Gradnji novih ribiških plovil v najbolj oddaljenih regijah je treba nameniti pomoč, saj morajo te regije izboljšati svojo delovno opremo, da bodo plovila bolj skladna z zahtevami glede upravljanja virov, pa tudi zdravstvene ustreznosti proizvodov.

Pomoč za umik ribiških plovil iz obratovanja omogoča zmanjšanje ribolovne zmogljivosti v težkih razmerah (redčenje virov itd.). Tako se je mogoče izogniti prenosu dejavnosti na zdrava ribolovna območja. Tovrstno pomoč je treba ohraniti, pri tem pa paziti, da se nameni pozornost dejanskim pogojem za zmanjšanje ribolovnega napora z boljšim upravljanjem ribolovnih pravic.

S financiranjem začasnega prenehanja ribolovnih dejavnosti se lahko nadomesti prisilno zaustavitev obratovanja ladij v primeru onesnaženja ali ukrepa za biološko obnovitev, ki se določi za določeno vrsto (kot v primeru sardona). Brez financiranja bodo zadevna plovila svojo dejavnost verjetno prenesla na druge vrste rib in tako vplivala na njihov stalež.

Predlog spremembe 10

Člen 15

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Razpoložljiva sredstva za prevzem obveznosti iz ESPR za obdobje 2014–2020 v okviru deljenega upravljanja znašajo 5 520 000 000 EUR v trenutnih cenah v skladu z letno razdelitvijo iz Priloge II.

1.   Razpoložljiva sredstva za prevzem obveznosti iz ESPR za obdobje 2014–2020 v okviru deljenega upravljanja znašajo 5 520 000 000 EUR v trenutnih cenah v skladu z letno razdelitvijo iz Priloge II.

2.   Trajnostnemu razvoju ribištva, ribogojstva in ribiških območij iz poglavij I, II in III naslova V se dodeli 4 535 000 000 EUR sredstev iz odstavka 1.

2.   Trajnostnemu razvoju ribištva, ribogojstva in ribiških območij iz poglavij I, II III naslova V se dodeli 4 535 000 000 EUR sredstev iz odstavka 1.

3.   Ukrepom nadzora in izvrševanja iz člena 78 se dodeli 477 000 000 EUR sredstev iz odstavka 1.

3.   Ukrepom nadzora in izvrševanja iz člena 78 se dodeli 477 000 000 EUR sredstev iz odstavka 1.

4.   Ukrepom za zbiranje podatkov iz člena 79 se dodeli 358 000 000 EUR sredstev iz odstavka 1.

4.   Ukrepom za zbiranje podatkov iz člena 79 se dodeli 358 000 000 EUR sredstev iz odstavka 1.

5.   Sredstva, dodeljena za nadomestilo za najbolj oddaljene regije iz poglavja V naslova V, letno ne presegajo:

5.   Sredstva, dodeljena za nadomestilo za najbolj oddaljene regije iz poglavja V naslova V, letno ne presegajo:

4 300 000 EUR za Azore in Madeiro;

4 300 000 EUR za Azore in Madeiro;

5 800 000 EUR za Kanarske otoke;

5 800 000 EUR za Kanarske otoke;

4 900 000 EUR za Francosko Gvajano in Réunion.

4 900 000 EUR za Francosko Gvajano in Réunion

 

6.   Za pomoč za skladiščenje iz člena 72 se od leta 2014 do vključno leta 2018 dodeli 45 000 000 EUR sredstev iz odstavka 1.

6.   Za pomoč za skladiščenje iz člena 72 se od leta 2014 do vključno leta 2018 dodeli 45 000 000 EUR sredstev iz odstavka 1.

Obrazložitev

V tem členu – brez dvoma nenamerno – ni omenjeno financiranje ukrepov trženja in predelave, sicer predvidenih v naslovu V te uredbe. V skladu s temeljno uredbo o SRP je treba pri pomoči v obliki nadomestila upoštevati vse najbolj oddaljene regije. Določiti je treba še poseben znesek za Guadeloupe, Martinik in Mayotte.

Predlog spremembe 11

Člen 26

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Podpora iz tega poglavja prispeva k izvajanju prednostnih nalog Unije iz člena 6(2) in (4).

Podpora iz tega poglavja prispeva k izvajanju prednostnih nalog Unije iz člena 6 (2) in (4).

Obrazložitev

Člen 6(1) te uredbe se nanaša na izboljšanje zaposlovanja in krepitev teritorialne kohezije. Zato se zdi nujno, da je v to poglavje o trajnostnem razvoju ribiških območij vključen ta cilj.

Predlog spremembe 12

Člen 31

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Za spodbujanje človeškega kapitala in socialnega dialoga lahko ESPR podpira:

1.   Za spodbujanje človeškega kapitala in socialnega dialoga lahko ESPR podpira:

a)

vseživljenjsko učenje, širjenje znanstvenih spoznanj in inovativnih praks, pridobivanje novih strokovnih znanj ter spretnosti, povezanih zlasti s trajnostnim upravljanjem morskih ekosistemov, dejavnosti v okviru pomorskega sektorja, inovacije in podjetništvo;

a)

vseživljenjsko učenje, širjenje znanstvenih spoznanj in inovativnih praks, pridobivanje novih strokovnih znanj ter spretnosti, povezanih zlasti s trajnostnim upravljanjem morskih ekosistemov, dejavnosti v okviru pomorskega sektorja, inovacije in podjetništvo;

b)

povezovanje v mreže ter izmenjavo izkušenj in najboljše prakse med zainteresiranimi stranmi, tudi med organizacijami, ki spodbujajo enake možnosti moških in žensk;

b)

povezovanje v mreže ter izmenjavo izkušenj in najboljše prakse med zainteresiranimi stranmi, tudi med organizacijami, ki spodbujajo enake možnosti moških in žensk;

c)

spodbujanje socialnega dialoga na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki vključuje ribiče in druge ustrezne zainteresirane strani.

c)

spodbujanje socialnega dialoga na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki vključuje ribiče in druge ustrezne zainteresirane strani.

2.   Podpora iz odstavka 1 se dodeli tudi zakoncem samozaposlenih ribičev ali, če in kolikor nacionalna zakonodaja priznava tako partnerstvo, življenjskim partnerjem samozaposlenih ribičev, ki niso zaposleni delavci ali poslovni partnerji, kadar v skladu s pogoji, ki jih določa nacionalna zakonodaja, običajno sodelujejo pri dejavnostih samozaposlenih ribičev ali opravljajo pomožne naloge.

2.   Podpora iz odstavka 1 se dodeli tudi zakoncem samozaposlenih ribičev ali, če in kolikor nacionalna zakonodaja priznava tako partnerstvo, življenjskim partnerjem samozaposlenih ribičev, ki niso zaposleni delavci ali poslovni partnerji, kadar v skladu s pogoji, ki jih določa nacionalna zakonodaja, običajno sodelujejo pri dejavnostih samozaposlenih ribičev ali opravljajo pomožne naloge.

Predlog spremembe 13

Člen 32

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Za spodbujanje diverzifikacije in ustvarjanja novih delovnih mest zunaj ribištva lahko ESPR podpira:

1.   Za spodbujanje diverzifikacije in ustvarjanja novih delovnih mest lahko ESPR podpira:

a)

zagon podjetij zunaj ribištva;

b)

naknadno opremljanje plovil za mali priobalni ribolov za njihovo prerazporeditev v dejavnosti zunaj ribištva.

 

)

zagon podjetij zunaj ribištva;

 

)

naknadno opremljanje plovil za mali priobalni ribolov za njihovo prerazporeditev v dejavnosti zunaj ribištva

 

2.   Podpora iz odstavka 1(a) se dodeli ribičem, ki:

2.   Podpora iz odstavka 1() se dodeli ribičem, ki:

a)

predložijo poslovni načrt o razvoju njihovih novih dejavnosti;

a)

predložijo poslovni načrt o razvoju njihovih novih dejavnosti;

b)

imajo ustrezna strokovna znanja in spretnosti, ki jih je mogoče pridobiti z dejavnostmi, financiranimi v skladu s členom 31(1)(a).

b)

imajo ustrezna strokovna znanja in spretnosti, ki jih je mogoče pridobiti z dejavnostmi, financiranimi v skladu s členom 31(1)(a).

3.   Podpora iz odstavka 1(b) se dodeli malim priobalnim ribičem, ki imajo v lasti ribiško plovilo Unije, registrirano kot aktivno plovilo, in ki so v dveh letih pred datumom predložitve vloge vsaj 60 dni izvajali ribolovne dejavnosti na morju. Dovoljenje za gospodarski ribolov, povezano z ribiškim plovilom, se dokončno odvzame.

3.   Podpora iz odstavka 1() se dodeli malim priobalnim ribičem, ki imajo v lasti ribiško plovilo Unije, registrirano kot aktivno plovilo, in ki so v dveh letih pred datumom predložitve vloge vsaj 60 dni izvajali ribolovne dejavnosti na morju. Dovoljenje za gospodarski ribolov, povezano z ribiškim plovilom, se dokončno odvzame.

4.   Upravičenci do podpore iz odstavka 1 pet let po prejemu zadnjega plačila podpore ne izvajajo profesionalnega ribolova.

4.   pravičenci do podpore iz odstavka 1 pet let po prejemu zadnjega plačila podpore ne izvajajo profesionalnega ribolova.

5.   Upravičeni stroški iz odstavka 1(b) so omejeni na stroške predelave plovila, izvedene zaradi prerazporeditve plovila.

5.   Upravičeni stroški iz odstavka 1() so omejeni na stroške predelave plovila, izvedene zaradi prerazporeditve plovila.

6.   Znesek finančne pomoči, dodeljene v skladu z odstavkom 1(a), ne presega 50 % predvidenega proračuna iz poslovnega načrta za posamezno dejavnost in ne presega najvišjega zneska za posamezno dejavnost, tj. 50 000 EUR.

   

 

 

 

   

 

 

 

 

   

 

   Znesek finančne pomoči, dodeljene v skladu z odstavkom 1(), ne presega 50 % predvidenega proračuna iz poslovnega načrta za posamezno dejavnost in ne presega najvišjega zneska za posamezno dejavnost, tj. 50 000 EUR.

Obrazložitev

Financiranje prestrukturiranja mora biti dopolnjeno s pomočjo za umik ribiških plovil iz obratovanja z razrezom, kakor je določeno v prejšnjem skladu (ESR). Če bodo zadevne ribolovne pravice dejansko odvzete, bo s tem ukrepom mogoče zmanjšati skupno ribolovno zmogljivost.

Prav tako se zdi nujno predvideti posebno pomoč za uvajanje mladih ribičev, da se zagotovi generacijska zamenjava in privabijo novi mornarji, ki so bolje usposobljeni in se zavedajo izzivov bolj odločnega upravljanja virov.

Predlog spremembe 14

Člen 33

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Za izboljšanje delovnih pogojev na krovu plovil za ribiče lahko ESPR podpira naložbe v ribiška plovila ali opremo za posameznike, če te naložbe presegajo standarde, ki jih zahteva nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Unije.

1.   Za izboljšanje delovnih pogojev na krovu plovil za ribiče lahko ESPR podpira naložbe v ribiška plovila ali opremo za posameznike, če te naložbe presegajo standarde, ki jih zahteva zakonodaja Unije.

2.   Podpora se dodeli ribičem ali lastnikom ribiških plovil.

2.   Podpora se dodeli ribičem ali lastnikom ribiških plovil.

3.   Če dejavnost vključuje naložbo v ribiško plovilo, se podpora za posamezno plovilo dodeli le enkrat v programskem obdobju. Če dejavnost vključuje naložbo v opremo za posameznike, se podpora posameznemu upravičencu dodeli le enkrat v programskem obdobju.

3.   

4.   Komisija je v skladu s členom 150 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi določi vrste upravičenih dejavnosti iz odstavka 1.

   Komisija je v skladu s členom 150 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi določi vrste upravičenih dejavnosti iz odstavka 1.

Obrazložitev

Ribiče iz držav, ki že premorejo stroge predpise na področju zdravja in varnosti, ne smemo prikrajšati za pomoč. Zaradi enakopravne obravnave ribičev je bolje, da se kot referenčni obravnavajo evropski standardi.

Poleg tega se ne zdi smiselno, da se možnost podpore v okviru programa ESPR, ki traja sedem let, omeji na enkratno podporo, če želimo, da se izboljšajo varnostne razmere za mornarje.

Predlog spremembe 15

Člen 33 a

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

   

   

Obrazložitev

S financiranjem začasnega prenehanja ribolovnih dejavnosti se lahko nadomesti prisilno zaustavitev obratovanja ladij v primeru onesnaženja ali ukrepa za biološko obnovitev, ki se določi za določeno vrsto (kot v primeru sardona). Brez financiranja bodo zadevna plovila svojo dejavnost verjetno prenesla na druge vrste. V okviru prejšnjega sklada (ESR) je bil ta ukrep večkrat uspešno uporabljen.

Predlog spremembe 16

Člen 35

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Za zagotovitev učinkovitega izvajanja ohranitvenih ukrepov iz členov 17 in 21 [uredbe o skupni ribiški politiki] lahko ESPR podpira:

1.   Za zagotovitev učinkovitega izvajanja ohranitvenih ukrepov iz členov 17 in 21 [uredbe o skupni ribiški politiki] lahko ESPR podpira:

a)

oblikovanje in razvoj tehničnih ter upravnih sredstev, potrebnih za izvajanje ohranitvenih ukrepov iz členov 17 in 21 [uredbe o skupni ribiški politiki];

a)

oblikovanje in razvoj tehničnih ter upravnih sredstev, potrebnih za izvajanje ohranitvenih ukrepov iz členov 17 in 21 [uredbe o skupni ribiški politiki];

b)

sodelovanje zainteresiranih strani pri oblikovanju in izvajanju ohranitvenih ukrepov v smislu členov 17 in 21 [uredbe o skupni ribiški politiki].

b)

sodelovanje zainteresiranih strani pri oblikovanju in izvajanju ohranitvenih ukrepov v smislu členov 17 in 21 [uredbe o skupni ribiški politiki].

2.   Podpora iz odstavka 1 se dodeli le javnim organom.

2.   Podpora iz odstavka 1 se dodeli le javnim organom.

Obrazložitev

Večletne načrte in druge ohranitvene ukrepe, določene v členih 17 in 21 temeljne uredbe, je treba podpreti tudi v fazi priprave, in sicer s potrjeno podporo svetovalnih svetov kot pomembnega elementa regionalizacije.

Predlog spremembe 17

Člen 36

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Za zmanjšanje vpliva ribolova na morsko okolje, spodbujanje odprave zavržkov in olajšanje prehoda na izkoriščanje živih morskih bioloških virov, s katerim se populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, lahko ESPR podpira naložbe v opremo za:

1.   Za zmanjšanje vpliva ribolova na morsko okolje, spodbujanje odprave zavržkov in olajšanje prehoda na izkoriščanje živih morskih bioloških virov, s katerim se populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, lahko ESPR podpira naložbe v opremo za:

a)

izboljšanje selektivnosti ribolovnih orodij glede velikosti ali vrste;

a)

izboljšanje selektivnosti ribolovnih orodij glede velikosti ali vrste;

b)

zmanjšanje naključnega ulova komercialnih staležev ali drugega prilova;

b)

zmanjšanje naključnega ulova komercialnih staležev ali drugega prilova;

c)

omejitev fizičnih in bioloških vplivov ribolova na ekosistem ali morsko dno.

c)

omejitev fizičnih in bioloških vplivov ribolova na ekosistem ali morsko dno

 

2.   Podpora za posamezno ribiško plovilo Unije in posamezno vrsto opreme se ne dodeli več kot enkrat v programskem obdobju.

   

3.   Podpora se dodeli le, kadar je orodje ali druga oprema iz odstavka 1 bolj selektivna glede velikosti ali ima manjši vpliv na neciljne vrste kot standardno orodje ali druga oprema, dovoljena v skladu z zakonodajo Unije ali ustrezno nacionalno zakonodajo držav članic, sprejeto v okviru regionalizacije iz [uredbe o SRP].

   Podpora se dodeli le, kadar je orodje ali druga oprema iz odstavka 1 bolj selektivna glede velikosti ali ima manjši vpliv na neciljne vrste kot standardno orodje ali druga oprema, dovoljena v skladu z zakonodajo Unije ali ustrezno nacionalno zakonodajo držav članic, sprejeto v okviru regionalizacije iz [uredbe o SRP].

4.   Podpora se dodeli:

   Podpora se dodeli:

a)

lastnikom ribiških plovil Unije, katerih plovila so registrirana kot aktivna plovila in so izvajala ribolovno dejavnost na morju vsaj 60 dni v obdobju dveh let pred datumom predložitve vloge;

a)

lastnikom ribiških plovil Unije, katerih plovila so registrirana kot aktivna plovila in so izvajala ribolovno dejavnost na morju vsaj 60 dni v obdobju dveh let pred datumom predložitve vloge;

b)

ribičem, ki so lastniki nadomeščene opreme in so delali na krovu ribiškega plovila Unije vsaj 60 dni v obdobju dveh let pred datumom predložitve vloge;

b)

ribičem, ki so lastniki nadomeščene opreme in so delali na krovu ribiškega plovila Unije vsaj 60 dni v obdobju dveh let pred datumom predložitve vloge;

c)

organizacijam ribičev, ki jih priznava država članica.

c)

organizacijam ribičev, ki jih priznava država članica.

Obrazložitev

Če želimo spodbuditi razvoj ribolovnih tehnik za doseganje največjega trajnostnega donosa v čim krajšem času, je treba spodbujati modernizacijo orodij in plovil ter izvedbo tehničnih ukrepov, predvidenih v temeljni uredbi o SRP. Poleg tega ni smiselno, da se možnost podpore v okviru programa ESPR, ki traja sedem let, omeji na enkratno podporo, če zares želimo, da ribolovne tehnike postanejo bolj trajnostne.

Predlog spremembe 18

Člen 38(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Dejavnosti iz tega člena izvajajo subjekti javnega prava in vključujejo ribiče ali organizacije ribičev, ki jih priznava država članica, ali nevladne organizacije v partnerstvu z organizacijami ribičev ali lokalnimi akcijskimi skupinami za ribištvo, kot so opredeljene v členu 62.

Dejavnosti iz tega člena izvajajo subjekti javnega prava in vključujejo ribiče ali organizacije ribičev, ki jih priznava država članica, ali nevladne organizacije, v partnerstvu z organizacijami ribičev ali lokalnimi akcijskimi skupinami za ribištvo, kot so opredeljene v členu 62.

Obrazložitev

Člen 52 in členi za njim temeljne uredbe o SRP predvidevajo boljšo vključitev regionalnih svetovalnih svetov v ukrepe upravljanja, danih pa jim je tudi več možnosti dajanja predlogov. Zato je treba omogočiti, da so ti sveti upravičeni do podpore ESPR pri opravljanju svojih dejavnosti.

Predlog spremembe 19

Člen 39(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Podpora ne prispeva k nadomestitvi ali posodobitvi glavnih ali pomožnih motorjev. Podpora se dodeli le lastnikom ribiških plovil in za posamezno ribiško plovilo ne več kot enkrat na programsko obdobje.

Obrazložitev

Treba je omogočiti financiranje zamenjave motorjev, saj je nadvse presenetljivo oziroma celo paradoksalno, da bi bila modernizacija motorjev izključena iz pomoči ESPR. Motorji so dejansko glavna oprema, ki bo lahko predmet prizadevanj za zmanjšanje emisij onesnaževal ali porabe goriva.

Predlog spremembe 20

Člen 40(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Podpora iz tega člena se za posamezno ribiško plovilo ali posameznemu upravičencu ne dodeli več kot enkrat na programsko obdobje.

Obrazložitev

Če želimo spodbuditi inovacije in resnično izboljšanje kakovosti proizvodov, je treba spodbujati prilagajanje plovil v smislu bolj spoštljivega ravnanja z viri in morskim okoljem. Zato ni smiselno, da se možnost podpore v okviru programa ESPR, ki traja sedem let, omeji na enkratno podporo, če želimo, da ribolovne tehnike postanejo bolj trajnostne.

Predlog spremembe 21

Člen 41(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Podpora ne zajema izgradnje novih pristanišč, novih mest iztovarjanja ali novih prodajnih dvoran.

Obrazložitev

Obstajati mora možnost, da se financira opremljanje nekaterih še neopremljenih mest ter tako upoštevajo očitne in neizogibne spremembe v krajih, kjer obratujejo plovila.

Predlog spremembe 22

Člen 42

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 42

Ribolov v celinskih vodah

Člen 42

Ribolov v celinskih vodah

1.   Za zmanjšanje vpliva ribolova v celinskih vodah na okolje, povečanje energetske učinkovitosti, povečanje kakovosti iztovorjenih rib ali izboljšanje varnostnih ali delovnih pogojev lahko ESPR podpira naslednje naložbe:

1.   Za zmanjšanje vpliva ribolova v celinskih vodah na okolje, povečanje energetske učinkovitosti, povečanje kakovosti iztovorjenih rib ali izboljšanje varnostnih ali delovnih pogojev lahko ESPR podpira naslednje naložbe:

(a)

naložbe v ribiška plovila ali opremo za posameznike v skladu s členom 33 in pod pogoji iz navedenega člena;

(a)

naložbe v ribiška plovila ali opremo za posameznike v skladu s členom 33 in pod pogoji iz navedenega člena;

(b)

naložbe v opremo v skladu s členom 36 in pod pogoji iz navedenega člena;

(b)

naložbe v opremo v skladu s členom 36 in pod pogoji iz navedenega člena;

(c)

naložbe v ribiška plovila ter presoje in programe energetske učinkovitosti v skladu s členom 39 ter pod pogoji iz navedenega člena;

(c)

naložbe v ribiška plovila ter presoje in programe energetske učinkovitosti v skladu s členom 39 ter pod pogoji iz navedenega člena;

(d)

naložbe v obstoječa pristanišča in mesta iztovarjanja v skladu s členom 41 ter pod pogoji iz navedenega člena.

(d)

naložbe v obstoječa pristanišča in mesta iztovarjanja v skladu s členom 41 ter pod pogoji iz navedenega člena.

2.   V odstavku 1:

2.   V odstavku 1:

(a)

se sklicevanja na ribiška plovila v členih 33, 36 in 39 štejejo kot sklicevanja na plovila, ki delujejo izključno v celinskih vodah;

(a)

se sklicevanja na ribiška plovila v členih 33, 36 in 39 štejejo kot sklicevanja na plovila, ki delujejo izključno v celinskih vodah;

(b)

se sklicevanje na morsko okolje v členu 36 šteje kot sklicevanje na okolje, v katerem delujejo plovila za ribolov v celinskih vodah.

(b)

se sklicevanje na morsko okolje v členu 36 šteje kot sklicevanje na okolje, v katerem delujejo plovila za ribolov v celinskih vodah.

3.   Da bi ribiči v celinskih vodah ohranili diverzifikacijo, lahko ESPR podpira prerazporeditev plovil, ki se uporabljajo pri ribolovu v celinskih vodah, v druge dejavnosti zunaj ribolova pod pogoji iz člena 32 te uredbe.

3.   Da bi ribiči v celinskih vodah ohranili diverzifikacijo, lahko ESPR podpira prerazporeditev plovil, ki se uporabljajo pri ribolovu v celinskih vodah, v druge dejavnosti zunaj ribolova pod pogoji iz člena 32 te uredbe.

4.   V odstavku 3 se sklicevanja na ribiška plovila v členu 32 štejejo kot sklicevanja na plovila, ki delujejo izključno v celinskih vodah.

4.   V odstavku 3 se sklicevanja na ribiška plovila v členu 32 štejejo kot sklicevanja na plovila, ki delujejo izključno v celinskih vodah.

5.   Da bi se zagotovila varstvo in razvoj vodnih živalskih in rastlinskih vrst, lahko ESPR podpira sodelovanje ribičev v celinskih vodah pri upravljanju, obnovi in spremljanju območij NATURA 2000, kadar ta območja neposredno zadevajo ribolovne dejavnosti in rehabilitacijo celinskih voda, vključno z drstitvenimi območji in selitvenimi potmi za selitvene vrste, brez poseganja v člen 38(1)(d).

5.   Da bi se zagotovila varstvo in razvoj vodnih živalskih in rastlinskih vrst, lahko ESPR podpira sodelovanje ribičev v celinskih vodah pri upravljanju, obnovi in spremljanju območij NATURA 2000, kadar ta območja neposredno zadevajo ribolovne dejavnosti in rehabilitacijo celinskih voda, vključno z drstitvenimi območji in selitvenimi potmi za selitvene vrste, brez poseganja v člen 38(1)(d).

6.   Države članice zagotovijo, da plovila, ki prejmejo podporo v skladu s tem členom, še naprej delujejo izključno v celinskih vodah.

   

 

   

 

   Države članice zagotovijo, da plovila, ki prejmejo podporo v skladu s tem členom, še naprej delujejo izključno v celinskih vodah.

Obrazložitev

Odpraviti bi bilo treba zasebne ribolovne pravice, starodavne dejanske pravice, ki ovirajo javno upravo pri upravljanju z vodami in zmanjšujejo dohodek ribičev. Pomembno je okrepiti vlogo rečnih in jezerskih ekoloških koridorjev, tudi z odpravo nepremagljivih rečnih ovir, da bi zagotovili zaščito selivskih staležev rib v vseh fazah njihovega življenjskega ciklusa.

Predlog spremembe 23

Člen 45

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Inovacije

Inovacije

1.   Za spodbujanje inovacij v ribogojstvu lahko ESPR podpira naslednje dejavnosti:

1.   Za spodbujanje inovacij v ribogojstvu lahko ESPR podpira naslednje dejavnosti:

(a)

uvajanje novega tehničnega ali organizacijskega znanja v ribogojnicah, ki zmanjšuje njihov vpliv na okolje ali spodbuja bolj trajnostno izkoriščanje virov v ribogojstvu;

(a)

uvajanje novega tehničnega ali organizacijskega znanja v ribogojnicah ,o ki zmanjšuje njihov vpliv na okolje ali spodbuja bolj trajnostno izkoriščanje virov v ribogojstvu;

(b)

razvijanje ali uvajanje novih ali bistveno izboljšanjih proizvodov glede na najsodobnejše, nove ali izboljšane postopke ter nove ali izboljšane sisteme upravljanja in organizacijske sisteme.

(b)

razvijanje ali uvajanje novih ali bistveno izboljšanjih proizvodov glede na najsodobnejše, nove ali izboljšane postopke ter nove ali izboljšane sisteme upravljanja in organizacijske sisteme.

2.   Dejavnosti iz tega člena se morajo izvajati v sodelovanju z znanstvenim ali tehničnim organom, ki ga priznava nacionalna zakonodaja posamezne države članice in ki potrdi rezultate takšnih dejavnosti.

2.   Dejavnosti iz tega člena se morajo izvajati v sodelovanju z znanstvenim ali tehničnim organom, ki ga priznava nacionalna zakonodaja posamezne države članice in ki potrdi rezultate takšnih dejavnosti.

3.   O rezultatih dejavnosti, ki prejemajo podporo, države članice v skladu s členom 143 ustrezno obveščajo javnost.

3.   O rezultatih dejavnosti, ki prejemajo podporo, države članice v skladu s členom 143 ustrezno obveščajo javnost.

 

   

Obrazložitev

Obstajajo objekti, v katerih se novo tehnično znanje ali tehnična sredstva zaradi njihove fizične strukture ali ovir pravne narave ne morejo uporabljati. Zato bi bilo treba upoštevati možnost, da se zgradi nov objekt, v katerem je mogoče namestiti takšno sodobno, inovativno opremo.

Državni centri za akvakulturo so pomembna referenčna točka za akvakulturo in zato ne bi smeli biti izključeni iz dostopa do teh pomoči.

Predlog spremembe 24

Člen 46

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 46

Naložbe v ribogojstvo na odprtem morju in neprehransko ribogojstvo

Člen 46

Naložbe v ribogojstvo na odprtem morju neprehransko ribogojstvo

1.   Za spodbujanje oblik ribogojstva z velikimi možnostmi za rast lahko ESPR podpira naložbe v razvoj ribogojstva na odprtem morju ali neprehranskega ribogojstva.

1.   Za spodbujanje oblik ribogojstva z velikimi možnostmi za rast lahko ESPR podpira naložbe v razvoj ribogojstva na odprtem morju ali neprehranskega ribogojstva.

2.   Komisija je v skladu s členom 150 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi določi vrste dejavnosti in upravičene stroške.

2.   Komisija je v skladu s členom 150 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi določi vrste dejavnosti in upravičene stroške.

Obrazložitev

Z zamenjavo besede "in" z "ali" v naslovu člena se odpre cela vrsta možnosti za tiste vrste akvakultur z visokim potencialom rasti, ki se ne gojijo na morju.

Predlog spremembe 25

Člen 48(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ribogojnice prejmejo podporo za svetovalne storitve za posamezno kategorijo storitev iz odstavka 2(a) do (e) le enkrat na programsko obdobje.

Obrazložitev

Ni smiselno, da se možnost svetovanja v okviru programa ESPR, ki traja sedem let, omeji na enkratno svetovanje, če želimo, da ribogojstvo postane bolj trajnostno.

Predlog spremembe 26

Člen 62

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Lokalne akcijske skupine za ribištvo

Lokalne akcijske skupine za ribištvo

1.   Za namene ESPR se lokalne akcijske skupine iz člena 28(1)(b) [Uredbe (EU) št. […] o skupnih določbah] imenujejo lokalne akcijske skupine za ribištvo.

1.   Za namene ESPR se lokalne akcijske skupine iz člena 28(1)(b) [Uredbe (EU) št. […] o skupnih določbah] imenujejo lokalne akcijske skupine za ribištvo.

2.   Lokalne akcijske skupine za ribištvo predlagajo celovito lokalno razvojno strategijo, ki temelji vsaj na elementih, navedenih v členu 61, pri čemer so odgovorne za njeno izvedbo.

2.   Lokalne akcijske skupine za ribištvo predlagajo celovito lokalno razvojno strategijo, ki temelji vsaj na elementih, navedenih v členu 61, pri čemer so odgovorne za njeno izvedbo.

3.   Lokalne akcijske skupine za ribištvo:

3.   Lokalne akcijske skupine za ribištvo:

(a)

izražajo glavno osredotočenost svoje strategije in družbeno-gospodarsko sestavo območja z uravnoteženo zastopanostjo glavnih zainteresiranih strani, vključno z zasebnim sektorjem, javnim sektorjem in civilno družbo;

(a)

izražajo glavno osredotočenost svoje strategije in družbeno-gospodarsko sestavo območja z uravnoteženo zastopanostjo glavnih zainteresiranih strani, vključno z zasebnim sektorjem, javnim sektorjem in civilno družbo;

(b)

zagotavljajo pomembno zastopanost sektorjev ribištva in ribogojstva.

(b)

zagotavljajo pomembno zastopanost sektorjev ribištva in ribogojstva.

4.   Če lokalno razvojno strategijo poleg ESPR podpirajo še drugi skladi, se v skladu z merili iz odstavka 3 ustanovi poseben izbirni organ za projekte, ki jih podpira ESPR.

4.   Če lokalno razvojno strategijo poleg ESPR podpirajo še drugi skladi, se v skladu z merili iz odstavka 3 ustanovi poseben izbirni organ za projekte, ki jih podpira ESPR.

5.   Najosnovnejše naloge lokalnih akcijskih skupin za ribištvo so določene v členu 30(3) [Uredbe (EU) št. […] o skupnih določbah].

5.   Najosnovnejše naloge lokalnih akcijskih skupin za ribištvo so določene v členu 30(3) [Uredbe (EU) št. […] o skupnih določbah].

6.   Lokalne akcijske skupine za ribištvo lahko izvajajo tudi dodatne naloge, ki jim jih dodeli organ upravljanja in/ali plačilna agencija.

6.   Lokalne akcijske skupine za ribištvo lahko izvajajo tudi dodatne naloge, ki jim jih dodeli organ upravljanja in/ali plačilna agencija.

7.   Zadevne vloge lokalne akcijske skupine za ribištvo, organa upravljanja/plačilne agencije za vse naloge izvajanja v zvezi s strategijo se jasno opišejo v operativnem programu.

7.   Zadevne vloge lokalne akcijske skupine za ribištvo, organa upravljanja/plačilne agencije za vse naloge izvajanja v zvezi s strategijo se jasno opišejo v operativnem programu.

 

   

Obrazložitev

Lokalne akcijske skupine za ribištvo bi bile lahko v nekaterih primerih razširitev drugih skupin za razvoj podeželja, ki lahko razširijo geografsko območje svojega delovanja. Tako bi omogočili razvoj bolj povezanih projektov z nižjimi stroški upravljanja, nadzora in spremljanja.

Predlog spremembe 27

Člen 69(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

ESPR lahko podpira pripravo in izvajanje načrta proizvodnje in trženja iz člena 32 [Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva].

ESPR podpira pripravo in izvajanje načrta proizvodnje in trženja iz člena 32 [Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva].

Obrazložitev

Vsaka organizacija proizvajalcev pripravi in pristojnim organom ustrezne države članice predloži operativni program za ribolovno leto. Pri tem gre za to, da se bolj jasno izrazi podpora za ta orodja, ki omogočajo boljše upravljanje virov in s tem prilagoditev ribolovnega napora za izpolnjevanje potreb potrošnikov.

Predlog spremembe 28

Člen 70(1) in (2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   ESPR lahko podpira nadomestilo priznanim organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev, ki skladiščijo ribiške proizvode iz Priloge II k [Uredbi (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva], če se proizvodi skladiščijo v skladu s členoma 35 in 36 [Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva]:

1.   ESPR lahko podpira nadomestilo priznanim organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev, ki skladiščijo ribiške proizvode iz Priloge II k [Uredbi (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva], če se proizvodi skladiščijo v skladu s členoma 35 in 36 [Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva]:

a)

znesek pomoči za skladiščenje ne presega zneska tehničnih stroškov in stroškov financiranja za ukrepe, ki so potrebni za stabilizacijo in skladiščenje zadevnih proizvodov;

a)

znesek pomoči za skladiščenje ne presega zneska tehničnih stroškov in stroškov financiranja za ukrepe, ki so potrebni za stabilizacijo in skladiščenje zadevnih proizvodov;

b)

količine, upravičene do pomoči za skladiščenje, ne presegajo 15 % letnih količin zadevnih proizvodov, ki jih organizacije proizvajalcev dajo v prodajo;

b)

količine, upravičene do pomoči za skladiščenje, ne presegajo 15 % letnih količin zadevnih proizvodov, ki jih organizacije proizvajalcev dajo v prodajo;

c)

letna finančna pomoč ne presega naslednjih odstotkov povprečne letne vrednosti tržne proizvodnje ob prvi prodaji članov organizacije proizvajalcev v obdobju 2009–2011. Če člani organizacije proizvajalcev v obdobju 2009–2011 niso imeli tržne proizvodnje, se upošteva povprečna letna vrednost tržne proizvodnje v prvih treh letih proizvodnje takšnega člana:

c)

letna finančna pomoč ne presega naslednjih odstotkov povprečne letne vrednosti tržne proizvodnje ob prvi prodaji članov organizacije proizvajalcev v obdobju 2009–2011. Če člani organizacije proizvajalcev v obdobju 2009–2011 niso imeli tržne proizvodnje, se upošteva povprečna letna vrednost tržne proizvodnje v prvih treh letih proizvodnje takšnega člana

1 % leta 2014,

0,8 % leta 2015,

0,6 % leta 2016,

0,4 % leta 2017,

0,2 % leta 2018.

2.   Podpora iz odstavka 1 se do leta 2019 postopno opusti.

   

Obrazložitev

Postopno zmanjševanje pomoči za skladiščenje se ne zdi smiselno, saj bodo morala plovila v skladu z zahtevami člena 15 temeljne uredbe o SRP postopoma začeti iztovarjati celoten ulov, vključno z zavržki. Pomoč za skladiščenje se zdi koristno predvideti, da bodo lahko organizacije upravljale z iztovorjenimi količinami, preden jih bodo ovrednotile.

Predlog spremembe 29

Člen 71

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 71

Ukrepi za trženje

Člen 71

Ukrepi za trženje

1.   ESPR lahko podpira ukrepe za trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, katerih cilj je:

1.   ESPR lahko podpira ukrepe za trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, katerih cilj je:

a)

izboljšanje pogojev za dajanje na trg:

a)

izboljšanje pogojev za dajanje na trg:

i)

presežnih ali premalo izrabljenih vrst,

i)

presežnih ali premalo izrabljenih vrst,

ii)

naključnega ulova, iztovorjenega v skladu s členom 15 [uredbe o skupni ribiški politiki] in drugo alineo člena 8(b) [Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva],

iii)

proizvodov, pridobljenih z metodami, ki imajo majhen vpliv na okolje, ali proizvodov iz ekološkega ribogojstva, kakor so opredeljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi;

proizvodov, pridobljenih z metodami, ki imajo majhen vpliv na okolje, ali proizvodov iz ekološkega ribogojstva, kakor so opredeljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi;

b)

spodbujanje kakovosti z omogočanjem:

b)

spodbujanje kakovosti z omogočanjem:

i)

vloge za registracijo določenega proizvoda v skladu s pogoji iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (7),

i)

vloge za registracijo določenega proizvoda v skladu s pogoji iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (7),

ii)

potrjevanja in spodbujanja trajnostnih ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva ter okolju prijaznih metod predelave,

ii)

potrjevanja in spodbujanja trajnostnih ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva ter okolju prijaznih metod predelave,

iii)

neposrednega trženja ribiških proizvodov s strani malih priobalnih ribičev;

iii)

neposrednega trženja ribiških proizvodov s strani malih priobalnih ribičev;

c)

spodbujanje preglednosti proizvodnje in trgov ter izvajanje tržnih raziskav;

c)

spodbujanje preglednosti proizvodnje in trgov ter izvajanje tržnih raziskav;

d)

priprava standardnih pogodb, ki so združljive z zakonodajo Unije;

d)

priprava standardnih pogodb, ki so združljive z zakonodajo Unije;

e)

ustanavljanje organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij, priznanih v skladu z oddelkom III poglavja II [Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva];

e)

ustanavljanje organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij, priznanih v skladu z oddelkom III poglavja II [Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva];

f)

izvajanje regionalnih, nacionalnih ali nadnacionalnih oglaševalskih kampanj za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva.

f)

izvajanje regionalnih, nacionalnih ali nadnacionalnih oglaševalskih kampanj za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva.

2.   Dejavnosti iz odstavka (1)(b) lahko vključujejo povezovanje proizvodnih dejavnosti ter dejavnosti predelave in trženja iz dobavne verige.

2.   Dejavnosti iz odstavka (1)(b) lahko vključujejo povezovanje proizvodnih dejavnosti ter dejavnosti predelave in trženja iz dobavne verige.

Obrazložitev

Iztovarjanje celotnega ulova ni prava rešitev za problem zavržkov, zato ga ni primerno omenjati na tem mestu. Namesto iztovarjanja celotnega ulova je edina možnost le, da se spodbujata razvoj in uporaba bolj selektivnega orodja. Tu gre za uskladitev z mnenjem Odbora regij o uredbi o SRP, v katerem je Odbor predlagal spremembo člena 15 te uredbe, ki se nanaša na iztovarjanje celotnega ulova.

Predlog spremembe 30

Naslov Poglavja V

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Predlog spremembe 31

Člen 73(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

ESPR lahko podpira ureditev nadomestil, uvedeno z Uredbo Sveta (ES) št. 791/2007, za dodatne stroške, ki jih imajo gospodarski subjekti pri ribolovu, gojenju in trženju nekaterih ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva z Azorov, Madeire, Kanarskih otokov ter iz Francoske Gvajane in Réuniona.

ESPR za dodatne stroške, ki jih imajo gospodarski subjekti pri ribolovu, gojenju in trženju nekaterih ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva .

Obrazložitev

Uredba (ES) št. 791/2007 bo prenehala veljati konec leta 2013, tj. z začetkom veljave obravnavane uredbe o ESPR. Ker so najbolj oddaljene regije v podobnem položaju, je treba upoštevati posebnosti vseh, in to brez razlikovanja, kakor to velja za temeljno uredbo o SRP.

Predlog spremembe 32

Člen 75 a

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Obrazložitev

Najbolj oddaljene regije so močno odvisne od ribištva, ki se pogosto izvaja z zelo majhnimi plovili. Opremi in gradnji je pomembno nameniti pomoč, da bodo plovila bolj skladna z zahtevami glede upravljanja virov, pa tudi zdravstvene ustreznosti proizvodov.

Za zmanjšanje priobalnega ribolovnega napora mora obstajati možnost, da se financira oprema, nameščena na odprtem morju, če sta njena izgradnja in namestitev izvedeni v sodelovanju z znanstvenim organom.

Predlog spremembe 33

Člen 85

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 85

Znanstveni nasveti in spoznanja

Člen 85

Znanstveni nasveti in spoznanja

1.   ESPR lahko podpira zagotavljanje znanstvenih rezultatov, zlasti projekte uporabnih raziskav, ki so neposredno povezani z zagotavljanjem znanstvenih mnenj in nasvetov, da bi se sprejele dobre in učinkovite odločitve o upravljanju ribištva v skladu s SRP.

1.   ESPR lahko podpira zagotavljanje znanstvenih rezultatov, zlasti projekte uporabnih raziskav, ki so neposredno poveziani z zagotavljanjem znanstvenih mnenj in nasvetov, da bi se sprejele dobre in učinkovite odločitve o upravljanju ribištva v skladu s SRP.

2.   Do podpore so upravičene zlasti naslednje vrste dejavnosti:

2.   Do podpore so upravičene zlasti naslednje vrste dejavnosti:

(a)

študije in pilotni projekti, ki so potrebni za izvajanje in razvoj SRP, vključno z alternativnimi tehnikami trajnostnega ribolovnega upravljanja;

(a)

študije in pilotni projekti, ki so potrebni za izvajanje in razvoj SRP, vključno z alternativnimi tehnikami trajnostnega upravljanja ribolova ;

(b)

priprava in zagotavljanje znanstvenih mnenj in nasvetov s strani znanstvenih organov, vključno z mednarodnimi svetovalnimi organi, ki so odgovorni za oceno staležev, ter s strani neodvisnih strokovnjakov in raziskovalnih institucij;

(b)

priprava in zagotavljanje znanstvenih mnenj in nasvetov s strani znanstvenih organov, vključno z mednarodnimi svetovalnimi organi, ki so odgovorni za oceno staležev, ter s strani neodvisnih strokovnjakov in raziskovalnih institucij;

(c)

sodelovanje strokovnjakov na sestankih o znanstvenih in tehničnih vprašanjih s področja ribištva, v delovnih skupinah in mednarodnih svetovalnih organih ter na sestankih, na katerih se bodo zahtevali prispevki strokovnjakov s področja ribištva;

(c)

sodelovanje strokovnjakov na sestankih o znanstvenih in tehničnih vprašanjih s področja ribištva, v delovnih skupinah in mednarodnih svetovalnih organih ter na sestankih, na katerih se bodo zahtevali prispevki strokovnjakov s področja ribištva;

(d)

odhodki, ki jih je imela Komisija pri storitvah v zvezi z zbiranjem, upravljanjem in uporabo podatkov, organizacijo in vodenjem sestankov strokovnjakov s področja ribištva in upravljanjem letnih delovnih programov, vezanih na strokovno znanstveno in tehnično znanje s področja ribištva, obdelavo zahtev po podatkih in podatkovnih nizov ter pripravljalnimi deli za zagotovitev znanstvenih mnenj in nasvetov;

(d)

odhodki, ki jih je imela Komisija pri storitvah v zvezi z zbiranjem, upravljanjem in uporabo podatkov, organizacijo in vodenjem sestankov strokovnjakov s področja ribištva in upravljanjem letnih delovnih programov, vezanih na strokovno znanstveno in tehnično znanje s področja ribištva, obdelavo zahtev po podatkih in podatkovnih nizov ter pripravljalnimi deli za zagotovitev znanstvenih mnenj in nasvetov;

(e)

dejavnosti sodelovanja med državami članicami na področju zbiranja podatkov, vključno z ustanovitvijo in vodenjem regionaliziranih podatkovnih zbirk za skladiščenje, upravljanjem in uporabo podatkov, kar bo koristilo regionalnemu sodelovanju ter izboljšalo dejavnosti zbiranja in upravljanja podatkov ter strokovno znanje v podporo upravljanja ribištva.

(e)

dejavnosti sodelovanja med državami članicami na področju zbiranja podatkov, vključno z ustanovitvijo in vodenjem regionaliziranih podatkovnih zbirk za skladiščenje, upravljanjem in uporabo podatkov, kar bo koristilo regionalnemu sodelovanju ter izboljšalo dejavnosti zbiranja in upravljanja podatkov ter strokovno znanje v podporo upravljanja ribištva.

Obrazložitev

V okviru SRP se poglobljeno obravnavajo težave, s katerimi se spopada morsko ribištvo zaradi izčrpanih ribolovnih območij, naraščajočih cen goriva in birokratskih bremen. Zato bi bilo treba v študije in pilotne projekte, potrebne za izvajanje in razvoj SRP, poleg ribištva vključiti tudi akvakulturo, ki je sektor proizvodnje hrane, ki ima v EU velike razvojne možnosti.

Predlog spremembe 34

Člen 88(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

ESPR lahko podpira operativne stroške svetovalnih svetov, ustanovljenih v skladu s členom 52 [uredbe o skupni ribiški politiki].

ESPR podpira stroške svetovalnih svetov, ustanovljenih v skladu s členom 52 [uredbe o skupni ribiški politiki].

Obrazložitev

Splošna pravila in usmeritvena načela skupne ribiške politike sodijo na področje soodločanja Evropskega parlamenta in Sveta (okoljski cilji, mehanizmi pomoči sektorju, skupna ureditev trga itd.). Vendar pa morajo biti posebni predpisi opredeljeni na ravni ribolovnih območij (posebni tehnični ukrepi in večletni načrti upravljanja). Zato je v temeljni uredbi predvidena boljša vključitev svetovalnih svetov v odločanje.

Takšna institucionalna struktura ima številne prednosti v primerjavi s sedanjim stanjem. Struktura je dejansko prilagojena ekosistemom, omogoča prilagodljivo upravljanje, hierarhično ureja prednostne naloge, omogoča bolj pregledno delitev pooblastil in spodbuja sodelovanje udeleženih strani.

Regionalni svetovalni svet v okrepljeni obliki bi ostal vitka struktura: imel bi od 4 do 5 stalnih delovnih mest.

Predlog spremembe 35

Člen 100

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Prenehanje obveznosti

Prenehanje obveznosti

Komisija odstopi od dela proračunske obveznosti za operativni program, ki se ni uporabil za plačilo predfinanciranja ali za vmesna plačila ali za katerega Komisiji do 31. decembra drugega leta po letu proračunske obveznosti ni bila predložena izjava o odhodkih, ki bi izpolnjevala zahteve iz člena 98(3) in se nanašala na nastale odhodke.

   Komisija odstopi od dela proračunske obveznosti za operativni program, ki se ni uporabil za plačilo predfinanciranja ali za vmesna plačila ali za katerega Komisiji do 31. decembra leta po letu proračunske obveznosti ni bila predložena izjava o odhodkih, ki bi izpolnjevala zahteve iz člena 98(3) in se nanašala na nastale odhodke.

 

   

Obrazložitev

Predvideno je, da se bo ESPR uporabljal postopoma, če se upošteva predvsem počasno izvajanje sedanjega evropskega sklada za ribištvo (ESR) in možnost, da se s tem skladom izpolnjujejo obveznosti in izvajajo plačila še do konca leta 2015. Drugič: zaradi teh prekrivanj ter zaradi gospodarskega in finančnega položaja javnih uprav ter posojilnih omejitev bank za zasebne nosilce projektov ne bo možen gospodarski razvoj v skladu s pravilom "N+2". Zato bi bilo treba to formulo oblikovati prožneje in preiti na "N+3", vsaj v prvih treh letih (2014–2016), dokler program ne bo potekal normalno.

V Bruslju, 9. oktobra 2012

Predsednik Odbora regij

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO


(1)  COM(2011) 425 final.

(2)  COM(2011) 615 final.

(3)  UL L 148, 6.6.2002.

(4)  UL L 134, 30.4.2004, str. 114.

(5)  UL L 5, 9.1.2004, str. 25.

(6)  

(7)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12, UL L 335M, 13.12.2008, str. 213(MT).


18.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 391/110


Mnenje Odbora regij – Evropa v svetu: Nov pristop k financiranju zunanjega ukrepanja EU

2012/C 391/11

ODBOR REGIJ

pozdravlja skupaj predloženi sveženj Evropa v svetu, saj lahko prispeva k temu, da bosta celovit pristop in usklajena razvojna politika zagotovljena v večji meri kot doslej; strinja se, da je treba povečati sredstva za področje "zunanjega ukrepanja", na katerem lahko EU zagotavlja dodano vrednost;

ugotavlja, da posodobljen okvir za podporo EU in poenostavitev regulativnega okvira za načrtovanje in izvajanje instrumentov lokalne in regionalne oblasti pozdravljajo, še posebej tiste, ki kljub manjšim upravnim sredstvom želijo prispevati k razvojnemu sodelovanju;

poudarja vlogo lokalnih in regionalnih ozemeljskih skupnosti kot akterjev razvojnega sodelovanja EU ter opozarja tudi na vlogo teh akterjev v okviru nacionalnih ukrepov za spodbujanje decentralizacije in demokratizacije in pomen, ki ga imajo pri neposrednem mednarodnem čezmejnem sodelovanju med akterji na podnacionalni ravni;

meni, da mora Komisija v svojem predlogu za financiranje Evrope v svetu zagotoviti ustrezne pogoje za krepitev udeležbe in sodelovanja lokalnih in regionalnih oblasti, npr. z omejitvijo zahteve po sofinanciranju ali celo njeno odpravo. Decentralizacija je zaželen razvoj in krepi vlogo lokalnih in regionalnih ozemeljskih skupnosti – povsod v svetu;

opozarja, da je za to, da lokalni akterji prevzemajo odgovornost in da se spodbudi lokalna demokracija, najprej potrebno zaupanje v politični sistem in njegove predstavnike. Z decentralizirano strukturo nastajajo legitimnejše in učinkovitejše institucije; je najpomembnejše sredstvo za ustvarjanje tesnejše povezave med ravnmi upravljanja in državljani. Odprti procesi odločanja, ki se izvajajo ob upoštevanju načela subsidiarnosti, prispevajo k temu, da državljani demokratična načela vzamejo za svoja, kar je predpogoj za pluralistično in strpno družbo.

Poročevalka

Lotta HÅKANSSON HARJU (SE/PES)

Referenčni dokumenti

Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu: Evropa v svetu: nov pristop k financiranju zunanjega ukrepanja EU –

COM(2011) 865 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za zunanje ukrepanje –

COM(2011) 842 final

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: Priprava večletnega finančnega okvira za financiranje sodelovanja EU za afriške, karibske in pacifiške države ter čezmorske države in ozemlja v obdobju 2014–2020 (11. Evropski razvojni sklad) –

COM(2011) 837 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o instrumentu za predpristopno pomoč (IPA II) –

COM(2011) 838 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta –

COM(2011) 839 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja –

COM(2011) 840 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami –

COM(2011) 843 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu –

COM(2011) 844 final

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

Splošna priporočila

1.

pozdravlja novo generacijo instrumentov za financiranje razvojne politike, namen katerih je olajšati politični dialog in izvajanje ukrepov v skladu s krovno strategijo Agende za spremembe  (1) in v okviru predlaganega večletnega finančnega načrta; pozdravlja povečanje sredstev, ki ga je predlagala Evropska komisija, na zdajšnjih 70 milijard EUR, kar predstavlja nekaj manj kot 7 % vseh sredstev EU;

2.

pozdravlja skupaj predloženi sveženj Evropa v svetu  (2), saj lahko prispeva k temu, da bosta celovit pristop in usklajena razvojna politika zagotovljena v večji meri kot doslej; se strinja, da je treba povečati sredstva za področje "zunanjega ukrepanja", na katerem nastopanje EU kot celote zagotavlja nedvomno dodano vrednost; zato obžaluje, da Evropski razvojni sklad (ERS) ni del večletnega finančnega okvira EU. V okviru Evropskega razvojnega sklada je na voljo dobrih 34 milijard EUR, vendar ta sredstva niso del tega proračuna. Za ERS bi bilo treba postaviti enake zahteve glede preglednosti, učinkovitosti in poročanja o rezultatih kot za druge finančne instrumente svežnja Evropa v svetu;

3.

ugotavlja, da posodobljen okvir za podporo EU in poenostavitev regulativnega okvira za načrtovanje in izvajanje instrumentov lokalne in regionalne oblasti pozdravljajo, še posebej tiste, ki kljub manjšim upravnim sredstvom želijo prispevati k razvojnemu sodelovanju. V sedanjem programskem obdobju so obstajale močne zahteve po poenostavitvi in pojasnitvi instrumentov in OR je zadovoljen, da je bil rezultat posvetovanj Komisije upoštevan;

4.

ugotavlja, da so poenostavitev regulativnega okvira, zmanjšanje stroškov za udeležbo in pospešitev postopkov za javna naročila in dodeljevanje subvencij dolgo pričakovane izboljšave. Tudi večja prožnost ter hitrejše prilagajanje in revizija, če okvirni pogoji to zahtevajo, bi utegnili ustvariti pogoje za učinkovitejše delovanje;

5.

poudarja vlogo lokalnih in regionalnih ozemeljskih skupnosti kot akterjev razvojnega sodelovanja EU ter opozarja tudi na vlogo teh akterjev v okviru nacionalnih ukrepov za spodbujanje decentralizacije in demokratizacije in pomen, ki ga imajo pri neposrednem mednarodnem čezmejnem sodelovanju med akterji na podnacionalni ravni; zato poudarja, da je treba upoštevati poseben položaj najbolj oddaljenih regij – zaradi svoje geostrateške lege so aktivne meje in platforme EU v svetu –, ki lahko prispevajo k večji učinkovitosti evropske razvojne politike, kot je navedeno že v mnenjih CdR 408/2010 in CdR 364/2011;

6.

ugotavlja, da se lokalne in regionalne oblasti zaradi urbanizacije soočajo z velikim izzivom, da morajo izboljšati svoje zmogljivosti in učinkovitost ter vzpostaviti stabilne in pregledne upravne sisteme, ki morajo izpolnjevati pričakovanja prebivalstva. Pri tem so lahko koristni znanje in izkušnje drugih občin. V različnih oblikah občinskega ali regionalnega partnerstva je pogosto udeležen širok spekter akterjev. Izkazalo se je, da je sodelovanje, zlasti v bolj intenzivni obliki javno-javnega pa tudi javno-zasebnega partnerstva, izvedljivo z majhnimi stroški, pa vendar prinaša konkretne in trajne rezultate. Razlog je delno v tem, da je sodelovanje usmerjeno h krepitvi že obstoječih struktur, z zakonsko določenimi nalogami in področji pristojnosti ter z učinkovitim osebjem, ki je že dejavno v lokalnih in regionalnih oblasteh. Zato mora Komisija v svojem predlogu za financiranje "Evrope v svetu" zagotoviti ustrezne pogoje za krepitev udeležbe in sodelovanja lokalnih in regionalnih oblasti, npr. z omejitvijo zahteve po sofinanciranju ali celo njeno odpravo. Decentralizacija je zaželen razvoj in krepi vlogo lokalnih in regionalnih ozemeljskih skupnosti – povsod v svetu;

7.

ugotavlja, da so s podporo za razvojno sodelovanje, ki je namenjena "civilni družbi in lokalnim oblastem", ti akterji upravičeno izrecno priznani. Odbor regij se izrecno opredeljuje za to, da lahko lokalne in regionalne upravne ravni ter njihove javne storitve dobijo podporo tudi v okviru drugih tematskih in geografskih instrumentov. Podpora lokalnim in regionalnim ozemeljskim skupnostim ter njihovemu sodelovanju pri razvoju družbe je večsektorska naloga in ne bi smela biti omejena le na majhen del enega od instrumentov;

8.

meni, da bi bilo treba lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti tudi v okviru tematskega programa Migracije in azil bolj spodbujati k sodelovanju in s tem k uporabi finančnih sredstev. Čezmejno mednarodno sodelovanje med občinami, ki sprejemajo priseljence ali prosilce za azil, in občinami, iz katerih ti izvirajo, je treba izboljšati in znatno razširiti. Lokalna raven ima pri oblikovanju in izvajanju programov za sprejem in vračanje pomembno vlogo;

9.

izraža zadovoljstvo ob dejstvu, da je bilo decentralizirano mednarodno sodelovanje za razvoj izrecno priznano in da postaja vse bolj prepoznavno, in sicer ne samo v sporočilih Komisije, temveč v zadnjih letih tudi v drugih mednarodnih kontekstih (3). Ni mogoče dovolj močno poudariti vloge lokalnih in regionalnih ozemeljskih skupnosti pri spodbujanju zdravega razvoja družbe, kot tudi ne pomena ozemeljskih skupnosti za vzpostavljanje povezave med državljani in posameznimi upravnimi ravnmi;

10.

meni, da je treba v okviru proračunske ali sektorske podpore določiti zahteve za države partnerke, da se zagotovi, da sredstva za razvoj dejansko dosežejo ustrezne upravne ravni v zadostnem obsegu in da se tako za državljane v občinah zagotavlja potrebne storitve, po katerih je veliko povpraševanja. Sredstev in usposobljenega osebja ne sme zahtevati izključno osrednja raven, temveč jih je treba razdeliti na ustrezne podnacionalne ozemeljske skupnosti;

11.

poudarja, da so občine in regije glas državljanov in njihov glavni zastopnik. Lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti tako omogočajo močno udeležbo državljanov, ki je tudi konkretno zasidrana v vsakdanjem življenju. Poleg tega občine in regije zagotavljajo številne javne storitve. Pogosto usklajujejo sodelovanje in spodbujajo sodelovanje med osrednjimi družbenimi akterji, kot so nepridobitne organizacije, zasebni sektor, verske skupnosti in univerze;

12.

opozarja, da globalni razvojni cilji Združenih narodov, tako imenovani razvojni cilji tisočletja, niso velikega pomena samo za države članice in Združene narode, temveč seveda tudi za občine in regije. Lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti aktivno prispevajo k trajnostnemu razvoju družbe in izvajanje ukrepov na lokalni in regionalni ravni je pogoj za doseganje razvojnih ciljev tisočletja. Vlogo subnacionalnih akterjev za lokalni in mednarodni razvoj je treba postaviti bolj v ospredje. Na Nizozemskem in Švedskem se na primer izvajajo projekti, ki ponazarjajo, kakšen je prispevek občin k zdravemu trajnostnemu družbenemu razvoju in ustreznemu povezovanju z razvojnimi cilji ZN ter kakšno odgovornost pri tem prevzemajo;

13.

podpira poziv iz poročila Evropskega parlamenta o prihodnosti razvojne politike EU, da leto 2015 postane "evropsko leto za razvoj" kot priprava na ustrezno nadaljnje ukrepanje v okviru razvojnih ciljev tisočletja;

14.

pozdravlja predlog Komisije o skupnem, sedemletnem načrtovanju programov, in meni, da je tako mogoče ustvariti boljše pogoje za obsežne družbene reforme. Pozdravlja tudi jasnejšo usmerjenost k rezultatom in strožje pogoje, predlagane v instrumentih. Komisija in predstavniki držav članic bi si morali prizadevati za to, da bi lahko lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti prispevale k proaktivnemu dialogu in tako zagotavljale pomembne impulze za načrtovanje ustreznih instrumentov v okviru programov;

15.

poudarja, da so reforme za decentralizacijo in krepitev demokracije zapleteni, obsežni in revolucionarni procesi, ki od financerjev in partnerjev v sodelovanju zahtevajo vztrajnost, predvidljivost in dolgoročno vizijo;

16.

opozarja, da je za to, da lokalni akterji prevzemajo odgovornost in da se spodbudi lokalna demokracija, najprej potrebno zaupanje v politični sistem in njegove predstavnike. Z decentralizirano strukturo nastajajo legitimnejše in učinkovitejše institucije; je najpomembnejše sredstvo za ustvarjanje tesnejše povezave med ravnmi upravljanja in državljani. Odprti procesi odločanja, ki se izvajajo ob upoštevanju načela subsidiarnosti, prispevajo k temu, da državljani demokratična načela vzamejo za svoja, kar je predpogoj za pluralistično in strpno družbo;

17.

meni, da lokalne in regionalne oblasti v Evropski uniji in v partnerskih državah lahko imajo – in morajo imeti – pomembno vlogo pri oblikovanju politik in strategij na njihovi ravni, prav tako pa lahko imajo – in morajo imeti – možnost, da prispevajo k dogajanju na nacionalni in mednarodni ravni. Tudi kot subjekti, ki zagotavljajo storitve, so lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti pristojne za upravljanje, usklajevanje in izvajanje dogovorjenih prednostnih nalog, na primer z ukrepi na področju zdravstva, izobraževanja in kulture;

18.

meni, da imajo lahko nacionalna združenja, ki zastopajo občine in regije, zaradi svoje usposobljenosti odločilno in podporno vlogo pri obsežnih družbenih reformah, zlasti pri decentralizaciji in krepitvi demokracije. Združenja občin in regij ali podobne ustanove lahko člane takih organizacij podpirajo tako, da razvijejo metode in instrumente, da se zavzemajo za svoje člane, zastopajo skupne interese ter usklajujejo ukrepe različnih financerjev za podporo na svojih področjih. Uporabiti bi bilo treba izkušnje teh združenj in na ta način okrepiti lokalno in regionalno demokracijo v okviru razvojnega sodelovanja; zato poziva EU, države članice ter podnacionalne ravni oblasti, naj podprejo vlogo nacionalnih združenj lokalnih in regionalnih oblasti v partnerskih državah;

19.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti na večini področij strokovno znanje, ki je odločilno za gospodarski, socialni in okoljsko trajnosten razvoj. Omeniti je treba njihove izkušnje s praktičnim delom in političnim upravljanjem, npr. na področjih, kot so javno zdravje, izobraževanje, ravnanje z odpadki, vodno gospodarstvo, lokalno podjetništvo in pogoji za vzpostavljanje malih in srednje velikih podjetij, promet in infrastruktura, okoljski in naravni viri, vključno s kmetijstvom, pa tudi na področjih, ki zahtevajo obsežnejšo odgovornost, npr. zagotavljanje resnične demokracije in spoštovanje človekovih pravic. Do tega strokovnega znanja je mogoče enostavno dostopati in ga izkoristiti, in sicer neposredno prek lokalnih in regionalnih ozemeljskih skupnosti ali prek njihovih nacionalnih, evropskih ali svetovnih združenj, pa tudi prek OR;

20.

ugotavlja, da je Evropska komisija leta 2008 pozvala k razvoju celostnega pristopa v zvezi z lokalnimi ozemeljskimi skupnostmi kot akterji v razvoju na globalni, evropski in nacionalni ravni ter predlagala tri orodja pod okriljem OR, glede na to, da ta lokalnim ozemeljskim skupnostim omogoča udejstvovanje na ravni EU; ponovno opozarja, da atlas decentraliziranega razvojnega sodelovanja za opredelitev dejavnosti in najboljše prakse, platforma za izmenjavo spletnih informacij, s katero se zagotavljajo ustrezne spretnosti in zmogljivosti glede na potrebe, ter konferenca o decentraliziranem sodelovanju za politični dialog že delujejo, k čemur so prispevali Evropska komisija in najpomembnejše mreže lokalnih in regionalnih ozemeljskih skupnosti na ravni EU in v partnerskih državah, kot je delovna skupina Platforma v okviru Sveta evropskih občin in regij (CEMR). Poziva lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti, njihova predstavniška združenja v EU in partnerskih državah, naj te instrumente še bolj izkoristijo ter tako omogočijo večjo usklajenost in izboljšajo učinkovitost pomoči;

21.

ugotavlja, da je Komisija na podlagi strukturiranega dialoga o razvojnem sodelovanju, ki so ga institucije EU od marca 2010 do maja 2011 vodile s predstavniki civilne družbe ter lokalnimi in regionalnimi ozemeljskimi skupnostmi, predlagala vzpostavitev stalnega foruma na visoki ravni za razvojna vprašanja, kar Odbor izrecno podpira in pričakuje, da bo še naprej imel institucionalno vlogo. Odbor meni, da bo uradni forum prispeval k institucionalizaciji dialoga in izboljšanju kakovosti vsebin ter omogočil sistematično razpravo o razvojnih vprašanjih z rednim posodabljanjem, strokovnimi mnenji in izmenjavo izkušenj. Odbor poleg tega odobrava napovedani sporočili o vlogi nevladnih organizacij in lokalnih oblasti pri razvojnem sodelovanju, ki bosta formalna podlaga za nadaljevanje in nadgradnjo sodelovanja s Komisijo. Pomen tega sodelovanja se je pokazal na konferencah o decentraliziranem sodelovanju, ki so organizirane dvakrat na leto, in v strukturiranem dialogu.

ODBOR REGIJ

Ugotovitve o evropskem instrumentu za demokracijo in človekove pravice (EIDHR)

22.

ugotavlja, da bo tematski instrument za demokracijo in človekove pravice prejel skoraj 35 % več sredstev kot v sedanjem programskem obdobju, vendar še vedno predstavlja le neznaten del razvojne pomoči EU (približno 2 %). Odbor obžaluje, da za ta horizontalni instrument ne bo namenjenih več sredstev, saj ga je mogoče uporabiti na vseh geografskih področjih in v različnih razvojnih fazah ter je osredotočen na bistvena vprašanja, kot so spoštovanje temeljnih človekovih pravic ter podpora in utrjevanje demokratičnih reform;

23.

poudarja, da so demokracija in človekove pravice univerzalne vrednote EU in svetovne skupnosti. So pridobitev in moč, ki jih v številnih družbah varujejo lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti, delujoč pravosodni sistem, civilna družba, mediji in drugi akterji;

24.

meni, da je treba človekove pravice spodbujati in jih bolj uveljavljati na vseh družbenih ravneh. Zato je po mnenju Odbora upravičeno, da se v okviru tega instrumenta bolj poudarita lokalna in regionalna upravna raven v povezavi z razvojem institucij;

25.

meni, da upravna raven, ki je državljanom najbližja, lahko nacionalne odločitve krajevno izvaja tako, da so prilagojene lokalnim okoliščinam ali pogojem, oziroma jih upoštevajo, da bi se tako izognili morebitnim negativnim posledicam za pravice krajevnega prebivalstva, na primer potrebam na področjih jezika ali etnične identitete. Lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti so tudi najbolj zmožne organizirati in usklajevati aktivnosti ozaveščanja za krajevne skupine, na primer za mlade ali ženske, da se jih seznani z njihovimi človekovimi pravicami oziroma s tem, kako jih lahko uveljavljajo.

ODBOR REGIJ

Ugotovitve o instrumentu za financiranje razvojnega sodelovanja s podporo organizacijam civilne družbe ter lokalnim in regionalnim oblastem (v okviru instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja

26.

želi skupaj z lokalnimi in regionalnimi ozemeljskimi skupnostmi, ki jih zastopa, seveda aktivno prispevati k uresničitvi predloga Komisije, da nadalje razvija dialog in sodelovanje s civilno družbo ter lokalnimi in regionalnimi ozemeljskimi skupnostmi, in sicer prek orodij, ki jih je razvil skupaj z Evropsko komisijo in najpomembnejšimi mrežami lokalnih in regionalnih ozemeljskih skupnosti na ravni EU in v partnerskih državah, pa tudi prek novega stalnega foruma na visoki ravni o razvoju;

27.

izraža zadovoljstvo, da lahko lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti tudi v prihodnje prejemajo finančna sredstva za razvojno sodelovanje, vendar poudarja, da bi bilo smiselno natančno razlikovati med civilno družbo ter lokalnimi in regionalnimi ozemeljskimi skupnostmi tako v zvezi s političnimi ukrepi kot tudi z instrumenti in dejanskim financiranjem;

28.

se izrecno zavzema za to, da se v okviru instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za civilno družbo in lokalne ozemeljske skupnosti (NSA-LA, non-state actors and local authorities) nameni več sredstev lokalnim in regionalnim ozemeljskim skupnostim. V sedanjem programskem obdobju so bila sredstva neenakomerno porazdeljena med organizacije civilne družbe ter lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti. Če bo lokalnim in regionalnim ozemeljskim skupnostim namenjenih 25 % sredstev (namesto sedanjih 15 %), bosta bolje izkoriščena njihova posvetovalna vloga in strokovno znanje;

29.

meni, da lokalne in regionalne oblasti lahko zagotavljajo dolgoročen demokratični razvoj. Na voljo jim je treba dati dovolj sredstev, da bodo imele enako izhodišče kot finančno močne nacionalne ali mednarodne nepridobitne organizacije. Lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti v partnerskih državah so nepogrešljive pri usklajevanju pobud in ukrepov različnih akterjev ter zagotavljanju njihove skladnosti z razvojno politiko, zasnovano in politično zasidrano na lokalni in regionalni ravni, vsaj toliko, kolikor so pobude in ukrepi usmerjeni v zagotavljanje javnih storitev;

30.

opozarja, da imajo lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti na področju razvojnih dejavnosti neprecenljivo strokovno znanje in izkušnje v zvezi z lokalnim in regionalnim vodenjem in upravljanjem, razvojem sistemov in platform za politični dialog, poglobljenim in razširjenim strankarsko-političnim delom ter zagotavljanjem pogojev za krepitev udeležbe državljanov in civilnega dialoga, ali z drugimi besedami, za razvoj trdne in trajnostne demokracije;

31.

ugotavlja, da imajo številne lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti v Evropski uniji dolgoletno demokratično tradicijo, v mnogih državah članicah pa je demokracija še mlada in krhka. Zato je treba različne izkušnje in vizije lokalnih in regionalnih ozemeljskih skupnosti Evropske unije vključiti v skupno razvojno sodelovanje EU s partnerskimi državami ter jih uporabiti za reformo in/ali razvoj javnih institucij v partnerskih državah; pri tem je treba posebno pozornost nameniti lokalni samoupravi kot ravni upravljanja, ki je državljanom najbližje, ter podpreti in okrepiti civilno družbo, ki tvori temelj vsake demokracije;

32.

poudarja, da je krepitev neposredno izvoljenih lokalnih in regionalnih politikov ter uslužbencev v partnerskih državah ključnega pomena za uspešno izvajanje reform decentralizacije in doseganje odgovornega vodenja države; ustrezno ukrepanje vlade bi moralo biti tako sredstvo kot tudi cilj delovanja EU na področju razvoja;

33.

meni, da sta spoznanje, da si je treba prizadevati za sistemske spremembe na vseh ravneh hkrati, ter volja do tega procesa pogoj za poglobljeno demokracijo in boljše storitve na lokalni ravni. Politična zaveza, sprostitev virov, delitev pristojnosti in decentralizacija zahtevajo soglasje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Pravni in finančni nacionalni sistem, ki zagotavlja obveznost polaganja računov na lokalni in regionalni ravni, ustvarja pogoje za izboljšave in potrebno prevzemanje odgovornosti lokalnih akterjev za oblikovanje lokalnega okolja.

ODBOR REGIJ

Ugotovitve o evropskem sosedskem instrumentu

34.

pozdravlja predlagani evropski sosedski instrument in meni, da je v predlogu v glavnem upoštevana potrebna reforma sedanjega instrumenta. Kljub temu želi predlagati nekaj sprememb za izboljšanje učinkovitosti in povečanje učinka sosedske pomoči;

35.

glede udejanjanja poglobljene in trajnostne demokracije, za katero si prizadeva EU, predlaga, da se doda specifično besedilo, s katerim bi se poudarile decentralizacija in lokalna demokracija ter krepitev zmogljivosti za zagotavljanje lokalnih in regionalnih javnih storitev;

36.

poziva Komisijo, naj v okviru tega instrumenta nameni sredstva za programe spodbujanja demokracije na lokalni in regionalni ravni ter programe decentralizacije. Treba je zagotoviti, da so morebitni prejemniki sredstev in partnerji v okviru sodelovanja resnično lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti;

37.

poziva Komisijo, naj pojasni, da čezmejno sodelovanje vključno s sodelovanjem med več državami ni omejeno na države, ki neposredno mejijo druga na drugo, temveč obsega vse države članice, regije in občine v EU, ne glede na njihovo geografsko lego. Pomembno je, da se izkušnje, znanje in dobra praksa izmenjavajo čezmejno, ne glede na prostorsko oddaljenost, zaradi česar je treba, kar zadeva najbolj oddaljene regije, odpraviti merilo upravičenosti do evropskega sosedskega instrumenta, povezanega z oddaljenostjo 150 km;

38.

opozarja, da so zahteve v zvezi s sofinanciranjem pri izvajanju projektov sosedske politike v številnih primerih ovira za udeležbo lokalnih in regionalnih ozemeljskih skupnosti. Delež sofinanciranja je v nekaterih državah v nasprotju z nacionalno zakonodajo, če ta ne predvideva udeležbe podnacionalnih organov pri razvojnem sodelovanju;

39.

poziva Komisijo, naj se v uredbi še bolj osredotoči na institucionalno partnersko sodelovanje in TAIEX (4) ter podrobneje preuči možnosti za njegovo nadaljnje spodbujanje. Dejstvo je, da ima le malo ministrstev, ki so pristojna za lokalno in regionalno upravo, interes ali zmožnosti predlagati tovrstno sodelovanje ali TAIEX;

40.

meni, da je zelo upoštevana in vse bolj cenjena vloga, ki se pripisuje lokalnim in regionalnim ozemeljskim skupnostim, civilni družbi in njenemu sodelovanju pri preoblikovanju enostrankarskih sistemov in diktatur v demokracije, pomembna in predstavlja dodano vrednost, ki bi morala imeti v sosedski politiki EU in upravljanju finančnih virov vse večji pomen;

41.

ugotavlja, da v okviru dejavnosti Odbora potekata intenzivna in konkretna razprava in sodelovanje npr. z vzhodnim partnerstvom (CORLEAP) in Sredozemljem (ARLEM). Pri tem se med drugim opozarja na cilj in namen strategij EU Evropa v svetu in Agenda za spremembe, in sicer tudi zunaj meja EU.

ODBOR REGIJ

Ugotovitve o instrumentu za predpristopno pomoč

42.

se je v mnenjih ter v okviru delavnic, delovnih skupin, instrumenta za lokalno upravo (Local Administration Facility – LAF) in drugod zavzemal za nadaljnjo razširitev izvajanja predpristopnih sredstev ter v celoti pozdravlja pristop, da se instrument razvije v prilagodljivo in prilagojeno podporo, ki je močneje usmerjena v rezultate;

43.

ugotavlja, da želi EU z upravljanjem na več ravneh in partnerskim pristopom zagotoviti učinkovitejšo predpristopno pomoč, ki ima tudi večji učinek. Odbor to prizadevanje konkretno spodbuja npr. s parlamentarnimi konferencami (Assises) in pripravo atlasa decentraliziranega razvojnega sodelovanja. Skupaj s Komisijo je pristojen za instrument za lokalno upravo, v okviru katerega se organizirajo strokovne ekskurzije za politike in uradnike držav kandidatk ter potencialnih kandidatk;

44.

želi, da bi Komisija omogočala in spodbujala večjo izmenjavo izkušenj med lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter ne bi dopustila, da bi pri tej izmenjavi prevladovala centralna raven držav članic in držav širitve;

45.

ugotavlja, da je dolgoletno sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi v državah širitve ter sosedskih državah postalo vse bolj profesionalno, in opozarja, kako pomembno je, da finančni instrumenti tudi v prihodnje spodbujajo ta razvoj in omogočajo njegovo krepitev;

46.

meni, da bi bilo treba zlasti v državah širitve in sosedskih državah s pomočjo ustreznih instrumentov in kazalnikov jasneje povezati dodeljevanje podpore in dejanske rezultate njene uporabe, pri čemer je treba posebej upoštevati decentralizacijo, upravljanje na več ravneh ter s tem sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti na ustreznih ravneh odločanja;

47.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo na voljo specifična sredstva za razvoj in krepitev zmogljivosti lokalnih in regionalnih ozemeljskih skupnosti v državah širitve ter da se bosta krepila znanje in usposobljenost. Namesto da se občine in regije dojemajo in obravnavajo kot pasivne prejemnice, jim je treba dodeliti vlogo proaktivnih akterjev, saj zelo dobro poznajo potrebe, pogoje in realistične cilje;

48.

meni, da s tem, ko lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti poskušajo aktivneje izpolniti potrebe po krepitvi zmogljivosti, ki jih med drugim prinaša tesnejše sodelovanje pri izvajanju instrumenta za predpristopno pomoč, dobijo priložnost, da s praktičnim delom nabirajo izkušnje še pred dejanskim članstvom v EU. Tako je na primer sredstva mogoče uporabiti za spodbujanje teh akterjev k snovanju projektov in jih pri tem podpirati. Z decentraliziranim upravljanjem sredstev za instrument za predpristopno pomoč ima dobre izkušnje več držav;

49.

opozarja, da je eden od problemov pri uporabi sredstev za instrument za predpristopno pomoč med drugim korupcija, in v zvezi s tem morajo dobiti podporo vse ravni: lokalna, regionalna in nacionalna. Stalen in strog nadzor in podpora "nadzornim instancam", kot so organizacije civilne družbe, pa tudi lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti, so osrednjega pomena za pridobivanje potrebnih spoznanj in možnost, da se zahteva polaganje računov;

50.

meni, da je z boljšim vključevanjem sredstev za instrument za predpristopno pomoč v tekoče razvojno delo lokalne in regionalne ravni upravljanje na več ravneh postavljeno na trdne temelje in decentralizacija se krepi. Z vključevanjem lokalnih in regionalnih ozemeljskih skupnosti v oblikovanje programov in projektov, v postopek odločanja ter v nadzor in upravljanje je postavljena osnova za stalno razvojno delo, tudi brez zunanje podpore;

51.

opozarja, da v več državah Zahodnega Balkana potekajo daljnosežne družbene reforme, ki bi jih lahko precej utrdili in pospešili z večjo udeležbo lokalnih in regionalnih političnih ravni. V številnih primerih na lokalni in regionalni ravni primanjkuje upravnih, finančnih in človeških virov za upravljanje instrumenta za predpristopno pomoč. Viri in zmogljivosti so na osrednji ravni, zaradi česar se že sicer centralističen sistem še krepi, večje vključevanje manjšin ter lokalnih in regionalnih političnih akterjev pa zavira;

52.

ugotavlja, da reforme za decentralizacijo prepogosto zastajajo zaradi nizkih zmogljivosti na lokalni in regionalni ravni, če je uvedena zgolj decentralizacija pristojnosti, ne pa tudi decentralizacija finančnih sredstev. EU lahko z upravljanjem instrumenta za predpristopno pomoč pospeši potrebne vzporedne procese, da bodo pristojnosti in sredstva medsebojno usklajeni.

ODBOR REGIJ

Ugotovitve o instrumentu partnerstva

53.

ugotavlja, da instrument partnerstva vključuje države, kot so Kitajska, Brazilija, Južna Afrika in Rusija. Njegov glavni namen je razvijanje in spodbujanje trgovine in stikov med temi državami in EU, pri čemer so v ospredju vidiki, kot so podnebje, okolje in trgovinska menjava;

54.

opozarja, da se območja revščine v nacionalnih statističnih pregledih o BND na prebivalca izgubljajo v nacionalnem povprečju. Prikrajšane regije v državah z dobrim gospodarskim razvojem ne morejo zaprositi za drugo pomoč kot v okviru partnerskega instrumenta. Zato Odbor predlaga, da se upoštevajo regionalne razlike, na primer porazdelitev dohodkov in raven revščine na posameznih območjih. Komisija mora z zadevnimi državami voditi dialog o pomenu vseobsegajočega in splošnega razvoja ter tako zahtevati storitve za spodbujanje regionalne kohezije, da bi lahko zadevna država uporabila finančno podporo EU;

55.

opozarja, da naj bi ta instrument uporabljali tudi za oblikovanje sistemov socialne varnosti, splošno reformo sektorja socialne blaginje, zagotavljanje sredstev za krepitev javnih ustanov na lokalni in regionalni ravni ter za spodbujanje partnerstev in demokratičnega razvoja v teh državah

II.   PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

COM(2011) 838 final

Člen 2

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Pomoč po tej uredbi si glede na potrebe vsake države upravičenke in njihove posamezne širitvene programe prizadeva za doseganje naslednjih posebnih ciljev:

1   Pomoč po tej uredbi si glede na potrebe vsake države upravičenke in njihove posamezne širitvene programe prizadeva za doseganje naslednjih posebnih ciljev:

Podpora za politične reforme, med drugim:

Podpora za politične reforme, med drugim:

(i)

krepitev demokratičnih institucij in pravne države, vključno z njihovim izvajanjem;

(i)

krepitev demokratičnih institucij in pravne države, vključno z njihovim izvajanjem;

(ii)

spodbujanje in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, okrepljeno spoštovanje pravic manjšin, spodbujanje enakosti spolov, nerazlikovanja, svobode tiska ter spodbujanje dobrih sosedskih odnosov;

(ii)

spodbujanje in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, okrepljeno spoštovanje pravic manjšin, spodbujanje enakosti spolov, nerazlikovanja, svobode tiska ter spodbujanje dobrih sosedskih odnosov;

(iii)

boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu;

(iii)

boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu;

(iv)

reforma javne uprave in dobro upravljanje;

(iv)

reforma javne uprave in dobro upravljanje;

(v)

razvoj civilne družbe in socialnega dialoga;

(v)

razvoj civilne družbe in socialnega dialoga;

sprava, ukrepi, ki gradijo mir in zaupanje.

sprava, ukrepi, ki gradijo mir in zaupanje.

Obrazložitev

Vprašanje krepitve demokratične zmogljivosti je na lokalni in regionalni ravni zelo pomembno, zato bi se bilo treba temu vidiku še posebej posvetiti. Amandma se nanaša na točko 45 mnenja.

Predlog spremembe 2

COM(2011) 839 final

Člen 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

3.   Podporo Unije v skladu s to uredbo načeloma sofinancirajo partnerske države iz javnih sredstev, prispevkov upravičencev in drugih virov. Isto načelo se uporablja za sodelovanje z Rusko federacijo, zlasti glede programov iz člena 6(1)(c). Zahteve po sofinanciranju se lahko opustijo, kadar je to ustrezno utemeljeno in kadar je to potrebno za podporo razvoja civilne družbe in nedržavnih akterjev, ne glede na izpolnjevanje drugih pogojev iz finančne uredbe.

3.   Podporo Unije v skladu s to uredbo načeloma sofinancirajo partnerske države iz javnih sredstev, prispevkov upravičencev in drugih virov. Isto načelo se uporablja za sodelovanje z Rusko federacijo, zlasti glede programov iz člena 6(1)(c). Zahteve po sofinanciranju se lahko opustijo, kadar je to ustrezno utemeljeno in kadar je to potrebno za podporo razvoja civilne družbe in nedržavnih akterjev , ne glede na izpolnjevanje drugih pogojev iz finančne uredbe.

Obrazložitev

Zahteva po financiranju lahko v nekaterih primerih prepreči lokalnim ali regionalnim ozemeljskim skupnostim iz partnerskih držav (ki bi morale biti glavne upravičenke teh programov), da bi predložile izvedljive in koristne projekte. Glede na to, da je krepitev lokalne demokracije ena od prednostnih nalog programa, bi morala biti tudi eden od razlogov za možna odstopanja od zahtev po sofinanciranju, ob upoštevanju nekaterih pogojev.

Predlog spremembe 3

COM(2011) 840 final

Člen 8

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Cilj programa o organizacijah civilne družbe in lokalnih organih v razvojnem procesu je financiranje pobud, ki jih na področju razvoja izvajajo organizacije civilne družbe in lokalni organi, ki izvirajo iz partnerskih držav, Unije, držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk, ali se izvajajo v njihovo korist.

1.   Cilj programa o organizacijah civilne družbe in lokalnih organih v razvojnem procesu je financiranje pobud, ki jih na področju razvoja izvajajo organizacije civilne družbe in lokalni organi, ki izvirajo iz partnerskih držav, Unije, držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk, ali se izvajajo v njihovo korist.

2.   Podrobna področja dejavnosti, na katera se nanaša pomoč Unije na podlagi tega člena ter okvirni seznam kategorij organizacij civilne družbe in lokalnih organov so navedeni v Prilogi V.

2.   Podrobna področja dejavnosti, na katera se nanaša pomoč Unije na podlagi tega člena ter okvirni seznam kategorij organizacij civilne družbe in lokalnih organov so navedeni v Prilogi V.

Obrazložitev

Treba je poudariti, da bi moral ta program omogočati tudi sodelovanje z "regionalnimi organi" iz parnerskih držav, držav kandidatk ali morebitnih držav kandidatk. Obenem bi bilo treba opozoriti, da imajo lahko organizacije civilne družbe in lokalni ali regionalni organi pogosto različne vloge v specifičnem kontekstu določene države ali projekta. Amandma se nanaša na točko 25 (splošne ugotovitve) v mnenju OR.

Predlog spremembe 4

COM(2011) 838 final

Člen 14

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Finančni referenčni znesek za izvajanje te uredbe za obdobje 2014–2020 je 14 110 100 000 EUR (tekoče cene). Do 3 % finančnega referenčnega zneska se dodelijo programom za čezmejno sodelovanje med državami upravičenkami in državami članicami EU.

1.   Finančni referenčni znesek za izvajanje te uredbe za obdobje 2014–2020 je 14 110 100 000 EUR (tekoče cene). Do 3 % finančnega referenčnega zneska se dodelijo programom za čezmejno sodelovanje med državami upravičenkami in državami članicami EU.

2.   Letna proračunska sredstva odobri proračunski organ v okviru večletnega finančnega okvira Unije.

2.   Letna proračunska sredstva odobri proračunski organ v okviru večletnega finančnega okvira Unije.

3.   V skladu s členom 13(2) Uredbe „Erasmus za vse“ bo za spodbujanje mednarodne razsežnosti visokega šolstva ukrepom za učno mobilnost v ali iz držav EU ter za sodelovanje in dialog na področju politik, ki bo potekal z organi/institucijami/organizacijami iz teh držav, dodeljenih približno 1 812 100 000 EUR iz različnih zunanjih instrumentov (instrument za razvojno sodelovanje, evropski instrument sosedstva, instrument za predpristopno pomoč,partnerski instrument in Evropski razvojni sklad). Za uporabo navedenih sredstev se bodo uporabljale določbe Uredbe „Erasmus za vse“.

3.   V skladu s členom 13(2) Uredbe „Erasmus za vse“ bo za spodbujanje mednarodne razsežnosti visokega šolstva ukrepom za učno mobilnost v ali iz držav EU ter za sodelovanje in dialog na področju politik, ki bo potekal z organi/institucijami/organizacijami iz teh držav, dodeljenih približno 1 812 100 000 EUR iz različnih zunanjih instrumentov (instrument za razvojno sodelovanje, evropski instrument sosedstva, instrument za predpristopno pomoč, partnerski instrument in Evropski razvojni sklad). Za uporabo navedenih sredstev se bodo uporabljale določbe Uredbe „Erasmus za vse“.

Sredstva bodo na voljo v obliki dveh večletnih dodelitev, ki bodo zajemala le prva štiri oziroma preostala tri leta. To financiranje se bo odražalo v večletnih okvirnih programih teh instrumentov v skladu z opredeljenimi potrebami in prednostnimi nalogami zadevnih držav. Dodelitvi se lahko v primeru obsežnih nepredvidenih okoliščin ali pomembnih političnih sprememb revidirata v skladu z zunanjimi prednostnimi nalogami EU.

Sredstva bodo na voljo v obliki dveh večletnih dodelitev, ki bodo zajemala le prva štiri oziroma preostala tri leta. To financiranje se bo odražalo v večletnih okvirnih programih teh instrumentov v skladu z opredeljenimi potrebami in prednostnimi nalogami zadevnih držav. Dodelitvi se lahko v primeru obsežnih nepredvidenih okoliščin ali pomembnih političnih sprememb revidirata v skladu z zunanjimi prednostnimi nalogami EU.

Obrazložitev

Amandma je nadaljevanje enega od prejšnjih amandmajev – povečanje zmogljivosti na lokalni in regionalni ravni bi moralo biti ena izmed prednostnih nalog pri dodeljevanju finančnih sredstev (temelji na točki 45 splošnih ugotovitev v mnenju).

Predlog spremembe 5

COM(2011) 839 final

Člen 18

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Finančna sredstva, ki so na voljo za izvajanje te uredbe v obdobju 2014–2020, znašajo 18 182 300 000 EUR (v tekočih cenah). Programom čezmejnega sodelovanja iz člena 6(1)(c) se dodeli do 5 % finančnih sredstev.

1.   Finančna sredstva, ki so na voljo za izvajanje te uredbe v obdobju 2014–2020, znašajo 18 182 300 000 EUR (v tekočih cenah). Programom čezmejnega sodelovanja iz člena 6(1)(c) se dodeli do 5 % finančnih sredstev.

Obrazložitev

Razvoj lokalne in regionalne demokracije je pomemben predpogoj za druge vidike ciljev državne pomoči v okviru instrumenta, zato bi bilo treba določen znesek finančne pomoči dodeliti za projekte na tem področju. Amandma se nanaša na točko 34 mnenja.

V Bruslju, 9. oktobra 2012

Predsednik Odbora regij

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO


(1)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o povečanju učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe, COM(2011) 637 final.

(2)  Evropa v svetu oziroma Globalna Evropa obsega COM(2011) 865, COM(2011) 842, COM(2011) 837, COM(2011) 838, COM(2011) 839, COM(2011) 840, COM(2011) 843 in COM(2011) 844.

(3)  Agenda 21 (sprejeta leta 1992 v Riu de Janeiru), Vrh tisočletja Združenih narodov leta 2000, Pariška deklaracija iz leta 2005, Busan 2011; resolucija Sveta Evrope št. 251 (2008) o diplomaciji mest in forum ZN o razvojnem sodelovanju, ki bo 6. julija 2012.

(4)  TAIEX (Technical Assistance and Information Exchange – izmenjava informacij in tehnična pomoč) je instrument za podporo partnerskim državam pri prilagajanju zakonodaji EU.


18.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 391/120


Mnenje Odbora regij – Pregled direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja in odprti podatki

2012/C 391/12

ODBOR REGIJ

pozdravlja pobudo Komisije za pregled direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja in spremljajoče sporočilo o odprtih podatkih, saj bi bila lahko za državljane, podjetja in organe oblasti koristna ter bi pripomogla k ustvarjanju delovnih mest in izboljšanju kakovosti javnih storitev;

je poudaril, da so skupna pravila in prakse za ponovno uporabo in izkoriščanje informacij javnega sektorja zelo pomembna, da se tako zagotovijo enaki osnovni pogoji za vse akterje na evropskem informacijskem trgu, večja preglednost pogojev za ponovno uporabo teh informacij in odprava izkrivljanj na notranjem trgu;

ugotavlja, da so ukrepi v okviru Evropske digitalne agende, vključno z revizijo direktive o informacijah javnega sektorja in sporočilom o odprtih podatkih, namenjeni predvsem lokalnim in regionalnim oblastem, ki imajo posebej pomembno vlogo pri spodbujanju izvajanja teh ukrepov;

meni, da je treba pri ponovni uporabi informacij javnega sektorja dosledno spoštovati zakonodajo EU in držav članic o varstvu zasebnosti. Pri uporabi odprtih podatkov je poleg tega treba upoštevati pravice intelektualne lastnine tretjih oseb in zagotoviti enako raven varstva podatkov in zasebnosti pri povezovanju odprtih podatkov za ponovno uporabo v komercialne namene, kot jo mora jamčiti javni sektor pri svojih podatkih.

Poročevalka

Anne KARJALAINEN (FI/PES), članica mestnega sveta Kerave

Referenčna dokumenta

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja

COM(2011) 877 final

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Odprti podatki – Gonilna sila za inovacije, gospodarsko rast in pregledno upravljanje

COM(2011) 882 final

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

Uvod

1.

pozdravlja pobudo Komisije za pregled direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja in spremljajoče sporočilo o odprtih podatkih, saj bi bila lahko za državljane, podjetja in organe oblasti koristna ter bi pripomogla k ustvarjanju delovnih mest in izboljšanju kakovosti javnih storitev (1);

2.

ugotavlja, da je bil cilj sedanje direktive o informacijah javnega sektorja (sprejete leta 2003) po vsej Evropski uniji olajšati ponovno komercialno uporabo informacij javnega sektorja z uskladitvijo osnovnih pogojev za lažjo ponovno uporabo. Direktiva vsebuje tudi določbe o nediskriminaciji, zaračunavanju pristojbin, izključnih ureditvah, preglednosti, izdajanju dovoljenj in praktičnih orodjih za lažje iskanje in ponovno uporabo javnih dokumentov. Mesta in regije imajo pri tem vlogo akterjev in ponudnikov obenem;

3.

poudarja, da je Komisija v sporočilu iz leta 2011 o odprtih podatkih ugotovila, da kljub doseženemu napredku še vedno obstajajo številne ovire za uporabo informacij javnega sektorja, na primer nepoznavanje njihovega gospodarskega potenciala, pomanjkanje informacij o razpoložljivih informacijah javnega sektorja, tehnične in praktične težave, ki ovirajo ponovno uporabo;

4.

ugotavlja, da je pregled direktive del Evropske digitalne agende, ki pa sodi v strategijo Evropa 2020, katere cilj je preoblikovanje Evrope v "pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo, ki ga bo odlikovala visoka stopnja zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije" (2);

5.

poudarja, da bo največji izziv Evrope v bližnji prihodnosti pospešitev gospodarske rasti ob spodbujanju trajnostnega razvoja. Protislovje med tema ciljema je obravnavano v strategiji Evropa 2020, kjer je trajnostni razvoj ena od najpomembnejših prednostnih nalog. To je razvoj, ki ustreza potrebam sodobne družbe in pri katerem se ne sklepajo kompromisi, za katere bi morale plačati prihodnje generacije. Največje možnosti za trajnostno rast ima digitalno gospodarstvo (3);

6.

je opozoril na pomen ponovne uporabe informacij javnega sektorja za komercialne in nekomercialne namene ter na pomen naložb v raziskave za podporo specifičnim dejavnostim in v razvoj prihodnjih aplikacij za povečanje vrednosti področja IKT (4);

7.

je poudaril, da so skupna pravila in prakse za ponovno uporabo in izkoriščanje informacij javnega sektorja zelo pomembna, da se tako zagotovijo enaki osnovni pogoji za vse akterje na evropskem informacijskem trgu, večja preglednost pogojev za ponovno uporabo teh informacij in odprava izkrivljanj na notranjem trgu (5);

8.

ugotavlja, da so ukrepi v okviru Evropske digitalne agende, vključno z revizijo direktive o informacijah javnega sektorja in sporočilom o odprtih podatkih, namenjeni predvsem lokalnim in regionalnim oblastem, ki imajo posebej pomembno vlogo pri spodbujanju izvajanja teh ukrepov (6);

9.

poudarja, da javni organi pripravljajo, zbirajo in hranijo izjemno veliko informacij in vsebin. Informacije javnega sektorja so pomembna surovina za proizvode in storitve z digitalno vsebino, njihov precejšnji potencial v Evropski uniji pa še ni v celoti izkoriščen;

10.

opozarja, da je treba za razvoj trga za ponovno uporabo informacij javnega sektorja pregledati izključne sporazume med organi javnega sektorja in zasebnimi podjetji ter sprejeti ukrepe za uvedbo modelov izdajanja dovoljenj in zaračunavanja stroškov, s čimer bi olajšali in povečali ponovno uporabo informacij javnega sektorja, hkrati pa zagotovili finančna sredstva za ohranjanje in posodabljanje dokumentov. Treba je tudi preučiti in pojasniti, kako je mogoče organizirati mehanizme za upravljanje javnih podatkov, ki se pogosto že uporabljajo, da bodo imeli čim več skupnih točk in s tem omogočali velik učinek sinergije (7);

11.

meni, da je nadvse pomembno določiti objektiven način merjenja gospodarske vrednosti informacij, saj so to javne informacije in se nanašajo na organe oblasti (8);

12.

poudarja, da bi lahko vse možnosti, ki jih nudi ponovna uporaba informacij javnega sektorja, izkoristili z intenzivnejšim vključevanjem lokalnih in regionalnih oblasti, kar bi lahko bistveno pripomoglo k spodbujanju ponovne uporabe informacij javnega sektorja, s tem pa k boljšim pogojem za podjetja in ustvarjanju delovnih mest (9);

13.

spodbuja nosilce političnega odločanja na lokalni in regionalni ravni k razmisleku o tem, kako lahko lokalne in regionalne oblasti pospešijo uporabo odprtih javnih podatkov in ponovno uporabo informacij;

14.

meni, da je treba pri ponovni uporabi informacij javnega sektorja dosledno spoštovati zakonodajo EU in držav članic o varstvu zasebnosti. Pri uporabi odprtih podatkov je poleg tega treba upoštevati pravice intelektualne lastnine tretjih oseb in zagotoviti enako raven varstva podatkov in zasebnosti pri povezovanju odprtih podatkov za ponovno uporabo v komercialne namene, kot jo mora jamčiti javni sektor pri svojih podatkih;

15.

je poudaril, da morajo tudi lokalne in regionalne oblasti sodelovati pri obsežnih prizadevanjih za izboljšanje interoperabilnosti sistemov javne uprave in učinkovitejše zagotavljanje javnih storitev (10).

Načela direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja

ODBOR REGIJ

16.

ugotavlja, da revidirana strategija Komisije v zvezi z odprtimi javnimi podatki temelji na treh področjih politike, ki se medsebojno dopolnjujejo:

prilagoditev pravnega okvira za ponovno uporabo podatkov;

uporaba instrumentov financiranja za podporo odprtim podatkom in sprejetje ukrepov za njihovo uporabo, kot je oblikovanje evropskih podatkovnih portalov;

spodbujanje sodelovanja in izmenjave izkušenj med državami članicami;

17.

ugotavlja, da pregled direktive uvaja načelo o tem, da je vse javne informacije, ki niso izrecno navedene med izjemami, možno ponovno uporabiti za komercialne in nekomercialne namene;

18.

poudarja, da bi moral predlog, ki širi področje uporabe direktive z vključevanjem knjižnic (med drugim tudi univerzitetnih knjižnic), arhivov in muzejev, upoštevati posebno vlogo teh ustanov, katerih gradivo je javno dostopno; poudarja, da bi bilo treba z razširitvijo področja uporabe direktive omejiti možne finančne učinke in ne ustvarjati večjih upravnih bremen in velikih dodatnih stroškov za take organe; opozarja, da kulturnih ustanov ne bi smeli prisiliti v digitalizacijo in da predlagani način določanja pristojbin, ki so višje od mejnih stroškov, ne bi smel zavirati prizadevanj navedenih ustanov za digitalizacijo in dolgoročno arhiviranje zaradi visokih stroškov digitalizacije in shranjevanja podatkov ter zmanjšanja možnosti za dobiček;

19.

opozarja, da je v predlogu določen tudi znesek, ki se lahko zaračunava za informacije javnega sektorja, ki pa ne presega mejnih stroškov za njihovo izdelavo in razširjanje, razen v izjemnih primerih, kadar znaten delež sredstev organov javnega sektorja, povezanih z izvajanjem njihovih javnih nalog, izvira iz izkoriščanja njihovih pravic intelektualne lastnine; predlaga, da se pri določanju zneska načeloma omogoči tudi upoštevanje stroškov, ki nastanejo zaradi izpolnjevanja zahtev direktive o informacijah javnega sektorja;

20.

ugotavlja, da morajo države članice v skladu s predlogom poskrbeti, da nadzor nad ponovno uporabo informacij javnega sektorja izvajajo neodvisni organi. Vendar Odbor meni, da tak nadzor ni potreben, če so države članice že sprejele dovolj ukrepov za nadzor javnega sektorja. Države članice morajo Komisiji vsako leto predložiti poročilo o ponovni uporabi informacij javnega sektorja in ter postopkih in ukrepih za zagotovitev te uporabe;

21.

ugotavlja, da namerava Komisija v sodelovanju z državami članicami, organi javnega sektorja in regionalnimi zbirališči oblikovati vseevropski podatkovni portal, ki bo omogočal neposreden dostop do različnih podatkovnih zbirk v EU (vključno s podatki, ki so na voljo na portalu Komisije);

22.

poziva Komisijo, naj v svojih programih za financiranje podpre ukrepe za spodbujanje odprtih javnih podatkov ter pri tem upošteva tudi lokalne in regionalne oblasti;

23.

poziva javne organe, naj po možnosti objavljajo podatke v strojno berljivi obliki, vendar pa ugotavlja, da v direktivi ne bo zahteve, da je treba vse podatke spremeniti v tako obliko; to bi bilo treba jasno navesti tudi v uvodnih izjavah k direktivi.

Priložnosti

ODBOR REGIJ

24.

meni, da ponovna uporaba informacij javnega sektorja prinaša koristi družbi kot celoti. Razvoj novih praks z uporabo povezanih odprtih podatkov je korak naprej k storitvam, osredotočenim na uporabnika. Med druge koristi bi lahko šteli tudi inovativne storitve, nove modele poslovanja in večjo učinkovitost javnega sektorja (11);

25.

poudarja, da je bilo v študijah Komisije ugotovljeno, da enostaven dostop do podatkov javnega sektorja spodbuja gospodarsko rast in ustvarja nove poslovne priložnosti, med drugim tudi za majhna podjetja, ne glede na njihovo lokacijo. Pri tem je treba predvsem MSP spodbujati k ponovni uporabi podatkov ter zagotoviti finančna sredstva za zbiranje, prejemanje in posodabljanje dokumentov javnega sektorja;

26.

opaža, da lahko ponovna uporaba javnih informacij in pomen odprtih podatkov za podjetja pozitivno vplivata na razvoj celotne regije;

27.

ob upoštevanju študij Komisije in drugih mednarodnih študij ugotavlja, da naj bi bile socialne in makroekonomske prednosti omogočanja ponovne uporabe javnih podatkov celo po konzervativnih ocenah precej večje od izgube prihodnjih dohodkov od prodaje. Vendar bodo mogoče potrebni usmerjeni (podporni) ukrepi Evropske unije, da se ob sedanjem in prihodnjem težkem proračunskem stanju ter ob zmanjšanih prihodkih pokrijejo dodatni izdatki, povezani z izpolnjevanjem zahtev iz direktive o informacijah javnega sektorja;

28.

ugotavlja, da je gospodarska vrednost informacij odvisna od njihove vsebine. Gospodarske prednosti in inovacije prinaša zlasti združevanje informacij, npr. geografskih informacij in informacij o storitvah;

29.

ugotavlja, da bo omogočanje ponovne uporabe informacij javnega sektorja ugodno vplivalo tudi na preglednost, učinkovitost in odgovornost organov oblasti ter prispevalo h krepitvi vloge državljanov in spodbujanju demokracije. Take informacije bodo preverljive in pregledne;

30.

opozarja, da odprti javni podatki izboljšujejo kakovost znanja, na podlagi katerega se sprejemajo odločitve, na primer na področju prometa, prostorskega načrtovanja in boja proti podnebnim spremembam, kjer se odločitve sprejemajo v skladu z informacijami;

31.

ugotavlja, da so viri odprtih javnih podatkov in množično zunanje izvajanje (angl. crowd-sourcing) za lokalne medije dobra priložnost, da odločanje na lokalni ravni predstavijo na razumljiv in zanimiv način;

32.

opozarja, da je poleg tega z odprtimi javnimi podatki mogoče z manjšimi stroški zagotavljati elektronske javne storitve, kar pomeni manj podvajanja shranjenih informacij;

33.

poudarja, da širši dostop do javnih podatkov za namene ponovne uporabe ne omogoča zgolj novih poslovnih dejavnosti, temveč je za organe oblasti tudi priložnost, da razvijejo svoje lastne sisteme in postopke ter zanje oblikujejo vmesnike;

34.

ugotavlja, da so številni proizvodi in storitve, ki temeljijo na informacijah javnega sektorja, čezmejne narave, in meni, da bi bilo treba podjetjem olajšati opravljanje storitev v celotni EU;

35.

poudarja, da odprti javni podatki prispevajo k izboljšanju pogojev za učinkovit digitalni notranji trg, ki potrošnikom nudi enostaven, varen in prilagodljiv dostop do zakonitih digitalnih vsebin in storitev (12);

36.

ugotavlja, da imajo evropski državljani – v vlogi potrošnikov in podjetnikov pa tudi v vlogi zaposlenih v ustvarjalnih sektorjih in informacijskem sektorju – koristi od razvoja digitalnega notranjega trga ter storitev in informacijskih proizvodov, katerih nastanek omogočajo odprti javni podatki (13);

37.

opozarja, da upravljavci javnega sektorja na lokalni ravni pogosto nimajo dovolj virov, strokovnega znanja ali finančnih sredstev, da bi razvijali inovativne storitve, usmerjene k uporabnikom. Lokalne in regionalne upravljavce bi bilo zato treba podpreti in jih spodbuditi, naj za razvijalce in podjetja, vključno z MSP, optimizirajo informacije javnega sektorja, ki so dane v ponovno uporabo, ter s tem zagotovijo nove poslovne priložnosti in ustvarijo nova delovna mesta, obenem pa prispevajo k morebitnemu razvoju popolnoma novih digitalnih storitev, ki bi verjetno koristile tudi lokalnemu in regionalnemu javnemu sektorju;

38.

ugotavlja, da sta zagotavljanje oskrbe z naravnimi viri in zmanjševanje ogljičnega odtisa ključna vidika trajnostnega razvoja, ki pa omejujeta rast na podlagi proizvodnje. Gospodarska rast Evrope zato ne bi smela temeljiti zgolj na povečevanju proizvodnje potrošniškega blaga. Rast je mogoče spodbuditi tudi s proizvodnjo izdelkov in izvajanjem storitev v digitalni obliki ter njihovo prodajo, pri čemer je obremenitev za naravne vire manjša; vendar poudarja, da povečanje števila digitalnih postopkov – tudi zaradi uporabe produktov in storitev, po katerih prej ni bilo povpraševanja – povzroči večjo porabo energije in virov, ki se uporabljajo v proizvodnji digitalnih nosilcev;

39.

ugotavlja, da odprti javni podatki omogočajo nove načine razvoja inovativnega digitalnega poslovanja. Glede na to, da je vedno več informacij javnega sektorja na voljo v strojno berljivem formatu za ponovno uporabo, lahko podjetja z uporabo teh informacij razvijajo in nudijo nove vrste storitev. Povezovanje informacijskih storitev in avtomatizirano preverjanje podatkov zmanjšujeta obseg ročnega shranjevanja in popravljanja podatkov;

40.

poudarja, da odprti javni podatki ne prispevajo k inovacijam zgolj v podjetjih, pač pa tudi na ravni organov oblasti in raziskovalnih ustanov, v tretjem sektorju in pri posameznikih;

41.

opozarja, da ima širša uporaba informacij gospodarske in socialne multiplikacijske učinke ter ustvarja sinergije, na primer s povečevanjem obsega virov podatkov, ki so na voljo za raziskave in izobraževanje;

42.

ugotavlja, da odprti javni podatki za namene ponovne uporabe spodbujajo turizem, saj omogočajo, da lahko turisti uporabljajo storitve in dostopajo do specifičnih informacij o krajih, kamor so namenjeni, v svojem maternem jeziku;

43.

ugotavlja, da ponovna uporaba razpoložljivih informacij prek informacijskih in komunikacijskih tehnologij omogoča večjo energetsko učinkovitost, s tem pa boljšo konkurenčnost Evropske unije ter številnejše poslovne priložnosti na lokalni in regionalni ravni (14);

44.

poudarja, da bi bilo treba možnosti za inovacije, ki jih nudi uporaba odprtih javnih podatkov, upoštevati tudi pri izvajanju okvirnega programa EU Obzorje 2020;

45.

pozdravlja dejstvo, da bodo v obdobju 2014–2020 finančna sredstva za evropsko infrastrukturo, namenjena izvajanju elektronskih storitev na podlagi javnih podatkov, zagotovljena v okviru instrumenta za povezovanje Evrope. Pri dodeljevanju sredstev je pomembno upoštevati tudi potrebe lokalnih in regionalnih oblasti ter izzive, ki jih zanje predstavlja omogočanje dostopa do virov podatkov za namene ponovne uporabe.

Izzivi

ODBOR REGIJ

46.

meni, da je treba organom javnega sektorja – v primerih, ko znaten delež njihovih operativnih stroškov, povezanih z izvajanjem njihovih javnih nalog, izvira iz izkoriščanja njihovih pravic intelektualne lastnine –, omogočiti, da lahko za ponovno uporabo dokumentov izterjajo več kot samo mejne stroške;

47.

ugotavlja, da se lokalne in regionalne oblasti še vedno spoprijemajo s težavami pri pridobivanju, zbiranju, obdelovanju in ponovni uporabi podatkov nacionalnih oblasti. Lokalne, regionalne in nacionalne oblasti bi morale tesneje sodelovati in s tem omogočiti učinkovito uporabo virov odprtih javnih podatkov;

48.

meni, da bi se bilo treba posebej posvetiti vprašanju o tem, kakšne so ovire in težave lokalnih in regionalnih oblasti ter razvijalcev pri uporabi informacij javnega sektorja, pa tudi reševanju tega vprašanja. Pomembno je tudi, da se priprava dokumentov v strojno berljivem formatu in skupaj z njihovimi metapodatki zahteva samo, če je to možno in smiselno;

49.

opozarja, da je tehnologija, potrebna za odprte javne podatke, že močno napredovala, da pa je na lokalni in regionalni ravni morda še niso ustrezno usvojili ter da morda ni na voljo potrebnih orodij za iskanje informacij, ki jih je mogoče ponovno uporabiti. Primanjkuje tudi znanja in spretnosti, kar pomeni, da se odprti javni podatki pri izvajanju storitev za splošno javnost ne uporabljajo dovolj učinkovito;

50.

ugotavlja, da lokalne in regionalne oblasti, zlasti najmanjše občine, nimajo vedno dovolj sredstev ali zmogljivosti za uvedbo ukrepov za dostopnost velike količine podatkov in pri tej nalogi potrebujejo pomoč (smernice in priporočila, ponovljivo tehnično infrastrukturo, skupne podatkovne kataloge, finančno podporo itd.);

51.

ugotavlja, da bi bilo za razvijalce in podjetja težje, če bi morali aplikacije razvijati na podlagi popolnoma decentraliziranih odprtih javnih podatkov, ki se ne upravljajo centralno;

52.

ugotavlja, da bi bilo za razvijalce ob upoštevanju raznolikosti lokalnih in regionalnih akterjev v Evropi morda težko zagotavljati ponovljive tehnične platforme in uporabniške programe, zato priporoča, da se organizirajo vseevropski projekti za usklajen razvoj in vodenje programov. Eden od primerov je projekt CitySDK, v katerem sodelujejo številna evropska mesta, ki razvijajo programe in si delijo pridobljene izkušnje;

53.

poudarja, da za vzdrževanje odprtih javnih podatkov po vzpostavitvi in usvojitvi temeljev zanje ne bo več potrebnih toliko sredstev kot v fazi preučevanja. Za lokalne in regionalne uradnike bi bilo treba organizirati tečaje o odprtih javnih podatkih, s čimer bi v teh organih povečali ozaveščenost o njihovem pomenu;

54.

ugotavlja, da ni dovolj, da so podatki zgolj na voljo nosilcem odločanja in državljanom – za uporabo informacij so namreč potrebna posebna znanja in spretnosti. O veščinah upravljanja podatkov in analize bi bilo treba poučevati na tečajih, na različnih ravneh pa zagotavljati nadaljnje usposabljanje;

55.

posebej opozarja na dejstvo, da predlog direktive ne bi smel vplivati na temeljne dejavnosti knjižnic, arhivov in muzejev v digitalnem okolju. Predlog ne bi smel ogroziti sposobnosti javnega organa za upravljanje njegovih temeljnih dejavnosti – če bi na primer direktiva močno omejila njegove možnosti za razvoj finančno izvedljivih dejavnosti, v okviru katerih bi skupaj z upravljavci javnega in zasebnega sektorja uporabljal svoje zbirke. Predvsem pri pogodbenih sporazumih, kot so projekti masovne digitalizacije, bi bilo treba razmisliti o dodelitvi izključnih pravic za prehodno obdobje, če se zdi to potrebno za zagotavljanje storitve v javnem interesu;

56.

meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti logistiki za ravnanje z veliko količino podatkov pri uporabi uporabniških programov, ki jih bodo razvile in upravljale javne uprave;

57.

ugotavlja, da so javne informacije na razpolago v različnih oblikah, podatki, s katerimi na ta način spodbujamo preglednost v družbi (npr. osebni davčni podatki), pa lahko ob dostopu na zahtevo povzročijo težave glede varstva zasebnosti, če se objavijo v okviru ponovne uporabe odprtih javnih podatkov;

58.

meni, da bi bilo treba na vseh ravneh nujno določiti varnostne zahteve, da se zagotovi čim višja stopnja zasebnosti in varstva osebnih podatkov, prepreči vsakršen nepooblaščen dostop do osebnih informacij in profilov, vključno z nakupovalnimi navadami, zdravstvenimi podatki, zdravstvenimi kartotekami itd. Varstvo zasebnosti bi bilo treba preučiti tudi glede na to, kako je mogoče podatke iz različnih datotek samodejno združevati, s tem pa ustvarjati podrobne osebne profile posameznikov;

59.

ugotavlja, da je omogočanje dostopa do podatkov z osebnimi informacijami, vključno z informacijami za raziskave in razvoj (npr. medicinske raziskave), dovoljeno le, če se prej odstranijo podatki, na podlagi katerih je mogoča osebna identifikacija, in sprejmejo možni ukrepi za omejitev takšnega povezovanja podatkov. Organe, ki upravljajo z osnovnimi podatki, bi bilo treba spodbuditi, da te podatke spremenijo v anonimne; slednje je nato mogoče uporabljati tudi za razvoj storitev v javnem in zasebnem sektorju, vendar samo, če s povezovanjem teh in drugih podatkov ni mogoče priti do takih osebnih informacij, ki zahtevajo zaščito. Stroške spreminjanja podatkov v anonimne bi bilo treba upoštevati pri zaračunavanju stroškov;

60.

ugotavlja, da so metapodatki pomemben vidik ponovne uporabe informacij; njihovo objavljanje v standardizirani obliki bi izboljšalo predvsem čezmejno izmenjavo informacij. Komisija bi morala oblikovati priporočilo za standardiziran model metapodatkov in pri tem upoštevati veljavne standarde (med drugim določbe glede metapodatkov v direktivi INSPIRE);

61.

opozarja, da predlog direktive ne sme ovirati lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov pri izvajanju njihovih osnovnih nalog;

62.

meni, da je treba na vseh ravneh zaščititi tiste javne interese, za katere je zaščita potrebna. Preprečiti je treba kakršno koli uporabo podatkov, ki bi ogrozila javni interes.

Sklepne ugotovitve

ODBOR REGIJ

63.

meni, da so trenutni ukrepi iz predloga direktive povsem v skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti. Da pa bi se izognili morebitnemu tveganju za kršitev teh načel, bi se bilo treba z lokalnimi in regionalnimi oblastmi sistematično posvetovati pri snovanju, izvajanju in upravljanju ukrepov, s katerimi naj bi spodbudili ponovno uporabo informacij javnega sektorja, da bi pospešili gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest;

64.

meni, da je izjemno pomembno, da Evropska unija, države članice ter lokalne in regionalne oblasti pri sodelovanju upoštevajo načelo subsidiarnosti, kar pomeni skupno odgovornost različnih upravnih ravni, temelji pa na vseh virih demokratične legitimnosti in reprezentativnosti različnih udeleženih akterjev, kot je navedeno v beli knjigi OR o upravljanju na več ravneh (15);

65.

ugotavlja, da namen predloga o spremembi direktive ni v tem, da bi določili, kateri dokumenti v državah članicah bi morali biti javni. Za zakonodajo o javnem dostopu do informacij bi bile še naprej pristojne izključno države članice. Predlagane določbe se nanašajo na ponovno uporabo tistih dokumentov, ki so tudi v skladu z nacionalnimi pravili o dostopu splošno dostopni. V zvezi s tem je treba pozvati k opredelitvi "splošno dostopnih javnih dokumentov", ki mora zajemati samo tiste dokumente, do katerih je mogoče dostopati v skladu z zakonodajo držav članic;

66.

meni, da bi morali biti posameznikom in podjetjem na voljo jasni postopki za pritožbe in ugovore v zvezi z nepravilnostmi pri ponovni uporabi informacij;

67.

ugotavlja, da bi moralo biti omogočanje dostopa do javnih informacij za namene ponovne uporabe in izboljšanje takega dostopa dobro načrtovano ter temeljiti na rezultatih študij, pridobljenih izkušnjah in najboljši praksi;

68.

ugotavlja, da spletne upravne storitve doslej prepogosto niso ponujale ničesar drugega kot zgolj prenos papirne birokracije na splet. EU in države članice morajo v tesnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi prevzeti pobudo in biti na čelu prizadevanj na evropski in nacionalni ravni za temeljitejše preoblikovanje upravnih postopkov in struktur z IKT, vključno z uporabo odprtih podatkov, da bi s tem izboljšali pomen, kakovost in produktivnost dela javnih oblasti in njihovo učinkovitost ter zmanjšali upravna bremena za prebivalstvo in podjetja;

69.

meni, da bi se morala Komisija za odprte javne podatke zavzeti s pripravo tehničnih smernic in priporočil, objavo skupnega podatkovnega kataloga ter uvedbo skupnega dovoljenja za odprte podatke.

II.   PREDLOG SPREMEMBE

Predlog spremembe 1

Člen 1.6.1.2

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Brez poseganja v odstavka 3 in 4 tega člena lahko organi javnega sektorja v posebnih primerih, zlasti kadar znaten delež operativnih stroškov organov javnega sektorja, povezanih z izvajanjem njihovih javnih nalog, izvira iz izkoriščanja njihovih pravic intelektualne lastnine, za ponovno uporabo dokumentov zaračunavajo stroške, ki presegajo mejne stroške, in sicer v skladu z objektivnimi, preglednimi in preverljivimi merili, če je to v javnem interesu in je to odobril neodvisni organ iz člena 4(4).

Brez poseganja v odstavka 3 in 4 tega člena lahko organi javnega sektorja v posebnih primerih, zlasti kadar znatn delež operativnih stroškov, povezanih z izvajanjem njihovih javnih nalog, za ponovno uporabo dokumentov zaračunavajo stroške, ki presegajo mejne stroške, in sicer v skladu z objektivnimi, preglednimi in preverljivimi merili, če je to v javnem interesu.

Obrazložitev

Ta del besedila je nejasen in bi zlahka povzročil napačno razlago zadeve, ki je za izvajanje direktive osrednjega pomena. Namen amandmaja je natančneje opisati posebne primere in preprečiti nesporazume zaradi napačne razlage besedila.

Predlog spremembe 2

Člen 1.4.2

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pravna sredstva vključujejo možnost pregleda s strani neodvisnega organa, ki ima posebne regulativne pristojnosti v zvezi s ponovno uporabo informacij javnega sektorja ter čigar odločitve so zavezujoče za zadevni organ javnega sektorja

Pravna sredstva vključujejo možnost pregleda s strani neodvisnega organa, čigar odločitve so zavezujoče za zadevni organ javnega sektorja

Obrazložitev

Nejasno je, kaj je mišljeno z organom, "ki ima posebne regulativne pristojnosti v zvezi s ponovno uporabo informacij javnega sektorja". Ker ne vidimo koristi lastnega organa, ki naj bi se ga ustanovilo na tem področju, oz. tovrstna ustanovitev nikakor ne upravičuje stroškov, ki bi pri tem nastali za države članice, smo kritični do tega predloga oz. ga zavračamo.

V Bruslju, 10. oktobra 2012

Predsednik Odbora regij

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO


(1)  CdR 247/2009.

(2)  CdR 104/2010.

(3)  Glej prejšnjo opombo.

(4)  CdR 247/2009.

(5)  Glej prejšnjo opombo.

(6)  CdR 104/2010.

(7)  CdR 247/2009.

(8)  Glej prejšnjo opombo.

(9)  Glej prejšnjo opombo.

(10)  CdR 10/2009.

(11)  CdR 104/2010.

(12)  CdR 104/2010.

(13)  Glej prejšnjo opombo.

(14)  CdR 65/2011.

(15)  CdR 89/2009.


18.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 391/127


Mnenje Odbora regij – Sveženj ukrepov za varstvo podatkov

2012/C 391/13

ODBOR REGIJ

pozdravlja predloge za reformo evropske zakonodaje o varstvu podatkov kot prispevek Evropske unije h globalni razpravi o ustreznem varstvu zasebnosti v digitalnem svetu;

meni, da je nujno, da se osrednja vprašanja glede varstva osebnih podatkov pojasnijo v okviru rednega zakonodajnega postopka, da se zagotovita preglednost in demokratična legitimnost prek polne vključenosti Sveta EU in Evropskega parlamenta ter tudi predstavnikov evropskih regionalnih in lokalnih oblasti;

opozarja, da poleg dvomov glede združljivosti temeljnega koncepta uredbe z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti tudi nekatere podrobne določbe vsebujejo pomanjkljivosti, saj neustrezno omejujejo zakonodajo držav članic na področju obdelave podatkov, ki jo izvajajo organi javne uprave;

prav tako meni, da bi morala predlagana uredba dati državam članicam, in po potrebi regijam, več manevrskega prostora za odločanje, da bi v skladu s predpisi nacionalne zakonodaje urejale splošne pogoje, ki veljajo za člane nadzornega organa, za zagotovitev njihove neodvisnosti pri izvajanju njihovih nalog.

Poročevalka

Ursula MÄNNLE (DE/EPP), članica skupščine zvezne dežele Bavarske

Referenčni dokumenti

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Varovanje zasebnosti v povezanem svetu – Evropski okvir varstva podatkov za 21. stoletje

COM(2012) 9 final

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov

COM(2012) 10 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (Splošna uredba o varstvu podatkov)

COM(2012) 11 final

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

Glede na vseprisotno obdelavo podatkov v sodobni informacijski družbi ima ureditev varstva podatkov osrednji pomen za gospodarski razvoj, nemoteno delovanje in učinkovitost vladnih dejavnosti ter osebne svoboščine državljank in državljanov Evrope. Prilagoditev varstva podatkov na spremenjene zahteve digitalnega sveta, v katerem je vedno več življenjskih področij med seboj povezanih z internetom, je zato v tem trenutku eden od ključnih reformnih projektov ne samo za Evropsko unijo, temveč tudi za druge zveze držav ali države, kot so Svet Evrope in Združene države Amerike. Z vprašanjem varstva osebnih podatkov se soočajo akterji na vseh političnih področjih. Varstvo podatkov je horizontalno vprašanje, ki zadeva področja, kot so varnostna in zakonodajna politika, gospodarstvo, komunikacijski, izobraževalni in zdravstveni sektor, upravljanje ali varstvo potrošnikov. Nadaljnji razvoj evropske zakonodaje na področju varstva podatkov je zato ključnega pomena tudi za regije in mesta Evrope, da se zagotovi in dodatno razvije njihova nadaljnja sposobnost preživetja v času temeljnih tehnoloških sprememb in globalne konkurenčnosti.

ODBOR REGIJ

1.

pozdravlja predloge za reformo evropske zakonodaje o varstvu podatkov kot prispevek Evropske unije h globalni razpravi o ustreznem varstvu zasebnosti v digitalnem svetu;

2.

opozarja na odločilno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri izvajanju priporočil iz Evropske digitalne agende. So gonilna sila gospodarske rasti na lokalni in regionalni ravni, prav tako pa ustvarjajo, uporabljajo in upravljajo številne informacijske proizvode in storitve, ki temeljijo na podatkovnih zbirkah informacij javnega sektorja. Zato morajo imeti velik in dejanski vpliv na zakone, ki bodo imeli posledice za varstvo podatkov na njihovem področju pristojnosti. Uredba bo občinam in regijam povzročila novo upravno breme in dodatne stroške, ki po mnenju Odbora nikakor niso sorazmerni s koristmi, ki jih bodo imeli državljani;

3.

podpira splošne cilje iz svežnja reform, da se v skladu s členom 8 Listine o temeljnih pravicah in členom 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije na evropski ravni uskladi zaščita posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov;

4.

opozarja, da bo uskladitev zakonskih zahtev v zvezi z varstvom podatkov prek zavezujočih skupnih določb pomenila, da bodo za postopke obdelave podatkov, ki jih izvajajo podjetja, vladni organi in zasebni akterji, kljub v osnovi različnim ravnem tveganja in različnemu okolju delovanja veljale enake zahteve. Po mnenju Odbora regij uredba povzroča nejasnosti glede pristojnosti javnih organov in v povezavi z delovnim pravom ter na neprimeren način negativno vpliva nanje. Poleg tega organom na regionalni in lokalni ravni nalaga vrsto obveznosti (npr. obsežna dokumentacija, obvezno zagotavljanje prenosljivosti podatkov ipd.), ki ne prinašajo opaznih izboljšav pravic vpletenih. Odbor opozarja, da predlagani zakonodajni akt v obliki uredbe zaradi svoje abstraktnosti lahko vodi v zlorabo člena 290 PDEU, ki Komisiji daje pooblastilo za sprejemanje nadaljnjih pravil, celo v zvezi z bistvenimi vprašanji, zato je nezdružljiv z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti. Zato poziva k temu, da se obdelava osebnih podatkov v javnih organih in v povezavi z delovnim pravom izključi iz področja uporabe uredbe ter se še naprej ureja z direktivo;

5.

poudarja ključno odgovornost neodvisnih nadzornih organov pri varstvu osebnih podatkov; vendar pa visoka raven varstva podatkov v povezanem svetu tako rekoč vseprisotne obdelave podatkov ne bo zagotovljena zgolj s poskusi za krepitev zakonskih obveznosti, temveč zahteva tudi dodatne spodbujevalne instrumente za obdelovalce podatkov, da nagradijo prizadevanja za varstvo podatkov, npr. z olajšanjem dokaznega bremena za obdelovalce, ki upoštevajo zahtevne standarde samoregulacije ali kodekse ravnanja oziroma oblikujejo prostovoljne ocene učinka na varstvo podatkov;

6.

meni, da je nujno, da se osrednja vprašanja glede varstva osebnih podatkov pojasnijo v okviru rednega zakonodajnega postopka, da se zagotovita preglednost in demokratična legitimnost prek polne vključenosti Sveta EU in Evropskega parlamenta ter tudi predstavnikov evropskih regionalnih in lokalnih oblasti;

7.

priznava temeljno potrebo, da se na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja oblikujejo zavezujoči predpisi za varstvo osebnih podatkov pri čezmejni izmenjavi;

8.

svari pred tem, da bi v prizadevanjih za krepitev varstva osebnih podatkov prekomerno omejevali državljane pri uveljavljanju njihove pravice do odločanja glede lastnih informacij, in sicer tako, da bi jim zavračali možnost privoljenja – zlasti v odnosu do javnih organov –, tako v okviru osnovne uredbe o varstvu podatkov kot tudi direktive o varstvu podatkov;

9.

meni, da je treba na podlagi teh ugotovitev v nadaljnjih zakonodajnih postopkih upoštevati naslednja vprašanja:

ODBOR REGIJ

Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti

10.

meni, da je, kar zadeva zasebni sektor, smiselno, da se deli evropske zakonodaje o varstvu podatkov v celoti uskladijo prek preoblikovanja v uredbo;

11.

vendar opozarja, da je glede na dejstvo, da so se, zlasti na področju telekomunikacij, ohranili številni evropski in nacionalni predpisi o varstvu podatkov, celoten sveženj splošne uredbe o varstvu podatkov in direktive za področje policije in pravosodja v postopkih posvetovanja sprožil številne temeljne očitke glede njegove združljivosti z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti. Navedeni pomisleki se nanašajo na naslednje:

obseg zakonodajnih pristojnosti Evropske unije po členu 16(2) PDEU, ki omejuje predvideno popolno uskladitev ravno na področju obdelave podatkov v javnem sektorju in ki sproža vprašanja o poseganju v izključno nacionalne zadeve, kar zadeva predlog direktive za področje policije in pravosodja;

raven abstraktnosti uredbe, ki je primerljiva z direktivo Evropske unije, vendar brez ukrepov držav članic za prenos ne zagotavlja dovolj pravne varnosti. Pooblastilo Komisiji za sprejemanje delegiranih aktov (člen 86) v zvezi z zadevami, ki niso zgolj podrobnosti, je sporno;

-pomanjkanje jasnosti glede obsega področja uporabe nacionalne zakonodaje (Poglavje IX) v primerih, ko je vpletenih več držav članic;

slaba usklajenost med pravili, ki bodo uvedena z uredbo, in obsežnimi deli direktiv na področju telekomunikacij, ki so ključni okvir za uporabo interneta (na primer Direktiva 2002/58/ES);

neuspeh pri zagotavljanju učinkovitega pravnega varstva pred možno kršitvijo temeljnih pravic, saj ni možnosti za neposredno pritožbo na Sodišču Evropske unije, ki bi zagotovila pravno varstvo posameznika;

neustrezno reševanje konfliktov med interesi varstva podatkov in drugimi temeljnimi pravicami, kot sta svoboda izražanja in načelo javnega dostopa, ter

pomanjkanje jasne razmejitve med področjema uporabe predloga uredbe in predloga direktive;

12.

poudarja, da ti pomisleki odražajo zadržke številnih evropskih regionalnih ali lokalnih oblasti do zakonodajnih predlogov, ki npr. onemogočajo nacionalne izjeme pri varstvu podatkov na področju sociale ali ki obremenjujejo javne uprave z zahtevami glede varstva podatkov, kot je pravica do prenosljivosti podatkov, ki so pomembne samo za postopke obdelave podatkov v gospodarstvu in ki predvidevajo stroge upravne sankcije v zvezi s finančnimi viri lokalnih oblasti;

13.

meni, da je treba v predlogu uredbe o varstvu podatkov jasneje poudariti, da omejitve iz člena 83 za obdelavo osebnih podatkov v zgodovinske, statistične in znanstvenoraziskovalne namene ne smejo zmanjšati možnosti javnih organov, da dokumente hranijo v skladu z nacionalnimi predpisi o arhiviranju in dostopu javnosti do upravnih dokumentov;

14.

zato meni, da je treba v nadaljnjih zakonodajnih postopkih ponovno temeljiteje razmisliti o izbranem pravnem instrumentu in o določitvi meje med področjema uporabe predloga uredbe in predloga direktive, pri čemer je treba preučiti možne alternative, ki so bolj v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti kot pa obravnavani sveženj. K tem alternativam sodi tudi možnost, da obdelavo osebnih podatkov v javnih organih ter področje delovnega prava še naprej ureja direktiva in sta tako izključena iz področja uporabe splošne uredbe o varstvu podatkov.

ODBOR REGIJ

Mednarodna skladnost namesto načela trga

15.

podpira cilj, da se evropski standardi varstva podatkov uporabljajo tudi za globalne ponudnike informacijskih storitev;

16.

meni, da sočasna pobuda za pravni okvir za varstvo zasebnosti v globalnem gospodarstvu informacijskih tehnologij, ki jo predlaga tudi vlada Združenih držav Amerike, nudi možnost, da se na ključnih področjih mednarodnega pretoka podatkov združijo reformna prizadevanja za skupne standarde na področju varstva, s čimer bi se uveljavila učinkovita pravila o varstvu podatkov, prav tako pa bi se različni konkurenčni pogoji preprečili na bolj učinkovit način kot z uporabo načela trga, ki ga je v praksi težko uresničiti.

ODBOR REGIJ

Trajnost reform

17.

opozarja, da predlog splošne uredbe o varstvu podatkov v vsebinskem smislu temelji na načelih Direktive 95/46/ES o varstvu podatkov, ki so izboljšana le v posameznih primerih, kot pri načelu "vgrajenega varstva podatkov" (privacy by design), drugače pa so spremenjena. Drugače kot pri nastanku direktive o varstvu podatkov pa za tveganja, povezana z obdelavo osebnih podatkov v informacijski družbi, niso več značilni uporabniški odnosi ena proti ena v zasebnih domovih ali pisarnah. Digitalizacija in povezovanje v mreže ustvarjata namreč sisteme, v katerih je v obdelavo podatkov vključenih več služb, npr. združevanje podatkovnih baz ali izmenjava podatkov med organi;

18.

poudarja, da s tem povezanih vprašanj o varstvu osebnih podatkov ni mogoče ustrezno pojasniti s tradicionalnimi bipolarnimi pojmi, kot so "nadzornik", "pravica, biti pozabljen" ali načelo prepovedi, ki zadeva odnos med državo in državljanom (člena 6 in 9 predloga uredbe). Posamezne spremembe pravil direktive, kot so npr. nove opredelitve "osebnih podatkov" ali "privolitve", še povečujejo že obstoječe pravne negotovosti, namesto da bi jih odpravile;

19.

zato meni, da je treba v predlogu – če bo Komisija vztrajala pri uredbi – jasno navesti, da lahko delodajalec obdeluje podatke na podlagi privolitve zaposlenega; enako velja za javne organe tako na področju veljave osnovne uredbe o varstvu podatkov kot tudi direktive o varstvu podatkov. V skladu z uredbo lahko države članice zakonsko sprejmejo posebne določbe, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov delavcev za namene v zvezi z delovnimi razmerji;

20.

zato meni, da je treba, glede na to, da popolnoma nov koncept na tej stopnji zakonodajnega postopka ni več mogoč, ponovno preučiti mehanizme izvajanja, ki so bili do zdaj preveč usmerjeni v zakonske, prav tako bipolarne pravne instrumente, kot so pooblastila ali sankcije. Za lokalne in regionalne oblasti, ki so najbližje posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, so lahko zlasti pomembni:

ukrepi za ozaveščanje vseh generacij in slojev prebivalstva o vprašanjih varstva podatkov;

mehanizmi izmenjave preverjenih in tehnološko naprednih konceptov varstva podatkov, na primer kot del oznake kakovosti;

standardizirane in enostavno razumljive informacije in razlage z uporabo načela barv semaforja;

zavezujoči mehanizmi potrjevanja

ali mehanizmi samoregulacije akterjev;

21.

v zvezi s tem poudarja, da predlog splošne uredbe o varstvu podatkov tem nalogam, ki jih v glavnem izvajajo nadzorni organi, pripisuje sekundarni pomen, npr. v okviru splošnih zahtev po informacijah iz člena 52(2) predloga splošne uredbe ali predpisov o pravilih ravnanja (člen 38 predloga splošne uredbe).

ODBOR REGIJ

Ohranitev manevrskega prostora nacionalne zakonodaje

22.

opozarja, da poleg dvomov glede združljivosti temeljnega koncepta uredbe z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti tudi nekatere podrobne določbe vsebujejo pomanjkljivosti, saj neustrezno omejujejo zakonodajo držav članic na področju obdelave podatkov, ki jo izvajajo organi javne uprave;

23.

zato ocenjuje, da bi morala obdelavo osebnih podatkov v javnih organih in področje delovnega prava še naprej urejati direktiva;

24.

zato meni, da – če Komisija vztraja pri uredbi, ki bo veljala tudi za javne organe in področje delovnega prava –

se obveznosti, ki jih člen 6(3) predloga splošne uredbe uvaja za zakonodajo države članice na področju utemeljitve obdelave podatkov, ne smejo dodatno zapletati s prevzemanjem omejitev iz člena 52 Listine o temeljnih pravicah, ki presegajo njihovo področje uporabe;

enako velja za pooblastila, ki Komisiji omogočajo, da v okviru delegiranih aktov še enkrat natančneje določi meje zakonodajnih področij, ki so bila prepuščena državam članicam, kot so obdelava zdravstvenih podatkov ali podatkov o zaposlenih ali obdelava podatkov v zgodovinske in statistične ali znanstvenoraziskovalne namene;

je treba na obeh področjih izrecno omeniti možnost pridobitve privolitve; to velja v zvezi z javnimi organi tudi na področju uporabe direktive o varstvu podatkov;

–bi morala Komisija v zvezi z vsemi delegiranimi akti (člen 86) pripraviti obsežno oceno učinka in se posvetovati s Svetom, parlamenti držav članic in zadevnimi akterji v javnosti kot tudi z Odboroma, ki morata v skladu s PDEU sodelovati pri pripravi zakonodajnih aktov, in Evropskim odborom za varstvo podatkov, da se zagotovi spoštovanje načel sorazmernosti in subsidiarnosti. Prav tako je treba pri sprejemanju izvedbenih aktov izbrati postopke, ki zagotavljajo pravočasno in polno udeležbo vseh zadevnih akterjev;

poleg določb o možnosti uvedbe izjem iz člena 21 splošne uredbe o varstvu podatkov naj bi uredba vsaj omogočila manevrski prostor za nacionalno zakonodajo, ki za obdelavo podatkov v okviru izvajanja javnih pooblastil v skladu z določbami člena 8 Listine o temeljnih pravicah predvideva bolj raznolike določbe glede varstva, kot pa to trenutno določa uredba;

je treba tudi že pri določitvi področja uporabe pojasniti, da pravila iz uredbe zajemajo samo tiste dejavnosti "na področju uporabe zakonodaje Unije", pri katerih je EU pooblaščena za sprejetje zavezujočih predpisov, ne pa tudi takšna področja, ki so bodisi še naprej izključno v nacionalni pristojnosti bodisi Pogodbi zanje izrecno izključujeta možnost uskladitve zakonov ali drugih predpisov, kot na primer pri izobraževalnih sistemih (člen 165(4) PDEU);

je treba v členu 82 uredbe jasno navesti, da obstaja možnost, da se posebni predpisi za obdelavo osebnih podatkov v okviru zaposlitve določijo s kolektivnimi sporazumi;

je treba v uredbi zagotoviti, da pravice upravljanja niso omejene, npr. v zvezi z zaposlitvijo ali odpustitvijo upravljavca podatkov;

je treba zagotoviti, da se pri pooblastilih za kaznovanje kršitev zahtev v zvezi z varstvom podatkov jasno razlikuje med zasebnimi, pridobitnimi organi ter drugimi organi, zlasti na področju javne uprave, pri katerih kazen na ustvarjeni dobiček ni ustrezna, so pa zanje učinkovitejši politični mehanizmi nadzora.

ODBOR REGIJ

Krepitev demokratične odgovornosti

25.

izraža zaskrbljenost, da bosta z začetkom veljavnosti uredbe uresničevanje in nadaljnji razvoj zahtev v zvezi z varstvom podatkov prenesena v postopke, ki v nasprotju z zakonodajo držav članic in EU ali z izvajanjem nacionalne in evropske zakonodaje prek uprav držav članic, ki so pod nadzorom zakonodajne oblasti, ne zagotavljajo niti preglednosti niti zadostne demokratične legitimnosti;

26.

to zaskrbljenost utemeljuje s tem, da naj bi predlog uredbe prek zelo abstraktnih predpisov ustvaril zavezujoče in hkrati poenotene obveznosti, za katere so lahko predvidene sankcije, na področju, ki je ključno za uresničevanje različnih vidikov temeljnih pravic in za katerega so že danes značilne precej nepregledne različne vrste uporabe, ki segajo od zasebnega seznama naslovov prek javnega registra prebivalstva vse do baze podatkov socialnih omrežij ali ponudnikov spletnih iskalnikov. V tem okviru je treba skoraj neizogibne pomanjkljivosti pri vprašanjih, kot so določitev pravil, pravna varnost in možnost uporabe, po eni strani nadomestiti s številnimi pooblastili za sprejetje delegiranih aktov, ki pogosto zadevajo bistvene elemente zakonodajnega predloga, kot kaže na primer pooblastilo iz člena 6(5) splošne uredbe o varstvu podatkov. Po drugi strani pa neodvisni nadzorni organi prejmejo pooblastila, ki močno presegajo klasična pooblastila za izvrševanje nalog in v skladu s katerimi lahko nazadnje sprejemajo tudi splošne in abstraktne predpise v okviru splošnih smernic za tolmačenje uredbe o varstvu podatkov. Poleg tega bodo pri tem v okviru t. i. mehanizma usklajevanja podvrženi neustreznim pravicam Komisije do posredovanja, s čimer se postavlja pod vprašaj njihova neodvisnost, zagotovljena s členom 16(2)(2) PDEU;

27.

zato meni, da je treba temeljito spremeniti mehanizme za udeležbo Komisije v okviru postopka usklajevanja za zagotavljanje neodvisnosti nadzornih organov za varstvo podatkov, zlasti njihovih pooblastil v skladu s členoma 60 in 62(1)(a) predloga splošne uredbe o varstvu podatkov, pa tudi opredelitev izraza "resni pomisleki" v teh členih,, na podlagi katerih Komisija lahko posreduje;

28.

prav tako meni, da bi morala predlagana uredba dati državam članicam, in po potrebi regijam, več manevrskega prostora za odločanje, da bi v skladu s predpisi nacionalne zakonodaje urejale splošne pogoje, ki veljajo za člane nadzornega organa, za zagotovitev njihove neodvisnosti pri izvajanju njihovih nalog;

29.

poleg tega meni, da je treba instrumente za upravljanje neodvisnih nadzornih organov, ki jih priznava tudi Sodišče Evropske unije, dodatno okrepiti, na primer v okviru poročil in drugih rednih postopkov posvetovanja z zakonodajnimi organi, da se tudi Parlamentu, Svetu in Odboru regij v okviru njegovih pravic do udeležbe omogoči reden pregled nad izvajanjem evropske zakonodaje varstva podatkov in zagotovi možnost za uvedbo pobud za njen nadaljnji razvoj. V skladu z načelom pravice do izjave bi bilo treba tudi nadzorne organe in Evropski odbor za varstvo podatkov prek dopolnilnih postopkovnih pravil zavezati k temu, da združenja in predstavniške organizacije, ki jih zadevajo odločitve temeljnega pomena, predvidene npr. v členu 58(2) splošne uredbe o varstvu podatkov, vključijo v pregleden proces konkretizacije in nadaljnjega razvoja zakonodaje o varstvu podatkov, na primer prek postopkov obravnav ali posvetovanja.

ODBOR REGIJ

Meje usklajevanja pri varstvu podatkov na področju policije in pravosodja

30.

se sprašuje, ali je ureditev, vključno z obdelavo podatkov zgolj na nacionalni ravni, v okviru predloga direktive za področje policije in pravosodja združljiva z zakonodajnimi pristojnostmi EU in v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti. Poleg nalog boja proti terorizmu, organiziranemu kriminalu ali kibernetskemu kriminalu še vedno obstajajo obsežne zbirke podatkov policije in organov pregona, ki se obdelujejo izključno na nacionalni ravni in zato ne potrebujejo evropskih predpisov o varstvu podatkov. Prav tako je treba upoštevati, da predpisi iz zakonodaje o varstvu podatkov neposredno vplivajo na drugo zakonodajo na področju policijskih in kazenskih postopkov, zaradi česar je treba posredno uskladiti tudi zadevna področja, čeprav EU tukaj nima zadostnih pristojnosti;

31.

je presenečen, da so evropske institucije in organi, predvsem Eurojust in Europol, izključene iz področja uporabe direktive;

32.

ne glede na te načelne pomisleke poziva, da se v nadaljnjem zakonodajnem postopku preuči:

v kakšni meri obsežne obveznosti glede beleženja in obveščanja lahko privedejo do zamud pri policijskih preiskovalnih in kazenskih postopkih;

-ali so določbe v členu 7(b), (c) in (d) predloga direktive združljive s členom 1(1), v katerem so opredeljeni vsebina in cilji direktive;

-da preverjene oblike izmenjave podatkov s tretjimi državami sicer ne bi smele biti neustrezno omejene ali otežene, da pa bi bilo treba vzpostaviti ustrezna varovala, kar zadeva odstopanja, povezana z mednarodnimi prenosi v posameznih primerih (člen 36);

katera pooblastila Komisiji za sprejetje delegiranih aktov in izvedbenih pravil, s katerimi se natančneje določijo nekatere določbe, bi lahko države članice zmanjšale že v pravnem aktu ali prek ustrezne uvodne klavzule.

33.

si pridržuje pravico, da predloži dodatno mnenje in v njem predstavi zlasti konkretne predloge sprememb, ko bodo poznana stališča Sveta EU in Evropskega parlamenta o vprašanjih, ki bodo obravnavana v nadaljnjem zakonodajnem postopku.

II.   PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Člen 36

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Z odstopanjem od členov 34 in 35 države članice zagotovijo, da se lahko prenos osebnih podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo izvede samo, če:

Z odstopanjem od členov 34 in 35 države članice zagotovijo, da se lahko prenos osebnih podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo izvede samo, če:

(a)

je prenos potreben za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge osebe; ali

(a)

je prenos potreben za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge osebe; ali

(b)

je prenos potreben za zaščito pravnega interesa posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, če to določa zakonodaja države članice, ki prenaša osebne podatke; ali

(b)

je prenos potreben za zaščito pravnega interesa posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, če to določa zakonodaja države članice, ki prenaša osebne podatke; ali

(c)

je prenos podatkov bistvenega pomena za preprečitev neposredne in resne ogroženosti javne varnosti države članice ali tretje države; ali

(c)

je prenos podatkov bistvenega pomena za preprečitev neposredne in resne ogroženosti javne varnosti države članice ali tretje države; ali

(d)

je prenos v posameznih primerih potreben za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij; ali

(d)

je prenos v posameznih primerih potreben za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij; ali

(e)

je prenos v posameznih primerih potreben zaradi uveljavitve, izvajanja ali obrambe pravnih zahtevkov v zvezi s preprečevanjem, preiskovanjem, odkrivanjem ali pregonom kaznivih dejanj ali izvrševanjem posebne kazenske sankcije.

(e)

je prenos v posameznih primerih potreben zaradi uveljavitve, izvajanja ali obrambe pravnih zahtevkov v zvezi s preprečevanjem, preiskovanjem, odkrivanjem ali pregonom kaznivih dejanj ali izvrševanjem posebne kazenske sankcije.

 

Obrazložitev

Besedna zveza "je […] potreben" je daleč preveč nejasna in omogoča neomejeno uporabo odstopanj, kar je v nasprotju s smislom tega člena.

Predlog spremembe 2

Člen 86(6)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Obrazložitev

Vključitev obveznosti Komisije, da se posvetuje z Evropskim odborom za varstvo podatkov glede vseh delegiranih in izvedbenih aktov, je nadvse pomembno varovalo.

V Bruslju, 10. oktobra 2012

Predsednik Odbora regij

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO


18.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 391/134


Mnenje Odbora regij – Sveženj o zaščiti zakonitega gospodarstva

2012/C 391/14

ODBOR REGIJ

pozdravlja predloge Evropske komisije, ki smiselno združujejo zakonodajne ukrepe in strategije, ki bi jih bilo treba udejanjiti in s tem zagotoviti, da se smotrno in hitro zaščiti zakonito gospodarstvo;

odobrava pobude Komisije, namenjene preprečevanju škodljive prakse, na primer navzkrižja interesov, favoriziranja in korupcije, z obsodbo ravnanja, ki ga nekatere države članice še vedno ne kaznujejo, a predstavlja oviro za prost dostop do javnih naročil;

podpira nov mehanizem za ocenjevanje v okviru prihodnjega poročila Unije o boju proti korupciji, ki bi se po letu 2013 izvajal vsaki dve leti;

pozitivno ocenjuje predlog direktive o zamrznitvi in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji, ki sta nujno potrebni za zaščito svetovnega gospodarstva; predlog prispeva k temu, da se "zločin ne izplača" in da se "bogastvo iz odrtije hitro razbije";

se strinja z razmišljanjem, ki je podlaga za stockholmski program, da je bolje predpisati obvezno uporabo minimalnih pravil iz člena 83 PDEU (vključno z razširjeno zaplembo in zaplembo vrednosti, zaplembo sredstev tretji osebi in zaplembo, ki ne temelji na obsodbi) kot si prizadevati za izboljšanje obstoječega mehanizma Unije, ki nima prave moči;

poziva države članice, da predvidijo vračilo dela zaseženega premoženja, pridobljenega z organiziranim kriminalom, lokalnim in/ali regionalnim skupnostim (po izpolnitvi zakonskih zahtevkov za vračilo), saj so prav one največje žrtve hudodelskih združb, ki rušijo družbeni red teh skupnosti. Zaradi svojega položaja lahko te skupnosti tudi najbolje vodijo lokalne dejavnosti, namenjene izkoreninjenju temeljnih vzrokov za obstoj kriminala. Pri tem gre za tipičen primer, kako dejavnosti javnih organov prikazati v pozitivni luči in vzpostaviti pošten sistem, ki povezuje izvoljene predstavnike, civilno družbo in družine;

spodbuja izvoljene lokalne predstavnike, da na začetku mandata podpišejo etični kodeks z naslovom "Obliti privatorum, publica curate" (pozabite na zasebne stvari, skrbite za javne), kar bi pripomoglo k vzpostavitvi in negovanju vezi zaupanja med državljani in predstavniki oblasti;

spodbuja izvoljene predstavnike, da neodvisnemu javnemu organu predložijo izjavo o premoženjskem stanju, v kateri so navedeni njihovo premoženje ter gospodarske ali poslovne vezi.

Glavni poročevalec

Christophe ROUILLON (FR/PES), župan mesta Coulaines

Referenčni dokumenti

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zamrznitvi in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji

COM(2012) 85 final

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o zaščiti finančnih interesov Evropske unije s kazenskim pravom in upravnimi preiskavami – Celostna politika za zaščito denarja davkoplačevalcev

COM(2011) 293 final

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru – Boj proti korupciji v Evropski uniji

COM(2011) 308 final

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava

COM(2012) 363 final

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

1.

ugotavlja, da so korupcija, organizirani kriminal in goljufije rakrana Evropske unije. Po podatkih nevladne organizacije Transparency International je zaradi tovrstnih dejanj vsako leto izgubljenih 120 milijard eurov ali 1 % BDP Unije. Nezakonito gospodarstvo povečuje primanjkljaje držav, zmanjšuje učinkovitost protikriznih ukrepov javnih organov, zmanjšuje obseg naložb, spodbuja odliv kapitala in načenja zaupanje državljanov v njihove predstavnike in institucije;

2.

želi spomniti, da je EU z Lizbonsko pogodbo, ki opredeljuje naloge Eurojusta, dobila razširjena orodja za boj proti čezmejnemu kriminalu, možnost ustanovitve Evropskega javnega tožilstva (člena 85 in 86 PDEU) in določbe o preprečevanju goljufij in drugih protipravnih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije (člena 310(6) in 325 PDEU);

3.

poudarja, da sodeč po raziskavi Eurobarometer 75 % Evropejcev korupcijo dojema kot velik problem v državah članicah;

4.

ugotavlja, da sta zaplemba in zamrznitev premoženja, pridobljenega s kaznivim dejanjem, obveljali za učinkoviti orodji boja proti hudim oblikam organiziranega kriminala ter sta na ravni EU postali strateška prednostna naloga;

5.

ocenjuje, da je za zaščito interesov Unije potreben boljši nadzor nad porabo subvencij, predvsem tistih iz Evropskega socialnega sklada ter iz naslova teritorialne kohezije ali skupne kmetijske politike. Goljufije utegnejo postaviti pod vprašaj legitimnost teh celovitih evropskih politik, namenjenih lokalnim in regionalnim skupnostim;

6.

poudarja, da so na lokalni ravni tarča organiziranega kriminala odločevalci iz lokalnih in regionalnih oblasti, in sicer v povezavi z dodeljevanjem javnih naročil in koncesij za izvajanje javnih storitev ter izdajanjem gradbenih dovoljenj ali dovoljenj za poslovanje;

7.

ugotavlja, da dejavnosti organiziranega kriminala, kot sta trgovina z mamili in trgovina z ljudmi, predstavljajo trajno grožnjo javnemu redu, javnemu zdravju in socialni koheziji;

8.

opozarja, da organizirani kriminal z navidezno zakonito uporabo evropskega davčnega sistema, ki je včasih izjemno inovativna, kot na primer pri davku na ogljikov dioksid, krade državam članicam, pa tudi lokalnim in regionalnim skupnostim, ter jih siromaši;

9.

poudarja, da je korupcija v športu (dogovorjene tekme, podkupnine pri izbiri krajev velikih tekmovanj, prikrite provizije pri prestopih igralcev itd.) še zlasti zaskrbljujoča, saj omadežuje humanistične vrednote, ki jih gojijo milijoni amaterskih športnikov in klubskih prostovoljcev;

10.

meni, da so lokalne skupnosti s spodbujanjem politik svobode, varnosti in pravice ter glede na načelo subsidiarnosti temeljni akterji pri zaščiti zakonitega gospodarstva.

ODBOR REGIJ

11.

opozarja na pomanjkljivost obstoječe zakonodaje EU na področju boja proti goljufijam, korupcije in zaplembe premoženja, pridobljenega s kaznivim dejanjem;

V zvezi z bojem proti goljufijam

12.

se seznanja, da je Komisija v svojem drugem poročilu o izvajanju Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti iz leta 1995 (COM(2008) 77) ugotovila, da je zgolj pet držav članic sprejelo "vse" potrebne ukrepe za "zadovoljivo" izvajanje;

V zvezi z bojem proti korupciji

13.

izraža obžalovanje, da Okvirni sklep 2003/568/PNZ, ki obsoja aktivno in pasivno korupcijo v zasebnem sektorju ter določa pravila o odgovornosti pravnih oseb, še ni bil prenesen v nacionalno zakonodajo;

14.

izraža obžalovanje, da nekatere države članice še vedno niso ratificirale mednarodnih kazenskopravnih konvencij Sveta Evrope, Združenih narodov in OECD;

V zvezi z zamrznitvijo in zaplembo premoženja, pridobljenega s kaznivim dejanjem

15.

ugotavlja pomanjkljivosti pri prenosu petih okvirnih sklepov s tega področja v nacionalno zakonodajo:

Okvirni sklep 2005/212/PNZ, ki omogoča zaplembo vrednosti in razširjeno zaplembo, je večina držav članic prenesla le deloma;

čeprav Okvirni sklep 2003/577/PNZ določa načelo vzajemnega priznavanja odredb o zamrznitvi, je Komisija z obžalovanjem ugotovila, da ima zelo malo podatkov o uporabi tega načela;

v primeru Okvirnega sklepa 2006/783/PNZ, ki določa vzajemno priznavanje odredb o zaplembi, se ni bilo mogoče zadovoljiti z neobveznimi pravili na področju razširjene zaplembe, ki so bila vpeljana z Okvirnim sklepom 2005/212/PNZ. Poleg tega se Okvirni sklep 2006/783/PNZ nanaša samo na odredbe o zaplembi, izdane v okviru kazenskega postopka, ne pa tudi na civilne postopke zaplembe, čeprav se ti vse bolj uporabljajo;

Sklep Sveta 2007/845/PNZ o sodelovanju med uradi za odvzem premoženjske koristi, ki države članice obvezuje, da te urade ustanovijo ter s tem omogočijo sodelovanje med njimi in olajšajo sledenje premoženjske koristi, se ne izvaja v vseh državah članicah.

ODBOR REGIJ

16.

pozdravlja predloge Evropske komisije, ki smiselno združujejo zakonodajne ukrepe in strategije, ki bi jih bilo treba udejanjiti in s tem zagotoviti, da se smotrno in hitro zaščiti zakonito gospodarstvo;

17.

želi spomniti, da so pravna podlaga za zakonodajne ukrepe na tem področju členi 82, 83, 310(6) in 325 PDEU;

18.

meni, da je zaščita javnih sredstev EU pred goljufijami in poneverbami precej pomembna, vendar obenem opozarja, da so pravni akti s področja kazenskega prava Unije z vidika subsidiarnosti in učinkovitosti smiselni le, če je z njimi mogoče odpravljati konkretno ugotovljene pomanjkljivosti v praksi organov pregona držav članic;

19.

odobrava opredelitev osnovnih kaznivih dejanj, kot so goljufije in poneverbe javnih sredstev, na ravni Unije;

20.

odobrava pobude Komisije, namenjene preprečevanju škodljive prakse, na primer navzkrižja interesov, favoriziranja in korupcije, z obsodbo ravnanja, ki ga nekatere države članice še vedno ne kaznujejo, a predstavlja oviro za prost dostop do javnih naročil (1);

21.

odobrava naslednji usmeritvi reforme Olafa, namenjeni zaščiti denarja davkoplačevalcev:

upoštevanje pravila de minimis, po katerem bo OLAF dajal prednost preiskavam najtežjih oblik goljufij;

obvezno sprejetje ukrepov po upravnih preiskavah, po katerih bodo morale države članice – tem do sedaj po preiskavah Olafa ni bilo treba izvajati nadaljnjih dejavnosti – najmanj obvestiti OLAF, katere ukrepe so sprejele v zvezi s posameznimi zadevami;

22.

je v celoti zadovoljen s politično spodbudo boju proti korupciji v Uniji in celovitim pristopom Komisije k temu vprašanju;

23.

podpira nov mehanizem za ocenjevanje v okviru prihodnjega poročila Unije o boju proti korupciji, ki bi se po letu 2013 izvajal vsaki dve leti;

24.

podpira predlog Komisije za prilagoditev že obstoječim mehanizmom, kot so mehanizmi v okviru OECD ali Sveta Evrope;

25.

kljub temu opozarja Komisijo, da je treba hitro uporabiti spoznanja, pridobljena s tem globalnim mehanizmom, ki temelji na vzajemnem zaupanju med državami, in izpostavlja potrebo po zakonodaji, s katero bi uveljavili pošteno ravnanje, kakor določa člen 83 PDEU;

26.

je popolnoma zadovoljen s celovitim pristopom Komisije, v skladu s katerim ta obravnava tudi računovodske standarde in revizijo računovodskih izkazov podjetij v EU.

ODBOR REGIJ

27.

pozitivno ocenjuje predlog direktive o zamrznitvi in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji, ki sta nujno potrebni za zaščito svetovnega gospodarstva; predlog prispeva k temu, da se "zločin ne izplača" in da se "bogastvo iz odrtije hitro razbije";

28.

se strinja z razmišljanjem, ki je podlaga za stockholmski program, da je bolje predpisati obvezno uporabo minimalnih pravil iz člena 83 PDEU (vključno z razširjeno zaplembo in zaplembo vrednosti, zaplembo sredstev tretji osebi in zaplembo, ki ne temelji na obsodbi) kot si prizadevati za izboljšanje obstoječega mehanizma Unije, ki nima prave moči;

29.

podpira predlog direktive, ker združuje določbe in pravne koncepte, že opredeljene v predhodnih okvirnih sklepih o zaplembi premoženjske koristi in pripomočkov, ki so povezani s kaznivimi dejanji, ter zaplembi premoženja v vrednosti premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem;

30.

pozitivno tudi ocenjuje, da predlog uvaja določbe, na podlagi katerih je mogoče koncept premoženjske koristi razlagati zelo široko (s konceptom preoblikovanja premoženjske koristi v pravice ali premoženje) in zamrzniti premoženje za čas do razglasitve sodbe;

31.

v zvezi z razširjeno zaplembo – čeprav podpira odpravo možnosti, ki so jih imele države članice v skladu z okvirnim sklepom iz leta 2005, in meni, da se tako izboljšujejo obstoječe določbe o razširjeni zaplembi – ocenjuje, da bi bilo dobro izboljšati člen 4(1), ki je preveč ohlapen. V primeru razširjene zaplembe je namen zakona omogočiti širšo zaplembo od zgolj neposredne premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in sicer zato, ker lahko predpostavi obstoj povezave med kaznivim dejanjem in premoženjem ali pravicami, za katere želi, da so predmet zaplembe. OR predlaga, da se "posebna dejstva", na podlagi katerih sodišče sprejme sklep, na primer ponazorijo z nesorazmerjem med vrednostjo premoženja in zakonitim dohodkom. Prednost tega najbolj pogostega primera "posebnih dejstev" je tudi poudarek na tem, da je zadevna oseba tista, ki mora priskrbeti dokaze, da je premoženje ali pravice, ki ne izhajajo neposredno iz kaznivega dejanja, a je predvidena njihova zaplemba, pridobila iz drugih zakonitih virov dohodka;

32.

pozdravlja možnost zaplembe sredstev tretji osebi ; storilci kaznivih dejanj nimajo premoženja ali pravic prijavljenih na svoje ime, zato opozarja, da so tretje osebe, katerih vloga je, da prikrijejo ali "operejo" premoženje, zelo pogosto pravne osebe, organizirani kriminal pa že dolgo časa uporablja zelo dovršene pravne prijeme, da se izogne zaplembi premoženja. OR zato močno priporoča razširitev načela kazenske odgovornosti pravnih oseb in uvedbo koncepta "dejanskega upravičenca";

33.

prav tako predlaga, da se v sedanji predlog doda koncept, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotavljati, ali tretja oseba ravna kot dejanski lastnik in/ali edini ekonomski upravičenec. Tovrsten dokaz bi lahko temeljil na naslednjih dognanjih: pravno ali dejansko upravljanje pravne osebe v zasebno korist, financiranje premoženja, dajanje premoženja na razpolago brez finančnega nadomestila itd. Ta koncept, ki je denimo dobro poznan v Luksemburgu, omogoča prijetje dejanskega upravičenca gospodarske družbe in tako dopolnjuje načelo kazenske odgovornosti pravnih oseb;

34.

ima zadržke glede zaplembe, ki ne temelji na obsodbi, saj je v večini držav članic zaplemba sankcija, ki je povezana z obsodbo za kaznivo dejanje. Zaplemba, ki ne temelji na obsodbi, poleg tega izhaja iz civilnih postopkov in ni zajeta v predvideni pravni podlagi. Sedanji predlog se namreč izrecno opira na člen 82(2) PDEU, ki pa se nanaša samo na sankcije na področju kazenskega prava. Prav tako posega v pravne običaje nekaterih držav, npr. Francije, v katerih je lastninska pravica ustavna kategorija;

35.

ugotavlja, da zaplemba, ki ne temelji na obsodbi, ni zajeta niti v členu 83(1) PDEU, v skladu s katerim lahko Evropski parlament in Svet "določita minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj ;"

36.

predlaga kazenskopravne rešitve, s katerimi bi bilo mogoče zagotoviti enakovredno stopnjo učinkovitost prava na področju zasegov in zaplemb, pri čemer bi se bilo treba opreti na kazenskopravne določbe, ki so se že izkazale za uspešne;

37.

v tej zvezi opozarja, da civilna zaplemba temelji na priporočilu FATF št. 3, ki države spodbuja, naj sprejmejo ukrepe zaplembe "brez predhodne obsodbe za kaznivo dejanje". V istem priporočilu je tudi navedeno, da lahko države ravno tako sprejmejo ukrepe, "na podlagi katerih bi moral domnevni storilec kaznivega dejanja izkazati zakonit izvor premoženja, ki naj bi bilo zaplenjeno". Zdi se, da je v tem primeru cilj obrnitev dokaznega bremena, kar je glavna korist zaplembe, ki ne temelji na obsodbi. Isti rezultat bi bilo mogoče doseči tudi z uvedbo novega kaznivega dejanja imetja neupravičeno pridobljenega premoženja ali nezmožnosti pojasnitve izvora sredstev (glej npr. novi člen 321-6 francoskega kazenskega zakonika, ki generalno kaznuje dejstvo, da oseba ne more pojasniti izvora sredstev, povezanih z njenim načinom življenja, ali izvora premoženja in je hkrati v pogostih stikih s storilci kaznivih dejanj, ki se kaznujejo z zaporno kaznijo najmanj pet let). S tem je dosežen cilj obrnitve dokaznega bremena;

38.

v skladu z načelom subsidiarnosti mora biti s sedanjim predlogom državam članicam prepuščena odločitev o tem, ali bodo sprejele zaplembo, ki ne temelji na obsodbi, kakor hitro bodo sposobne dokazati, da je njihova zakonodaja ravno tako učinkovita in da ne bodo nasprotovale načelu vzajemnega priznavanja.

ODBOR REGIJ

39.

izraža manjše zadržke glede odobravanja preveč podrobnih zaščitnih ukrepov v različnih fazah postopka zamrznitve in zaplembe premoženja, pridobljenega s kaznivim dejanjem, saj utegnejo ohromiti novo pravno osnovo za zasege in zaplembe v Uniji;

40.

kljub vsemu vztraja, da je treba ustanoviti Evropsko javno tožilstvo, in že zdaj poudarja, da je treba okrepiti policijske in sodne strukture, ki so v državah članicah pristojne za organizirani kriminal.

ODBOR REGIJ

41.

ocenjuje, da bo ustanovitev Evropskega javnega tožilstva prispevala k boljšemu učinku reforme Olafa;

42.

meni, da bi Evropsko javno tožilstvo učinkoviteje in zanesljiveje vodilo finančne preiskave korupcije in vpletenosti vplivnih gospodarskih in političnih subjektov ali preiskave čezmejnih kriminalnih mrež;

43.

meni, da se bo mogoče z razvojem Eurojusta kot podlage za Evropsko javno tožilstvo, ki bi lahko uvajalo kazenske preiskave vsaj v primeru hude grožnje interesom Unije in začelo predhodne kazenske preiskave, učinkovito izogniti primerom, navedenim v sporočilu Komisije o zaščiti finančnih interesov (COM(2011) 293 final), na katerega se nanaša to mnenje. OR želi opozoriti, da takšen postopek določata člena 85 in 86 PDEU, ta pa je potreben zaradi dvojnega izziva, ki ga predstavljata grožnji finančne krize in hudih kaznivih dejanj;

44.

meni, da takšna usmeritev v ničemer ne izključuje skupnega evropskega programa za usposabljanje finančnih preiskovalcev, katerega pripravi in izvajanju bi Komisija morala dati prednost;

45.

meni, da je učinkovita zaščita naznaniteljev pred povračilnimi ukrepi osrednji vidik politike boja proti korupciji, pa tudi boja proti organiziranemu kriminalu. Vendar pravni okvir, ki ureja ta vidik v Uniji, ni povsod enak. Tudi OR zato močno podpira pobude Komisije o zaščiti naznaniteljev.

ODBOR REGIJ

Za krepitev vloge lokalnih skupnosti v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu

46.

poziva države članice, da predvidijo vračilo dela zaseženega premoženja, pridobljenega z organiziranim kriminalom, lokalnim in/ali regionalnim skupnostim (po izpolnitvi zakonskih zahtevkov za vračilo), saj so prav one največje žrtve hudodelskih združb, ki rušijo družbeni red teh skupnosti. Zaradi svojega položaja lahko te skupnosti tudi najbolje vodijo lokalne dejavnosti, namenjene izkoreninjenju temeljnih vzrokov za obstoj kriminala. Pri tem gre za tipičen primer, kako dejavnosti javnih organov prikazati v pozitivni luči in vzpostaviti pošten sistem, ki povezuje izvoljene predstavnike, civilno družbo in družine;

47.

spodbuja izvoljene lokalne predstavnike, da na začetku mandata podpišejo etični kodeks z naslovom "Obliti privatorum, publica curate" (pozabite na zasebne stvari, skrbite za javne), kar bi pripomoglo k vzpostavitvi in negovanju vezi zaupanja med državljani in predstavniki oblasti. V kodeksu bi bila določena pravila nepristranskega ravnanja (prepoved navzkrižja interesov, zavrnitev vabil za zasebno bivanje od fizičnih ali pravnih oseb, katerih dejavnost je povezana z njihovo lokalno ali regionalno skupnostjo, izročitev daril v vrednosti nad 150 eurov državi, odpoved posredovanju v imenu družinskih članov itd.) in osebne integritete (neuporaba sredstev skupnosti v zasebno korist ali za volilne kampanje, spoštovanje pravil javnega naročanja itd.);

48.

spodbuja izvoljene predstavnike, da neodvisnemu javnemu organu predložijo izjavo o premoženjskem stanju, v kateri so navedeni njihovo premoženje ter gospodarske ali poslovne vezi;

49.

spodbuja države, da vzpostavijo javno financiranje volilnih kampanj in prepovejo prispevke pravnih oseb, pa tudi da vpeljejo pravila za izvoljene lokalne predstavnike, ki zagotavljajo njihovo neodvisnost in finančno avtonomnost;

50.

spodbuja k prizadevanjem za učinkovit boj proti pranju denarja, pridobljenega s korupcijo in organiziranim kriminalom, v davčnih oazah;

51.

spodbuja države, da si priskrbijo prava orodja za preprečevanje in odkrivanje posegov v integriteto, kot so službe za ocenjevanje mehanizmov boja proti korupciji ter za nadzor javnih naročil in prenosa javnih storitev na tretje osebe;

52.

poziva k ustanovitvi evropske platforme za izmenjavo lokalne dobre prakse na področju boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter vračila zaseženega premoženja, pridobljenega s kaznivim dejanjem, in evropske konference o boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu;

53.

spodbuja lokalne skupnosti, da nepovratna sredstva, dana vrhunskim športnikom in poklicnim klubom, pogojujejo z etičnimi obveznostmi in strogo finančno preglednostjo;

54.

predlaga, da Odbor regij imenuje opazovalca za posebni odbor Evropskega parlamenta za korupcijo in Skupino držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope;

55.

namerava razmislek o dobrih praksah pri upravljanju in upravnem vodenju na področju zaščite zakonitega gospodarstva razširiti na partnerske države v okviru sosedske politike, ki so članice skupščine ARLEM (Evro-sredozemska skupščina lokalnih in regionalnih oblasti) in konference CORLEAP (Konferenca regionalnih in lokalnih oblasti za vzhodno partnerstvo).

V Bruslju, 10. oktobra 2012

Predsednik Odbora regij

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO


(1)  COM(2007) 328 final in COM(2011) 309 final. V poročilu je ugotovljeno, da je samo devet držav članic (Belgija, Bolgarija, Ciper, Finska, Francija, Irska, Portugalska, Češka in Združeno kraljestvo) v svojo zakonodajo pravilno preneslo vse elemente, ki predstavljajo kaznivo dejanje korupcije, kakor je opredeljeno v okvirnem sklepu iz leta 2003.