Uradni list L 183/2022

8.7.2022

Uradni list Evropske unije

L 183/2

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1171

z dne 22. marca 2022

o spremembi prilog II, III in IV k Uredbi (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta zaradi dodatka predelanih materialov visoke čistosti kot kategorije sestavnih materialov v sredstvih za gnojenje EU

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (1) in zlasti člena 42(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (EU) 2019/1009 določa pravila o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu. Sredstva za gnojenje EU vsebujejo sestavne materiale ene ali več kategorij iz Priloge II k navedeni uredbi.

(2)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2019/1009 se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 44 za prilagoditev Priloge II tehničnemu napredku. Na podlagi člena 42(3) Uredbe (EU) 2019/1009 v povezavi s členom 6 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) lahko Komisija v kategorije sestavnih materialov (v nadaljnjem besedilu: KSM) vključi materiale, ki po predelavi ne veljajo več za odpadke, če se taki materiali uporabljajo za specifične namene, zanje obstaja trg ali povpraševanje ter njihova uporaba ne povzroča splošnih škodljivih vplivov na okolje ali zdravje ljudi.

(3)	Skupno raziskovalno središče Komisije je opredelilo nekatere materiale visoke čistosti, ki bi se lahko predelali iz odpadkov in uporabili kot sestavni materiali v sredstvih za gnojenje EU (3).

(4)

Materiali visoke čistosti, ki jih je opredelilo Skupno raziskovalno središče, so amonijeve soli, sulfatne soli, fosfatne soli, elementarno žveplo, kalcijev karbonat in kalcijev oksid. Vsi navedeni materiali so zajeti v Uredbi (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (4), zanje obstaja znatno povpraševanje na trgu in je dokazana njihova visoka agronomska vrednost v dolgotrajni zgodovini uporabe na tem področju.

(5)

Kor prvi ukrep za zagotovitev varnosti in agronomske učinkovitosti bi bilo treba določiti zahtevo glede minimalne čistosti materialov visoke čistosti. Glede na informacije, ki so na voljo v poročilu Skupnega raziskovalnega središča o oceni, bo 95-odstotna čistost, izražena v suhi snovi materiala, zagotovila visoko agronomsko učinkovitost z nizkim tveganjem za okolje, zdravje in varnost. Za nekatere materiale je ta visoka čistost sicer določena na bolj ambicioznih ravneh od tistih, ki se zahtevajo z Uredbo (ES) št. 2003/2003, vendar se ocenjuje, da je tako večjo čistost mogoče doseči na podlagi obstoječih praks.

(6)

Poleg tega je primerno določiti, da se materiali visoke čistosti predelajo iz odpadkov po naslednjih dveh vrstah postopkov: postopki, s katerimi se izolirajo soli ali drugi elementi z naprednimi metodami prečiščevanja (ali njihovo kombinacijo), kot so kristalizacija, centrifugiranje ali ekstrakcija tekoče-tekoče, ki se pogosto uporabljajo v (petro-)kemijski industriji, ter postopki prečiščevanja plina ali nadzora emisij, ki so namenjeni odstranjevanju hranil iz izhodnih plinov.

(7)

Zato bi bilo treba na podlagi poročila Skupnega raziskovalnega središča o oceni omejiti vsebnost nekaterih nečistoč, patogenov ali onesnaževal, ki so specifični za navedene materiale, ali vsebnost organskega ogljika. Takšna merila bi se morala uporabljati poleg varnostnih meril iz Priloge I k Uredbi (EU) 2019/1009 za ustrezno funkcijsko kategorijo sredstev in brez poseganja v Uredbo (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(8)

Zato bi bilo treba določiti dodatne mejne vrednosti za onesnaževali celotni krom in talij. Nekateri materiali visoke čistosti lahko vsebujejo taki onesnaževali zaradi vhodnih materialov in postopkov, s katerimi se pridobivajo. Predlagane mejne vrednosti za navedeni onesnaževali bi morale zagotoviti, da uporaba sredstev za gnojenje EU, ki vsebujejo materiale visoke čistosti s takimi onesnaževali, ne privede do njihovega kopičenja v tleh. Poleg tega bi bilo treba zahteve glede vsebnosti patogenov uvesti za vsa sredstva za gnojenje EU, ki vsebujejo materiale visoke čistosti ali so iz njih sestavljena, glede na raznolike postopke, s katerimi se lahko pridobivajo, in glede na tokove odpadkov, ki se dovolijo kot vhodni materiali. Mejne vrednosti za obe onesnaževali in patogene bi bilo treba določiti kot koncentracijo v končnem sredstvu, kar je podobno zahtevam iz Priloge I k Uredbi (EU) 2019/1009. To utemeljuje dejstvo, da se varnostna merila, uvedena kot odziv na kakršna koli opredeljena posebna tveganja, praviloma nanašajo na končno sredstvo in ne na sestavni material. To bi moralo tudi olajšati nadzor trga takih sredstev, saj naj bi se testi izvajali samo na končnem sredstvu.

(9)

Poleg tega bi bilo treba določiti dodatna varnostna merila za omejitev vsebine 16 policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH16) (6) ter polikloriranih dibenzo-p-dioksinov in dibenzofuranov (PCDD/PCDF) (7). Uredba (EU) 2019/1021 določa zmanjšanja izpustov za PAH16 in PCDD/PCDF kot nenamerno proizvedene snovi med proizvodnimi postopki, vendar v takih primerih ne uvaja mejne vrednosti. Glede na visoka tveganja zaradi prisotnosti takih onesnaževal v sredstvih za gnojenje EU se šteje za ustrezno, da se uvedejo strožje zahteve od zahtev iz navedene uredbe. Take mejne vrednosti bi bilo treba določiti na ravni sestavnih materialov in ne kot koncentracijo v končnem sredstvu, da se zagotovi skladnost z Uredbo (EU) 2019/1021.

(10)

Te mejne vrednosti morda niso relevantne za vse materiale visoke čistosti, ki se vključijo kot nova kategorija sestavnih materialov. Zato bi morali proizvajalci imeti možnost, da domnevajo skladnost sredstva za gnojenje z določeno zahtevo brez preverjanja, kot je testiranje, kadar skladnost z navedeno zahtevo zagotovo in neizpodbitno sledi iz narave ali postopka predelave zadevnega materiala visoke čistosti ali proizvodnega postopka sredstva za gnojenje EU.

(11)

Kot dodatni varnostni ukrep bi bilo treba materiale visoke čistosti registrirati na podlagi Uredbe (ES) 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (8) pod obsežnimi pogoji, že določenimi v Uredbi (EU) 2019/1009 za kemične snovi v drugih kategorijah sestavnih materialov. To bi moralo zagotoviti, da proizvajalci pri izvajanju ocene tveganja v skladu z navedeno uredbo upoštevajo uporabo kot sredstva za gnojenje ter da se registracija izvede tudi za materiale v majhnih količinah.

(12)

Poleg tega so lahko nekateri materiali visoke čistosti na voljo na lokalnih trgih v količinah, ki presegajo povpraševanje. Za zagotovitev, da obstaja povpraševanje na trgu po materialih visoke čistosti in da njihovo dolgoročno shranjevanje v neoptimalnih pogojih ne povzroča škodljivih vplivov na okolje, je primerno omejiti obdobje, v katerem se lahko ti materiali uporabljajo kot sestavni materiali za sredstva za gnojenje EU po tem, ko so bili proizvedeni. Od proizvajalcev bi bilo treba zahtevati, da v navedenem obdobju podpišejo izjavo EU o skladnosti za sredstvo za gnojenje EU, ki vsebuje navedene materiale.

(13)

Komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da materiali visoke čistosti, če so predelani v skladu s pravili predelave, predlaganimi v poročilu Skupnega raziskovalnega središča o oceni, zagotavljajo agronomsko učinkovitost v smislu člena 42(1), prvi pododstavek, točka (b)(ii), Uredbe (EU) 2019/1009. Poleg tega izpolnjujejo merila iz člena 6 Direktive 2008/98/ES. Prav tako pa tudi ugotavlja, da če so na splošno skladni z drugimi zahtevami iz Uredbe (EU) 2019/1009, zlasti pa z zahtevami iz Priloge I k navedeni uredbi, ne bi pomenili tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje v smislu člena 42(1), prvi pododstavek, točka (b)(i), Uredbe (EU) 2019/1009. Taki materiali bi imeli tudi koristen namen, ker bi nadomestili druge surovine, ki se uporabljajo pri proizvodnji sredstev za gnojenje EU. Zato bi bilo treba predelane materiale visoke čistosti vključiti v Prilogo II k Uredbi (EU) 2019/1009.

(14)	Glede na to, da so materiali visoke čistosti predelani odpadki v smislu Direktive 2008/98/ES, bi jih bilo treba v skladu s členom 42(1), tretji pododstavek, Uredbe (EU) 2019/1009 izključiti iz kategorij sestavnih materialov 1 in 11 v Prilogi II k navedeni uredbi.

(15)

Nekateri materiali visoke čistosti lahko vsebujejo selen, ki je lahko strupen, če je prisoten v visoki koncentraciji. Nekateri lahko vsebujejo tudi klorid, ki lahko vzbuja pomisleke glede slanosti v tleh. Kadar so navedene snovi prisotne v koncentracijah, ki presegajo določeno mejno vrednost, bi bilo treba njihovo vsebnost navesti na oznaki, tako da so uporabniki sredstva za gnojenje ustrezno obveščeni. Prilogo III k Uredbi (EU) št. 2019/1009 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(16)

Kadar sredstva za gnojenje vsebujejo materiale visoke čistosti, je pomembno zagotoviti, da se zanje izvede ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti, vključno s sistemom kakovosti, ki ga oceni in odobri priglašeni organ. Zato je treba spremeniti Prilogo IV k Uredbi (EU) 2019/1009, da se določi postopek ugotavljanja skladnosti, primeren za taka sredstva za gnojenje.

(17)	Ker se morajo zahteve iz prilog II in III k Uredbi (EU) 2019/1009 ter postopki ugotavljanja skladnosti iz Priloge IV k navedeni uredbi uporabljati od 16. julija 2022, je treba začetek uporabe te uredbe preložiti na isti datum –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) 2019/1009 se spremeni:

(1)	Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

(2)	Priloga III se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi;

(3)	Priloga IV se spremeni v skladu s Prilogo III k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 16. julija 2022.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. marca 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 170, 25.6.2019, str. 1.

(2) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

(3) Huygens D, Saveyn HGM, Tehnični predlogi za stranske proizvode in materiale visoke čistosti kot sestavne materiale sredstev za gnojenje EU (Technical proposals for by-products and high purity materials as component materials for EU Fertilising Products), JRC128459, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2022.

(4) Uredba (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o gnojilih (UL L 304, 21.11.2003, str. 1).

(5) Uredba (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o obstojnih organskih onesnaževalih (UL L 169, 25.6.2019, str. 45).

(6) Vsota naftalena, acenaftilena, acenaftena, fluorena, fenantrena, antracena, fluorantena, pirena, benzo[a]antracena, krizena, benzo[b]fluorantena, benzo[k]fluorantena, benzo[a]pirena, indeno[1,2,3-cd]pirena, dibenzo[a,h]antracena in benzo[ghi]perilena.

(7) Vsota 2,3,7,8-TCDD, 1,2,3,7,8-PeCDD, 1,2,3,4,7,8-HxCDD, 1,2,3,6,7,8-HxCDD, 1,2,3,7,8,9-HxCDD, 1,2,3,4,6,7,8-HpCDD, OCDD, 2,3,7,8-TCDF, 1,2,3,7,8-PeCDF, 2,3,4,7,8-PeCDF, 1,2,3,4,7,8-HxCDF, 1,2,3,6,7,8-HxCDF, 1,2,3,7,8,9-HxCDF, 2,3,4,6,7,8-HxCDF, 1,2,3,4,6,7,8-HpCDF, 1,2,3,4,7,8,9-HpCDF in OCDF.

(8) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

PRILOGA I

Priloga II k Uredbi (EU) 2019/1009 se spremeni:

(1)	v delu I se doda naslednja točka: „KSM 15: Predelani materiali visoke čistosti“

(2)

del II se spremeni:

(a)

točka 1 v KSM 1 se spremeni:

(i)	na koncu podtočke (j) se črta beseda „ali“;

(ii)	v podtočki (k) se „;“ nadomesti z „, ali“;

(iii)

doda se naslednja podtočka (l):

„(l)	amonijevih soli, sulfatnih soli, fosfatnih soli, elementarnega žvepla, kalcijevega karbonata ali kalcijevega oksida, ki se predelajo iz odpadkov v smislu člena 3, točka 1, Direktive 2008/98/ES.“;

(b)

točka 1 v KSM 11 se spremeni:

(i)	na koncu podtočke (f) se črta beseda „ali“;

(ii)	v podtočki (g) se „;“ nadomesti z „, ali“;

(iii)

doda se naslednja podtočka (h):

„(h)	amonijevih soli, sulfatnih soli, fosfatnih soli, elementarnega žvepla, kalcijevega karbonata ali kalcijevega oksida, ki se predelajo iz odpadkov v smislu člena 3, točka 1, Direktive 2008/98/ES.“;

(c)

doda se naslednja točka KSM 15:

„KSM 15: PREDELANI MATERIALI VISOKE ČISTOSTI

(1)

Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje predelan material visoke čistosti, tj. amonijevo sol, sulfatno sol, fosfatno sol, elementarno žveplo, kalcijev karbonat ali kalcijev oksid ali njihove mešanice s čistostjo vsaj 95 % suhe snovi v materialu.

(2)

Material visoke čistosti se predela iz odpadkov, nastalih pri:

(a)	proizvodnem postopku, pri katerem se kot vhodni material uporabljajo snovi in zmesi, razen živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov s področja uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009 (1), ali

(b)

postopku prečiščevanja plina ali nadzora emisij, namenjenega odstranjevanju hranil iz izhodnih plinov, pridobljenih iz enega ali več naslednjih vhodnih materialov oz. v objektih:

(i)	iz snovi in zmesi, razen odpadkov v smislu člena 3, točka 1, Direktive 2008/98/ES;

(ii)	iz rastlin ali delov rastlin;

(iii)

iz bioloških odpadkov v smislu člena 3, točka 4, Direktive 2008/98/ES, ki nastanejo pri ločenem zbiranju bioloških odpadkov pri viru;

(iv)	iz komunalne odpadne vode in odpadne vode iz gospodinjstev v smislu člena 2, točka 1 oz. 2, Direktive 91/271/EGS (2)

(v)	iz blata v smislu člena 2, točka (a), Direktive 86/278/EGS (3), ki ne kaže nobenih nevarnih lastnosti iz Priloge III k Direktivi 2008/98/ES;

(vi)

iz odpadkov v smislu člena 3, točka 1, Direktive 2008/98/ES in vhodnih goriv v napravi za sosežig odpadkov, kot je opredeljena v Direktivi 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4)in ki se upravlja v skladu s pogoji iz navedene direktive, pod pogojem, da ti vhodni materiali ne kažejo nevarnih lastnosti iz Priloge III k Direktivi 2008/98/ES;

(vii)

iz materialov kategorije 2 ali kategorije 3 ali iz njih pridobljenih proizvodov v skladu s pogoji iz člena 32(1) in (2) ter ukrepi iz člena 32(3) Uredbe (ES) št. 1069/2009, pod pogojem, da so izhodni plini pridobljeni s postopkom kompostiranja ali razgradnje v skladu s KSM 3 oziroma 5 iz Priloge II k tej uredbi;

(viii)

iz gnoja v smislu člena 3, točka 20, Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali iz njega pridobljenih proizvodov ali

(ix)	v živinorejskem obratu.

Vhodni materiali iz točk (i) do (vi) ne vsebujejo živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov s področja uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009.

(3)

Vsebnost organskega ogljika (Corg) v materialu visoke čistosti ne sme presegati 0,5 odstotkov suhe snovi v materialu.

(4)

Material visoke čistosti ne vsebuje več kot:

(a)	6 mg/kg suhe snovi policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH16) (5);

(b)	20 ng ekvivalentov toksičnosti SZO (6)/kg suhe snovi polikloriranih dibenzo-para-dioksinov in dibenzofuranov (PCDD/PCDF) (7).

(5)

Sredstvo za gnojenje EU, ki vsebuje materiale visoke čistosti ali je iz njih sestavljeno, vsebuje največ:

(a)	400 mg/kg suhe snovi celotnega kroma (Cr) in

(b)	2 mg/kg suhe snovi tallija (Tl).

(6)

Kadar skladnost z določeno zahtevo iz točk 4 in 5 (kot je odsotnost določenega onesnaževala) nedvomno in neizpodbitno izhaja iz narave ali postopka predelave materiala visoke čistosti ali proizvodnega postopka sredstva za gnojenje EU, se v postopku ugotavljanja skladnosti lahko brez preverjanja (na primer testiranja) domneva navedena skladnost na odgovornost proizvajalca.

(7)

Kadar za funkcijsko kategorijo sredstva za gnojenje EU, ki vsebuje materiale visoke čistosti iz točke 2(b) ali je iz njih sestavljeno, v Prilogi I ni določenih zahtev glede Salmonella spp., Escherichia coli ali Enterococcaceae, ti patogeni v sredstvu za gnojenje EU ne presegajo mejnih vrednosti iz naslednje tabele:

Mikroorganizmi, ki se testirajo	Načrti vzorčenja			Mejna vrednost
Mikroorganizmi, ki se testirajo	n	c	m	M
Salmonella spp.	5	0	0	odsotnost v 25 g ali 25 ml
Escherichia coli ali Enterococcaceae	5	5	0	1 000 v 1 g ali 1 ml

pri čemer je:

n	=	število vzorcev, ki se testirajo,
c	=	število vzorcev, pri katerih število bakterij, izraženo v številu kolonijskih enot (CFU), znaša od m do M,
m	=	zgornja mejna vrednost, pri kateri število bakterij, izraženo v CFU, še velja za zadovoljivo,
M	=	najvišja vrednost števila bakterij, izraženega v CFU.

(8)

Skladnost sredstva za gnojenje EU, ki vsebuje materiale visoke čistosti iz točke 2(b) ali je iz njih sestavljeno, z zahtevami iz točke 7 ali zahtevami za Salmonella spp., Escherichia coli ali Enterococcaceae iz Priloge I za ustrezno funkcijsko kategorijo sredstva za gnojenje EU, se preveri s testiranjem v skladu s točko 5.1.3.1 v modulu D1 (Zagotavljanje kakovosti proizvodnega postopka) iz dela II Priloge IV.

Zahteve iz točke 7 in zahteve za Salmonella spp., Escherichia coli ali Enterococcaceae iz Priloge I za ustrezno funkcijsko kategorijo sredstva za gnojenje EU, ki je sestavljeno samo iz materialov visoke čistosti iz točke 2(b), se ne uporabljajo, če so bili materiali visoke čistosti ali vsi uporabljeni biogeni vhodni materiali obdelani po enem od naslednjih postopkov:

(a)	sterilizacija pod pritiskom s segrevanjem na temperaturo v jedru nad 133 °C najmanj 20 minut pri absolutnem tlaku najmanj 3 bare, pri čemer je tlak treba doseči z odvajanjem vsega zraka iz sterilizacijske komore in zamenjavo zraka s paro („nasičena para“);

(b)	obdelava v enoti za pasterizacijo ali higienizacijo, pri čemer je vsaj za eno uro dosežena temperatura 70 °C.

Zahteve iz točke 7 in zahteve za Salmonella spp., Escherichia coli ali Enterococcaceae iz Priloge I za ustrezno funkcijsko kategorijo sredstva za gnojenje EU, ki je sestavljeno samo iz materialov visoke čistosti iz točke 2(b), se ne uporabljajo, če so izhodni plini pridobljeni s postopkom sežiga, kot je opredeljen v Direktivi 2010/75/EU.

(9)

Materiali visoke čistosti, ki se skladiščijo na način, ki jih ne ščiti pred padavinami in neposredno sončno svetlobo, se lahko dodajo sredstvu za gnojenje EU le, če so bili proizvedeni največ 36 mesecev pred podpisom izjave EU o skladnosti za zadevno sredstvo za gnojenje EU.

(10)

Materiali visoke čistosti so registrirani v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 v dokumentaciji, ki vsebuje:

(a)	informacije, določene v prilogah VI, VII in VIII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, in

(b)	poročilo o kemijski varnosti v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1907/2006, ki pokriva uporabo sredstva za gnojenje,

razen če je snov izrecno zajeta v eni od izjem, za katere registracija ni obvezna, kakor je določeno v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 ali v točki 6, 7, 8 ali 9 Priloge V k navedeni uredbi.

(1) Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1)."

(2) Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40)."

(3) Direktiva Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (UL L 181, 4.7.1986, str. 6)."

(4) Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17)."

(5) Vsota naftalena, acenaftilena, acenaftena, fluorena, fenantrena, antracena, fluorantena, pirena, benzo[a]antracena, krizena, benzo[b]fluorantena, benzo[k]fluorantena, benzo[a]pirena, indeno[1,2,3-cd]pirena, dibenzo[a,h]antracena in benzo[ghi]perilena."

(6) Van den Berg M., L.S. Birnbaum, M. Denison, M. De Vito, W. Farland, et al. (2006) Ponovna ocena faktorjev toksične ekvivalentnosti za dioksine in dioksinom podobne spojine pri ljudeh in sesalcih, Svetovna zdravstvena organizacija, 2005 (The 2005 World Health Organization Re-evaluation of Human and Mammalian Toxic Equivalency Factors for Dioxins and Dioxin-like Compounds). Toxicological sciences: uradno glasilo organizacije Society of Toxicology 93:223-241. doi:10.1093/toxsci/kfl055."

(2) Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).

(3) Direktiva Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (UL L 181, 4.7.1986, str. 6).

(4) Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).

PRILOGA II

V delu I Priloge III k Uredbi (EU) 2019/1009 se doda naslednja točka 7b:

„7b.

Kadar sredstvo za gnojenje EU vsebuje materiale visoke čistosti iz Priloge II, del II, KSM 15, ali je iz njih sestavljeno ter

(a)	vsebnost selena (Se) presega 10 mg/kg suhe snovi, se vsebnost selena navede;

(b)

vsebnost klorida (Cl-) presega 30 g/kg suhe snovi, se vsebnost klorida navede, razen če se sredstvo za gnojenje EU proizvaja s proizvodnim postopkom, pri katerem so bile uporabljene snovi ali zmesi, ki vsebujejo klorid, z namenom proizvajanja ali vključitve soli alkalijskih kovin ali soli zemljoalkalijskih kovin, informacije o teh soleh pa so v skladu s Prilogo III.

Kadar je vsebnost selena ali klorida navedena v skladu s točkama (a) in (b), se jasno loči od izjave o hranilih in se lahko izrazi kot razpon vrednosti.

Kadar dejstvo, da tako sredstvo za gnojenje EU vsebuje selen ali klorid pod mejnimi vrednostmi iz točk (a) in (b), nedvomno in neizpodbitno izhaja iz narave ali predelave materiala visoke čistosti ali proizvodnega postopka sredstva za gnojenje EU, ki vsebuje tak material, kot je ustrezno, na oznaki ne smejo biti navedene nobene informacije o teh parametrih brez preverjanja (kot je testiranje) na odgovornost proizvajalca.“.

PRILOGA III

V Prilogi IV, del II, k Uredbi (EU) 2019/1009 se modul D1 (Zagotavljanje kakovosti proizvodnega postopka) spremeni:

(1)

v točki 2.2 se podtočka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)

skice, načrte, opise in razlage, ki so potrebni za razumevanje proizvodnega procesa sredstva za gnojenje EU, in v zvezi z materiali, ki spadajo v KSM 3, 5, 12, 13, 14 ali 15, kakor so opredeljene v Prilogi II, pa tudi pisni opis in diagram proizvodnega postopka ali postopka predelave, v katerih se jasno opredeli vsaka obdelava, posoda in prostor za shranjevanje;“;

(2)

v točki 5.1.1.1 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„5.1.1.1

Za materiale, ki spadajo v KSM 3, 5, 12, 13, 14 in 15, kot so opredeljene v Prilogi II, višje vodstvo proizvodne organizacije:“;

(3)

točka 5.1.2.1 se nadomesti z naslednjim:

„5.1.2.1

Za materiale, ki spadajo v KSM 3, 5, 12, 13, 14 in 15, kakor so opredeljene v Prilogi II, sistem kakovosti zagotovi skladnost z zahtevami, določenimi v navedeni prilogi.“;

(4)

točka 5.1.3.1 se spremeni:

(a)

uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

„5.1.3.1

Pregledi in testi za materiale, ki spadajo v KSM 3, 5, 12, 13, 14 in 15, kakor so opredeljene v Prilogi II, vsebujejo naslednje elemente:“;

(b)

podtočki (b) in (c) se nadomestita z naslednjim:

„(b)	usposobljeno osebje opravi vizualni pregled vsake pošiljke vhodnih materialov in preveri skladnost s specifikacijami za vhodne materiale iz KSM 3, 5, 12, 13, 14 in 15, določenimi v Prilogi II [ALI: kot je opredeljeno v Prilogi II];

(c)

proizvajalec zavrne vsako pošiljko katerega koli vhodnega materiala, kadar se pri vizualnem pregledu pojavi sum na kar koli od naslednjega:

—	prisotnost nevarnih ali škodljivih snovi za proces ali za kakovost končnega sredstva za gnojenje EU,

—	nezdružljivost s specifikacijami iz KSM 3, 5, 12, 13, 14 in 15 iz Priloge II [ALI: kot je opredeljeno v Prilogi II], zlasti s prisotnostjo plastične mase, ki vodi k preseganju mejne vrednosti makroskopskih nečistot.“;

(c)

podtočka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e)	pri izhodnih materialih se odvzamejo vzorci, da se preveri njihova skladnost s specifikacijami iz KSM 3, 5, 12, 13, 14 in 15, kot so opredeljene v Prilogi II, ter da lastnosti izhodnega materiala ne ogrožajo skladnosti sredstva za gnojenje EU z ustreznimi zahtevami iz Priloge I;“;

(d)

v podtočki (fa) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„(fa)

pri materialih, ki spadajo v KSM 12, 13, 14 in 15, se vzorci izhodnih materialov odvzamejo vsaj z naslednjo privzeto pogostostjo ali prej, kot je predvideno, če je to potrebno zaradi katere koli pomembne spremembe, ki bi lahko vplivala na kakovost sredstva za gnojenje EU:“;

(e)

podtočka (fb) se nadomesti z naslednjim:

„(fb)

pri materialih, ki spadajo v KSM 12, 13, 14 in 15, se vsaki seriji ali delu proizvodnje dodeli edinstvena oznaka za namene vodenja kakovosti. Najmanj en vzorec na 3 000 ton teh materialov ali en vzorec na dva meseca, kar koli nastopi prej, se hrani v dobrem stanju najmanj dve leti;“;

(f)

podtočka (g)(iv) se nadomesti z naslednjim:

„(iv)

pri materialih, ki spadajo v KSM 12, 13, 14 in 15, izmeri vzorce za hrambo iz podtočke (fb) in sprejme potrebne popravne ukrepe za preprečitev morebitnega nadaljnjega prevoza in uporabe navedenega materiala.“;

(5)

v točki 5.1.4.1 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„5.1.4.1

Evidence kakovosti za materiale, ki spadajo v KSM 3, 5, 12, 13, 14 in 15, kakor so opredeljene v Prilogi II, izkazujejo, da se izvaja dejanski nadzor vhodnih materialov, proizvodnje, shranjevanja ter skladnosti vhodnih in izhodnih materialov z ustreznimi zahtevami iz te uredbe. Vsak dokument je čitljiv in na voljo na njegovem ustreznem mestu uporabe; vse zastarele različice se takoj odstranijo z vseh mest uporabe ali se vsaj označijo kot zastarele. Dokumentacija o upravljanju kakovosti vsebuje vsaj naslednje informacije:“;

(6)

v točki 5.1.5.1 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„5.1.5.1

Proizvajalec glede materialov, ki spadajo v KSM 3, 5, 12, 13, 14 in 15, kakor so opredeljene v Prilogi II, pripravi program letne notranje revizije za preverjanje skladnosti s sistemom kakovosti, ki zajema naslednje:“;

(7)

v točki 6.3.2 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„6.3.2.

Priglašeni organ za materiale, ki spadajo v KSM 3, 5, 12, 13, 14 in 15, kakor so opredeljene v Prilogi II, med vsako revizijo odvzame in analizira vzorce izhodnih materialov, te revizije pa opravi z naslednjo pogostostjo:“.

8.7.2022

Uradni list Evropske unije

L 183/12

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1172

z dne 4. maja 2022

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema skupne kmetijske politike ter uporabe in izračuna upravnih sankcij v zvezi s pogojenostjo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (1) in zlasti člena 74, člena 85(7) ter člena 105 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2021/2116 določa osnovna pravila, med drugim v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom (v nadaljnjem besedilu: integrirani sistem) ter uporabo in izračunom upravnih sankcij v zvezi s pogojenostjo. Za zagotovitev nemotenega delovanja novega pravnega okvira je treba sprejeti nekatera pravila za dopolnitev določb iz navedene uredbe na zadevnih področjih.

(2)

Pravila v zvezi z integriranim sistemom ter uporabo in izračunom upravnih sankcij v zvezi s pogojenostjo bi morala zagotoviti učinkovit kontrolni sistem pravil, ki jih morajo države članice in upravičenci uporabljati v okviru skupne kmetijske politike (SKP), zato bi jih bilo treba določiti v enem delegiranem aktu. Ta nova pravila bi morala nadomestiti ustrezne določbe Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 (2).

(3)

Zlasti bi bilo treba določiti pravila za dopolnitev nekaterih nebistvenih elementov Uredbe (EU) 2021/2116 v zvezi z delovanjem integriranega sistema iz člena 65 navedene uredbe, pravili o ocenjevanju kakovosti iz člena 68(3), člena 69(6) in člena 70(2) navedene uredbe, pravili o identifikacijskem sistemu za kmetijske parcele iz člena 68 navedene uredbe ter podrobnimi pravili o uporabi in izračunu upravnih sankcij glede pogojenosti iz člena 85 navedene uredbe.

(4)

Identifikacijski sistem za kmetijske parcele zagotavlja dragocene, celovite in zanesljive informacije, pomembne za poročanje o smotrnosti politike, prispevanje k učinkovitemu izvajanju intervencij na osnovi površin ter podpiranje upravičencev pri predložitvi pravilnih vlog za pomoč. Za zagotovitev izpolnjevanja teh ciljev so potrebna pravila za pojasnitev tehničnih zahtev, ki jih morajo države članice upoštevati, ter načina strukturiranja in posodabljanja razpoložljivih informacij.

(5)

Da bi lahko države članice proaktivno opredelile morebitne pomanjkljivosti integriranega sistema in po potrebi sprejele ustrezne popravne ukrepe, bi bilo treba določiti pravila o letni oceni kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, sistema za geoprostorske vloge in sistema za spremljanje površin. Izkušnje v zvezi z oceno kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele v skladu z Delegirano uredbo (EU) št. 640/2014 so pokazale, da je razvoj tehničnih smernic s strani Komisije še posebej koristen. Take tehnične smernice državam članicam pomagajo pri uporabi prilagojene metodologije za izvedbo ocen. Glede na pomembnost ocen kakovosti za pravilno delovanje integriranega sistema, ki zagotavlja zanesljive in preverljive podatke v letnem poročanju o smotrnosti, bi morala Komisija državam članicam na podoben način pomagati tudi pri izvajanju ocen kakovosti iz Uredbe (EU) 2021/2116.

(6)

Z ocenami kakovosti se oceni, ali integrirani sistem izpolnjuje svoj namen zagotavljanja zanesljivih in celovitih informacij, relevantnih za letno poročanje o smotrnosti, kot se zahteva v členu 66(2) Uredbe (EU) 2021/2116, zlasti pravilno število hektarjev za kazalnike učinkov in pravilni delež površin za kazalnike rezultatov intervencij na osnovi površin. Za to bo treba združiti ustrezne rezultate ocene kakovosti sistema za spremljanje površin in sistema za geoprostorske vloge, da se prepreči precenitev tega vpliva zaradi površin, pri katerih je prišlo do napak pri merjenju in nepravilnih odločitev v zvezi s pogoji za upravičenost. V ta namen bi moralo preverjanje prijavljene površine pri oceni kakovosti sistema za geoprostorske vloge temeljiti na istem vzorcu parcel kot pri ocenjevanju kakovosti sistema za spremljanje površin.

(7)

Poleg tega je namen ocene kakovosti v zvezi s sistemom za spremljanje površin zagotoviti, da so rezultati primerljivi med državami članicami, ne glede na možnost časovnega odloga uvedbe v celoti delujočega izvajanja sistema za spremljanje površin. Ta ocena kakovosti bi zato morala zajemati vse intervencije na osnovi površin in ustrezne pogoje za upravičenost, ne glede na odločitev države članice, da bo sistem za spremljanje površin v celoti deloval šele od 1. januarja 2024, kot je navedeno v členu 70(1) Uredbe (EU) 2021/2116. Ocena kakovosti sistema za spremljanje površin bi morala zagotavljati diagnostične informacije tako na ravni intervencij kot na ravni pogojev za upravičenost, na podlagi katerih bi morale države članice po potrebi sprejeti ustrezne popravne ukrepe.

(8)	Zaradi jasnosti in vzpostavitve usklajene podlage za izračun in uporabo upravnih sankcij v zvezi s pogojenostjo je treba določiti skupne opredelitve in splošna načela v zvezi z neskladnostjo.

(9)

Uredba (EU) 2021/2116 določa, da se upravne sankcije v zvezi s pogojenostjo določijo ob upoštevanju načela sorazmernosti. Zato bi bilo treba zmanjšanja in izključitve razvrstiti glede na resnost neskladnosti, pri čemer bi se v primeru namerne neskladnosti upravičenca lahko tudi popolno izključilo iz vseh plačil in podpore iz člena 83(1), točke (a), (b) in (c), navedene uredbe. Za zagotovitev pravne varnosti za upravičence bi bilo treba določiti rok za uporabo upravnih sankcij.

(10)

Člen 85(1) Uredbe (EU) 2021/2116 določa, da mora izračun upravnih sankcij v zvezi s pogojenostjo temeljiti na plačilih, ki so bila ali bodo odobrena zadevnemu upravičencu v zvezi z vlogami za pomoč ali zahtevki za plačilo, ki jih je upravičenec vložil ali jih bo vložil v koledarskem letu, v katerem je prišlo do neskladnosti. Zato je za zagotovitev povezave med ravnanjem kmeta in sankcijo ter za zagotovitev enake obravnave kmetov primerno določiti, da se v primeru, ko se ista neskladnost pojavlja neprekinjeno v več koledarskih letih, upravna sankcija uporabi in izračuna za vsako koledarsko leto, v katerem se lahko ugotovi, da je do neskladnosti prišlo.

(11)	Za zagotovitev učinkovite uporabe in naložitve upravnih sankcij je primerno določiti, da se sankcija, kadar ta v koledarskem letu ugotovitve presega skupni znesek plačil, ki so bila ali bodo odobrena upravičencu, ali če upravičenec ne predloži vloge za pomoč, uporabi ali naloži z izterjavo.

(12)

V skladu s členom 85(3) Uredbe (EU) 2021/2116 se ne glede na to, ali se neskladnost odkrije s sistemom za spremljanje površin ali drugimi sredstvi, upravne sankcije ne naložijo, če nenamerna neskladnost nima posledic ali ima le zanemarljive posledice za doseganje cilja zadevnega standarda ali zahteve. Ker so neskladnosti manjše in nimajo posledic ali pa so njihove posledice zanemarljive za doseganje cilja zadevnega standarda ali zahteve in da bi se zmanjšalo upravno breme, se take neskladnosti ne bi smele upoštevati pri ugotavljanju ponovitve ali nadaljevanja neskladnosti.

(13)	Člen 85(4) Uredbe (EU) 2021/2116 določa, da se država članica, kadar za odkrivanje primerov neskladnosti uporablja sistem za spremljanje površin, lahko odloči, da bo uporabila nižje odstotke zmanjšanja. Primerno je določiti minimalni odstotek znižanja.

(14)	Določiti bi bilo treba pravila za izračun upravnih sankcij za več neskladnosti v istem koledarskem letu.

(15)

Za zagotovitev nemotenega prehoda z ureditev iz Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) se zdi primerno določiti prehodna pravila glede uporabe člena 104(1), drugi pododstavek, točka (a)(iv), Uredbe (EU) 2021/2116, da bi se izognili pretiranim upravnim stroškom in bremenom, povezanim s pogojenostjo in pregledi navzkrižne skladnosti, ki se uporabljajo za upravičence, ki prejemajo plačila na površino v okviru tako strateškega načrta SKP v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (4) kot tudi programa razvoja podeželja, ki se izvaja na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), do 31. decembra 2025. V ta namen bi bilo treba šteti, da pregledi pogojenosti, vezani na površino, zajemajo tudi preglede navzkrižne skladnosti iz člena 96 Uredbe (EU) št. 1306/2013. To je utemeljeno z dejstvom, da so za plačila na površino pravila o pogojenosti na splošno strožja od pravil o navzkrižni skladnosti, kar zadeva obveznosti in sankcije. Zato se lahko domneva, da se pravila o navzkrižni skladnosti spoštujejo, če upravičenec izpolnjuje obveznosti iz pravil o pogojenosti. Če pa se pri pregledih pogojenosti odkrijejo neskladnosti, država članica ne more več domnevati, da je navzkrižna skladnost izpolnjena, zato bi morala izvesti preglede iz člena 96 Uredbe (EU) št. 1306/2013 ter v tem okviru uporabljati pravila o izračunu in uporabi upravnih sankcij v skladu z določbami iz navedene uredbe.

(16)

Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba razveljaviti Delegirano uredbo (EU) št. 640/2014. Vendar bi bilo treba navedeno uredbo še naprej uporabljati v zvezi z vlogami za pomoč za neposredna plačila, vloženimi pred 1. januarjem 2023, zahtevki za plačilo v zvezi s podpornimi ukrepi, ki se izvajajo na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013, ter kontrolnim sistemom in upravnimi sankcijami v zvezi s pravili o navzkrižni skladnosti.

(17)	Ob upoštevanju člena 104(1), drugi pododstavek, in člena 106 Uredbe (EU) 2021/2116 bi se morala ta uredba uporabljati za intervencije, ki se začnejo od 1. januarja 2023 in izvajajo na podlagi Uredbe (EU) 2021/2115.

(18)

Nazadnje, glede na točko 31 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje Komisija meni, da obstaja vsebinska povezava med pooblastili iz Uredbe (EU) 2021/2116 v zvezi s pravili o integriranem sistemu ter uporabo in izračunom upravnih sankcij v zvezi s pogojenostjo, med njimi pa obstaja tudi medsebojna povezava. Zato je primerno, da se ta pravila določijo v istem delegiranem aktu –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa določbe, ki dopolnjujejo nekatere nebistvene elemente Uredbe (EU) 2021/2116 glede:

(a)	ocene kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele iz člena 68(3), sistema za geoprostorske vloge iz člena 69(6) in sistema za spremljanje površin iz člena 70(2) navedene uredbe;

(b)	identifikacijskega sistema za kmetijske parcele iz člena 68 navedene uredbe;

(c)	uporabe in izračuna upravnih sankcij v zvezi s pogojenostjo iz člena 85 navedene uredbe.

POGLAVJE II

INTEGRIRANI SISTEM

Člen 2

Identifikacijski sistem za kmetijske parcele

1. Identifikacijski sistem za kmetijske parcele iz člena 68 Uredbe (EU) 2021/2116 deluje na ravni referenčnih parcel in vključuje informacije, ki omogočajo izmenjavo podatkov s sistemom za geoprostorske vloge za pomoč iz člena 69 navedene uredbe ter sistemom za spremljanje površin iz člena 70 navedene uredbe.

2. Izraz „referenčna parcela“ v tej uredbi pomeni geografsko razmejeno površino, ki ohranja enotno identifikacijo, kakor je zavedena v identifikacijskem sistemu za kmetijske parcele iz člena 68 Uredbe (EU) 2021/2116. Referenčna parcela vsebuje enoto zemljišča, ki predstavlja kmetijsko površino, kot je opredeljena v členu 4(3) Uredbe (EU) 2021/2115. Referenčna parcela po potrebi vsebuje tudi nekmetijske površine, ki jih države članice štejejo za upravičene do prejemanja podpore za intervencije na osnovi površin iz člena 65(2) in (3) Uredbe (EU) 2021/2116.

3. Referenčne parcele služijo kot podlaga za podporo upravičencem pri predložitvi geoprostorskih vlog za intervencije na osnovi površin iz člena 65(2) in (3) Uredbe (EU) 2021/2116.

4. Države članice referenčne parcele razmejijo tako, da zagotovijo, da je vsaka parcela dolgoročno stabilna in merljiva ter da omogoča enotno in nedvoumno lokalizacijo vsake letno prijavljene kmetijske parcele in enote zemljišča nekmetijskih površin, ki jih države članice štejejo za upravičene do prejemanja podpore za intervencije na osnovi površin iz člena 65(2) in (3) Uredbe (EU) 2021/2116.

5. Države članice zagotovijo posodobitev informacij za vse referenčne parcele v identifikacijskem sistemu vsaj enkrat na tri leta. Poleg tega države članice vsako leto upoštevajo vse informacije, ki so na voljo iz sistema za geoprostorske vloge, sistema za spremljanje površin ali katerega koli drugega zanesljivega vira.

6. Države članice zagotovijo, da identifikacijski sistem za kmetijske parcele vsebuje potrebne informacije za pridobivanje podatkov, pomembnih za pravilno poročanje o kazalnikih iz člena 66(2) Uredbe (EU) 2021/2116.

7. Države članice v identifikacijskem sistemu za vsako referenčno parcelo vsaj:

(a)

določijo največjo upravičeno površino za intervencije na osnovi površin v okviru integriranega sistema. Da določijo največjo upravičeno površino, države članice od parcele odštejejo neupravičene elemente, po možnosti z razmejitvijo. Države članice vnaprej določijo merila in postopke, ki se uporabljajo za oceno, količinsko opredelitev in po potrebi razmejitev upravičenih in neupravičenih delov parcele. Pri določanju največje upravičene površine lahko države članice določijo razumen razpon za pravilno količinsko opredelitev, da se upoštevata oris in stanje parcele;

(b)

opredelijo kmetijsko površino, kot je opredeljena v členu 4(3) Uredbe (EU) 2021/2115. Kadar je ustrezno, države članice z razmejitvijo zagotovijo razlikovanje med kmetijskimi površinami na ornih zemljiščih, trajnih nasadih in trajnem travinju, tudi kadar tvorijo kmetijsko-gozdarske sisteme na tem območju, kot je določeno v skladu s členom 4(3) navedene uredbe;

(c)

kar zadeva trajno travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi in kadar se države članice odločijo, da bodo za določitev upravičene površine uporabile fiksne koeficiente zmanjšanja, kot je določeno v členu 4(4), točka (b), tretji pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2115, evidentirajo vse ustrezne informacije;

(d)

vključijo značilnosti in/ali zaveze, ki so pomembne za upravičenost intervencij na osnovi površin in za zahteve glede pogojenosti, ter so dolgoročno stabilne. Te informacije se evidentirajo kot atributi ali sloji v identifikacijskem sistemu za kmetijske parcele, pri čemer se navede vsaj naslednje:

(i)	lokacija šotišč ali mokrišč, kadar je ustrezno, v skladu s standardom DKOP 2 iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115;

(ii)	vrsta in lokacija krajinskih značilnosti na parceli, ki je pomembna za pogojenost ali intervencije iz člena 65(2) in (3) Uredbe (EU) 2021/2116;

(e)	kjer je ustrezno, določijo lokacijo in velikost krajinskih značilnosti v skladu s standardom DKOP 8 iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115 glede na minimalni delež kmetijske površine, namenjen neproizvodnim površinam ali značilnostim;

(f)	ugotovijo, ali se parcele nahajajo na območjih z naravnimi ali drugimi omejitvami, značilnimi za posamezno območje, iz člena 71 Uredbe (EU) 2021/2115 oziroma ali so na njih slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev, kot je navedeno v členu 72 navedene uredbe;

(g)

ugotovijo, ali se parcele nahajajo na območjih Natura 2000, na območjih, zajetih v Direktivi 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), ali se nahajajo na kmetijskih zemljiščih, odobrenih za proizvodnjo bombaža v skladu s členom 37(1) Uredbe (EU) 2021/2115, na območjih, ki so del uveljavljenih lokalnih praks iz člena 4(3), točka (c), drugi pododstavek, točka (i), navedene uredbe, na površinah, pokritih s trajnim travinjem, ki je opredeljeno kot okoljsko občutljivo v skladu s standardom DKOP 9 iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115, ali na območjih, ki jih zajema Direktiva Sveta 92/43/EGS (7) ali Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8).

8. Za intervencije v povezavi z gozdarstvom iz členov 70 in 72 Uredbe (EU) 2021/2115 lahko države članice vzpostavijo ustrezne nadomestne sisteme za enotno identifikacijo zemljišč, ki so upravičena do podpore, kadar ta zemljišča pokriva gozd.

9. Geografski informacijski sistem deluje na podlagi nacionalnega referenčnega koordinatnega sistema, kakor je opredeljen v Direktivi 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9), ki omogoča standardizirano merjenje in enotno identifikacijo kmetijskih parcel po vsej zadevni državi članici. Če se uporabljajo različni referenčni koordinatni sistemi, so medsebojno izključujoči in vsak od njih zagotavlja doslednost med podatki, ki se nanašajo na isto lokacijo.

Člen 3

Ocena kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele

1. Države članice letno izvedejo oceno kakovosti iz člena 68(3) Uredbe (EU) 2021/2116 za namene osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost. Ocena kakovosti zajema naslednje elemente:

(a)	pravilno navedbo velikosti največje upravičene površine;

(b)	sorazmerni delež in razporeditev referenčnih parcel, pri katerih največja upravičena površina upošteva neupravičene površine oziroma pri katerih ne upošteva kmetijske površine;

(c)	obstoj referenčnih parcel s kritičnimi pomanjkljivostmi;

(d)	pravilno razvrstitev kmetijske površine kot ornega zemljišča, trajnega travinja ali trajnih nasadov na vsaki referenčni parceli;

(e)	razmerje prijavljenih površin na referenčno parcelo;

(f)	kategorizacijo referenčnih parcel, kjer so pri največji upravičeni površini upoštevane neupravičene površine, niso upoštevane kmetijske površine ali so bile odkrite kritične pomanjkljivosti;

(g)	odstotek referenčnih parcel, na katerih so se v rednem ciklu posodobitev zgodile spremembe.

Države članice zagotovijo tudi, da se vsi zahtevki za posodobitev identifikacijskega sistema za kmetijske parcele izvedejo tako, da je mogoče izslediti, ali izhajajo iz sistema za spremljanje površin, ukrepa upravičenca ali iz katerega koli drugega vira.

2. Države članice oceno iz odstavka 1 izvedejo na podlagi vzorca referenčnih parcel. Uporabljajo podatke, ki jim omogočijo oceniti dejanske razmere na terenu.

3. Če rezultati ocene kakovosti razkrijejo pomanjkljivosti, država članica predlaga ustrezne popravne ukrepe.

Člen 4

Ocena kakovosti sistema za geoprostorske vloge

1. Z letno oceno kakovosti iz člena 69(6) Uredbe (EU) 2021/2116 se ocenita zanesljivost informacij v geoprostorski vlogi in pravilnost informacij, uporabljenih za poročanje o kazalnikih iz člena 7 Uredbe (EU) 2021/2115. S to oceno kakovosti se zlasti ocenijo popolnost in pravilnost informacij, predhodno vnesenih v geoprostorsko vlogo, popolnost in pravilnost usmerjevalnih opozoril upravičencem med postopkom prijave ter sledljivost vseh sprememb, evidentiranih v geoprostorskih vlogah po njihovi predložitvi.

2. Ocena kakovosti zajema naslednje:

(a)	preverjanje, ali so bile informacije, ki jih je država članica uporabila za predhodno izpolnjevanje geoprostorske vloge, popolne, pravilne in posodobljene;

(b)	preverjanje, ki ga opravi država članica, ali je bila površina, ki jo je upravičenec prijavil za intervencijo na osnovi površin, pravilno določena glede na veljavne pogoje za upravičenost;

(c)	preverjanje, ali so bili za izdajo usmerjevalnih opozoril, ki jih je država članica izdala upravičencem med postopkom prijave, v največji možni meri upoštevani vsi pogoji za upravičenost intervencij in, kadar je to ustrezno, zahteve glede pogojenosti;

(d)	preverjanje, ali je država članica vse spremembe geoprostorske vloge po njeni predložitvi evidentirala tako, da je mogoče izslediti, ali te spremembe izhajajo iz opozorila sistema za spremljanje površin, ukrepa upravičenca ali iz katerega koli drugega vira.

3. Ocena kakovosti iz odstavka 2, točke (a), (c) in (d), se izvede s testiranjem informacijskih tehnologij in ponovnim izvajanjem prijavnega postopka na reprezentativnem vzorcu vlog za pomoč.

4. Za preverjanje iz odstavka 2, točka (b), se ocena kakovosti izvede z obiski na kraju samem ali analizo posnetkov v istem koledarskem letu in vsaj enake kakovosti, kot se zahteva za oceno kakovosti iz člena 68(3) Uredbe (EU) 2021/2116. To preverjanje se izvede z merjenjem površine, prijavljene za intervencijo na vzorcu, izbranem za oceno kakovosti sistema za spremljanje površin iz člena 5 te uredbe.

5. Države članice zagotovijo, da so vse intervencije na osnovi površin, ki jih upravlja integrirani sistem, vključene v vzorce iz odstavkov 3 in 4 ter preverjene v postopku ocenjevanja kakovosti.

6. Če rezultati ocene kakovosti razkrijejo pomanjkljivosti, država članica predlaga ustrezne popravne ukrepe.

Člen 5

Ocena kakovosti sistema za spremljanje površin

1. Z letno oceno kakovosti iz člena 70(2) Uredbe (EU) 2021/2116 se oceni zanesljivost izvajanja sistema za spremljanje površin, zagotovi diagnostične informacije o virih nepravilnih odločitev na ravni intervencij in pogojev za upravičenost, zlasti pa se oceni pravilnost informacij, zagotovljenih za namene poročanja o kazalnikih iz člena 7 Uredbe (EU) 2021/2115.

2. Ocena kakovosti se izvede z obiski na kraju samem ali analizo posnetkov v istem koledarskem letu in, kadar je ustrezno, vsaj enake kakovosti, kot se zahteva za oceno kakovosti iz člena 68(3) Uredbe (EU) 2021/2116. Obiski na kraju samem se lahko opravijo kadar koli med letom in v največji možni meri zajemajo vse pogoje za upravičenost, ki so relevantni za posameznega upravičenca med istim obiskom. Posnetki, ki jih države članice uporabljajo za oceno kakovosti, lahko zagotovijo prepričljive in zanesljive rezultate glede na dejansko stanje na terenu. Kadar države članice uporabljajo geografsko označene fotografije za opazovanje, sledenje in ocenjevanje kmetijskih dejavnosti kot podatke, ki imajo vsaj enako vrednost kot podatki satelitov Sentinel programa Copernicus, lahko države članice izvedejo oceno kakovosti odločitev, sprejetih na podlagi geografsko označenih fotografij, z neavtomatizirano analizo geografsko označenih fotografij, če te dajo prepričljive in zanesljive rezultate.

3. Na ravni intervencij ocena kakovosti vključuje:

(a)	količinsko opredelitev napak zaradi nepravilnih odločitev o pogojih za upravičenost v zvezi s parcelami v okviru intervencije na osnovi površin, ne glede na to, ali je zadevna odločitev izhajala iz sistema za spremljanje površin ali ne. Rezultat se izrazi v hektarjih;

(b)	količinsko opredelitev števila parcel, v zvezi s katerimi je sistem za spremljanje površin zaznal neskladnost s pogoji za upravičenost, in števila parcel, ki ne izpolnjujejo pogojev za upravičenost po zadnjem datumu za spremembe vlog za pomoč.

4. Pri pripravi poročil, ki jih je treba predložiti do 15. februarja 2025 oziroma 15. februarja 2027, je treba med drugim preveriti, ali so bili vsi pogoji za upravičenost intervencij na osnovi površin, ki se štejejo za nadzorljive, predmet sistema za spremljanje površin v letih 2024 oziroma 2026. Po oceni rezultatov teh poročil bodo morda potrebni popravni ukrepi.

5. Ocena kakovosti se izvede s preverjanjem vseh pogojev za upravičenost vseh intervencij, za katere je bila vložena vloga, na reprezentativnem vzorcu parcel.

6. Zaradi poenostavitve in glede na to, da vzorec ocene kakovosti sistema za spremljanje površin zagotavlja ustrezno raven zagotovila glede izpolnjevanja pogojev za upravičenost na intervencijo, se lahko država članica odloči, da ocene kakovosti iz členov 4 in 5 te uredbe upošteva v zvezi z obveznostjo vzpostavitve sistema kontrol iz člena 72 Uredbe (EU) 2021/2116.

7. Države članice zagotovijo, da so vse intervencije na osnovi površin, ki jih upravlja integrirani sistem, vključene v vzorec parcel in preverjene v postopku ocenjevanja kakovosti, ne glede na možnost postopne vzpostavitve sistema za spremljanje površin iz člena 70(1) Uredbe (EU) 2021/2116.

8. Če rezultati količinskih opredelitev iz odstavka 3, točki (a) in (b), razkrijejo pomanjkljivosti, država članica predlaga ustrezne popravne ukrepe.

9. Popravni ukrepi za pogoje za upravičenost, ki se ne spremljajo ali njihovo spremljanje ni dalo jasnih rezultatov, lahko vključujejo izvedbo obiskov na kraju samem. Kadar so na podlagi rezultatov ocene kakovosti za zadevno koledarsko leto potrebni popravni ukrepi, bo morda treba v poročilo o oceni kakovosti za naslednje leto vključiti dodatne podrobnosti v zvezi s pomanjkljivostmi, ki jih je treba odpraviti.

POGLAVJE III

UPORABA IN IZRAČUN UPRAVNIH SANKCIJ V ZVEZI S POGOJENOSTJO

Člen 6

Opredelitev pojmov

V tem poglavju se uporabljajo opredelitve pojmov iz naslova IV, poglavje IV, Uredbe (EU) 2021/2116.

Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:

(a)	„neskladnost“ pomeni neizpolnjevanje predpisanih zahtev ravnanja v skladu z zakonodajo Unije iz člena 12(4) Uredbe (EU) 2021/2115 ali standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje zemljišč, ki jih opredelijo države članice v skladu s členom 13 navedene uredbe;

(b)	„standardi“ pomeni katere koli standarde, kakor jih določijo države članice v skladu s členom 13 Uredbe (EU) 2021/2115;

(c)	„leto ugotovitve“ pomeni koledarsko leto, v katerem je bil opravljen upravni pregled ali pregled na kraju samem;

(d)	„področja pogojenosti“ pomeni katero koli od treh različnih področij iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2021/2115.

Člen 7

Splošna pravila glede neskladnosti

1. Za ugotavljanje ponavljanja neskladnosti se upoštevajo neskladnosti s pravili navzkrižne skladnosti, določenimi v skladu z Delegirano uredbo (EU) št. 640/2014.

2. „Obseg“ neskladnosti se ugotovi zlasti ob upoštevanju, ali ima neskladnost daljnosežne posledice ali pa je omejena na samo kmetijo.

3. „Resnost“ neskladnosti je odvisna zlasti od pomembnosti posledic neskladnosti ob upoštevanju ciljev zadevne zahteve ali standarda.

4. Ali je neskladnost „stalna“, je odvisno zlasti od trajanja učinka ali možnosti za odpravo teh učinkov na primeren način.

5. Za namene tega poglavja se neskladnosti štejejo za „ugotovljene“, če so zaznane pri kakršni koli vrsti kontrol, izvedenih v skladu z Uredbo (EU) 2021/2116, ali kadar je bil na neskladnost na kakršen koli drug način opozorjen pristojni kontrolni organ ali, kadar je to primerno, plačilna agencija.

Člen 8

Splošna načela upravnih sankcij

1. Upravna sankcija iz člena 84(1) Uredbe (EU) 2021/2116 se naloži le, če se neskladnost ugotovi v treh zaporednih koledarskih letih, izračunanih vključno od leta, v katerem je prišlo do neskladnosti.

2. Kadar se ista neskladnost pojavlja neprekinjeno v več koledarskih letih, se upravna sankcija uporabi za vsako koledarsko leto, v katerem je prišlo do neskladnosti. Izračun upravnih sankcij temelji na plačilih, ki so bila ali bodo odobrena zadevnemu upravičencu v zvezi z vlogami za pomoč ali zahtevki za plačilo, ki jih je upravičenec vložil ali jih bo vložil v koledarskih letih, v katerih je prišlo do neskladnosti.

3. Kadar v koledarskem letu odkritja neskladnosti upravičenec ne predloži vloge za pomoč ali upravna sankcija presega skupni znesek plačil, ki so ali bodo upravičencu odobrena v zvezi z vlogami za pomoč, ki jih je upravičenec predložil ali jih bo predložil v koledarskem letu ugotovitve, se upravna sankcija izterja v skladu s členom 30 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/128 (10).

Člen 9

Odstotki zmanjšanj v primeru nenamerne neskladnosti

1. Za ugotovljene nenamerne neskladnosti se lahko plačilna agencija na podlagi ocene neskladnosti, ki jo zagotovi pristojni kontrolni organ, ob upoštevanju meril iz člena 85(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2116 odloči, da odstotek iz člena 85(2) navedene uredbe zmanjša na do 1 %.

2. Kadar ima ugotovljena nenamerna neskladnost resne posledice za doseganje cilja zadevnega standarda ali zahteve ali predstavlja neposredno tveganje za javno zdravje ali zdravje živali, se lahko plačilna agencija na podlagi ocene neskladnosti, ki jo zagotovi pristojni kontrolni organ, ob upoštevanju meril iz člena 85(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2116 odloči, da odstotek iz člena 85(5) navedene uredbe poveča na do 10 %.

3. Kadar se ugotovljena nenamerna neskladnost z isto zahtevo ali standardom nadaljuje v treh zaporednih koledarskih letih, se odstotek zmanjšanja iz člena 85(6), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2116 uporabi le, če je bil upravičenec obveščen o prejšnji ugotovljeni neskladnosti. Kadar se ista neskladnost s strani upravičenca še nadaljuje brez upravičenega razloga, se šteje za primer namerne neskladnosti.

4. Kadar ugotovljena neskladnost nima posledic ali so njene posledice zanemarljive za doseganje cilja zadevnega standarda ali zahteve in se ne naloži upravna sankcija v skladu s členom 85(3), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2116, se neskladnost ne upošteva pri ugotavljanju ponovitve ali nadaljevanja neskladnosti.

5. Kadar država članica za odkrivanje primerov neskladnosti uporablja sistem za spremljanje površin iz člena 66(1), točka (c), Uredbe (EU) 2021/2116, je lahko zmanjšanje, ki se naloži zaradi ugotovljenih nenamernih neskladnosti, nižje od zmanjšanja iz odstavka 1 tega člena, vendar mora znašati vsaj 0,5 % skupnega zneska, ki izhaja iz plačil in podpore iz člena 83(1), točke (a), (b) in (c), navedene uredbe.

Člen 10

Odstotki zmanjšanj v primeru namerne neskladnosti

Odstotek zmanjšanja za ugotovljeno namerno neskladnost znaša vsaj 15 % skupnega zneska, ki izhaja iz plačil in podpore iz člena 83(1), točke (a), (b) in (c), Uredbe (EU) 2021/2116. Plačilna agencija se lahko na podlagi ocene neskladnosti, ki jo zagotovi pristojni kontrolni organ, ob upoštevanju meril iz člena 85(1), drugi pododstavek, navedene uredbe odloči, da ta odstotek poveča na največ 100 %.

Člen 11

Izračun zmanjšanj za več neskladnosti v istem koledarskem letu

1. Kadar ugotovljena neskladnost s standardom pomeni tudi neskladnost z zahtevo, se neskladnost šteje za eno samo neskladnost. Za namen izračuna zmanjšanj se neskladnost šteje za del področja pogojenosti zahteve.

2. Če je v istem koledarskem letu prišlo do več ugotovljenih nenamernih neskladnosti, ki se niso ponavljale, se postopek za določitev zmanjšanja uporabi posamično za vsako neskladnost, dobljeni odstotki pa se seštejejo. Vendar skupno zmanjšanje ne presega:

(a)	5 % skupnega zneska, ki izhaja iz plačil in podpore iz člena 83(1), točke (a), (b) in (c), Uredbe (EU) 2021/2116, kadar nobena od neskladnosti nima resnih posledic za doseganje cilja zadevnega standarda ali zahteve ali predstavlja neposredno tveganje za javno zdravje ali zdravje živali, ali

(b)	10 % skupnega zneska, ki izhaja iz plačil in podpore iz člena 83(1), točke (a), (b) in (c), Uredbe (EU) 2021/2116, kadar ima vsaj ena od neskladnosti resne posledice za doseganje cilja zadevnega standarda ali zahteve ali predstavlja neposredno tveganje za javno zdravje ali zdravje živali.

3. Če je v istem koledarskem letu prišlo do več ugotovljenih nenamernih neskladnosti, ki so se ponavljale, se postopek za določitev zmanjšanja uporabi posamično za vsako neskladnost, dobljeni odstotki zmanjšanj pa se seštejejo. Vendar zmanjšanje ne presega 20 % skupnega zneska, ki izhaja iz plačil in podpore iz člena 83(1), točke (a), (b) in (c), Uredbe (EU) 2021/2116.

4. Če je v istem koledarskem letu prišlo do več ugotovljenih namernih neskladnosti, se postopek za določitev zmanjšanja uporabi posamično za vsako neskladnost, dobljeni odstotki zmanjšanj pa se seštejejo. Vendar zmanjšanje ne presega 100 % skupnega zneska, ki izhaja iz plačil in podpore iz člena 83(1), točke (a), (b) in (c), Uredbe (EU) 2021/2116.

5. Če je v istem koledarskem letu prišlo do številnih primerov nenamernih, ponavljajočih se in namernih neskladnosti, se dobljeni odstotki zmanjšanj, in po potrebi po uporabi odstavkov 2, 3 in 4 tega člena, seštejejo. Vendar zmanjšanje ne presega 100 % skupnega zneska, ki izhaja iz plačil in podpore iz člena 83(1), točke (a), (b) in (c), Uredbe (EU) 2021/2116.

POGLAVJE IV

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 12

Prehodne določbe

Z odstopanjem od člena 104(1), drugi pododstavek, točka (a)(iv), Uredbe (EU) 2021/2116 se pregledi skladnosti s pravili o pogojenosti iz člena 83 navedene uredbe izvajajo na površinah, podprtih na podlagi členov 28, 29 in 30 Uredbe (EU) št. 1305/2013 s programi razvoja podeželja, ki se v skladu z navedeno uredbo izvajajo do 31. decembra 2025, kadar zadevni upravičenec prejema plačila na površino tudi v okviru strateškega načrta SKP v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115.

Za preglede pogojenosti iz prvega odstavka se šteje, da zajemajo preglede navzkrižne skladnosti iz člena 96 Uredbe (EU) št. 1306/2013, razen če odkrijejo neskladnosti s pravili o pogojenosti. Če pravila o pogojenosti niso upoštevana, država članica izvede preglede v skladu z navedenim členom za ukrepe, vezane na površino, v programih razvoja podeželja ter v primeru ugotovljenih nepravilnosti uporabi pravila o izračunu in uporabi upravnih kazni iz Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 13

Razveljavitev

Delegirana uredba (EU) št. 640/2014 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2023.

Vendar se še naprej uporablja za:

(a)	vloge za pomoč za neposredna plačila, predložene pred 1. januarjem 2023;

(b)	zahtevke za plačilo v zvezi s podpornimi ukrepi, ki se izvajajo na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013;

(c)	kontrolni sistem in upravne sankcije v zvezi s pravili o navzkrižni skladnosti.

Člen 14

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2023.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 4. maja 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 435, 6.12.2021, str. 187.

(2) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L 181, 20.6.2014, str. 48).

(3) Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

(4) Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 435, 6.12.2021, str. 1).

(5) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(6) Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(7) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(8) Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(9) Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).

(10) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/128 z dne 21. decembra 2021 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, pregledi, varščinami in preglednostjo (UL L 20, 31.1.2022, str. 131).

8.7.2022

Uradni list Evropske unije

L 183/23

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1173

z dne 31. maja 2022

o pravilih za uporabo Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru skupne kmetijske politike

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (1) ter zlasti člena 26, prvi pododstavek, točka (c), člena 60(4), prvi pododstavek, točka (b), člena 75 in člena 92 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2021/2116 določa osnovna pravila, ki med drugim zadevajo obveznosti držav članic, da zaščitijo finančne interese Unije in poročajo o smotrnosti politike. Za zagotovitev nemotenega delovanja novega pravnega okvira je treba sprejeti nekatera pravila v zvezi s poročili o oceni kakovosti treh elementov integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (v nadaljnjem besedilu: integrirani sistem), ki so identifikacijski sistem za kmetijske parcele, sistem za geoprostorske vloge in sistem za spremljanje površin, ter s tem povezanimi popravnimi ukrepi, zahtevami v zvezi z vlogami za pomoč in sistemom za spremljanje površin, okvirom, ki ureja pridobivanje satelitskih podatkov za namene sistema za spremljanje površin, in pregledi odobrenih medpanožnih organizacij v zvezi s posebnim plačilom za bombaž. Nova pravila bi morala nadomestiti ustrezne določbe Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 (2).

(2)

Poročila o oceni kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, sistema za geoprostorske vloge in sistema za spremljanje površin bi morala biti celovita, da se omogoči ocena zanesljivosti informacij, pridobljenih s temi elementi integriranega sistema. Na podlagi vsebine teh poročil bi tudi moralo biti mogoče ugotoviti, ali obstaja zadostno zagotovilo o kakovosti informacij, uporabljenih v zvezi z obveznostjo države članice glede poročanja o smotrnosti v zvezi s kazalniki učinkov in rezultatov intervencij na osnovi površin, ki se upravljajo v okviru integriranega sistema. Zato bi morala ta poročila vsebovati zlasti informacije o delu, opravljenem v okviru ocene kakovosti, ugotovljene pomanjkljivosti in diagnostične informacije o morebitnih temeljnih vzrokih za te pomanjkljivosti. Natančneje, poročila bi morala vključevati informacije o podatkih in posnetkih, uporabljenih za ocene kakovosti, ter njihove rezultate preskušanja. Izkušnje v zvezi z izmenjavami informacij med državami članicami in Komisijo v zvezi z oceno kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele so pokazale, da je uporaba namenskih elektronskih informacijskih sistemov še posebno koristna. Da bi olajšali delo držav članic in njihovo komunikacijo s Komisijo, bi bilo treba take informacijske sisteme še naprej uporabljati in po potrebi nadalje razvijati za poročila o treh ocenah kakovosti iz Uredbe (EU) 2021/2116.

(3)

Da bi izpolnili svoj namen zagotavljanja zanesljivih podatkov za letno poročilo o smotrnosti, bi bilo treba rezultate treh ocen kakovosti, zlasti ocene sistema za geoprostorske vloge in sistema za spremljanje površin, združiti, da bi se ocenila napaka v zvezi s površino pri sporočenih podatkih o kazalnikih učinkov in rezultatov, ki izhaja iz pomanjkljivosti sistemov. Določiti bi bilo treba pravila o popravnih ukrepih, ki so morda potrebni za odpravo pomanjkljivosti v določenem časovnem okviru. Poleg tega bi morala poročila, pripravljena za leti 2024 in 2026, omogočati preverjanje, ali je sistem za spremljanje površin ustrezno vzpostavljen v vseh državah članicah in ali je bilo postopno izvajanje sistema za spremljanje površin uspešno, pri čemer se zajamejo vsi pogoji za upravičenost in intervencije, ki jih je mogoče spremljati. V ta namen bi morala poročila vsebovati seznam vseh meril za upravičenost za vse intervencije na osnovi površin v okviru integriranega sistema, skupaj z informacijami o virih podatkov, uporabljenih za analizo.

(4)

Države članice bi morale vzpostaviti zanesljiv in sodoben sistem za upravljanje vlog za pomoč, ki bi omogočal elektronsko komunikacijo in deloval v letnem ciklu. Države članice bi morale upoštevati poenostavitev za upravičence in nacionalno upravo, na primer z določitvijo, da lahko ena vloga zajema več intervencij ali več upravičencev, ki vložijo skupno vlogo, ali da se v primeru prenosa kmetijskega gospodarstva v danem letu upošteva ena vloga na kmetijsko gospodarstvo. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznega upravljanja intervencij, kadar je za istega upravičenca odgovorna več kot ena plačilna agencija.

(5)

Države članice bi morale izkoristiti prednosti digitalizacije, tako da bi praviloma uporabljale elektronska sredstva za vso komunikacijo z upravičenci. Poleg tega bi morale države članice za še večjo poenostavitev, kolikor je to mogoče, pridobiti informacije, potrebne za upravljanje intervencij, iz podatkovnih virov, ki so na voljo javni upravi.

(6)

Da bi države članice olajšale postopek predložitve vlog za pomoč, bi morale zagotoviti predhodno izpolnjene obrazce, ki vsebujejo vse informacije, pomembne za upravičence, ter najnovejše in posodobljene informacije. Države članice bi morale preprečiti nepravilnosti tako, da omogočijo spremembe predhodno izpolnjenih obrazcev in zagotovijo usmerjevalna opozorila, ki upravičencu pomagajo pri ugotavljanju morebitnih neskladnosti in pravilni uporabi. Države članice bi morale upoštevati spremembe, ki so jih upravičenci navedli v okviru posodobitev informacij v podatkovnih zbirkah nacionalne uprave. Če se država članica odloči, da bo uporabila samodejni sistem zahtevkov, bi moral tak sistem zaradi enake obravnave upravičencev zagotoviti enako raven podrobnosti, kot se zahteva za vlogo za pomoč v skladu s to uredbo.

(7)

Vloge za pomoč v okviru integriranega sistema bi morale v čim večji možni meri zagotavljati vse informacije, ki so potrebne za pravilno in zanesljivo upravljanje zajetih intervencij ter za pravilno poročanje o kazalnikih učinkov in rezultatov. Za pravilno upravljanje intervencij bi morala odgovornost za predloženo vlogo za pomoč ostati na strani upravičencev, tako da je mogoče jasno sklepati o vseh povezanih pravicah in odgovornostih.

(8)

Omogočiti bi bilo treba, da se vloge za pomoč v določenem roku spremenijo ali umaknejo, s čimer bi se zagotovilo preprečevanje nepravilnosti. Kadar so vsi upravičenci za določeno intervencijo zajeti v upravnih pregledih in/ali uporabi sistema za spremljanje površin, odvračilni učinek sankcij ni potreben. Zato bi bilo treba spremembe ali umike dovoliti kadar koli pred rokom, ki je potreben za pravilno upravljanje intervencij. Vendar se spremembe ali umiki ne bi smeli dovoliti v zvezi z neskladnostmi, ki so povezane s pogoji za upravičenost, ki jih ni mogoče spremljati, in se odkrijejo z drugimi viri, ki niso sistem za spremljanje površin in upravni pregledi. V drugih primerih možnost sprememb ali umikov ne bi smela biti dovoljena, če je bil upravičenec obveščen o načrtovanem pregledu na kraju samem ali če so se v okviru takega pregleda, kadar je nenapovedan, že odkrile nepravilnosti. Poleg tega bi bilo treba za podporo zanesljivosti informacij, potrebnih za intervencije iz člena 34(2) Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (3) za govedo, ovce in koze, določiti rok za spremembe tako, da so spremembe vloge za pomoč in posodobitve računalniške podatkovne zbirke za živali dovoljene pred datumom, ki ga določi država članica za izpolnitev zahteve za identifikacijo in registracijo.

(9)

Države članice bi morale zagotoviti, da geoprostorska vloga vključuje potrebne informacije za upravljanje intervencij na osnovi površin v okviru integriranega sistema in, kolikor je potrebno, intervencij na osnovi površin v vinskem sektorju ter za zahteve v okviru pogojenosti. Zagotoviti bi bilo treba neizčrpen seznam elementov geoprostorske vloge, da se državam članicam zagotovijo koristne smernice. Kar zadeva informacije o uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ki jih zagotovi upravičenec, kadar je to pomembno za intervencijo v okviru integriranega sistema, za katero se vloži vloga za podporo skupne kmetijske politike (SKP), se lahko države članice odločijo, da bodo te informacije uporabile v zvezi z obveznostjo registracije uporabe teh sredstev, kot je navedena v Uredbi (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(10)

Za ustrezno upravljanje intervencij na osnovi živali bi bilo treba določiti nekatera pravila o vsebini ustreznih vlog za pomoč. Za zagotovitev preglednosti in enake obravnave upravičencev bi bilo treba tudi pojasniti, da se pri uporabi samodejnega sistema zahtevkov vse živali, ki so v lasti upravičenca in so potencialno upravičene do prejemanja pomoči v okviru dane intervencije, štejejo za prijavljene za navedeno intervencijo.

(11)

Z Uredbo (EU) 2021/2116 je bil uveden sistem za spremljanje površin kot obvezen element integriranega sistema. Da bi zagotovili pravilno in enotno izvajanje te obveznosti, bi moral imeti sistem za spremljanje površin enak obseg v vseh državah članicah, tako da bi zajemal vse upravičence in vse intervencije na osnovi površin, ki se upravljajo v okviru integriranega sistema, ter vse pogoje, ki jih je mogoče spremljati. V podporo medsektorskemu cilju posodobitve SKP bi bilo treba dati prednost avtomatizaciji analize podatkov v okviru sistema za spremljanje površin. Zato bi bilo treba postopoma povečati število pogojev za upravičenost, za katere se lahko šteje, da jih je mogoče spremljati s podatki satelitov Sentinel programa Copernicus ali drugimi vsaj enakovrednimi podatki. V ta namen bi morale države članice zagotoviti, da bodo v letih 2023 in 2024 vsi pogoji za upravičenost, za katere se lahko šteje, da jih je mogoče spremljati z avtomatsko obdelavo podatkov satelitov Sentinel programa Copernicus, predmet sistema za spremljanje površin. Vendar se lahko države članice odločijo, ali se ti pogoji za upravičenost, ki jih je mogoče spremljati, dejansko obravnavajo z obdelavo podatkov satelitov Sentinel programa Copernicus ali drugih vsaj enakovrednih podatkov. Kadar za pogoje za upravičenost ni mogoče šteti, da se lahko spremljajo prek podatkov satelitov Sentinel programa Copernicus, se lahko države članice odločijo, da jih bodo obravnavale z obdelavo drugih vsaj enakovrednih podatkov ali pa bodo štele, da jih ni mogoče spremljati. Od leta 2025 bi morale države članice zagotoviti, da bodo vsi pogoji za upravičenost, za katere se lahko šteje, da jih je mogoče spremljati z avtomatsko obdelavo podatkov satelitov Sentinel programa Copernicus ali geografsko označenih fotografij, predmet sistema za spremljanje površin. Vendar bi bilo treba državam članicam glede na prizadevanja in naložbe, potrebne za vključitev geografsko označenih fotografij kot vsaj enakovrednih podatkov za sistem za spremljanje površin, odobriti določeno obdobje za izvedbo potrebnega pripravljalnega dela. Zato morajo države članice zagotoviti, da se pogoji za upravičenost, za katere se lahko šteje, da jih je mogoče spremljati z geografsko označenimi fotografijami, postopoma obravnavajo skozi celotno programsko obdobje. Ta prizadevanja bi morala zagotoviti, da bo od leta 2025 naprej stopnja napredka konstantna. Države članice bi se morale odločiti, kateri pogoji za upravičenost, za katere se lahko šteje, da jih je mogoče spremljati z geografsko označenimi fotografijami, bodo v posameznem letu predmet sistema za spremljanje površin. Poleg tega bi morale države članice za dodatno olajšanje vključevanja te nove tehnologije v sistem za spremljanje površin vsaj določen odstotek intervencij, za pogoje za upravičenost katerih se lahko šteje, da jih je mogoče spremljati le z geografsko označenimi fotografijami, vključiti v sistem za spremljanje površin pred 1. januarjem 2027. Države članice bi morale imeti možnost, da se same odločijo, katere intervencije z vsaj enim pogojem za upravičenost, ki se bo spremljal z geografsko označenimi fotografijami v okviru sistema za spremljanje površin, so vključene v navedenem odstotku. Vendar bi morale države članice pri svoji odločitvi zagotoviti, da se za vse intervencije na osnovi površin uporablja sistem za spremljanje površin, kot se zahteva s členom 70 Uredbe (EU) 2021/2116.

(12)

Poleg tega bi bilo treba določiti tudi skupni sklop zahtev za zagotovitev, da površine, za katere so bili vloženi zahtevki v okviru intervencije, ne vsebujejo neupravičenih zemljišč, neupravičene rabe zemljišč in sprememb kategorije kmetijske površine, ki bi lahko vplivale na analizo pogojev za upravičenost, ki so del intervencije, z uporabo sistema za spremljanje površin. Te zahteve bi bilo treba skozi vse leto zahtevka ocenjevati glede na pogoje za upravičenost intervencij, vključenih v določeno vlogo za pomoč, da se omogoči smiselna naknadna analiza sistema za spremljanje površin. Rabo zemljišč bi bilo treba oceniti na razmejenem območju, da se ugotovi, ali je na podlagi določene vloge za pomoč in zadevne intervencije prišlo do pričakovanega prostorskega ali časovnega ravnanja. Države članice bi morale pri razvoju sistema za spremljanje površin v celoti izkoristiti njegov potencial z uporabo informacij, ki so na voljo za posodabljanje identifikacijskega sistema za kmetijske parcele in komuniciranje z upravičenci, da se omogočijo spremembe vlog za pomoč. Kadar mora država članica upravičenca obvestiti o neskladnostih na podlagi rezultatov sistema za spremljanje površin v primeru prisotnosti neupravičenih površin ali neupravičene rabe zemljišč, bi bilo treba informacije o neskladnostih sporočiti takoj, ko se odkrijejo, da se upravičencu omogoči, da čim prej spremeni vlogo za pomoč, in da se smiselno in pravočasno ponovno izvede analiza sistema za spremljanje površin. Pojasniti bi bilo treba tudi, kako se možnost postopnega izvajanja sistema uporablja v praksi, in sicer z določitvijo intervencij, ki jih je treba zajeti v letu 2023.

(13)

Da bi sistem za spremljanje površin lahko zajemal vse pogoje za upravičenost vseh intervencij na osnovi površin, ki se upravljajo v okviru integriranega sistema in jih je mogoče spremljati s podatki satelitov Sentinel programa Copernicus ali drugimi vsaj enakovrednimi podatki, je treba razširiti vrste podatkov in določiti standarde, ki zagotavljajo njihovo enakovrednost s satelitskimi podatki. Da bi se izognili vrzelim v prizadevanjih držav članic za posodobitev, bi bilo treba geografsko označene fotografije šteti za vsaj enakovredne podatke za namene sistema za spremljanje površin.

(14)	Določiti je treba posebna pravila za objektiven in učinkovit postopek za pridobivanje satelitskih podatkov za namene sistema za spremljanje površin.

(15)	Za pravilno upravljanje intervencij v zvezi z bombažem bi bilo treba določiti nekatera pravila o vsebini pregledov, ki jih države članice izvajajo v odobrenih medpanožnih organizacijah.

(16)

Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba Izvedbeno uredbo (EU) št. 809/2014 razveljaviti. Vendar bi se morala navedena uredba še naprej uporabljati za vloge za pomoč za neposredna plačila, vložene pred 1. januarjem 2023, in zahtevke za plačilo v zvezi s podpornimi ukrepi, ki se izvajajo na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(17)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za kmetijske sklade, Odbora za skupno kmetijsko politiko in Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa pravila za uporabo Uredbe (EU) 2021/2116 v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom (v nadaljnjem besedilu: integrirani sistem) iz člena 65 Uredbe (EU) 2021/2116, kar zadeva:

(a)

obliko, vsebino in podrobnosti predložitve Komisiji ali zagotavljanja dostopa Komisije do:

(i)	poročil o oceni kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, sistema za geoprostorske vloge in sistema za spremljanje površin;

(ii)	popravnih ukrepov iz členov 68, 69 in 70 Uredbe (EU) 2021/2116;

(b)	osnovne značilnosti in pravila o sistemu vlog za pomoč iz člena 69 Uredbe (EU) 2021/2116 in sistemu za spremljanje površin iz člena 70 navedene uredbe, vključno s parametri postopnega povečevanja števila intervencij v okviru sistema za spremljanje površin;

(c)	postopek za pridobivanje satelitskih podatkov iz člena 24 Uredbe (EU) 2021/2116, da se dosežejo zastavljeni cilji;

(d)	okvir za pridobivanje, izboljšanje in uporabo satelitskih podatkov ter veljavne roke in

(e)	sistem za preglede odobrenih medpanožnih organizacij v zvezi s posebnim plačilom za bombaž iz naslova III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 2, Uredbe (EU) 2021/2115.

Člen 2

Poročila o oceni kakovosti

1. Države članice Komisiji predložijo oceno kakovosti iz člena 68(3), člena 69(6) in člena 70(2) Uredbe (EU) 2021/2116 v obliki poročil, predloženih prek elektronskih informacijskih sistemov, ki omogočajo izmenjavo informacij, dokumentov in podpornih podatkov.

2. Poročila iz odstavka 1 vsebujejo informacije o temeljnem delu v okviru ocenjevanja kakovosti, zlasti v zvezi z rezultati obiskov na kraju samem in/ali analizo posnetkov, ki zagotavljajo zanesljive in prepričljive informacije v zvezi z dejanskimi razmerami na terenu, ter količinsko opredelijo pomanjkljivosti, ugotovljene z zadevno oceno kakovosti. Rezultati ocen kakovosti iz odstavka 1 se združijo, da se količinsko opredeli napaka v številu hektarjev ali deležu površin, sporočenih v letnem poročilu o smotrnosti.

3. Če rezultati ocen kakovosti razkrijejo pomanjkljivosti glede na ocene kakovosti iz odstavka 1, država članica v poročilu o oceni kakovosti jasno navede popravne ukrepe za odpravo teh pomanjkljivosti. Če Komisija meni, da napredek pri izvajanju popravnih ukrepov, predlaganih v prejšnjem letu, ni zadosten, lahko od države članice zahteva, da predloži akcijski načrt v skladu s členom 42 Uredbe (EU) 2021/2116.

4. V primeru ponavljajočih se pomanjkljivosti, odkritih pri oceni kakovosti iz odstavka 1, Komisija zahteva akcijski načrt v skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2021/2116, če se iste pomanjkljivosti odkrijejo drugo leto zapored, pri čemer ni izboljšanja, in se štejejo za resne v skladu s členom 2, točka (d), navedene uredbe.

5. V poročilu o oceni kakovosti sistema za spremljanje površin, predloženem za leti 2024 in 2026, so navedeni vsi pogoji za upravičenost za vse intervencije, za katere se uporablja sistem za spremljanje površin, z informacijami o virih podatkov, uporabljenih za analizo.

Člen 3

Splošna pravila za sistem vlog za pomoč

1. Države članice vzpostavijo elektronski sistem za vloge za pomoč, ki jih upravičenci predložijo vsako leto in vsebujejo vse potrebne informacije, ki državam članicam omogočajo, da preverijo pogoje za upravičenost do podpore vsaj za intervencije iz člena 65(2) in (3) Uredbe (EU) 2021/2116 ter po potrebi pogoje in zahteve v zvezi s pogojenostjo in plačilnimi pravicami. Sistem omogoča jasno in nedvoumno identifikacijo upravičencev, zlasti kadar se uporablja samodejni sistem zahtevkov iz člena 65(4), točka (f), navedene uredbe. Sistem vključuje sistem za geoprostorske vloge in po potrebi sistem za vloge na osnovi živali iz člena 66(1), točka (b), navedene uredbe.

2. Vloge za pomoč se predložijo v roku, ki ga določi država članica, in se nanašajo na koledarsko leto predložitve.

3. Države članice lahko določijo enotno vlogo za pomoč, ki zajema več intervencij iz člena 65(2) in (3) Uredbe (EU) 2021/2116, plačilne pravice in pogojenost.

4. Države članice se lahko odločijo, da lahko skupina upravičencev skupaj predloži vlogo za pomoč, če je zagotovljena enaka obravnava vseh upravičencev.

5. Kadar se kmetijsko gospodarstvo prenese z enega upravičenca na drugega, države članice za tako kmetijsko gospodarstvo v letu prenosa obravnavajo samo eno vlogo za pomoč.

6. Za intervencije na osnovi živali iz členov 31, 34 in 70 Uredbe (EU) 2021/2115, kadar se žival prenese z enega upravičenca na drugega, lahko države članice v letu prenosa obravnavajo več kot eno vlogo za pomoč za zadevno žival, če lahko zagotovijo nediskriminacijo med zadevnimi upravičenci, učinkovitost pregledov, pravično uporabo morebitnih kazni in spoštovanje enoletnosti integriranega sistema.

7. Za pravilno upravljanje intervencij znotraj države članice in kadar je za upravljanje vloge za pomoč istega upravičenca odgovorna več kot ena plačilna agencija, zadevna država članica sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da so potrebne informacije na voljo vsem vključenim plačilnim agencijam.

Člen 4

Poenostavitev postopkov v zvezi s sistemom vlog za pomoč

1. Države članice vzpostavijo elektronska komunikacijska sredstva med upravičencem in organi, da zagotovijo, da so poslani podatki zanesljivi za pravilno upravljanje intervencij v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema. Kadar podpornih dokumentov ni mogoče poslati elektronsko, države članice določijo enake roke za njihovo pošiljanje z neelektronskimi sredstvi.

2. Države članice lahko določijo poenostavljene postopke, kadar so podatki organom že na voljo, zlasti kadar se stanje od zadnje predložitve vloge za pomoč ni spremenilo. Države članice se lahko odločijo, da bodo podatke, pridobljene iz virov podatkov, ki so na voljo nacionalnim organom, uporabile za namene vlog za pomoč. Države članice zagotovijo, da navedeni viri podatkov omogočajo raven zanesljivosti, potrebno za pravilno upravljanje podatkov, da se zagotovijo zanesljivost, celovitost in varnost takih podatkov.

3. Kadar je primerno, lahko države članice zahtevajo, da se informacije, zahtevane v vseh podpornih dokumentih, predložijo skupaj z vlogo za pomoč neposredno iz vira informacij.

Člen 5

Zahteve v zvezi s sistemom vlog za pomoč

1. Države članice upravičencem prek elektronskih sredstev zagotovijo predhodno izpolnjene obrazce, kot je navedeno v členu 69(3) Uredbe (EU) 2021/2116.

2. Za intervencije na osnovi površin iz člena 65(2) in (3) Uredbe (EU) 2021/2116 predhodno izpolnjeni obrazci vsebujejo najnovejše posodobljeno ustrezno grafično gradivo, ki se zagotovi prek vmesnika, ki temelji na geografskem informacijskem sistemu, da se olajša geoprostorska prijava površin za namene teh intervencij in pogojenosti.

3. Na predhodno izpolnjenih obrazcih iz odstavka 1 se navedejo:

(a)	enoznačna identifikacija vseh kmetijskih parcel in enot zemljišč, ki vsebujejo nekmetijske površine, ki jih država članica kmetijskega gospodarstva šteje za upravičene;

(b)	površina in lokacija prijavljenih površin teh parcel in ustrezna upravičena površina, določena za plačilo za predhodno leto za namen intervencij na osnovi površin;

(c)	informacije, pomembne za pogojenost.

4. Informacije, ki izhajajo iz sistema za spremljanje površin, se prav tako lahko zagotovijo upravičencem, kadar je to pomembno za vlogo za pomoč.

5. Za intervencije na osnovi živali v zvezi z govedom ali ovcami in kozami države članice uporabijo posodobljeno računalniško podatkovno zbirko, opredeljeno v členu 2, točka 25, Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/2035 (6), da zagotovijo predhodno izpolnjene obrazce z najnovejšimi informacijami iz navedene podatkovne zbirke, ki mora biti posodobljena v skladu z roki iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/520 (7).

6. Države članice upravičencem omogočijo, da popravijo predhodno izpolnjene obrazce v roku, ki ga določi država članica v skladu s pogoji za rok za vložitev vlog za pomoč iz člena 3 in za spremembo ali umik vlog za pomoč iz člena 7.

7. Spremembe, ki jih upravičenci predložijo na predhodno izpolnjenih obrazcih, se po potrebi upoštevajo pri posodobitvi identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, uporabi sistema za spremljanje površin in računalniški podatkovni zbirki iz odstavka 5.

8. Da se upravičencem olajša predložitev vloge, sistem vlog za pomoč zagotavlja usmerjevalna opozorila med postopkom oddaje vloge.

9. Države članice, ki uporabljajo samodejni sistem zahtevkov iz člena 65(4), točka (f), Uredbe (EU) 2021/2116, zagotovijo enako raven podrobnosti, kot je določena v tej uredbi.

Člen 6

Vsebina vlog za pomoč

1. Vloga za pomoč pomeni vlogo za podporo v okviru katere koli intervencije, ki jo ureja integrirani sistem, ali po potrebi vlogo za podporo ali zahtevek za plačilo.

2. Vloga za pomoč vsebuje vsaj:

(a)	identiteto upravičenca;

(b)	podrobnosti o zaprošenih intervencijah;

(c)	po potrebi vse podporne dokumente, potrebne za določitev pogojev za upravičenost in drugih ustreznih zahtev za zadevno intervencijo;

(d)	informacije, pomembne za pogojenost.

Upravičenec je še naprej odgovoren za vlogo za pomoč in pravilnost posredovanih informacij. To velja tudi, kadar država članica uporablja samodejni sistem zahtevkov.

3. Države članice zagotovijo, da vloga za pomoč vsebuje vse informacije, potrebne za pridobivanje podatkov, pomembnih za pravilno poročanje o kazalnikih učinkov in rezultatov iz člena 66(2) Uredbe (EU) 2021/2116 v zvezi z intervencijami, zajetimi v vlogi za pomoč.

Člen 7

Spremembe ali umiki vlog za pomoč

1. Upravičenec lahko vloge za pomoč spremeni ali v celoti ali delno umakne pod naslednjimi pogoji:

(a)

za intervencije, za katere se uporablja sistem za spremljanje površin, kadar koli pred rokom, ki ga določi država članica in ki je najpozneje 15 koledarskih dni pred datumom plačila prvega obroka ali predplačil v skladu s členom 44 Uredbe (EU) 2021/2116. Vendar se spremembe ali umiki ne dovolijo v zvezi z neskladnostmi, ki so povezane s pogoji za upravičenost, ki jih ni mogoče spremljati, in se odkrijejo drugače kot s sistemom za spremljanje površin ali upravnimi pregledi, ali ko je upravičenec obveščen o nameri države članice, da opravi pregled na kraju samem;

(b)

za intervencije na osnovi živali iz člena 34 Uredbe (EU) 2021/2115 v zvezi z govedom ali ovcami in kozami kadar koli pred rokom, ki ga določi država članica in ki je najpozneje 15 koledarskih dni pred datumom plačila prvega obroka ali predplačil v skladu s členom 44 Uredbe (EU) 2021/2116. Vendar se v zvezi s pogojem za upravičenost, ki se nanaša na identifikacijo in registracijo živali, spremembe ali umiki dovolijo le pred datumom, ki ga država članica določi v skladu s členom 34(2), drugi stavek, Uredbe (EU) 2021/2115, in če rok iz prvega stavka te točke še ni potekel. Poleg tega spremembe ali umiki niso dovoljeni, ko je upravičenec obveščen o nameri države članice, da opravi pregled na kraju samem, ali ko upravičenec na podlagi nenapovedanega pregleda na kraju samem izve za neskladnost. Vendar se spremembe ali umiki dovolijo v zvezi z delom, pri katerem se neskladnost, ki je bila sicer ugotovljena pri pregledu na kraju samem, ni ugotovila.

(c)

za druge intervencije kadar koli pred rokom, ki ga določi država članica in ki je najpozneje 15 koledarskih dni pred datumom plačila prvega obroka ali predplačil v skladu s členom 44 Uredbe (EU) 2021/2116. Vendar spremembe ali umiki niso dovoljeni, ko je upravičenec obveščen o nameri države članice, da opravi pregled na kraju samem, ali ko upravičenec na podlagi nenapovedanega pregleda na kraju samem izve za neskladnost. Vendar se spremembe ali umiki dovolijo v zvezi z delom, pri katerem se neskladnost, ki je bila sicer ugotovljena pri pregledu na kraju samem, ni ugotovila.

2. Če se pri upravnih pregledih ali s sistemom za spremljanje površin ugotovijo neskladnosti s pogoji za upravičenost, države članice obvestijo upravičence in jim omogočijo, da spremenijo ali umaknejo vlogo za pomoč v zvezi z delom, pri katerem je bila ugotovljena neskladnost, v skladu z odstavkom 1, točke (a), (b) in (c). Za intervencije na osnovi živali iz člena 34 Uredbe (EU) 2021/2115 v zvezi z govedom ali ovcami in kozami pa se v primeru neskladnosti v zvezi s pogojem za upravičenost, ki se nanaša na identifikacijo in registracijo živali, spremembe ali umiki dovolijo le pred datumom, ki ga država članica določi za izpolnitev teh zahtev, kot je navedeno v odstavku 2 navedenega člena. Da bi države članice olajšale postopek za upravičenca, lahko ustrezno popravijo vlogo za pomoč v zvezi z delom, pri katerem je bila ugotovljena neskladnost. Vendar v tem primeru države članice zagotovijo, da je upravičenec seznanjen s spremembami, ki jih je vnesla država članica, in da se lahko odzove v primeru nestrinjanja.

3. Za intervencije na osnovi živali iz člena 34 Uredbe (EU) 2021/2115 v zvezi z govedom ali ovcami in kozami lahko države članice določijo, da lahko priglasitve živali, ki je zapustila kmetijsko gospodarstvo, v računalniško podatkovno zbirko iz člena 5(5) te uredbe nadomestijo pisno obvestilo o umiku živali.

4. Za države članice, ki za intervencije na osnovi živali uporabljajo samodejni sistem zahtevkov iz člena 65(4), točka (f), Uredbe (EU) 2021/2116, lahko upravičenci svoj zahtevek umaknejo samo za tiste živali, pomembne za intervencijo, ki so evidentirane v računalniški podatkovni zbirki.

5. Spremembe ali umiki se izvedejo z uporabo uradnih komunikacijskih kanalov, ki jih vzpostavi država članica.

6. Države članice obvestijo upravičence o zadnjem datumu za spremembo ali umik vloge za pomoč. Države članice zagotovijo enako obravnavo upravičencev, za katere se uporablja samodejni sistem zahtevkov iz člena 65(4), točka (f), Uredbe (EU) 2021/2116.

Člen 8

Geoprostorska vloga

1. Geoprostorska vloga se uporablja za vse intervencije na osnovi površin v okviru integriranega sistema in za ustrezne informacije v zvezi s pogojenostjo, tudi v primeru upravičencev, za katere velja pogojenost, vendar ne zaprosijo za podporo v okviru intervencij na osnovi površin.

2. Geoprostorska vloga se lahko uporabi tudi za intervencije na osnovi površin v vinskem sektorju, kot je določeno v naslovu III, poglavje III, oddelek 4, Uredbe (EU) 2021/2115.

3. Brez poseganja v člen 6 geoprostorska vloga vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a)	nedvoumno identifikacijo kmetijskih parcel in enot zemljišč, ki vsebujejo nekmetijske površine, ki jih država članica kmetijskega gospodarstva šteje za upravičene;

(b)	jasno razmejitev površine, prijavljene za pomoč v okviru vsake intervencije na kmetijskih parcelah in enotah zemljišč, ki vsebujejo nekmetijske površine, ki jih država članica šteje za upravičene, zlasti če je površina, za katero je vložen zahtevek, manjša od skupne površine kmetijske parcele;

(c)	vrsto, lokacijo in po potrebi obseg krajinskih značilnosti, ki so pomembne za pogojenost ali intervencije;

(d)	pridelek na kmetijskih parcelah, kadar je to ustrezno;

(e)

kadar je ustrezno, ali se na parceli uporablja ekološko kmetovanje, zlasti za preusmeritev ali ohranjanje praks in metod ekološkega kmetovanja, kot je določeno v Uredbi (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta (8), pomembno za podporo, odobreno za intervencije iz členov 31 in 70 Uredbe (EU) 2021/2115, ali pogojenost;

(f)

kadar je ustrezno, informacije o uporabi fitofarmacevtskih sredstev za parcele, na katerih se izvajajo intervencije za trajnostno in zmanjšano uporabo pesticidov v skladu s členoma 31 in 70 Uredbe (EU) 2021/2115. Države članice se lahko odločijo, da bodo te informacije uporabile v zvezi z zahtevo po vodenju evidenc o fitofarmacevtskih sredstvih iz člena 67(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009;

(g)	opredelitev plačilnih pravic v skladu s sistemom za identifikacijo in registracijo iz člena 73 Uredbe (EU) 2021/2116 za namene osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost;

(h)	za površine, za katere se zahteva posebno plačilo za bombaž, sorto uporabljenega bombažnega semena in po potrebi identifikacijo odobrene medpanožne organizacije, katere član je upravičenec;

(i)

za površine, ki se uporabljajo za proizvodnjo konoplje, uporabljeno sorto semena, navedbo količin uporabljenih semen, izraženih v kilogramih na hektar, in uradne etikete, uporabljene na embalaži semen v skladu z Direktivo Sveta 2002/57/ES (9) in zlasti členom 12 Direktive, ali kateri koli drug dokument, ki ga država članica priznava kot enakovrednega. Kadar je treba etikete predložiti tudi drugim nacionalnim organom, lahko države članice določijo, da se te etikete vrnejo upravičencem. Vrnjene etikete se označijo kot uporabljene za vlogo.

Člen 9

Vloge za intervencije na osnovi živali

1. Brez poseganja v člen 6 vloge za intervencije na osnovi živali vsebujejo vsaj naslednje:

(a)	število živali ali po potrebi število glav velike živine vsake vrste, za katere se vloži vloga za intervencijo na osnovi živali;

(b)	po potrebi informacije o lokaciji, na kateri bodo živali v koledarskem letu, na katero se nanaša vloga za pomoč;

(c)	kadar podpora zadeva govedo ali ovce in koze, posodobljene informacije, pomembne za intervencijo, o živalih v zvezi s sistemom za identifikacijo in registracijo živali v skladu s členom 34(2) Uredbe (EU) 2021/2115.

2. Države članice, ki uporabljajo samodejni sistem zahtevkov v skladu s členom 65(4), točka (f), Uredbe (EU) 2021/2116, zagotovijo enakovredno raven podrobnosti, kot je določena v odstavku 1 tega člena, na podlagi informacij, ki so na voljo v uradni računalniško podprti podatkovni zbirki, ki je posodobljena za vse živali v skladu s členom 34(2) Uredbe (EU) 2021/2115. V okviru samodejnega sistema zahtevkov se za vse živali upravičenca, ki so pomembne za intervencijo, šteje, da so vključene v zahtevek.

Člen 10

Sistem za spremljanje površin

1. Sistem za spremljanje površin se uporablja za vse vloge za pomoč za intervencije na osnovi površin v okviru integriranega sistema, predložene v vsaki državi članici, in se uporablja za opazovanje, spremljanje in ocenjevanje kmetijskih dejavnosti in praks na hektarjih v okviru teh intervencij na osnovi površin ter vsaj za namene letnega poročanja o smotrnosti.

2. Države članice zagotovijo, da so pri vseh intervencijah na osnovi površin pogoji za upravičenost, ki se lahko spremljajo s podatki satelitov Sentinel programa Copernicus ali drugimi vsaj enakovrednimi podatki, predmet sistema za spremljanje površin, in te informacije sporočijo zadevnim upravičencem.

3. Za namene sistema za spremljanje površin se šteje, da je pogoj za upravičenost mogoče spremljati, kadar se lahko spremlja s podatki satelitov Sentinel programa Copernicus. Za spremljanje pogojev za upravičenost, za katere se šteje, da jih je mogoče spremljati, se lahko države članice odločijo za uporabo podatkov satelitov Sentinel programa Copernicus ali katerih koli drugih vsaj enakovrednih podatkov, kot je določeno v členu 11. Vendar se od 1. januarja 2025 šteje, da je pogoj za upravičenost mogoče spremljati, kadar se lahko spremlja s podatki satelitov Sentinel programa Copernicus ali geografsko označenimi fotografijami iz člena 11. Za spremljanje pogojev za upravičenost, za katere se od 1. januarja 2025 šteje, da jih je mogoče spremljati, se lahko države članice odločijo za uporabo podatkov satelitov Sentinel programa Copernicus, geografsko označenih fotografij ali katerih koli drugih vsaj enakovrednih podatkov.

4. Za pogoje za upravičenost, ki jih je mogoče spremljati z geografsko označenimi fotografijami, se lahko države članice odločijo, da jih postopoma vključijo v sistem za spremljanje površin. Države članice zagotovijo, da bo vsaj 70 % intervencij s pogoji za upravičenost, ki jih je mogoče spremljati le z geografsko označenimi fotografijami, vključenih v sistem za spremljanje površin najkasneje pred 1. januarjem 2027. Države članice odločijo, kateri pogoji za upravičenost, ki jih je mogoče spremljati z geografsko označenimi fotografijami, bodo v posameznem letu predmet sistema za spremljanje površin.

5. Za analizo pogojev za upravičenost, ki jih je mogoče spremljati, v okviru sistema za spremljanje površin se lahko države članice odločijo, da bodo združile podatke satelitov Sentinel programa Copernicus in/ali druge vrste vsaj enakovrednih podatkov v skladu z merili iz člena 11, da bi zajele celoten obseg zadevnih vlog za pomoč. Države članice se lahko odločijo tudi za kaskadno analizo satelitskih podatkov Sentinel in/ali drugih vrst vsaj enakovrednih podatkov, da se zmanjša število primerov, katerih spremljanje ne daje jasnih rezultatov. Pri pogojih za upravičenost, ki jih je mogoče spremljati le z geografsko označenimi fotografijami, se država članica v primeru, da upravičenec ne predloži podatkov, odloči, da ta pogoj za upravičenost ni bil izpolnjen.

6. Države članice zagotovijo, da se hektarji, ki ne izpolnjujejo ustreznih pogojev za upravičenost najpozneje do datuma, do katerega so dovoljene spremembe vlog za pomoč v skladu s členom 7, izključijo iz letnega poročanja o smotrnosti.

7. Da se omogoči zanesljivo opazovanje, sledenje in ocenjevanje kmetijskih dejavnosti in praks, sistem za spremljanje površin na ravni kmetijske parcele ali enot zemljišč, ki vsebujejo nekmetijske površine, ki jih država članica šteje za upravičene, zagotavlja odkrivanje:

(a)	prisotnosti neupravičenih površin, zlasti zaradi stalnih struktur;

(b)	prisotnosti neupravičene rabe zemljišč;

(c)	spremembe kategorije kmetijske površine ne glede na to, ali gre za orno zemljišče, trajni nasad ali trajno travinje.

Kadar je ustrezno, države članice uporabijo informacije iz tega odstavka za posodobitev identifikacijskega sistema za kmetijske parcele.

8. Države članice upravičencem sporočijo informacije o hektarjih, kjer ustrezni pogoji za upravičenost niso izpolnjeni, in o odkriti prisotnosti neupravičene površine, neupravičene rabe zemljišč ali spremembe kategorije kmetijske površine, da lahko upravičenci spremenijo vloge za pomoč, kot je navedeno v členu 7, ali predložijo dodatna dokazila. Države članice se lahko tudi odločijo, da upravičencem sporočijo vse druge začasne rezultate, vključno s primeri, katerih spremljanje ni dalo jasnih rezultatov, kar upravičencem omogoča, da po potrebi spremenijo svoje vloge v skladu s členom 7(1).

9. Z odstopanjem od odstavka 1 in da se omogoči postopno povečanje števila intervencij, za katere se uporablja sistem za spremljanje površin, sistem v letu 2023 zagotavlja informacije o vsaj naslednjem:

(a)	vseh ustreznih pogojih za upravičenost do osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost iz člena 21 Uredbe (EU) 2021/2115;

(b)	vseh ustreznih pogojih za upravičenost do intervencij za naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, iz člena 71 Uredbe (EU) 2021/2115.

Člen 11

Vsaj enakovredni podatki za sistem za spremljanje površin

Za namene sistema za spremljanje površin se lahko države članice odločijo, da bodo uporabile druge vsaj enakovredne podatke, če so v digitalni obliki, omogočajo avtomatsko obdelavo podatkov, so sistematično na voljo za zadevne upravičence ali kategorije površin v državi članici, niso diskriminatorni in so primerni za ugotavljanje skladnosti z določenim pogojem za upravičenost ali obveznostjo za površino, za katero velja zadevni pogoj. V tem okviru se geografsko označene fotografije štejejo za druge vsaj enakovredne podatke, kot je navedeno v členu 65(4), točka (b), Uredbe (EU) 2021/2116.

Člen 12

Pridobivanje satelitskih podatkov

1. Za namene člena 24 Uredbe (EU) 2021/2116 vsaka država članica pred 1. novembrom koledarskega leta pred letom izvajanja ocene kakovosti sistema za spremljanje površin obvesti Komisijo o svojih specifikacijah za pridobivanje satelitskih podatkov glede:

(a)	populacije parcel na intervencijo, iz katere bo izbran vzorec za oceno kakovosti;

(b)	časovnega razporeda za pridobivanje satelitskih podatkov za pogoje za upravičenost intervencije na izbranih parcelah.

2. Za namene odstavka 1, točka (a), države članice izberejo populacijo parcel za vzorec za oceno kakovosti na podlagi vlog za pomoč iz leta pred koledarskim letom ocene kakovosti. Populacija parcel, za katere se zahtevajo satelitski podatki, se lahko posodobi v koledarskem letu ocene kakovosti za parcele, ki po vlogah za pomoč za zadevno koledarsko leto niso več relevantne za dano intervencijo, ali za parcele v okviru intervencij, za katere se ni oddala vloga za pomoč za prejšnje leto.

3. Komisija sklene sporazum z zadevno državo članico o informacijah iz odstavka 1, točki (a) in (b), pred 15. januarjem po posredovanju informacij iz odstavka 1.

4. Pristojni organi ali organi, ki jih zastopajo, iz člena 24 Uredbe (EU) 2021/2116 morajo upoštevati določbe o avtorskih pravicah iz pogodb z dobavitelji.

5. Če skupni zahtevki držav članic presežejo proračunska sredstva, ki so na voljo za uporabo člena 24 Uredbe (EU) 2021/2116, se Komisija odloči za omejitev satelitskih podatkov, ki jih je treba predložiti, pri čemer si prizadeva za najučinkovitejšo uporabo razpoložljivih sredstev. Poleg tega Komisija morda ne bo mogla pridobiti vseh ustreznih posnetkov, kadar države članice med koledarskim letom v populacijo dodajo parcele za oceno kakovosti sistema za spremljanje površin.

Člen 13

Pregledi odobrenih medpanožnih organizacij za posebno plačilo za bombaž

Države članice izvajajo upravne preglede odobrenih medpanožnih organizacij za posebno plačilo za bombaž v skladu s tem členom.

Kadar je to primerno za preverjanje upravičenosti do povečanja pomoči iz člena 40(2) Uredbe (EU) 2021/2115, države članice izjavo upravičenca v geoprostorski vlogi, da je član odobrene medpanožne organizacije, navzkrižno preverijo z informacijami, ki jih je posredovala zadevna organizacija.

Države članice vsaj enkrat vsakih pet let preverijo skladnost z merili za odobritev medpanožnih organizacij in seznam njihovih članov.

Člen 14

Razveljavitev

Izvedbena uredba (EU) št. 809/2014 se razveljavi s 1. januarjem 2023.

Vendar se še naprej uporablja za:

(a)	vloge za pomoč za neposredna plačila, vložene pred 1. januarjem 2023;

(b)	zahtevke za plačilo v zvezi s podpornimi ukrepi, ki se izvajajo na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013;

(c)	kontrolni sistem in upravne kazni v zvezi s pravili o navzkrižni skladnosti.

Člen 15

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za vloge za pomoč, ki se nanašajo na intervencije, ki se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115, od 1. januarja 2023.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se nesposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 31. maja 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 435, 6.12.2021, str. 187.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L 227, 31.7.2014, str. 69).

(3) Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1).

(4) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

(6) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/2035 z dne 28. junija 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za obrate, ki gojijo kopenske živali, in valilnice ter za sledljivost nekaterih gojenih kopenskih živali in valilnih jajc (UL L 314, 5.12.2019, str. 115).

(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/520 z dne 24. marca 2021 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sledljivostjo nekaterih gojenih kopenskih živali (UL L 104, 25.3.2021, str. 39).

(8) Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018, str. 1).

(9) Direktiva Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic (UL L 193, 20.7.2002, str. 74).

8.7.2022

Uradni list Evropske unije

L 183/35

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1174

z dne 7. julija 2022

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/1998 glede določenih podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varovanje letalstva

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o skupnih pravilih na področju varovanja civilnega letalstva in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2320/2002 (1) ter zlasti člena 4(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izkušnje, pridobljene z izvajanjem Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1998 (2), so pokazale potrebo po manjših spremembah načinov izvajanja nekaterih skupnih osnovnih standardov.

(2)

Nekatere podrobne ukrepe za varovanje letalstva bi bilo treba pojasniti, uskladiti ali poenostaviti, da bi se izboljšala pravna jasnost, standardizirala skupna razlaga zakonodaje in dodatno zagotovilo najboljše izvajanje skupnih osnovnih standardov za varovanje letalstva. Poleg tega so potrebne določene spremembe v skladu z razvojem stanja groženj in tveganj, nedavnim razvojem dogodkov na področju delovanja letališč in letalskih prevoznikov, tehnologije in mednarodne politike. Navedene spremembe se nanašajo na varnost letališč, varen in zanesljiv prevoz strelnega orožja na krovu, usposabljanje osebja, varnost letalskega tovora in pošte, znane dobavitelje zalog za oskrbo na letališču, preverjanje preteklosti, pse za odkrivanje eksplozivov in standarde za prehodne detektorje kovin.

(3)	Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1998 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)	Ker je potrebno razumno obdobje, da se članom letalskega osebja in kabinskega osebja, ki izvajajo varnostne ukrepe med letom, omogoči opravljanje usposabljanja iz točke 38 Priloge k tej uredbi, bi bilo treba uporabo te točke odložiti na 1. januar 2023.

(5)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 19 Uredbe (ES) št. 300/2008 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/1998 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2022. Točki 32 in 38 Priloge pa se uporabljata od 1. januarja 2023.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. julija 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 97, 9.4.2008, str. 72.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1998 z dne 5. novembra 2015 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varovanje letalstva (UL L 299, 14.11.2015, str. 1).

PRILOGA

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/1998 se spremeni:

(1)

v točki 1.1.2.2 se doda naslednji odstavek:

„Osebe, ki izvajajo varnostno preiskavo na območjih, ki se razlikujejo od tistih, ki se uporabljajo za izkrcanje potnikov, ki niso bili varnostno pregledani v skladu s skupnimi osnovnimi standardi, morajo biti usposobljene v skladu s točkami 11.2.3.1, 11.2.3.2, 11.2.3.3, 11.2.3.4 ali 11.2.3.5.“;

(2)

točka 1.4.4.2 se nadomesti z naslednjim:

„1.4.4.2

Pregledana vozila, ki začasno zapustijo kritične dele, se lahko ob vrnitvi izvzamejo iz pregleda, če so bila pod stalnim nadzorom pooblaščenih oseb, ki zadostuje, da se ustrezno zagotovi, da v vozila niso bili vneseni prepovedani predmeti.“;

(3)

doda se naslednja točka 1.4.4.3:

„1.4.4.3

Izvzetja in posebni postopki preiskav so prav tako predmet dodatnih določb iz Izvedbenega sklepa C(2015) 8005.“;

(4)

doda se naslednja točka 1.5.5:

„1.5.5

Vzpostavijo se postopki za ravnanje z neznano prtljago in sumljivimi predmeti v skladu z oceno tveganja za varnost, ki jo izvedejo ali odobrijo ustrezni nacionalni organi.“;

(5)	v točki 3.1.1.3 se doda naslednji stavek: „Preiskava se ne sme začeti, dokler zrakoplov ne doseže svojega končnega parkirnega položaja.“;

(6)

točka 3.1.3 se nadomesti z naslednjim:

„3.1.3 Podatki o varnostni preiskavi zrakoplova

Naslednji podatki o varnostni preiskavi zrakoplova, opravljeni na odhodnem letu, se zabeležijo in hranijo na mestu, ki ni na zrakoplovu, za čas trajanja leta oziroma 24 ur, katera koli od možnosti je daljša:

(a)	številka leta;

(b)	izhodiščni kraj prejšnjega leta;

(c)	datum in čas, ko je bila varnostna preiskava zrakoplova končana;

(d)	ime in podpis osebe, pristojne za izvedbo varnostne preiskave zrakoplova.

Beleženje informacij iz prvega odstavka se lahko hrani v elektronski obliki.“;

(7)	v točki 5.4.2 se doda naslednji odstavek: „Letalski prevoznik zagotovi, da je prevoz strelnega orožja v oddani prtljagi dovoljen šele, ko pooblaščena in ustrezno usposobljena oseba ugotovi, da ni nabito. Tako strelno orožje se shrani na mestu, ki med letom ni dostopno nobeni osebi.“;

(8)	v točki 6.1.1 se točka (c) črta;

(9)

doda se naslednja točka 6.1.3:

„6.1.3

Regulirani agent, ki zavrne pošiljko iz razlogov visokega tveganja, zagotovi, da sta pošiljka in spremna dokumentacija označeni kot tovor in pošta z visokim tveganjem, preden se pošiljka vrne osebi, ki zastopa subjekt, ki pošiljko dostavlja. Taka pošiljka se ne natovori na zrakoplov, razen če jo obdela drug regulirani agent v skladu s točko 6.7.“;

(10)	v točki 6.3.1.2 (a) se četrti odstavek nadomesti z naslednjim: „Podpisana izjava jasno navaja lokacijo območja ali območij, na katera se nanaša, in jo obdrži zadevni pristojni organ;“;

(11)

točka 6.3.2.1 se nadomesti z naslednjim:

„6.3.2.1

Kadar regulirani agent prevzema kakršne koli pošiljke, ugotovi, ali je subjekt, od katerega prejema pošiljke, regulirani agent ali znani pošiljatelj ali nič od tega.“;

(12)

v točki 6.3.2.3 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)	pregledano v skladu s točko 6.2 ali 6.7, kakor je ustrezno; ali“;

(13)

točka 6.3.2.6 se spremeni:

(a)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)

varnostni status pošiljke z navedbo enega od naslednjega:

—	‚SPX‘, kar pomeni varno za potniško, tovorno in poštno letalo,

—	‚SHR‘, kar pomeni varno za potniško, tovorno in poštno letalo v skladu z zahtevami za visoko tveganje;“;

(b)	v točki (e) se črta točka (ii);

(14)

v točki 6.3.2.9 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Regulirani agent zagotovi, da je vse osebje zaposleno v skladu z zahtevami iz poglavja 11 in ustrezno usposobljeno v skladu z ustreznimi specifikacijami za delovno mesto. Za namene usposabljanja se osebje z nenadzorovanim dostopom do opredeljivega zračnega tovora ali opredeljive zračne pošte, za katero je bil izveden obvezni varnostni nadzor, šteje za osebje, ki izvaja varnostni nadzor. Osebe, ki so se predhodno usposabljale v skladu s točko 11.2.7, najpozneje do 1. januarja 2023 nadgradijo sposobnosti iz točke 11.2.3.9.“;

(15)

v prvem odstavku točke 6.4.2.1 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

vse osebje, ki izvaja varnostni nadzor, in vse osebje z nenadzorovanim dostopom do opredeljivega zračnega tovora ali opredeljive zračne pošte, za katero je bil izveden obvezni varnostni nadzor, je zaposleno v skladu z zahtevami iz poglavja 11 in je opravilo usposabljanje s področja varovanja v skladu s točko 11.2.3.9. Osebe, ki so se predhodno usposabljale v skladu s točko 11.2.7, najpozneje do 1. januarja 2023 nadgradijo sposobnosti iz točke 11.2.3.9; in“;

(16)	točka 6.5 se nadomesti z naslednjim: „6.5 POOBLAŠČENI PREVOZNIKI V tej uredbi ni določb.“;

(17)

točka 6.6.1.1 se nadomesti z naslednjim:

„6.6.1.1

Da bi zagotovili, da so pošiljke, za katere je bil izveden obvezni varnostni nadzor, med prevozom zavarovane pred nepooblaščenim posegom, se uporabljajo vse naslednje zahteve:

(a)	pošiljke zapakira oziroma zapečati regulirani agent ali znani pošiljatelj, s čimer se zagotovi, da jih ni mogoče odpreti brez vidnih poškodb; kadar to ni mogoče, se sprejmejo alternativni ukrepi varovanja, da se zagotovi neoporečnost pošiljke;

(b)	tovorišče v vozilu, v katerem se bodo prevažale pošiljke, je zaklenjeno oziroma zapečateno, vozila z zaveso pa ob strani zavarovana s kabli TIR, da se tako zagotovi, da pošiljk ni mogoče odpreti brez vidnih poškodb, ali pa je prostor za tovor v vozilih z nizko ploščadjo pod nadzorom;

(c)

prevoznik, ki je sklenil sporazum o prevozu z reguliranim agentom ali znanim pošiljateljem, razen če je prevoznik sam potrjen za reguliranega agenta, soglaša z izjavo prevoznika iz Dodatka 6-E.

Podpisano izjavo obdrži regulirani agent ali znani pošiljatelj, v imenu katerega se opravljajo prevozi. Na zahtevo se izvod podpisane izjave zagotovi tudi reguliranemu agentu ali letalskemu prevozniku, ki pošiljko prejema, ali zadevnemu pristojnemu organu.

Namesto točke (c) prvega odstavka lahko prevoznik reguliranemu agentu ali znanemu pošiljatelju, za katerega opravlja prevoze, predloži dokazila, da ga je pristojni organ certificiral oziroma odobril.

Ta dokazila vključujejo zahteve iz Dodatka 6-E, kopije pa obdrži zadevni regulirani agent ali znani pošiljatelj. Na zahtevo se izvod zagotovi tudi reguliranemu agentu ali letalskemu prevozniku, ki pošiljko prejema, ali drugemu pristojnemu organu.“;

(18)

točka 6.8.3.1 se spremeni:

(a)	v prvem odstavku se črta točka (c);

(b)	drugi odstavek se črta;

(19)

doda se naslednja točka 6.8.3.10:

„6.8.3.10

Varnostni nadzor za tovor in pošto, ki prihajata iz tretje države, je prav tako predmet dodatnih določb iz Izvedbenega sklepa C(2015) 8005.“;

(20)	v točki 6.8.5.4 se črta drugi odstavek;

(21)

v četrti alineji drugega odstavka Dodatka 6-A se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

manjših načrtovanih spremembah svojega varnostnega programa, kot so ime podjetja, naslov podjetja, oseba, odgovorna za varnost, ali kontaktni podatki, sprememba osebe, ki potrebuje dostop do baze podatkov Unije o varnosti dobavne verige, takoj oziroma najkasneje v 7 delovnih dneh pred načrtovano spremembo; in“;

(22)

v preglednici Dela 3 Dodatka 6-C se točka 3.4 se nadomesti z naslednjim:

„3.4	Ali osebje z nenadzorovanim dostopom do opredeljivega zračnega tovora/zračne pošte in osebje, ki izvaja varnostni nadzor, opravi usposabljanje s področja varovanja v skladu s točko 11.2.3.9, preden mu je omogočen nenadzorovan dostop do opredeljivega zračnega tovora/zračne pošte?“;

(23)	Dodatek 6-D se črta;

(24)

v drugem odstavku Dodatka 6-E se prva alineja nadomesti z naslednjim:

„—

vse osebje, ki opravlja prevoz tovora in zračne pošte, je opravilo splošno usposabljanje za boljšo osveščenost na področju varnosti v skladu s točko 11.2.7. Poleg tega, če se takemu osebju odobri tudi nenadzorovan dostop do tovora in pošte, za katero je bil izveden obvezni varnostni nadzor, je opravilo usposabljanje s področja varnosti v skladu s točko 11.2.3.9;“;

(25)	v točki 8.1.1.1 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim: „Zaloge za oskrbo med letom pred vnosom na varnostno območje omejenega gibanja varnostno pregleda letalski prevoznik, regulirani dobavitelj ali upravljavec letališča ali oseba v njihovem imenu, razen če:“;

(26)	v točki 8.1.3.2(a) se četrti odstavek nadomesti z naslednjim: „Podpisana izjava jasno navaja lokacijo območja ali območij, na katera se nanaša, in jo obdrži zadevni pristojni organ;“;

(27)

v točki 8.1.4.2 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)	‚izjava o obveznostih – znani dobavitelj zalog za oskrbo med letom‘ iz Dodatka 8-B. Ta izjava jasno navaja lokacijo ali lokacije, na katere se nanaša, podpiše pa jo zakoniti zastopnik; in“;

(28)

v točki 8.1.5.1 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

poskrbijo, da so osebe z dostopom do zalog za oskrbo med letom deležne splošnega usposabljanja za boljšo osveščenost na področju varnosti v skladu s točko 11.2.7, preden jim je omogočen dostop do navedenih zalog. Poleg tega zagotovijo, da osebe, ki izvajajo varnostne preglede zalog za oskrbo med letom, opravijo usposabljanje v skladu s točko 11.2.3.3, osebe, ki izvajajo drug varnostni nadzor v zvezi z zalogami za oskrbo med letom, pa opravijo usposabljanje v skladu s točko 11.2.3.10; in“;

(29)

v prvi alineji drugega odstavka Dodatka 8-B se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

zagotovil, da osebe z dostopom do zalog za oskrbo med letom opravijo splošno usposabljanje za boljšo osveščenost na področju varnosti v skladu s točko 11.2.7, preden jim je omogočen dostop do navedenih zalog. Poleg tega tudi zagotovil, da osebe, ki izvajajo varnostni nadzor, ki ni varnostni pregled zalog za oskrbo med letom, opravijo usposabljanje v skladu s točko 11.2.3.10; in“;

(30)	v točki 9.1.1.1 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim: „Zaloge za oskrbo na letališču pred vnosom na varnostno območje omejenega gibanja varnostno pregleda upravljavec letališča ali regulirani dobavitelj, razen če:“;

(31)

v točki 9.1.3.2 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)	‚izjava o obveznostih – znani dobavitelj zalog za oskrbo na letališču‘ iz Dodatka 9-A. Ta izjava jasno navaja lokacijo ali lokacije, na katere se nanaša, podpiše pa jo zakoniti zastopnik; in“;

(32)

točka 9.1.3.3 se nadomesti z naslednjim:

„9.1.3.3

Vsi znani dobavitelji morajo biti imenovani na podlagi potrjevanja:

(a)	ustreznosti in popolnosti programa varovanja iz točke 9.1.4, ter

(b)	izvajanja programa varovanja brez pomanjkljivosti.

Ustrezni organ lahko od upravljavcev letališč kot pravno dokazilo o imenovanju zahteva, da potrebne podatke o znanem dobavitelju vnesejo v bazo podatkov Unije o varnosti dobavne verige najpozneje naslednji delovni dan. Pri vnosu v bazo podatkov upravljavec letališča vsaki imenovani lokaciji prisodi enotno črkovno-številčno oznako v standardnem formatu.

Dostop na varnostno območje omejenega gibanja na letališču se lahko odobri šele po tem, ko se ugotovi status dobavitelja. Status se, če je primerno, preveri v bazi podatki Unije o varnosti dobavne verige, ali pa se uporabi drug mehanizem, s katerim se doseže isti rezultat.

Če pristojni organ ali upravljavec letališča ni več zadovoljen z izpolnjevanjem zahtev iz točke 9.1.4 s strani znanega dobavitelja, upravljavec letališča nemudoma prekliče status znanega dobavitelja.“;

(33)

v točki 9.1.4.1 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

poskrbi, da so osebe z dostopom do zalog za oskrbo na letališču deležne splošnega usposabljanja za boljšo osveščenost na področju varnosti v skladu s točko 11.2.7, preden jim je omogočen dostop do navedenih zalog. Poleg tega zagotovijo, da osebe, ki izvajajo varnostne preglede zalog za oskrbo na letališču, opravijo usposabljanje v skladu s točko 11.2.3.3, osebe, ki izvajajo drug varnostni nadzor v zvezi z zalogami za oskrbo na letališču, pa opravijo usposabljanje v skladu s točko 11.2.3.10; in“;

(34)

v prvi alineji drugega odstavka Dodatka 9-A se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

poskrbel, da so osebe z dostopom do zalog za oskrbo na letališču deležne splošnega usposabljanja za boljšo osveščenost na področju varnosti v skladu s točko 11.2.7, preden jim je omogočen dostop do teh zalog. Poleg tega tudi zagotovil, da osebe, ki izvajajo varnostni nadzor, ki ni varnostni pregled zalog za oskrbo na letališču, opravijo usposabljanje v skladu s točko 11.2.3.10; in“;

(35)

točka 11.1.1 se nadomesti z naslednjim:

„11.1.1

Naslednje osebje uspešno opravi temeljito preverjanje preteklosti:

(a)	osebe, ki se zaposlujejo za izvajanje ali odgovornost za izvajanje varnostnih pregledov, nadzora dostopa ali drugih oblik varnostnega nadzora na varnostnem območju omejenega gibanja;

(b)	osebe s splošno odgovornostjo na nacionalni ali lokalni ravni za zagotavljanje, da program varovanja in njegovo izvajanje izpolnjujeta vse zakonske določbe (vodje varovanja)

(c)	inštruktorji iz poglavja 11.5;

(d)	potrjevalci ukrepov varovanja v letalstvu EU iz poglavja 11.6.

Točka (b) prvega odstavka se uporablja od 1. januarja 2023. Pred tem datumom te osebe opravijo temeljito ali standardno preverjanje preteklosti v skladu s točko 1.2.3.1 ali kot določi ustrezni organ v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili.“;

(36)	v točki 11.1.5 se doda naslednji odstavek: „Temeljito preverjanje preteklosti se v celoti opravi, preden se oseba udeleži usposabljanja iz točk 11.2.3.1 do 11.2.3.5.“;

(37)

v točki 11.2.3.9 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„Usposabljanje oseb z nenadzorovanim dostopom do opredeljivega zračnega tovora in pošte, za katero je bil izveden obvezni varnostni nadzor, ter oseb, ki izvajajo varnostni nadzor zračnega tovora in pošte, razen varnostnega pregleda, ima za posledico naslednje sposobnosti:“;

(38)

doda se naslednja točka 11.2.3.11:

„11.2.3.11

Člani letalske posadke in kabinskega osebja, ki izvajajo varnostne ukrepe med letom, z usposabljanjem pridobijo vse naslednje sposobnosti:

(a)	poznavanje predhodnih dejanj nezakonitega vmešavanja v civilnem letalstvu, terorističnih dejanj in trenutnih groženj;

(b)	poznavanje ustreznih zakonskih zahtev ter elementov, ki prispevajo k vzpostavitvi trdne in odporne kulture varnosti na delovnem mestu in na področju letalstva, med drugim notranjih groženj in radikalizacije;

(c)	poznavanje ciljev in organizacije varovanja letalstva, vključno z obveznostmi in odgovornostmi članov letalske posadke in kabinskega osebja;

(d)	poznavanje načina zaščite in preprečevanja nepooblaščenega dostopa do zrakoplova;

(e)	poznavanje postopkov pečatenja zrakoplova, če je to primerno za osebo, ki se usposablja;

(f)	sposobnost identifikacije prepovedanih predmetov;

(g)	poznavanje mogočih načinov skritja prepovedanih predmetov;

(h)	sposobnost izvajanja varnostnih preiskav zrakoplova na taki ravni, da se ustrezno zagotovi odkritje skritih prepovedanih predmetov;

(i)	poznavanje konfiguracije tipa ali tipov zrakoplovov, na katerih se izvajajo naloge;

(j)	sposobnost zaščite pilotske kabine med letom;

(k)	poznavanje postopkov v zvezi s prevozom potencialno težavnih potnikov na krovu zrakoplova, če je to primerno za osebo, ki se usposablja;

(l)	poznavanje ravnanja z osebami, ki imajo dovoljenje za nošenje strelnega orožja na krovu, če je to primerno za osebo, ki se usposablja;

(m)	poznavanje postopkov prijave;

(n)	sposobnost ustreznega odzivanja na incidente in izredne razmere, povezane z varnostjo, na krovu zrakoplova.“;

(39)

točka 12.0.3.2 se nadomesti z naslednjim:

„12.0.3.2

Proizvajalci na opremo za varovanje, ki jo je odobrila Komisija, namestijo oznako ‚žig EU‘ tako, da je vidna na eni strani opreme ali na zaslonu.“;

(40)

točka 12.1.2.1 se nadomesti z naslednjim:

„12.1.2.1

Za prehodni detektor kovin obstajajo štirje standardi. Podrobne zahteve glede navedenih standardov so predpisane v Izvedbenem sklepu C(2015) 8005.“;

(41)

doda se naslednja točka 12.1.2.4:

„12.1.2.4

Vsi prehodni detektorji kovin, nameščeni po 1. juliju 2023, izpolnjujejo standard 1.1 ali 2.1.“;

(42)	točka 12.2.4 se črta;

(43)	v točki 12.5.1.1 se črta sedmi odstavek;

(44)	točka 12.6.3 se črta;

(45)	točka 12.7.3 se črta;

(46)

točka 12.9.1.7 se nadomesti z naslednjim:

„12.9.1.7

Skupino EDD odobri pristojni organ ali se odobri v njegovem imenu v skladu z dodatkoma 12-E in 12-F Izvedbenega sklepa C(2015) 8005. Pristojni organ lahko dovoli opravljanje nalog in uporabo skupin EDD, ki so bile usposobljene in/ali jih je odobril pristojni organ druge države članice, če se je z organom, pristojnim za odobritev, uradno dogovoril o zadevnih vlogah in odgovornostih pri zagotavljanju, da so izpolnjene vse zahteve iz poglavja 12.9 te priloge, v skladu z Dodatkom 12-P k tej prilogi. Brez takega dogovora je za izpolnjevanje vseh zahtev iz poglavja 12.9 te priloge še naprej v celoti odgovoren ustrezni organ države članice, v kateri skupina EDD opravlja naloge in se uporablja.“;

(47)

točka 12.9.3.2 se nadomesti z naslednjim:

„12.9.3.2

Vsebino tečajev usposabljanja določi ali potrdi pristojni organ. Teoretično usposabljanje vodnika vključuje določbe iz poglavja 11.2 za preverjanje specifičnega območja ali območij, na katerih je skupina EDD odobrena.“;

(48)

doda se Dodatek 12-P:

„DODATEK 12-P

PISMO O SOGLASJU MED USTREZNIMI ORGANI, KI PODPIRAJO OPRAVLJANJE NALOG SKUPIN EDD

To pismo o soglasju sestavita naslednji stranki:

Ustrezni organ, ki prejema podporo za opravljanje nalog skupin EDD:

…

Ustrezni organ ali organi, ki zagotavljajo podporo pri opravljanju nalog skupin EDD:

…

Za opredelitev naslednjih vlog (*1), da se zagotovi, da opravljanje nalog skupin EDD izpolnjuje zahteve EU:

Pristojni organ, pristojen za določitev ali odobritev vsebine tečajev usposabljanja:

…

Pristojni organ, pristojen za odobritev skupin EDD:

…

Pristojni organ, pristojen za zunanji nadzor kakovosti:

…

Za naslednje obdobje veljavnosti:

Datum:

Podpisi:

(*1) Po potrebi se lahko to pismo o soglasju dopolni z dodatnimi podrobnostmi in spremeni, da se določijo vloge pristojnih organov in njegovo področje uporabe.“."

(*1) Po potrebi se lahko to pismo o soglasju dopolni z dodatnimi podrobnostmi in spremeni, da se določijo vloge pristojnih organov in njegovo področje uporabe.“.“

8.7.2022

Uradni list Evropske unije

L 183/43

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1175

z dne 7. julija 2022

o obvezni registraciji uvoza nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po ponovnem začetku preiskave za izvršbo sodb z dne 4. maja 2022 v združenih zadevah T-30/19 in T-72/19 v zvezi z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1579 in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1690

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna protidampinška uredba), in zlasti člena 14 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: osnovna protisubvencijska uredba), in zlasti člena 24 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

1.1 Sprejetje ukrepov

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 4. maja 2018 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2018/683 (3) o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba).

(2)

Komisija je 18. oktobra 2018 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1579 (4) o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(3)

Komisija je 9. novembra 2018 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1690 (5) o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2018/1579.

1.2 Sodba Splošnega sodišča Evropske unije

(4)	Združenje gumarske industrije Kitajske (v nadaljnjem besedilu: CRIA) in Gospodarska zbornica uvoznikov in izvoznikov kovin, rudnin in kemikalij Kitajske (v nadaljnjem besedilu: CCCMC) sta pri Splošnem sodišču vložili ničnostno tožbo, s katero izpodbijata zakonitost spornih uredb.

(5)

Združenje CRIA in zbornica CCCMC sta zoper sporni uredbi predložila več trditev, Splošno sodišče pa je razsodilo o dveh: (i) o trditvi, da Komisija pri izračunu stopenj nelojalnega nižanja prodajnih cen in škode ni izvedla poštene primerjave cen, in o (ii) nekaterih očitkih, ki se v bistvu nanašajo na nedoslednosti in kršitev pravice do obrambe v zvezi s kazalniki škode in uteževanjem podatkov iz vzorca proizvajalcev Unije.

(6)	Splošno sodišče je 4. maja 2022 izreklo sodbo v zadevah T-30/19 in T-72/19, s katero je Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1579 (protidampinška uredba) in Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1690 (protisubvencijska uredba) razglasilo za nični.

(7)

V zvezi z izračunom stopenj nelojalnega nižanja prodajnih cen je Splošno sodišče ugotovilo, da je Komisija izvedla nepošteno primerjavo, ko je izvedla prilagoditev izvozne cene (odšteti so bili PSA-stroški povezanega uvoznika in nominalni dobiček), kadar je prodaja potekala prek povezanega trgovca v Uniji. Sodišče je ugotovilo, da so proizvajalci Unije delež prodaje opravili tudi prek povezanih subjektov, njihove prodajne cene pa niso bile prilagojene. Splošno sodišče je sklenilo, da je Komisija pri izračunu stopenj nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki ga je opravila v spornih uredbah, napačno uporabila pravo in storila očitno napako pri presoji ter da je navedeni izračun zato kršil člen 3(2) in (3) osnovne protidampinške uredbe ter člen 8(1) in (2) osnovne protisubvencijske uredbe. Poleg tega je ugotovilo, da so napake vplivale na skupne ugotovitve o škodi in vzročni zvezi in na stopnje škode ter da ni bilo mogoče natančno določiti, v kolikšni meri so zadevne dokončne protidampinške in izravnalne dajatve ostale delno utemeljene. Zato sta bili uredbi, s katerima so bile te dajatve naložene tožečim strankam, razglašeni za nični.

(8)

V zvezi z drugo točko je Splošno sodišče ugotovilo, da Komisija ni opravila objektivne preiskave (kot to zahtevata člen 3(2) osnovne protidampinške uredbe in člen 8(1) osnovne protisubvencijske uredbe), ker s tem, ko ni revidirala izračunov vseh mikroekonomskih kazalnikov razen dobičkonosnosti in ni navedla revidiranih podatkov v sporni uredbi, ni uporabila vseh ustreznih podatkov, ki so ji bili na voljo. Poleg tega je Splošno sodišče ugotovilo kršitev pravice tožečih strank do obrambe. Splošno sodišče se zlasti ni strinjalo, da bi se lahko nekatere informacije, ki niso bile razkrite strankam, štele za zaupne, in ugotovilo, da so bili vsi sporni podatki „povezani z ugotovitvami dejanskega stanja v sporni uredbi“. Zato so bili to „bistvena dejstva in premisleki“, ki bi jih bilo treba razkriti strankam.

(9)	Glede na navedeno je Splošno sodišče sporno protidampinško uredbo razglasilo za nično v delu, v katerem se nanaša na družbe, ki jih zastopata združenje CRIA in zbornica CCCMC (navedene v Prilogi I).

(10)	Poleg tega je Splošno sodišče sporno protisubvencijo uredbo razglasilo za nično v delu, v katerem se nanaša na družbe, ki jih zastopata združenje CRIA in zbornica CCCMC (navedene v Prilogi II).

2. RAZLOGI ZA REGISTRACIJO

(11)	Komisija je analizirala, ali je primerno, da se uvede obvezna registracija uvoza zadevnega izdelka. V zvezi s tem je upoštevala naslednje vidike.

(12)

Člen 266 PDEU določa, da morajo institucije sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodb Sodišča. Če je akt, ki so ga institucije sprejele v okviru upravnega postopka, kot je protidampinška ali protisubvencijska preiskava, razglašen za ničnega, se v skladu s sodbo Splošnega sodišča nični akt zamenja z novim aktom, v katerem je odpravljena nezakonitost, ki jo je ugotovilo Sodišče (6).

(13)

V skladu s sodno prakso Sodišča se postopek za nadomestitev akta, razglašenega za ničnega, nadaljuje v točki, v kateri je prišlo do nezakonitosti (7). To pomeni zlasti, da v primeru, ko je za ničnega razglašen akt, ki zaključuje upravni postopek, razglasitev ničnosti ne vpliva nujno na pripravljalne akte, kot je začetek protidampinškega postopka. Če je na primer uredba o uvedbi dokončnih protidampinških ukrepov razglašena za nično, to pomeni, da je po razglasitvi ničnosti protidampinški postopek še vedno odprt, saj je bil akt, ki je zaključil protidampinški postopek, odstranjen iz pravnega reda Unije (8), razen če je nezakonitost nastala v fazi začetka postopka.

(14)

Kot je pojasnjeno v obvestilu o ponovnem začetku in ker do nezakonitosti ni prišlo v fazi začetka, ampak v fazi preiskave, se je Komisija odločila, da ponovno začne protidampinško in protisubvencijsko preiskavo, v kolikor zadevata družbe, navedene v oddelku 1.2, in ju nadaljuje na točki, na kateri je prišlo do nepravilnosti.

(15)

V skladu s sodno prakso Sodišča ni mogoče trditi, da sta nadaljevanje upravnega postopka in morebitna ponovna uvedba dajatev v nasprotju s pravilom prepovedi retroaktivnosti (9). Z obvestilom o ponovnem začetku so bile zainteresirane strani, vključno z uvozniki, obveščene, da bi morebitna prihodnja obveznost, če bi bila utemeljena, izhajala iz ugotovitev ponovnega pregleda.

(16)

Komisija lahko na podlagi svojih novih ugotovitev in rezultatov ponovnih preiskav, ki na tej stopnji niso znani, sprejme uredbe o spremembi veljavnih stopenj dajatev, kadar je to upravičeno. Spremenjene stopnje dajatev, če bo prišlo do njih, bodo začele veljati z dnem začetka veljavnosti spornih uredb.

(17)

V ta namen je Komisija nacionalne carinske organe pozvala, naj počakajo na izid ponovnega pregleda, preden odločijo o morebitnem zahtevku za povračilo v zvezi s protidampinškimi in/ali izravnalnimi dajatvami, ki jih je Splošno sodišče razglasilo za nične. Zato se carinskim organom odredi, da počakajo z vsemi zahtevki za povračilo dajatev, razglašenih za nične, dokler izid ponovnega pregleda ni objavljen v Uradnem listu Evropske unije.

(18)	Če bosta ponovni preiskavi privedli do ponovne uvedbe ukrepov, se bodo morale dajatve pobrati tudi za obdobje, v katerem se ponovni preiskavi izvajata.

(19)

V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je registracija iz člena 14(5) osnovne protidampinške uredbe in člena 24(5) osnovne protisubvencijske uredbe način za naknadno uporabo ukrepov za uvoz od datuma registracije (10). V tem primeru Komisija meni, da je primerno registrirati uvoz v zvezi z družbami, navedenimi v oddelku 1.2, da se olajša pobiranje protidampinških in izravnalnih dajatev, ko bodo njihove stopnje revidirane v skladu s sodbo Splošnega sodišča (11).

(20)

V skladu s sodno prakso Sodišča (12) se v nasprotju z registracijo, ki je bila opravljena v obdobju pred sprejetjem začasnih ukrepov, pogoji iz člena 10(4) osnovne protidampinške uredbe in člena 16(4) osnovne protisubvencijske uredbe za obravnavano zadevo ne uporabljajo. Namen registracije v okviru preiskav Sodišča v zvezi z izvajanjem ni omogočiti možnost retroaktivnega pobiranja ukrepov trgovinske zaščite, kot je predvideno v teh določbah. Namen je namreč zagotoviti učinkovitost veljavnih ukrepov brez neupravičene prekinitve od datuma začetka veljavnosti spornih uredb do ponovne uvedbe popravljenih dajatev, in sicer tako, da se zagotovi, da bo v prihodnosti mogoče pobiranje ukrepov v ustreznem znesku.

(21)	Ob upoštevanju navedenega je Komisija menila, da so obstajali razlogi za registracijo v skladu s členom 14(5) osnovne protidampinške uredbe in členom 24(5) osnovne protisubvencijske uredbe.

3. REGISTRACIJA

(22)	Na podlagi navedenega se mora za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo družbe iz oddelka 1.2, zahtevati obvezna registracija (13).

(23)	Kot je navedeno v obvestilu o ponovnem začetku, bo končna obveznost plačila morebitnih protidampinških in izravnalnih dajatev od datuma začetka veljavnosti sporne protidampinške uredbe in sporne protisubvencijske uredbe izhajala iz ugotovitev ponovnega pregleda.

(24)	Za obdobje med objavo obvestila o ponovnem začetku preiskav in datumom začetka veljavnosti rezultatov ponovnih preiskav se ne pobirajo dajatve, višje od dajatev, določenih v spornih uredbah –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Carinski organi v skladu s členom 14(5) Uredbe (EU) 2016/1036 sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN 4011 20 90 in ex 4012 12 00 (oznaka TARIC 4012120010), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jih proizvajajo družbe iz Priloge I k tej uredbi.

2. Carinski organi v skladu s členom 24(5) Uredbe (EU) 2016/1037 sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN 4011 20 90 in ex 4012 12 00 (oznaka TARIC 4012120010), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jih proizvajajo družbe iz Priloge II k tej uredbi.

3. Obveznost registracije preneha devet mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

4. Stopnje protidampinških in izravnalnih dajatev, ki se lahko pobirajo za nekatere nove ali protektirane pnevmatike iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN 4011 20 90 in ex 4012 12 00 (oznaka TARIC 4012120010) in jih proizvajajo družbe iz Priloge I in Priloge II k tej uredbi, med ponovnim začetkom preiskav in datumom začetka veljavnosti rezultatov ponovnih preiskav ne presegajo stopenj, uvedenih z izvedbenima uredbama (EU) 2018/1579 in (EU) 2018/1690.

5. Nacionalni carinski organi počakajo na objavo ustrezne izvedbene uredbe Komisije o ponovni uvedbi dajatev, preden sprejmejo odločitev o zahtevku za povračilo in odpust protidampinških in/ali izravnalnih dajatev, kolikor to zadeva uvoz v zvezi z družbami iz Priloge I in Priloge II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. julija 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2) UL L 176, 30.6.2016, str. 55.

(3) Uredba Komisije (EU) 2018/683 z dne 4. maja 2018 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2018/163 (UL L 116, 7.5.2018, str. 8).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1579 z dne 18. oktobra 2018 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter o razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2018/163 (UL L 263, 22.10.2018, str. 3).

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1690 z dne 9. novembra 2018 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2018/1579 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter o razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2018/163 (UL L 283, 12.11.2018, str. 1).

(6) Sodba Sodišča v združenih zadevah 97, 193, 99 in 215/86, Asteris AE in drugi in Helenska republika proti Komisiji, Recueil 1988, str. 2181, točki 27 in 28, ter zadeva T-440/20, Jindal Saw/Evropska komisija, ECLI:EU:T:2022:318.

(7) Zadeva C-415/96, Španija proti Komisiji, Recueil 1998, str. I-6993, točka 31; zadeva C-458/98 P, Industrie des Poudres Sphériques proti Svetu, Recueil 2000, str. I-8147, točke 80 do 85; zadeva T-301/01, Alitalia proti Komisiji, ZOdl 2008, str. II-1753, točki 99 in 142; združeni zadevi T-267/08 in T-279/08, Région Nord-Pas de Calais proti Komisiji, ZOdl 2011, str. II-0000, točka 83.

(8) Zadeva C-415/96, Španija proti Komisiji, Recueil 1998, str. I-6993, točka 31; zadeva C-458/98 P, Industrie des Poudres Sphériques proti Svetu, Recueil 2000, str. I-8147, točke 80 do 85.

(9) Sodba Sodišča z dne 15. marca 2018 v zadevi C-256/16, Deichmann SE proti Hauptzollamt Duisburg, točka 79, in sodba z dne 19. junija 2019 v zadevi C-612/16, C & J Clark International Ltd proti Commissioners for Her Majesty’s Revenue & Customs, točka 5.

(10) Zadeva T-440/20, Jindal Saw/Evropska komisija, ECLI:EU:T:2022:318, točke 154 do 159.

(11) Opozoriti je treba, da v zvezi s proizvajalcem izvoznikom Zhongce Rubber Group Co., Ltd to velja le za sporno obveznost iz naslova izravnalne dajatve. Splošno sodišče protidampinške uredbe v zvezi s to družbo ni razglasilo za nično, zato je treba protidampinške dajatve od družbe Zhongce Rubber Group Co., Ltd, še pobrati.

(12) Zadeva C-256/16, Deichmann SE proti Hauptzollamt Duisburg, točka 79, in sodba z dne 19. junija 2019 v zadevi C-612/16, C & J Clark International Ltd proti Commissioners for Her Majesty’s Revenue & Customs, točka 58.

(13) Opozoriti je treba, da v zvezi s proizvajalcem izvoznikom Zhongce Rubber Group Co., Ltd to velja le za sporno obveznost iz naslova izravnalne dajatve. Splošno sodišče protidampinške uredbe v zvezi s to družbo ni razglasilo za nično, zato je treba protidampinške dajatve od družbe Zhongce Rubber Group Co., Ltd, še pobrati.

PRILOGA I

Seznam družb, na katere vpliva razglasitev ničnosti Izvedbene uredbe (EU) 2018/1579 (protidampinška uredba):

Ime družbe	Dodatna oznaka TARIC
Chaoyang Long March Tyre Co., Ltd	C338
Triangle Tyre Co., Ltd	C375
Shandong Wanda Boto Tyre Co., Ltd	C366
Qingdao Doublestar Tire Industrial Co., Ltd	C347
Ningxia Shenzhou Tire Co., Ltd	C345
Guizhou Tyre Co., Ltd	C340
Aeolus Tyre Co., Ltd	C877 (1)
Shandong Huasheng Rubber Co., Ltd	C360
Chongqing Hankook Tire Co., Ltd	C334
Prinx Chengshan (Shandong) Tire Co., Ltd	C346
Jiangsu Hankook Tire Co., Ltd	C334
Shandong Linglong Tire Co., Ltd	C363
Shandong Jinyu Tire Co., Ltd	C362
Sailun Group Co., Ltd	C351
Shandong Kaixuan Rubber Co., Ltd	C353
Weifang Yuelong Rubber Co., Ltd	C875 (2)
Weifang Shunfuchang Rubber And Plastic Products Co., Ltd	C377
Shandong Hengyu Science & Technology Co., Ltd	C358
Jiangsu General Science Technology Co., Ltd	C341
Double Coin Group (Jiang Su) Tyre Co., Ltd	C878 (3)
Hefei Wanli Tire Co., Ltd	C876 (4)
Giti Tire (Anhui) Company Ltd	C332
Giti Tire (Fujian) Company Ltd	C332
Giti Tire (Hualin) Company Ltd	C332
Giti Tire (Yinchuan) Company Ltd	C332
GRT Rubber Co., Ltd	C350

(1) V spornih uredbah dodatna oznaka TARIC C333 opredeljuje naslednje proizvajalce izvoznike:

Aeolus Tyre Co., Ltd;

Aeolus Tyre (Taiyuan) Co., Ltd;

Qingdao Yellow Sea Rubber Co., Ltd;

Pirelli Tyre Co., Ltd.

Družbi Aeolus Tyre Co., Ltd se za registracijo dodeli nova dodatna oznaka TARIC.

(2) Družba Weifang Yuelong Rubber Co., Ltd je v spornih uredbah povezana z dodatno oznako TARIC C999.

(3) V spornih uredbah dodatna oznaka TARIC C371 opredeljuje naslednja proizvajalca izvoznika:

Shanghai Huayi Group Corp. Ltd;

Double Coin Group (Jiang Su) Tyre Co., Ltd.

Družbi Double Coin Group (Jiang Su) Tyre Co., Ltd se za registracijo dodeli nova dodatna oznaka TARIC.

(4) Družba Hefei Wanli Tire Co., Ltd je v spornih uredbah povezana z dodatno oznako TARIC C999.

PRILOGA II

Seznam družb, na katere vpliva razglasitev ničnosti Izvedbene uredbe (EU) 2018/1690 (protisubvencijska uredba):

Ime družbe	Dodatna oznaka TARIC
Chaoyang Long March Tyre Co., Ltd	C338
Triangle Tyre Co., Ltd	C375
Shandong Wanda Boto Tyre Co., Ltd	C366
Qingdao Doublestar Tire Industrial Co., Ltd	C347
Ningxia Shenzhou Tire Co., Ltd	C345
Guizhou Tyre Co., Ltd	C340
Aeolus Tyre Co., Ltd	C877 (1)
Shandong Huasheng Rubber Co., Ltd	C360
Chongqing Hankook Tire Co., Ltd	C334
Prinx Chengshan (Shandong) Tire Co., Ltd	C346
Jiangsu Hankook Tire Co., Ltd	C334
Shandong Linglong Tire Co., Ltd	C363
Shandong Jinyu Tire Co., Ltd	C362
Sailun Jinyu Group Co., Ltd	C351
Shandong Kaixuan Rubber Co., Ltd	C353
Weifang Yuelong Rubber Co., Ltd	C875 (2)
Weifang Shunfuchang Rubber And Plastic Products Co., Ltd	C377
Shandong Hengyu Science & Technology Co., Ltd	C358
Jiangsu General Science Technology Co., Ltd	C341
Double Coin Group (Jiang Su) Tyre Co., Ltd	C878 (3)
Hefei Wanli Tire Co., Ltd	C876 (4)
Giti Tire (Anhui) Company Ltd	C332
Giti Tire (Fujian) Company Ltd	C332
Giti Tire (Hualin) Company Ltd	C332
Giti Tire (Yinchuan) Company Ltd	C332
Qingdao GRT Rubber Co., Ltd	C350
Zhongce Rubber Group Co., Ltd	C379

(1) V spornih uredbah dodatna oznaka TARIC C333 opredeljuje naslednje proizvajalce izvoznike:

Aeolus Tyre Co., Ltd;

Aeolus Tyre (Taiyuan) Co., Ltd;

Qingdao Yellow Sea Rubber Co., Ltd;

Pirelli Tyre Co., Ltd.

Družbi Aeolus Tyre Co., Ltd se za registracijo dodeli nova dodatna oznaka TARIC.

(2) Družba Weifang Yuelong Rubber Co., Ltd je v spornih uredbah povezana z dodatno oznako TARIC C999.

(3) V spornih uredbah dodatna oznaka TARIC C371 opredeljuje naslednja proizvajalca izvoznika:

Shanghai Huayi Group Corp. Ltd;

Double Coin Group (Jiang Su) Tyre Co., Ltd.

Družbi Double Coin Group (Jiang Su) Tyre Co., Ltd se za registracijo dodeli nova dodatna oznaka TARIC.

(4) Družba Hefei Wanli Tire Co., Ltd je v spornih uredbah povezana z dodatno oznako TARIC C999.

8.7.2022

Uradni list Evropske unije

L 183/51

UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1176

z dne 7. julija 2022

o spremembi Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe nekaterih UV filtrov v kozmetičnih izdelkih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih (1) in zlasti člena 31(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Snovi 2-hidroksi-4-metoksibenzofenon/oksibenzon (št. CAS 131-57-7), ki ji je bilo v skladu z mednarodno nomenklaturo za kozmetične sestavine (INCI) dodeljeno ime Benzophenone-3, in 2-ciano-3,3-difenil akrilna kislina, 2-etilheksil ester/oktokrilen (št. CAS 6197-30-4), ki ji je bilo v skladu z INCI dodeljeno ime Octocrylene, sta trenutno dovoljeni kot UV filtra v kozmetičnih izdelkih in navedeni v vnosih 4 oz. 10 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1223/2009.

(2)

Zaradi pomislekov v zvezi z morebitnimi lastnostmi endokrinih motilcev snovi Benzophenone-3 in Octocrylene, kadar se uporabljata kot UV filtra v kozmetičnih izdelkih, je bil leta 2019 objavljen razpis za zbiranje podatkov. Deležniki so predložili znanstvene dokaze o varnosti snovi Benzophenone-3 in Octocrylene kot UV filtrov v kozmetičnih izdelkih. Komisija je Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov (ZOVP) zaprosila za oceno varnosti obeh snovi ob upoštevanju predloženih informacij.

(3)

Na podlagi ocene varnosti in ob upoštevanju pomislekov v zvezi z morebitnimi lastnostmi endokrinih motilcev snovi Benzophenone-3 je ZOVP v svojem mnenju z dne 30. in 31. marca 2021 ugotovil (2), da snov Benzophenone-3 ni varna za potrošnike, kadar se uporablja kot UV filter do trenutne najvišje koncentracije 6 % v izdelkih za zaščito pred soncem, bodisi v obliki kreme za telo, aerosola ali razpršila za zaščito pred soncem.

(4)

ZOVP je ugotovil tudi, da je snov Benzophenone-3 varna za potrošnike, kadar se uporablja kot UV filter do najvišje koncentracije 6 % v kremi za obraz, kremi za roke in ličilu za ustnice, ter da je uporaba snovi Benzophenone-3 do koncentracije 0,5 % v kozmetičnih izdelkih za zaščito kozmetične formulacije varna za potrošnike.

(5)

ZOVP je prav tako ugotovil, da je uporaba snovi Benzophenone-3 kot UV filtra varna za potrošnike do najvišje koncentracije 2,2 % v kremah za telo, aerosolih in razpršilih, če se snov Benzophenone-3 dodatno ne uporablja pri koncentraciji 0,5 % v isti formulaciji za zaščito kozmetične formulacije. Nadalje je ugotovil, da pri uporabi snovi Benzophenone-3 pri koncentraciji 0,5 % v isti formulaciji, koncentracije snovi Benzophenone-3, ki se uporablja kot UV filter, ne bi smele presegati 1,7 % v kremah za telo, aerosolih in razpršilih.

(6)

V zvezi s snovjo Octocrylene je ZOVP na podlagi ocene varnosti in ob upoštevanju pomislekov v zvezi z njenimi morebitnimi lastnostmi endokrinih motilcev v svojem mnenju z dne 30. in 31. marca 2021 (3) ugotovil, da je snov Octocrylene varna kot UV filter pri koncentracijah do 10 % v kozmetičnih izdelkih, kadar se uporablja posamično.

(7)

ZOVP je ugotovil tudi, da je uporaba snovi Octocrylene varna za kombinirano uporabo kreme ali losjona za zaščito pred soncem, razpršila za zaščito pred soncem, kreme za obraz, kreme za roke in ličila za ustnice pri koncentraciji do 10 %, vendar uporaba snovi Octocrylene pri koncentracijah 10 % ali več v aerosolu za zaščito pred soncem ni varna za kombinirano uporabo. ZOVP je menil, da je uporaba snovi Octocrylene v takih proizvodih varna, če njena koncentracija ne presega 9 %, kadar se uporablja skupaj s kremo za obraz, kremo za roke ali ličilom za ustnice, ki vsebujejo 10 % snovi Octocrylene.

(8)

Glede na mnenji ZOVP je mogoče skleniti, da obstaja morebitno tveganje za zdravje ljudi zaradi uporabe snovi Benzophenone-3 in Octocrylene kot UV filtrov v kozmetičnih izdelkih pri trenutno dovoljenih koncentracijah. Zato bi bilo treba uporabo snovi Benzophenone-3 in Octocrylene omejiti na najvišje koncentracije, ki jih predlaga ZOVP.

(9)	Uredbo (ES) št. 1223/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Industriji bi moral biti na voljo razumen čas za prilagoditev izdelkov novim zahtevam, vključno s potrebnimi prilagoditvami formulacij izdelkov, da se zagotovi, da se na trg dajo samo kozmetični izdelki, ki izpolnjujejo nove zahteve. Industriji bi moral biti na voljo tudi razumen čas, da s trga umakne kozmetične izdelke, ki ne izpolnjujejo navedenih zahtev.

(11)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za kozmetične izdelke –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga VI k Uredbi (ES) št. 1223/2009 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. julija 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 342, 22.12.2009, str. 59.

(2) Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov (ZOVP), Opinion on Benzophenone-3 (CAS No 131-57-7, EC No 205-031-5) (Mnenje o snovi Benzophenone-3 (št. CAS 131-57-7, št. ES 205-031-5)), predhodna različica z dne 15. decembra 2020, končna različica z dne 30. in 31. marca 2021, SCCS/1625/20. https://ec.europa.eu/health/sites/default/files/scientific_committees/consumer_safety/docs/sccs_o_247.pdf

(3) Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov (ZOVP), Opinion on Octocrylene (CAS No 6197-30-4, EC No 228-250-8) (Mnenje o snovi Octocrylene (št. CAS 6197-30-4, št. ES 228-250-8)), predhodna različica z dne 15. januarja 2021, končna različica z dne 30. in 31. marca 2021, SCCS/1627/21. https://ec.europa.eu/health/sites/default/files/scientific_committees/consumer_safety/docs/sccs_o_249.pdf

PRILOGA

V Prilogi VI k Uredbi (ES) št. 1223/2009 se vnosa 4 in 10 nadomestita z naslednjim:

Referenčna številka

Opredelitev snovi

Pogoji

Besedilo pogojev uporabe in opozoril

Kemijsko ime/INN

Ime iz glosarja skupnih imen sestavin

Številka CAS

Številka ES

Vrsta izdelka, deli telesa

Najvišja koncentracija v izdelkih, pripravljenih za uporabo

Drugo

„4

2-hidroksi-4-metoksi-benzofenon/oksibenzon (*1)

Benzophenone-3

131-57-7

205-031-5

a)	izdelki za obraz, izdelki za roke in izdelki za ustnice, razen aerosolov in razpršil

b)	izdelki za telo, vključno z aerosoli in razpršili

c)	drugi izdelki

6 %

2,2 %

0,5 %

Za (a) in (b): ne več kot 0,5 % za zaščito formulacije izdelka.

(a)	Če se uporablja pri koncentraciji 0,5 % za zaščito formulacije izdelka, koncentracije, ki se uporabljajo kot UV filter, ne smejo presegati 5,5 %;

(b)	če se uporablja pri koncentraciji 0,5 % za zaščito formulacije izdelka, koncentracije, ki se uporabljajo kot UV filter, ne smejo presegati 1,7 %.

Za (a) in (b):

vsebuje Benzophenone-3 (*2).

2-ciano-3,3-difenil akrilna kislina, 2-etilheksil ester/oktokrilen (*1) (*3)

Octocrylene

6197-30-4

228-250-8

aerosoli

b)	drugi izdelki

9 %

10 %

(*1) Vendar se kozmetični izdelki, ki vsebujejo navedeno snov in so v skladu z omejitvami iz Uredbe (ES) št. 1223/2009, kot se uporablja na dan 27. julija 2022, lahko dajejo na trg Unije do 28. januarja 2023 in so dostopni na trgu Unije do 28. julija 2023.

(*2) Ni obvezno, če je koncentracija 0,5 % ali manj in kadar se uporablja samo za zaščito izdelka.

(*3) Benzofenon kot nečistočo in/ali produkt razgradnje oktokrilena je treba omejiti na koncentracijo v sledovih.“

8.7.2022

Uradni list Evropske unije

L 183/54

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1177

z dne 7. julija 2022

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2020/683 z uvedbo in posodobitvijo vnosov v zvezi z nekaterimi varnostnimi sistemi v predlogah za opisni list in certifikat o skladnosti v papirni obliki ter prilagoditvijo sistema številčenja za certifikate o homologaciji za tip vozila, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (1) ter zlasti člena 24(4), člena 28(3), člena 36(4) in člena 38(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/683 (2) določa standardizirano obliko dokumentov, ki se uporabljajo za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, in sicer z določitvijo predlog za opisni list, certifikate o posamični odobritvi vozil v EU in certifikate o skladnosti v papirni obliki.

(2)	Predloge za opisne liste iz prilog I in II k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/683 bi bilo treba spremeniti, da bi upoštevali nove zahteve, uvedene z Uredbo (EU) 2019/2144 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter regulativnimi akti, sprejetimi v skladu z njo.

(3)	Da bi omogočili dosleden pristop v zvezi s številčenjem certifikatov o homologaciji, je treba dodatno spremeniti sistem številčenja iz Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/683, tako da bo upoštevan regulativni razvoj v skladu z Uredbo (EU) 2019/2144.

(4)	Primerno je spremeniti tudi Prilogo V k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/683 o določitvi vzorca oznake EU-homologacije za sestavne dele in samostojne tehnične enote s posodobitvijo sklicevanja na Uredbo (EU) 2019/2144.

(5)

Uredba (EU) 2019/2144 zahteva, da so nova vozila opremljena z naprednimi varnostnimi sistemi, tudi s pomočjo za ohranjanje voznega pasu v sili, inteligentnimi sistemi za uravnavanje hitrosti, sistemi za opozarjanje na zaspanost in zmanjšano pozornost voznika ter zapisovalnikom podatkov o dogodku. Primerno je zahtevati, da se na certifikatu o skladnosti navede, kateri sistemi so vgrajeni v vozilo. Zato je treba v predloge za certifikat o skladnosti v papirni obliki iz Priloge VIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/683 vstaviti ustrezne vnose.

(6)	Izvedbeno uredbo (EU) 2020/683 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)	Da bi imeli homologacijski organi, organi za tržni nadzor in organi za registracijo v državah članicah ter proizvajalci dovolj časa, da v svojih sistemih izvedejo spremembe certifikata o skladnosti v papirni obliki, bi bilo treba datum začetka uporabe Priloge V odložiti.

(8)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Tehničnega odbora za motorna vozila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Izvedbene Uredbe (EU) 2020/683

Izvedbena uredba (EU) 2020/683 se spremeni:

(1)	Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

(2)	Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi;

(3)	Priloga IV se spremeni v skladu s Prilogo III k tej uredbi;

(4)	Priloga V se spremeni v skladu s Prilogo IV k tej uredbi;

(5)	Priloga VIII se spremeni v skladu s Prilogo V k tej uredbi.

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Priloga V se uporablja od 1. januarja 2024.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. julija 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 151, 14.6.2018, str. 1.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/683 z dne 15. aprila 2020 o izvajanju Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta glede upravnih zahtev za odobritev in tržni nadzor motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 163, 26.5.2020, str. 1).

(3) Uredba (EU) 2019/2144 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o zahtevah za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, v zvezi z njihovo splošno varnostjo in zaščito potnikov v vozilu ter izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu (UL L 325, 16.12.2019, str. 1).

PRILOGA I

Priloga I k Uredbi (EU) 2020/683 se spremeni:

(1)

pojasnila se spremenijo:

(a)

pojasnilo (12) se nadomesti z naslednjim:

„(12)

V skladu z opredelitvami iz Priloge XIII, del 2, oddelek A, točki 1.24 (medosna razdalja) in 1.25 (osna razdalja), k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/535 z dne 31. marca 2021 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2019/2144 Evropskega parlamenta in Sveta glede enotnih postopkov in tehničnih specifikacij za homologacijo vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, v zvezi z njihovimi splošnimi konstrukcijskimi podatki in varnostjo (UL L 117, 6.4.2021, str. 1). Pri priklopnikih s centralno osjo se os spojke šteje za prednjo os.“;

(b)

pojasnilo (14) se nadomesti z naslednjim:

„(14)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/535 z dne 31. marca 2021 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2019/2144 Evropskega parlamenta in Sveta glede enotnih postopkov in tehničnih specifikacij za homologacijo vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, v zvezi z njihovimi splošnimi konstrukcijskimi podatki in varnostjo (UL L 117, 6.4.2021, str. 1).“;

(c)

pojasnilo (18) se nadomesti z naslednjim:

„(18)

Opredelitev št. 6.1 in za vozila, razen vozil kategorije M1: Izvedbena uredba (EU) 2021/535, Priloga XIII, del 2, oddelek F. Pri priklopnikih se dolžine določijo, kot je navedeno v opredelitvi št. 6.1.2 standarda ISO 612:1978.“;

(d)

pojasnili (20) in (21) se nadomestita z naslednjim:

„(20)

Opredelitev št. 6.2 in za vozila, razen vozil kategorije M1: Izvedbena uredba (EU) 2021/535, Priloga XIII, del 2, oddelek F.

(21)	Opredelitev št. 6.3 in za vozila, razen vozil kategorije M1: Izvedbena uredba (EU) 2021/535, Priloga XIII, del 2, oddelek F.“;

(e)

pojasnilo (30) se nadomesti z naslednjim:

„(30)

Kot je opredeljeno v točki 1.3 Izvedbene uredbe (EU) 2021/535, Priloga XIII, del 2, oddelek A.“;

(f)

pojasnilo (122) se nadomesti z naslednjim:

„(122)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/646 z dne 19. aprila 2021 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2019/2144 Evropskega parlamenta in Sveta glede enotnih postopkov in tehničnih specifikacij za homologacijo motornih vozil v zvezi z njihovimi sistemi za ohranjanje voznega pasu v sili (UL L 133, 20.4.2021, str. 31).“;

(g)

pojasnilo (123) se nadomesti z naslednjim:

„(123)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/1243 z dne 19. aprila 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2019/2144 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo podrobnih pravil glede pripomočka za namestitev alkoholne zapore v motorna vozila ter o spremembi Priloge II k navedeni uredbi (UL L 272, 30.7.2021, str. 11).“;

(h)

pojasnilo (124) se nadomesti z naslednjim:

„(124)

Pravilnik št. 13 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o homologaciji vozil kategorij M, N in O v zvezi z zaviranjem [2016/194] (UL L 42, 18.2.2016, str. 1).“;

(i)

pojasnilo (157) se nadomesti z naslednjim:

„(157)

Vnosa 4 in 4.1 se izpolnita v skladu z opredelitvama iz točke 1.24 (medosna razdalja) oziroma 1.25 (osna razdalja) Izvedbene uredbe (EU) 2021/535, Priloga XIII, del 2, oddelek A.“;

(j)

pojasnilo (174) se nadomesti z naslednjim:

„(174)

Za izraz točka spenjanja, oštevilčena z ‚0‘, glej Izvedbeno uredbo (EU) 2021/535, Priloga II, del 2, oddelek A, točka 1.3.1.2.“;

(k)	pojasnila (31), (55), (79), (89), (90) in (91) se črtajo;

(l)

doda se novo pojasnilo (181):

„(181)

Sistemi, odobreni v skladu z zahtevami iz regulativnih aktov iz Priloge II k Uredbi (EU) 2018/858. Kratice ustrezajo sistemom iz točk 6.7, 7.4, 8.12, 10.1.1, 12.2.4, 12.6.5, 12.8, 12.11, 12.12, 12.13, 12.16, 12.17 in 17.“;

(2)

točka 2.2.1.3 se nadomesti z naslednjim:

„2.2.1.3

Referenčna medosna razdalja pri polpriklopnikih (kot se zahteva z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/535, Priloga XIII, del 2, oddelek E, točka 3.2):“;

(3)

točka 2.6.2 se nadomesti z naslednjim:

„2.6.2

Masa dodatne opreme (glej opredelitev v Izvedbeni uredbi (EU) 2021/535, Priloga XIII, del 2, oddelek A, točka 1.4):“;

(4)

vstavita se naslednji točki 2.11.4.1 in 2.11.4.2:

„2.11.4.1

Največje dovoljeno razmerje med previsom vlečne sklopke (34) in medosno razdaljo: ...

2.11.4.2

Največja vrednost V: … kN.“;

(5)

točka 2.13 se nadomesti z naslednjim:

„2.13

Obrat proti zadnjemu delu (Izvedbena uredba (EU) 2021/535, Priloga XIII, del 2, oddelek C, točka 8 oziroma oddelek D, točka 7):“;

(6)

točka 2.14.1 se nadomesti z naslednjim:

„2.14.1

Razmerje moč motorja/največja tehnično dovoljena masa obremenjene skupine vozil (Izvedbena uredba (EU) 2021/535, Priloga XIII, del 2, oddelek C, točka 6): … kW/kg.“;

(7)

točka 3.2.18.1 se nadomesti z naslednjim:

„3.2.18.1

Številke certifikatov o homologaciji: ...“;

(8)

točka 4.11.2 se nadomesti z naslednjim:

„4.11.2

Informacije iz Izvedbene uredbe (EU) 2021/535, Priloga IX, del 2, točka 7.6 (po navedbi proizvajalca):“;

(9)

vstavijo se naslednje točke 4.11.4, 4.11.5 in 4.11.6:

„4.11.4

Informacije iz Izvedbene uredbe (EU) 2021/535, Priloga IX, del 2, točka 6.1.1: ...

4.11.5

Informacije iz Izvedbene uredbe (EU) 2021/535, Priloga IX, del 2, točka 6.1.2: ...

4.11.6

Informacije o kazalniku menjanja prestav v navodilih za uporabo vozila: ...“;

(10)

vstavijo se naslednje točke 6.7, 6.7.1 in 6.7.2:

„6.7	Sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah

6.7.1

Obstaja: da/ne (4)

6.7.2

Podroben opis sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah: ...“;

(11)

vstavijo se naslednje točke 7.4 do 7.6.3:

„7.4	Sistem za ohranjanje voznega pasu v sili (ELKS)

7.4.1

Obstaja: da/ne (4)

7.4.2

Tehnični opis in risba sistema: …

7.4.3

Naprave za ročno deaktiviranje sistema ELKS

7.4.4

Opis samodejnega deaktiviranja (če je vgrajeno): …

7.4.5

Opis samodejnega izklopa (če je vgrajen): …

7.5	Sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu (LDWS)

7.5.1

Obstaja: da/ne (4)

7.5.2

Območje hitrosti sistema LDWS: …

7.5.3

Tehnični opis in risba sistema LDWS: …

7.6	Korekcijska funkcija upravljanja smeri (CDCF)

7.6.1

Obstaja: da/ne (4)

7.6.2

Območje hitrosti funkcije CDCF: …

7.6.3

Tehnični opis in risba sistema (zlasti če sistem uporablja krmiljenje ali zaviranje): ...“;

(12)

točka 8.6 se nadomesti z naslednjim:

„8.6	Preračun in krivulje v skladu s Pravilnikom št. 13 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) (124), Priloga 10 ali Priloga 14, če je primerno, oziroma Pravilnikom št. 13-H Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) (125), Priloga 5: ...“;

(13)

točka 8.9 se nadomesti z naslednjim:

„8.9	Kratek opis zavornega sistema iz Pravilnika ZN št. 13, Priloga 2, odstavek 12, oziroma Pravilnika ZN št. 13-H, Priloga 1, odstavek 14: ...“;

(14)

vstavijo se naslednje točke 8.12, 8.12.1 in 8.12.2:

„8.12

Napredni sistem za zaviranje v sili (AEBS)

8.12.1

Obstaja: da/ne (4)

8.12.2

Podroben opis sistema AEBS: ...“;

(15)

točke 9.14 do 9.14.4 se nadomestijo z naslednjim:

„9.14

Prostori za namestitev sprednjih in zadnjih registrskih tablic (po potrebi navedite mere tega prostora in priložite risbe, kjer je to mogoče): …

9.14.1

Višina nad cestiščem, zgornji in spodnji rob: ...

9.14.2

Bočna lokacija, levi in desni rob: ...

9.14.3

Število prostorov za namestitev standardne registrske tablice: ...

9.14.4

Število prostorov za namestitev registrskih tablic po meri ali nestandardnih registrskih tablic: ...“;

(16)

za točko 9.14.5 se vstavijo naslednje točke:

„9.14.5.1

Prostor za namestitev sprednje registrske tablice: ...

9.14.5.2

Prostor za namestitev zadnje registrske tablice: ...

9.14.5.3

Prostor za namestitev druge zadnje registrske tablice (v primeru vozil kategorij O2, O3 in O4): ...

9.14.5.4

Prostori za namestitev registrskih tablic po meri ali nestandardnih registrskih tablic: ...“;

(17)

točki 9.14.6 in 9.14.7 se nadomestita z naslednjim:

„9.14.6

Naklona tablic proti navpičnici: ...

9.14.7

Koti vidnosti z zgornjega, spodnjega, levega in desnega roba: ...“;

(18)

točka 9.16.2 se nadomesti z naslednjim:

„9.16.2

Podrobne risbe okrovov koles in njihovega položaja na vozilu, iz katerih so razvidne mere, določene v Izvedbeni uredbi (EU) 2021/535, Priloga V, del 2, slika 1, ob upoštevanju kombinacij pnevmatik in platišč najbolj zunanjih delov: …“;

(19)

točki 9.17.4 in 9.17.4.1 se nadomestita z naslednjim:

„9.17.4

Izjava proizvajalca o skladnosti z zahtevami iz Izvedbene uredbe (EU) 2021/535, Priloga II, del 2: ...

9.17.4.1

Obrazložitev pomena znakov v deskriptorju vozila v identifikacijski številki vozila, in če je ustrezno, v označbi vozila v identifikacijski številki vozila, da se izpolnijo zahteve iz oddelka 5.3 standarda ISO 3779:2009: ...“;

(20)

vstavi se naslednja točka 9.17.4.3:

„9.17.4.3

Predpisana tablica za vozila, izdelana v več stopnjah: da/ne (4)“;

(21)

točka 9.20.2 se nadomesti z naslednjim:

„9.20.2

Podrobne risbe sistema za preprečevanje škropljenja izpod koles in položaja tega sistema na vozilu, iz katerih so razvidne mere, prikazane na slikah v Dodatku k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/535, Priloga VIII, del 2, in ki upoštevajo kombinacije pnevmatika/platišče, ki štrlijo najbolj navzven: ...“;

(22)

točka 9.25.1 se nadomesti z naslednjim:

„9.25.1

Podroben tehnični opis (vključno s fotografijami in risbami ter opisom materialov) delov vozila iz Izvedbene uredbe (EU) 2021/535, Priloga XIII, del 2, oddelek D, točka 1.4: ...“;

(23)

vstavi se naslednja točka 10.1.1:

„10.1.1

Signal za zaustavitev v sili (ESS): da/ne (4)“;

(24)

vstavijo se naslednje točke 12.2.4, 12.2.4.1 in 12.2.4.2:

„12.2.4

Pripomoček za namestitev blokirne naprave v primeru uživanja alkohola (AIF)

12.2.4.1

Izjava proizvajalca o skladnosti v skladu s Prilogo I k Delegirani uredbi (EU) 2021/1243 (123): …“;

12.2.4.2

Dokument o namestitvi v zvezi s pripomočkom za namestitev blokirne naprave v primeru uživanja alkohola“;

(25)

vstavijo se naslednje točke 12.6.5 do 12.6.5.5:

„12.6.5

Inteligentni sistem za uravnavanje hitrosti (ISA)

12.6.5.1

Obstaja: da/ne (4)

12.6.5.2

Funkcija obveščanja o omejitvi hitrosti (SLIF)

12.6.5.2.1

Podroben opis vmesnika SLIF: ...

12.6.5.2.2

Metodologija in tehnologija za prepoznavanje zaznane omejitve hitrosti: ...

12.6.5.3

Funkcija opozarjanja na omejitev hitrosti (SLWF)

12.6.5.3.1

Podroben opis mehanizmov za povratne informacije funkcije SLWF: ...

12.6.5.3.2

Podroben opis vizualnega opozorila funkcije SLWF, če je ustrezno: ...

12.6.5.4

Podroben opis funkcije uravnavanja hitrosti (SCF): ...

12.6.5.5

Številka homologacije sistema ISA kot samostojne tehnične enote, če je ustrezno: ...“;

(26)

vstavijo se naslednje točke 12.11 do 12.17.3:

„12.11

Sistem za opozarjanje na zaspanost in zmanjšano pozornost voznika (DDAW)

12.11.1

Obstaja: da/ne (4)

12.11.2

Podroben opis sistema DDAW: ...

12.11.3

Podroben opis vizualnega opozorila sistema DDAW: ...

12.12

Sistem naprednega opozarjanja na nepozornost voznika (ADDW)

12.12.1

Obstaja: da/ne (4)

12.12.2

Podroben opis sistema ADDW: ...

12.12.3

Podroben opis tehničnih sredstev za preprečevanje nepozornosti, če je ustrezno: ...

12.13

Informacijski sistem za slepi kot (BSIS)

12.13.1

Obstaja: da/ne (4)

12.13.2

Podroben opis informacijskega sistema za slepi kot: ...

12.13.3

Številka homologacije sistema BSIS, homologiranega kot samostojne tehnične enote, če je ustrezno: ...

12.14

Kibernetska varnost

12.14.1

Splošni konstrukcijski podatki o tipu vozila, vključno s:

(a)	sistemi v vozilu, ki so pomembni za kibernetsko varnost tipa vozila;

(b)	sestavnimi deli navedenih sistemov, ki so pomembni za kibernetsko varnost;

(c)	interakcijami navedenih sistemov z drugimi sistemi znotraj tipa vozila in zunanjimi vmesniki.

12.14.2

Shematski prikaz tipa vozila: …

12.14.3

Številka potrdila o skladnosti za sistem za upravljanje kibernetske varnosti: ...

12.14.4

Dokumenti za tip vozila v postopku homologacije, v katerih so opisani rezultat ocene tveganja tipa vozila in opredeljena tveganja: ...

12.14.5

Dokumenti za tip vozila v postopku homologacije, v katerih so opisani blažitveni ukrepi, ki so bili izvedeni na navedenih sistemih ali za tip vozila, in način, kako so z njimi obravnavana navedena tveganja: ...

12.14.6

Dokumenti za tip vozila v postopku homologacije, v katerih je opisana zaščita namenskih okolij za poprodajno programsko opremo, storitve, aplikacije ali podatke: ...

12.14.7

Dokumenti za tip vozila v postopku homologacije, v katerih je opisano, s katerimi preizkusi se je preverila kibernetska varnost tipa vozila in njegovih sistemov ter rezultat navedenih preizkusov: ...

12.14.8

Opis upoštevanja dobavne verige glede kibernetske varnosti: ...

12.15

Posodobitev programske opreme

12.15.1

Splošni konstrukcijski podatki o tipu vozila: ...

12.15.2

Številka potrdila o skladnosti za sistem za upravljanje posodobitev programske opreme: ...

12.15.3

Varnostni ukrepi

12.15.3.1

Dokumenti za tip vozila v postopku homologacije, v katerih je opisano, kako bo postopek posodobitve varno izveden: …

12.15.3.2

Dokumenti za tip vozila v postopku homologacije, v katerih je opisano, da so RXSWIN na vozilu zaščitene pred nepooblaščenimi manipulacijami: …

12.15.4

Posodobitve programske opreme po zraku

12.15.4.1

Dokumenti za tip vozila v postopku homologacije, v katerih je opisano, kako bo postopek posodobitve varno izveden: …

12.14.4.2

Opis načina obveščanja uporabnikov vozila o posodobitvi pred njeno izvedbo in po njej: …

12.15.5

Izjava proizvajalca o skladnosti z zahtevami glede sistema za upravljanje posodobitev programske opreme: …

12.16

Zapisovalnik podatkov o dogodku (EDR)

12.16.1

Obstaja: da/ne (4)

12.16.2

Risbe ali fotografije, ki prikazujejo mesto in način pritrditve EDR v vozilu: ....

12.16.3

Opis sprožilnega parametra: ...

12.16.4

Opis morebitnega drugega pomembnega parametra (zmogljivost pomnilnika, odpornost proti velikemu pojemku in mehanskim obremenitvam zaradi močnega udarca itd.): ...

12.16.5

Podatkovni elementi, shranjeni v EDR, in njihova oblika:

Podatkovni element	Interval/čas beleženja (glede na čas nič)	Frekvenca vzorčenja podatkov (št. vzorcev na sekundo)	Najmanjši razpon	Točnost	Ločljivost

12.16.6

Navodila za pridobivanje podatkov iz EDR: ...

12.16.6.1

Opis metode za sporočanje informacij, ki se zahtevajo v členu 4(3)(b) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/545 (*1): ročno / avtomatično (4)

12.16.7

Skladnost s tehničnimi zahtevami Pravilnika ZN št. 160

12.16.7.1

Št. homologacije v skladu s Pravilnikom ZN št. 160: …

12.16.8

Homologacijska številka EDR, odobrenega kot samostojne tehnične enote, če je ustrezno (izpolnite, če homologacija na podlagi Pravilnika ZN št. 160 ni pridobljena in navedena v točki 12.16.7.1): ...

12.17

Sistem za spremljanje razpoložljivosti voznika (DAM)

12.17.1

Obstaja: da/ne (4)

12.17.2

Metode za zaznavanje razpoložljivosti voznika: …

12.17.3

Besedilni opis in/ali risba informacij, ki jih prejme voznik: …

(*1) UL L 107, 6.4.2022, str. 18.“;"

(27)

dodajo se naslednje točke 17. do 17.11:

„17.	SISTEM SAMODEJNE VOŽNJE (ADS) da/ne (4)

17.1	Splošni opis sistema ADS: …

17.1.1

Območje operativne zasnove/mejni pogoji: …

17.1.2

Osnovno delovanje (npr. zaznavanje predmetov in dogodkov ter odziv nanje (OEDR), načrtovanje itd.): …

17.2	Opis funkcij sistema ADS:

17.2.1

Glavne funkcije sistema ADS (funkcionalna arhitektura): …

17.2.1.1

Vozilo – notranje funkcije: …

17.2.1.2

Vozilo – zunanje funkcije (npr. zaledje, potrebna zunanja infrastruktura, potrebni operativni ukrepi): …

17.3	Pregled glavnih sestavnih delov sistema ADS

17.3.1

Krmilne enote: …

17.3.2

Tipala in namestitev tipal na vozilo: …

17.3.3

Sprožila: …

17.3.4

Zemljevidi in ugotavljanje položaja: …

17.3.5

Druga strojna oprema: …

17.4	Načrt in shematski prikazi sistema ADS

17.4.1

Shematski načrt sistema (npr. blokovni diagram): …

17.4.2

Seznam in shematski pregled medsebojnih povezav: …

17.5	Specifikacije

17.5.1

Specifikacije pri običajnem delovanju: …

17.5.2

Specifikacije pri delovanju v sili: …

17.5.3

Merila sprejemljivosti: …

17.5.4

Dokaz skladnosti: …

17.6	Varnostni koncept

17.6.1

Izjava proizvajalca, da vozilo deluje brez pretiranih tveganj: …

17.6.2

Okvirna arhitektura programske opreme (npr. blokovni diagram): …

17.6.3

Načini za določitev realizacije logike sistema ADS: …

17.6.4

Splošno pojasnilo glavnih konstrukcijsko določenih ukrepov, vgrajenih v sistem ADS, da se omogočita varno delovanje pri stanjih z okvaro, operativnih motnjah in pojavih pogojev, ki bi presegli območje operativne zasnove: …

17.6.5

Splošni opis glavnih načel ravnanja z napakami, nadomestne strategije, vključno s strategijo za zmanjšanje tveganja (zaviranje za zmanjšanje tveganja): …

17.6.6

Pogoji za sprožitev zahteve za upravljavca v vozilu ali upravljavca na daljavo: …

17.6.7

Koncept komunikacije človek-stroj s potniki v vozilu, upravljavcem v vozilu in upravljavcem na daljavo, vključno z zaščito pred enostavnim nepooblaščenim aktiviranjem/delovanjem in posegi: …

17.7

Preverjanje in potrjevanje zahtev glede delovanja s strani proizvajalca, vključno z zaznavanjem predmetov in dogodkov ter odzivom nanje, vmesnikom človek-stroj, upoštevanjem prometnih predpisov in sklepom, da je sistem zasnovan tako, da deluje brez pretiranih tveganj za voznika, potnike v vozilu in druge udeležence v prometu: …

17.7.1

Opis sprejetega pristopa: …

17.7.2

Izbira nominalnih in kritičnih scenarijev ter scenarijev odpovedi: …

17.7.3

Opis uporabljenih metod in orodij (programska oprema, laboratorij, drugo) ter povzetek ocene verodostojnosti: …

17.7.4

Opis rezultatov: …

17.7.5

Negotovost rezultatov: …

17.7.6

Razlaga rezultatov: …

17.7.7

Izjava proizvajalca:

Proizvajalec/proizvajalci … potrjujem(o), da ADS deluje brez pretiranih varnostnih tveganj za potnike v vozilu in druge udeležence v prometu.

17.8	Podatkovni elementi sistema ADS

17.8.1

Vrsta shranjenih podatkov: …

17.8.2

Mesto shranjevanja: …

17.8.3

Evidentirani pojavi in podatkovni elementi: …

17.8.4

Načini za zagotovitev varnosti in varstva podatkov: …

17.8.5

Načini za dostop do podatkov: …

17.9	Kibernetska varnost in posodobitev programske opreme

17.9.1

Številka homologacije za kibernetsko varnost: …

17.9.2

Številka potrdila o skladnosti za kibernetsko varnost: …

17.9.3

Številka homologacije za posodobitev programske opreme: …

17.9.4

Številka certifikata o skladnosti za posodobitev programske opreme: …

17.9.4.1

Informacije o načinu branja RxWIN ali različice programske opreme, če RxWIN ni na vozilu:

17.9.4.2

Če je ustrezno, navedite ustrezne parametre, ki bodo omogočali identifikacijo tistih vozil, ki jih je mogoče posodobiti s programsko opremo, ki jo predstavlja RxWIN pod odstavkom 17.9.4.1.

17.10

Navodila za uporabo (priložiti opisnemu listu)

17.10.1

Funkcionalni opis sistema ADS in pričakovana vloga lastnika, prevoznika, upravljavca v vozilu, upravljavca na daljavo itd.: …

17.10.2

Tehnični ukrepi za varno delovanje (npr. opis potrebne zunanje infrastrukture, časovni razpored, pogostost in predloga vzdrževalnih del): …

17.10.3

Omejitve delovanja in okoljske omejitve: …

17.10.4

Operativni ukrepi (npr. če je potreben upravljavec v vozilu ali upravljavec na daljavo): …

17.10.5

Navodila v primeru okvare in zahteve sistema ADS (varnostni ukrepi s strani potnikov v vozilu, prevoznika, upravljavca v vozilu in upravljavca na daljavo ter javnih organov, ki jih je treba sprejeti v primeru okvare delovanja): …

17.11

Sredstva za omogočanje rednega tehničnega pregleda: …“.

(*1) UL L 107, 6.4.2022, str. 18.“;“

PRILOGA II

Priloga II k Uredbi (EU) 2020/683 se spremeni:

(1)

del I (A. Kategoriji M in N) se spremeni:

(a)

točka 2.6.2 se nadomesti z naslednjim:

„2.6.2

Masa dodatne opreme (glej opredelitev v Izvedbeni uredbi (EU) 2021/535, Priloga XIII, del 2, oddelek A, točka 1.4):“;

(b)

točka 4.11.2 se nadomesti z naslednjim:

„4.11.2

Informacije iz Izvedbene uredbe (EU) 2021/535, Priloga IX, del 2, točka 7.6 (po navedbi proizvajalca):“;

(c)

vstavita se naslednji točki 6.7 in 6.7.1:

„6.7	Sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah

6.7.1

Obstaja: da/ne (4)“;

(d)

vstavijo se naslednje točke 7.4, 7.4.1, 7.5, 7.5.1, 7.6 in 7.6.1:

„7.4	Sistem za ohranjanje voznega pasu v sili (ELKS)

7.4.1

Obstaja: da/ne (4)

7.5	Sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu (LDWS)

7.5.1

Obstaja: da/ne (4)

7.6	Korekcijska funkcija upravljanja smeri (CDCF)

7.6.1

Obstaja: da/ne (4)“;

(e)

vstavita se naslednji točki 8.12 in 8.12.1:

„8.12

Napredni sistem za zaviranje v sili (AEBS)

8.12.1

Obstaja: da/ne (4)“;

(f)

točka 9.17.4.1 se nadomesti z naslednjim:

„9.17.4.1

(g)

vstavita se naslednji točki 12.2.4 in 12.2.4.1:

„12.2.4

Pripomoček za namestitev blokirne naprave v primeru uživanja alkohola (AIF)

12.2.4.1

Izjava proizvajalca o skladnosti v skladu s Prilogo I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/1243 (123): …“;

(h)

vstavita se naslednji točki 12.6.5 in 12.6.5.1:

„12.6.5

Inteligentni sistem za uravnavanje hitrosti (ISA)

12.6.5.1

Obstaja: da/ne (4)“;

(i)

vstavijo se naslednje točke 12.11, 12.11.1, 12.12, 12.12.1, 12.13, 12.13.1, 12.16, 12.16.1, 12.17. in 12.17.1:

„12.11

Sistem za opozarjanje na zaspanost in zmanjšano pozornost voznika (DDAW)

12.11.1

Obstaja: da/ne (4)

12.12

Napredni sistem za opozarjanje na nepozornost voznika (ADDW)

12.12.1

Obstaja: da/ne (4)

12.13

Informacijski sistem za slepi kot (BSIS)

12.13.1

Obstaja: da/ne (4)

12.16

Zapisovalnik podatkov o dogodku (EDR)

12.16.1

Obstaja: da/ne (4)

12.17

Sistem za spremljanje razpoložljivosti voznika (DAM)

12.17.1

Obstaja: da/ne (4)“;

(j)

vstavi se naslednja točka 17:

„17.	SISTEM SAMODEJNE VOŽNJE (ADS) da/ne (4)“;

(2)

del I (B. Kategorija O) se spremeni:

(a)

točka 2.6.2 se nadomesti z naslednjim:

„2.6.2

Masa dodatne opreme (glej opredelitev v Izvedbeni uredbi (EU) 2021/535, Priloga XIII, del 2, oddelek A, točka 1.4):“;

(b)

vstavita se naslednji točki 6.7 in 6.7.1:

„6.7	Sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah

6.7.1

Obstaja: da/ne (4)“;

(c)

točka 9.17.4.1 se nadomesti z naslednjim:

„9.17.4.1

(d)

dodajo se naslednje točke 12, 12.7.1, 16 in 16.1:

„12. RAZNO

12.7.1

Vozilo, opremljeno z radarsko opremo kratkega dosega 24 GHz: da/ne (4)

16. DOSTOP DO INFORMACIJ O POPRAVILU IN VZDRŽEVANJU VOZIL

16.1

Naslov glavnega spletnega mesta za dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil: ...“.

PRILOGA III

Priloga IV k Uredbi (EU) 2020/683 se spremeni:

(1)

v točki 2.2 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)	številka uredbe Komisije, ki je bila sprejeta v skladu z Uredbo (EU) 2019/2144 in določa veljavne zahteve.

Za namene točke (c), kadar (osnovna) uredba vsebuje ločene priloge z zahtevami in tehničnimi predpisi, ki jih je treba uporabiti za različne predmete urejanja, ki zajemajo sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote vozila, sklicu v oddelku 2 sledi rimska številka, ki označuje številko priloge k navedeni uredbi.“;

(2)

v točki 3.1 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)	v skladu s Prilogo XI k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/535 (14):

e2*2021/535/XI*2021/535*00003*00“;

(3)

v točki 3.1 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)	v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/646 (122):

e2*2021/646*2021/646*00003*00“;

(4)	v točki 4 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim: „Vendar se ta priloga uporablja za EU-homologacije, podeljene v skladu z Uredbo (EU) 2019/2144 na podlagi zahtev iz pravilnikov ZN iz Priloge II k Uredbi (EU) 2018/858, v tem primeru pa se uporablja naslednji sistem številčenja:“;

(5)

točka 4.2 se nadomesti z naslednjim:

„4.2	Oddelek 2: številka Uredbe (EU) 2019/2144 (tj. ‚2019/2144‘)“;

(6)	v primeru iz točke 4.6.1 se številka certifikata o homologaciji nadomesti z naslednjim: „e12019/214413-HR00/160000100“;

(7)	v primeru iz točke 4.6.2 se številka certifikata o homologaciji nadomesti z naslednjim: „e252019/214446R04/010012305“.

PRILOGA IV

V Prilogi V k Uredbi (EU) 2020/683 se točka 4, drugi odstavek, nadomesti z naslednjim:

„Vendar se ta priloga uporablja za EU-homologacije sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, podeljene v skladu z Uredbo (EU) 2019/2144 na podlagi zahtev iz pravilnikov ZN iz Priloge I k navedeni uredbi, v tem primeru pa se uporablja naslednji sistem številčenja:“.

PRILOGA V

V Prilogi VIII k Uredbi (EU) 2020/683 se Dodatek spremeni:

(1)

del I (Dokončana in dodelana vozila) se spremeni:

(a)

v delu 2 (kategorija vozil M1) se dodajo naslednje točke 54, 55 in 56:

„54.	Vozilo, opremljeno s: TPMS/ELKS/AEBS/ESS/AIF/ISA/DDAW/ADDW/EDR/DAM/ADS/eCall (4) (181)

55.	Vozilo certificirano v skladu s Pravilnikom ZN št. 155: da/ne (4)

56.	Vozilo certificirano v skladu s Pravilnikom ZN št. 156: da/ne (4)“;

(b)

v delu 2 (kategorija vozil M2) se dodajo naslednje točke 54, 55 in 56:

„54.	Vozilo, opremljeno s: TPMS/AEBS/ESS/AIF/ISA/DDAW/ADDW/BSIS/EDR/DAM/ADS/samodejna vožnja v koloni (4) (181)

55.	Vozilo certificirano v skladu s Pravilnikom ZN št. 155: da/ne (4)

56.	Vozilo certificirano v skladu s Pravilnikom ZN št. 156: da/ne (4)“;

(c)

v delu 2 (kategorija vozil M3) se dodajo naslednje točke 54, 55 in 56:

„54.	Vozilo, opremljeno s: TPMS/ESS/AIF/AEBS/ISA/DDAW/ADDW/BSIS/EDR/DAM/ADS/samodejna vožnja v koloni (4) (181)

55.	Vozilo certificirano v skladu s Pravilnikom ZN št. 155: da/ne (4)

56.	Vozilo certificirano v skladu s Pravilnikom ZN št. 156: da/ne (4)“;

(d)

v delu 2 (kategorija vozil N1) se dodajo naslednje točke 54, 55 in 56:

„54.	Vozilo, opremljeno s: TPMS/ELKS/AEBS/ESS/AIF/ISA/DDAW/ADDW/EDR/DAM/ADS/eCall (4) (181)

55.	Vozilo certificirano v skladu s Pravilnikom ZN št. 155: da/ne (4)

56.	Vozilo certificirano v skladu s Pravilnikom ZN št. 156: da/ne (4)“;

(e)

v delu 2 (kategorija vozil N2) se dodajo naslednje točke 54, 55 in 56:

„54.	Vozilo, opremljeno s: TPMS/ESS/AIF/AEBS/ISA/DDAW/ADDW/BSIS/EDR/DAM/ADS/samodejna vožnja v koloni (4) (181)

55.	Vozilo certificirano v skladu s Pravilnikom ZN št. 155: da/ne (4)

56.	Vozilo certificirano v skladu s Pravilnikom ZN št. 156: da/ne (4)“;

(f)

v delu 2 (kategorija vozil N3) se dodajo naslednje točke 54, 55 in 56:

„54.	Vozilo, opremljeno s: TPMS/ESS/AIF/AEBS/ISA/DDAW/ADDW/BSIS/EDR/DAM/ADS/samodejna vožnja v koloni (4) (181)

55.	Vozilo certificirano v skladu s Pravilnikom ZN št. 155: da/ne (4)

56.	Vozilo certificirano v skladu s Pravilnikom ZN št. 156: da/ne (4)“;

(g)

v delu 2 (kategoriji vozil O3 in O4) se dodajo naslednje točke 54, 55 in 56:

„54.	Vozilo, opremljeno s: TPMS (181)“;

55.	Vozilo certificirano v skladu s Pravilnikom ZN št. 155: da/ne (4)

56.	Vozilo certificirano v skladu s Pravilnikom ZN št. 156: da/ne (4)“;

(2)

del II (Nedodelana vozila) se spremeni:

(a)

v delu 2 (kategorija vozil M1) se dodajo naslednje točke 54, 55 in 56:

„54.	Vozilo, opremljeno z naprednimi sistemi vozil: TPMS/ELKS/AEBS/ESS/AIF/ISA/DDAW/ADDW/EDR/DAM/ADS/eCall (4) (181)“;

55.	Vozilo certificirano v skladu s Pravilnikom ZN št. 155: da/ne (4)

56.	Vozilo certificirano v skladu s Pravilnikom ZN št. 156: da/ne (4)“;

(b)

v delu 2 (kategorija vozil M2) se dodajo naslednje točke 54, 55 in 56:

„54.	Vozilo, opremljeno z naprednimi sistemi vozil: TPMS/ESS/AIF/AEBS/ISA/DDAW/ADDW/BSIS/EDR/DAM/ADS/samodejna vožnja v koloni (4) (181)“;

55.	Vozilo certificirano v skladu s Pravilnikom ZN št. 155: da/ne (4)

56.	Vozilo certificirano v skladu s Pravilnikom ZN št. 156: da/ne (4)“;

(c)

v delu 2 (kategorija vozil M3) se dodajo naslednje točke 54, 55 in 56:

„54.	Vozilo, opremljeno z naprednimi sistemi vozil: TPMS/ESS/AIF/AEBS/ISA/DDAW/ADDW/BSIS/EDR/DAM/ADS/samodejna vožnja v koloni (4) (181)“;

55.	Vozilo certificirano v skladu s Pravilnikom ZN št. 155: da/ne (4)

56.	Vozilo certificirano v skladu s Pravilnikom ZN št. 156: da/ne (4)“;

(d)

v delu 2 (kategorija vozil N1) se dodajo naslednje točke 54, 55 in 56:

„54.	Vozilo, opremljeno z naprednimi sistemi vozil: TPMS / ELKS /AEBS / ESS / AIF / ISA / DDAW / ADDW / EDR / DAM / ADS / eCall (4) (181)“;

55.	Vozilo certificirano v skladu s Pravilnikom ZN št. 155: da/ne (4)

56.	Vozilo certificirano v skladu s Pravilnikom ZN št. 156: da/ne (4)“;

(e)

v delu 2 (kategorija vozil N2) se dodajo naslednje točke 54, 55 in 56:

„54.	Vozilo, opremljeno z naprednimi sistemi vozil: TPMS/ESS/AIF/AEBS/ISA/DDAW/ADDW/BSIS/EDR/DAM/ADS/samodejna vožnja v koloni (4) (181)“;

55.	Vozilo certificirano v skladu s Pravilnikom ZN št. 155: da/ne (4)

56.	Vozilo certificirano v skladu s Pravilnikom ZN št. 156: da/ne (4)“;

(f)

v delu 2 (kategorija vozil N3) se dodajo naslednje točke 54, 55 in 56:

„54.	Vozilo, opremljeno z naprednimi sistemi vozil: TPMS/ESS/AIF/AEBS/ISA/DDAW/ADDW/BSIS/EDR/DAM/ADS/samodejna vožnja v koloni (4) (181)“;

55.	Vozilo certificirano v skladu s Pravilnikom ZN št. 155: da/ne (4)

56.	Vozilo certificirano v skladu s Pravilnikom ZN št. 156: da/ne (4)“;

(g)

v delu 2 (kategoriji vozil O3 in O4) se dodajo naslednje točke 54, 55 in 56:

„54.	Vozilo, opremljeno s: TPMS (181)

55.	Vozilo certificirano v skladu s Pravilnikom ZN št. 155: da/ne (4)

56.	Vozilo certificirano v skladu s Pravilnikom ZN št. 156: da/ne (4)“;

8.7.2022

Uradni list Evropske unije

L 183/71

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2022/1178

z dne 7. julija 2022

o nepodaljšanju opustitve dokončnih protidampinških dajatev, uvedenih z Uredbo (EU) 2021/1784 na uvoz ploščato valjanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadalnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 14(4) Uredbe,

po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 14. avgusta 2020 začela protidampinško preiskavo (v nadaljnjem besedilu: preiskava) v zvezi z uvozom ploščato valjanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK, Kitajska ali zadevna država) (2) na podlagi člena 5 osnovne uredbe.

(2)	Komisija je 12. aprila 2021 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/582 (3) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasno protidampinško dajatev.

(3)	Komisija je 11. oktobra 2021 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1784 (4) (v nadaljnjem besedilu: dokončna uredba) uvedla dokončno protidampinško dajatev na zadevni izdelek. Stopnje protidampinške dajatve znašajo od 14,3 % do 24,6 %.

(4)	Komisija je istega dne z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2021/1788 (5) (v nadaljnjem besedilu: sklep o opustitvi) opustila dokončno protidampinško dajatev na zadevni izdelek za devet mesecev, tj. do 11. julija 2022.

(5)

Komisija je 9. marca 2022 na lastno pobudo poslala vprašalnike Evropskemu združenju za aluminij (v nadaljnjem besedilu: združenje EA), vzorčenim proizvajalcem Unije in vsem drugim zainteresiranim stranem. Namen vprašalnika je bil zagotoviti informacije, na podlagi katerih lahko Komisija oceni, ali naj se opustitev podaljša ali ne. Pripombe so predložili trije vzorčeni proizvajalci Unije in njihovo združenje EA, 14 uporabnikov, vključno z evropskim združenjem dobaviteljev v avtomobilski industriji (CLEPA) ter šest uvoznikov in njihovo združenje (Euranimi). Vzorčeni proizvajalci Unije in združenje EA so bili zaprošeni tudi, da predložijo informacije v zvezi z nekaterimi kazalniki škode za zadnje obdobje po obdobju, analiziranem v sklepu o opustitvi (v nadaljnjem besedilu: obdobje analize), ki je trajalo osem mesecev, tj. od 1. julija 2021 do 28. februarja 2022, kar so tudi storili. Odgovori so bili predloženi konec marca 2022.

(6)	Več uporabnikov je v odgovorih zahtevalo podaljšanje opustitve. Poleg tega je združenje EA 25. aprila 2022 vložilo uradno zahtevo za takojšnjo odpravo opustitve.

(7)

Komisija je 24. maja 2022 razkrila, da ne namerava podaljšati opustitve ukrepov, in strani pozvala, naj predložijo pripombe do 2. junija 2022. V določenem roku je stališča predložilo sedem zainteresiranih strani: TDK Hungary Components Kft. (v nadaljnjem besedilu: TDK Hungary), Euranimi, Valeo Group (v nadaljnjem besedilu: Valeo), TitanX Holding (v nadaljnjem besedilu: TitanX), Airoldi Metalli S.p.a. (v nadaljnjem besedilu: Airoldi), SATMA in Lodec Metall-Handel (v nadaljnjem besedilu: Lodec). Družba TDK Foil Italy SpA (v nadaljnjem besedilu: TDK Italy) je predložila pripombe po izteku roka, zato te niso bile upoštevane.

(8)

Po razkritju je družba Airoldi trdila, da so bile njene pravice do obrambe kršene, ker je Komisija uporabila podatke združenja EA, zlasti o razvoju trga in zmogljivosti, ki niso bili na voljo drugim stranem. Vendar je Komisija ugotovila, da so podatki združenja EA temeljili na informacijah, ki so jih predložili vsi njegovi člani, in da je združenje EA predložilo nezaupno različico teh podatkov. Zato so lahko vse strani uveljavljale svojo pravico do obrambe in so lahko podale pripombe na predložene podatke. Komisija je zato to trditev zavrnila.

(9)

Nekatere zainteresirane strani so predlagale spremembe ukrepov, kot je izključitev nekaterih izdelkov iz področja uporabe ukrepa ali uvedba kvote za dajatev prost uvoz. Komisija je opozorila, da se lahko v skladu s členom 14(4) osnovne uredbe odloči samo, da opustitev podaljša za obdobje, ki ni daljše od enega leta, ali da opustitve ne podaljša. Zato Komisija ni mogla pregledati ukrepov, uvedenih z dokončno uredbo. Za vmesne preglede je v členu 11(3) osnovne uredbe določen poseben postopek. Te trditve so bile zato zavrnjene.

2. PREGLED TRŽNIH POGOJEV IN GOSPODARSKI SUBJEKTI NA TRGU UNIJE V OBDOBJU ANALIZE

(10)	Člen 14(4) osnovne uredbe določa, da se lahko protidampinški ukrepi v interesu Unije opustijo, kadar se tržne razmere začasno spremenijo v tolikšni meri, da se škoda zaradi opustitve verjetno ne bi ponovila.

(11)

Ukrepi so bili opuščeni 12. oktobra 2021, ker je Komisija ugotovila, da je v obdobju okrevanja po pandemiji COVID-19 obstajalo začasno neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem ter da se je gospodarski položaj industrije Unije v prvi polovici leta 2021 v primerjavi z obdobjem preiskave (v nadaljnjem besedilu: OP, od 1. julija 2019 do 30. junija 2020) in letom 2017 (najboljšim letom obdobja analize v prvotni preiskavi) razvijal ugodno. Pričakovalo se je, da se bodo pozitivni trendi gospodarskega položaja industrije Unije nadaljevali v devetmesečnem obdobju opustitve in da ni verjetno, da se bo zaradi opustitve škoda ponovila. Vendar so se spremenjeni tržni pogoji šteli za začasne.

(12)

Člen 14(4) določa, da se opustitev lahko podaljša za nadaljnje obdobje, ki ni daljše od enega leta. Da bi se Komisija odločila, ali bo podaljšala opustitev ali ne, je analizirala prevladujoče tržne razmere v obdobju analize in gospodarski položaj industrije Unije ter stališča uvoznikov in uporabnikov.

2.1 Tržni pogoji

(13)	V obdobju analize se je potrošnja Unije v primerjavi s prvo polovico leta 2021 znatno zmanjšala, tj. za 13,5 % (6). Povpraševanje je doseglo vrhunec v prvi polovici leta 2021, ko se je v primerjavi z OP povečalo za 27 %, v obdobju analize pa se je znatno zmanjšalo.

(14)

Po razkritju je družba Valeo trdila, da v dokumentu o razkritju ni bil naveden vir podatkov ali pojasnil o porabi in da so ti podatki nasprotovali podatkom, ki jih je združenje EA predložilo za obdobje analize. Komisija je ugotovila, da je v dokumentu o splošnem razkritju že navedeno, da je podatke predložilo združenje EA. Komisija je potrošnjo v obdobju analize izračunala tako, da je celotnemu uvozu prištela obseg prodaje industrije Unije. Za ustrezno primerjavo s prvo polovico leta 2021 so bili podatki o potrošnji, predstavljeni v uvodni izjavi (12), preračunani na podlagi podatkov, ki jih je predložilo združenje EA na polletni osnovi (7). Komisija se je zato oprla na podatke, ki jih je združenje EA predložilo za obdobje analize, in je zato to trditev zavrnila.

(15)

Po razkritju so združenje Euranimi ter družbi Airoldi in Lodec trdili, da je ugotovitev o zmanjšanju povpraševanja v nasprotju s projekcijo, da se bo svetovno povpraševanje po aluminiju glede na poročilo CRU International do leta 2030 povečalo za 40 %. Vendar je Komisija ugotovila, da zadevna študija ni bila omejena le na ploščato valjane izdelke iz aluminija, temveč se je nanašala na vse vrste izdelkov iz aluminija. Poleg tega Evropa (ne le EU, ampak tudi druge evropske države) predstavlja le majhen delež napovedane celotne rasti (14 %). Ta napoved ni bila v nasprotju z ugotovitvami Komisije, ki so se nanašale na obdobje analize in kratkoročne obete za rast, medtem ko se je študija nanašala na obete za rast v naslednjih osmih letih. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(16)

V prvih mesecih leta 2022 je bilo mogoče opaziti naslednje trende: glede na poročilo CRU (8) je povpraševanje po valjanih aluminijastih izdelkih v Evropi ostalo zadovoljivo, in sicer zaradi kopičenja zalog po začetku vojne v Ukrajini in gradbenega sektorja, ki je nadaljeval svojo dejavnost. Nasprotno pa je bilo povpraševanje v avtomobilskem sektorju šibko zaradi stalnega pomanjkanja polprevodnikov in pomanjkanja kabelskih snopov s poreklom iz Ukrajine. To stanje naj bi trajalo še nekaj mesecev. Kar zadeva gradbeništvo, je v istem poročilu omenjeno tudi tveganje manjšega števila projektov zaradi visoke inflacije.

(17)	Na strani ponudbe je industrija Unije po OP povečala svojo zmogljivost (+20 %), vendar se izkoriščenost zmogljivosti ni povečala in je ostala približno 80 %. Zato lahko industrija Unije poveča proizvodnjo.

(18)

Cene glavnih surovin (aluminija, magnezija) in energije so se v celotnem obdobju od OP znatno zvišale, predvsem zaradi okrevanja po pandemiji COVID-19. Ta zvišanja so bila še intenzivnejša zaradi neizzvane in neupravičene vojaške agresije Rusije proti Ukrajini. V naslednjih mesecih se bo ta trend verjetno nadaljeval. To bo vplivalo na ceno ploščato valjanih izdelkov iz aluminija in posledično omejilo skupno povpraševanje po teh izdelkih.

(19)

Kar zadeva uvoz kovin iz Rusije, vključno s primarnim aluminijem, je industrija Unije zmanjšala uvoz z 22 % leta 2015 na približno 11 % leta 2021. Poleg tega je 15-odstotni izvozni davek, ki ga je Rusija uvedla na primarni aluminij, prenehal veljati 31. decembra 2021 (9), kot je bilo prvotno načrtovano. Po navedbah industrije Unije kljub sankcijam proti Rusiji, ki sicer ne zadevajo neposredno izdelkov iz aluminija, vendar močno negativno vplivajo na trgovino z Rusijo na splošno, ni pomanjkanja primarnega aluminija ali polizdelkov.

(20)

Glede na navedeno se zdi, da je povpraševanje doseglo vrhunec v prvi polovici leta 2021. To je razvidno iz sprejetih naročil, ki so se v primerjavi s prvo polovico leta 2021, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (33), v obdobju analize zmanjšala za 12 %. Poleg tega so se dobavni roki v obdobju analize spet vrnili na običajno raven: 5–7 tednov glede na poročilo CRU iz aprila 2022 in 6–8 tednov po podatkih združenja EA (10). To je precej krajše kot v prvi polovici leta 2021, ko so dobavni roki včasih trajali od 6 do 10 mesecev. Skrajšanje dobavnih rokov so potrdili tudi številni uporabniki.

(21)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da se je v obdobju analize neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, ki je bilo značilno za prvo polovico leta 2021, znatno zmanjšalo. Čeprav je prihodnost še vedno negotova, se zdi, da je vrhunec povpraševanja v obdobju okrevanja po pandemiji COVID-19 končan, kot kažeta znatno zmanjšanje sprejetih naročil in skrajšanje dobavnih rokov. Vendar obstaja določena negotovost glede prihodnjega povpraševanja iz dveh glavnih sektorjev nižje v prodajni verigi, tj. avtomobilskega in gradbenega sektorja.

2.2 Položaj industrije Unije

(22)	Obseg prodaje v EU se je v obdobju analize v primerjavi s prvo polovico leta 2021 zmanjšal za 12,8 %, in sicer z 1 056 668 ton na 921 701 tono. V primerjavi z OP se je obseg prodaje povečal za 36 %, v primerjavi z letom 2017 pa za 17 %.

(23)

Po razkritju je družba Valeo trdila, da so podatki, ki jih je združenje EA predložilo v obdobju analize, v nasprotju s trendi prodaje in proizvodnje, navedenimi v dokumentu o razkritju. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (14), je Komisija, da bi omogočila ustrezno primerjavo s prvo polovico leta 2021, ponovno izračunala podatke, ki jih je predložilo združenje EA na polletni osnovi, in uporabila podobno metodologijo za druga obdobja primerjave (2017 in OP). Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(24)

Cene ploščato valjanih izdelkov iz aluminija v Uniji so se stalno zviševale s povprečja 2 703 EUR/tono v OP na 2 879 EUR/tono v prvi polovici leta 2021 in nato hitreje na 3 555 EUR/tono v obdobju analize. To pomeni 23-odstotno zvišanje med prvo polovico leta 2021 in obdobjem analize. Razlog za zvišanje je večje povpraševanje v obdobju po pandemiji COVID-19 ter zvišanje cen surovin (primarni aluminij, magnezij) in energije.

(25)

Uporabniki, vključno z združenjem Euranimi ter družbama Lodec in Airoldi Metalli, so v svojih prvotnih stališčih in po razkritju opozorili na strm porast pristojbine za pretvorbo (+100 % in do +160 % po navedbah teh uporabnikov). Ocene Komisije kažejo, da se je pristojbina za pretvorbo (11) med obdobjem po OP (druga polovica leta 2020 in prva polovica leta 2021) ter obdobjem analize zvišala za 8 %. Pristojbina za pretvorbo se lahko zelo razlikuje glede na konkretno prodajo (katera družba ali skupina družb, ne glede na to, ali je ta prodaja del dolgoročne pogodbe ali ne, vrsta izdelka itd.) in obravnavana časovna obdobja, vendar se na splošno zdi, da se vse zainteresirane strani strinjajo, da se je ta pristojbina za pretvorbo dejansko zvišala. To zvišanje je mogoče delno pojasniti s povečanjem proizvodnih stroškov, ki niso stroški primarnega aluminija (cene energije in surovin, kot so legirni elementi, so se zvišale), delno pa z višjim dobičkom proizvajalcev Unije.

(26)

Kar zadeva tržni delež, je povečanje prodaje industrije Unije v letu po OP povzročilo povečanje tržnega deleža Unije (s 64,8 % v OP na 79,4 % v prvi polovici leta 2021). Ta raven tržnega deleža se je ohranila v obdobju analize (80,1 %), saj je zmanjšanje obsega prodaje spremljalo zmanjšanje potrošnje, kot je navedeno v uvodni izjavi (13).

(27)	V obdobju analize se je obseg proizvodnje v primerjavi s prvo polovico leta 2021 rahlo zmanjšal, tj. za 2 %. V primerjavi z OP se je proizvodnja povečala za 22 %, v primerjavi z letom 2017 pa za 9 %.

(28)

Zmogljivost se je v obdobju analize v primerjavi s prvo polovico leta 2021 rahlo zmanjšala za 1,3 %. V primerjavi z OP se je zmogljivost znatno povečala za 20,8 %, v primerjavi z letom 2017 pa za 23 %. Poleg tega na razpoložljivo zmogljivost niso več vplivali:

(i)	učinki predhodnega zmanjšanja aktivne zmogljivosti, navedeni v uvodnih izjavah 29 in 36 sklepa o opustitvi, med pandemijo COVID-19, ki jih v obdobju analize ni bilo več, ter

(ii)

začasno pomanjkanje polizdelkov in primarnega aluminija v obdobju po OP (glej uvodni izjavi 29 in 31 sklepa o opustitvi). Kot je navedeno v uvodni izjavi (18), so primarni aluminij, magnezij in energija še vedno na voljo in ne bi vplivali na dejansko zmogljivost, čeprav so se njihove cene znatno zvišale.

(29)

Izkoriščenost zmogljivosti je v obdobju analize ostala razmeroma stabilna, in sicer 80,8 % v primerjavi z 81,5 % v prvi polovici leta 2021 in 91,3 % v letu 2017. Število novih naročil za vzorčene družbe za zadevni izdelek se je v obdobju analize zmanjšalo za 12 % v primerjavi s prvim polletjem leta 2021 in je bilo nekoliko manjše (za 2 %) kot v OP. Raven naročil je bila nižja kot v OP in celo nižja kot leta 2017 (12). To kaže, da zmogljivosti industrije Unije v prihodnjih mesecih ne bodo v celoti zasedene.

(30)

Po razkritju je družba Valeo trdila, da je zmanjšanje zmogljivosti skladno s pomanjkanjem ponudbe in da industrija Unije nikoli ni dosegla 100-odstotne izkoriščenosti zmogljivosti. Zato ob 80,8-odstotni stopnji izkoriščenosti v obdobju analize nima prostih zmogljivosti. Družba Valeo je trdila tudi, da so ugotovitve Komisije v nasprotju s trditvami uporabnika, da industrija Unije nima zmogljivosti. Prvič, v nasprotju s trditvijo družbe Valeo je Komisija ugotovila, da se je zmogljivost v obdobju analize povečala za 20,8 % v primerjavi z OP in za 23 % v primerjavi z letom 2017. Drugič, trditev, da zaradi 80,8-odstotne stopnje izkoriščenosti zmogljivosti ni možnosti za obstoj neizkoriščenih zmogljivosti, je bila v nasprotju z ugotovitvami Komisije iz dokončne uredbe (13), da je industrija Unije leta 2017 delovala pri 91,3 % izkoriščenosti zmogljivosti. Poleg tega družba Valeo ni izpodbijala ugotovitev Komisije, da se dejanska/aktivna zmogljivost ni več razlikovala od prijavljene zmogljivosti. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(31)

Po razkritju so združenje Euranimi ter družbi Airoldi in Lodec trdili, da industrija Unije v zadnjih desetletjih ni dovolj vlagala v nove zmogljivosti. Vendar nobena stran ni predložila dokazov v podporo tej trditvi in v podporo tega, da se je nanašala izrecno na ploščato valjane izdelke iz aluminija. Nasprotno pa je Komisija v dokončni uredbi (14) ugotovila, da se je zmogljivost v obravnavanem obdobju povečala za 2 %, v obdobju analize pa za 20 %. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(32)

Združenje Euranimi in družba Airoldi sta trdila tudi, da številni proizvajalci Unije niso mogli izkoriščati svojih zmogljivosti valjanja zaradi pomanjkanja primarnega aluminija. To pomanjkanje naj bi bilo mogoče delno pojasniti z zmanjšanjem proizvodnje primarnega aluminija v EU za več kot 30 % od leta 2000. Pomanjkanje naj bi dodatno omejilo zmogljivost industrije Unije za dobavo ploščato valjanih izdelkov iz aluminija. Vendar je združenje EA pojasnilo, da ni pomanjkanja primarnega aluminija in da se lahko industrija Unije sama oskrbuje iz tretjih držav. To je potrdilo dejstvo, da se je uvoz primarnega aluminija v EU v obdobju od januarja do aprila 2022 povečal v primerjavi z obdobjem od januarja do aprila 2021. Poleg tega je Komisija ugotovila, da so svetovne zaloge primarnega aluminija v drugem četrtletju leta 2022 znašale [9,2–10,7] milijarde ton (15), kar je manj od ravni v obdobju 2020–2021 (v povprečju [10,1–11,4] milijarde ton), vendar primerljivo z ravnmi pred pandemijo COVID-19 leta 2019 (povprečno [9,1–10,5] milijarde ton). Zaloge evropskih proizvajalcev ([310 000–330 000] ton) v prvem četrtletju leta 2022 so bile prav tako v skladu s preteklim triletnim povprečjem ([320 000–340 000] ton za obdobje 2019–2021). Komisija je sklenila, da je kljub nadaljnjim napetostim na več trgih surovin, vključno s primarnim aluminijem, to svetovni pojav, ki ni posebej povezan s trgom Unije, in da so bile za industrijo Unije na voljo zaloge primarnega aluminija, čeprav na splošno po naraščajočih cenah. Trditev, da bi te tržne razmere omejile zmožnost proizvodnje industrije Unije, zlasti v primerjavi z njenimi kitajskimi konkurenti, je bila zato zavrnjena.

(33)

Dobičkonosnost se je izboljšala in v obdobju analize dosegla 2,8 %. V OP je dobičkonosnost znašala –1,8 %, v prvi polovici leta 2021 pa 1,9 %, vendar je v obdobju analize ostala pod stopnjo dobička 3,1 %, doseženo v referenčnem letu 2017, in je bila precej pod najnižjo stopnjo dobička v višini 6 % iz člena 7(2c) osnovne uredbe, ki je bila uporabljena za izračun nelojalnega nižanja ciljnih cen v dokončni uredbi.

(34)	Če povzamemo, so se nekateri kazalniki v obdobju analize v primerjavi s prvo polovico leta 2021 poslabšali (obseg prodaje, proizvodnja), medtem ko so se drugi kazalniki izboljšali (cene, dobičkonosnost). Na splošno je Komisija sklenila, da industrija Unije v obdobju analize ni utrpela znatne škode.

2.3 Položaj uporabnikov

(35)	Uporabniki so zagovarjali podaljšanje opustitve, ker so pogoji za opustitev še vedno izpolnjeni.

(36)	Vendar je Komisija ugotovila, da so se začasne razmere, ki so prevladovale v času opustitve, spremenile, kot je navedeno v uvodnih izjavah (13) do (23).

(37)

Več uporabnikov je trdilo tudi, da so bili pogoji za opustitev izpolnjeni v zvezi s posebnimi ploščatimi valjanimi izdelki iz aluminija, ki jih ti uporabniki uporabljajo, saj je domnevno dobava teh izdelkov še vedno pomanjkljiva. Po razkritju so ponovili svojo trditev in navedli, da bi bilo treba za zadevne izdelke podaljšati opustitev. Vendar so se ti izdelki nanašali le na manjši del celotnega uvoza, medtem ko člen 14(4) osnovne uredbe določa opustitev ukrepov, uvedenih na uvoz zadevnega izdelka kot celote, ne pa njegovega dela.

(38)	Uporabniki so trdili tudi, da je v EU na splošno še vedno premalo ponudbe, zlasti za posebne ploščato valjane izdelke iz aluminija, ki jih ti uporabniki uporabljajo, in da se bo s koncem opustitve to pomanjkanje še poslabšalo, saj se bo zmanjšala dobava s poreklom iz Kitajske.

(39)

Vendar je Komisija opozorila, da ima industrija Unije še vedno pomembno neizkoriščeno zmogljivost, ki se, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (28), že ujema z dejansko/aktivno zmogljivostjo. Industrija Unije je od prvotnega OP znatno povečala zmogljivost. Industrija Unije je daleč največji dobavitelj zadevnega izdelka uporabnikom. Komisija je ugotovila tudi, da obstajajo alternativni viri dobave, kot so Turčija in druge tretje države. Številni uporabniki so tudi potrdili, da so dobavni roki bistveno krajši kot v prvi polovici leta 2021, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (20). Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi (37), člen 14(4) ne dovoljuje le delne opustitve. Komisija je nadalje ugotovila, da so bili zahtevki za izključitev že obravnavani v dokončni uredbi (16).

(40)

Po razkritju je družba Valeo trdila, da količina naročil ni bila prikazana v odprti različici stališč industrije Unije in bi jih morala Komisija preveriti. Poleg tega je zmanjšanje obsega naročil nasprotovalo dejstvu, da je bilo povpraševanje v obdobju analize večje kot v prvi polovici leta 2021 in v OP. Komisija je ugotovila, da so se naročila nanašala na zaupne podatke, ki so specifični za družbo in se ne smejo povzemati. Vendar je v razkritju zagotovila dovolj podatkov, da so strani lahko uveljavljale svojo pravico do obrambe in predložile pripombe o opisanem trendu. Komisija je, kolikor je bilo mogoče, tudi navzkrižno preverila točnost predloženih informacij. Poleg tega se je v nasprotju s trditvami družbe Valeo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (13), potrošnja v obdobju analize v primerjavi s prvim polletjem leta 2021 zmanjšala za 13,5 %. Posledično je zmanjšanje števila sprejetih naročil za 12 % v skladu z zmanjšanjem povpraševanja. Trditev je bila zato zavrnjena.

(41)

V zvezi s skrajšanjem dobavnih rokov je družba Valeo po razkritju trdila, da je treba to pretehtati glede na dejstvo, da številni uporabniki ne morejo kupiti ploščato valjanih izdelkov iz aluminija in da je industrija Unije zavrnila številna naročila, da bi lahko v predpisanih rokih dobavila omejene količine, za katere ima zmogljivosti. Prvič, Komisija je ugotovila, da ta trditev ni bila podprta z nobenimi dokazi. Drugič, to je v nasprotju s predhodnimi trditvami skoraj vseh uporabnikov, podprtih z neodvisnimi viri (17), da je bil daljši dobavni rok znak neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem na trgu Unije. V skladu s tem je bilo dejstvo, da so se v obdobju analize dobavni roki skrajšali na običajne ravni, element, ki kaže na izboljšanje ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(42)	Po razkritju so uporabniki podvomili v ugotovitve Komisije glede razpoložljivosti ponudbe določenih vrst izdelkov na trgu Unije in možnosti nabave teh vrst izdelkov iz drugih tretjih držav.

(43)

V zvezi z vprašanjem dobave toplotnih izmenjevalnikov iz aluminija, narejenih iz ploščato valjanih izdelkov iz aluminija, je Komisija ugotovila, da sta oba uporabnika, ki sta predložila pripombe v zvezi z razkritjem, in sicer družbi TitanX in Valeo, že nabavljala znatne količine od industrije Unije. Poleg tega se je del korespondence med družbo Valeo in proizvajalci Unije, ki jo je predložila družba Valeo, nanašal na pogajanja o prihodnjih dobavah proizvajalcev Unije za obdobje po letu 2023. Zdi se, da se je večina te korespondence nanašala na pogajanja o novih cenah in ne nujno na vprašanja v zvezi z zmogljivostjo oziroma pomanjkanjem zmogljivosti.

(44)

Družba Valeo je trdila tudi, da je eden od njenih največjih dobaviteljev zavrnil dobavo že dogovorjenih količin, ker je pred kratkim požar uničil njegovo novo tovarno. Vendar je zadevni dobavitelj predložil dokaze, da je bila družba Valeo tista, ki ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti in je odpovedala že dogovorjene količine. Ker gre za konkreten pogodbeni spor med družbama, Komisija ni mogla sprejeti nobenega sklepa o splošnem vprašanju dobave toplotnih izmenjevalnikov iz aluminija na trgu Unije. V zvezi s požarom navedeni časopisni članek ne navaja, da je bila tovarna popolnoma uničena. Namesto tega navaja, da bo tovarna začela obratovati z nekajmesečno zamudo (namesto v drugi polovici leta 2022 naj bi začela delovati leta 2023). Poleg tega, kot je navedeno v istem članku, naj bi to vplivalo le na nove količine, ne pa na že prevzete obstoječe količine. Zato je bila trditev zavrnjena.

(45)

Družba TitanX je trdila, da je njen največji dobavitelj zvišal svoje cene in da ni mogla najti dodatnih dobaviteljev v Uniji. Vendar ni trdila, da je imela težave z dobavo pri svojem največjem dobavitelju, in ni predložila dokazov o zavrnitvi dobave od drugih dobaviteljev v Uniji. Zato je bila trditev zavrnjena.

(46)

Kar zadeva uvoz toplotnih izmenjevalnikov iz aluminija iz tretjih držav, je Komisija ugotovila, da je uvoz toplotnih izmenjevalnikov iz aluminija iz Turčije obsegal pomemben delež celotne potrošnje navedene vrste izdelka, uvoz vseh vrst ploščato valjanih izdelkov iz aluminija iz Turčije pa je predstavljal le 2,2-odstotni tržni delež v okviru obdobja analize, in sicer se je znižal s [5,9–6,3] % v OP. V spisu ni dokazov, da Turčija ne more povečati svojega izvoza na prejšnje ravni. V zvezi s tem v elektronski pošti, ki sta jo predložila družba Valeo in turški dobavitelj, vprašanje dobave s strani slednjega ni bilo obravnavano.

(47)

Poleg tega se toplotni izmenjevalniki iz aluminija uporabljajo v avtomobilskem sektorju. Kot je navedeno v uvodni izjavi (71), so se v tem sektorju pojavila ozka grla in začasno zmanjšanje povpraševanja, kar je zagotovo povzročilo tudi zmanjšanje povpraševanja po toplotnih izmenjevalnikih iz aluminija. To so potrdili dokazi, ki jih je predložilo združenje EA, da so uporabniki Valeo, Mahle in Marelli v obdobju analize zaradi zmanjšanja povpraševanja zmanjšali naročila toplotnih izmenjevalnikov iz aluminija, ki so bila nižja od že sklenjenih količin (18).

(48)	Glede na zgoraj navedeno je Komisija zavrnila trditve v zvezi s trenutnim pomanjkanjem dobave toplotnih izmenjevalnikov iz aluminija.

(49)

Kar zadeva ploščato valjane izdelke iz aluminija za uporabo v proizvodnji aluminijastih elektrolitskih kondenzatorjev, sta družbi SATMA in TDK Hungary po razkritju trdili, da v Uniji ni proizvajalcev te vrste izdelka in da Turčija ne more biti vir dobave, saj se ta vrsta izdelka tam ne proizvaja, medtem ko so japonski proizvajalci leta 2021 prenehali s proizvodnjo. Vendar družba SATMA ni predložila nobenih dokazov, da je Japonska, ki je bila vedno glavni vir dobave te vrste izdelka, prenehala s proizvodnjo. Komisija je ugotovila tudi, da poteka projekt za ponovni zagon proizvodnje v Uniji. Poleg tega je ta vrsta izdelka predstavljala zelo majhen delež celotne potrošnje ploščato valjanih izdelkov iz aluminija v Uniji in, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (39), v skladu s členom 14(4) ukrepov ni mogoče opustiti le za posebne vrste izdelkov. Komisija je zato zavrnila to trditev.

(50)	Uporabniki so poročali tudi o verjetnih finančnih težavah več družb nižje v proizvodni verigi ali proizvodnih enotah, če bi se dajatve ponovno uvedle. Opozorili so na morebitno zaprtje proizvodnih obratov v EU.

(51)

V zvezi s tem se je Komisija sklicevala na svoje ugotovitve iz uvodnih izjav 532 do 548 dokončne uredbe, v katerih je sklenila, da uvedba ukrepov ne bi bila v nasprotju z interesi uporabnikov, saj bi bil vpliv na finančni položaj uporabnikov omejen. Poleg tega so imeli uporabniki v obdobju opustitve čas, da svoje proizvodne enote prilagodijo drugim virom dobave.

(52)

Prav tako je Komisija, kot je navedeno v uvodni izjavi 75 sklepa o opustitvi, menila, da je devetmesečno obdobje opustitve uporabnikom, zlasti tistim, ki so zahtevali izključitev nekaterih izdelkov, zagotovilo dodatno obdobje za (ponovno) utrditev položaja proizvajalcev Unije. Preusmeritev uporabnikov k dobavam industrije Unije potrjuje dejstvo, da je industrija Unije pridobila tržni delež na vrhuncu povpraševanja v prvi polovici leta 2021 in ohranila enak tržni delež v obdobju analize.

2.4 Položaj uvoznikov in trgovcev

(53)	Euranimi, evropsko združenje uvoznikov in distributerjev aluminija in/ali nerjavnega jekla, neodvisnih od tovarn, ter šest njegovih članov je predložilo svoje pripombe o razvoju trga in opustitvi. Zavzeli so se za nadaljevanje opustitve.

(54)	Izpostavili so predvsem trenutno stanje akutnega pomanjkanja aluminija in tveganje za proizvajalce nižje v proizvodni verigi, ki bi lahko postali nekonkurenčni. Komisija je že razpravljala o tej trditvi v uvodni izjavi (51).

3. VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE ZARADI PODALJŠANJA OPUSTITVE

(55)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (34), se zdi, da je industrija Unije v položaju, v katerem je več pozitivnih trendov stagniralo ali se obrnilo. Nekateri kazalniki v obdobju analize so se v primerjavi s prvo polovico leta 2021 poslabšali (obseg prodaje, proizvodnja), medtem ko so se drugi kazalniki izboljšali (cene, dobičkonosnost). Na splošno je Komisija sklenila, da industrija Unije v obdobju analize ni utrpela znatne škode. Komisija je ocenila, ali res ni verjetno, da bi se škoda zaradi podaljšanja opustitve nadaljevala. Analizirana sta bila zlasti dva dejavnika: razvoj kitajskega uvoza in najnovejši razvoj trga.

3.1 Obseg uvoza iz Kitajske

(56)

Tržni delež uvoza iz Kitajske se je zmanjšal z 8 % v OP na 2,2 % v prvi polovici leta 2021, vendar se je nato povečal za 49 % in v obdobju analize dosegel 3,2 %. Vendar je analiza uvoza iz LRK v februarju in marcu 2022 pokazala hitro povečanje, zaradi česar je tržni delež februarja in marca znašal več kot 6,0 %, kar je blizu tržnemu deležu v OP.

Preglednica 1

Uvoz iz Kitajske v obdobju analize (v tonah)

	Obdobje analize								Po obdobju analize
Obseg uvoza iz zadevne države	julij 2021	avg. 2021	sept. 2021	okt. 2021	nov. 2021	dec. 2021	jan. 2022	feb. 2022	marec 2022	apr. 2022
Obseg uvoza iz zadevne države	2 905	3 224	4 852	5 639	6 134	4 292	9 300	12 818	13 832	14 027
Indeks	100	111	167	194	211	148	320	441	476	482
Vir: Eurostat (obdobje analize) in podatkovna zbirka o nadzoru (po obdobju analize).

(57)

Količine so se gibale na naslednji način: uvoz iz Kitajske se je po OP znatno zmanjšal s 171 240 ton v OP na 56 470 ton v letu, ki sledi OP. Nato se je uvoz v obdobju analize ponovno povečal na 73 752 ton (povprečje za osem mesecev na letni ravni), vendar je ostal pod ravnmi iz OP in ravnmi iz leta 2017 (približno 100 000 ton za slednje). V začetku leta 2022 se je uvoz še naprej povečeval (11 000 ton mesečno za januar in februar 2022 – tj. 132 000 ton letno – in 14 027 ton za april 2022 – letno več kot 168 000 ton).

(58)

Cene uvoza iz Kitajske so se znatno zvišale zaradi zvišanja cen vložkov in višjih stroškov prevoza. V nasprotju s tem, kar so trdile nekatere zainteresirane strani po razkritju, tega zvišanja cen ni bilo mogoče obravnavati ločeno, zato ga je bilo treba obravnavati splošneje in primerjati z drugimi cenami in stroški, kot so prodajne cene Unije.

(59)

Stopnja nelojalnega nižanja cen, ugotovljena v OP, je bila 17,3 %. Cenovna vrzel med kitajskimi uvoznimi cenami in prodajnimi cenami industrije Unije se je postopoma povečevala v celotnem obdobju analize, kot je prikazano v preglednici 2 spodaj. Uvozne cene so bile zato v januarju in februarju 2022 nižje od cen industrije Unije (na ravni 4–5 %).

(60)

Zgoraj navedeno je pokazalo, da se uvoz iz Kitajske po OP ni takoj povečal, temveč se je v obdobju analize postopoma, v mesecih po obdobju analize pa še dodatno povečal, pri čemer je skoraj dosegel mesečni povprečni obseg v OP v okviru upadajoče potrošnje v primerjavi s prvo polovico leta 2021. Komisija je ugotovila, da so splošne razmere v proizvodnem sektorju na Kitajskem zaznamovale negotovosti, povezane z izbruhi COVID-19, politiko ničelne stopnje COVID-19 in njenimi posledicami za kitajsko gospodarstvo. Za marec in april 2022 je bilo zato značilno splošno krčenje kitajske tovarniške dejavnosti. Industrijska proizvodnja, naročila in zaposlenost so se zmanjšali, zaostanki in dobavni roki pa so se še povečali. Vendar se je kljub tem težavam uvoz zadevnega izdelka iz Kitajske v obdobju analize stalno povečeval, zlasti v obdobju od januarja do aprila 2022. Hkrati so se cene znižale, vrzel s prodajnimi cenami industrije Unije pa se je povečevala, kot je prikazano v preglednici 2. Zato se je kljub krčenju kitajske proizvodnje, povezanemu s COVID-19, uvoz iz Kitajske med obdobjem analize opomogel, po obdobju nadaljnjih prilagoditev pa se je uvoz iz Kitajske v EU še dodatno povečal.

Preglednica 2

Primerjava cen v obdobju analize (v EUR/tono)

	Obdobje analize								Po obdobju analize
	julij 2021	avg. 2021	sept. 2021	okt. 2021	nov. 2021	dec. 2021	jan. 2022	feb. 2022	marec 2022	apr. 2022
Uvozne cene iz zadevne države	3 051	3 135	3 334	3 453	3 398	3 592	3 753	3 871	3 799	3 967
Indeks	100	103	109	113	111	118	123	127	125	130
Prodajne cene v Uniji	3 065	3 137	3 335	3 507	3 686	3 705	3 915	4 077	–	–
Indeks	100	102	109	114	120	121	128	133
Vir: Eurostat (obdobje analize), zbirka podatkov o nadzoru (po obdobju analize), vzorčeni proizvajalci Unije.

(61)

Po razkritju je družba Airoldi najprej trdila, da je bila analiza uvoza iz Kitajske, ki jo je opravila Komisija, napačna, saj se glede na podatke o uvozu, ki jih je predložila, kitajski uvoz ni povečal, kitajske uvozne cene pa so se zvišale. Drugič, družba Airoldi je trdila, da bi bilo treba uvozni trend analizirati sorazmerno z letom 2021 ter da se povečanje uvoza februarja in marca 2022 ne bi smelo upoštevati, saj so nanj vplivali izredni dogodki zaradi ukrajinske krize. Tretjič, v zvezi s cenami je družba Airoldi trdila, da so kitajske cene v skladu s prodajnimi cenami EU in da bi morala Komisija pri analizi prilagoditi uvoz iz Kitajske stroškom prevoza.

(62)	V zvezi s prvo trditvijo družbe Airoldi je Komisija ugotovila, da je napačna, saj je temeljila na veliko širši ravni KN (8 števk), medtem ko je analiza Komisije temeljila na statističnih podatkih na ravni TARIC (10 števk), ki so vključevali le zadevni izdelek.

(63)

V zvezi s primerjanima obdobjema je Komisija opozorila, da sta tako leto po OP (1. julij 2020–30. junij 2021) kot obdobje analize delno spadala v leto 2021. Zato nikakršna primerjava razvoja med prvo polovico leta 2021 in obdobjem analize ne omogoča določitve povprečja za celotno leto 2021, saj vsaka polovica leta 2021 spada v drugo referenčno obdobje. Zato bi bila kakršna koli primerjava uvoznih trendov med obdobjem analize in letom 2021 nesmiselna in nezanesljiva. V zvezi z izključitvijo januarja in februarja 2022 družba Airoldi ni predložila nobenega pojasnila ali utemeljitve v zvezi z vplivom ukrajinske krize, razen tega, da je bila izredna.

(64)

Kar zadeva cene, se je v nasprotju s trditvami družbe Airoldi, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (60), razlika med uvoznimi cenami iz Kitajske in cenami Unije v obdobju analize povečala. V zvezi s prilagoditvami prevoza je Komisija opozorila, da se statistični podatki o uvozu zbirajo na ravni CIF, s čimer se znaten del stroškov prevoza zajame v ceno. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(65)

Po razkritju je združenje Euranimi trdilo, da je bil nedavni porast uvoza iz Kitajske povezan s pričakovanjem, da se bo opustitev končala, in da je bil ta uvoz izveden pod podobnimi cenovnimi pogoji, kot jih imajo evropski proizvajalci. Komisija je ugotovila, da na raven uvoza iz Kitajske vpliva več dejavnikov in da je opustitev ukrepov morda eden od njih. Kar zadeva raven cen, je Komisija ugotovila, da so bile povprečne uvozne cene iz Kitajske v celotnem obdobju analize nižje od povprečnih prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije.

(66)

Po razkritju je družba Lodec trdila, da raven tržnega deleža, ki ga je dosegel kitajski uvoz, skupaj z nižjimi cenami ni pomenila grožnje za industrijo Unije, saj naj bi bila to posledica prostega trga, na katerem so kitajski proizvajalci izvozniki bolj konkurenčni. Podobno je družba SATMA trdila, da Komisija ni dokazala obstoja škode, ki jo je industriji Unije povzročil uvoz aluminijastih folij, ki se uporabljajo za proizvodnjo aluminijastih kondenzatorjev, saj v Uniji naj ne bi bilo tovrstne proizvodnje.

(67)

Komisija je ugotovila, da je bila v dokončni uredbi izvedena analiza vzročne zveze. Komisija je lahko sklenila, da je zadevni izdelek povzročil škodo industriji Unije v prvotnem OP. Ni bilo dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da bi se ta vzročna zveza med uvoženimi izdelki in prodajo Unije prekinila ali da bi bile te ugotovitve o vzročni zvezi v tem času razveljavljene, če pogoji, zaradi katerih je Komisija opustila pobiranje dokončnih ukrepov, ne bi bili več prisotni. Poleg tega bi morala družba Lodec te trditve predstaviti v fazi prvotne preiskave, s katero so bili uvedeni dokončni ukrepi. Nazadnje, ta analiza vzročne zveze je bila opravljena za izdelek kot celoto in ni bilo obvezno opraviti analize na podlagi določene vrste izdelka. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(68)

Družba Lodec in združenje Euranimi sta trdila, da bi prenehanje uvoza iz Rusije za nekatere vrste izdelkov povzročilo dodatno pomanjkanje na trgu Unije, kar bi morala Komisija odpraviti z nekaterimi blažilnimi ukrepi. Vendar je Komisija ugotovila, da je uvoz zadevnega izdelka iz Rusije predstavljal zanemarljiv del potrošnje Unije, ki je imel tržni delež pod 0,5 % v obdobju po OP in obdobju analize. Zato se spremembe obsega uvoza iz Rusije niso štele za bistvene. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

3.2 Nedavni razvoj trga

(69)

Prihodnost je negotova, saj na trg vplivajo različni dejavniki. Kopičenje zalog ne bo trajalo dolgo, saj je šlo za začasen odziv na negotovosti, povezane z invazijo na Ukrajino. Poleg tega so ključne spremenljivke, ki jih je treba upoštevati, zvišanje cen surovin in energije, na katere je močno vplivalo okrevanje po pandemiji COVID-19, od februarja 2022 pa neizzvana in neupravičena vojaška agresija Rusije proti Ukrajini.

(70)	Kar zadeva povpraševanje v gradbenem sektorju, ki je sicer še vedno močno, obstajajo znaki, da bi lahko bili zaradi zvišanja cen surovin in morebitnih povišanj obrestnih mer novi projekti ovirani, povpraševanje pa bi se zato lahko zmanjšalo (19).

(71)

Proizvodnja v avtomobilski industriji bo v bližnji prihodnosti verjetno spet dosegla normalne ravni. Vendar sta kratkoročno na povpraševanje avtomobilske industrije negativno vplivala pomanjkanje kabelskih snopov iz Ukrajine in pomanjkanje čipov po vsem svetu (20). Slednje naj bi se v letu 2022 nadaljevalo vsaj nekaj časa (21).

(72)

Po napovedih združenja EA se bo celotni trg v naslednjih mesecih skrčil. Združenje EA je v prvi polovici leta 2022 napovedalo 3,8-odstotni padec prodaje v primerjavi z obdobjem analize in 5,7-odstotni upad proizvodnje. To je temeljilo na kombinaciji zmanjšanja potrošnje avtomobilske industrije in znatnega povečanja uvoza iz Kitajske. Komisija je opozorila, da je Eurofer ocenil, da se bo avtomobilski sektor v letu 2022 povečal, vendar bo leta 2023 stagniral (22). Vendar Eurofer svojo napoved za leto 2022 pogojuje s številnimi neznanimi spremenljivkami: obsegom sedanjih negativnih tveganj v prihodnosti, ki izhajajo iz stalnega pomanjkanja polprevodnikov; morebitnim zmanjšanjem povpraševanja zaradi vse večje gospodarske negotovosti v primeru daljše vojne v Ukrajini; stagnacijo razpoložljivega dohodka potrošnikov (v EU) ter visoko inflacijo cen energije in surovin ter rastjo povpraševanja na glavnih izvoznih trgih EU (Združeno kraljestvo, ZDA, Kitajska in Turčija), ki je trenutno umirjena. Zato povpraševanje v avtomobilskem sektorju ostaja negotovo.

(73)

Komisija je analizirala tudi, ali so neizzvana in neupravičena vojaška agresija Rusije proti Ukrajini in sankcije proti Rusiji vplivale na dobavno verigo industrije Unije. Trenutno nobena sankcija in drugi ukrepi ne preprečujejo izvoza izdelkov iz aluminija iz Rusije v EU. Prav tako ima industrija Unije poleg Rusije tudi druge vire dobave. Zato Komisija ni našla nobenih oprijemljivih dokazov, da so sankcije proti Rusiji vplivale na dobavno verigo industrije Unije v obsegu, ki bi bil pomemben za analizo učinka odprave opustitve. Vendar pa lahko predstavljajo izziv sankcije, s katerimi se nekaterim bankam prepreči uporaba plačilnega sistema SWIFT, kot tudi dejstvo, da so nekatera tovorna podjetja prenehala opravljati vse prevoze zabojnikov v Rusijo in iz nje. Poleg tega bi lahko imela učinek uporaba sankcij za nekatere ruske posameznike, ki so udeleženi v tem sektorju. Zato te razmere povečujejo negotovost glede tega, kako se lahko razmere na trgu kratko- do srednjeročno spremenijo.

3.3 Sklep o verjetnosti nadaljevanja škode

(74)

Po izboljšanju uspešnosti industrije Unije v prvi polovici leta 2021 v primerjavi z OP je njen gospodarski položaj v obdobju analize ostal precej stabilen, čeprav so se nekateri kazalniki škode poslabšali. Medtem ko je tržni delež industrije Unije ostal stabilen, se je obseg prodaje znatno zmanjšal, in sicer za 12,8 %, medtem ko sta se proizvodnja in zmogljivost le rahlo zmanjšali, in sicer za 2 % oziroma 1,3 %. Dobičkonosnost se je izboljšala in v obdobju analize dosegla 2,8 %, kar pa je še vedno nižje od referenčnega leta 2017 in precej pod minimalnim 6-odstotnim dobičkom, uporabljenim za izračun nelojalnega nižanja ciljnih cen.

(75)

Zlasti obeti za industrijo Unije po obdobju analize niso zelo pozitivni. Število sprejetih naročil zadevnega izdelka se je v obdobju analize zmanjšalo za 12 % v primerjavi s prvo polovico leta 2021 in za 2 % v primerjavi z OP (ko je bil ugotovljen obstoj škodljivih razmer za industrijo Unije). Zato v nasprotju z ugotovitvami iz uvodne izjave 49 sklepa o opustitvi industrija Unije za naslednje mesece ni več v celoti zasedena, njena prihodnja raven dejavnosti pa ni zagotovljena. Potrošnja je dosegla najvišjo vrednost v prvi polovici leta 2021, nato pa se je v obdobju analize zmanjšala za 13,5 %. To je bilo potrjeno s padcem števila sprejetih naročil in tudi z znatnim skrajšanjem dobavnih rokov. V naslednjih mesecih se ne pričakuje, da se bo povpraševanje povečalo, saj obstajajo negotovosti glede povpraševanja v avtomobilski proizvodnji in gradbeništvu, pričakuje pa se tudi nadaljnje povečanje stroškov glavnih vložkov. Poleg tega bi imela industrija Unije v razmerah vse boljšega ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem manjšo pogajalsko moč pri določanju cen, kar bi negativno vplivalo na njeno gospodarsko uspešnost.

(76)

Hkrati se je kitajski uvoz v obdobju analize stalno in znatno povečeval, še bolj pa v dveh mesecih po obdobju analize, in sicer po cenah, ki so nižje od povprečnih cen industrije Unije. Cenovna vrzel med kitajskimi uvoznimi cenami in prodajnimi cenami industrije Unije se je postopoma povečevala v celotnem obdobju analize. Do tega je prišlo kljub povečanju stroškov mednarodnega prevoza in ozkih grl pri dobavi, na katere so opozorili uporabniki, ter kljub težavam, povezanim s COVID-19, ki na splošno vplivajo na kitajske proizvajalce. Ta nedavni in pomemben trend hitrega povečanja kitajskega uvoza se bo v prihodnosti verjetno nadaljeval in povzročil enake razmere, kot so bile ugotovljene v prvotnem OP, če bi bili ukrepi še naprej opuščeni. Skupaj s pričakovanim nadaljnjim povečanjem stroškov in negotovosti glede povpraševanja bi nadaljnje povečanje uvoza iz Kitajske po nižjih cenah nedvomno negativno vplivalo na gospodarsko uspešnost industrije Unije.

(77)	Glede na zgornjo analizo je Komisija sklenila, da v primeru podaljšanja sedanje opustitve protidampinških dajatev ni več verjetno, da bi se škoda, povzročena industriji Unije, nadaljevala.

4. ZAKLJUČEK

(78)

Po proučitvi razvoja trga v obdobju analize, verjetnega razvoja v bližnji prihodnosti, položaja industrije Unije ter stališč uvoznikov in uporabnikov je Komisija sklenila, da pogoji za podaljšanje opustitve ukrepov niso več izpolnjeni. V zvezi s tem je Komisija opozorila, da je opustitev pobiranja protidampinških dajatev izreden ukrep glede na splošno pravilo iz osnovne uredbe.

(79)

Ker torej ni potrebnih elementov, se je Komisija ob upoštevanju stališč vseh strani odločila, da ne bo podaljšala opustitve protidampinških dajatev na uvoz ploščato valjanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Kitajske. Zato bi bilo treba dajatve ponovno uvesti, ko se konča uporaba sklepa o opustitvi (od 12. julija 2022) –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Opustitev dokončnih protidampinških dajatev na uvoz ploščato valjanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, uvedena s členom 1 Izvedbenega sklepa (EU) 2021/1788, se ne podaljša.

Člen 2

Dokončna protidampinška dajatev, uvedena s členom 1 Izvedbene uredbe (EU) 2021/1784 na uvoz ploščato valjanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, se ponovno vzpostavi od 12. julija 2022.

Člen 3

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 7. julija 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2) UL C 268, 14.8.2020, str. 5.

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/582 z dne 9. aprila 2021 o uvedbi začasne dajatve na uvoz ploščato valjanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 124, 12.4.2021, str. 40).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1784 z dne 8. oktobra 2021 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz ploščato valjanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 359, 11.10.2021, str. 6).

(5) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/1788 z dne 8. oktobra 2021 o opustitvi dokončnih protidampinških dajatev, uvedenih z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/1784 na uvoz ploščato valjanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 359, 11.10.2021, str. 105).

(6) S 1 331 005 ton v prvi polovici leta 2021 na 1 150 832 ton v obdobju analize.

(7) To pomeni, da se deli z 8 (število mesecev, zajetih v obdobju analize) in pomnoži s 6.

(8) CRU Aluminium products Monitor, poročilo iz aprila 2022.

(9) https://steelnews.biz/russia-lifts-aluminium-alloys-export-tax/

(10) V sklepu o opustitvi (uvodna izjava 30) je bil običajni dobavni rok opredeljen kot 4–12 tednov.

(11) Pristojbina za pretvorbo je približno enaka razliki med prodajnimi cenami in 3-mesečnimi cenami primarnega aluminija na londonski borzi kovin. Komisija je za določitev prodajnih cen uporabila informacije, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije. Glej preglednico 2 spodaj. Za določitev (3-mesečnih) cen na londonski borzi kovin je Komisija kot vir uporabila trg Fastmarket. Podatki so bili pridobljeni dnevno in uporabljeni za izračun povprečij za naslednji obdobji: od julija 2020 do junija 2021 in od julija 2021 do februarja 2022 (obdobje analize). Ti povprečji sta bili pretvorjeni iz USD v EUR z uporabo uradnih menjalnih tečajev (povprečji za ustrezni obdobji). Povprečne cene na londonski borzi kovin v zadevnih obdobjih so znašale 1 710 oziroma 2 431 EUR.

(12) Vendar so podatki za leto 2017, ki jih je predložilo združenje EA, vključevali nekatere izdelke, ki ne spadajo na področje uporabe.

(13) Uvodna izjava 439 dokončne uredbe.

(14) Uvodna izjava 438 dokončne uredbe.

(15) Vir podatkov o zalogah primarnega aluminija je poročilo CRU Aluminium Monitor iz junija 2022 (zaloge).

(16) Vsi zahtevki za izključitev izdelkov so bili obravnavani v oddelku 2.2 dokončne uredbe. Za vse ploščato valjane izdelke iz aluminija, razen ploščato valjanih izdelkov iz aluminija, ki se uporabljajo za proizvodnjo prevlečenih navitij in kompozitnih plošč iz aluminija (oddelek 2.2.2 iste uredbe), je Komisija sklenila, da na trgu Unije obstaja zadostna proizvodna zmogljivost, in zato zavrnila zahtevke za izključitev izdelka.

(17) Glej uvodno izjavo 36 in opombo 6 sklepa o opustitvi.

(18) t21.006374.

(19) Poročilo CRU iz marca 2022.

(20) Po podatkih združenja ACEA se je registracija novih avtomobilov v prvem četrtletju 2022 zmanjšala za 12,3 %: https://www.acea.auto/pc-registrations/passenger-car-registrations-12-3-first-quarter-of-2022-20-5-in-march/.

(21) https://www.autocar.co.uk/car-news/business-tech%2C-development-and-manufacturing/latest-updates-semiconductor-chip-crisis; https://www.bbc.com/news/business-60313571

(22) https://www.eurofer.eu/assets/publications/economic-market-outlook/economic-and-steel-market-outlook-2022-2023-first-quarter-2/EUROFER_ECONOMIC_REPORT_Q2_2022-23_final.pdf

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 183

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 65 8. julij 2022

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
	*	Obvestilo o začetku veljavnosti Partnerskega sporazuma o odnosih in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Novo Zelandijo na drugi strani	1
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1171 z dne 22. marca 2022 o spremembi prilog II, III in IV k Uredbi (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta zaradi dodatka predelanih materialov visoke čistosti kot kategorije sestavnih materialov v sredstvih za gnojenje EU ( 1 )	2
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1172 z dne 4. maja 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema skupne kmetijske politike ter uporabe in izračuna upravnih sankcij v zvezi s pogojenostjo	12
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1173 z dne 31. maja 2022 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru skupne kmetijske politike	23
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1174 z dne 7. julija 2022 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/1998 glede določenih podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varovanje letalstva ( 1 )	35
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1175 z dne 7. julija 2022 o obvezni registraciji uvoza nekaterih novih ali protektiranih pnevmatik iz gume, ki se uporabljajo za avtobuse ali tovornjake, z indeksom obremenitve nad 121, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po ponovnem začetku preiskave za izvršbo sodb z dne 4. maja 2022 v združenih zadevah T-30/19 in T-72/19 v zvezi z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1579 in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1690	43
	*	Uredba Komisije (EU) 2022/1176 z dne 7. julija 2022 o spremembi Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe nekaterih UV filtrov v kozmetičnih izdelkih ( 1 )	51
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1177 z dne 7. julija 2022 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2020/683 z uvedbo in posodobitvijo vnosov v zvezi z nekaterimi varnostnimi sistemi v predlogah za opisni list in certifikat o skladnosti v papirni obliki ter prilagoditvijo sistema številčenja za certifikate o homologaciji za tip vozila, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto ( 1 )	54
		SKLEPI
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/1178 z dne 7. julija 2022 o nepodaljšanju opustitve dokončnih protidampinških dajatev, uvedenih z Uredbo (EU) 2021/1784 na uvoz ploščato valjanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske	71
	*	Sklep Političnega in varnostnega odbora (SZVP) 2022/1179 z dne 7. julija 2022 o imenovanju poveljnika sil EU v vojaški operaciji Evropske unije kot prispevku k odvračanju, preprečevanju in zatiranju piratstva in oboroženih ropov pred somalsko obalo (Atalanta) ter razveljavitvi Sklepa (SZVP) 2022/217 (ATALANTA/4/2022)	83