(1)

Enostaven in strukturiran dostop do podatkov je pomemben, da lahko tisti, ki sprejemajo odločitve, profesionalni in mali vlagatelji, nevladne organizacije, organizacije civilne družbe, socialne in okoljske organizacije ter drugi deležniki v gospodarstvu in družbi, sprejemajo preudarne, informirane ter okoljsko in družbeno odgovorne naložbene odločitve, ki prispevajo k učinkovitemu delovanju trga. Zagotavljanje zanesljivih in sistematiziranih virov informacij je prav tako posebej pomembno za raziskovalce in strokovnjake v akademskih krogih, ki izvajajo empirične ali teoretične raziskave na področju finančnih trgov. Zagotavljanje lažjega dostopa do javnih informacij, vključno do informacij, ki se predložijo prostovoljno, je prav tako potrebno za povečanje priložnosti za rast malih in srednjih podjetij (MSP) ter za njihovo prepoznavnost in inovacije. Vzpostavitev skupnih podatkovnih prostorov Unije v ključnih sektorjih, vključno s finančnim sektorjem, služi zagotavljanju enostavnega dostopa do zanesljivih virov informacij v teh sektorjih.

(2)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 24. septembra 2020 z naslovom „Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt“ (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt za unijo kapitalskih trgov) predlagala izboljšanje javnega dostopa do finančnih in nefinančnih informacij subjektov z vzpostavitvijo evropske enotne točke dostopa (ESAP). V sporočilu Komisije z dne 24. septembra 2020 z naslovom „Strategija EU za digitalne finance“ (v nadaljnjem besedilu: strategija za digitalne finance) je na splošno določeno, kako bi lahko Unija v prihodnjih letih spodbujala digitalno preobrazbo financ, zlasti kako spodbujati financiranje, ki temelji na podatkih. Komisija je nato v svojem sporočilu z dne 6. julija 2021 z naslovom „Strategija za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo“ postavila trajnostno financiranje v središče finančnega sistema kot ključno sredstvo za doseganje zelenega prehoda gospodarstva Unije v okviru evropskega zelenega dogovora, ki ga je Komisija določila v sporočilu z dne 11. decembra 2019.

(3)

Da bi bil zeleni prehod gospodarstva Unije s trajnostnim financiranjem uspešen, je bistveno, da so informacije v zvezi s trajnostnostjo podjetij enostavno dostopne vlagateljem, tako da so bolje obveščeni, ko sprejemajo odločitve o naložbah. V ta namen je treba izboljšati javni dostop do finančnih in nefinančnih informacij subjektov, kot so družbe, podjetja in finančne institucije. Učinkovito sredstvo za doseganje tega na ravni Unije je vzpostavitev centralizirane platforme, ESAP, ki bo omogočila javni elektronski dostop do vseh relevantnih informacij.

(4)

ESAP bi moral javnosti zagotavljati enostaven, centraliziran dostop do objavljenih informacij o subjektih in njihovih produktih, ki so pomembne v zvezi s finančnimi storitvami, kapitalskimi trgi, trajnostnostjo in raznolikostjo, vendar ne bi smel vključevati tržnih informacij. Tak dostop je potreben, da bi zadostili naraščajočemu povpraševanju po razpršenih okoljskih, socialnih in upravljavskih finančnih produktih, ki so primerni za naložbe, ter da se kapital usmeri v te produkte. ESAP naj bi bil v prihodnost usmerjena platforma, ki bi morala omogočati vključitev javnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge, trajnostnost in raznolikost, ki izhajajo iz prihodnjih zakonodajnih aktov Unije, kot je direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o primerni skrbnosti podjetij glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937.

(5)

Vlagatelji, udeleženci na trgu, svetovalci, akademski krogi in širša javnost imajo lahko interes pridobiti informacije, ki so pomembne v zvezi s finančnimi storitvami, kapitalskimi trgi, trajnostnostjo in raznolikostjo, poleg tistih, ki jih je treba objaviti na podlagi prava Unije, kadar jih subjekt naredi javno dostopne. Zlasti MSP bi morda želela zagotoviti večjo javno dostopnost svojih informacij, da bi postala bolj vidna za potencialne vlagatelje, s čimer bi povečala in razpršila možnosti financiranja. Poleg tega udeleženci na trgu morda želijo zagotoviti več informacij, kot jih zahteva pravo Unije. Zato bi moral ESAP zagotavljati dostop do informacij, ki so pomembne v zvezi s finančnimi storitvami, kapitalskimi trgi, trajnostnostjo in raznolikostjo, ki jih prostovoljno objavi kateri koli subjekt, za katerega velja pravo države članice, kadar se tak subjekt odloči, da bo zagotovil dostop do teh informacij na ESAP. Take informacije bi se lahko predložilo prostovoljno, ko bosta zagotovljeni operativna stabilnost in učinkovitost ESAP, kar bi se v vsakem primeru zgodilo po predložitvi poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju, delovanju in učinkovitosti ESAP. Informacije, ki se predložijo prostovoljno, bi morale biti jasno opredeljene kot take.

(6)

Informacije, ki se predložijo prostovoljno, bi morale biti v enotni obliki ter po vsebini, vrednosti, uporabnosti in zanesljivosti primerljive z informacijami, ki se obvezno predložijo. Da bi zagotovili večjo primerljivost in uporabnost informacij, do katerih je omogočen dostop na ESAP, bi morali Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3), Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4), in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljnjem besedilu: evropski nadzorni organi), prek skupnega odbora pripraviti osnutek izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo metapodatke, ki jih je treba priložiti tem informacijam, in po potrebi oblike ali predloge, ki se uporabljajo za pripravo takih informacij. Skupni odbor bi moral upoštevati tudi vse obstoječe standarde iz ustreznih sektorskih zakonodajnih aktov Unije, zlasti pa vse standarde, ki so izrecno zasnovani za MSP.

(7)

ESAP ne bi smel uvajati novih zahtev glede razkritja v smislu vsebine, temveč bi moral graditi na obstoječih zahtevah iz zakonodajnih aktov Unije, navedenih v Prilogi k tej uredbi. Izogniti se je treba dvojnemu poročanju, da bi preprečili morebitno dodatno upravno in finančno breme za subjekte, zlasti MSP.

(8)

Na ESAP bi moralo biti možno vključiti tudi zgodovinske informacije, da bi povečali razpoložljivost in primerljivost informacij. Zgodovinske informacije bi morale zajemati informacije, ki so bile objavljene največ pet let preden jih je bilo treba predložiti ESAP. Da bi zagotovili dosledne in popolne nize zgodovinskih informacij bi morala možnost, da se dostop do zgodovinskih informacij omogoči na ESAP, ostati v pristojnosti organov za zbiranje podatkov, ki so organi, uradi ali agencije Unije.

(9)

ESAP bi bilo treba vzpostaviti z ambicioznim časovnim okvirom, hkrati pa sprejeti vmesne ukrepe za zagotovitev njegove operativne stabilnosti in učinkovitosti. Zlasti bi bilo treba zagotoviti dovolj časa za tehnično izvajanje ESAP in zbiranje informacij v državah članicah. Začetna faza razvoja ESAP bi morala trajati 12 mesecev, da se državam članicam in ESMA zagotovi dovolj časa za vzpostavitev informacijske infrastrukture in njeno testiranje na podlagi zbiranja omejenega števila informacijskih tokov. Posledično bi moral razvoj ESAP sčasoma in postopoma vključevati dodatno število informacijskih tokov in funkcionalnosti s hitrostjo, ki omogoča stabilen in učinkovit razvoj ESAP. Delovanje ESAP bi bilo treba med izvajanjem in delovanjem redno ocenjevati, da se omogočijo morebitne prilagoditve za potrebe uporabnikov in da se zagotovi njegova tehnična učinkovitost.

(10)

Informacije, ki so javno dostopne na ESAP, bi morali zbirati organi za zbiranje podatkov, imenovani za zbiranje informacij, ki jih subjekti morajo objaviti, ali organi za zbiranje podatkov, imenovani za zbiranje informacij, ki jih subjekti predložijo prostovoljno. Da bi zagotovili polno in cenovno učinkovito delovanje ESAP, bi morali organi za zbiranje podatkov prek enotnega vmesnika za aplikacijsko programiranje (API) informacije na avtomatiziran način dati na voljo ESAP. Organi za zbiranje podatkov bi morali, kolikor je to mogoče, uporabiti obstoječe postopke in infrastrukturo za zbiranje informacij na ravni Unije in nacionalni ravni, da bi informacije brez nepotrebnega odlašanja posredovali ESAP. Ne bi smelo biti obvezno, da se dostop do informacij omogoči na ESAP, preden se te informacije objavijo na podlagi veljavnih sektorskih zakonodajnih aktov Unije. Za namen omogočanja dostopa do informacij na ESAP bi morali organi za zbiranje podatkov hraniti informacije, ki so jih predložili subjekti ali so jih ustvarili organi za zbiranje podatkov sami, razen če so na podlagi prava Unije že določeni ustrezni alternativni mehanizmi shranjevanja. Od organov za zbiranje podatkov se ne bi smelo zahtevati, da vzpostavijo nove mehanizme shranjevanja, kadar se je za shranjevanje informacij mogoče zanesti na obstoječe mehanizme Unije ali nacionalne mehanizme. Države članice bi morale za zbiranje informacij, ki jih prostovoljno predložijo subjekti, imenovati vsaj en organ za zbiranje podatkov, ki je lahko isti kot organi za zbiranje informacij, ki jih subjekti morajo predložiti.

(11)

Da bi dosegli stroškovno učinkovito delovanje, bi morali imeti organi za zbiranje podatkov možnost, da svoje naloge prenesejo na tretjo osebo. Za tak prenos bi morali veljati ustrezni zaščitni ukrepi in se ne bi smel izvajati v tolikšni meri, da bi organ za zbiranje podatkov imel samo še vlogo „poštnega predala“. Naloge sprejemanja diskrecijske odločitve o zavrnitvi ali odstranitvi informacij, ki so očitno neprimerne, zlonamerne ali zunaj področja uporabe te uredbe, ne bi smelo biti mogoče prenesti. Vendar to pooblaščenemu subjektu ne preprečuje izvedbe take zavrnitve ali odstranitve v skladu s tovrstno diskrecijsko odločitvijo sprejeto s strani organa za zbiranje podatkov.

(12)

Da bi bile informacije, ki so javno dostopne na ESAP, digitalno uporabne, bi morali subjekti te informacije dati na voljo v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, ali, kadar to zahteva pravo Unije, v strojno berljivem formatu. Pri formatih, ki omogočajo izvlečenje podatkov, informacije niso nujno strukturirane tako, da so strojno berljive, medtem ko so strojno berljivi formati datotečni formati, ki so strukturirani tako, da lahko programske aplikacije enostavno identificirajo, prepoznajo in izvlečejo določene podatke, vključno s posameznimi navedbami dejstev, in notranjo strukturo teh podatkov. Oba formata bi morala biti odprta, da se omogoči najširša možna uporaba. Odprte formate je treba razumeti kot neodvisne od platforme in dostopne javnosti brez omejitev, ki bi ovirale ponovno uporabo informacij, ki jih vsebujejo. Evropski nadzorni organi bi prek skupnega odbora morali pripraviti osnutek izvedbenih tehničnih standardov, ki ga predložijo Komisiji in v katerem so opredeljene značilnosti strojno berljivih formatov in formatov, ki omogočajo izvlečenje podatkov, ter upoštevani razvijajoči se tehnološki trendi ali standardi. Za zagotovitev, da subjekti predložijo informacije v pravilnem formatu, in za odpravo kakršnih koli morebitnih tehničnih težav, s katerimi se srečujejo subjekti, bi morali organi za zbiranje podatkov opraviti avtomatizirano preverjanje ustreznosti v skladu s to uredbo, subjektom pa po potrebi zagotoviti pomoč.

(13)

Subjekti, ki organom za zbiranje podatkov predložijo informacije in metapodatke, bi morali ostati odgovorni za točnost in popolnost informacij v jeziku v katerem so predložene ter za zanesljivost teh informacij in metapodatkov. Na podlagi načel najmanjšega obsega in zaščite podatkov bi morali subjekti zagotoviti, da se osebni podatki ne vključijo v informacije, ki se predložijo, razen kadar ti podatki predstavljajo nujni element informacij o gospodarskih dejavnostih subjektov, tudi kadar se ime subjekta ujema z imenom lastnika. Kadar predložene informacije vsebujejo osebne podatke, bi morali subjekti zagotoviti, da se lahko za razkritje teh osebnih podatkov sklicujejo na enega od zakonitih razlogov za obdelavo iz Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(14)

Cilj ESMA je zaščititi javni interes s prispevanjem k stabilnosti in učinkovitosti finančnega sistema za gospodarstvo Unije, njene državljane in podjetja. V tem okviru ESMA prispeva zlasti k zagotavljanju integritete, preglednosti, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov. Med drugim ima nalogo, da izboljša zaščito vlagateljev. Glede na to bi moral biti ESMA zadolžen za vzpostavitev in delovanje ESAP.

(15)

Da bi subjekti in javnost lahko identificirali organe za zbiranje podatkov, ki zagotavljajo informacije za ESAP, bi moral ESMA na svojem spletnem mestu objaviti seznam organov za zbiranje podatkov in ta seznam redno posodabljati. Če so potrebne spremembe seznama bi jih bilo treba izvesti v najkrajšem možnem času.

(16)

ESAP bi lahko bil predmet kršitev zaupnosti, tveganj za integriteto in tveganj glede njegove razpoložljivosti in razpoložljivosti informacij, ki se obdelujejo na njem. Med temi tveganji so pomote, napake, namerni napadi in naravni dogodki, ki jih je treba šteti za operativna tveganja. ESMA in organi za zbiranje bi morali izvajati ustrezne in sorazmerne politike, vključno z rednimi pregledi, za zagotavljanje, da ESAP ščiti obdelane informacije in funkcije v skladu z najvišjimi ustreznimi standardi.

(17)

Za lažje iskanje, najdbo, priklic in uporabo podatkov bi moral ESMA zagotoviti, da ESAP ponuja sklop funkcionalnosti, vključno s funkcijo iskanja, storitvijo strojnega prevajanja in možnostjo izvlečenja informacij, ter elektronsko dostopnost za slabovidne in invalide s posebnimi potrebami pri dostopu. Funkcija iskanja bi morale biti na voljo v vseh uradnih jezikih Unije in temeljiti vsaj na metapodatkih, zagotovljenih na podlagi zakonodajnih aktov Unije, navedenimi v Prilogi k tej uredbi. Uporabniški vmesnik in funkcija iskanja v ESAP bi morala biti zasnovana tako, da bi bila čim bolj prijazna uporabniku, da omogočata visoko stopnjo primerljivosti podatkov in da ustrezata širokemu krogu potencialnih uporabnikov, kot so profesionalni in mali vlagatelji, akademske ustanove in organizacije civilne družbe.

(18)

Uporaba in ponovna uporaba informacij, ki so javno dostopne na ESAP, lahko izboljša delovanje notranjega trga in spodbudi razvoj novih storitev, ki združujejo take informacije in jih uporabljajo. Zato je treba, kadar je to upravičeno zaradi cilja v javnem interesu, dovoliti uporabo in ponovno uporabo informacij, ki so dostopne na ESAP, za druge namene kot za namene, za katere so bile informacije pripravljene. Vendar bi morali za tako uporabo in ponovno uporabo informacij kljub temu veljati objektivni in nediskriminatorni pogoji. Poleg tega bi bilo treba, kadar je ustrezno, uporabljati pogoje, ki ustrezajo pogojem iz odprtih standardnih dovoljenj v smislu Direktive (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta (7), ki omogočajo, da so podatki in vsebina prosto dostopni, da jih lahko vsakdo svobodno uporablja, spreminja in deli za kateri koli namen. Subjekti, ki predložijo svoje informacije organu za zbiranje podatkov, da se omogoči dostop do njih na ESAP, ne bi smeli omejiti uporabe in ponovne uporabe teh informacij za regulativne in nekomercialne namene na podlagi pravice sui generis, brez poseganja v pravo Unije o avtorski in drugih sorodnih pravicah. Niti ESMA niti organi za zbiranje podatkov ne bi smeli biti odgovorni za dostop do informacij, dostopnih na ESAP, njihovo uporabo ali ponovno uporabo, in sicer brez poseganja v načela nepogodbene odgovornosti iz člena 340 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(19)

Informacije, dane na voljo ESAP, bi bilo treba pravočasno dati na voljo javnosti. Zato bi morale biti informacije, ki jih organi za zbiranje podatkov zagotovijo ESAP, na ESAP dostopne brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v najkrajšem možnem času. Da bi zagotovili enotno kakovost informacij, bi morali organi za zbiranje podatkov izvajati avtomatizirano preverjanje ustreznosti in zavrniti predložene informacije, kadar ne izpolnjujejo potrebnih zahtev. Avtomatizirano preverjanje ustreznosti se ne bi smelo nanašati na vsebino informacij. Poleg avtomatiziranega preverjanja ustreznosti bi morali organi za zbiranje podatkov zavrniti ali odstraniti informacije, če na primer po prejemu informacij od deležnika ugotovijo, da ne spadajo na področje uporabe te uredbe ali da vključujejo vsebino, ki je očitno neprimerna ali zlonamerna. Organom za zbiranje podatkov ni treba ročno ali avtomatizirano preverjati, ali informacije ne spadajo na področje uporabe te uredbe oziroma ali so očitno neprimerne ali zlonamerne. Subjekti bi morali ostati odgovorni za vsebino. Ta uredba ne vpliva na druge obveznosti, ki bi jih organi za zbiranje podatkov lahko imeli na podlagi drugih določb prava Unije ali nacionalnega prava.

(20)

ESAP bi moral uporabnikom omogočiti brezplačen in nediskriminatoren dostop do informacij ter jim omogočiti njihovo iskanje, dostop do njih in njihov prenos z ESAP. Vendar bi moral imeti ESMA, da se ga zaščiti pred prevelikim finančnim bremenom zaradi stroškov, ki nastanejo zaradi zadovoljevanja potreb morebitnih intenzivnih uporabnikov, možnost ustvarjanja prihodka. Organu ESMA bi bilo zato treba z odstopanjem od splošnega načela brezplačnega dostopa do informacij omogočiti, da zaračunava pristojbine za specifične storitve, vključno s storitvami, ki imajo visoke stroške vzdrževanja ali podpore zaradi iskanja ali prenosa zelo velikih količin informacij ali visoke frekvence dostopa do informacij, ki so dostopne na ESAP, predvsem če se te informacije uporabljajo v komercialne namene. Vendar morebitne naložene pristojbine ne bi smele presegati stroškov, ki jih ima ESMA z zagotavljanjem teh specifičnih storitev. Vse pobrane pristojbine bi bilo treba dodeliti k splošnemu delovanju ESAP. Nekaterim uporabnikom, vključno z akademskimi krogi in organizacijami civilne družbe, se ne bi smele zaračunavati nobene pristojbine. Izračun pristojbin bi moral biti pregleden in temeljiti na jasnih načelih.

(21)

Za spodbujanje inovacij, ki temeljijo na podatkih, na področju financ, pomoč pri integraciji kapitalskih trgov v Uniji, usmerjanje naložb v trajnostne dejavnosti ter povečanje učinkovitosti za potrošnike in podjetja bi moral ESAP izboljšati dostop do javnih informacij, ki lahko vsebujejo osebne podatke. Vendar bi moral ESAP izboljšati dostop zgolj do tistih osebnih podatkov, ki so v informacijah objavljenih na podlagi pravne obveznosti ali, kadar so informacije objavljene prostovoljno, do tistih osebnih podatkov, ki se obdelujejo v skladu z zakonito podlago na podlagi Uredbe (EU) 2016/679. Pri vsaki obdelavi osebnih podatkov v okviru omogočanja dostopa do informacij na ESAP bi moral ESMA v vlogi nadzornika podatkov ESAP in organi za zbiranje podatkov zagotoviti, da se spoštujeta Uredba (EU) 2016/679 in Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (8). Subjekti, ki predložijo podatke, bi morali biti odgovorni za ugotavljanje prisotnosti katerih koli osebnih podatkov v predloženih informacijah in za obdelavo takih osebnih podatkov na podlagi ene od zakonitih podlag za obdelavo na podlagi Uredbe (EU) 2016/679. Informacij, ki jih spremljajo metapodatki, ki specificirajo, da vsebujejo osebne podatke, organi za zbiranje podatkov ali ESAP ne bi smeli hraniti dlje, kot je potrebno, v nobenem primeru pa ne dlje kot pet let, razen če je v zakonodajnih aktih Unije, navedenih v Prilogi k tej uredbi, določeno drugače.

(22)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je uradne pripombe podal 19. januarja 2022.

(23)

Evropska centralna banka je svoje mnenje predložila 7. junija 2022 (9).

(24)

Da bi se vzpostavilo in ohranilo zaupanje javnosti v ESAP in da bi zaščitili vsak subjekt pred neupravičenimi spremembami njegovih informacij, bi morali organi za zbiranje podatkov zagotavljati integriteto in verodostojnost vira informacij, ki jih predložijo subjekti. Natančneje, organi za zbiranje podatkov bi morali zagotoviti ustrezno raven avtentičnosti, razpoložljivosti, integritete in nezatajljivosti informacij, ki jih predložijo subjekti, da se dajo na voljo ESAP in so na njem dostopne. Nezatajljivost informacij pomeni, da je treba subjektu nuditi razumno zagotovilo, da je bila njegova predložitev opravljena, ter da ima prejemnik dokaz o identiteti subjekta. Za doseganje teh ciljev bi se lahko uporabljal kvalificirani elektronski žig, kakor je opredeljen v Uredbi (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (10). Specifični identifikator pravnih subjektov, kadar je na voljo, bi moral biti obvezna značilnost predloženih informacij.

(25)

Da bi bila za informacije na ESAP omogočena primerljivost skozi čas, bi morali imeti uporabniki dostop tudi do preteklih informacij, vključno z zgodovinskimi informacijami. ESAP bi moral omogočati dostop do informacij za razumno obdobje, razen če je v zakonodajnih aktih Unije, navedenih v Prilogi k tej uredbi, določeno drugače. V ta namen bi moral ESMA zagotoviti, da se osebni podatki na ESAP ne hranijo ali dajejo na voljo dlje, kot je potrebno po pravu Unije, in v vsakem primeru ne dlje kot pet let, razen če je v zakonodajnih aktih Unije s področja uporabe te uredbe določeno drugače.

(26)

Organi za zbiranje podatkov bi morali ESMA obvestiti o vseh večjih praktičnih težavah, ugotovljenih pri izvajanju njihovih nalog. ESMA bi moral v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA spremljati delovanje ESAP in o tem objaviti letno poročilo, da se omogoči preglednost morebitnih težav in se po potrebi sprejmejo ustrezni ukrepi. ESMA bo s pripravo letnega poročila o delovanju ESAP v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA pomagal tudi zagotoviti, da bodo vključeni pristojni organi in da se, kot je ustrezno, prek ad hoc delovne skupine, skupine ali odbora, ki jih bo ustanovil ESMA, posvetuje z drugimi deležniki.

(27)

Glede na pomen, ki ga ima poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju, delovanju in učinkovitosti ESAP za morebitno sprejetje delegiranega akta, s katerim bi odložili vključitev na ESAP informacij, za katere še ni potrebna predložitev organom za zbiranje podatkov na podlagi te uredbe pri uporabi Direktive (EU) 2023/2864 Evropskega parlamenta in Sveta (11) in Uredbe (EU) 2023/2869 Evropskega parlamenta in Sveta (12), je pomembno, da Komisija uporabi letna poročila o delovanju ESAP, ki jih pripravi ESMA, ter da opravi ustrezna posvetovanja z organi za zbiranje podatkov in ustreznimi strokovnimi skupinami, zlasti strokovno skupino Evropskega odbora za vrednostne papirje. Evropski parlament in Svet bi morala imeti, kadar menita, da je to primerno, dovolj priložnosti za razpravo o poročilu Komisije.

(28)

Da bi, kadar je potrebno, preložili vključitev nekaterih informacij, ki bi morale biti dostopne na ESAP, na ESAP, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z datumom, od katerega bi bilo treba te informacije predložiti za dostopnost na ESAP. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (13). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(29)

Za zagotovitev nemotene obdelave informacij, ki jih prejmejo ali pripravijo organi za zbiranje podatkov in so na voljo ESAP, je treba določiti nekatere jasne in podrobne zahteve, ki določajo format in metapodatke teh informacij ter kateri organi za zbiranje podatkov bi jih morali zbirati. Da se zagotovi kakovost informacij, ki jih organi za zbiranje podatkov predložijo ESAP, je treba opredeliti tudi značilnosti avtomatiziranih preverjanj ustreznosti, ki jih je treba izvesti za vsak element informacij, ki ga subjekti predložijo organom za zbiranje podatkov, tudi značilnosti kvalificiranega elektronskega žiga, ki ga je treba priložiti tem informacijam, kadar to zahtevajo organi za zbiranje podatkov. Za zagotovitev uporabe in ponovne uporabe podatkov na ESAP je treba določiti seznam določenih odprtih standardnih dovoljenj. Za omogočanje pravočasnega iskanja, najdbe in priklica podatkov bo treba določiti tudi značilnosti API in metapodatkov, ki jih je treba uporabljati. Uvesti bi bilo treba tudi dodatne zahteve v zvezi z učinkovitimi funkcijami iskanja, kot so specifični identifikator pravnih subjektov za subjekt, razvrstitev vrste informacij, ki jih predloži subjekt, in kategorijo subjekta po velikosti. V ta namen bi morali evropski nadzorni organi prek skupnega odbora pripraviti osnutek izvedbenih tehničnih standardov. Evropski nadzorni organi bi se morali pri pripravi izvedbenih tehničnih standardov prek skupnega odbora vnaprej posvetovati z organi za zbiranje podatkov ter analizirati zlasti morebitne s tem povezane stroške in koristi. Poleg tega bi moral imeti ESMA možnost, da pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo narava in obseg specifičnih storitev, za katere se lahko zaračunavajo pristojbine, ter s tem povezana struktura pristojbin. Ti izvedbeni tehnični standardi bi omogočili globalen in interoperabilen dostop do informacij subjektov. Kar zadeva izvedbene tehnične standarde v zvezi z informacijami o trajnostnosti, bi se morali evropski nadzorni organi prek skupnega odbora o pripravi osnutka teh standardov posvetovati z Evropsko svetovalno skupino za računovodsko poročanje. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejetje teh izvedbenih tehničnih standardov z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010, členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010 in členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(30)

Ker cilja te uredbe, in sicer prispevati k integraciji finančnih storitev in kapitalskih trgov Unije z zagotavljanjem enostavnega centraliziranega dostopa do javnih informacij o subjektih in njihovih produktih, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje dosežej na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(31)

ESAP je prvi ukrep v novem akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov in konkretna uresničitev strategije za digitalne finance. ESAP je torej velik projekt skupnega evropskega interesa na področju digitalnih financ. Zato bi bilo treba čim več sredstev pridobiti iz programa Digitalna Evropa, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta (14), zlasti v zgodnjih fazah razvoja ESAP, v skladu z zneski, predstavljenimi v delovnem dokumentu služb Komisije z dne 25. novembra 2021. Ta sredstva se dodelijo Komisiji med zgodnjim razvojem ESAP, da se zagotovi, da bo ESMA končni lastnik vseh nastalih sredstev. Potem ko bo prispevek iz programa Digitalna Evropa izčrpan, bi moralo financiranje ESAP slediti modelu, predvidenemu za financiranje ESMA do 31. decembra 2027. Prispevki pristojnih organov v okviru tega modela financiranja ne bi smeli preseči skupnega zneska 6 968 000 EUR. Vendar dodelitev sredstev po državah članicah ni odvisna od morebitne prekoračitve ocen stroškov, predstavljenih v delovnem dokumentu služb Komisije z dne 25. novembra 2021. O financiranju ESAP po decembru 2027 bi bilo treba razpravljati v ustreznem proračunskem postopku v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, ko se bo ocenilo, ali bi bil ustrezen večji prispevek iz proračuna Unije –

(1)

„subjekt“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo;

(2)

„organ za zbiranje podatkov“ pomeni organ, urad ali agencijo Unije, ali nacionalno telo, organ ali register, ki je imenovan kot tak na podlagi katerega koli zakonodajnega akta Unije iz člena 1(1), točke (a), ali ki ga za organ za zbiranje podatkov imenuje država članica v skladu s členom 3(2);

(3)

„format, ki omogoča izvlečenje podatkov“ pomeni vsak odprt format, kakor je opredeljen v členu 2, točka 14, Direktive (EU) 2019/1024, ki se široko uporablja ali ga zahteva pravo, ki omogoča izvlečenje podatkov s strojem in ki je človeku berljiv;

(4)

„strojno berljivi format“ pomeni strojno berljivi format, kakor je opredeljen v členu 2, točka 13, Direktive (EU) 2019/1024;

(5)

„kvalificirani elektronski žig“ pomeni kvalificirani elektronski žig, kakor je opredeljen v členu 3, točka 27, Uredbe (EU) št. 910/2014;

(6)

„vmesnik za aplikacijsko programiranje“ ali „API“ pomeni nabor funkcij, postopkov, opredelitev in protokolov za komunikacijo stroj-stroj in nemoteno izmenjavo podatkov;

(7)

„metapodatki“ pomeni strukturirane informacije, ki olajšujejo priklic, uporabo ali upravljanje informacijskega vira, vključno z opisom, razlago ali lociranjem vira teh informacij;

(8)

„osebni podatki“ pomeni osebne podatke, kakor so opredeljeni v členu 4, točka 1, Uredbe (EU) 2016/679.

(9)

„zgodovinske informacije“ pomeni informacije iz člena 1(1), točka (a), ki so bile objavljene največ pet let pred datumom začetka uporabe zahteve za predložitev navedenih informacij ESAP;

(10)

„skupni odbor“ pomeni odbor iz člena 54 Uredbe (EU) št. 1093/2010, člena 54 Uredbe (EU) št. 1094/2010 in člena 54 Uredbe (EU) št. 1095/2010.