8.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 155/1

(1)

Prehod na gospodarstvo, ki temelji na znanju (Evropski svet v Lizboni leta 2000), zahteva posodobitev in stalno izboljševanje sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja kot odgovor na hitre spremembe v gospodarstvu in družbi, tako da lahko pomagajo pri povečanju zaposljivosti in družbene vključenosti ter izboljšajo dostop do vseživljenjskega učenja za vse, tudi za prikrajšane ljudi.

(2)

Evropski svet v Barceloni je leta 2000 zastavil cilj, v skladu s katerim bi evropski sistemi izobraževanja in usposabljanja do leta 2010 postali svetovna referenca kakovosti.

(3)

Lizbonske integrirane smernice za rast in delovna mesta 2005–2008 pozivajo države članice, naj razvijejo cenovno dostopne in razpoložljive sisteme vseživljenjskega učenja, ki se bodo odzivali na spreminjajoče se potrebe na znanju temelječega gospodarstva in družbe. Prilagoditev in izgradnja zmogljivosti sistemov za izobraževanje in usposabljanje sta potrebni za povečanje njunega pomena za trg dela. Cilji, določeni v politiki zaposlovanja in usposabljanja, bi morali zato pospešeno dopolnjevati tiste iz gospodarske politike in politike trga delovne sile, da bi lahko združili družbeno kohezijo in konkurenčnost.

(4)

V skladu z Resolucijo Sveta z dne 19. decembra 2002 o spodbujanju okrepljenega evropskega sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (4) („Kopenhagenski proces“), in kot rezultat posledičnega sodelovanja med Komisijo, državami članicami, socialnimi partnerji, državami EFTA in EGP ter državami kandidatkami pri prednostni nalogi zagotavljanja kakovosti, je bil razvit skupni okvir za zagotavljanje kakovosti („CQAF“), pri katerem so bile upoštevane obstoječe izkušnje in „dobra praksa“ v različnih sodelujočih državah.

(5)

V skladu s skupnim vmesnim poročilom Sveta in Komisije Evropskemu svetu iz leta 2004 o delovnem programu Izobraževanje in usposabljanje 2010 (5) bi morala biti CQAF za poklicno izobraževanje in usposabljanje (kot del nadaljevanja deklaracije iz Kopenhagna) in razvoj dogovorjenih standardov, postopkov in smernic za zagotavljanje kakovosti (6) (v povezavi z bolonjskim procesom in kot del delovnega programa o ciljih sistemov za izobraževanje in usposabljanje) glavni prednostni nalogi za Evropo.

(6)

Svet za izobraževanje je maja 2004 (7) potrdil pristop CQAF in povabil države članice in Komisijo, da ga v okviru svojih pristojnosti spodbujajo na prostovoljni osnovi, skupaj z ustreznimi zainteresiranimi stranmi.

(7)

Evropska mreža za zagotavljanje kakovosti na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (8) je zagotovila evropsko platformo, ki je omogočila ustrezno spremljanje izvajanja sklepov Sveta iz leta 2004 in helsinškega sporočila, ter spodbudila trajnostno sodelovanje med državami.

(8)

Leta 2006 je helsinško sporočilo poudarilo potrebo po nadaljnjem razvoju in izvajanju skupnih evropskih orodij, namenjenih zlasti poklicnemu izobraževanju in usposabljanju s črpanjem iz načel, ki poudarjajo CQAF, kot je bilo zapisano v Sklepih Sveta maja 2004 o zagotavljanju kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju z namenom, da bi spodbujali kulturo izboljševanja kakovosti in širše udeležbe v Evropski mreži za zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju.

(9)

To priporočilo vzpostavlja evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti („Okvir“) kot referenčni instrument za pomoč državam članicam pri spodbujanju in spremljanju stalnega izboljševanja njihovih sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja na podlagi skupnih evropskih priporočil, s čimer se nadgrajuje in nadalje razvija CQAF. Okvir bi moral prispevati k izboljševanju kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju in povečani preglednosti in doslednosti razvoja politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja med državami članicami, ter s tem spodbujati vzajemno zaupanje, mobilnost delavcev in učencev, in vseživljenjsko učenje.

(10)

Okvir bi moral zajemati cikel zagotavljanja in izboljševanja kakovosti pri načrtovanju, izvajanju, oceni/presoji in pregledu/reviziji poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki ga podpirajo skupna merila kakovosti, okvirni deskriptorji in kazalniki. Procese spremljanja, vključno s kombinacijo notranjih in zunanjih mehanizmov ocenjevanja, bi morale ustrezno opredeliti države članice, da bi se opredelila moč sistemov, procesov in postopkov ter področja za izboljšanje. Okvir bi moral vključevati uporabo orodij za merjenje, s katerimi se dokaže učinkovitost.

(11)

Okvir bi bilo treba uporabiti na ravni sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter na ravneh izvajalcev poklicnega izobraževanja in usposabljanja in pridobljenih kvalifikacij. Okvir bi moral zagotavljati sistemski pristop h kakovosti, saj pokriva in medsebojno povezuje pomembne ravni in akterje, moral pa bi dati tudi močan poudarek na spremljanje in izboljševanje kakovosti z združevanjem notranjega in zunanjega ocenjevanja, pregleda in postopkov za izboljševanje, ki jih podpirajo meritve in kvalitativne analize. Okvir bi moral biti osnova za nadaljnji razvoj s sodelovanjem na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

(12)

Z zagotavljanjem dejanskih instrumentov za podporo razvoja kulture izboljševanja kakovosti in ocenjevanja na vseh ravneh to priporočilo prispeva k uporabi politike in prakse, ki temeljita na dokazih, s čimer se ustvari podlaga za učinkovitejše in pravičnejše politike, v skladu s Sklepi Sveta in predstavnikov vlad in držav članic iz leta 2006 o učinkovitosti in pravičnosti v evropskih sistemih izobraževanja in usposabljanja (9).

(13)

To priporočilo zagotavlja okvir za opredelitev, podporo in izmenjavo dobre prakse ne le na nacionalni, temveč tudi na lokalni in regionalni ravni v vseh pomembnih mrežah, tudi v mreži evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti.

(14)

To priporočilo upošteva „Skupna načela za zagotavljanje kakovosti izobraževanja in usposabljanja“, ki so vključena v Prilogo III Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (10) („EOK“). Okvir bi moral zato podpirati izvajanje EOK, zlasti kakovost potrjevanja učnih rezultatov. Prav tako bi moral podpirati izvajanje drugih evropskih instrumentov, kot so evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, in skupna evropska načela za opredelitev in potrditev neformalnega in priložnostnega učenja.

(15)

To priporočilo je zaradi svoje nezavezujoče narave skladno z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe, saj je njegov cilj podpirati in dopolnjevati ukrepe držav članic, tako da omogoča nadaljnje sodelovanje med njimi z namenom povečanja preglednosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ter spodbujanja mobilnosti in vseživljenjskega učenja. Izvajati bi ga bilo treba v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso. To priporočilo je v skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, saj ne nadomešča ali opredeljuje nacionalnih sistemov zagotavljanja kakovosti. Okvir ne predpisuje določenega sistema ali pristopa k zagotavljanju kakovosti, ampak zagotavlja skupna načela, merila kakovosti, okvirne deskriptorje in kazalnike, ki bodo morda lahko pomagali pri ocenjevanju in izboljšanju obstoječih sistemov in izvajanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

(16)

Predlagani referenčni kazalniki iz Priloge II naj bi v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso podprli ocenjevanje in izboljševanje kakovosti sistemov in/ali izvajalcev poklicnega izobraževanja in usposabljanja, uporabljali pa naj bi se tudi kot „zbirka orodij“, iz katere lahko različni uporabniki izberejo tiste kazalnike, ki najbolj ustrezajo zahtevam njihovega sistema zagotavljanja kakovosti. Te kazalnike bi bilo treba glede na njihovo naravo in namen razlikovati od kazalnikov in meril iz sklepov Sveta z dne 25. maja 2007 o skladnem okviru kazalnikov in meril za spremljanje napredka pri doseganju lizbonskih ciljev v izobraževanju in usposabljanju (11).

(17)

Če bodo države članice uporabljale in še naprej razvijale Okvir, jim bo to lahko pomagalo dodatno izboljšati in razviti sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja, podpirati strategije vseživljenjskega učenja, dodatno integrirati evropski trg delovne sile in izvajati EOK ter spodbujati kulturo izboljševanja kakovosti na vseh ravneh ob spoštovanju bogate raznolikosti nacionalnih sistemov izobraževanja.

(18)

To priporočilo bi moralo prispevati k posodobitvi sistemov izobraževanja in usposabljanja, boljši učinkovitosti usposabljanja, tako da si prizadeva zagotoviti, da ga ljudje ne bi opustili, preden pridobijo kvalifikacije, boljši povezavi med izobrazbo, usposabljanjem in zaposlovanjem, povezovanju formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja ter širšemu podeljevanju kvalifikacij na podlagi pridobljenih izkušenj –

1.

uporabljajo in še naprej razvijajo evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti („Okvir“), merila kakovosti, okvirne deskriptorje in referenčne kazalnike, kakor so določeni in podrobneje opisani v prilogah I in II, še naprej izboljšujejo in razvijajo svoje sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja, podpirajo strategije vseživljenjskega učenja in izvajanje EOK ter Evropske listine kakovosti za mobilnost ter spodbujajo kulturo izboljševanja kakovosti in inovacij na vseh ravneh. Poseben poudarek bi moral biti namenjen prehodu iz poklicnega izobraževanja in usposabljanja na visokošolsko izobraževanje;

2.

vsaka od njih do 18. junija 2011 po potrebi razvije pristop, namenjen izboljšanju sistemov zagotavljanja kakovosti na nacionalni ravni ter kar najbolje izkoristi Okvir, pri tem pa vključi socialne partnerje, regionalne in lokalne organe ter vse druge ustrezne zainteresirane strani v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso;

3.

aktivno sodelujejo v mreži evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti („mreža Okvira“), ki je osnova za nadaljnji razvoj skupnih načel, referenčnih meril in kazalnikov, smernic in orodij za izboljševanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja na nacionalnih, regionalnih in lokalnih ravneh, kot je ustrezno;

4.

uvedejo, kjer še ne obstaja, nacionalno referenčno točko za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki bo povezana s posebnimi strukturami in zahtevami vsake države članice ter bo v skladu z nacionalno prakso združevala obstoječe pristojne organe ter vključevala socialne partnerje in vse zadevne zainteresirane strani na nacionalni in regionalni ravni, da bi zagotovila spremljanje pobud. Referenčne točke bi morale:

5.

vsake štiri leta izvedejo pregled postopka izvajanja – to poročilo se vključi v vsako drugo nacionalno poročilo o napredku v okviru bodočega strateškega okvira za evropsko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja – na podlagi referenčnih meril, ki jih v sodelovanju s Komisijo in državami članicami mrežo Okvira.

1.

podpira države članice pri izvajanju zgoraj navedenih nalog, zlasti s spodbujanjem sodelovanja in vzajemnega učenja, preizkušanjem in razvijanjem smernic ter zagotavljanjem informacij o razvoju kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju po državah članicah;

2.

spodbuja delovanje mreže Okvira in s prispevanjem k razvoju politike na tem področju s pomočjo dejanskih predlogov in pobud v njem po potrebi sodeluje skupaj z državami članicami;

3.

zagotovi spremljanje izvajanja tega priporočila v sodelovanju z državami članicami, tako da Evropskemu parlamentu in Svetu vsake štiri leta predloži poročilo o pridobljenih izkušnjah in posledicah za prihodnost, pri čemer po potrebi vključi pregled tega priporočila, ki ga izvede v sodelovanju z državami članicami in z vključevanjem različnih zainteresiranih strani;

4.

na podlagi navedenega poročila in ob sodelovanju z državami članicami oceni izvajanje tega priporočila ter ga po potrebi revidira.

8.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 155/11

(1)

Razvijanje in priznavanje znanja, sposobnosti in usposobljenosti državljanov sta bistvenega pomena za njihov osebni in poklicni razvoj, pa tudi za konkurenčnost, zaposlenost in socialno kohezijo v Skupnosti. V tem pogledu bi morala omogočiti lažjo transnacionalno mobilnost delavcev in udeležencev v učnem procesu ter prispevati k izpolnjevanju zahtev ponudbe in povpraševanja na evropskem trgu dela. Zato bi bilo treba na ravni Skupnosti spodbujati in izboljšati sodelovanje pri čezmejnem vseživljenjskem učenju za vse ter prenašanju, priznavanju in zbiranju učnih rezultatov posameznikov, doseženih v okviru formalnega, neformalnega ali priložnostnega učenja.

(2)

Evropski svet je leta 2000 v Lizboni sklenil, da bi morala biti večja preglednost kvalifikacij en od ključnih delov prizadevanj, ki so nujna za prilagoditev sistemov izobraževanja in usposabljanja v Skupnosti potrebam družbe znanja. Poleg tega je Evropski svet v Barceloni leta 2002 poudaril pomen izboljševanja preglednosti in priznavanja metod na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

(3)

Sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki so poglavitno področje vseživljenjskega učenja, so neposredno povezani s splošnim in višjim izobraževanjem ter zaposlovalno in socialno politiko vsake države članice. Ti sistemi z medsektorskim vplivom ne spodbujajo le konkurenčnost evropskega gospodarstva in izpolnjevanje potreb trga dela, pač pa tudi socialno kohezijo, enakopravnost ter sodelovanje in vključenost državljanov.

(4)

V Resoluciji Sveta z dne 19. decembra 2002 o spodbujanju okrepljenega evropskega sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (4) („Kopenhagenski proces“) in v skupnem vmesnem poročilu Sveta in Komisije iz leta 2004 o izvajanju delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010 (5) je bil poudarjen pomen sistema prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, v skupnem poročilu Sveta in Komisije iz leta 2008 o napredku (6) pa potreba po okrepljenih prizadevanjih za boljšo kakovost in večjo privlačnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

(5)

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic na srečanju v okviru Sveta dne 15. novembra 2004 o prihodnjih prednostnih nalogah za krepitev evropskega sodelovanja pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju so v ospredje postavili razvijanje in izvajanje Evropskega sistema prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, da bi udeležencem v učnem procesu omogočili zbiranje dosežkov, doseženih na njihovih učnih poteh pri premiku iz enega sistema poklicnega usposabljanja v drugega.

(6)

Namen tega priporočila je vzpostaviti Evropski sistem prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju („ECVET“), da se omogoči lažje prenašanje, priznavanje in zbiranje ocenjenih učnih rezultatov posameznikov, ki želijo pridobiti kvalifikacijo. To bo izboljšalo splošno razumevanje učnih rezultatov državljanov in njihovo preglednost, trans-nacionalno mobilnost in prenosljivost med državami članicami in po potrebi tudi znotraj držav članic pri čezmejnem vse-življenjskem učenju ter mobilnost in prenosljivost kvalifikacij na nacionalni ravni med različnimi gospodarskimi panogami in na trgu dela; poleg tega bo to prispevalo k razvoju in razširitvi evropskega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju.

(7)

ECVET bi moral temeljiti na načelih in tehničnih specifikacijah iz Priloge II. Poleg tega bi moral podpirati skupna načela za zagotavljanje kakovosti iz sklepov Sveta z dne 28. maja 2004 o zagotavljanju kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju in iz Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o vzpostavitvi evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (7).

(8)

ECVET se uporablja za vse učne rezultate, ki jih je načeloma možno doseči pri različnih izobraževalnih in učnih poteh na vseh ravneh evropskega ogrodja kvalifikacij za vse-življenjsko učenje („EOK“), in se nato prenašajo in priznavajo. Zato to priporočilo prispeva k širšim ciljem spodbujanja vse-življenjskega učenja in povečanja zaposljivosti, pripravljenosti na mobilnost in socialne vključenosti delavcev in udeležencev v učnem procesu. Zlasti omogoča razvijanje prožnih in individualiziranih poti ter tudi priznavanje teh učnih rezultatov, doseženih z neformalnim in priložnostnim učenjem.

(9)

Pregledna načela za zagotavljanje kakovosti, izmenjava informacij in razvijanje partnerstev med ustanovami, pristojnimi za kvalifikacije, izvajalci poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter drugimi zainteresiranimi stranmi bi morali pripomoči h krepitvi vzajemnega zaupanja in olajšati izvajanje tega priporočila.

(10)

To priporočilo bi moralo omogočiti lažjo skladnost, primerljivost in medsebojno dopolnjevanje sistemov kreditnih točk, ki se uporabljajo v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, in Evropskim sistemom prenašanja in zbiranja kreditnih točk („ECTS“), ki se uporablja v visokošolskem izobraževanju, in tako prispevati k večji prepustnosti med ravnmi izobraževanja in usposabljanja v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso.

(11)

Potrjevanje ocenjenih učnih rezultatov iz neformalnih in priložnostnih učnih okvirov bi bilo treba spodbujati v skladu s sklepi Sveta z dne 28. maja 2004 o skupnih evropskih načelih za ugotavljanje in potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja.

(12)

To priporočilo dopolnjuje Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi Evropskega ogrodja kvalifikacij za vse-življenjsko učenje (8), v katerem je državam članicam priporočeno, naj spodbujajo tesne povezave med EOK in obstoječimi ali prihodnjimi evropskimi sistemi za prenašanje in zbiranje kreditnih točk v visokošolskem izobraževanju ter poklicnem izobraževanju in usposabljanju. Medtem ko je glavni cilj EOK povečanje preglednosti, primerljivosti in prenosljivosti pridobljenih kvalifikacij, je cilj ECVET omogočiti lažji prenos, priznavanje in zbiranje učnih rezultatov, ki so jih posamezniki dosegli na svojih poteh za pridobitev kvalifikacije.

(13)

To priporočilo upošteva Odločbo št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o enotnem okviru Skupnosti za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass) (9) in Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o trans-nacionalni mobilnosti v Skupnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja: Evropska listina kakovosti za mobilnost (10).

(14)

To priporočilo bi moralo olajšati udeležbo pristojnih lokalnih in regionalnih organov pri povezovanju nacionalnih ali drugih okvirov in sistemov kvalifikacij z ECVET, kadar je to primerno.

(15)

To priporočilo ne bi smelo posegati v Direktivo 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (11), ki dodeljuje pravice in obveznosti ustreznim nacionalnim organom in migrantom. Uporaba ECVET ne bi smela vplivati na dostop do trga dela, kjer so poklicne kvalifikacije priznane v skladu z Direktivo 2005/36/ES. Poleg tega ECVET državljanom ne dodeljuje nobene nove pravice, na podlagi katerih bi bili njihovi učni rezultati ali točke samodejno priznani.

(16)

Uvedba in izvajanje ECVET sta na podlagi členov 149 in 150 Pogodbe prostovoljna in lahko zato potekata le v skladu z veljavnimi nacionalnimi zakoni in predpisi.

(17)

Ker ciljev tega priporočila, namreč podpore in dopolnjevanja dejavnosti držav članic, olajšanja sodelovanja med njimi, povečanja preglednosti in spodbujanja mobilnosti in vse-življenjskega učenja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in jih zaradi obsega ali učinkov lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena to priporočilo ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev v kolikor ne nadomešča ali opredeljuje nacionalnih sistemov kvalifikacij, kvalifikacij ali nacionalnih sistemov kreditnih točk, ne predpisuje posebnih učnih rezultatov ali usposobljenosti posameznika in njen cilj ali zahteva ni drobitev ali uskladitev sistemov kvalifikacij –

1.

spodbujajo Evropski sistem prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju („ECVET“) iz prilog I in II na vseh ravneh EOK v povezavi s kvalifikacijami poklicnega izobraževanja in usposabljanja z namenom omogočanja lažje transnacionalne mobilnosti ter priznavanja učnih rezultatov v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter čezmejnem vseživljenjskem učenju;

2.

ustvarijo potrebne pogoje in sprejmejo ukrepe, kakor je primerno, da se bo od leta 2012 – v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso ter na podlagi preskušanja in testiranja – ECVET lahko postopno uporabljal za kvalifikacije poklicnega izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh EOK ter za namen prenašanja, priznavanja in zbiranja učnih rezultatov posameznikov, doseženih v formalnih in, kadar je primerno, neformalnih in priložnostnih okvirih;

3.

podpirajo razvoj nacionalnih in evropskih partnerstev ter mrež, ki bodo vključevale ustanove in organe, pristojne za kvalifikacije in spričevala, izvajalce poklicnega izobraževanja in usposabljanja, socialne partnerje in druge zadevne zainteresirane strani, predane preskušanju, izvajanju in spodbujanju ECVET;

4.

zagotovijo, da imajo zainteresirane strani in posamezniki s področja poklicnega izobraževanja in usposabljanja dostop do informacij in smernic za uporabo ECVET, ter hkrati omogočijo izmenjavo informacij med državami članicami. Poleg tega naj zagotovijo, da pristojni organi primerno objavijo uporabo ECVET za kvalifikacije in da ustrezni dokumenti „Europass“, ki jih izdajo pristojni organi, vsebujejo jasno navedene ustrezne informacije;

5.

v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso pri uporabi ECVET uporabljajo splošna načela za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, določena v sklepih Sveta z dne 28. maja 2004 o zagotavljanju kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, zlasti v povezavi z ocenjevanjem, potrjevanjem in priznavanjem učnih rezultatov;

6.

zagotovijo, da delujejo mehanizmi usklajevanja in spremljanja na ustreznih ravneh v skladu z zakonodajo, ter da veljajo strukture in zahteve vsake države članice, da se zagotovi kakovost, preglednost in usklajenost pobud za izvajanje ECVET.

1.

podpira države članice pri izvajanju nalog iz točk 1 do 6 in uporabi načel in tehničnih specifikacij ECVET iz Priloge II, zlasti z omogočanjem lažjega preskušanja, sodelovanja, vzajemnega učenja in spodbujanja uporabe ter z izmenjavo informacij in posvetovanjem ter hkrati z zagotavljanjem dostopa do učnega materiala za vse zainteresirane državljane;

2.

oblikuje priročnik in orodja ter prilagodi ustrezne dokumente Europass v sodelovanju z državami članicami, nacionalnimi in evropskimi strokovnjaki in uporabniki; v sodelovanju s strokovnjaki v sistemu poklicnega izobraževanja in usposabljanja in strokovnjaki na področju visokošolskega izobraževanja ter uporabniki na evropski in nacionalni ravni oblikuje izvedenska mnenja za krepitev skladnosti in komplementarnosti ECVET in ECTS, ki se uporablja v visokošolskem izobraževanju in zagotavlja redne informacije o razvoju ECVET;

3.

spodbuja evropsko mrežo ECVET in v njej sodeluje skupaj z državami članicami, saj so vanjo vključene ustrezne zainteresirane strani iz poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter nacionalne pristojne ustanove, za namene razširjanja in podpore ECVET v državah članicah ter vzpostavljanja trajne platforme za izmenjavo informacij in izkušenj med državami članicami; v okviru te mreže vzpostavi skupino uporabnikov ECVET, ki bo prispevala k posodobitvi priročnika za uporabo ter h kakovosti in splošni skladnosti sodelovanja pri izvajanju ECVET;

4.

nadzira in spremlja sprejeti ukrep, vključno z rezultati preskušanja in testiranja, ter da po pregledu in oceni tega ukrepa v sodelovanju z državami članicami Evropskemu parlamentu in Svetu do 18. junija 2014 predloži poročilo o pridobljenih izkušnjah in posledicah za prihodnost, vključno, če je potrebno, s pregledom in prilagoditvami tega priporočila, kar vključuje posodobitev prilog in priročnikov v sodelovanju z državami članicami.

8.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 155/19

8.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 155/20

8.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 155/21

—

EIBURS, program EIB za spodbujanje univerzitetnih raziskav (EIB University Research Sponsorship Programme),

—

STAREBEI (STAges de REcherche BEI), program za financiranje mladih raziskovalcev, ki sodelujejo v skupnih univerzitetnih projektih EIB, in

—

Univerzitetne mreže EIB (EIB University Networks), program sodelovanja univerzitetnih mrež, ki kažejo značilnosti, še posebej pomembne za podporo ciljem skupine EIB.

—

raziskave stroškov in koristi varstva ekosistemov v okviru podnebnih sprememb, ki bi potrdile potrebo po odzivu na obstoječe nevarnosti zaradi okrepitve odpornosti proti vplivom podnebnih sprememb ter vlogo (in vrednost) zdravih ekosistemov glede ublažitve podnebnih sprememb in prilagajanja tem spremembam;

—

raziskave uporabe tržnih pristopov k varstvu in krepitvi storitev ekosistemov na podlagi izkušenj na trgu z ogljikom.

EIB-Universities Research Action

100, boulevard Konrad Adenauer

2950 Luxembourg

LUXEMBOURG

8.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 155/23

—

EPSO/AST/100/09 – Strokovni sodelavci z bolgarskim državljanstvom (BG)

—

EPSO/AST/101/09 – Strokovni sodelavci z romunskim državljanstvom (RO)

8.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 155/24

1.

Komisija je 30. junija 2009 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Platinum Equity LLC („Platinum“, ZDA) z nakupom delnic in sredstev pridobi nadzor nad deli podjetja Delphi Corporation („Delphi“, ZDA) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 2 2964301 ali 2967244) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5570 – Platinum/Delphi na naslov: