(1)

Člen 1 Uredbe (EU) 2020/2170 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa, da je blago, uvoženo iz ozemelj zunaj Unije, upravičeno do obravnave v skladu z uvoznimi tarifnimi kvotami ali drugimi uvoznimi kvotami Unije le, če se to blago sprosti v prosti promet na ozemljih, navedenih v tem členu. Navedena določba obravnava tveganje za pravilno delovanje notranjega trga Unije in celovitost skupne trgovinske politike, ki bi izhajalo iz možnega izogibanja tarifnim kvotam ali drugim uvoznim kvotam Unije. Ozemlja iz člena 1 navedene uredbe ne vključujejo Severne Irske.

(2)

Sporazum o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (3) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o trgovini in sodelovanju) določa, da Unija odpre kvote za uvoz nekaterih izdelkov s poreklom iz Združenega kraljestva v Unijo. Poleg tega Sporazum o trgovini in sodelovanju Uniji podeljuje pravico do uvedbe tarifnih kvot ali drugih uvoznih kvot za uvoz blaga s poreklom iz Združenega kraljestva v določenih okoliščinah, tudi v okviru uporabe večstranskih zaščitnih ukrepov v skladu s Sporazumom STO. Zato je treba pojasniti, ali je blago s poreklom iz Združenega kraljestva in sproščeno v prosti promet na Severnem Irskem upravičeno do obravnave v okviru navedenih tarifnih kvot ali drugih uvoznih kvot.

(3)

Združeno kraljestvo zavezujejo ureditve iz Protokola o Irski/Severni Irski (v nadaljnjem besedilu: Protokol) k Sporazumu o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (4) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o izstopu). Zato se pravno razmerje med Unijo in Združenim kraljestvom v zvezi z blagom s poreklom iz Združenega kraljestva, ki je sproščeno v prosti promet na Severnem Irskem, bistveno razlikuje od razmerja med Unijo in katero koli drugo tretjo državo v zvezi z blagom s poreklom iz take tretje države, ki je sproščeno v prosti promet na Severnem Irskem.

(4)

Združeno kraljestvo je predložilo dokaze, da so bili nekateri izdelki iz jekla s poreklom iz Združenega kraljestva, za katere trenutno veljajo zaščitni ukrepi v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/159 (5) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelki), v znatnih količinah preneseni na Severno Irsko iz drugih delov Združenega kraljestva. Za zagotovitev ekonomske vzdržnosti teh prenosov in glede na posebne okoliščine na Severnem Irskem je primerno, da se omogoči izkoriščanje ustreznih tarifnih kvot Unije za zadevne izdelke, ko se sprostijo v prosti promet na Severnem Irskem.

(5)

Da bi omejili tveganje izogibanja tarifnim kvotam Unije, ki se uporabljajo za zadevne izdelke, pri uvozu enakih izdelkov s poreklom iz drugih držav, ko se taki izdelki sprostijo v prosti promet na Severnem Irskem, bi bilo treba zadevne izdelke pošiljati neposredno iz drugih delov Združenega kraljestva.

(6)

Poleg tega se je Združeno kraljestvo zavezalo, da bo v skladu s Protokolom sprejelo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se prenosi zadevnih izdelkov z uporabo tarifnih kvot Unije odštejejo od navedenih kvot takoj, ko se taki izdelki sprostijo v prosti promet na Severnem Irskem, na enak način, kot če bi bilo navedeno blago uvoženo v Unijo.

(7)

Ker se lahko potreba po uvozu zadevnih izdelkov na Severno Irsko sčasoma spreminja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte za prilagoditev seznama zadevnih izdelkov. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (6). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(8)

Uredbo (EU) 2020/2170 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Na podlagi člena 5(3) in (4) Protokola v povezavi s členom 13(3) Protokola bi se ta uredba morala uporabljati tudi za Združeno kraljestvo in v njem v zvezi s Severno Irsko.

(10)

Da bi se izognili morebitnim motnjam pri prenosu zadevnih izdelkov iz drugih delov Združenega kraljestva na Severno Irsko, bi morala ta uredba začeti veljati čim prej –

(1)

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) je bil ustanovljen z Uredbo Sveta (EGS) št. 302/93 (3). Navedena uredba je bila leta 2006 prenovljena z Uredbo (ES) št. 1920/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(2)

EMCDDA je bil ustanovljen, da bi Uniji, državam članicam in sodelujočim tretjim državam, zagotovil dejanske, objektivne, zanesljive in primerljive informacije o drogah, zasvojenosti z drogami in njihovih posledicah na evropski ravni, da bi jim pomagal zagotoviti splošen pregled nad temi informacijami za namene obveščanja o oblikovanju politik in usmerjanju pobud za boj proti drogam ter s tem pobudam dal dodano vrednost, kadar v okviru svojih pristojnosti sprejemajo ukrepe ali odločajo o ukrepih za obravnavanje pojava drog. Ustanovitev in delovanje EMCDDA sta očitno izboljšala razpoložljivost informacij o drogah in zasvojenosti z drogami ter njihovih posledicah po vsej Uniji in na mednarodni ravni.

(3)

Čeprav je njen splošni cilj še vedno veljaven in bi ga bilo treba ohraniti, Uredba (ES) št. 1920/2006 ne zagotavlja več ustreznega okvira za reševanje sedanjih in prihodnjih izzivov na področju drog. Zato bi bilo treba mandat EMCDDA pregledati, da bi ga med drugim nadomestili in okrepili. EMCDDA bi bilo treba preimenovati v Agencijo Evropske unije za droge (EUDA) (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Ker so potrebne bistvene spremembe Uredbe (ES) št. 1920/2006, da se upoštevata skupni pristop o decentraliziranih agencijah Unije, ki so ga 19. julija 2012 sprejeli Evropski parlament, Svet in Komisija, in razvoj dogodkov na področju pojava drog, bi bilo treba zaradi jasnosti in učinkovitosti navedeno uredbo razveljaviti in nadomestiti s to uredbo.

(4)

Uredba (ES) št. 1920/2006 je bila osredotočena predvsem na vprašanja, povezana z zdravjem. Čeprav je bistveno to osredotočenost ohraniti, saj so vprašanja v zvezi z zdravjem in ponudbo glede pojava drog neločljivo povezana, je treba obravnavati tudi ponudbo drog, da bi zmanjšali razpoložljivost drog v Uniji in omejili povpraševanje po njih ter tako prispevali k obravnavi s tem povezanih pomislekov glede varnosti in zaščite. Da bi Agencija zagotovila dejanske, objektivne, zanesljive in primerljive podatke ter analize, ki so pomembni za celotno Unijo, bi morala pojav drog obravnavati na podlagi z dokazi podprtega, celostnega, uravnoteženega in večdisciplinarnega pristopa k drogam, uporabi drog, motnjam zaradi uporabe drog in zasvojenosti z drogami, preventivi, zdravljenju, oskrbi, zmanjševanju tveganja in škode, rehabilitaciji, socialni reintegraciji in okrevanju, trgom z drogami in ponudbi drog, vključno z nedovoljeno proizvodnjo in prometom z njimi, ter drugimi zadevnimi vprašanji, povezanimi z drogami, in njihovimi posledicami. Pristop Agencije bi moral vključevati človekove pravice, vprašanje spola in enakosti spolov, starost, zdravje, enakost na področju zdravja in socialne vidike.

(5)

Delo Agencije bi se moralo izvajati z ustreznim upoštevanjem pristojnosti Unije in njenih držav članic na področju drog. Zajemati bi moral različne vidike pojava drog in uporabljene rešitve. Agencija bi morala zlasti upoštevati vse vidike, povezane z varovanjem in izboljšanjem zdravja, vključno s fizičnimi in duševnimi vidiki, ter morebitnim vplivom na javno zdravje. Agencija bi morala upoštevati tudi socialne vidike, vključno z vidiki, povezanimi s stigmatizacijo, marginalizacijo in ponovnim vključevanjem ljudi, ki uporabljajo droge. Pri tem bi morala Agencija upoštevati strateške dokumente Unije, povezane z drogami.

(6)

Agencija bi morala pri opravljanju svojih dejavnosti sodelovati z drugimi ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije v okviru njihovih mandatov in upoštevati njihove dejavnosti, da se prepreči podvajanje. Zlasti bi morala, ob ustreznem upoštevanju njunih mandatov, Agencija sodelovati z Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), ustanovljeno z Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta (5), da bi zagotovila zbiranje podatkov in spremljanje trendov v zvezi s ponudbo drog, vključno z nedovoljeno proizvodnjo in prometom z njimi, ter drugimi povezanimi kaznivimi dejanji, uporabo novih tehnologij in novimi psihoaktivnimi snovmi. Agencija bi morala sodelovati tudi na mednarodni ravni z ustreznimi organi in telesi v tretjih državah, zlasti v državah kandidatkah, ter podpirati ukrepe Unije in držav članic na ravni Združenih narodov. Tako sodelovanje mora biti v skladu z normami na področju človekovih pravic.

(7)

Da bi bila pri obravnavanju pojava drog čim bolj učinkovita, bi morala Agencija izmenjavati mnenja z ustreznimi deležniki in zlasti z znanstveno skupnostjo, vključno z akademiki, ter organizacijami civilne družbe, vključno z organizacijami ljudi, ki uporabljajo droge, in organizacijami skupnosti, na katere vplivata uporaba in prodaja drog ali kriminal, povezan z drogami. Glede na poseben pomen izkušenj organizacij civilne družbe na področju pristojnosti Agencije, bi morala Agencija pri svojih dejavnostih še naprej sodelovati z organizacijami civilne družbe, kot so tiste, ki so dejavne v ustreznih strokovnih skupinah Komisije za droge, sestavljenih iz organizacij civilne družbe. Agencija bi morala nameniti potrebna sredstva za posvetovanje, izmenjavo informacij in združevanje znanja s temi organizacijami, tudi na področju novih psihoaktivnih snovi. Kadar je ustrezno, bi morala Agencija organizirati namenska posvetovanja o temah v okviru svojega mandata.

(8)

Da bi razširjala zanesljive informacije o drogah in razmerah na področju drog, bi morala Agencija sodelovati pri dejavnostih komuniciranja o temah v okviru svojega mandata. Vendar se lahko pri komuniciranju s širšo javnostjo v zvezi z drogami včasih pojavijo nenamerne negativne posledice. Zato bi morala Agencija v okviru svojih dejavnosti komuniciranja in kadar je ustrezno razmisliti o razširjanju svojih poročil, vključno z začetnimi poročili in poročili o oceni tveganja glede novih psihoaktivnih snovi, znanstveni skupnosti in organizacijam civilne družbe, da bi čim bolj zmanjšala morebitno škodo povezano z drogami. Kadar Agencija ne more razširjati svojih poročil, zlasti zaradi prisotnosti tajnih ali občutljivih netajnih podatkov, bi lahko razmislila o objavi povzetkov teh poročil, da bi čim bolj zmanjšala morebitno škodo povezano z drogami.

(9)

Pri svojem delu bi morala Agencija ustrezno upoštevati hkratno uporabo več snovi, saj taka uporaba postaja vse bolj običajna.

(10)

Agencija bi morala razviti svoje dejavnosti na treh glavnih področjih kompetenc, in sicer spremljanja – da bi politike v večji meri temeljile na stvarnih podatkih –, pripravljenosti – da bi bili ukrepi v večji meri sprejeti na podlagi stvarnih podatkov –, in razvoja kompetenc – ki bi omogočil močnejši odziv Unije in držav članic na pojav drog.

(11)

Zbiranje, analiziranje in razširjanje podatkov bi morale še naprej biti glavne naloge Agencije. Pri zbiranju, analiziranju ali razširjanju podatkov bi morala Agencija ravnati skladno s pravnim okvirjem za obdelavo osebnih podatkov in ne bi smela razširjati ali posredovati podatkov, ki bi omogočali identifikacijo posameznikov ali majhnih skupin posameznikov. Standardni podatki se zbirajo prek nacionalnih kontaktnih točk, ki bi morale ostati glavni ponudniki podatkov za Agencijo. Agencija bi lahko uporabila tudi dodatne vire in organizirala srečanja strokovnjakov, vključno z virtualnimi srečanji. Poleg tega je z inovativnimi metodami zbiranja podatkov na voljo vedno več bolj ažurnih virov podatkov. Zato bi morala imeti Agencija dostop do zadevnih razpoložljivih podatkov, da bi dobila celostno sliko o pojavu drog v Uniji in zunanjih dejavnikih, ki vplivajo nanj. Za zagotovitev, da bo vsaka nacionalna kontaktna točka še naprej obveščena o razmerah v svoji državi članici, bi jo bilo treba redno obveščati o podatkih, ki zadevajo njeno državo članico in ki so zbrani iz dodatnih virov informacij, ter o dejavnostih mreže forenzičnih in toksikoloških laboratorijev, ustanovljene s to uredbo.

(12)

Nacionalne kontaktne točke so ključni akterji sistema Unije za spremljanje drog in poročanje o njih. Zbirajo informacije ter zagotavljajo primerljive in znanstveno utemeljene podatke o nacionalnih razmerah na področju drog, ki prispevajo k spremljanju razmer po vsej Uniji. Nacionalne kontaktne točke so prav tako ključne v procesu izboljšanja metodologij in orodij za zbiranje podatkov ter pri razvijanju ustreznih smernic za njihovo izvajanje. Poleg tega nacionalne kontaktne točke sodelujejo v sistemu zgodnjega opozarjanja in poročajo o novih trendih pri uporabi obstoječih psihoaktivnih snovi. Zato je bistveno, da se odnos med Agencijo in nacionalnimi kontaktnimi točkami vzajemno krepi. Zahteve Agencije po podatkih bi se morale odražati v nacionalnih kontaktnih točkah. Nacionalne kontaktne točke bi morale imeti v državah članicah pooblastila za prejemanje vseh ustreznih podatkov od različnih nacionalnih organov. Mandat Agencije bi moral omogočati, da se zbiranje podatkov v državah članicah čim bolj racionalizira, da bi se izognili dvojnemu poročanju in podvajanju prizadevanj, pri čemer bi se bilo treba izogibati harmonizacijskim ukrepom, odločitve o upravljanju, strukturi ali osnovnih nalogah nacionalnih kontaktnih točk v zvezi z drugimi pristojnimi nacionalnimi organi pa bi bilo treba v skladu s Pogodbama prepustiti državam članicam.

(13)

Treba je vzpostaviti temelje odnosa medsebojnega zaupanja in stalnega dialoga med Agencijo in nacionalnimi kontaktnimi točkami, in sicer na podlagi jasnega in učinkovitega mehanizma delovanja ter sklopa pravil. Agencija bi zato morala biti pooblaščena, da finančno podpira nacionalne kontaktne točke in prispeva k njihovemu učinkovitemu delovanju, vključno z zagotavljanjem ocene posameznih nacionalnih kontaktnih točk, neposredno povezane z njihovim prispevkom k usklajenemu delovanju Unije na področju drog.

(14)

Da bi podprle učinkovito ukrepanje Unije na področju drog in prispevale k delu Agencije, bi morale nacionalne kontaktne točke med drugim prevzeti usklajevalno vlogo pri dejavnostih, povezanih z zagotavljanjem skladnega zbiranja in spremljanja podatkov v zvezi z drogami, komuniciranju z Agencijo ter spodbujanjem z dokazi podprtega odločanja, zagotavljanjem medsektorskega in celovitega nacionalnega pogleda na razmere na področju drog, vključno z vsemi ustreznimi informacijami o novih trendih in izzivih, ter prispevanjem k določitvi ustreznih kazalnikov. Poleg tega imajo nacionalne kontaktne točke v skladu z nacionalnimi pristojnostmi ključno vlogo pri spodbujanju in podpiranju z dokazi podprtega odločanja, podpiranju sistemov sodelovanja, ocenjevanju potreb ustreznih deležnikov po informacijah ter pripravi posodobljenega seznama nacionalnih virov informacij o drogah.

(15)

Da bi olajšali in strukturirali zbiranje kvalitativnih in kvantitativnih podatkov in izmenjavo kvalitativnih in kvantitativnih informacij ter podprli vzpostavitev integriranega in interoperabilnega sistema spremljanja, ki bi omogočal spremljanje v realnem času, bi morala Agencija razviti in uporabljati ustrezne digitalne rešitve, potrebne za opravljanje svojih nalog.

(16)

Da se Agenciji omogoči boljša uporaba informacij, ki so ji na voljo, na primer za sprejemanje bolj proaktivnih ukrepov, kot sta priprava ocen ogroženosti ter posredovanje strateških obveščevalnih poročil in opozoril, in da se izboljša pripravljenost Unije na prihodnji razvoj dogodkov, bi bilo treba okrepiti zmogljivosti Agencije za spremljanje in analizo glede na zmogljivosti EMCDDA.

(17)

Za izboljšanje pripravljenosti Unije je potrebna celostna slika morebitnega prihodnjega razvoja dogodkov na področju pojava drog. Da bi se Agencija pripravila na tak prihodnji razvoj dogodkov ter zanj oblikovalce politik bolje opremila, bi morala izvajati redne napovedi in pri tem upoštevati megatrende, tj. dolgoročne gonilne sile, ki so trenutno opazne in bodo najverjetneje pomembno vplivale na prihodnost, da bi opredelila nove izzive in priložnosti za odzivanje na težave z drogami.

(18)

Pojav drog postaja vse bolj tehnološko podprt, kot se je pokazalo med pandemijo COVID-19, ko je bilo opaženo večje prevzemanje novih tehnologij za lažjo distribucijo drog. Po ocenah sta približno dve tretjini ponudb na trgih v temnem omrežju povezani z drogami. Pri nedovoljenem prometu z drogami se uporabljajo različne platforme, vključno z omrežji družbenih medijev in mobilnimi aplikacijami. Ta razvoj se odraža tudi v odzivih na pojav drog, in sicer s povečano uporabo internetnih komunikacij in spletnih intervencij, vključno z mobilnimi aplikacijami in intervencijami v okviru e-zdravja. Agencija bi morala skupaj z drugimi ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije in brez podvajanja prizadevanj spremljati tak razvoj dogodkov v okviru svojega celostnega pristopa k pojavu drog.

(19)

Nove psihoaktivne snovi, ki predstavljajo tveganje za javno zdravje in socialna tveganja po vsej Uniji, bi bilo treba ustrezno obravnavati. Zato je treba spremljati nove psihoaktivne snovi in ohraniti sistem zgodnjega opozarjanja, vzpostavljenega na podlagi Uredbe (ES) št. 1920/2006, da se omogoči hiter odziv. Določbe navedene uredbe v zvezi z izmenjavo informacij o novih psihoaktivnih snoveh in sistemom zgodnjega opozarjanja nanje, vključno z začetnimi poročili in ocenami tveganja za nove psihoaktivne snovi, so bile nedavno spremenjene in bi morale v tej uredbi ostati nespremenjene.

(20)

Agencija bi morala na podlagi okrepljenega spremljanja, ki ga izvaja, in izkušenj, pridobljenih pri pripravi ocen tveganja za nove psihoaktivne snovi, razviti splošne zmogljivosti za ocenjevanje zdravstvene in varnostne ogroženosti. Nujno je potrebna večja zmogljivost za proaktivno in hitro prepoznavanje novih groženj ter obveščanje o oblikovanju protiukrepov, saj sedanja dinamična narava pojava drog pomeni, da se lahko s tem povezani izzivi hitro razširijo prek meja.

(21)

Ker lahko nevarne snovi in določeni vzorci uporabe škodujejo zdravju, bi morala imeti Agencija možnost, da izdaja opozorila, ki dopolnjujejo ustrezne nacionalne sisteme opozarjanja in ne posegajo vanje. V podporo tej funkciji bi morala Agencija razviti evropski sistem opozarjanja na droge, ki bo dostopen nacionalnim organom. Ta sistem bi moral olajšati hitro izmenjavo informacij, ki lahko zahtevajo hitro ukrepanje za ohranitev zdravja, socialnih vidikov, varnosti in zaščite. Agencija bi morala biti sposobna, da pod pogoji iz te uredbe razvije sistem opozarjanja, s katerim bi ljudem, ki uporabljajo ali bi lahko uporabljali določene droge, omogočili dostop do informacij o prepoznanih tveganjih.

(22)

Predhodne sestavine so snovi, potrebne za proizvodnjo drog, kot so amfetamini, kokain in heroin. Ker se nezakonita proizvodnja drog v Uniji povečuje, bi bilo treba okrepiti preprečevanje preusmerjanja in trgovanja s predhodnimi sestavinami z zakonitih poti v nezakonito proizvodnjo drog. Za podporo tega prizadevanja bi morala imeti Agencija vlogo pri spremljanju preusmerjanja predhodnih sestavin in trgovanja z njimi ter pomagati Komisiji pri izvajanju prava Unije o predhodnih sestavinah.

(23)

Ker obstaja vse večja potreba po forenzičnih in toksikoloških podatkih in specialističnem strokovnem znanju ter potreba po boljšem usklajevanju med laboratoriji v državah članicah, bi bilo treba vzpostaviti mrežo forenzičnih in toksikoloških laboratorijev, ki imajo znanje na področju drog in z njimi povezane škode. Ta mreža bi morala Agenciji omogočiti dostop do ustreznih informacij, povečati njene zmogljivosti na tem področju in podpirati izmenjavo znanja med ustreznimi laboratoriji v državah članicah, ne da bi si Agencija povzročila visoke stroške ustanovitve in delovanja lastnega laboratorija.

(24)

Mreža forenzičnih in toksikoloških laboratorijev bi morala biti reprezentativna za države članice, tako da bi imela vsaka od njih možnost, da v mrežo imenuje do tri laboratorije, ki pokrivajo tako toksikološko kot forenzično strokovno znanje. Da bi zagotovili najširšo možno pokritost, bi morali imeti možnost sodelovanja v mreži tudi strokovnjaki iz drugih laboratorijev, ki so pomembni za delo Agencije, vključno s strokovnjaki iz evropske mreže carinskih laboratorijev. Tako sodelovanje bi vsem sodelujočim laboratorijem omogočilo vzajemno učenje na različnih področjih, podpiralo izmenjavo informacij med ustreznimi laboratoriji in zmanjšalo stroške za posamezne laboratorije.

(25)

Za izboljšanje znanja na področju, ki ga pokriva mandat Agencije, in podporo državam članicam bi morala Agencija opredeliti in financirati ustrezne projekte, kot so razvoj referenčnih standardov za nove droge, priprava toksikoloških ali farmakoloških študij, izvajanje inovativnih pristopov k raziskavam in profiliranje drog. Projekte, ki jih financira Agencija, bi bilo treba vključiti v konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Agencije in jih objaviti.

(26)

Agencija bo imela možnost, da dostopa do podatkov in pridobiva potrebne znanstvene izkušnje za razvoj in spodbujanje ukrepov ter najboljših praks, ki so podprte z dokazi, da ozavešča o škodljivih učinkih drog, preprečevanju, ukrepih za zmanjšanje tveganja in škode, zdravljenju, oskrbi, rehabilitaciji in okrevanju ter, kadar je ustrezno, upošteva vidik spola in vidik starosti. Agencija bi morala spodbujati izvajanje in posodabljanje obstoječih standardov kakovosti za preprečevanje uporabe drog (evropski standardi kakovosti na področju preventive) in načrta, ki oblikovalcem odločitev in politik zagotavlja znanje o najučinkovitejših in z dokazi podprtih preventivnih ukrepih in pristopih (načrt Evropske unije na področju preventive), vključno s tem, kako doseči prebivalstvo z visokim tveganjem.

(27)

Ker Agencija deluje na ravni celotne Unije, bi morala biti sposobna oceniti nacionalne ukrepe in usposabljanje, na primer na področju preprečevanja, vključno z vidika spola občutljivim in starosti primernim preprečevanjem, zdravljenjem, zmanjševanjem škode, okrevanjem in drugih s tem povezanih ukrepov, da bi ugotovila, ali odražajo najnovejšo znanstveno stanje in ali so se izkazali za učinkovite. Pozitivna ocena nacionalnih ukrepov bi se lahko uporabila kot znak kakovosti.

(28)

Glede na to, da bo imela Agencija edinstven položaj na ravni Unije, ki ji bo omogočal primerjavo podatkov in najboljših praks, bi morala biti Agencija sposobna zagotavljati podporo, med drugim, kadar bi to zahtevale države članice, kot sredstvo za pomoč pri bolj strukturiranemu ocenjevanju in pripravi nacionalnih strategij na področju drog v vseh državah članicah. Poleg tega bi bilo treba glede na strokovno znanje, ki ga bo Agencija razvila na teh področjih, okrepiti njeno vlogo pri zagotavljanju usposabljanja in podpore državam članicam pri izvajanju standardov kakovosti in dobrih praks.

(29)

Mednarodno sodelovanje bi moralo biti del temeljnih nalog Agencije, odgovornosti pa bi bilo treba jasno vzpostaviti, da se ji omogoči vsestransko sodelovanje v takih dejavnostih in odzivanje na zahteve mednarodnih organizacij in drugih organov ter tretjih držav. Agencija bi morala biti sposobna zagotavljati ustrezna znanstvena in z dokazi podprta orodja, ki bi prispevala k razvoju in izvajanju zunanje razsežnosti politike Unije na področju drog ter k pomembni vlogi Unije na večstranski ravni, v skladu s Pogodbama, da bi se zagotovilo učinkovito in skladno izvajanje politike Unije na področju drog na notranji in mednarodni ravni. Delo na tem področju bi moralo temeljiti na okviru za mednarodno sodelovanje, ki ga je razvila Agencija. Okvir za mednarodno sodelovanje bi moral biti v skladu s Pogodbama in prednostnimi nalogami Unije na področju mednarodnega sodelovanja in bi moral slediti ustreznim instrumentom Združenih narodov. Agencija bi morala redno pregledovati okvir za mednarodno sodelovanje, da se zagotovi, da bo ta ustrezno odražal mednarodni razvoj dogodkov in prednostne naloge.

(30)

Da bi se izkoristil celotni potencial financiranja Unije za raziskave na področju varnosti in zdravja ter obravnavalo kar je potrebno s politiko na področju drog, bi morala Agencija Komisiji pomagati pri opredelitvi ključnih raziskovalnih tem ter pri pripravi in izvajanju okvirnih programov Unije za raziskave in inovacije, ki so pomembni za cilje Agencije. Kadar Agencija Komisiji pomaga pri opredeljevanju ključnih raziskovalnih tem ali pri pripravi in izvajanju okvirnega programa Unije, ne bi smela prejemati financiranja v okviru tega programa ter bi morala sprejeti vse potrebne ukrepe, da se preprečijo nasprotja interesov. Agencija bi morala sodelovati pri pobudah na ravni Unije, namenjenih raziskavam in inovacijam, da se zagotovita razvoj tehnologij, potrebnih za njene dejavnosti, in njihova razpoložljivost za uporabo. Načrtovane dejavnosti za raziskave in inovacije bi morale biti navedene v enotnem programskem dokumentu z večletnim in letnim delovnim programom Agencije.

(31)

Komisija in države članice bi morale biti zastopane v upravnem odboru Agencije, da se zagotovi učinkovit nadzor nad delovanjem Agencije. Člane in namestnike članov upravnega odbora bi bilo treba imenovati ob upoštevanju njihovih relevantnih vodstvenih, upravnih in proračunskih spretnosti. Namestniki članov bi morali delovati kot polnopravni člani, če so zadevni člani odsotni. Namestniki članov se lahko sej udeležijo tudi v navzočnosti zadevnih članov, pri čemer se razume, da to za Agencijo ne pomeni dodatnih stroškov in da namestniki članov ne sodelujejo pri glasovanju.

(32)

Upravni odbor bi moral dobiti potrebna pooblastila, zlasti za sprejetje proračuna, ustreznih finančnih pravil in dokumentov načrtovanja ter konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih. Za zagotovitev neodvisnega delovanja in integritete Agencije bi moral upravni odbor sprejeti tudi pravila za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov v zvezi s svojimi člani, člani izvršnega odbora, člani znanstvenega odbora, člani Evropske informacijske mreže na področju drog in odvisnosti od drog (v nadaljnjem besedilu: mreža Reitox), napotenimi nacionalnimi strokovnjaki in drugim osebjem, ki ni zaposleno v Agenciji. Pri tem je pomembno, da Agencija ustrezno upošteva priporočila in smernice v zvezi s tem, zlasti priporočila in smernice Evropskega varuha človekovih pravic, ter smernice Komisije za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov v decentraliziranih agencijah EU z dne 10. decembra 2013. Upravni odbor bi moral izvrševati pooblastila organa za imenovanja, kar zadeva osebje Agencije, vključno z izvršnim direktorjem.

(33)

Pomembno je, da si vse strani, zastopane v upravnem odboru, prizadevajo za pluralnost perspektiv in izkušenj, ki so zastopane pri njegovem delu, hkrati pa zagotavljajo neprekinjenost njegovega dela. Vse strani bi si morale prizadevati za uravnoteženo zastopanost spolov v upravnem odboru.

(34)

Upravnemu odboru bi moral pri pripravi njenih odločitev pomagati izvršni odbor. Agencijo bi moral voditi izvršni direktor. Znanstveni odbor bi moral še naprej pomagati upravnemu odboru in izvršnemu direktorju v zvezi z ustreznimi znanstvenimi zadevami.

(35)

Upravni odbor bi moral imenovati izvršnega direktorja na podlagi odprtega in preglednega izbirnega postopka, ki ga organizira in vodi Komisija. V skladu s prakso, ki jo EMCDDA uporablja pri imenovanju izvršnega direktorja, bi morala Komisija razmisliti o vključitvi predstavnika upravnega odbora kot opazovalca v postopek imenovanja. Ocena, ki jo Komisija opravi ob koncu začetnega petletnega mandata izvršnega direktorja, bi morala vključevati predhodni prispevek upravnega odbora o uspešnosti izvršnega direktorja.

(36)

Pomembno je, da se Agenciji zagotovijo ustrezna sredstva za izvajanje njenih nalog, ciljev in odgovornosti na podlagi te uredbe ter da se ji dodeli samostojen proračun, ki bo odražal njeno poslanstvo. Financirati bi ga bilo treba zlasti s prispevkom iz splošnega proračuna Unije. Proračunski postopek Unije bi se moral uporabljati za prispevek Unije in vse druge subvencije v breme splošnega proračuna Unije. Računsko sodišče bi moralo opravljati revizijo računovodskih izkazov Agencije.

(37)

Da bi države članice in druge deležnike dodatno podprli pri razumevanju in obravnavanju pojava drog, bi bilo treba uvesti možnost, da Agencija opravlja dodatne storitve, ki presegajo njene temeljne naloge, določene v tej uredbi, proti plačilu pristojbin. Metoda izračuna pristojbin, ki jih zaračunava Agencija, bi morala biti pregledna. Pristojbine, ki jih zaračunava Agencija, bi morale kriti celotne stroške izvajanja dejavnosti, povezanih z opravljenimi storitvami, vključno s stroški za osebje in operativnimi stroški. Kadar so bile pristojbine zaračunane v proračunskem letu, bi bilo treba začasnim računovodskim izkazom Agencije priložiti poročilo o teh pristojbinah. Taka poročila bi morala biti tudi predmet revizije Računskega sodišča. Pristojbine bi bilo treba določiti na ravni, ki preprečuje primanjkljaj ali znatno kopičenje presežka, v nasprotnem primeru pa bi jih bilo treba revidirati.

(38)

Izvršni direktor bi moral Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti letno poročilo Agencije. Poleg tega bi morala imeti Evropski parlament in Svet možnost povabiti izvršnega direktorja, da poroča o izvrševanju svojih dolžnosti.

(39)

Za Agencijo bi se morala uporabljati Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Agencija bi morala biti glede svojih dejavnosti čim bolj pregledna, pri čemer pa ne bi smela ogroziti doseganja cilja svojih operacij.

(40)

Za Agencijo bi se morala uporabljati Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7) ter Medinstitucionalni sporazum z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (8), h kateremu je pristopil EMCDDA.

(41)

Agencija obdeluje podatke, ki zahtevajo posebno varstvo, zlasti tajne podatke EU in občutljive netajne podatke. Agencija bi morala pripraviti pravila o zaupnosti in obdelovanju takih podatkov. Pravila o varovanju tajnih podatkov EU bi morala biti skladna s sklepoma Komisije (EU, Euratom) 2015/443 (9) in (EU, Euratom) 2015/444 (10). V skladu z navedenima pravnima aktoma Agencija ne bi smela objavljati občutljivih podatkov. Prav tako ne bi smela razkrivati zaupnih poslovnih informacij tretjih oseb.

(42)

Za nadzor in zagotavljanje uspešnosti Agencije ter za zagotovitev, da ji njen mandat omogoča izvajanje potrebnih dejavnosti, ki jih zahteva razvoj dogodkov na trgih z drogami in v zadevni politiki, bi bilo treba redno izvajati zunanjo oceno dela Agencije in po potrebi ustrezno prilagoditi njen mandat.

(43)

Agencija bi morala pri izvajanju svojega delovnega programa ob vsestranskem upoštevanju temeljnih pravic tesno sodelovati z ustreznimi mednarodnimi organizacijami ter drugimi vladnimi in nevladnimi organi, vključno z ustreznimi tehničnimi organi iz Unije in zunaj nje, v skladu z ustreznimi določbami Pogodb ter pristojnostmi države članice, zlasti da se prepreči podvajanje dela in zagotovi dostop do vseh podatkov in orodij, potrebnih za izvajanje njenega mandata.

(44)

Agencija bi morala nadomestiti in naslediti EMCDDA. Zato bi morala biti pravna naslednica vseh pogodb EMCDDA, vključno s pogodbami o zaposlitvi, obveznostmi in lastnino. Mednarodni sporazumi, ki jih je EMCDDA sklenil pred 2. julijem 2024, bi morali ostati v veljavi.

(45)

Ker cilja te uredbe, in sicer ustanovitve agencije za obravnavanje pojava drog, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

(1)

Svet je 22. maja 2018 pooblastil Komisijo za pogajanja o Sporazumu o prosti trgovini z Novo Zelandijo.

(2)

Pogajanja o Sporazumu o prosti trgovini med Evropsko unijo in Novo Zelandijo (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) so bila uspešno zaključena 30. junija 2022.

(3)

Sporazum bi bilo treba podpisati –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2023/194 (1) določa ribolovne možnosti za leto 2023 za nekatere staleže rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije. Celotne dovoljene ulove (TAC) in ukrepe, ki so funkcionalno povezani s TAC, določene z Uredbo (EU) 2023/194, bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevali objava znanstvenega mnenja in izidi posvetovanj s tretjimi državami.

(2)

Uredba (EU) 2023/194 določa nični TAC za sardona (Engraulis encrasicolus) na podobmočjih 9 in 10 Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) ter v vodah Unije razdelka 34.1.1 Odbora za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik (CECAF) za obdobje od 1. julija 2023 do 30. junija 2024, dokler ICES ne objavi svojega znanstvenega mnenja za navedeni stalež in za navedeno obdobje. Da se omogoči nadaljevanje ribolova do določitve dokončnega TAC za navedeni stalež na podlagi navedenega znanstvenega mnenja, bi bilo treba določiti začasni TAC na ravni 4 564 ton za obdobje od 1. julija 2023 do 30. septembra 2023. Navedena raven ustreza ulovom navedenega staleža v tretjem četrtletju leta 2022.

(3)

Unija, Združeno kraljestvo in Norveška so se 12. maja 2023 posvetovali o ravni ribolovnih možnosti za papalino (Sprattus sprattus) na podobmočju ICES 4 in v razdelku ICES 3a za obdobje od 1. julija 2023 do 30. junija 2024 ter o ravni TAC za papalino za navedeno obdobje v vodah Unije in Združenega kraljestva podobmočja ICES 4 in razdelka ICES 2a ter v vodah Unije in norveških vodah razdelka ICES 3a. Ta posvetovanja so potekala na podlagi stališča Unije, ki ga je Svet potrdil 4. maja 2023. Te TAC bi bilo zato treba določiti na ravneh, dogovorjenih z Združenim kraljestvom in Norveško.

(4)

Unija in Združeno kraljestvo sta se 4. maja 2023 posvetovala o ravni TAC za papalino v vodah Unije in Združenega kraljestva razdelkov ICES 7d in 7e za obdobje od 1. julija 2023 do 30. junija 2024. Ta posvetovanja so bila opravljena na podlagi člena 498(2), (4) in (6) Sporazuma o trgovini in sodelovanju (2) ter na podlagi stališča Unije, ki ga je Svet potrdil 27. aprila 2023. Izid teh posvetovanj je bil dokumentiran v pisnem zapisniku. Ta TAC bi bilo zato treba določiti na ravni, dogovorjeni z Združenim kraljestvom.

(5)

Glede na to, da je za več staležev bodisi biomasa pod mejno referenčno točko (Blim) bodisi ICES ne določa referenčnih točk ohranjanja, temveč priporoča ničelni ulov ali prekinitev ciljnega ribolova, bi bilo treba v letu 2023 prepovedati vsakoletno prilagodljivost na podlagi členov 3 in 4 Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 (3).

(6)

Kode za več pogojev v zvezi z norveškimi kvotami v okviru TAC iz dela B Priloge IA k Uredbi (EU) 2023/194, ki določajo, na katerih območjih Norveška lahko lovi količine rib, ki so ji na voljo, manjkajo ali so nepravilne in bi bilo zato treba spremeniti Prilogo IA k navedeni uredbi.

(7)

Člena 15 in 17 Uredbe (EU) 2022/2056 Evropskega parlamenta in Sveta (4) prepovedujeta obdržanje na krovu, pretovarjanje, shranjevanje na ribiškem plovilu ali iztovarjanje katerega koli celega dolgoplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus) ali njegovih delov oziroma katerega koli celega svilnatega morskega psa (Carcharhinus falciformis) ali njegovih delov na območju, ki ga zajema Konvencija o ohranjanju in upravljanju izrazito selivskih staležev rib v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana (WCPFC). Da bi se izognili prekrivanju določb o isti zadevi, je primerno črtati člen 45 Uredbe (EU) 2023/194.

(8)

Na podlagi več priporočil Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) lahko Unija na zahtevo določeni odstotek svoje kvote za staleže na območju konvencije ICCAT, ki je ostala v predzadnjem ali predhodnem letu neizkoriščena, prenese v dano leto v skladu s pravili, ki jih za vsak stalež ICCAT določi ICCAT. Uredba Sveta (EU) 2022/109 (5) in Uredba (EU) 2023/194 določata kvote Unije za staleže ICCAT za leto 2022 oziroma leto 2023 v skladu z izidom letnega zasedanja ICCAT v predhodnem letu, pri katerem se po potrebi upoštevajo prenosi neporabljenih kvot Unije. Teh prenosov ne bi smelo biti mogoče kombinirati s prenosi kvot iz člena 4 Uredbe (ES) št. 847/96 in zato bi bilo treba uporabo takšnih prenosov za navedeno obdobje prepovedati.

(9)

Pet držav članic je Komisiji predložilo spremembe svojega načrta za upravljanje gojenja v skladu s členom 6(3) Uredbe (EU) 2016/1627 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Komisija je na podlagi teh sprememb 9. maja 2023 sekretariatu ICCAT poslala spremenjeni načrt Unije za upravljanje gojenja za leto 2023, ICCAT pa je te spremembe tega načrta Unije objavila 11. maja 2023. Največji vnos v ribogojnice in njihovo zmogljivost v Uniji bi bilo zato treba spremeniti v skladu s temi spremembami.

(10)

Uredbi (EU) 2023/194 in (EU) 2022/109 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Da bi se lahko ribolov nadaljeval od 1. julija 2023 naprej, bi morala ta uredba začeti veljati nemudoma.

(12)

Določbe iz te uredbe, ki spreminjajo nekatere določbe iz Uredbe (EU) 2023/194, bi se morale uporabljati od 1. januarja 2023 v skladu z obdobjem uporabe navedenih spremenjenih določb. Določbe te uredbe v zvezi z ribolovnimi možnostmi za sardona in papalino ter črtanje člena 45 Uredbe (EU) 2023/194 bi se morali uporabljati od 1. julija 2023. Določbe iz te uredbe o ICCAT, ki spreminjajo nekatere določbe iz Uredbe (EU) 2022/109, bi se morale uporabljati od 1. januarja 2022 v skladu z obdobjem uporabe navedenih spremenjenih določb. Takšna retroaktivna uporaba ne vpliva na načeli pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj, saj se zadevne ribolovne možnosti s temi spremembami povečajo ali pa ustrezne količine še niso bile prenesene na podlagi člena 4(2) Uredbe (ES) št. 847/96 –

(1)

Komisija je preučila vlogo za odobritev sprememb specifikacije proizvoda za zaščiteno geografsko označbo „Extremadura“, ki jo je Španija poslala v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(2)

Komisija je vlogo za odobritev sprememb specifikacije proizvoda objavila v Uradnem listu Evropske unije (2), kot zahteva člen 97(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(3)

Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(4)

Spremembo specifikacije proizvoda bi bilo zato treba odobriti v skladu s členom 99 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

Komisija je preučila vlogo za odobritev sprememb specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla „Balaton/Balatoni“, ki jo je Madžarska poslala v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(2)

Komisija je vlogo za odobritev sprememb specifikacije proizvoda objavila v Uradnem listu Evropske unije (2), kot zahteva člen 97(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(3)

Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(4)

Spremembo specifikacije proizvoda bi bilo zato treba odobriti v skladu s členom 99 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

V skladu s členom 97(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 je Komisija preučila vlogo Italije za registracijo imena „Canelli“ in jo objavila v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(3)

V skladu s členom 99 Uredbe (EU) št. 1308/2013 bi bilo treba ime „Canelli“ zaščititi in ga vpisati v register iz člena 104 navedene uredbe.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju odstopanja cen glede na poreklo.

(3)

Uredbo (ES) št. 1484/95 bi bilo zato treba spremeniti.

(4)

Ker se mora ta ukrep začeti uporabljati čim prej po objavi posodobljenih podatkov, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave –

(1)

V Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 so določeni seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoji njihove uporabe.

(2)

V Uredbi Komisije (EU) št. 231/2012 (3) so določene specifikacije za aditive za živila, navedene v prilogah II in III k Uredbi (ES) št. 1333/2008.

(3)

Seznami Unije aditivov za živila in specifikacije se lahko posodobijo v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 na pobudo Komisije ali z zahtevkom.

(4)

Glicerol (E 422), poliglicerolni estri maščobnih kislin (E 475) in poliglicerol poliricinoleat (E 476) so snovi, odobrene v skladu s prilogama II in III k Uredbi (ES) št. 1333/2008.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je 15. marca 2017 izdala znanstveno mnenje o ponovni oceni glicerola (E 422) kot aditiva za živila (4), v katerem je ugotovila, da ni potrebe po numerično določenem sprejemljivem dnevnem vnosu in da aditiv za živila za sporočene uporabe ne vzbuja varnostnih pomislekov. Agencija je priporočila nekatere spremembe specifikacij za E 422 iz Uredbe (EU) št. 231/2012 ter to, da se Agenciji zagotovi več informacij o uporabah in ravneh uporabe.

(6)

Komisija je na podlagi potreb po podatkih, ki jih je opredelila Agencija, 23. novembra 2018 objavila javni razpis za zbiranje tehničnih podatkov o aditivu za živila glicerol (E 422).

(7)

Potem ko so zainteresirani nosilci dejavnosti predložili podatke, je Komisija Agencijo zaprosila za znanstveno mnenje, s katerim bi potrdila, da tehnični podatki, ki so jih predložili zainteresirani nosilci dejavnosti, ustrezno podpirajo spremembo specifikacij za aditiv za živila glicerol (E 422), da se uskladijo z veljavnimi standardi, kot je priporočila Agencija.

(8)

Agencija je v znanstvenem mnenju, sprejetem 18. maja 2022 (5), ugotovila, da je treba sedanje specifikacije za glicerol (E 422) prilagoditi, in sicer z zmanjšanjem mejnih vrednosti za strupene elemente (arzen, svinec, živo srebro in kadmij), črtanjem metode identifikacije, ki temelji na tvorbi akroleina med segrevanjem, črtanjem preskusa na prisotnost akroleina, vključitvijo najvišje mejne vrednosti za akrolein in spremembo opredelitve glicerola (E 422).

(9)

Zato je primerno spremeniti specifikacije za glicerol (E 422). Opredelitev aditiva za živila bi bilo treba spremeniti, da se omeji na proizvodne postopke, za katere je Agencija ocenila podatke. Sedanje mejne vrednosti za strupene elemente bi bilo treba zmanjšati v skladu z znanstvenim mnenjem Agencije, pri čemer bi bilo treba upoštevati zdaj dosegljive vrednosti z uporabo dobre proizvodne prakse. Identifikacijsko metodo za glicerol, ki temelji na tvorbi akroleina med segrevanjem, bi bilo treba črtati, saj je treba vsebnost glicerola v E 422 določiti z ustrezno analizno metodo. Preskus na prisotnost akroleina bi bilo treba črtati in vključiti numerično mejno vrednost za akrolein v skladu z znanstvenim mnenjem Agencije in ob upoštevanju vrednosti, ki jo je zdaj mogoče doseči z uporabo dobrih proizvodnih praks.

(10)

Ker Agencija ni ugotovila neposrednega zdravstvenega zadržka, povezanega s prisotnostjo strupenih elementov in akroleina, je primerno, da se v prehodnem obdobju dovoli uporaba aditiva za živila glicerol (E 422), ki je bil zakonito dan v promet pred datumom začetka veljavnosti te uredbe.

(11)

Iz istih razlogov je primerno, da se živila, ki vsebujejo aditiv za živila glicerol (E 422), zakonito dan v promet pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, lahko še naprej dajejo v promet v prehodnem obdobju in ostanejo v prometu do minimalnega roka trajanja ali roka uporabe.

(12)

Agencija je 20. decembra 2017 izdala znanstveno mnenje o ponovni oceni poliglicerolnih estrov maščobnih kislin (E 475) kot aditiva za živila (6), v katerem je ugotovila, da ni potrebe po numerično določenem sprejemljivem dnevnem vnosu in da aditiv za živila pri sporočenih uporabah in ravneh uporabe ne vzbuja varnostnih pomislekov. Agencija je priporočila nekatere spremembe specifikacij za E 475 iz Uredbe (EU) št. 231/2012.

(13)

Komisija je na podlagi potreb po podatkih, ki jih je opredelila Agencija, 23. novembra 2018 objavila javni razpis za zbiranje tehničnih podatkov o aditivu za živila poliglicerolni estri maščobnih kislin (E 475).

(14)

Potem ko so zainteresirani nosilci dejavnosti predložili podatke, je Komisija Agencijo zaprosila za znanstveno mnenje, s katerim bi potrdila, da tehnični podatki, ki so jih predložili zainteresirani nosilci dejavnosti, ustrezno podpirajo spremembo specifikacij za aditiv za živila poliglicerolni estri maščobnih kislin (E 475), da se uskladijo z veljavnimi standardi, kot je priporočila Agencija.

(15)

Agencija je v znanstvenem mnenju, sprejetem 1. aprila 2022 (7), ugotovila, da je treba sedanje specifikacije za poliglicerolne estre maščobnih kislin (E 475) prilagoditi, in sicer z zmanjšanjem mejnih vrednosti za strupene elemente, vključitvijo mejnih vrednosti za nečistoče in nevarne sestavine ter spremembo opredelitve poliglicerolnih estrov maščobnih kislin (E 475).

(16)

Zato je primerno spremeniti specifikacije za poliglicerolne estre maščobnih kislin (E 475). Opredelitev aditiva za živila je treba spremeniti, da se uporaba glicerola za proizvodnjo aditiva za živila omeji na glicerol, skladen s specifikacijami za aditiv za živila (E 422). Sedanje mejne vrednosti za strupene elemente je treba znižati in določiti mejne vrednosti za vsoto 3-monokloropropandiola (3-MCPD) in estrov maščobnih kislin 3-MCPD (izraženo kot 3-MCPD), glicidil estre maščobnih kislin (izražene kot glicidol) in eruka kislino v skladu z znanstvenim mnenjem Agencije in ob upoštevanju vrednosti, ki je zdaj dosegljiva z uporabo dobrih proizvodnih praks.

(17)

Ker se uvajajo nove proizvodne tehnike, ki omogočajo proizvodnjo aditiva za živila poliglicerolni estri maščobnih kislin (E 475) z nižjo vsebnostjo glicidil estrov maščobnih kislin (izraženih kot glicidol), je primerno, da se proizvajalcem aditivov za živila zagotovi prehodno obdobje, da se doseže mejna vrednost 5 mg/kg za glicidil estre maščobnih kislin (izražene kot glicidol) v aditivu za živila (E 475). Ker pa so glicidil estri maščobnih kislin genotoksični in rakotvorni, bi se morala od datuma začetka veljavnosti te uredbe za glicidil estre maščobnih kislin (izražene kot glicidol) uporabljati vmesna mejna vrednost 10 mg/kg.

(18)

Ker Agencija ni ugotovila neposrednega zdravstvenega zadržka, povezanega s prisotnostjo strupenih elementov, 3-monokloropropandiola (3-MCPD), estrov maščobnih kislin 3-MCPD, eruka kisline in glicidil estrov maščobnih kislin, je primerno, da se v prehodnem obdobju dovoli uporaba aditiva za živila poliglicerolni estri maščobnih kislin (E 475), zakonito danega v promet pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, in da se živila, ki vsebujejo tak aditiv za živila, še naprej dajejo v promet v istem prehodnem obdobju in ostanejo v prometu do minimalnega roka trajanja ali roka uporabe.

(19)

Iz istih razlogov in ob upoštevanju zmanjšane vsebnosti glicidil estrov maščobnih kislin bi bilo treba dovoliti uporabo aditiva za živila poliglicerolni estri maščobnih kislin (E 475), ki je zakonito dan v promet po datumu začetka veljavnosti te uredbe in ki je v skladu z znižano vmesno mejno vrednostjo za glicidil estre maščobnih kislin (izražene kot glicidol), do izčrpanja zalog in dovoliti, da se živila, ki vsebujejo tak aditiv za živila, dajo v promet in ostanejo v prometu do minimalnega roka trajanja ali roka uporabe.

(20)

Agencija je 24. marca 2017 izdala znanstveno mnenje o ponovni oceni poliglicerol poliricinoleata (E 476) kot aditiva za živila (8). Agencija je sklenila, da je treba na podlagi nabora podatkov zvišati sprejemljiv dnevni vnos na 25 mg/kg telesne teže na dan. Agencija je priporočila nekatere spremembe specifikacij za E 476 iz Uredbe (EU) št. 231/2012.

(21)

Komisija je na podlagi potreb po podatkih, ki jih je opredelila Agencija, 23. novembra 2018 objavila javni razpis za zbiranje tehničnih podatkov o aditivu za živila poliglicerol poliricinoleat (E 476).

(22)

Zahtevek za odobritev uporabe poliglicerol poliricinoleata (E 476) kot emulgatorja v sladoledu za maščobne emulzije vrste „voda v olju“ in emulgirane omake z vsebnostjo maščobe več kot 20 % je bil vložen 18. marca 2020. Komisija je pozneje zahtevek dala na voljo državam članicam v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1331/2008.

(23)

Poliglicerol poliricinoleat (E 476) omogoča nastanek stabilnih emulzij „voda v olju“ z manjšimi kapljicami, ki jih je mogoče zamrzniti za proizvodnjo mehkih in kremastih sladoledov, ki zahtevajo manj energije v proizvodnem procesu in so bolj stabilni v dobavni verigi zamrznjenih živil. Omogoča uporabo maščob in olj z nizko vsebnostjo nasičenih maščobnih kislin ter manjših količin sladkorjev v sladoledih. Vsebnost poliglicerol poliricinoleata (E 476), ki je potrebna za dosego predvidene tehnološke funkcije, je 4 000 mg/kg.

(24)

Poliglicerol poliricinoleat (E 476) omogoča tudi zmanjšanje vsebnosti olja v emulgiranih omakah (npr. majoneza ali solatni prelivi), ne da bi negativno vplival na občutek v ustih. Sedanja najvišja dovoljena vsebnost 4 000 mg/kg ne zadostuje za proizvode z vsebnostjo maščobe nad 20 %. Vsebnost poliglicerol poliricinoleata (E 476), ki je potrebna za dosego predvidene tehnološke funkcije v proizvodih z vsebnostjo maščobe več kot 20 %, je 8 000 mg/kg.

(25)

Potem ko so zainteresirani nosilci dejavnosti predložili podatke v odgovor na javni razpis za predložitev tehničnih podatkov in po vložitvi zahtevka za razširitev uporabe poliglicerol poliricinoleata (E 476), je Komisija Agencijo zaprosila za znanstveno mnenje, da bi potrdila, da tehnični podatki, ki so jih predložili zainteresirani nosilci dejavnosti, ustrezno podpirajo spremembo specifikacij za aditiv za živila poliglicerol poliricinoleat (E 476), da se uskladijo z veljavnimi standardi, kot je priporočila Agencija.

(26)

Agencija je v znanstvenem mnenju, sprejetem 30. marca 2022 (9), ugotovila, da predlagana razširitev uporabe ne predstavlja tveganja za varnost. Agencija je tudi ugotovila, da je treba sedanje specifikacije za poliglicerol poliricinoleat (E 476) prilagoditi, in sicer z znižanjem mejnih vrednosti za strupene elemente, vključitvijo mejnih vrednosti za nečistoče, ki predstavljajo tveganje za varnost, ter s spremembo opredelitve poliglicerol poliricinoleata (E 476).

(27)

Zato je primerno odobriti poliglicerol poliricinoleat (E 476) v kategoriji živil 03 „Sladoledi“ pri najvišji vsebnosti 4 000 mg/kg, zvišati najvišjo dovoljeno vsebnost v kategoriji živil 12.6 „Omake“ na 8 000 mg/kg za emulgirane omake z vsebnostjo maščobe 20 % ali več ter spremeniti njegove specifikacije glede na znanstveno mnenje Agencije. Opredelitev aditiva za živila je treba spremeniti, da se omeji uporaba glicerola za proizvodnjo aditiva za živila na glicerol, skladen s specifikacijami za aditiv za živila (E 422). Sedanje mejne vrednosti za strupene elemente je treba znižati in določiti najvišje mejne vrednosti za vsoto 3-monokloropropandiola (3-MCPD) in estrov maščobnih kislin 3-MCPD (izraženo kot 3-MCPD) ter glicidil estre maščobnih kislin (izražene kot glicidol) v skladu z znanstvenim mnenjem Agencije in ob upoštevanju vrednosti, ki je zdaj dosegljiva z uporabo dobrih proizvodnih praks.

(28)

Ker Agencija ni ugotovila neposrednega zdravstvenega zadržka, povezanega s prisotnostjo strupenih elementov, 3-monokloropropandiola (3-MCPD), estrov maščobnih kislin 3-MCPD in glicidil estrov maščobnih kislin, je primerno, da se v prehodnem obdobju dovoli uporaba aditiva za živila poliglicerol poliricinoleat (E 476), ki je bil zakonito dan v promet pred datumom začetka veljavnosti te uredbe.

(29)

Iz istih razlogov je primerno, da se živila, ki vsebujejo aditiv za živila poliglicerol poliricinoleat (E 476), ki je bil zakonito dan v promet pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, lahko še naprej dajejo v promet v prehodnem obdobju in ostanejo v prometu do minimalnega roka trajanja ali roka uporabe.

(30)

Uredbi (ES) št. 1333/2008 in (EU) št. 231/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(31)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/763 (2) uvedla protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst lahkega termoreaktivnega papirja s poreklom iz Republike Koreje (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Za preiskavo, zaradi katere so bili uvedeni prvotni ukrepi, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz prvotna preiskava. Ukrepi so bili sprejeti v obliki fiksne stopnje dajatve v višini 104,46 EUR na neto tono za edino sodelujočo izvozno skupino in za vse druge družbe.

(2)

Sodbi v zadevah T-383/17 (3) in C-260/20 P (4) sta povzročili razveljavitev ukrepov za edino sodelujočo izvozno skupino. Evropska komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2023/593 (5) ponovno uvedla protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst lahkega termoreaktivnega papirja s poreklom iz Republike Koreje po revidirani stopnji 103,16 EUR na neto tono za edino sodelujočo izvozno skupino in za vse druge družbe.

(3)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti ukrepov (6) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(4)

Zahtevek za pregled je 1. februarja 2022 vložilo Evropsko združenje proizvajalcev termoreaktivnega papirja (v nadaljnjem besedilu: vložnik) v imenu industrije nekaterih vrst lahkega termoreaktivnega papirja v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Zahtevek za pregled je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

(5)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, zato je 3. maja 2022 začela pregled zaradi izteka ukrepov v zvezi z uvozom nekaterih vrst lahkega termoreaktivnega papirja s poreklom iz Republike Koreje (v nadaljnjem besedilu: zadevna država) v Unijo na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (7) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(6)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2018 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj z njo stopijo v stik, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov posebej obvestila vložnika, znanega proizvajalca v Republiki Koreji in korejske organe, znane uvoznike, uporabnike in trgovce ter jih povabila k sodelovanju.

(8)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(9)

Komisija je prejela pripombe od družbe Hansol Paper Co. Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba Hansol Paper). Ta stran je trdila, da podatki v zahtevku ne kažejo, da je industrija Unije utrpela znatno škodo.

(10)

Komisija je opozorila, da je družba Hansol Paper proučila zahtevek v skladu s členom 11(2) in drugimi ustreznimi odstavki člena 11 osnovne uredbe, pri čemer je ugotovila, da so bile zahteve za začetek preiskave izpolnjene, tj. da sta bili ustreznost in točnost dokazov, ki so jih predložili vložniki, zadostni dokaz za verjetnost nadaljevanja ali ponovitve škodljivega dampinga.

(11)

V zvezi s tem je opozorila tudi, da v fazi zahtevka ni potrebno, da ima Komisija na voljo enako količino in kakovost dokazov o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode, kot v primeru podaljšanja ukrepov. Protidampinška preiskava je postopek, v katerem se gotovost o obstoju elementov, potrebnih za sprejetje ali podaljšanje ukrepov, ali zaključek postopka, doseže postopoma med potekom preiskave. Poleg tega ni izključeno, da lahko v zahtevku obstajajo nekatere napake ali netočnosti. Vendar te ne vplivajo nujno na splošno ugotovitev glede potrebe po preiskavi dokumentacije, saj je na voljo dovolj dokazov o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škodljivega dampinga.

(12)

Poleg tega je iz pravnega dokaznega standarda, ki se zahteva za zahtevek (zadostni dokazi), jasno razvidno, da količina in kakovost informacij v zahtevku nista enaki količini in kakovosti informacij, ki so na voljo ob koncu preiskave. Ni izključeno, da bo v času med fazo zahtevka in zaključkom preiskave prišlo do sprememb. Vendar take spremembe ne vplivajo nujno na splošni sklep o potrebi preiskave dokumentacije, saj obstajajo zadostni dokazi o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škodljivega dampinga.

(13)

Družba Hansol Paper je v zvezi s trditvijo, da podatki v zahtevku ne kažejo, da je industrija Unije utrpela znatno škodo, trdila, da bi gospodarski kazalniki iz zahtevka pokazali, da je uvoz iz Koreje na neškodljivi ravni, tržni delež Koreje zanemarljiv in da industrija Unije dobro deluje v smislu obsega prodaje, tržnega deleža, naložb in učinkovitosti poslovanja. Po navedbah družbe Hansol Paper je bilo v zahtevku priznano, da so se prodajne cene proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju znižale, vendar je bilo navedeno, da je to posledica drugih tržnih dejavnikov, ki niso povezani z uvozom iz Koreje.

(14)

Komisija je pojasnila, da vložnik v zahtevku trdi, da obstaja verjetnost nadaljevanja ali ponovitve škode iz zadevne države. Komisija je dejansko menila, da je vložnik v zahtevku predložil zadostne dokaze o tem, da je po začetnem obdobju okrevanja industrija Unije utrpela škodo, ko se je uvoz iz zadevne države med 1. oktobrom 2020 in 30. septembrom 2021 povečal. V zvezi s tem je opozorila, da je treba za ugotovitev znatne škode med drugim preiskati ustrezne dejavnike iz člena 5(2), točka (d), osnovne uredbe. V besedilu člena 5(2) osnovne uredbe je namreč navedeno, da pritožba vsebuje informacije o spremembah obsega domnevno dampinškega uvoza, učinku tega uvoza na cene podobnega izdelka na trgu Unije in posledičnem vplivu uvoza na industrijo Unije, kot dokazujejo ustrezni (ne nujno vsi) dejavniki in indeksi, ki vplivajo na stanje industrije Unije, kot so tisti iz člena 3(3) in (5) osnovne uredbe. To smiselno velja za analizo verjetnosti v pregledu zaradi izteka ukrepov. Hkrati ni nujno, da vsi dejavniki kažejo poslabšanje, da bi se ugotovila znatna škoda (in s tem verjetnost njenega nadaljevanja ali ponovitve). Poleg tega obstoj drugih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na položaj industrije Unije, ne pomeni nujno, da učinek dampinškega uvoza na to industrijo ni znaten (tudi to velja tudi za analizo verjetnosti). To še toliko bolj velja v primeru pregleda zaradi izteka ukrepov, pri katerem je poudarek na tem, kar bi se zgodilo, če bi bili ukrepi razveljavljeni. Poleg tega imajo lahko protidampinški ukrepi pri pregledu zaradi izteka ukrepov določen pozitiven učinek, tudi če se škoda na splošno nadaljuje. V vsakem primeru je Komisija nadalje ugotovila, da zahtevek vsebuje zadostne dokaze o verjetnosti ponovitve škode. Zlasti je zahtevek pokazal, da je za korejski trg značilna znatna presežna proizvodna zmogljivost. Korejski domači trg ne more absorbirati te presežne proizvodnje. Zato je trg Unije, ki je največji trg termoreaktivnega papirja na svetu, privlačen za korejske izvoznike v smislu velikosti. Poleg tega je dostop do drugih izvoznih trgov otežen iz več razlogov (8). Na podlagi tega je Komisija utemeljeno začela preiskavo.

(15)

Komisija je glede trditev družbe Hansol Paper v zvezi s pozitivnim razvojem nekaterih kazalnikov škode v zahtevku, npr. tržnega deleža in obsega prodaje, ugotovila, da imajo protidampinški ukrepi pogosto pozitiven učinek na stanje industrije Unije – dejavnik, ki je bil seveda upoštevan v analizi Komisije.

(16)

Kar zadeva pripombo o interesu Unije, Komisija nima pravne obveznosti, da preuči interes Unije v začetni fazi.

(17)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(18)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je izbrala vzorec treh proizvajalcev Unije. Merilo, uporabljeno za izbiro vzorca, je bil največji reprezentativni obseg prodaje in proizvodnje podobnega izdelka v EU med 1. januarjem 2021 in 31. decembrom 2021. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 86 % celotnega ocenjenega obsega proizvodnje in prodaje v Uniji. Komisija je v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe zainteresirane strani povabila k predložitvi pripomb o začasnem vzorcu. Prejeta je bila ena pripomba od združenja Unije, ki je podprlo začasni vzorec. Vzorec je bil potrjen 12. maja 2022. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

(19)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Zahtevanih informacij ni predložil noben nepovezani uvoznik. Zato se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(20)

Komisija je tri vzorčene proizvajalce Unije in glavnega znanega proizvajalca izvoznika v Koreji pozvala, naj izpolnijo ustrezne vprašalnike, ki so bili na voljo na spletu (9) na dan začetka preiskave.

(21)

Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije, glavni znani proizvajalec izvoznik, tj. družba Hansol Paper, ter njena povezana uvoznika Hansol Europe B.V. in Hansol America Inc. Poleg tega je vložnik predložil izpolnjen vprašalnik z makropodatki.

(22)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter interesa Unije. Preveritveni obiski na podlagi člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

Proizvajalci Unije

Proizvajalci izvozniki v Republiki Koreji:

Povezani uvozniki

(23)

Komisija je 27. aprila 2023 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve. Komisija je 10. maja 2023 samo družbi Hansol Paper poslala posodobljen izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen. Za vse strani je bil določen rok za predložitev pripomb v zvezi z razkritjem. Prejete so bile pripombe vložnikov in družbe Hansol Paper.

(24)

Komisija je obravnavala pripombe zainteresiranih strani in jih ustrezno upoštevala. Zaslišanja ni zahtevala nobena stran.

(25)

Glede na omejeno število strani, ki so predložile podatke, so nekatere številke, predstavljene spodaj, navedene v obliki razpona za preprečevanje kršitev zaupnosti. Tudi podatki edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika so navedeni v razponih, ker je to edina družba, ki je sodelovala.

(26)

Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot v prvotni preiskavi, in sicer nekatere vrste lahkega termoreaktivnega papirja z maso 65 g/m2 ali manj, v zvitkih širine 20 cm ali več, s težo zvitka (vključno s papirjem) 50 kg ali več in premerom zvitka (vključno s papirjem) 40 cm ali več (veliki zvitki), z osnovnim premazom ali brez njega na eni ali obeh straneh, na eni ali obeh straneh prevlečen s toplotno občutljivo snovjo ter z vrhnjim premazom ali brez njega (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje), ki se trenutno uvršča pod oznake KN ex 4809 90 00, ex 4811 90 00, ex 4816 90 00 in ex 4823 90 85 (oznake TARIC: 4809900010, 4811900010, 4816900010, 4823908520).

(27)

Lahek termoreaktivni papir je specialni papir. Ima termično aktiven premaz, ki pri tiskalnikih s termično tiskalno glavo reagira na toploto, tako da nastane podoba. Lahek termoreaktivni papir se uporablja na prodajnih mestih, na primer za račune, ki se izdajo pri prodaji na drobno, pa tudi za samolepilne etikete za embalažo v e-trgovanju, vozovnice in vstopnice ter oznake.

(28)

Lahek termoreaktivni papir se lahko proizvaja z več vrstami kemičnih razvijalcev. Sedanja preiskava zadeva vse vrste.

(29)

Zadevni izdelek v tej preiskavi je izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz Republike Koreje.

(30)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in potrjeno v tej preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

(31)

Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(32)

Proizvajalec izvoznik je v dopisu z dne 1. julija 2022 zahteval pojasnilo, ali bodo nove vrste izdelkov, ki jih proizvaja industrija Unije, vključene v pregled zaradi izteka ukrepov ali ne. Za te nove vrste izdelkov se ne uporabljajo kemični razvijalci, slika pa se prikaže na podlagi fizikalnega namesto kemičnega postopka. V obvestilu k spisu z dne 19. septembra 2022 je bil pojasnjen obseg preiskave v smislu, da postopek zajema le lahek termoreaktivni papir s kemičnim razvijalcem.

(33)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz lahkega termoreaktivnega papirja iz Republike Koreje nadaljeval, čeprav v manjšem obsegu kot v obdobju prvotne preiskave (tj. od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015). Kot je navedeno v preglednici 2 spodaj je uvoz lahkega termoreaktivnega papirja iz Republike Koreje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal 2,7 % trga Unije v primerjavi s 13,6-odstotnim tržnim deležem v prvotni preiskavi.

(34)

Družba Hansol Paper je sodelovala v preiskavi. Predstavljala je (skoraj) celoten uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz Republike Koreje. Javil se ni noben drug proizvajalec izvoznik. Ugotovitve v zvezi z nadaljevanjem dampinga temeljijo na preverjenih podatkih družbe Hansol Paper.

(35)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje sodelujočega proizvajalca izvoznika reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika predstavljal vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza izdelka, ki se pregleduje, v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Na podlagi tega je bilo za proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da je bil njegov celotni obseg prodaje podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen.

(36)

Komisija je za proizvajalca izvoznika z reprezentativno domačo prodajo naknadno ugotovila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi.

(37)

Zatem je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je domača prodaja proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za posamezne vrste izdelka, ki so enake vrstam, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali podobne vrste izdelka v Unijo. Komisija je ugotovila, da za nekatere vrste izdelka, ki so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvažale v Unijo, ni bilo domače prodaje in zato niso bile reprezentativne.

(38)

Komisija je nato določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu za vsako vrsto izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(39)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(40)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(41)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom:

(42)

Analiza domače prodaje je pokazala, da je bilo glede na vrsto izdelka med 32 % in 100 % obsega celotne domače prodaje dobičkonosnega in da je bila tehtana povprečna prodajna cena vsake vrste izdelka višja od proizvodnih stroškov. V skladu s tem je bila normalna vrednost glede na vrsto izdelka izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ali le kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje.

(43)

Kadar vrsta izdelka ni bila prodajana na domačem trgu in ker noben drug proizvajalec izvoznik ni zagotovil domače prodajne cene te vrste izdelka, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(44)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka sodelujočega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prištelo naslednje:

(45)

Družba Hansol Paper je izdelek, ki se pregleduje, izvažala v Unijo bodisi neposredno neodvisnim strankam bodisi prek svoje povezane družbe Hansol Europe.

(46)

Za neposredno prodajo neodvisnim strankam v Uniji je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določena na podlagi cene, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za izdelek, ki se pregleduje, ko se ta izvozi v Unijo.

(47)

Za prodajo v Unijo prek družbe Hansol Europe, ki je delovala kot uvoznik, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič preprodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru se je cena prilagodila za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSA-stroški, ter za nastali dobiček.

(48)

Kar zadeva uporabljene stopnje dobička, Komisija v skladu z ustaljeno sodno prakso sodišč Unije (10) ni uporabila stopenj dobička povezane družbe, ker se šteje za nezanesljivo. Ker ni imela drugih informacij, je uporabila 4,5-odstotno stopnjo dobička, ki je bila uporabljena tudi v prvotni preiskavi (11).

(49)

Komisija je za posamezne vrste izdelka primerjala normalno vrednost in izvozno ceno proizvajalca izvoznika na podlagi franko tovarna.

(50)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve za prevozne stroške, manipulativne stroške in stroške natovarjanja, bančne stroške, carinske dajatve EU, letne rabate, provizije in povračila dajatev so bile odštete od domačih in/ali izvoznih prodajnih cen, če so bile sporočene in za katere je bilo ugotovljeno, da so upravičene. Komisija je menila, da zahtevka za prilagoditve v zvezi s stroški pakiranja in kredita nista upravičena.

(51)

Pakiranje za izvoz in domačo prodajo je bilo praktično enako, zato ni bilo razloga za odobritev zahtevka za prilagoditev.

(52)

Člen 2(10), točka (g), osnovne uredbe določa, da je lahko prilagoditev upravičena, kadar je kredit dejavnik, ki se upošteva pri določanju zaračunanih cen. Komisija je zavrnila prilagoditev stroškov kredita na podlagi utemeljitve, ki je bila zaradi svoje občutljive narave razkrita samo proizvajalcu izvozniku. Komisija je sklenila, da stroškov odobrenega kredita stran ni upoštevala pri določanju zaračunanih cen.

(53)

Komisija je primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste izdelka, ki se pregleduje, v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(54)

Na podlagi tega je tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, za družbo Hansol Paper znašala 29 %. Zato je bilo sklenjeno, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

(55)

Po dokončnem razkritju je družba Hansol Paper opozorila, da je večina dampinga izhajala iz termoreaktivnega papirja, uporabljenega za etikete, in izpostavila razliko v naboru izdelkov med njeno prodajo v Unijo v prvotni preiskavi in preiskavi v zvezi s pregledom. Komisija opozarja, da sta bili normalna vrednost in izvozna cena primerjani glede na vrsto izdelka, kot je opisano v zgornjih oddelkih, in da je bilo treba končno določiti le eno stopnjo dampinga za prodajo vseh izdelkov, za katere veljajo veljavni ukrepi. Zato je bila razlika v naboru izdelkov med prvotno preiskavo in pregledom pri določitvi stopnje dampinga upoštevana.

(56)

Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Analizirala je naslednje elemente: proizvodno in neizkoriščeno zmogljivost v Republiki Koreji ter privlačnost trga Unije v primerjavi z drugimi trgi.

(57)

Glede na tržne informacije je bila družba Hansol Paper daleč največji proizvajalec izdelka, ki se pregleduje, v Republiki Koreji. Njena proizvodna zmogljivost se je razlikovala glede na vir. V poročilu o trajnostnosti družbe Hansol Paper za leto 2019 je bilo navedeno, da znaša 355 000 ton na leto za ta sektor, vključno z lahkim termoreaktivnim papirjem (12). Družba Hansol Paper je med preiskavo priznala, da je bila ta številka predvidena zmogljivost za termoreaktivni premaz, in predložila podatke o proizvodni zmogljivosti v razponu od 250 000 do 300 000 ton na leto. Med preverjanjem na kraju samem je družba trdila, da je številka, navedena v poročilu iz leta 2019, nepravilna. Družba je menila, da so podatki o zmogljivosti iz študije Thermal Paper 2019-2024 World Market Study (Študija o termoreaktivnem papirju na svetovnem trgu za obdobje 2019–2024), ki jo je opravila družba Laves Chemie Consulting, točnejši. V tej študiji je bila proizvodna zmogljivost družbe Hansol Paper za termoreaktivni papir ocenjena na 260 000 ton na leto (13).

(58)

V skladu z zgoraj navedeno študijo, izvedeno s strani Laves Chemie Consulting, so bili do nedavnega v Republiki Koreji še trije drugi proizvajalci termoreaktivnega papirja s skupno proizvodno zmogljivostjo 45 000 ton (14). Vendar še vedno ni jasno, v kolikšni meri bi se ta zmogljivost lahko začela uporabljati za lahek termoreaktivni papir, če bi to upravičevale tržne razmere. Po navedbah proizvajalcev Unije je edini dodatni korejski proizvajalec, ki še vedno proizvaja termoreaktivni papir, družba Donghwa Ind co. Ltd s proizvodno zmogljivostjo 15 000 ton na leto (15).

(59)

Glede na navedeno in čeprav Komisija ni mogla količinsko opredeliti neizkoriščene zmogljivosti v Koreji na splošno, je lahko ugotovila, da je proizvodna zmogljivost znatna, saj je približno desetkrat večja od domače potrošnje v Koreji in predstavlja skoraj dvakratno potrošnjo Unije. Poleg tega je družba Hansol Paper večkrat napovedala, da namerava razširiti svojo proizvodnjo termoreaktivnega papirja, kot je razvidno iz njenega finančnega poročila za prvo polovico leta 2021 (16) in poznejših finančnih poročil (tudi leta 2022 (17)). Taka širitev bi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pomenila dodatek h korejski proizvodni zmogljivosti za termoreaktivni papir, ki je bila prej znatno večja od potrošnje lahkega termoreaktivnega papirja v Uniji (glej preglednico 1).

(60)

Po dokončnem razkritju je družba Hansol Paper navedla, da so ugotovitve Komisije o zmogljivosti v Koreji neutemeljene in nepravilne, in sicer iz naslednjih razlogov: (i) Družba Hansol Paper je bila edini proizvajalec izdelka, ki se pregleduje, v Koreji, (ii) Komisija je napačno razlagala napovedi družbe Hansol Paper o širitvi in (iii) Komisija je pretiravala, ko je trdila, da je proizvodna zmogljivost družbe Hansol Paper precej prožna.

(61)

Komisija se s tem ni strinjala. Kar zadeva to, da je družba Hansol Paper domnevno edini proizvajalec izdelka, ki se pregleduje, v Koreji, je Komisija ugotovila, da temu nasprotujejo druge informacije v spisu, vključno z izjavami družbe Hansol Paper med preiskavo v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov (18). Čeprav Komisija dosledno meni, da je bila družba Hansol Paper edini sodelujoči proizvajalec izvoznik v tej preiskavi v zvezi s pregledom, Komisija ni sklenila, da je bila družba Hansol Paper edini proizvajalec lahkega termoreaktivnega papirja v Republiki Koreji. Nasprotno, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 58, dokazi v spisu kažejo, da bi lahko vsaj še en proizvajalec lahkega termoreaktivnega papirja v Republiki Koreji, in sicer Donghwa Ind co. Ltd, proizvajal izdelek, ki se pregleduje. Komisija je ugotovila, da je spletno mesto družbe Donghwa Ind (19) vključevalo sklicevanja na proizvodnjo termoreaktivnega papirja na splošno in slike izdelkov, kot so računi na prodajnih mestih, ki so običajno izdelani iz lahkega termoreaktivnega papirja. Komisija je ugotovila tudi, da glede na dokaze o nasprotnem družba Hansol Paper ni predložila dokazov, s katerimi bi utemeljila svojo trditev, da je edini proizvajalec lahkega termoreaktivnega papirja v Republiki Koreji. Trditev je bila zato zavrnjena.

(62)

Komisija se ni strinjala, da je neizkoriščena zmogljivost znašala nič, kot je navedla družba Hansol. Družba Hansol Paper je na primer predložila tako nizke podatke o zmogljivosti, da bi njena sporočena izkoriščenost zmogljivosti v nekaj letih obravnavanega obdobja presegla 100 %.

(63)

Komisija se ni strinjala z domnevno napačno razlago napovedi o širitvi družbe Hansol Paper in vprašanjem prožnosti proizvodne zmogljivosti. Družba Hansol Paper je v svojih finančnih poročilih večkrat javno napovedala, da namerava razširiti svojo dejavnost termoreaktivnega papirja (20). Dejstvo, da naložbeni načrti, ki so bili na voljo v času preveritvenega obiska, niso vključevali naložb, namenjenih povečanju zmogljivosti, družbi Hansol Paper ne preprečuje uresničevanja njenih napovedi v poznejši fazi. V vsakem primeru so sredstva, s katerimi lahko družba Hansol Paper razširi svojo dejavnost termoreaktivnega papirja, raznolika, vključno z zmogljivostmi za preklop. Kot je navedla stran sama v poročilu o trajnostnosti družbe Hansol Paper za leto 2022 (21), ima Hansol Paper nedvomno prožne proizvodne zmogljivosti. Čeprav količinska opredelitev prožnosti ni jasno izražena, kaže dejstvo, da je prisotna v poročilu, da prožnost ni majhna in je zato vredna javne objave. Nabor izdelkov iz proizvodnega načrta družbe Hansol Paper za leto 2023 strani omogoča, da po potrebi nezanemarljivo količino zmogljivosti prenese na izdelek, ki se pregleduje.

(64)

Domači trg Republike Koreje je majhen, njegova letna poraba pa znaša od 20 000 do 37 200 ton (22). Letna proizvodnja družbe Hansol Paper je 4 do 9-krat večja od potrošnje izdelka, ki se pregleduje, na domačem trgu. Preiskava je pokazala, da se domača potrošnja glede na obseg zmanjšuje, saj se je domača prodaja lahkega termoreaktivnega papirja družbe Hansol Paper, ki je prevladujoči proizvajalec v državi, v obravnavanem obdobju zmanjšala za 29 % (23). Zato je korejska industrija lahkega termoreaktivnega papirja usmerjena v izvoz. Za dobičkonosnost domače prodaje družbe Hansol Paper glej oddelek 3.2.1 zgoraj.

(65)

Komisija je na podlagi preverjenih podatkov družbe Hansol Paper ugotovila, da se je obseg korejskega izvoza v namembne kraje, ki niso Unija, v obdobju pregleda povečal (24). Ugotovila je tudi, da je bil korejski izvoz, zlasti v ZDA, znaten (25). Vendar so se prodajne cene korejskega izvoza v namembne kraje, ki niso Unija, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znižale. To je jasno razvidno na trgu ZDA (26). Poleg tega so organi ZDA 27. septembra 2021 uvedli protidampinške ukrepe za uvoz termoreaktivnega papirja s poreklom, med drugim, iz Republike Koreje (27). Zato je v smislu cen ameriški trg postal manj privlačen za korejski izvoz.

(66)

Trg Unije je največji trg lahkega termoreaktivnega papirja na svetu, saj predstavlja približno 25 % svetovne potrošnje, in ima velik potencial rasti v absolutnem smislu (28). Preiskava je pokazala, da je trg Unije v smislu cen privlačen v primerjavi z drugimi trgi. Po uvedbi protidampinških ukrepov leta 2017 se je uvoz iz Republike Koreje znatno zmanjšal in je leta 2020 znašal le med 1 000 in 2 500 ton. Vendar se je od takrat kljub veljavnim protidampinškim dajatvam obseg korejske prodaje v Unijo ponovno povečal (29) in je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal med 4 500 in 6 000 ton, kar je predstavljalo 2,7-odstotni tržni delež.

(67)

Po dokončnem razkritju je družba Hansol Paper od Komisije zahtevala, da izračuna stopnjo dampinga za prodajo družbe Hansol Paper na trge tretjih držav, ker naj bi bil tak izračun ustaljena praksa pri preteklih pregledih zaradi izteka ukrepov, ki jih je izvedla Komisija, in ker Komisija ni ocenila, ali izvozne cene družbe Hansol Paper za trge zunaj EU kažejo na damping. Komisija je pojasnila, da je namen pregleda zaradi izteka ukrepov ugotoviti, ali bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga in škode. Glede na ugotovitev znatnega dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za prodajo v Unijo in poznejši sklep o verjetnosti nadaljevanja dampinga Komisija ni bila zavezana k nadaljnjemu ugotavljanju dampinga v tej preiskavi. Izvozne cene družbe Hansol Paper za trge zunaj EU so bile analizirane v uvodni izjavi 65. Nadalje so analizirane v uvodnih izjavah v nadaljevanju.

(68)

Po dokončnem razkritju je družba Hansol Paper trdila, da bi morala Komisija ugotoviti, da trg lahkega termoreaktivnega papirja Unije ni več privlačen glede na informacije, ki jih je družba Hansol že predložila (in domnevno niso bile zadostno obravnavane s strani Komisije), in zlasti glede na trditve o tem, da se družba Hansol Paper ne bo več osredotočala na trg Unije, o pomenu ameriškega trga za Hansol Paper, o stopnji protidampinških ukrepov ZDA za termoreaktivni papir in o tem, da Komisija v tej uredbi ni opisala dejavnosti družbe Hansol Paper na drugih tretjih trgih.

(69)

Komisija se ni strinjala z domnevno neprivlačnostjo trga Unije za korejski izvoz. Dejstvo, da trg Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bil glavni trg družbe Hansol Paper v smislu obsega in da je imela družba Hansol Paper znatno prodajo v ZDA, ne ogroža privlačnosti trga Unije. Komisija je trdila tudi, da je že zaradi samega obstoja protidampinških ukrepov v ZDA trg ZDA manj privlačen, kot pred uvedbo kakršnih koli ukrepov, tudi če raven ukrepov ni previsoka. Kar zadeva prodajo družbe Hansol Paper na drugih trgih, Komisija v tej uredbi ni mogla razkriti njenega obsega prodaje in cen na drugih trgih za posamezno državo, če je stran take informacije štela za občutljive (tj. edini vir zadevnih podatkov). Komisija je kljub temu pregledala prodajno in cenovno strategijo družbe Hansol Paper na drugih trgih, ki jo je stran delila v poročilih o preverjanju. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da se termoreaktivni papir proizvaja v peščici držav po svetu, kot je razvidno iz študije Thermal Paper 2019-2024 World Market Study, ki jo je pripravila družba Laves Chemie. Zato se proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, soočajo s konkurenco lokalnih proizvajalcev na samo nekaj območjih sveta. Južna in Srednja Amerika, Afrika, Avstralazija in večina azijskih držav so bile tako neto uvoznice termoreaktivnega papirja (30), in sicer predvsem iz Koreje. Čeprav bi se načeloma trgi brez (znatne) domače proizvodnje na prvi pogled zdeli privlačnejši, je Komisija ugotovila, da so se prodajne cene družbe Hansol Paper za izdelek, ki se pregleduje, za izvozne trge zunaj EU, vključno z ZDA, v obravnavanem obdobju na splošno znižale v podobni meri kot cene za Unijo. Primerjava prodajnih cen družbe Hansol Paper za vse izvozne trge zunaj EU in prodajnih cen družbe Hansol Paper za Unijo je pokazala, da so bile v obravnavanem obdobju cene za EU na splošno stalno višje od prodajnih cen družbe Hansol Paper za preostali svet. Komisija je zato potrdila, da je bil trg Unije, ki je največji trg lahkega termoreaktivnega papirja na svetu in trg z visokim potencialom rasti v absolutnem smislu, z vidika obsega in cene privlačen trg za korejski izvoz, ne glede na spremembe prodajne mreže družbe Hansol Paper od prvotne preiskave.

(70)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 54, glede na ugotovitve Komisije o nadaljevanju dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, obstoju nezanemarljive prožne proizvodne zmogljivosti v Republiki Koreji, vedno večjem zanimanju Koreje za velik trg Unije s privlačnimi cenami in nedavno uvedene protidampinške ukrepe na njenem trenutno glavnem izvoznem trgu (31) se lahko v primeru razveljavitve ukrepov pričakuje nadaljnje povečanje dampinškega uvoza zadevnega izdelka. Zato je Komisija sklenila, da obstaja velika verjetnost, da bi iztek protidampinških ukrepov za uvoz zadevnega izdelka povzročil nadaljevanje dampinga.

(71)

Podobni izdelek je v obravnavanem obdobju v Uniji izdelovalo pet proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(72)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila določena na približno 360 727 ton. Komisija je to številko določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, in sicer izpolnjenega vprašalnika, ki ga je predložil vložnik in ki ga je navzkrižno preverila glede na posamezne izpolnjene vprašalnike vzorčenih proizvajalcev Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, so bili v vzorec izbrani trije proizvajalci Unije, ki so predstavljali 86 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(73)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi: (a) podatkov vložnika o prodaji podobnega izdelka s strani industrije Unije, ki je bila delno navzkrižno preverjena z obsegom prodaje, ki so ga sporočili vzorčeni proizvajalci Unije (32), in (b) uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz vseh tretjih držav, kot je navedeno v statističnih podatkih Eurostata, in analize podatkov o izvozu sodelujočega proizvajalca izvoznika.

(74)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v tonah)

(75)

Potrošnja Unije se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšala za 8 %. Svetovna pandemija COVID-19 je leta 2020 vplivala na potrošnjo Unije, vendar se je potrošnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečala, v obravnavanem obdobju pa se je skupno zmanjšala za 2 %.

(76)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi izpolnjenega vprašalnika, ki ga je predložil sodelujoči proizvajalec izvoznik, in statističnih podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi potrošnje Unije.

(77)

Uvoz iz zadevne države se je gibal, kot sledi:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež