Uradni list L 402/2021

15.11.2021

Uradni list Evropske unije

L 402/17

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1976

z dne 12. novembra 2021

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz monoetilen glikola s poreklom iz Združenih držav Amerike in Kraljevine Saudove Arabije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 9(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

1.1 Začetek

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 14. oktobra 2020 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom monoetilen glikola s poreklom iz Združenih držav Amerike in Kraljevine Saudove Arabije (v nadaljnjem besedilu: ZDA oziroma KSA ali zadevni državi).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe z dne 31. avgusta 2020 (v nadaljnjem besedilu: pritožba), ki jo je vložil odbor za zaščito evropskih proizvajalcev monoetilen glikola (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje monoetilen glikola v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in posledični znatni škodi.

1.2 Začasni ukrepi

(3)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe 14. maja 2021 stranem predložila povzetek predlaganih dajatev in podrobne informacije o izračunu stopenj dampinga in stopenj, ki zadostujejo za odpravo škode, povzročene industriji Unije. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj v treh delovnih dneh predložijo pripombe v zvezi s točnostjo izračunov. Pripombe so predložili MEGlobal Americas Inc (v nadaljnjem besedilu: MEGlobal Americas), Saudi Basic Industries Corporation (v nadaljnjem besedilu: SABIC), Arteco NV (v nadaljnjem besedilu: Arteco) in Evropsko združenje proizvajalcev PET (v nadaljnjem besedilu: CPME).

(4)	Komisija je 11. junija 2021 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/939 (2) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz monoetilen glikola s poreklom iz ZDA in KSA.

1.3 Nadaljnji postopek

(5)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), so pritožnik, MEGlobal Americas, Lotte Chemical Louisiana LCC (v nadaljnjem besedilu: LCLA), vlada Kraljevine Saudove Arabije (v nadaljnjem besedilu: vlada KSA), SABIC, ExxonMobil Petroleum & Chemical BV (v nadaljnjem besedilu: EMPC), Helm AG (v nadaljnjem besedilu: Helm), Oxyde Belgium BV (v nadaljnjem besedilu: Oxyde), Tricon International Ltd in njegove povezane družbe (v nadaljnjem besedilu: Tricon), Arteco, združenje CPME in RETAL Industries Limited (v nadaljnjem besedilu: RETAL) v roku, določenem v členu 2(1) začasne uredbe, pisno sporočili svoja stališča glede začasnih ugotovitev .

(6)

Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bila ta možnost odobrena. Zaslišanja so potekala z družbami LCLA, MEGlobal Americas in SABIC ter združenjem CPME. Poleg tega sta na zahtevo družb MEGlobal Americas in SABIC potekali zaslišanji pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Pooblaščenec za zaslišanje je ugotovil, da je bila pravica zainteresiranih strani do obrambe v tem postopku spoštovana.

(7)	Komisija je pri dokončnih ugotovitvah upoštevala pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, in po potrebi popravila svoje začasne sklepe.

(8)

Komisija je nadaljevala iskanje in navzkrižno preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njene dokončne ugotovitve. Potekali sta dve dodatni navzkrižni preverjanji na daljavo z družbama Arteco in Indorama Ventures Europe BV (v nadaljnjem besedilu: Indorama). Komisija je nameravala opraviti tudi navzkrižni preverjanji na daljavo z družbama Helm in Oxyde, vendar nobena od družb ni bila dosegljiva.

1.4 Splošne pripombe

(9)	Družbi SABIC in MEGlobal Americas sta trdili, da je Komisija poročila o navzkrižnih preverjanjih na daljavo razkrila pozno in da je bila zato njuna pravica do obrambe kršena.

(10)

Komisija je poročila o navzkrižnih preverjanjih na daljavo razkrila 14. maja 2021 skupaj s povzetkom predlaganih dajatev, podrobnostmi o izračunu stopenj dampinga in stopenj, ki zadostujejo za odpravo škode, povzročene industriji Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 3. Namen poročil o navzkrižnih preverjanjih na daljavo je zagotoviti stranem poročilo o dejanskem stanju glede navzkrižnih preverjanj na daljavo. Poročila ne vsebujejo nobenih sklepov glede tega, kako bo Komisija nazadnje obravnavala dejstva, ugotovljena med navzkrižnimi preverjanji na daljavo. Za razkritje poročil o navzkrižnih preverjanjih na daljavo ni predpisanega roka. Strani niso predložile nobenih pripomb glede informacij v poročilih o navzkrižnih preverjanjih na daljavo. Komisija zato meni, da pravica strani do obrambe ni bila kršena, pooblaščenec za zaslišanje v trgovinskih postopkih pa se v tem pogledu strinja s stališčem Komisije.

(11)	Družba Tricon je trdila, da čeprav je med preiskavo sodelovala, njeno ime ni bilo navedeno v začasni uredbi, zlasti v uvodnih izjavah 8 in 66, zato je Komisija kršila pravico družbe Tricon do dobrega upravljanja.

(12)

Ob uvedbi začasnih ukrepov Komisija ni imela dovolj informacij o uvoznih dejavnostih družbe Tricon v Uniji, saj je bil izpolnjen vprašalnik predložen v imenu treh subjektov, ki so bili prijavljeni kot subjekti s sedežem v ZDA in ne v Uniji. Komisija je zadevne informacije od družbe Tricon prejela šele po uvedbi začasnih ukrepov.

(13)

Glede na te dodatne informacije bi bilo treba uvodni izjavi 8 in 66 začasne uredbe, v katerih so navedene strani, s katerimi je Komisija opravila zaslišanja pred uvedbo začasnih ukrepov, oziroma strani, ki so predložile izpolnjen vprašalnik, brati tako, kot da vključujeta tudi družbo Tricon. Poleg tega so bile v pripombah, ki jih je družba Tricon predložila pred uvedbo začasnih ukrepov, obravnavane iste zadeve kot v pripombah, ki so jih predložile druge zainteresirane strani, kot so družbe Arteco, Helm in Oxyde, zato je Komisija njihovo vsebino upoštevala v začasni uredbi.

(14)

Družba MEGlobal Americas je v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev iz uvodne izjave 9 glede razkritja poročil o navzkrižnih preverjanjih na daljavo. Po njenih trditvah ni držalo, da strani niso predložile nobenih pripomb glede informacij v poročilih o navzkrižnih preverjanjih na daljavo. Trdila je, da je družba MEGlobal Americas v pripombah k začasni uredbi razpravljala o vsebini poročil o navzkrižnih preverjanjih na daljavo in da je bil stranem zaradi poznega razkritja na voljo omejen čas, da jih pregledajo. Trdila je še, da so za Komisijo veljale okrepljene zahteve glede predpisanega postopka na podlagi prilagoditve njenih postopkov pandemiji COVID-19, ki jih Komisija v svojih končnih ugotovitvah ni upoštevala. Družba MEGlobal Americas se je v zvezi s tem sklicevala na zadnji stavek v obvestilu Komisije o posledicah izbruha COVID-19, v katerem je navedeno, da bo Komisija še posebej pozorna, da se upoštevajo predpisani postopki in zahteve po preglednosti.

(15)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 10, je namen poročil o navzkrižnih preverjanjih na daljavo zagotoviti stranem poročilo o dejanskem stanju glede navzkrižnih preverjanj na daljavo in zlasti katere informacije je bilo mogoče preveriti in katerih ne. Poročila ne vsebujejo nobenih sklepov glede tega, kako bo Komisija nazadnje obravnavala dejstva, ugotovljena med navzkrižnimi preverjanji na daljavo. Družba MEGlobal Americas v poročilih o navzkrižnih preverjanjih na daljavo ni nikoli ugotovila nobenih dejanskih napak in ni nikoli zaprosila za dodaten čas za predložitev pripomb k tem poročilom. V svojih pripombah k začasni uredbi se je zgolj sklicevala na ugotovitve v poročilu o navzkrižnih preverjanjih na daljavo. Komisija ugotavlja, da družba MEGlobal Americas ne navaja natančno, česa točno Komisija ni upoštevala v svojih končnih ugotovitvah v zvezi z zahtevami glede predpisanega postopka. Trditev je bila zato zavrnjena.

1.5 Pripombe glede začetka preiskave

(16)

Po uvedbi začasnih ukrepov je vlada KSA ponovila svoje pripombe, ki jih je predložila pred uvedbo ukrepov glede začetka preiskave. Trdila je, da pritožba ni izpolnjevala zahtev iz člena 5.2 protidampinškega sporazuma, ker (1) ni vsebovala zadostnih dokazov o dampingu v obravnavanem obdobju, (2) so bili učinki uvoza iz ZDA in KSA ocenjeni kumulativno brez ustrezne utemeljitve, (3) obstoj znatne škode ni bil ocenjen objektivno, ker se je obdobje preiskave prekrivalo s predhodnim koledarskim letom, in (4) pritožnik ni zagotovil dokazov o vzročni zvezi. Poleg tega je vlada KSA menila, da Komisija teh pripomb ni upoštevala v začasni uredbi, saj je navedla zgolj splošna opažanja. Vlada KSA se je v zvezi s tem sklicevala na poročilo odbora v zadevi Gvatemala – Cement II (3), pri čemer je trdila, da navajanje sklepov, ki niso podprti z dejstvi, ne pomeni dokazov, ki se zahtevajo s členom 5.2 protidampinškega sporazuma, prav tako se za dokaz ne morejo šteti netočne informacije, zato se preiskava ne bi smela začeti. Poleg tega je vlada KSA trdila, da je Komisija z uvedbo te preiskave glede na pomanjkanje dokazov v pritožbi ravnala neskladno s členom 5.3 protidampinškega sporazuma, in se je v zvezi s tem sklicevala na poročilo odbora v zadevi ZDA – Les iglavcev V (4). Trdila je, da bi Komisija morala podvomiti o točnosti in ustreznosti trditev pritožnika, zlasti kadar te niso podprte z informacijami, informacije, predložene v podporo trditvam pritožnika, pa so bile očitno nepravilne. Vlada KSA je dodala, da ker se preiskava ni začela v skladu z določbami člena 5 protidampinškega sporazuma, prvi pogoj za uvedbo protidampinške dajatve na podlagi člena 7.1(i) protidampinškega sporazuma ni bil izpolnjen, protidampinška dajatev na uvoz monoetilen glikola s poreklom iz KSA pa zato ne bi smela biti uvedena.

(17)

Po mnenju Komisije je bila uvedba preiskave upravičena in povsem skladna s protidampinškim sporazumom. Zlasti v zvezi z izračunom dampinga se je štelo, da so dokazi, ki jih je predložil pritožnik o stroških, dovolj ustrezni in točni za določitev normalne vrednosti z vidika pravnega standarda, ki se je uporabljal ob začetku preiskave. Kot opozarja vlada KSA, je bilo v poročilu odbora v zadevi ZDA – Les iglavcev V dejansko pojasnjeno, da: „vloga vsebuje take informacije, ki so vložniku razumno na voljo, da lahko med drugim utemelji svoje trditve o domnevnem dampingu, kar pomeni, da ni nujno, da vloga vsebuje vse informacije, ki so vložniku razumno na voljo, temveč le informacije v podporo zadevi prima facie“. V tej zadevi je pritožnik predložil informacije, ki so mu bile razumno na voljo v zvezi s postopkom proizvodnje zadevnega izdelka. Te informacije so bile kvantitativno in kvalitativno zadostne za podporo izračunu normalne vrednosti in stopnje dampinga. Dejstvo, da pritožnik ni zagotovil natančnih informacij v zvezi s celotno proizvodno verigo zadevnega izdelka v KSA, ne pomeni, da bi se dokazi morali šteti za nezadostne, kot je predlagala vlada KSA. Zahtevati od pritožnika, da zagotovi dodatne in natančnejše informacije, ki mu niso razumno na voljo, bi pomenilo, da se breme izvajanja dejanske preiskave prenese s preiskovalnega organa na pritožnika. Dejansko je odbor v zadevi ZDA – Les iglavcev V poudaril, da je treba zahtevane dokaze predložiti le „v obsegu, v katerem so vložniku razumno na voljo“, in da je namen tega besedila „preprečiti neupravičeno obremenitev vložnika, da predloži informacije, ki mu niso razumno na voljo“ (5). Poleg tega Komisija navaja, da vlada KSA trdi, da je pri informacijah, ki jih je predložil pritožnik, šlo za navajanje sklepov, ki niso bili podprti z dejstvi, vendar pa ne navede natančno, na katere navedbe v pritožbi se sklicuje, temveč podaja zgolj splošno pripombo. Komisija zato ponovno poudarja, da je pritožnik predložil zadostne dokaze o obstoju dampinga, ki upravičujejo začetek preiskave.

(18)

Vlada KSA je v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovila svoje pripombe, ki jih je predložila pred uvedbo začasnih ukrepov glede začetka preiskave. Ponovno je trdila, da pritožba ni izpolnjevala zahtev iz člena 5.2 protidampinškega sporazuma zaradi štirih točk, navedenih v uvodni izjavi 16. Trdila je tudi, da pritožba ni vsebovala informacij, ki so bile pritožniku razumno na voljo in ni zagotovila zadostnih dokazov o dampingu. Natančneje je vlada KSA trdila, da pritožba ni vsebovala informacij o domačih cenah monoetilen glikola, ki naj bi bile pritožniku razumno na voljo. Poleg tega je vlada KSA trdila, da je pritožnik izračunal normalno vrednost na podlagi podatkov, zbranih od dveh proizvajalcev Unije, ki sta umetno napihnila normalno vrednost.

(19)

Komisija se s temi trditvami ni strinjala. Pritožnik je pojasnil, da je bil domači trg v KSA za monoetilen glikol zelo majhen v primerjavi z obsegom izvoza, javno razpoložljive informacije pa so bile omejene. V tem smislu informacije o cenah ne bi bile reprezentativne. Zato je pritožnik računsko določil normalno vrednost za KSA na podlagi stroškov proizvodnje s prištetjem razumnih zneskov za prodajne, splošne in administrativne stroške ter za dobiček. Pritožnik je še pojasnil, da je postopek proizvodnje monoetilen glikola podoben v vseh državah in da ni bilo bistvenih razlik med postopki proizvodnje v Uniji in v KSA. Poleg tega je pritožnik od proizvajalcev Unije pridobil podatke v zvezi z obsegom potrošnje vložkov, potrebnih za proizvodnjo monoetilen glikola, kot so surovine, energija, delo itd. Hkrati je pritožnik pridobil podatke v KSA za vsak vložek, za katerega so bili podatki javno na voljo, za nekatere proizvodne dejavnike, za katere javni podatki niso bili na voljo, pa so bili podatki ocenjeni na razumni podlagi. V oddelku B.2.1.2 pritožbe je pojasnjen vir podatkov za vsak vložek. Normalna vrednost je bila tako računsko določena glede na cene vložkov v KSA na podlagi informacij, ki so bile pritožniku razumno na voljo in so zadostno kazale na obstoj dampinga. Zato so bile te trditve zavrnjene.

1.6 Vzorčenje

(20)

Družba MEGlobal Americas je trdila, da njena vključitev v vzorec proizvajalcev izvoznikov iz ZDA ni bila upravičena, saj je v obdobju preiskave imela le omejeno število pošiljk v Unijo, te pošiljke pa so bile opravljene zaradi nezmožnosti enega od pritožnikov, da dobavi monoetilen glikol družbi MEGlobal Europe GmbH (v nadaljnjem besedilu: MEGlobal Europe).

(21)

Komisija ugotavlja, da družba MEGlobal Americas ni podala pripomb k sklepu o vzorčenju, kaj šele da bi mu ugovarjala, v roku, namenjenem za pripombe, po uradnem obvestilu o sklepu, kot je predpisano v oddelku 5.3.1.1(a) obvestila o začetku. Komisija poudarja, da je bilo vzorčenje opravljeno popolnoma v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe, preiskava pa je bila omejena na razumno število strani na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo v obdobju preiskave, ki ga je bilo mogoče v razpoložljivem času razumno preiskati, obsega domače prodaje vsakega proizvajalca izvoznika in zmožnosti proizvajalcev izvoznikov, da sodelujejo s predložitvijo podatkov za obdobje preiskave. Družbi LCLA in MEGlobal Americas sta bili v obdobju preiskave največja izvoznika v Unijo, ki sta izrazila pripravljenost za vzorčenje. Poleg tega razlog, zakaj strani izvažajo, ni pomemben za sklep o vzorčenju. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(22)

Pritožnik je poudaril, da družba Sasol Chemicals North America LLC (v nadaljnjem besedilu: Sasol) v obrazcu za vzorčenje ni prijavila nobenega izvoza v Unijo v obdobju preiskave, čeprav je bila družba Helm znana kot dolgoročni distributer monoetilen glikola, ki ga proizvaja družba Sasol, po vsem svetu, tudi v Uniji. Nadalje je opozoril, da je družba Helm predložila izpolnjen vprašalnik, v katerem je navedla prodajo zadevnega izdelka s poreklom iz ZDA v Uniji. Zato je pritožnik menil, da je družba Sasol morda opravljala izvoz, namenjen za potrošnjo v Uniji, in je zato prosil Komisijo, naj preveri, ali je bil monoetilen glikol, ki ga je v ZDA proizvedla družba Sasol, izvožen v Unijo prek trgovcev, kot je družba Helm, in posledično oceni, ali je bila tehtana povprečna stopnja dampinga vzorca, uporabljenega za družbo Sasol, upravičena.

(23)

Družba Sasol je v obrazcu za vzorčenje navedla, da je v Unijo izvažala samo prek družbe Helm. Družba Helm je to trditev potrdila in navedla obseg te prodaje. Komisija je sklenila, da ne bo vzorčila družbe Sasol, saj je bil ta obseg manjši od obsega izvoza družb LCLA in MEGlobal Americas. Ker torej družba Sasol kot sodelujoči proizvajalec izvoznik ni bila vključena v vzorec, je protidampinška dajatev, uporabljena zanjo, tehtano povprečje vzorca.

(24)

Družba MEGlobal Americas je v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev iz uvodne izjave 20. Nadalje je trdila, da je bil ocenjeni obseg izvoza monoetilen glikola, ki ga je proizvedla družba Sasol v ZDA in je bil v OP izvožen v Unijo, večji od tistega pri družbi MEGlobal Americas. Trdila je, da je monoetilen glikol, ki ga je proizvedla družba Sasol, skoraj izključno izvažala družba Helm AG. Zato je družba MEGlobal Americas trdila, da odločitev o vzorčenju družbe MEGlobal Americas ni temeljila na točnih podatkih.

(25)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Poleg razlogov, ki so v zvezi s tem pojasnjeni v uvodnih izjavah 21 in 23, je Komisija ugotovila, da podatki, ki jih je zagotovila družba MEGlobal Americas, niso nakazovali vira dobave za družbo Helm AG, medtem ko je družba Helm AG uvažala monoetilen glikol iz ZDA od več proizvajalcev, ne le od družbe Sasol. Trditev je bila zato zavrnjena.

(26)	Ker glede vzorčenja proizvajalcev izvoznikov iz ZDA ni bilo drugih pripomb, so bile začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 61 in 62 začasne uredbe potrjene.

(27)	Ker glede vzorčenja proizvajalcev izvoznikov iz KSA ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 63 in 64 začasne uredbe.

1.7 Obdobje preiskave in obravnavano obdobje

(28)

Združenje CPME je v svojih pripombah k začasni uredbi ponovilo svojo trditev, da obdobje preiskave (v nadaljnjem besedilu: OP), ki ga je izbrala Komisija, ni vključevalo obdobja neposredno pred začetkom preiskave, tj. obdobja julij–september 2020, zato je bila osnovna uredba kršena. Ta trditev je bila zavrnjena iz razlogov, opisanih v uvodni izjavi 70 začasne uredbe.

(29)	Združenje CPME je nadalje trdilo, da bi vključitev tega obdobja pokazala, da znatne škode ni bilo, vendar ni predložilo dokazov v zvezi s tem. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(30)	Ker glede obdobja preiskave in obravnavanega obdobja ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 68 začasne uredbe.

1.8 Razkritje

(31)

Komisija je 13. septembra 2021 vse zainteresirane strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz monoetilen glikola s poreklom iz KSA in ZDA (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju. Komisija je prejela pripombe pritožnika, vlade KSA, družb SABIC, MEGlobal Americas, LCLA, EMPC, Helm, Oxyde, Tricon in Arteco ter združenja CPME. Na podlagi teh pripomb je Komisija spremenila nekatere premisleke, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev, in je 4. oktobra 2021 o tem obvestila vse zainteresirane strani (v nadaljnjem besedilu: dodatno dokončno razkritje).

(32)	Po dokončnem razkritju in dodatnem dokončnem razkritju je bila zainteresiranim stranem odobrena možnost zaslišanja v skladu z določbami točke 5.7 obvestila o začetku. Zaslišanja so potekala z družbami SABIC, MEGlobal Americas in LCLA.

2. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1 Trditve glede obsega izdelka

(33)

Družba SABIC je ponovila svojo trditev, da je bil nespecificiran monoetilen glikol drugorazredni izdelek z nižjo ceno v primerjavi z monoetilen glikolom najvišje kakovosti, trg za nespecificiran monoetilen glikol pa je bil mnogo manjši kot za monoetilen glikol najvišje kakovosti. Iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 79 začasne uredbe, je bila ta trditev zavrnjena.

(34)	Družba SABIC je v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev, da bi Komisija morala izključiti nespecificiran monoetilen glikol iz obsega preiskave iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 33. Družba SABIC je navedla, da Komisija teh trditev ni obravnavala.

(35)	Komisija se s to trditvijo ni strinjala. V uvodni izjavi 79 začasne uredbe je jasno pojasnila razloge za zavrnitev trditve.

(36)	Ker glede obsega izdelka ni bilo drugih pripomb, so bile začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 71 do 79 začasne uredbe potrjene.

3. DAMPING

3.1 Kraljevina Saudova Arabija

3.1.1 Splošno

(37)

Družba EMPC je trdila, da je Komisija v uvodni izjavi 80 začasne uredbe družbo SABIC navajala kot edino skupino družb s šestimi proizvodnimi subjekti v KSA. Družba EMPC je poudarila, da je bila družba Yanpet skupno podjetje povezane družbe družbe ExxonMobil (Mobil Yanbu Petrochemical Company Inc) in družbe SABIC v razmerju 50/50, niti družba EMPC niti nobena druga povezana družba družbe ExxonMobil (v nadaljnjem besedilu: ExxonMobil) pa ni bila del skupine družb SABIC. Poleg tega je navedla, da medtem ko je družba Yanpet vodila proizvodnjo, je vse poslovne odločitve in odločitve glede oblikovanja cen za obseg proizvodnje monoetilen glikola družbe ExxonMobil sprejemala izključno družba ExxonMobil, vse poslovne odločitve in odločitve glede oblikovanja cen za obseg proizvodnje monoetilen glikola družbe SABIC pa je sprejemala izključno družba SABIC. Dodala je še, da sta bili družbi EMPC in SABIC konkurentki in da je bila v skladu z uvodnimi izjavami 80 do 86 začasne uredbe stopnja dampinga na ravni države za KSA izračunana na podlagi normalne vrednosti dobičkonosne domače prodaje družbe SABIC. Z začasno uredbo je bila torej protidampinška dajatev uvedena na obseg prodaje družbe ExxonMobil na podlagi normalne vrednosti, določene ob upoštevanju domače prodaje družbe SABIC, in izvozne cene, ki je delno temeljila na izvozu družbe SABIC. Zato za družbo EMPC velja protidampinška dajatev, izračunana na podlagi podatkov od nepovezanega konkurenta, četudi ni tveganja izogibanja med družbama SABIC in EMPC.

(38)

Po mnenju Komisije je družba EMPC povezana z družbo SABIC na podlagi člena 127(1)(g) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (6), saj skupaj neposredno ali posredno nadzorujeta tretjo osebo. Nesporno je družba Yanpet skupno podjetje, katerega delnice so enakovredno razdeljene med družbi SABIC in ExxonMobil. Družbi EMPC in SABIC sta enakovredno zastopani v upravnem odboru družbe Yanpet, saj sta obe imenovali direktorje družbe Yanpet. To jasno kaže, da jo družbi SABIC in ExxonMobil skupaj in neposredno nadzorujeta. Kar zadeva trditev, da družbi SABIC in ExxonMobil delujeta neodvisno in da ni tveganja izogibanja, Komisija ugotavlja, da družba EMPC te trditve ni utemeljila, ampak je zgolj navedla trditve. Trditev je zato zavrnjena, Komisija pa za namene te preiskave družbi SABIC in ExxonMobil šteje za povezani stranki.

(39)	Poleg tega je po mnenju družbe EMPC Komisija kršila njeno pravico do obrambe, saj družba EMPC ni imela vpogleda v izračun normalne vrednosti in izvozne cene družbe SABIC.

(40)

Ker je Yanpet skupno podjetje v razmerju 50/50 z družbo SABIC, je prejelo isto individualno protidampinško dajatev kot skupina SABIC. Kot je pojasnjeno v posebnem razkritju, Komisija v skladu s splošno prakso varovanja poslovnih skrivnosti družbi EMPC ne more razkriti zaupnih poslovnih informacij, ki pripadajo družbi SABIC (kot je na primer prodaja družbe SABIC na domačem trgu).

(41)

Družba EMPC je v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovila svoje trditve iz uvodne izjave 37. Poleg tega je družba EMPC napačno trdila, da je Komisija v uvodni izjavi 38 navedla, da je opis družbe EMPC o skupnem podjetju Yanpet temeljil le na preprostih trditvah. Dejansko je Komisija navedla, da je trditev družbe EMPC o odsotnosti tveganja izogibanja temeljila le na preprostih trditvah. Poleg tega je družba EMPC trdila, da v skladu s sporazumom o trženju med družbama EMPC in Yanpet družbi EMPC in SABIC povsem neodvisno tržita in prodajata monoetilen glikol, ki ga proizvaja družba Yanpet.

(42)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 38, je družba Yanpet skupno podjetje, ki ga skupaj in neposredno nadzorujeta družbi SABIC in ExxonMobil. Poleg tega nekatere določbe sporazuma o trženju med družbama EMPC in Yanpet kažejo, da obstaja veliko tveganje izogibanja, če bi družbi SABIC in EMPC prejeli različne individualne dajatve. Podrobna pojasnila so bila družbi EMPC zagotovljena v posebnem razkritju, ki je vsebovalo zaupne informacije.

(43)	Poleg tega je družba EMPC ponovila svoje pripombe iz uvodne izjave 39 brez predložitve morebitnih novih elementov.

(44)	Iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 40, je bila ta trditev zavrnjena.

3.1.2 Normalna vrednost

(45)	Komisija je prejela pripombe družbe SABIC, vlade KSA in družbe EMPC.

(46)	Družba SABIC, vlada KSA in družba EMPC so izpodbijale prilagoditev vrednosti propana, kot je opisana v uvodnih izjavah 87 do 94 začasne uredbe. Družba SABIC se je sklicevala na ugotovitve Komisije v odobritvi združitve družb SABIC in Saudi Aramco (Zadeva M.9410 – SAUDI ARAMCO/SABIC) (7).

(47)

Komisija je ponovno ocenila svoje začasne ugotovitve. Komisija je opozorila, da je bil v sklepu o odobritvi koncentracije družb Saudi Aramco in SABIC priznan neobstoj odnosa med družbama pred nakupom 70 % delnic v družbi SABIC v skladu z določbami Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (8). Ker ni bilo drugih informacij, da prodaja surovin sicer ne bi potekala pod običajnimi tržnimi pogoji, je Komisija zato v zvezi s tem popravila določitev normalne vrednosti za družbo SABIC tako, da je uporabila sporočene stroške propana. Iz tega sledi, da je normalna vrednost temeljila na tehtanem povprečju cen celotne domače prodaje v OP kot obsegu prodaje, izvedene po neto prodajni ceni, enaki ali višji od izračunanih stroškov proizvodnje, ki je predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje.

(48)

Nadalje je družba SABIC trdila, da ker je Komisija, kot je opisano v uvodni izjavi 80 začasne uredbe, preučila tako domačo prodajo kot izvoz v Unijo na ravni skupine družb, bi morala upoštevati stroške vseh povezanih proizvajalcev pri določitvi, ali je bila domača prodaja dobičkonosna. Trdila je, da Komisija ni mogla primerjati domače prodaje in izvoza vseh proizvajalcev, kot da ti predstavljajo en sam subjekt, hkrati pa oceniti dobičkonosnosti na ravni posameznega proizvajalca.

(49)	Komisija se s to trditvijo ne strinja. Ne bi bilo primerno oceniti dobičkonosnosti domače prodaje glede na stroške proizvodnje družb, ki ne prodajajo na domačem trgu, v preiskavi pa je bilo ugotovljeno, da ne prodajajo vsi proizvodni subjekti monoetilen glikola na domačem trgu.

(50)

Družba EMPC je v svojih pripombah po dokončnem razkritju prosila Komisijo, naj potrdi, (i) da je uporabila vse dejanske proizvodne stroške, tudi dejanske stroške surovine za proizvodnjo etilena, kot so jo sporočili proizvajalci izvozniki iz KSA, in (ii) da stroškov ni prilagajala stroškom nobene surovine.

(51)	Komisija je potrdila, da so bili pri izračunu normalne vrednosti uporabljeni sporočeni stroški proizvodnje, vključno s sporočenimi stroški surovine za proizvodnjo etilena. Dejansko Komisija ni prilagajala stroškov nobene surovine.

(52)	Družba SABIC je v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev iz uvodne izjave 48, pri čemer ni predložila morebitnih novih elementov.

(53)	Iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 49, je bila ta trditev zavrnjena.

(54)

Pritožnik se v svojih pripombah po dokončnem razkritju ni strinjal z odločitvijo Komisije, da uporabi ceno propana, ki jo je sporočila družba SABIC, kot je navedeno v uvodni izjavi 47. Pritožnik je trdil, prvič, da se pri protidampinških preiskavah uporablja osnovna uredba in ne uredba ES o združitvah, ki ima drugačna merila in drugačne funkcije. Ker se torej uporabljajo različna pravna merila, je bil prenos ugotovitev iz enega pravnega okvira v drugega nelogičen in nezakonit. Drugič, trdil je, da ker je ceno določila vlada KSA, običajni preudarki v zvezi s pojmom cene po običajnih tržnih pogojih niso veljali. Tretjič, trdil je, da je bilo sprejetje fiksne cene propana družbe SABIC, ki ni bila „normalna“ in ni razumno odražala dejanskih stroškov, v nasprotju s členom 2(5) osnovne uredbe. Četrtič, nadalje je trdil, da je Komisija v preiskavah proti Rusiji prilagodila ceno plina, ki jo je prav tako določila vlada, zato je bila uporaba drugačnih meril za KSA kot za Rusijo v preiskavah trgovinske zaščite diskriminatorna. Petič, trdil je, da v zadevi M.9410 ni bilo ugotovitev v zvezi s propanom. Šestič, trdil je, da je bil v sklepu o združitvi priznan obstoj vertikalne integracije v zvezi z zgornjim in spodnjim delom vrednostne verige etilen glikola, vendar v sklepu o združitvi ni bila obravnavana narava vertikalne povezave, tj. ali je dobava izdelkov iz zgornjega dela verige med družbama Saudi Aramco in SABIC potekala pod običajnimi tržnimi pogoji. Navedel je, da je Komisija preiskovala zgolj, ali bi ta vertikalna povezava verjetno privedla do morebitnih omejevanj dostopa do trga. Nazadnje je pritožnik trdil, da sta bili družbi Saudi Aramco in SABIC povezani družbi, njune transakcije pa niso bile v običajnem poteku trgovanja.

(55)

Komisija se s tem ni strinjala in je potrdila svoje ugotovitve, da je bila uporaba cene propana, ki jo je sporočila družba SABIC, v tem primeru ustrezna. Zlasti v sklepu o združitvi niso bile obravnavane narava vertikalne povezave med družbama in odločitve glede oblikovanja cen, povezane z operacijami obeh družb v OP. V sklepu je na primer navedeno, da „bi vsako vsebinsko usklajevanje dejavnosti družbe SABIC z dejavnostmi družbe Saudi Aramco predstavljalo velik izziv in bi se izvajalo brez podrobnega poznavanja odločitev družbe SABIC o oblikovanju cen, njenih strank ali splošne strategije“ (uvodna izjava 12) in da so „poslovne povezave med stranema omejene ter se izvajajo pod običajnimi tržnimi pogoji, strani pa sta predložili dokaze, ki to dokazujejo, vsaj na vertikalno prizadetih trgih, na katerih družba Saudi Aramco ali družba SABIC delujeta kot dobaviteljici druga druge“ (uvodna izjava 14). Zato je Komisija potrdila svojo oceno, kot je navedena v uvodni izjavi 47 te uredbe.

(56)	Ker glede določitve normalne vrednosti ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 81 do 93 začasne uredbe, ki so bili popravljeni, kot je navedeno v uvodni izjavi 47 te uredbe.

3.1.3 Izvozna cena

(57)	Komisija je prejela pripombe družb SABIC in EMPC glede določitve izvozne cene.

(58)

Družba SABIC je opozorila, da je bila analiza Komisije pomanjkljiva, saj je izvozno ceno štela za nezanesljivo zgolj na podlagi obstoja odnosa med družbama. Družba SABIC se je sklicevala na poročilo odbora v zadevi ZDA – Cevni materiali za naftovode (Koreja) (9). Po navedbah družbe SABIC je odbor ugotovil, da člen 2.3 protidampinškega sporazuma, ki odraža člen 2(9) osnovne uredbe, ne nalaga zahteve za določitev zanesljivosti izvozne cene in da preiskovalnim organom ne dovoljuje, da računsko določijo izvozno ceno, kadar koli obstaja povezava. Družba SABIC je v svoji zaupni predložitvi zagotovila dodatne informacije, vključno s pojasnili o svojem notranjem določanju cen med povezanimi subjekti.

(59)

Komisija je ugotovila, da pojasnila družbe SABIC glede notranjega določanja cen med povezanimi subjekti ne upravičujejo odstopanja od uporabe člena 2(9). Ta ocena je bila družbi SABIC razkrita v posebnem razkritju zanjo, saj vključuje zaupne poslovne informacije. Komisija je na podlagi svoje ocene sklenila, da je bila v obravnavani zadevi izvozna cena nezanesljiva zaradi povezave med izvoznikom, trgovcem in uvoznikom. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(60)

Nadalje je družba SABIC trdila, da izvozna cena ne bi smela biti računsko določena na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe, za transakcije med povezanimi strankami, zlasti za prodajne, splošne in administrativne (PSA) stroške in dobiček, pa ne bi smele biti opravljene prilagoditve, glede na dejstvo, da je Komisija damping ocenila na „ravni skupine družb“ in da so bili vključeni savdski proizvajalci izvozniki. Družba SABIC je tako trdila, da mora izvozna cena temeljiti na dejanskih izvoznih cenah po odštetju vseh preverjenih prodajnih stroškov.

(61)

Komisija je navedla, da je bila stopnja dampinga dejansko izračunana na ravni skupine družb v smislu, da so vsi povezani subjekti prejeli isto individualno stopnjo dampinga, vse ustrezne izvozne transakcije in domača prodaja pa so bile upoštevane za izračun stopnje dampinga. To je neodvisno od dejstva, da je bilo treba v obravnavani zadevi izvozne cene prilagoditi na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe, saj je bila izvozna cena nezanesljiva zaradi povezave med izvoznikom in uvoznikom. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(62)

Družbi SABIC in EMPC sta izpodbijali uporabo stopnje dobička v višini 6,89 % s strani Komisije, ki je bila določena v protidampinški preiskavi v zvezi s PVA s poreklom iz Kitajske (10), zaradi zaupnosti podatkov sodelujočih uvoznikov. Družba SABIC je Komisijo zaprosila, naj uporabi informacije v zvezi z dobičkonosnostjo družb SABIC Petrochemicals B.V (v nadaljnjem besedilu: SPC) in SABIC Italia (v nadaljnjem besedilu: SI), ki je bila preverjena. Družbi SABIC in EMPC sta trdili, da stopnja dobička, ki jo je uporabila Komisija, ni bila razumna v smislu člena 2(9) osnovne uredbe, saj se je nanašala na drugačen izdelek, uvoz iz druge države in drugačno časovno obdobje. Družba SABIC je še navedla, da stopnja dobička, ki jo je uporabila Komisija, ni odražala dejanskih funkcij in tveganj družb SPC in SI.

(63)

Stopnja dobička povezanega uvoznika in/ali povezanega trgovca po mnenju Komisije ni razumna, saj nanjo vpliva povezava z družbami, od katerih kupujejo monoetilen glikol. V skladu s členom 2(9) osnovne uredbe se šteje za primerno, da se zaradi preprečitve kakršnih koli izkrivljajočih učinkov, ki bi lahko izhajali iz transferne cene, uporabi razumna stopnja dobička, neodvisna od dejanskega dobička na podlagi transferne cene. Poleg tega je Komisija po uvedbi začasnih ukrepov nameravala organizirati navzkrižna preverjanja na daljavo z dvema sodelujočima uvoznikoma, vendar nista bila dosegljiva, kot je navedeno v uvodni izjavi 8. Ker torej v spisu ni bilo nobenih alternativnih podatkov, ki bi jih bilo mogoče uporabiti, se je Komisija odločila uporabiti stopnjo dobička, uporabljeno v začasni fazi, kot je opisano v uvodni izjavi 97 začasne uredbe.

(64)	Družba SABIC je še trdila, da je odštetje stopnje dobička nepovezanega uvoznika od prodaje, opravljene prek povezanega uvoznika (družbe SPC), in od prodaje, za katero je trgovinski račun izdal trgovec v Uniji (družba SI), privedlo do podvajanja.

(65)

Komisija je navedla, da sta se ti stopnji dobička upoštevali za različne namene in sta se odšteli ločeno. Izvozna cena za izvoz prek povezanega uvoznika v Uniji je bila računsko določena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe na podlagi cene, po kateri so bili uvoženi izdelki prvič preprodani neodvisnemu kupcu ali družbi SI. V teh primerih je bila opravljena prilagoditev za nastali dobiček, da bi se določila zanesljiva izvozna cena. Nasprotno pa je bila provizija za povezanega trgovca v Uniji, ki je izvajal funkcijo trgovca, ki dela na podlagi provizije, odšteta v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe, kot je podrobneje obravnavano v uvodni izjavi 79. Trditev je bila zato zavrnjena.

(66)

V izpolnjenem vprašalniku je družba SPC vse PSA-stroške razporedila na podlagi prihodkov od prodaje. Družba SABIC je po začasnem razkritju navedla, da ker je bila družba SPC tako proizvajalec kot tudi distributer ter je bila večina njene delovne sile in zadevnih dejavnosti povezana s proizvodnjo kemikalij in polimerov, bi bilo treba PSA-stroške prerazporediti po eni strani k izdelkom, ki jih je proizvedla družba SPC, in po drugi strani k izdelkom iz monoetilen glikola, s katerimi se je trgovalo. Nadalje je bilo navedeno, da je ta metodologija razporeditve točneje odražala porazdelitev stroškov.

(67)

Med navzkrižnimi preverjanji na daljavo družba SABIC ni trdila, da njena razporeditev PSA-stroškov ni bila točna. Ker so navzkrižna preverjanja na daljavo potekala na podlagi prvotno predložene metode razporeditve, Komisija ni mogla navzkrižno preveriti novo predložene preglednice in več novih ključev razporeditve, ki so bili uporabljeni v zvezi s tem. Zato se ta trditev zavrne.

(68)

Družba SABIC je v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev iz uvodne izjave 58, da odnos med povezanimi družbami ni vplival na izvozno ceno, plačano proizvajalcem, proizvajalcem pa so bile plačane dejanske cene, ki so jih plačale nepovezane stranke v Uniji po odštetju vseh nastalih prodajnih stroškov. To trditev je ponovila tudi vlada KSA. Družba SABIC je v zaupni različici svojih pripomb v zvezi s tem predložila sporazum o trženju med družbo SABIC in enim od povezanih proizvajalcev.

(69)

Komisija je ugotovila, da ta sporazum ni obsegal prodaje v Unijo. Četudi bi pogoji tega sporazuma veljali za prodajo družbe SABIC na trgu Unije, se ocena Komisije v uvodni izjavi 59 s tem ni spremenila. Nadaljnje podrobnosti v zvezi z oceno Komisije so bile družbi SABIC razkrite v posebnem razkritju zanjo, saj vključujejo zaupne poslovne informacije.

(70)

Družbi SABIC in EMPC ter vlada KSA so v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovile svojo trditev iz uvodne izjave 62 v zvezi s 6,89-odstotno stopnjo dobička, ki jo je uporabila Komisija. Po trditvah družbe SABIC ni držalo, da v spisu ni bilo alternativnih podatkov, saj je družba SABIC predložila dva neodvisna nabora podatkov, ki bi ju Komisija lahko uporabila za določitev stopnje dobička nepovezanih uvoznikov.

(71)

Omeniti je treba, da je bil prvi nabor podatkov poročilo družbe Deloitte, ki ga je družba SABIC predložila samo v zaupni različici svojih pripomb. Hkrati je bila v poročilu izračunana povprečna stopnja dobičkonosnosti 17 družb, ki so bile opredeljene kot primerljive z družbami SABIC v obdobju med letoma 2016 in 2018. Samo pet od teh družb je imelo sedež v Uniji. Med temi petimi družbami iz Unije je samo ena bila izvoznica, druge so se ukvarjale z distribucijo in prodajo kemikalij. Poleg tega je bila glede na to poročilo povprečna stopnja dobičkonosnosti uvoznika s sedežem v Uniji v obdobju 2016–2018 višja od 6,89-odstotne stopnje dobičkonosnosti, ki jo je uporabila Komisija. Drugi nabor podatkov pa so dejansko bile finančne informacije štirih družb, ki so po trditvah družbe SABIC bile distributerji. Glede meril, ki jih je pri izboru teh družb uporabila družba SABIC, niso bile predložene informacije. Zato je Komisija menila, da je stopnja dobička, ki je bila uporabljena v začasni fazi, kot je opisano v uvodni izjavi 97 začasne uredbe, najbolj razumen vir podatkov, ki so na voljo v spisu.

(72)

Družba SABIC je v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev iz uvodne izjave 66, da bi Komisija morala uporabiti popravljene PSA-stroške družbe SPC. To trditev je ponovila tudi vlada KSA. Družba SABIC je trdila, da ker je bila družba SPC hkrati proizvajalec in distributer, večina njene delovne sile in zadevnih dejavnosti pa je bila povezana s proizvodnjo kemikalij in polimerov, je bilo primernejše razporediti PSA-stroške k izdelkom, ki jih je proizvajala družba SPC, ter k monoetilen glikolu in drugim izdelkom, s katerimi se je trgovalo, na podlagi števila zaposlenih v različnih dejavnostih. Poleg tega je družba SABIC trdila, da Komisiji ni bilo treba navzkrižno preverjati nove metodologije razporeditve, saj je bil uporabljen samo en razporeditveni ključ, ter da je Komisija navzkrižno preverjala podatke o PSA-stroških in podatke o zaposlenosti med navzkrižnimi preverjanji na daljavo.

(73)

Kadar se razporeditev vseh PSA-stroškov izvede na podlagi prihodkov od prodaje, Komisiji ni treba podrobneje navzkrižno preverjati stroškov, sporočenih za prodajo zadevnega izdelka na trgu Unije, saj se isti odstotek PSA-stroškov razporedi k prodaji vseh izdelkov na vseh trgih. Če pa se uporabi drugačna metodologija, nastane tveganje, da bodo PSA-stroški zadevnega izdelka, ki se prodaja na trgu Unije, razporejeni napačno. V tem primeru Komisija podrobno navzkrižno preverja sporočene PSA-stroške. Tako je tudi v primeru popravljenih PSA-stroškov, ki jih je predložila družba SABIC. Po novi metodologiji je družba SABIC popravila več PSA-stroškov, kot so stroški oglaševanja, stroški pospeševanja trgovine, drugi stroški (kot so terjatve, slabe terjatve itd.), finančni stroški in stroški prihodkov. Vendar so tovrstni stroški bolj povezani z vrednostjo prodaje izdelkov kot s številom zaposlenih, vključenih v dejavnosti prodaje monoetilen glikola. Trditev je bila zato zavrnjena.

(74)

Družba SABIC je v svojih pripombah po dokončnem razkritju trdila, da odštetje teoretične provizije za prodajo, izvedeno prek družbe SI, pomeni dvojno štetje. Prvič, trdila je, da je Komisija kršila člen 2(9), ker je izvozno ceno računsko določila na podlagi cene, po kateri so bili uvoženi izdelki prvič preprodani družbi SI kot povezanemu trgovcu. Drugič, trdila je, da družba SI ni trgovec, temveč distributer in zato prilagoditev na podlagi člena 2(10)(i) ni upravičena. Nazadnje je trdila, da je praksa Komisije izvesti prilagoditev samo enkrat, tudi kadar je več povezanih strank.

(75)

Komisija se s tem ni strinjala. Nesporno je, da za zadevni prodajni kanal družba SABIC prodaja zadevni izdelek neodvisnim strankam v Uniji prek povezanih družb, ki delujejo kot uvozniki in za svoje dejavnosti prejemajo provizijo. Zato je Komisija morala najprej določiti zanesljivo izvozno ceno na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe, nato pa izvozno ceno prilagoditi za provizijo, ki jo je plačala družba SABIC, na podlagi člena 2(10)(i) osnovne uredbe. Kar zadeva računsko določitev izvozne cene na podlagi člena 2(9), je Komisija od cene pri nadaljnji prodaji prvi neodvisni stranki odštela PSA-stroške družbe SPC ter razumen znesek dobička, ki ga običajno dosega neodvisen uvoznik. Za obravnavo provizije, ki jo je družba SABIC plačala za to prodajo v Unijo, je Komisija odštela PSA-stroške družbe SI in razumen znesek dobička. Vprašanje, ali je družba SI označena kot distributer ali trgovec, ne odvrača od dejstva, da družba SI prejema provizijo od družbe SABIC za zadevno prodajo, zato je prilagoditev na podlagi člena 2(10)(i) upravičena. Komisija brez poseganja v zgoraj navedeno ugotavlja, da na podlagi informacij, ki jih je zagotovila družba SABIC, družba SPC prejema tudi provizijo od družbe SABIC za prodajo, ki jo izvaja v Uniji. Komisija je menila, da dodatna prilagoditev za to provizijo ne bi bila razumna, zlasti glede na dejstvo, da so bili PSA-stroški in razumen dobiček za družbo SPC že odšteti pri računski določitvi izvozne cene na podlagi člena 2(9). Dodatna prilagoditev na podlagi člena 2(10)(i), s katero bi se upoštevala provizija, ki jo je plačala družba SABIC, bi zato lahko privedla do dvojnega štetja in se zato ni izvedla. Komisija meni, da računska določitev in prilagoditev, izvedeni na podlagi člena 2(9) oziroma 2(10)(i), privedeta do cene, ki bi bila dosežena, če bi se prodaja izvajala med neodvisnimi družbami. Trditev se zato zavrne.

(76)	Ker glede določitve izvozne cene ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 95 do 97 začasne uredbe.

3.1.4 Primerjava

(77)	Komisija je od družbe SABIC prejela pripombe o primerjavi izvozne cene in normalne vrednosti.

(78)	Družba SABIC je trdila, da je odštetje tako provizij, plačanih za pokritje PSA-stroškov ter dobička družb SPC in SI, kot tudi popravkov za PSA-stroške in dobiček teh dveh družb privedlo do podvajanja.

(79)

Komisija je v začasni fazi na podlagi člena 2(10)(i) osnovne uredbe odštela PSA-stroške in razumen dobiček od prodajne cene družbe SI. Ugotovljeno je bilo, da družba SI opravlja funkcije posrednika, ki dela na podlagi provizije. Družba SI je kupovala in preprodajala zadevni izdelek nepovezanim strankam v Uniji ter prejemala provizijo za to prodajo od proizvajalca izvoznika. Hkrati je Komisija na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe odštela PSA-stroške in razumen dobiček od prodajnih cen družbe SPC. Vendar sta tako družba SI kot tudi družba SPC med popravke na svojih seznamih prodaje vključili provizije, ki jih je proizvajalec izvoznik plačal obema družbama. Dejansko je torej prišlo do podvajanja. Čeprav dejansko plačane provizije po mnenju Komisije niso bile razumne in je nanje vplival odnos med družbo SI in družbo SPC ter proizvajalcem izvoznikom, se je Komisija strinjala, da te provizije ne bi smele biti odštete poleg že opravljenih prilagoditev. Znesek teh provizij, ki so ga povezane prodajne družbe sporočile kot prihodek, torej ni bil odštet kot popravek od prodajnih cen družb SI in SPC.

(80)	Družba SABIC je nadalje trdila, da je vključitev nespecificiranega monoetilen glikola pod isto kontrolno številko izdelka kot monoetilen glikol najvišje kakovosti gotovo izkrivila izračun dampinga.

(81)

Komisija je na začetku preiskave družbo SABIC zaprosila, naj nespecificiran monoetilen glikol, ki ne izpolnjuje meril za monoetilen glikol s čistostjo, primerno za proizvodnjo vlaken (vrsta A), v izpolnjenem vprašalniku sporoči kot monoetilen glikol s čistostjo, ki ni primerna za proizvodnjo vlaken (vrsta B). Vendar je družba SABIC vso prodajo v Unijo v obdobju preiskave sporočila kot monoetilen glikol s čistostjo, primerno za proizvodnjo vlaken. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(82)	Družba SABIC je v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev, da je prišlo do dvojnega štetja med pristojbino za trženje, PSA-stroški ter dobičkoma družb SPC in SI. To trditev je ponovila tudi vlada KSA.

(83)	Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 79, je Komisija zadevno dvojno štetje popravila. Podrobna pojasnila so bila družbi SABIC zagotovljena v posebnem razkritju, saj so vsebovala zaupne informacije.

(84)	Družba SABIC je v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev iz uvodne izjave 80, pri čemer v zvezi s tem ni predložila nobenih novih informacij.

(85)	Iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 81, je bila ta trditev zavrnjena.

(86)	Ker glede primerjave ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 102 in 103 začasne uredbe, ki so bili prilagojeni, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 79 te uredbe.

3.1.5 Stopnja dampinga

(87)	Komisija je ugotovila tiskarsko napako v dokumentaciji izračuna, zaradi katere več prodajnih transakcij družbe SI nenamerno ni bilo vključenih v izračun. Napaka je bila ustrezno popravljena.

(88)	Kot je opisano v uvodnih izjavah 47, 79 in 87, so bili po trditvah, ki jih je sprejela Komisija, spremenjeni nekateri elementi normalne vrednosti in izvozne cene.

(89)

Zato so dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

Družba	Dokončna stopnja dampinga (v %)
Saudi Kayan Petrochemical Company (Saudi Kayan)	7,7
Yanbu National Petrochemical Company (Yansab)	7,7
Eastern Petrochemical Company (Sharq)	7,7
Saudi Yanbu Petrochemical Company (Yanpet)	7,7
Arabian Petrochemical Company (Petrokemya)	7,7
Jubail United Petrochemical Company (United)	7,7
Vse druge družbe	7,7

3.2 Združene države Amerike

3.2.1 Normalna vrednost

(90)	Komisija je prejela pripombe družb MEGlobal Americas in LCLA.

(91)	Družba MEGlobal Americas je trdila, da mora normalna vrednost temeljiti na celotni domači prodaji monoetilen glikola (vrsta izdelka A in B), čeprav je družba MEGlobal Americas v obdobju preiskave v Unijo prodajala samo eno vrsto izdelka monoetilen glikola.

(92)

Komisija je opozorila, da je treba v izračunu za določitev normalne vrednosti upoštevati kontrolno številko izdelka, da se lahko primerjajo identične vrste monoetilen glikola. Ker družba ni izvažala izdelka vrste B, domača prodaja izdelka vrste B ni bila upoštevana pri izračunu normalne vrednosti izdelka vrste A. Trditev je bila zato zavrnjena.

(93)

Družba MEGlobal Americas je še trdila, da Komisija ni upoštevala učinkov pandemije COVID-19 na domače cene. Družba MEGlobal Americas je trdila, da je Komisija napihnila tržno vrednost monoetilen glikola, tako da ni upoštevala prodaje, opravljene v času velike nestanovitnosti tržnih cen zaradi pandemije COVID-19. Trdila je, da je bil del domače prodaje, ki po ugotovitvah ni nastopal v običajnem poteku trgovanja, opravljen v maju in juniju leta 2020, ko so povprečne prodajne cene monoetilen glikola padle zaradi obveznih splošnih omejitev gibanja v različnih delih sveta, tudi v ZDA. Po navedbah družbe MEGlobal Americas je ugotovitev, da ta prodaja ni nastopala v običajnem poteku trgovanja, pomenila kršitev člena 2(4) osnovne uredbe in člena 2.2.1 protidampinškega sporazuma, ki narekujeta, da se prodaja lahko obravnava, kot da ne nastopa v običajnem poteku trgovanja, samo če se taka prodaja izvaja „znotraj daljšega obdobja“. Družba MEGlobal Americas je trdila, da ta pogoj ni bil izpolnjen, ker se je nedobičkonosna prodaja izvajala samo v obdobju dveh mesecev, kar je krajše od šestmesečnega obdobja, določenega v členu 2(4) osnovne uredbe, in je Komisijo prosila, naj to prodajo vključi v določitev normalne vrednosti.

(94)

Komisija je ugotovila, da pripomba družbe MEGlobal Americas temelji na nepravilni razlagi člena 2(4) osnovne uredbe. Dejansko ta člen določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se nedobičkonosna prodaja zanemari pri določitvi normalne vrednosti, Komisiji pa omogoča, da ne upošteva nedobičkonosne prodaje, kadar se ta izvaja „znotraj daljšega obdobja v znatnih količinah“. Člen 2(4) osnovne uredbe nadalje pojasnjuje, da je daljše obdobje običajno eno leto, vendar ni v nobenem primeru krajše od šestih mesecev. Izraz „znotraj“ nakazuje, da mora Komisija preiskati nedobičkonosno prodajo v okviru obdobja preiskave, ki običajno traja eno leto, v nobenem primeru pa ni krajše od šestih mesecev. V nasprotju s trditvijo družbe v členu 2(4) osnovne uredbe ne piše „v daljšem obdobju“ ali „za daljše obdobje“, zato se z njim od Komisije ne zahteva, da zanemari zgolj tisto nedobičkonosno prodajo, ki je bila opravljena v običajno enem letu ali v najmanj šestih mesecih. V obravnavani zadevi je Komisija preiskala prodajo v okviru daljšega obdobja enega leta (tj. obdobja preiskave), torej je ravnala skladno s členom 2(4) osnovne uredbe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(95)

Komisija je prejela tudi pripombe družbe LCLA, ki je trdila, da mora Komisija odšteti prihodek od prodaje stranskih proizvodov od stroškov proizvodnje monoetilen glikola družbe LCLA. Po mnenju družbe LCLA je praksa Komisije, da odšteje prihodek od stranskih proizvodov od stroškov proizvodnje zadevnega izdelka, ter se je v zvezi s tem sklicevala na protidampinški postopek v zvezi z uvozom oksalne kisline s poreklom iz Kitajske (11). Zato je družba LCLA zaprosila Komisijo, naj odšteje prihodke od prodaje stranskih proizvodov od stroškov proizvodnje monoetilen glikola.

(96)

Komisija je po uvedbi začasnih ukrepov nadalje preiskala, ali je družba LCLA predložila popolne informacije za prikaz, da bi se vsi prihodki od prodaje stranskih proizvodov mogli in morali odšteti od stroškov proizvodnje monoetilen glikola. Medtem ko Komisija priznava, da je družba prihodke od prodaje stranskih proizvodov v svojih revidiranih računovodskih izkazih knjižila med prihodki od drugih storitev, pa Komisija ne more prezreti dejstva, da družba ni razkrila količin stranskih proizvodov, ki so bili proizvedeni in prodani v obdobju preiskave. Družba LCLA je proizvodnjo monoetilen glikola začela dva meseca pred obdobjem preiskave in je zato tudi v navedenem obdobju ustvarjala stranske proizvode. Od stroškov proizvodnje monoetilen glikola v obdobju preiskave bi bilo treba odšteti samo količino stranskih proizvodov, ustvarjenih v obdobju preiskave, ustreznih informacij pa v spisu ni. Poleg tega družba ni zagotovila podrobnih informacij o računovodskih pravilih v zvezi z zalogami stranskih proizvodov. Medtem ko je družba LCLA trdila, da ni mogla izolirati izključno stroškov proizvodnje stranskih proizvodov, Komisija opozarja, da ti stranski proizvodi nastanejo ob določenem trenutku v postopku proizvodnje monoetilen glikola in bi zato bila mogoča razporeditev glede na količino ustvarjenega izdelka, kot je bila mogoča za druge proizvajalce monoetilen glikola. Poleg tega Komisija ne more sprejeti preprostih trditev, da taka razporeditev ni mogoča, ne da bi si družba prizadevala zagotoviti razumno metodologijo razporeditve, medtem ko so druge družbe to storile. Komisija je nadalje ugotovila, da so bile težave s stroški in ustrezno ceno stranskih proizvodov. Glede na zaupnost te trditve so bile nadaljnje podrobnosti iz ocene Komisije družbi LCLA razkrite v posebnem razkritju zanjo, saj vključujejo zaupne poslovne informacije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(97)

Družba MEGlobal Americas je v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev iz uvodne izjave 91. Družba MEGlobal Americas je trdila, da razlikovanje med kontrolnima številkama izdelka A in B ni upoštevno za monoetilen glikol, ki ga proizvaja in prodaja družba MEGlobal Americas, saj se vrsta B ni proizvajala namerno.

(98)

Družba MEGlobal Americas je sporočila prodajo izdelka vrste A in B na domačem trgu ter izdelka vrste A na izvoznem trgu. Dejstvo, da družba MEGlobal Americas izdelka vrste B ni proizvajala namerno, je nepomembno. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 92, se pri izračunu za določitev normalne vrednosti upošteva kontrolna številka izdelka za primerjavo vrst monoetilen glikola, ki so čim bolj podobne. Trditev je bila zato zavrnjena.

(99)	Družba MEGlobal Americas je tudi ponovila svojo trditev iz uvodne izjave 93, ne da bi v zvezi s tem predložila morebitne nove ustrezne informacije.

(100)

Iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 94, je bila ta trditev zavrnjena.

(101)

Družba LCLA je v svojih pripombah po dokončnem razkritju predložila manjkajoče informacije, opisane v uvodni izjavi 96. Informacije, predložene v zvezi s količino stranskih proizvodov, ustvarjenih v obdobju preiskave, so bile skladne z informacijami, ki so jih predložile druge strani, in veljale so za zanesljive. Komisija je zato stroške proizvodnje monoetilen glikola prilagodila navzdol glede na količino stranskih proizvodov, ustvarjenih v obdobju preiskave, pomnoženo s prodajno ceno na enoto stranskih proizvodov, prodanih v obdobju preiskave, ki je bila navzkrižno preverjena med navzkrižnim preverjanjem na daljavo. Poleg tega je bila skupna vrednost prodaje stranskih proizvodov skladna z revidiranimi izkazi. Z znižanjem stroškov proizvodnje se je povečal obseg dobičkonosne prodaje na domačem trgu med preskusom običajnega poteka trgovanja, še vedno pa je bil manjši od 80 % celotne domače prodaje. Zato je bila normalna vrednost izračunana le kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje.

(102)

Ker glede določitve normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike iz ZDA ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 108 do 115 začasne uredbe.

3.2.2 Izvozna cena

(103)

Komisija je prejela pripombe družb MEGlobal Americas in LCLA.

(104)

Družba MEGlobal Americas je trdila, da so bile cene monoetilen glikola, zaračunane med povezanimi družbami, zanesljive, saj so temeljile na podatkih tretje strani ter so bile tržne, zato jih je treba uporabiti pri določitvi stopnje dampinga.

(105)

Cene, ki jih je družba MEGlobal Americas zaračunala povezani družbi MEGlobal International FZE (v nadaljnjem besedilu: MEGlobal International), slednja pa povezani družbi MEGlobal Europe, niso zanesljive, saj nanje vpliva povezava teh družb v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Nadaljnje podrobnosti iz ocene Komisije so bile družbi MEGlobal Americas razkrite v posebnem razkritju zanjo, saj vključujejo zaupne poslovne informacije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(106)

Družba MEGlobal Americas je tudi trdila, da Komisiji ni bilo treba računsko določiti izvozne cene za prodajo družbe MEGlobal Europe povezanemu predelovalcu Equipolymers GmbH (v nadaljnjem besedilu: Equipolymers) ter da bi morala preučiti zanesljivost te prodaje. V zvezi s tem se je sklicevala na metodologijo, uporabljeno v protidampinškem postopku v zvezi z uvozom polietilen tereftalata iz Indije (12), pri katerem je Komisija ugotovila, da so bile cene, zaračunane povezani družbi, skladne s cenami, zaračunanimi nepovezanim strankam za iste vrste izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, in je sklenila, da so bile cene, zaračunane povezani družbi, zanesljive in bi se lahko uporabile za izračun izvozne cene. Družba MEGlobal Americas je nadalje trdila, da če bi Komisija zahtevala informacije o prodaji med družbama MEGlobal Europe in Equipolymers, bi ugotovila, da so bile te cene podobne tistim, zaračunanim nepovezanim strankam. Poleg tega je trdila, da Komisija ni utemeljila svojih ugotovitev na dejanskih informacijah glede transakcij med družbama MEGlobal Europe in Equipolymers. Nadalje je trdila, da računska določitev izvozne cene na podlagi stroškov proizvodnje PET ni bila razumna, saj je proizvodnja PET kompleksna, cene vložka, kot je monoetilen glikol, pa ni mogoče odšteti od stroškov drugih vložkov. Trdila je še, da metodologija, ki jo je uporabila Komisija, ni bila skladna z veljavnimi računovodskimi pravili in načeli, glede na to, da bi bili stroški proizvodnje odvisni od razreda proizvedenega PET. Nazadnje je družba MEGlobal Americas v zaupni različici svojih pripomb odprla dodatno vprašanje v zvezi z družbo Equipolymers. Ocena Komisije tega dela trditve je bila družbi MEGlobal Americas razkrita v posebnem razkritju zanjo, saj vključuje zaupne poslovne informacije.

(107)

Komisija je ugotovila, da je ta zadeva drugačna od predhodnih, ki jih je navedla družba MEGlobal Americas. Dejansko je Komisija med sedanjo preiskavo ugotovila, da cena, ki jo je družba MEGlobal Europe zaračunala nepovezanim strankam, ni bila skladna s ceno, ki jo je ta družba zaračunala povezanim strankam. Poleg tega je Komisija družbo Equipolymers zaprosila za dodatne informacije, ki so se ji zdele pomembne za preiskavo. Družba Equipolymers je dejansko predložila izpolnjeno Prilogo I za družbe, povezane s proizvajalcem izvoznikom, in nič ni družbi Equipolymers preprečevalo, da med preiskavo predloži dodatne informacije, ki so se ji zdele potrebne za utemeljitev trditev, ki jih je želela predstaviti. Dalje je družba MEGlobal Americas med preiskavo zaprosila Komisijo, naj cen med družbama MEGlobal Europe in Equipolymers ne uporabi kot osnove za določitev izvoznih cen, saj so bile to povezane cene, kar je v nasprotju s trditvijo družbe MEGlobal, da se prodaja med družbama MEGlobal Europe in Equipolymers izvaja po cenah, podobnih tistim, ki se zaračunavajo nepovezanim strankam. Ker je poleg tega Komisija določila izvozno ceno izhajajoč iz skupnih stroškov proizvodnje PET v obdobju preiskave, kot je opisano v uvodni izjavi 121 začasne uredbe, in je izolirala skupne stroške monoetilen glikola v skupnih stroških proizvodnje PET, seznami transakcij nakupov monoetilen glikola s strani družbe Equipolymers od družbe MEGlobal Europe niso bili pomembni za ta izračun. Kar zadeva trditev, da je bila proizvodnja PET kompleksna in da cene vložka, kot je monoetilen glikol, ni bilo mogoče izolirati od stroškov drugih vložkov, je bila ta po mnenju Komisije napačna, saj je družba Equipolymers dejansko predložila stroške monoetilen glikola in drugih vložkov, uporabljenih pri proizvodnji PET. Kar zadeva trditev, da metodologija, ki jo je uporabila Komisija, ni bila skladna z veljavnimi računovodskimi pravili in načeli, je glede na dejstvo, da bi stroški proizvodnje bili odvisni od razreda proizvedenega PET, nejasno, kakšna je povezava med veljavnimi računovodskimi pravili in načeli ter razredom proizvedenega PET. Zato je morala Komisija v skladu s členom 2(9) računsko določiti izvozno ceno na kateri koli razumni podlagi.

(108)

Podobno kot družba SABIC je tudi družba MEGlobal Americas trdila, da stopnja dobička, ki je bila uporabljena za računsko določitev izvozne cene, ni bila razumna, Komisija pa bi se morala zanesti na stopnjo dobička, ki jo je predložila družba MEGlobal Europe. Trdila je še, da Komisija ni določila ustrezne povezave med domnevno zaupnostjo podatkov v zvezi z nepovezanim uvozom, saj je navedla, da je bila raven sodelovanja nepovezanih uvoznikov/trgovcev visoka, in uporabo stopnje dobička, povezane z drugim kemičnim izdelkom, uvoženim iz druge države in v drugem obdobju. Dalje je trdila, da člen 2(9) osnovne uredbe Komisiji ne dovoljuje, da računsko določi izvozno ceno na podlagi podatkov, ki se nanašajo na drug postopek.

(109)

Iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 63, Komisija stopnje dobička povezanega uvoznika ne šteje za razumno, saj nanjo vpliva povezava z družbami, od katerih je kupovala monoetilen glikol. Zato se v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe šteje za primerno, da se zaradi preprečitve kakršnih koli izkrivljajočih učinkov, ki bi lahko izhajali iz transferne cene, uporabi razumna stopnja dobička, neodvisna od dejanskega dobička na podlagi transferne cene. Raven sodelovanja, opisana v uvodni izjavi 283 začasne uredbe, se nanaša na velikost obsega uvoza obeh sodelujočih nepovezanih uvoznikov v primerjavi s skupnim uvozom v obdobju preiskave in ni nikakor povezana z razlogi za zaupnost podatkov teh dveh družb, zato je Komisija uporabila stopnjo dobička iz prejšnjega postopka, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 97 začasne uredbe. Po neuspešnem poskusu Komisije, da organizira navzkrižna preverjanja na daljavo z obema družbama, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 8, ostaja to dejstvo na tej stopnji nespremenjeno. Nazadnje, člen 2(9) osnovne uredbe Komisiji dovoljuje, da računsko določi izvozno ceno na kateri koli razumni podlagi in torej ne prepoveduje uporabe podatkov iz prejšnjega postopka. Komisija poleg tega ugotavlja, da je družba MEGlobal Americas navedla, da je prodajna cena med družbama MEGlobal Americas in MEGlobal International temeljila na določeni formuli, ki je vključevala dobiček po domnevno običajnih tržnih pogojih, ki je bil znatno višji kot dobiček nepovezanih uvoznikov, ki ga je uporabila Komisija, kot je navedeno v uvodnih izjavah 62 in 108. Ker torej v spisu ni bilo nobenih alternativnih podatkov, se je Komisija odločila uporabiti stopnjo dobička, uporabljeno v začasni fazi, kot je opisano v uvodni izjavi 97 začasne uredbe.

(110)

Nazadnje je družba MEGlobal Americas trdila, da je treba družbo MEGlobal Europe šteti za izvozni oddelek družbe MEGlobal Americas, saj je v celoti delovala kot del svetovnih poslov družbe MEGlobal, vključno s posli družbe MEGlobal Americas, zato je Komisija ravnala v nasprotju s členom 2(9) osnovne uredbe, ko je pri računski določitvi izvozne cene upoštevala stroške, ki niso bili dejanski prodajni stroški.

(111)

Komisija ugotavlja, da ta trditev ni bila navedena pred uvedbo začasnih ukrepov. Vendar je Komisija to trditev preučila in ugotovila, da ima družba MEGlobal Europe svoj sedež v Švici in da je bil velik delež njenih nakupov monoetilen glikola priskrbljen od druge družbe s sedežem v Uniji in ne od družbe MEGlobal Americas. Hkrati je ta trditev v očitnem nasprotju s tem, kar je družba MEGlobal Americas izjavila v svojih pripombah, v katerih je navedla ne le, da je družba MEGlobal Americas v obdobju preiskave opravila več pošiljk v Unijo, temveč je pošiljke družbe MEGlobal Americas za družbo MEGlobal Europe tudi označila kot „izjemne“. Preiskava in izjave družbe jasno kažejo, da družba MEGlobal Europe deluje kot center za distribucijo in dobavo, katerega glavni namen je pridobiti monoetilen glikol za svoje nadaljnje dejavnosti in ne tržiti in izvažati monoetilen glikol, ki ga proizvaja družba MEGlobal Americas. Družbe MEGlobal Europe zato ni mogoče šteti za izvozni oddelek družbe MEGlobal Americas. Zato se ta trditev zavrne.

(112)

Družba LCLA je Komisijo prosila, naj družbi LCLA in Mitsubishi Corp obravnava kot nepovezani stranki. Družba LCLA je priznala, da bo Komisija natančneje raziskala to povezavo in kompenzacijske dogovore med njima, kot je navedeno v uvodni izjavi 101 (13) začasne uredbe, vendar je ponovila, da je navedba pritožnika glede povezave med družbama LCLA in Mitsubishi Corp neutemeljena, saj med njima ne obstaja nobena povezava ali kompenzacijski dogovor.

(113)

Komisija je podrobneje raziskala obstoj domnevnih kompenzacijskih dogovorov med družbama LCLA in Mitsubishi Corp. Medtem ko je preiskava pokazala, da je obstajal sporazum, na podlagi katerega je družba LCLA uporabljala posebno politiko oblikovanja cen za nekatere prodajne transakcije z družbo Mitsubishi Corp na domačem trgu, pa preiskava na tej stopnji ni razkrila take prakse na trgu Unije. Nadaljnje podrobnosti iz ocene Komisije so bile družbi LCLA razkrite v posebnem razkritju zanjo, saj vključujejo zaupne poslovne informacije.

(114)

Družba MEGlobal Americas je v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovila svoje trditve iz uvodnih izjav 104, 106, 108 in 110. Večinoma se ni strinjala s sklepi Komisije, opisanimi v uvodnih izjavah 105, 107, 109 oziroma 111.

(115)

Pritožnik je v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovil svojo trditev, da bi Komisija morala podrobneje preiskati morebitne kompenzacijske dogovore med družbama LCLA in Mitsubishi Corp, ne da bi v zvezi s tem predložil morebitne nove ustrezne dokaze, zlasti take, ki bi kazali, kako bi ti domnevni kompenzacijski dogovori vplivali na cene.

(116)

Iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 113, je bila ta trditev zavrnjena.

(117)

Ker glede določitve izvozne cene za proizvajalce izvoznike iz ZDA ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 116 do 122 začasne uredbe.

3.2.3 Primerjava

(118)

Komisija je ugotovila, da v začasni fazi ni upoštevala določenih stroškov, povezanih z računsko določitvijo izvozne cene za družbo MEGlobal Americas za prodajo prek povezanega trgovca v Dubaju. Zato je bila opravljena prilagoditev na podlagi člena 2(10)(i) za prodajo prek te povezane trgovske družbe. Na podlagi informacij, predloženih v izpolnjenem vprašalniku in med navzkrižnimi preverjanji na daljavo, je bilo ugotovljeno, da so bile funkcije trgovca v Dubaju podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije. Nadaljnje podrobnosti iz ocene Komisije so bile družbi MEGlobal Americas razkrite v posebnem razkritju zanjo, saj vključujejo zaupne poslovne informacije. Družba je bila odgovorna za postopek prodaje, za svoje storitve pa je prejela pribitek. Prilagoditev temelji na PSA-stroških trgovske družbe in stopnji dobička v višini 6,89 %, kot je opisano v uvodni izjavi 97 začasne uredbe. Ta stopnja dobička je ob neobstoju vseh drugih informacij veljala za razumno, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 109.

3.2.4 Stopnje dampinga

(119)

Kot je opisano v uvodni izjavi 101, je bila po predložitvi manjkajočih informacij normalna vrednost za enega proizvajalca izvoznika popravljena.

(120)

Zato so dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

Družba	Dokončna stopnja dampinga (v %)
Lotte Chemical Louisiana LLC	3,0
MEGlobal Americas Inc	46,7

4. ŠKODA

4.1 Opredelitev industrije Unije in proizvodnje Unije

(121)

Družba SABIC je po razkritju začasnih ugotovitev ponovila svojo pripombo iz uvodnih izjav 135 in 139 začasne uredbe, da so subjekti, povezani s proizvajalci Unije, uvažali monoetilen glikol iz KSA, in trdila, da je bilo dejstvo, da so povezane družbe še naprej uvažale monoetilen glikol iz KSA po začetku preiskave, znak, da proizvajalci Unije niso imeli namena zadostiti potrebam uporabnikov.

(122)

Trditev družbe SABIC je zgolj hipotetična in ni podprta z dokazi. Kot je opisano v uvodni izjavi 136 začasne uredbe, so te povezane družbe v obdobju preiskave uvažale zelo majhne količine monoetilen glikola iz KSA, zato v zvezi s tem ni bilo mogoče izpeljati smiselnih sklepov. Kot je obenem navedeno v uvodni izjavi 139 začasne uredbe, ta specifični proizvajalec Unije ni sodeloval, v vsakem primeru pa je šlo za zelo majhnega proizvajalca. Trditev je bila zato zavrnjena.

(123)

Družba SABIC je še trdila, da je Komisija v začasni uredbi navedla, da so bili podatki za nesodelujoče proizvajalce Unije izračunani na podlagi tržnih informacij in da bi bilo treba te podatke deliti z zainteresiranimi stranmi.

(124)

Kot je opisano v uvodni izjavi 133 začasne uredbe, je pritožnik podatke za nesodelujoče proizvajalce Unije ocenil na podlagi tržnih informacij. Komisija želi pojasniti, da del podatkov iz tržnih informacij izvira iz podatkov, ki jih je ocenila družba Wood Mackenzie Chemicals Global Supply Demand Analytic Service (v nadaljnjem besedilu: Wood Mackenzie) in so avtorsko zaščiteni, vendar so bili v vsakem primeru zainteresiranim stranem dani na voljo v okviru odprtega spisa po pridobitvi potrebnega dovoljenja. Pritožnik je namreč 29. aprila prejel soglasje družbe Wood Mackenzie za razkritje celotne proizvodnje monoetilen glikola in celotne potrošnje monoetilen glikola na ravni EU-28 (14) v obdobju med letoma 2017 in 2020, te informacije pa so bile vključene v nezaupni spis preiskave (15). Majhna razlika med obsegom proizvodnje, sporočenim v preglednici 4 začasne uredbe, in obsegom proizvodnje, ki ga je ocenila družba Wood Mackenzie, izhaja iz dejstva, da je obseg proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije temeljil na realnih podatkih in ne na ocenah. Kljub temu oba nabora podatkov kažeta isti trend upadanja. Podatki o potrošnji, ki jih je ocenila družba Wood Mackenzie, so nekoliko višji od zadevnih podatkov v preglednici 1 začasne uredbe, saj podatki družbe Wood Mackenzie temeljijo na EU-28, preglednica 1 pa na podatkih za EU-27.

(125)

Družba SABIC je v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev iz uvodne izjave 121, pri čemer v zvezi s tem ni predložila morebitnih novih elementov.

(126)

Iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 122, je bila ta trditev zavrnjena.

(127)

Ker glede opredelitve industrije Unije in proizvodnje v Uniji ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 132 do 140 začasne uredbe.

4.2 Določitev upoštevnega trga Unije

(128)

Družba SABIC se je sklicevala na sporazum o zamenjavi, opisan v uvodni izjavi 145 začasne uredbe, in prosila Komisijo, naj zagotovi več informacij o tej zadevi, pri čemer je trdila, da če sporazum ni bil sklenjen na podlagi tržnih pogojev, je gotovo vplival na uspešnost zadevnega proizvajalca Unije.

(129)

Podrobnosti sporazuma o zamenjavi vključujejo zaupne poslovne informacije, ki jih Komisija ne more razkriti. V vsakem primeru družba SABIC ni podrobneje navedla, katere informacije bi morala Komisija razkriti v zvezi s tem. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 145 začasne uredbe, je Komisija ocenjevala, ali bi trend dobičkonosnosti ali ugotovitev, da je industrija Unije utrpela znatno škodo, bila drugačna, če bi bila prodaja v okviru sporazuma o zamenjavi vključena v oceno mikroekonomskih dejavnikov, pri čemer je sklenila, da taka vključitev ne bi mogla vplivati na ugotovitve. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(130)

Ker glede tega oddelka ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 141 do 147 začasne uredbe.

4.3 Potrošnja Unije

(131)

Družba SABIC je trdila, da je bila analiza potrošnje Unije pomanjkljiva, saj Komisija ni pojasnila, zakaj se je potrošnja v obravnavanem obdobju zmanjšala.

(132)

Kot je opisano v uvodni izjavi 150 začasne uredbe, je bila potrošnja na prostem trgu dokaj stabilna, saj se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za le 1 %. Zaprti trg obsega prodajo za lastno uporabo, opisano v uvodni izjavi 180 začasne uredbe, pri kateri je šlo večinoma za prodajo industriji hladilnih tekočin. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 238 začasne uredbe, se je prodaja monoetilen glikola industriji hladilnih tekočin v obdobju preiskave zmanjšala zaradi pandemije COVID-19. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(133)

Družba SABIC je v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev iz uvodne izjave 131. Dalje je trdila, da pojasnila iz uvodne izjavi 132 niso podprta s podatki, navedenimi v začasni uredbi, saj se je obseg prodaje na zaprtem trgu začel zmanjševati leta 2018, najbolj znaten upad v absolutnem smislu pa se je zgodil v letu 2019, pred začetkom pandemije COVID-19. Trdila je še, da čeprav je bil zaprti trg manjši od prostega trga, ni bil nepomemben, zato je upad prodaje na zaprtem trgu vplival na uspešnost proizvajalcev Unije. Poleg tega je družba SABIC trdila, da se s podobnimi trendi upadanja prodaje na zaprtem in prostem trgu v obravnavanem obdobju pojavljajo vprašanja, saj je Komisija potrdila, da upada prodaje na zaprtem trgu ni povzročil uvoz iz KSA in ZDA.

(134)

Komisija se s temi trditvami ni strinjala. Kot je navedeno v uvodni izjavi 226 začasne uredbe, je prodaja za lastno uporabo predstavljala le 12,6 % proizvodnje industrije Unije. Kot je torej navedeno v uvodni izjavi 227 začasne uredbe, razvoj zaprtega trga glede na njegovo omejeno velikost ni znatno prispeval k poslabšanju industrije Unije niti ne more pojasniti njenega poslabšanja. Ni bilo znakov, kako bi tržni segment, ki predstavlja samo 12,6 % obsega proizvodnje, lahko imel večji vpliv kot tržni segment, ki predstavlja 87,4 % obsega proizvodnje. V tem primeru je bila torej prodaja na prostem trgu in ne prodaja na zaprtem trgu tista, ki je pomembno vplivala na položaj industrije Unije.

(135)

Ker glede tega oddelka ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 148 do 150 začasne uredbe.

4.4 Uvoz iz zadevnih držav

4.4.1 Kumulativna ocena učinkov uvoza iz zadevnih držav

(136)

Družba SABIC in vlada KSA sta ponovili svojo trditev, da se učinki uvoza iz KSA ne bi smeli kumulirati z uvozom iz ZDA, ker (1) uvoz iz KSA na trg Unije ni bil dampinški in (2) sta bila trenda obsega uvoza in cen s poreklom iz KSA in ZDA drugačna, kar kaže, da uvoz iz KSA ni konkuriral uvozu iz ZDA, tudi z vidika dejstva, da je bil monoetilen glikol po ugotovitvah Komisije blago in da je konkurenca večinoma temeljila na ceni. Vlada KSA se je v zvezi s tem sklicevala na poročilo odbora v zadevi ES – pribor (fitingi) za cevi (16), v kateri je odbor po navedbah vlade KSA zatrdil, da večinoma vzporedni razvoj ter večinoma podoben obseg in trend cen morda kažejo, da je uvoz mogoče ustrezno kumulirati.

(137)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 152 začasne uredbe, člen 3(4) osnovne uredbe določa dva pogoja za kumulativno oceno učinkov uvoza iz več kot ene države. Prvi pogoj je, da je stopnja dampinga pri uvozu iz vsake od teh držav višja kot de minimis in da obseg uvoza iz vsake od teh držav ni zanemarljiv. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da sta bila uvoz iz KSA in iz ZDA na trg Unije dampinška, kot je navedeno v uvodnih izjavah 89 in 120, in da obseg uvoza očitno ni bil zanemarljiv, kot je opisano v preglednici 2 začasne uredbe in potrjeno v dokončni fazi. Kar zadeva sklicevanje odbora na trenda obsega in cen v zadevi ES – pribor (fitingi) za cevi, je odbor dejansko ugotovil, da je tak trend znak za kumulacijo in ne pogoj za kumulacijo. Drugi pogoj je, da je kumulativna ocena učinkov uvoza ustrezna glede na konkurenčne pogoje med uvoženimi izdelki ter konkurenčne pogoje med uvoženimi izdelki in podobnim izdelkom Unije. Kot je podrobno opisano v uvodni izjavi 154 začasne uredbe, so bili konkurenčni pogoji med dampinškim uvozom iz ZDA in KSA ter med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in podobnim izdelkom podobni, zato je bil tudi ta pogoj izpolnjen. Zlasti uvoženi izdelki močno konkurirajo med seboj in z monoetilen glikolom, proizvedenim v Uniji, saj je monoetilen glikol zelo cenovno občutljivo homogeno blago, ki se prodaja podobnim kategorijam strank in se uporablja za podobne vrste uporabe. Izdelki so tudi popolnoma medsebojno zamenljivi. Družba SABIC in vlada KSA nista pojasnili, kako monoetilen glikol s poreklom iz KSA ne bi bil podoben monoetilen glikolu iz drugih virov ali Unije. Dejstvo, da trend obsega uvoza iz obeh držav ni bil enak, ne pomeni, da se ne prodajata pod podobnimi konkurenčnimi pogoji. Dejansko razlika v trendih obsega v tej zadevi kaže ravno nasprotno: tržni delež KSA začne upadati točno tedaj, ko tržni delež uvoza iz ZDA naraste, to pa se zgodi, ko cene uvoza iz ZDA padejo pod cene uvoza iz KSA. To je za cenovno zelo občutljivo homogeno blago, kot je monoetilen glikol, normalen učinek konkurence. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(138)

Vlada KSA in družba SABIC sta v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovili svoje pripombe glede kumulacije, predstavljene v uvodni izjavi 136, brez predložitve morebitnih novih dokazov.

(139)

Iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 137, je bila ta trditev zavrnjena.

(140)

Ker glede tega oddelka ni bilo drugih pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav 151 do 158 začasne uredbe potrjeni.

4.4.2 Obseg in tržni delež uvoza iz zadevnih držav

(141)

Vlada KSA je v svojih pripombah po dokončnem razkritju trdila, da analiza obsega uvoza ni temeljila na objektivni preučitvi pozitivnih dokazov, kot se zahteva s členom 3.1 protidampinškega sporazuma, prav tako ni bilo utemeljene in ustrezne obrazložitve v podporo ugotovitvi, da se je uvoz monoetilen glikola iz KSA ali iz KSA in ZDA znatno kumulativno povečal v smislu člena 3.2 protidampinškega sporazuma. Zlasti je trdila, da se je obseg uvoza monoetilen glikola iz KSA med letom 2018 in OP znatno zmanjšal, kumulativni obseg uvoza monoetilen glikola iz KSA in ZDA pa se je v OP v primerjavi z letom 2019 prav tako zmanjšal.

(142)

Komisija se s temi trditvami ni strinjala. Prvič, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 156 začasne uredbe, je bil uvoz iz ZDA in KSA ocenjen kumulativno za namene določitve škode, saj so bila izpolnjena vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe. Kot je še pojasnjeno v uvodni izjavi 161 začasne uredbe, se je uvoz iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju povečal za 38 %. Poleg tega je iz preglednice 2 začasne uredbe razvidno, da se je uvoz iz zadevnih držav med letoma 2017 in 2019 iz leta v leto povečeval. Dejstvo, da se je uvoz v OP zmanjšal v primerjavi z letom 2019, ne spreminja dejstva, da se je v obravnavanem obdobju uvoz iz zadevnih držav skupno povečal za 38 %.

(143)

Ker glede tega oddelka ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 159 do 161 začasne uredbe.

4.4.3 Cene uvoza iz zadevnih držav in nelojalno nižanje prodajnih cen

(144)

Družbi SABIC in MEGlobal Americas sta trdili, da Komisija ne bi smela uporabiti „računsko določene vrednosti CIF“ za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen in stopnje škode, temveč dejansko vrednost CIF, ki sta jo sporočili družbi.

(145)

Komisija je to trditev zavrnila. Ker je bila izvozna cena za družbi SABIC in MEGlobal Americas prilagojena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, je Komisija določila „računsko določeno vrednost CIF“ kot vrednost računa, izdanega prvi neodvisni stranki, po odbitku popravkov do točke CIF, PSA-stroškov in stopnje dobička, odštete od izvozne cene na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe za trgovce/uvoznike s sedežem v Uniji. Ker se člen 2(9) osnovne uredbe nanaša na izvozno ceno, Komisija po analogiji uporabi določbe tega člena za izračun računsko določene cene CIF, da bi jo primerjala s ceno Unije.

(146)

Poleg tega je Komisija v začasni fazi nepravilno odštela PSA-stroške in stopnjo dobička za trgovce/uvoznike s sedežem zunaj Unije pri ugotavljanju računsko določene cene CIF za družbo MEGlobal Americas. Napaka je bila ustrezno popravljena. Ta popravek ni spremenil ugotovitve v začasni fazi, da uvoz iz ZDA ni povzročil nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(147)

Družba SABIC je še trdila, da ne razume, zakaj ji Komisija ni mogla zagotoviti njenih lastnih dejanskih cen za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen in stopnje škode, temveč le razpone.

(148)

Obseg izvoza in cene, uporabljeni pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen in stopnje škode za družbo SABIC, so med drugim vključevali prodajo, izvedeno prek povezanih skupnih podjetij ExxonMobil in SPDC/Mitsubishi. Iz razlogov zaupnosti in v skladu s členom 19 osnovne uredbe je morala Komisija razkriti skupen obseg in cene v razponih, saj bi lahko družba SABIC rekonstruirala zaupne podatke skupnih podjetij o prodaji.

(149)

Družbi SABIC in MEGlobal Americas sta še navedli, da se ne strinjata s sklepom Komisije v uvodni izjavi 168 začasne uredbe, saj so po njunem mnenju cene monoetilen glikola določili proizvajalci in uporabniki Unije in ne izvozniki ter da je bila evropska pogodbena cena določena po pogajanjih med proizvajalci Unije in njihovimi strankami. Družbi SABIC in MEGlobal Americas sta še navedli, da sklepi Komisije v uvodni izjavi 243 začasne uredbe, da so izvozniki iz ZDA in KSA, tudi če so svojo prodajno ceno na trgu Unije povezovali z evropsko pogodbeno ceno, prodajno ceno monoetilen glikola znižali s povečanjem popusta, ponujenega kupcem, ne veljajo za njuno prodajo monoetilen glikola in da so bile spremembe zgolj posledica nihanja evropske pogodbene cene.

(150)

Zdi se, da družbi SABIC in MEGlobal Americas namigujeta, da je trg monoetilen glikola v Evropi nekako razdeljen med proizvajalce Unije in izvoznike, med njimi pa ni konkurence. Družbi SABIC in MEGlobal Americas se ne zavedata, da četudi v raziskavah s svetovalnimi podjetji sodelujejo samo proizvajalci Unije in jim zagotovijo potrebne informacije o svojih prodajnih pogodbah za določitev evropske pogodbene cene, ko se proizvajalci Unije pogajajo o ceni na trgu Unije s svojimi strankami, konkurenca z izvozniki vpliva na pogajanja o cenah. Proizvajalci Unije konkurirajo z izvozniki, uvozniki in trgovci, saj lahko uporabniki kupijo monoetilen glikol od kogar koli od njih. Zaradi pritiska, ki so ga na trgu Unije izvajali izvozniki iz zadevnih držav, so morali proizvajalci Unije znižati svoje prodajne cene, da so ohranili vsaj del svojega tržnega deleža, kot je navedeno v uvodnih izjavah 188 do 190 in 213 začasne uredbe. Ker vse vrste prodajalcev povezujejo svojo prodajno ceno z evropsko pogodbeno ceno, se cenovni pritisk izvaja prek popusta, kot je podrobno pojasnjeno v uvodni izjavi 213. Trditev je bila zato zavrnjena.

(151)

Vlada KSA je v svojih pripombah po dokončnem razkritju navedla, da Komisija ni zagotovila ustreznega pojasnila za uporabo „računsko določene vrednosti CIF“ za izračun nelojalnega nižanja cen in stopnje škode, razen tega, da je po analogiji uporabila člen 2(9) osnovne uredbe. Vlada KSA ter družbi SABIC in MEGlobal Americas so navedle, da se člen 2(9) osnovne uredbe nanaša na določitev izvozne cene za določitev stopnje dampinga in ne stopnje škode, ter so prosile Komisijo, naj svojo oceno cenovnih učinkov uvoza s poreklom iz KSA opre na dejanske cene tega uvoza.

(152)

Kar zadeva izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen, je Komisija upoštevala točko, na kateri je uvoz vstopil v konkurenco z izdelki proizvajalcev Unije na trgu Unije, in torej preučila nabavno ceno prve nepovezane stranke, ker se je ta stranka lahko odločila, ali bo kupovala od industrije Unije ali od čezmorskih dobaviteljev. V primeru izvoznih cen za povezane uvoznike je bila uporabljena metodologija iz člena 2(9) osnovne uredbe. Z uporabo člena 2(9) osnovne uredbe po analogiji se lahko določi cena, ki je popolnoma primerljiva s ceno, ki se uporablja za preučitev prodaje nepovezanim strankam, in tudi primerljiva s prodajno ceno industrije Unije. Zato je bilo odštetje PSA-stroškov in dobička od cene pri nadaljnji prodaji nepovezanim strankam, ki ga je izvedel povezani uvoznik, upravičeno.

(153)

Ta odbitek je bil potreben tudi za natančen izračun nelojalnega nižanja ciljnih cen. Ciljna cena industrije Unije je temeljila na njenih proizvodnih stroških in ciljnem dobičku brez upoštevanja, ali so bili izdelki nato v Uniji prodani povezanim ali nepovezanim strankam, in torej ni vključevala PSA-stroškov ter dobička povezanih prodajnih subjektov v Uniji.

(154)

Zato so bile trditve zavrnjene.

(155)

Družba SABIC je v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev, da je sledila evropski pogodbeni ceni, vendar je ni določila, ter da družba SABIC sledi cenam na trgu Unije in jih ne določa, saj so cene določali proizvajalci Unije in uporabniki.

(156)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 150, proizvajalci Unije konkurirajo z izvozniki, uvozniki in trgovci, saj lahko uporabniki kupijo monoetilen glikol od kogar koli od njih. Ko se torej proizvajalci Unije pogajajo o ceni na trgu Unije s svojimi strankami, konkurenca z izvozniki vpliva na pogajanja o cenah. Hkrati je treba spomniti, da je evropska pogodbena cena samo en element končne cene, konkurenca med stranmi pa temelji na popustih, uporabljenih za evropsko pogodbeno ceno. Trditev je bila zato zavrnjena.

(157)

Ker glede tega oddelka ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 162 do 168 začasne uredbe.

4.5 Gospodarski položaj industrije Unije

4.5.1 Splošne pripombe

(158)

Družbi SABIC in MEGlobal Americas ter vlada KSA so trdile, da ocena škode in vzročne zveze na podlagi primerjave podatkov za različna obdobja 2017, 2018, 2019 ter julij 2019–junij 2020 (obdobje preiskave) ni zagotovila natančnega in nepristranskega pregleda nad stanjem, saj sta se leto 2019 in obdobje preiskave v veliki meri prekrivali. Vlada KSA se je v tej zvezi sklicevala na poročilo Pritožbenega organa v zadevi Mehika – Protidampinški ukrepi za riž (17), v katerem je bilo ugotovljeno, da primerjava dveh zelo podobnih naborov podatkov ne more zagotoviti natančnega in nepristranskega pregleda, saj ne omogoča objektivne določitve trendov. Poleg tega je trdila, da je primerjava izkrivljena zaradi sezonske in ciklične narave prodaje monoetilen glikola. Nazadnje je trdila, da bi Komisija morala izvesti letno analizo, namesto da je svojo oceno škode utemeljila predvsem na primerjavi obdobja preiskave in leta 2017, saj trendi v obravnavanem obdobju niso bili linearni.

(159)

Dejstvo, da se je del obdobja preiskave delno prekrival s šestimi meseci zadnjega celotnega koledarskega/finančnega leta, ni izkrivilo ocene škode in vzročne zveze, saj je bila ta ocena izvedena v celotnem obravnavanem obdobju, kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 68 začasne uredbe. Poleg tega je domnevna sezonska in ciklična narava prodaje monoetilen glikola minimizirana zaradi dejstva, da se ocena izvaja v celotnih koledarskih letih, obdobje preiskave pa prav tako vključuje 12 mesecev. Nazadnje, ocena škode ni pretežno temeljila na primerjavi obdobja preiskave in leta 2017. Komisija je upoštevala razvoj vseh makro- in mikroekonomskih kazalnikov v celotnem obravnavanem obdobju. Trditev je bila zato zavrnjena.

(160)

Družbi SABIC in MEGlobal Americas sta še trdili, da so se zaradi dejstva, da Komisija v začasni uredbi ni podrobneje navedla, da je preverila podatke, ki jih je pritožnik predložil za makroekonomske kazalnike, pojavila vprašanja glede točnosti teh informacij.

(161)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Komisija je v začasni uredbi nenamerno izpustila podatek, da je bil izpolnjeni vprašalnik o makrokazalnikih, ki ga je predložil pritožnik, navzkrižno preverjen s postopkom navzkrižnih preverjanj na daljavo. Kljub temu sta imeli družbi SABIC in MEGlobal Americas v nezaupnem spisu preiskave dostop do nezaupne različice poročila o navzkrižnih preverjanjih na daljavo, v kateri je navedeno, da je Komisija navzkrižno preverila vprašalnik o makrokazalnikih, in do povezanih odgovorov na poziv k dopolnitvi, ki jih je predložil pritožnik. Poleg tega je Komisija v začasni uredbi preverjeni izpolnjeni vprašalnik pritožnika opredelila kot vir vsake preglednice, ki je vključevala makroekonomske kazalnike.

(162)

Družbi SABIC in MEGlobal Americas sta še trdili, da je Komisija za oceno makroekonomskih in mikroekonomskih kazalnikov uporabila dva različna podnabora podatkov, to dejstvo pa bi lahko privedlo do subjektivnih ugotovitev in sklepov in ni bilo v skladu z visokimi standardi, določenimi s členom 3(2) osnovne uredbe. Družba MEGlobal Americas je zaprosila Komisijo, naj svoje ugotovitve utemelji na podatkih, ki so povezani bodisi z vzorčenimi proizvajalci bodisi z vsemi proizvajalci Unije.

(163)

Kadar industrijo Unije sestavlja veliko število proizvajalcev, mora Komisija vzorčiti proizvajalce Unije v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Vendar mora Komisija kljub uporabi vzorčenja oceniti celotno industrijo Unije in zato se makroekonomski kazalniki ocenjujejo na ravni celotne industrije Unije. Da bi Komisija zbrala podatke za makroekonomske kazalnike, je poslala vprašalnik pritožniku, ki je zagotovil zahtevane informacije. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 161, je Komisija navzkrižno preverila te informacije enako, kot je navzkrižno preverila informacije, ki so jih predložili proizvajalci. Trditev je bila zato zavrnjena.

(164)

Vlada KSA in družba SABIC sta v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovili svojo trditev iz uvodne izjave 158, ne da bi v zvezi s tem predložili kakršne koli nove elemente.

(165)

Komisija zato ostaja pri svojih sklepih iz uvodne izjave 159.

(166)

Poleg tega je vlada KSA trdila, da Komisija ni zagotovila utemeljene in ustrezne obrazložitve, zakaj dejavniki, ki so kazali pozitivne trende, niso vplivali na splošni sklep glede stanja industrije Unije. Nadalje je trdila, da več posebnih ugotovitev glede stanja industrije Unije vzbuja dvome glede točnosti in objektivnosti analize.

(167)

Komisija je opomnila, da vlada KSA ni podrobno navedla, na katere dejavnike, ki so kazali pozitivne trende, ali posebne ugotovitve v zvezi s stanjem industrije Unije se je sklicevala. Ta trditev je bila zato zavrnjena kot neutemeljena.

(168)

Poleg tega je vlada KSA trdila, da Komisija ni ustrezno pojasnila, zakaj uporaba dveh podnaborov podatkov za oceno makroekonomskih in mikroekonomskih kazalnikov ne bi kompromitirala objektivnosti ocene in ugotovitev.

(169)

Komisija je opomnila, da vlada KSA ni podrobno navedla, zakaj pojasnila v zvezi s tem v uvodni izjavi 163 niso bila ustrezna. Trditev je bila zato zavrnjena.

(170)

Poleg tega sta vlada KSA in družba SABIC trdili, da Komisija ni zagotovila zadovoljivega pojasnila glede zanesljivosti informacij o proizvajalcih Unije kot celoti, temveč je navedla zgolj, da je informacije navzkrižno preverila.

(171)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 163, je Komisija navzkrižno preverila te informacije enako, kot je navzkrižno preverila informacije, ki so jih predložile druge strani. To pomeni, da je Komisija organizirala navzkrižno preverjanje na daljavo s pritožnikom, kot je to storila z drugimi stranmi, in je med drugim navzkrižno preverila vir predloženih informacij ter uporabljeno metodologijo za izračun. Trditev je bila zato zavrnjena.

(172)

Ker glede tega oddelka ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 169 do 173 začasne uredbe.

4.5.2 Makroekonomski kazalniki

(173)

Družba SABIC je trdila, da Komisija ni ravnala prav, ko je v uvodni izjavi 175 začasne uredbe obseg uvoza primerjala s trendi v proizvodnji Unije, saj ni bilo stroge soodvisnosti med trendi v obsegu uvoza in proizvodnje.

(174)

Komisija se s to trditvijo ne strinja. V uvodni izjavi 175 začasne uredbe so navedena dejstva. Družba SABIC teh ugotovitev ne izpodbija. Trditev je bila zato zavrnjena.

(175)

Družba SABIC je trdila, da Komisija v analizi rasti industrije Unije ni upoštevala povečanja prodaje drugih izdelkov iz etilena v spodnjem delu verige.

(176)

Ta preiskava obsega monoetilen glikol in ne drugih izdelkov iz etilena v spodnjem delu verige. Domnevna rast drugih izdelkov iz etilena v spodnjem delu verige ne vpliva na oceno škode, povzročene proizvajalcem monoetilen glikola v Uniji. Komisija je vpliv domnevne rasti drugih izdelkov iz etilena v spodnjem delu verige kot vzrok znatne škode za proizvajalce monoetilen glikola v Uniji ocenila v svoji oceni vzročnosti v uvodnih izjavah 228 do 231 začasne uredbe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(177)

Družba SABIC je trdila, da Komisija ni pojasnila višje prodajne cene na zaprtem trgu.

(178)

Prodajna cena na zaprtem trgu je bila višja kot prodajna cena na prostem trgu v letu 2019 in obdobju preiskave. Razlog je v tem, da je industrija Unije uporabljala nižje popuste za evropsko pogodbeno ceno monoetilen glikola za svoje povezane družbe v primerjavi z nepovezanimi strankami.

(179)

Ker glede makroekonomskih kazalnikov ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 174 do 186 začasne uredbe.

4.5.3 Mikroekonomski kazalniki

(180)

Družba SABIC je trdila, da Komisija ni upoštevala, da so bile naložbe v letu 2018, ko so bili proizvajalci Unije najbolj dobičkonosni, v primerjavi z obdobjem preiskave omejene.

(181)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 199, je bil namen naložb, ki jih je izvedla industrija Unije, zamenjati zastarela osnovna sredstva. Dejstvo, da so bile naložbe v letu 2018, ko je bila industrija Unije najbolj dobičkonosna, nizke, kaže zgolj, da industriji Unije ni bilo treba zamenjati več zastarelih osnovnih sredstev.

(182)

Ker glede mikroekonomskih kazalnikov ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 187 do 201 začasne uredbe.

4.5.4 Sklep o škodi

(183)

Družbe SABIC, MEGlobal Americas in združenje CPME so trdili, da bi morala Komisija upoštevati podatke za obdobje po OP, saj se je evropska pogodbena cena monoetilen glikola v obdobju po OP zvišala, kar je domnevno privedlo do znatnih izboljšav v dobičkonosnosti proizvajalcev Unije, na obdobje preiskave pa so vplivale pandemija COVID-19 in nizke cene po svetu.

(184)

Kar zadeva analizo škode, Komisija ponovno poudarja, da se, kot je določeno v členu 6(1) osnovne uredbe, informacije, ki se nanašajo na obdobje, ki sledi obdobju preiskave, običajno ne upoštevajo. Poleg tega v spisu ni informacij, ki bi potrjevale, da bi kakršno koli domnevno zvišanje cene privedlo do izboljšanja gospodarskega položaja proizvajalcev Unije ali da bi kakršen koli razvoj po OP bil trajnosten in ne le začasen razvoj glede na razvoj trga v okviru pandemije COVID-19. Trditev je bila zato zavrnjena.

(185)

Družba SABIC je trdila, da imajo številni proizvajalci monoetilen glikola iz Unije integrirane obrate za proizvodnjo etilena in zato se stopnja dobička ne bi smela upoštevati le za monoetilen glikol, saj se proizvajalci Unije lahko odločijo, da celoten svoj dobiček ali večino le-tega ustvarijo na stopnji etilena, in zato je treba upoštevati dobičkonosnost v celotni vrednostni verigi, da se objektivno oceni dobičkonosnost integriranih proizvajalcev Unije.

(186)

Ta preiskava zajema monoetilen glikol in ne etilena. Komisija mora torej oceniti dobičkonosnost monoetilen glikola in ne etilena. Kljub temu je Komisija pri oceni stroškov proizvodnje monoetilen glikola za proizvajalce Unije, ki so monoetilen glikol dobavljali v okviru skupine, ocenila, ali so bili stroški etilena v stroških proizvodnje monoetilen glikola knjiženi v računovodskih evidencah po razumnih cenah, da se ne bi dobičkonosnost monoetilen glikola zmanjšala z umetnim višanjem stroškov etilena. Preiskava je pokazala, da so proizvajalci Unije stroške etilena v stroških proizvodnje monoetilen glikola knjižili po stroških proizvodnje etilena s prištetjem nizke marže. Prenosa dobička z monoetilen glikola na etilen torej ni bilo. Trditev je bila zato zavrnjena.

(187)

Družba SABIC je v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev, da so se cene v obdobju po OP zvišale. Trdila je tudi, da zvišanje cen ni bil začasen razvoj in je v zvezi s tem predložila dokaze. Dokazi, ki jih je navedla družba SABIC, so bili predloženi samo na zaupni podlagi. Prikazovali so projekcije evropske pogodbene cene monoetilen glikola do decembra 2022. Vir teh informacij je družba Wood Mackenzie. Združenje CPME je ponovilo svojo trditev, da se je evropska pogodbena cena monoetilen glikola v obdobju po OP zvišala. Predložilo je diagram, ki prikazuje evropsko pogodbeno ceno monoetilen glikola med januarjem 2014 in oktobrom 2021. Predložilo je tudi diagram, ki prikazuje razliko med evropsko pogodbeno ceno monoetilen glikola in evropsko pogodbeno ceno etilena. Trdilo je, da je industrija Unije zaradi trenda evropske pogodbene cene monoetilen glikola in etilena okrevala po znatni škodi, ki jo je utrpela v obdobju preiskave.

(188)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 184 in kot določa člen 6(1) osnovne uredbe, se informacije, ki se nanašajo na obdobje po obdobju preiskave, običajno ne upoštevajo. Informacije, ki so jih predložile strani in se nanašajo na obdobje po OP, ne vplivajo na sklep, da je industrija Unije v obdobju preiskave utrpela znatno škodo.

(189)

Družba MEGlobal Americas je v svojih pripombah po dokončnem razkritju trdila, da je bila na podlagi ugotovitev Komisije prodajna cena monoetilen glikola, ki ga je proizvedel določen proizvajalec Unije, znatno nižja od prodajne cene uvoznika, ki pa je bila nižja od prodajne cene družbe MEGlobal International. S tem je bilo potrjeno, da je proizvajalec Unije prodajal svoj monoetilen glikol po cenah, ki so bile znatno nižje od cen uvoza monoetilen glikola, ki ga je proizvajala družba MEGlobal Americas, zato je bil ta proizvajalec Unije odgovoren za škodo, ki jo je po lastnih trditvah utrpel. Poleg tega je družba MEGlobal Americas prosila Komisijo, naj potrdi, da je pri oceni stopnje škode in oceni znatne škode uporabila enak pristop, kot je bil uporabljen za računsko določitev izvozne cene za prodajo družbi Equipolymers za prodajo monoetilen glikola, ki ga je proizvedel določen proizvajalec Unije.

(190)

Komisija je opozorila, da je družba MEGlobal Americas napačno razumela analizo, predloženo v posebnem razkritju iz uvodne izjave 106. Cena, na katero se je družba MEGlobal Americas sklicevala v uvodni izjavi 189, ni bila prodajna cena zadevnega proizvajalca Unije, temveč cena, ki jo je družba MEGlobal Europe uporabila za nakup od svoje povezane družbe, ki je prejela monoetilen glikol od proizvajalca Unije na podlagi sporazuma o zamenjavi, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 145 začasne uredbe. Zato so bile te trditve zavrnjene kot neutemeljene.

(191)

Ker glede sklepa o škodi ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 202 do 208 začasne uredbe.

5. VZROČNOST

5.1 Učinki dampinškega uvoza

(192)

Družba MEGlobal Americas je trdila, da ni soodvisnosti med uspešnostjo industrije Unije ter uvozom iz ZDA in KSA, saj se je obseg uvoza monoetilen glikola iz ZDA in KSA med letoma 2017 in 2018 povečal za 19,4 %, medtem ko se je obseg prodaje proizvajalcev Unije na trgu Unije v istem obdobju zmanjšal za samo 0,12 %. Nadalje je trdila, da medtem ko se je uvoz iz ZDA in KSA med letoma 2017 in 2019 linearno povečeval, uspešnost proizvajalcev Unije ni bila linearna. Zlasti se je raven cen proizvajalcev Unije na trgu Unije med letoma 2017 in 2018 zvišala za 5 odstotnih točk, preden se je v letu 2019 znižala, medtem ko so proizvodni stroški na enoto med letoma 2017 in 2019 ostali stabilni, ne glede na povečanje uvoza iz ZDA in KSA.

(193)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Razlog za 19,4-odstotno povečanje tržnega deleža zadevnih držav med letoma 2017 in 2018 je bilo povečanje obsega po cenah, ki niso povzročale znatne škode industriji Unije. Uvoz iz ZDA in KSA se med letoma 2017 in 2019 ni linearno povečeval. Linearno povečanje pomeni, da se vsako leto poveča za konstantno količino. Med letoma 2017 in 2018 se je uvoz iz zadevnih držav povečal za 93 499 ton, medtem ko se je med letoma 2018 in 2019 povečal za 128 383 ton (37 % več kot med letoma 2017 in 2018). Poleg tega se je tržni delež uvoza iz zadevnih držav povečal za 4,6 odstotne točke med letoma 2017 in 2018 ter za 7,7 odstotne točke med letoma 2018 in 2019. Obenem se je med letoma 2018 in 2019 tržni delež uvoza iz ZDA povečal s 4,6 % na 12,9 %. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 212 začasne uredbe, je monoetilen glikol homogeno blago, ki se prodaja na zelo preglednem trgu. Hkrati so proizvajalci izvozniki iz ZDA izvozno usmerjeni, njihova proizvodna zmogljivost pa se povečuje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 247 začasne uredbe. Da bi v teh pogojih povečali svoj tržni delež na trgu Unije, so morali proizvajalci izvozniki iz ZDA prodajati monoetilen glikol na trgu Unije po nižji ceni kot industrija Unije in proizvajalci izvozniki iz Saudove Arabije. Slednji so morali slediti cenam, ki so jih določale družbe iz ZDA, da bi zaščitili svoj tržni delež na trgu Unije. Tudi proizvajalci Unije so morali znižati svoje cene, da so zaščitili svoj tržni delež. Vendar je bil cenovni pritisk tako velik, da je industrija Unije izgubila 7,3 odstotne točke tržnega deleža na prostem trgu. To znižanje prodajne cene je kljub hkratnemu zniževanju proizvodnih stroškov na enoto med letoma 2018 in 2019 povzročilo izgubo med 8,3 % in 10,2 % v letu 2019 za industrijo Unije. Poleg tega proizvodni stroški na enoto industrije Unije med letoma 2017 in 2019 niso bili stabilni, kot trdi družba MEGlobal Americas, temveč so nihali. Med letoma 2017 in 2018 so se najprej zvišali za 3 % in nato med letoma 2018 in 2019 padli za 2 %. Zato je bila industrija Unije v letu 2019 zaradi cenovnega pritiska, ki ga je povzročil uvoz iz zadevnih držav po nižjih cenah, prisiljena postavljati cene precej pod stroški, da bi ohranila svoj tržni delež. Obstaja torej jasna soodvisnost med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(194)

Ker glede učinka dampinškega uvoza ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 210 do 213 začasne uredbe.

5.2 Učinki drugih dejavnikov

(195)

Družba MEGlobal Americas je trdila, da Komisija ni obravnavala učinkov drugih dejavnikov razen uvoza iz ZDA in KSA, ki bi lahko prispevali k poslabšanju uspešnosti industrije Unije.

(196)

Komisija se sklicuje na uvodne izjave 210 do 253 začasne uredbe, v katerih so podrobno analizirani učinki 13 takih dejavnikov. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(197)

Družba SABIC je trdila, da Komisija ni upoštevala zmanjševanja povpraševanja kot dodatnega vzroka škode, čeprav je izrecno navedeno v členu 3(7) osnovne uredbe.

(198)

Komisija je v začasni uredbi ocenila 13 dejavnikov, ki niso bili dampinški uvoz in bi lahko vplivali na znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. V členu 3(7) osnovne uredbe je navedeno zmanjševanje povpraševanja. Komisija med temi dejavniki ni posebej omenila potrošnje, ker je bila potrošnja na prostem trgu v obravnavanem obdobju dokaj stabilna. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(199)

Družbe SABIC, Arteco, Oxyde, Helm in Tricon so trdile, da Komisija ni upoštevala nesreče enega od proizvajalcev Unije, opisane v uvodni izjavi 176 začasne uredbe, kot vzroka škode.

(200)

Kot je prikazano v preglednici 4 začasne uredbe, se je skupna proizvodna zmogljivost industrije Unije v obdobju preiskave zmanjšala za samo 3 % v primerjavi z letom 2019. Ta nesreča se je zgodila januarja 2020, torej v drugi polovici obdobja preiskave. Kot je pojasnjeno v začasni uredbi, je preiskava razkrila, da so se razmere v industriji Unije začele znatno slabšati že v letu 2019, torej pred nesrečo. Ta družba je tudi majhen proizvajalec in zato je imel zmanjšani obseg njene proizvodnje v letu 2020 po nesreči le manjši vpliv na trend upadanja obsega proizvodnje industrije Unije v obdobju preiskave.

(201)

Družba MEGlobal Americas je trdila, da Komisija ni izvedla popolne analize nepripisovanja, saj kot drugih dejavnikov škode ni ocenila: (1) dejstva, da so bili stroški proizvodnje industrije Unije visoki, in (2) kartela med kupci etilena (18).

(202)

Komisija ugotavlja, da si dejavnika, ki ju je izpostavila družba MEGlobal Americas, nasprotujeta. Družba MEGlobal Americas je po eni strani trdila, da so bili stroški proizvodnje industrije Unije visoki, po drugi strani pa da so bili nizki zaradi kartela med kupci etilena, nato pa da oba dejavnika povzročata škodo industriji Unije. Kljub temu želi Komisija zagotoviti naslednja pojasnila. Prvič, v uvodni izjavi 235 začasne uredbe je ocenjeno, ali so bili višji stroški proizvodnje industrije Unije dejavnik škode razen dampinškega uvoza. Drugič, kartel med kupci etilena je imel učinek do marca 2017. Namen kartela je bil ohraniti ceno etilena pod tržno ceno. Družba ni pojasnila, kako je kartel vplival na gospodarski položaj proizvajalcev monoetilen glikola, oziroma ni zagotovila nobenih dokazov o njem. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(203)

Družbe Arteco, Oxyde, Helm in Tricon so trdile, da je upad prodaje za lastno uporabo, ki ga ni povzročil uvoz, vplival na razmere glede škode za industrijo Unije, četudi je bil majhen.

(204)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Pri prodaji za lastno uporabo je večinoma šlo za prodajo sektorju hladilnih tekočin. Povpraševanje po monoetilen glikolu v sektorju hladilnih tekočin se je zmanjšalo zaradi pandemije COVID-19, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 238 začasne uredbe. Poleg tega je Komisija v uvodni izjavi 227 začasne uredbe sklenila, da zmanjšanje prodaje za lastno uporabo ni znatno prispevalo k poslabšanju gospodarskega položaja industrije Unije niti ga ni pojasnjevalo.

(205)

Družbe Arteco, Oxyde, Helm in Tricon so trdile, da uvoza iz Rusije in Kuvajta, katerega cena je bila nižja od cene uvoza iz ZDA in KSA, ne bi smeli šteti kot zgolj zanemarljivega, kot je Komisija navedla v uvodni izjavi 219 začasne uredbe.

(206)

Opozoriti je treba, da je v obravnavanem obdobju tržni delež uvoza iz ZDA segal od 3,8 % do 18 %, medtem ko je uvoz iz KSA znašal od 26,1 % do 31,3 %, na kumulativni podlagi pa se je gibal med 31,6 % in 44,1 %. Tržni delež uvoza iz Rusije je znašal od 0,6 % do 1,3 %, tržni delež uvoza iz Kuvajta pa od 0 % do 1,0 %. Četudi so bile torej v določenih letih v obravnavanem obdobju cene uvoza iz Rusije in Kuvajta nižje od cene uvoza iz ZDA in KSA, je uvoz iz Rusije in Kuvajta glede na njegov znatno manjši tržni delež v primerjavi z uvozom iz ZDA in KSA lahko imel le zanemarljiv vpliv, če sploh, na znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Zato je bila trditev zavrnjena.

(207)

Družbe MEGlobal Americas, Arteco, Oxyde, Helm in Tricon ter združenje CPME so še trdili, da čeprav je Komisija ugotovila, da so številni dejavniki, kot so uvoz iz tretjih držav, pandemija COVID-19, upad prodaje za lastno uporabo in nesreča enega od proizvajalcev Unije, povzročili škodo proizvajalcem Unije, Komisija ni zagotovila, da učinki teh vzrokov niso bili pripisani uvozu iz ZDA in KSA v skladu s členom 3(7) osnovne uredbe. Po njihovih trditvah je to pomenilo, da se pri določitvi stopnje škode ne bi smeli upoštevati škodljivi učinki, ki so jih povzročili drugi dejavniki poleg uvoza.

(208)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Prvič, Komisija je v uvodnih izjavah 219, 240 in 227 začasne uredbe ter uvodni izjavi 200 te uredbe ugotovila, da ti dejavniki niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Dejansko je bil glavni dejavnik uvoz iz ZDA in KSA. Drugič, stopnjo škode je treba določiti v skladu z določbami člena 7(2c) in (2d) osnovne uredbe. Zato je Komisija ciljno ceno in stopnjo dobičkonosnosti določila z upoštevanjem navedenih dejavnikov.

(209)

Družbe Arteco, Oxyde, Helm in Tricon so trdile, da bi Komisija morala kot celoto upoštevati blago in integrirano naravo monoetilen glikola zaradi več dejavnikov, ki so med seboj povezani in utemeljujejo domnevne razmere glede škode za industrijo Unije.

(210)

Prvič, trdile so, da so cene monoetilen glikola temeljile na cenah po formuli, ki sledijo cenam v Aziji, ki so v obravnavanem obdobju znatno padle, zato uvoz iz katere koli posamezne države ni mogel vplivati na trg Unije in povzročiti škode, saj so bile cene določene v skladu s pogoji v Aziji, ne v Evropi. To je trdilo tudi združenje CPME. Družbe Arteco, Oxyde, Helm in Tricon so nadalje trdile, da popusti, ki so jih ponudili proizvajalci iz ZDA in KSA, ne vplivajo na cene monoetilen glikola v Uniji. Trdile so še, da je, ker uvoz iz ZDA ni nelojalno zniževal prodajnih cen Unije, to pomenilo, da popusti, ki so jih ponudili proizvajalci iz ZDA, niso bili višji od popustov, ki so jih ponujali proizvajalci Unije.

(211)

Drugič, trdile so, da so višji stroški proizvajalcev Unije v primerjavi s proizvajalci iz ZDA in KSA zmanjšali zmožnost proizvajalcev Unije, da ustvarijo dobiček, ko so cene monoetilen glikola po svetu padle.

(212)

Tretjič, trdile so, da so se proizvajalci Unije zaradi padajoče razlike med cenami monoetilen glikola in etilena odločili preusmeriti svojo proizvodnjo k bolj dobičkonosnim derivatom etilen oksida. To trditev je ponovilo tudi združenje CPME. Poleg tega je družba LCLA napačno trdila, da je Komisija v uvodni izjavi 229 začasne uredbe priznala, da je industrija Unije zmanjšala svojo proizvodnjo monoetilen glikola, da bi proizvajala derivate etilen oksida, ki so se prodajali po višjih cenah kot monoetilen glikol. Družba LCLA je tudi trdila, da bi Komisija morala določiti, koliko se je proizvodnja monoetilen glikola zmanjšala zaradi odločitve industrije Unije, da se osredotoči na derivate etilen oksida, in oceniti, ali je bila ta številka soodvisna od povečanja obsega proizvodnje etilen oksida. Družbe Arteco, Oxyde, Helm in Tricon ter združenje CPME so še trdili, da v spisu ni bilo dokazov, da imajo proizvajalci Unije dostop do dovolj etilen oksida za proizvodnjo tako monoetilen glikola kot tudi drugih derivatov etilen oksida. Nadalje so trdili, da imajo proizvajalci omejene dobavitelje za etilen, ki ga potrebujejo za proizvodnjo različnih izdelkov, in da so se ozka grla dodatno zožila zaradi količin etilena in etilen oksida, prodanih na prostem trgu, ki tako nista bila več na voljo za predelavo izdelkov v spodnjem delu verige, kot je monoetilen glikol. Trdili so še, da so proizvajalci monoetilen glikola iz Unije v letih 2019 in 2020 svojo zmogljivost za proizvodnjo etilen glikola pretežno in vse bolj uporabljali za proizvodnjo drugih derivatov etilen oksida razen monoetilen glikola. Družbe Arteco, Oxyde, Helm in Tricon so trdile, da načrtovana povečanja zmogljivosti za proizvodnjo etilen oksida niso dokazovala, da so bili proizvajalci Unije zavezani proizvodnji monoetilen glikola. Dejansko se je pokazalo, da celotna dobavna veriga etilena in etilen oksida ni bila prizadeta zaradi škode, temveč zaradi namerne odločitve za usmeritev na proizvodnjo in prodajo etilen oksida in njegovih derivatov, ki niso monoetilen glikol.

(213)

Komisija na začetku ugotavlja, da so zainteresirane strani v medsebojnem nasprotju glede argumenta v zvezi s cenami monoetilen glikola na trgu Unije. Po eni strani sta družbi SABIC in MEGlobal Americas trdili, da so cene na trgu Unije določili proizvajalci Unije, kot je opisano v uvodni izjavi 149. Po drugi strani so družbe Arteco, Oxyde, Helm in Tricon trdile, da so bile cene na trgu Unije določene v skladu s pogoji v Aziji in ne v Evropi. Tržne cene se praviloma določajo na podlagi ponudbe in povpraševanja na zadevnem trgu. Zaradi arbitraže se cene na različnih trgih, kot sta evropski in azijski, do določene mere usklajujejo. Prodajna cena monoetilen glikola na trgu Unije je določena na podlagi evropske pogodbene cene z odštetjem popusta. Ker lahko popusti segajo od 13 % do 20 %, kar je za homogeno blago, kot je monoetilen glikol, veliko, imajo pomembno vlogo pri končni ceni monoetilen glikola na trgu Unije. Raven evropske pogodbene cene je torej samo del zgodbe o ravneh cen na trgu Unije, popusti, ki jih prodajalci uporabljajo za evropsko pogodbeno ceno monoetilen glikola, pa so ključni element v cenovnem pritisku, ki ga izvozniki izvajajo na trgu Unije. Na popuste vpliva konkurenca na trgu Unije in niso povezani z ravnjo evropske pogodbene cene ali cenami v Aziji. Medtem ko je raven evropske pogodbene cene javna, pa so popusti, ki jih uporabijo prodajalci, zaupni. Preiskava je razkrila, da se popusti od enega prodajalca do drugega razlikujejo in da prodajalci uporabljajo različne popuste za različne stranke. Obenem so se ravni popustov za nekatere izvoznike v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 zvišale. Poleg tega dejstvo, da uvoz iz ZDA ne povzroča nelojalnega nižanja prodajnih cen proizvajalcev Unije, ne pomeni, da popusti, ki so jih ponudili proizvajalci iz ZDA, niso bili višji od popustov, ki so jih ponudili proizvajalci Unije, kot trdijo strani. Cene industrije Unije so cene, ki ustvarjajo izgubo, saj so jih navzdol potisnile cene uvoza iz zadevnih držav, ki pa so jih povzročili višji popusti.

(214)

Komisija je v začasni uredbi navedla, da so cene etilena v Uniji višje kot v KSA ali ZDA zaradi različnih surovin, ki se uporabljajo pri proizvodnji etilena. Vendar razlika v cenah za etilen ni ključni element pri poslabšanju finančnega položaja industrije Unije. Medtem ko se je z znižanjem evropske pogodbene cene monoetilen glikola zmanjšal del dobičkonosnosti industrije Unije, je cenovni pritisk, ki so ga po dampinških cenah izvajali proizvajalci izvozniki, ki so povečali svoje popuste na trgu Unije, prisilil industrijo Unije, da tudi sama poveča svoje popuste, kar je privedlo do oviranja dviga cen, kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 203 začasne uredbe. Čeprav se je evropska pogodbena cena monoetilen glikola dejansko znižala bolj kot cena etilena in se je zmanjšala razlika med evropsko pogodbeno ceno za monoetilen glikol in etilen, s čimer je delno pojasnjena izguba dobičkonosnosti industrije Unije, na preglednem trgu, kakršen je trg monoetilen glikola, na katerem vsi akterji povezujejo prodajno ceno z evropsko pogodbeno ceno, konkurenca poteka na ravni popustov, uporabljenih za evropsko pogodbeno ceno. Medtem ko raven evropske pogodbene cene vpliva na vse strani in tudi če se evropska pogodbena cena monoetilen glikola zviša, bodo proizvajalci Unije, dokler bodo izvozniki iz zadevnih držav še naprej prodajali na trgu Unije po dampinških cenah z višjimi popusti kot industrija Unije, še naprej izgubljali tržni delež, razen če svojih cen na podlagi popusta ne določijo na isti ravni, kot so škodljive cene, s katerimi konkurirajo in ki so nižje od njihovih stroškov proizvodnje.

(215)

Strani niso predložile nobenih dokazov, razen navedb in špekulacij, da bi industrija Unije morala, če bi hotela povečati proizvodnjo derivatov etilen oksida, zmanjšati proizvodnjo monoetilen glikola. Dejansko ni izključeno, da so nekateri proizvajalci monoetilen glikola iz Unije povečali svojo proizvodnjo derivatov etilen oksida in se je zato potrošnja etilen oksida za proizvodnjo njegovih derivatov povečala, vendar to ne pomeni, da je bilo to povečanje mogoče samo, če se je vzporedno zmanjšala proizvodnja monoetilen glikola. Trditev, da so proizvajalci monoetilen glikola iz Unije imeli omejeno zalogo etilena, je bila neutemeljena. Nekateri proizvajalci Unije proizvajajo etilen in tudi prodajajo etilen drugim nepovezanim strankam, vzorčeni proizvajalci monoetilen glikola iz Unije pa so povezani tudi s sistemom cevovodov (19) za transport etilena med Antwerpnom in Rotterdamom, največjima pristaniščnima in industrijskima kompleksoma v Evropi. Poleg tega proizvajalci monoetilen glikola prodajajo etilen oksid samo v zelo majhnih količinah, saj je etilen oksid vnetljiv plin in je zato njegov transport nevaren. Kot je pojasnjeno v začasni uredbi, industrija Unije ostaja zavezana proizvodnji monoetilen glikola v Uniji. Kljub znatnim izgubam med 8,3 % in 10,2 % v letu 2019 ter med 10,8 % in 13,2 % v OP je industrija Unije še vedno uporabljala 65,6 % in 63,8 % svoje zmogljivosti proizvodnje monoetilen glikola v letu 2019 oziroma v OP, ko bi lahko ustavila proizvodnjo in se osredotočila na druge derivate etilen oksida, kot so trdile strani. Poleg tega Komisija niti v uvodni izjavi 229 niti v kateri koli drugi uvodni izjavi začasne uredbe ni nikoli priznala, da je industrija Unije zmanjšala svojo proizvodnjo monoetilen glikola, da bi proizvajala derivate etilen oksida, saj so se prodajali po višjih cenah kot monoetilen glikol, kot je trdila družba LCLA. Dejansko je Komisija v uvodni izjavi 229 začasne uredbe navedla, da je bila industrija Unije prisiljena zmanjšati proizvodnjo monoetilen glikola, saj je bila njegova prodajna cena znatno nižja od proizvodnih stroškov zaradi pritiska uvoza iz zadevnih držav na cene. Preiskava ni razkrila morebitnih pomanjkanj glavne surovine, etilena, na strani industrije Unije, družba LCLA pa ni predložila nobenih dokazov, da je industrija Unije morala, če je želela povečati proizvodnjo derivatov etilen oksida, zmanjšati proizvodnjo monoetilen glikola. Vprašanje, ali je industrija Unije povečala proizvodnjo derivatov etilen oksida, torej ne vpliva na to preiskavo, saj ni dokazov, da bi industrija Unije lahko tako povečanje dosegla samo z zmanjšanjem obsega proizvodnje monoetilen glikola. Poleg tega dejstvo, da proizvajalci Unije povečujejo proizvodne zmogljivosti za druge izdelke, ne pomeni, da ne nameravajo več proizvajati monoetilen glikola. Ta preiskava ne obsega celotne dobavne verige etilena in etilen oksida, temveč le monoetilen glikol. Komisija zato ne more komentirati trditve družbe Arteco, da je celotna dobavna veriga etilena in etilen oksida prizadeta zaradi škode. Vsekakor je bilo s preiskavo jasno ugotovljeno, da je industrija Unije od leta 2019 zmanjšala proizvodnjo monoetilen glikola zaradi poslabšanja pogojev na trgu monoetilen glikola, ki ga je povzročilo povečanje uvoza iz zadevnih držav po nizkih cenah.

(216)

Družbe Arteco, Oxyde in Helm so tudi trdile, da se je po OP povečal uvoz po nizkih cenah iz drugih držav, kot so Kuvajt, Kitajska, Japonska, Singapur in Tajvan, zato se je z uvedbo protidampinških ukrepov pojavilo tveganje izpodrinjanja uvoza iz ZDA in KSA brez kakršne koli koristi za proizvajalce Unije.

(217)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Informacije, ki jih je predložila družba Arteco, kažejo, da so cene uvoza iz Kitajske, Singapurja in Tajvana višje od cen uvoza iz ZDA in KSA v obdobju po OP. Poleg tega v spisu ni dokazov, ki bi kazali, da se ta uvoz izvaja po dampinških cenah in povzroča škodo industriji Unije.

(218)

Družbe Arteco, Oxyde, Helm in Tricon so trdile, da je po navedbah tržnih svetovalcev Kitajska ostala glavni prejemnik monoetilen glikola iz ZDA, zato je Komisija zgolj špekulirala, ko je v uvodni izjavi 247 začasne uredbe navedla, da je tudi kitajska industrija monoetilen glikola povečevala svojo proizvodno zmogljivost s ciljem, da bi postala samozadostna, zato bodo proizvajalci iz ZDA verjetno še naprej kazali veliko zanimanje za trg Unije. Družba Arteco je nadalje trdila, da je Turčija dejansko postala pomemben cilj za izvoznike iz ZDA.

(219)

Komisija najprej ugotavlja, da je bila trditev, obravnavana v uvodni izjavi 247 začasne uredbe, tista, ki je bila čista špekulacija, čeprav je bila v pripombah predstavljena kot gotovost. Vendar je bil odgovor Komisije dejansko bolj previden, saj je navedla „verjetno“ (kar pomeni, da ni gotovo) in ponudila nekatere dokaze v podporo tej verjetnosti. V dokumentu, ki ga je predložila družba Arteco v zvezi s Turčijo, je še navedeno, da se je kitajska zmogljivost za proizvodnjo monoetilen glikola v letu 2020 povečala za skoraj 30 %, v letu 2021 pa naj bi se po pričakovanjih povečala za več kot 40 %. Poleg tega naj bi kitajska zmogljivost za proizvodnjo monoetilen glikola do leta 2023 po pričakovanjih dosegla več kot dvakratnik ravni iz leta 2020. To jasno kaže, da, kot je navedeno v uvodni izjavi 247 začasne uredbe, kitajski proizvajalci monoetilen glikola povečujejo svojo proizvodno zmogljivost, kar pomeni, da bodo postali manj odvisni od uvoza. Dejstvo, da so proizvajalci izvozniki iz ZDA povečali svoj izvoz v Turčijo, kaže, da proizvajalci izvozniki iz ZDA stalno iščejo druge trge, da bi nadomestili povpraševanje po uvozu iz Kitajske. Treba je opozoriti, da so, kot je navedeno v uvodni izjavi 247 začasne uredbe, družbe v ZDA izvozno usmerjene, njihove zmogljivosti pa se povečujejo. Nove družbe v ZDA, ki so proizvodnjo začele v zadnjih letih, so velike družbe z zelo velikimi proizvodnimi zmogljivostmi med 700 000 in 1 milijonom ton na leto (20), medtem ko je skupna proizvodna zmogljivost industrije Unije 1,4 milijona ton. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(220)

Družbe Arteco, Oxyde in Helm so trdile, da je treba povečanje uvoza PET upoštevati kot dejavnik, ki je zmanjšal vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(221)

Kot je opisano v preglednici 13 začasne uredbe, se je uvoz PET v Unijo med letoma 2017 in 2019 povečal, nato se je v OP zmanjšal. Potrošnja monoetilen glikola na prostem trgu je sledila istemu trendu. V obravnavanem obdobju se je uvoz PET povečal za 13 %, vendar se je potrošnja monoetilen glikola na prostem trgu zmanjšala za le 1 %. Položaj industrije Unije se ni poslabšal zaradi upada povpraševanja po monoetilen glikolu, temveč zaradi povečanja dampinškega uvoza po nizkih cenah. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(222)

Družbe Arteco, Oxyde in Helm so trdile, da je treba, ker pri proizvodnji monoetilen glikola nastajajo stranski proizvodi, kot sta dietilen glikol in trietilen glikol, te stranske proizvode upoštevati pri določitvi skupne dobičkonosnosti proizvodnje monoetilen glikola. Poleg tega je družba Arteco trdila, da je bilo dejstvo, da so se cene teh stranskih proizvodov zniževale vzporedno z monoetilen glikolom, dodaten dokaz, da so cene teh proizvodov sledile svetovnim trendom in niso bile rezultat škodljivega dampinga.

(223)

Zadevni izdelek je monoetilen glikol, zato je Komisija ocenila dobičkonosnost samo glede monoetilen glikola. Ker ta preiskava zajema samo monoetilen glikol, Komisija ni ocenila trenda cen stranskih proizvodov. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 213, pri ocenjevanju cene monoetilen glikola ni dovolj upoštevati zgolj trenda evropske pogodbene cene. Popust, uporabljen za evropsko pogodbeno ceno, ima pomembno vlogo v cenovnem pritisku, ki ga izvozniki izvajajo na trgu Unije, raven popusta pa ni povezana z nobenim svetovnim trendom. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(224)

Združenje CPME je še trdilo, da Komisija ni ustrezno preučila učinkov samopovzročene škode, ki sta jo industriji Unije povzročila uvoz iz KSA, ki so ga izvajale družbe, povezane s proizvajalci Unije, ter en proizvajalec Unije, ki ga je kontaktirala družba SABIC za uvoz monoetilen glikola.

(225)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Kot je opisano v uvodni izjavi 136 začasne uredbe, sta družbi, povezani s proizvajalci Unije, v obdobju preiskave uvažali zanemarljive količine monoetilen glikola iz KSA. Poleg tega, kot je opisano v uvodni izjavi 251 začasne uredbe, med družbo SABIC in proizvajalcem Unije ni bil dosežen noben sporazum. Ker zadevni proizvajalec monoetilen glikola iz Unije v obravnavanem obdobju ni kupil monoetilen glikola od družbe SABIC, ne more biti samopovzročene škode. Zgolj razprava ne more povzročiti škode.

(226)

Združenje CPME je trdilo, da je Komisija podcenjevala vpliv pandemije COVID-19 na položaj industrije Unije s trditvijo, da se je položaj industrije Unije poslabšal pred pandemijo COVID-19. Združenje CPME je trdilo, da bi bilo mogoče slabo uspešnost industrije Unije v letu 2019 pojasniti z znatnim padcem cen na svetovni ravni. Poleg tega je trdilo, da so se stopnje dobička proizvajalcev monoetilen glikola iz Unije znižale zaradi padca povpraševanja po monoetilen glikolu med proizvajalci PET iz Unije. Družba LCLA je prav tako trdila, da je Komisija neupravičeno zanemarila učinek pandemije COVID-19 iz treh razlogov. Prvič, ker Komisija ni ocenila škodljivega učinka COVID-19 na industrijo Unije, preden je menila, da ta učinek ni bil velik. Družba LCLA se je v zvezi s tem sklicevala na poročilo Pritožbenega organa STO v zadevi ZDA – Vroče valjano jeklo (21), v katerem je bilo navedeno, da je za oceno škodljivega učinka drugih dejavnikov potrebno zadovoljivo pojasnilo narave in obsega škodljivega učinka drugih dejavnikov. Drugič, družba LCLA je trdila, da je bilo ustrezno obdobje za oceno vpliva pandemije COVID-19 primerjava med letom 2019 in obdobjem preiskave in ne med letom 2017 in obdobjem preiskave, saj taka primerjava med dvema končnima točkama ne bi zagotovila informacij v zvezi s položajem industrije Unije neposredno pred izbruhom pandemije COVID-19 ali učinki, ki so sledili. V tem primeru je obstajala pozitivna povezava med upadom potrošnje zaradi COVID-19 in poslabšanjem gospodarskega položaja industrije Unije v obdobju preiskave. Tretjič, družba LCLA je trdila, da bi industrija Unije brez pandemije COVID-19 morda lahko izboljšala svoj gospodarski položaj. Družba LCLA je torej trdila, da je Komisija napačno sklenila, da pandemija COVID-19 ni bila glavni vzrok znatne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(227)

Komisija se s temi trditvami ni strinjala. Kot je opisano v uvodni izjavi 238 začasne uredbe, je preiskava pokazala, da se je položaj industrije Unije začel znatno slabšati že leta 2019, tj. precej pred začetkom pandemije COVID-19 v Uniji v začetku leta 2020. V letu 2019 je industrija Unije že ustvarjala izgubo. To se je dogajalo v okolju, v katerem se je potrošnja povečevala (med letoma 2017 in 2019), ter vzporedno s povečanjem tržnega deleža uvoza iz zadevnih držav z 31,6 % na 43,6 % skupaj s 25-odstotnim znižanjem njihovih uvoznih cen v istem obdobju. Dejansko povečanje tržnega deleža temelji na nizkih cenah. Ker je monoetilen glikol homogeno blago, je bil za proizvajalce izvoznike najenostavnejši način za pridobitev tržnega deleža na trgu Unije prodaja po nižjih cenah kot industrija Unije. Industrija Unije svojega obsega proizvodnje ni zmanjšala zaradi pomanjkanja povpraševanja, temveč ker ni mogla prodajati po toliko nižjih cenah po cenovnem pritisku zaradi uvoza iz ZDA in KSA. Kot je poleg tega podrobneje pojasnjeno, je popust, ki ga je prodajalec uporabil za evropsko pogodbeno ceno monoetilen glikola, element, ki je ustvaril cenovni pritisk na trgu Unije. Družba LCLA zgolj neutemeljeno špekulira, ko trdi, da bi industrija Unije brez pandemije COVID-19 morda lahko izboljšala svoj gospodarski položaj. Nazadnje je treba opozoriti, da je obdobje preiskave zajelo obdobje od 1. julija 2019 do 30. junija 2020. Zato so učinki pandemije COVID-19, ki so Unijo prizadeli v drugem četrtletju leta 2020, vplivali na približno tri mesece obdobja preiskave. Na podlagi zgoraj navedenega ni izključeno, da je pandemija COVID-19 v določeni meri ob koncu obdobja preiskave vplivala na položaj industrije Unije, vendar pa ta očitno ni bila glavni vzrok za znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije in ni mogla zmanjšati vzročne zveze.

(228)

Družbi SABIC in Tricon sta v svojih pripombah po dokončnem razkritju navedli, da se ne strinjata z analizo Komisije glede vzrokov v uvodnih izjavah 192 do 227 ter uvodnih izjavah 214 do 256 začasne uredbe. Družba SABIC je ponovila svojo trditev, da ni bilo soodvisnosti med uspešnostjo industrije Unije in uvozom iz KSA ter ZDA in da prav tako ni bilo soodvisnosti med obsegom uvoza in negativnimi učinki na domače cene, ne da bi v zvezi s tem predložila morebitne nove argumente. Družba Tricon je prav tako ponovila nekatere od argumentov, ki jih je Komisija že ocenila zgoraj. Vendar v zvezi s tem niso bili predstavljeni nobeni novi upoštevni argumenti.

(229)

Ker glede sklepov v tem oddelku ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 214 do 256 začasne uredbe.

6. STOPNJA UKREPOV

6.1 Preučitev stopnje, ki bi bila ustrezna za odpravo škode, povzročene industriji Unije

(230)

Družbe MEGlobal Americas, SABIC in LCLA so trdile, da je stopnja dobička, ki jo je uporabila Komisija pri izračunu neškodljive cene, previsoka za blagovni izdelek, zato bi morala Komisija uporabiti 6-odstotno minimalno stopnjo dobička, določeno v členu 7(2c) osnovne uredbe. Poleg tega so trdile, da Komisija ni preučila vpliva kartela kupcev etilena na dobičkonosnost industrije Unije. Družba LCLA je trdila, da dobički v obdobju 2017–2018 niso predstavljali stopnje dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih pogojih, saj so bile cene monoetilen glikola v teh letih nenormalno visoke zaradi svetovnega pomanjkanja monoetilen glikola, zlasti na Kitajskem, medtem ko so bili stroški proizvodnje na običajnih ravneh, kar je privedlo do velikih dobičkov.

(231)

Stopnja dobička, uporabljena za izračun neškodljive cene, je bila v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe povprečje stopnje dobička vzorčenih proizvajalcev Unije, registriranih v letih 2017 in 2018, pred povečanjem dampinškega uvoza. Nobeden od vzorčenih proizvajalcev monoetilen glikola iz Unije ni bil del kartela kupcev etilena (22). Poleg tega se je kršitev zgodila med 26. decembrom 2011 in 29. marcem 2017 in je torej zajemala le tri mesece v dveh letih, ki sta bili uporabljeni za stopnjo dobička. Poleg tega je bil, kot je podrobno navedeno v sklepu v zvezi s kartelom, izdelek, na katerega se nanaša sklep, etilen, kupljen na prodajnem trgu, in ni zajemal etilena, proizvedenega za lastne potrebe, to je etilena, ki ga proizvajalci proizvedejo in uporabljajo za svojo lastno porabo. Vzorčeni proizvajalci Unije kupujejo etilen pretežno od svojih povezanih družb. Medtem ko stopnji dobička v letih 2017 in 2018 po trditvah družbe LCLA nista dosegali stopnje dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih pogojih, družba LCLA tudi ni navedla, kakšna je bila običajna dobičkonosnost za ta izdelek v običajnih konkurenčnih pogojih. Nazadnje je iz člena 7(2c) jasno, da mora Komisija uporabiti 6-odstotni ciljni dobiček samo, kadar je ciljni dobiček, določen po upoštevanju dejavnikov iz navedenega člena, manjši od 6 %, kar pa v tej preiskavi ni. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(232)

Družba EMPC je trdila, da pristop, ki ga je uporabila Komisija za prilagoditev neškodljive cene za prihodnje stroške usklajevanja s sistemom EU za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: EU ETS) in direktivo EU o industrijskih emisijah, ni bil skladen s cilji trenutnega sistema EU ETS in direktive o industrijskih emisijah. Trdila je, da je bil pristop, na katerem temeljijo trenutni ukrepi za zaščito pred selitvijo virov CO2 v okviru sistema EU ETS, takšen, da se za vsak sektor, izpostavljen selitvi virov CO2, družbe primerjajo z referenčno vrednostjo, ki jo določa 10 % najuspešnejših družb. Družbe bi plačevale toliko več stroškov v zvezi s sistemom EU ETS, kolikor slabša je njihova uspešnost glede na referenčno vrednost. Kot druga možnost bi lahko zmanjšale intenzivnost svojih emisij toplogrednih plinov, s čimer bi nazadnje lahko prišle v skupino 10 % najuspešnejših družb. Kar zadeva stroške v zvezi z direktivo o industrijskih emisijah, po trditvah družbe EMPC ni bilo jasno, kako so bili ti izračunani ali pripisani. Po mnenju družbe EMPC je torej Komisija s tem, ko je upoštevala ne le pritožnikove dejanske, temveč tudi prihodnje stroške v zvezi s sistemom EU ETS in direktivo o industrijskih emisijah, dejansko uvedla mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah za pritožnika, ki drugim industrijam ni bil na voljo.

(233)

V skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe bodo prihodnji stroški, ki med drugim izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju uporabe ukrepa v skladu s členom 11(2), upoštevani. Ali so taki stroški neskladni z domnevnimi cilji sistema EU ETS in direktive o industrijskih emisijah oziroma predstavljajo mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, ki drugim industrijam ni bil na voljo, je nepomembno. Komisija je torej ne glede na njihovo oznako pravno zavezana upoštevati vse te stroške na podlagi te določbe osnovne uredbe, če so izpolnjeni pogoji za njeno uporabo. V uvodni izjavi 265 začasne uredbe je Komisija pojasnila, kako so bili izračunani stroški usklajevanja s sistemom EU ETS.

(234)

Vendar je Komisija potrdila, da je bila prilagoditev izračunana zgolj na podlagi dodatnih stroškov sistema EU ETS in direktive o industrijskih emisijah, ki se bodo v povprečju uporabljali v času trajanja ukrepov, kot se zahteva s členom 7(2d) osnovne uredbe. Dokazi, ki so jih v zvezi s tem predložile in preverile službe Komisije, izpolnjujejo pogoje iz člena 7(2d) osnovne uredbe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(235)

Družba LCLA je prosila Komisijo, naj kot imenovalec pri izračunu stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen uporabi prijavljeno ceno CIF in ne računsko določene cene CIF.

(236)

Ta trditev temelji na napačnem razumevanju družbe LCLA, saj je Komisija kot imenovalec pri izračunu stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen dejansko uporabila prijavljeno ceno CIF.

(237)

Komisija je v skladu s členom 9(4), tretji pododstavek, osnovne uredbe in glede na to, da v obdobju pred razkritjem ni registrirala uvoza, analizirala razvoj obsega uvoza, da bi ugotovila, ali je v obdobju pred razkritjem, kot je opisano v uvodni izjavi 3, prišlo do nadaljnjega znatnega povečanja uvoza, ki je predmet preiskave, da bi določila, ali naj se pri določanju stopnje škode upošteva dodatna škoda, ki izhaja iz takega povečanja.

(238)

Družba EMPC je v svojih pripombah po dokončnem razkritju brez predložitve morebitnih novih elementov ponovila svojo trditev iz uvodne izjave 232, da je bil s prilagoditvijo neškodljive cene za prihodnje stroške usklajevanja s sistemom EU ETS in direktivo o industrijskih emisijah neupravičeno uveden dejanski mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, ki je bil na voljo samo proizvajalcem monoetilen glikola v Uniji.

(239)

Ker novih elementov v podporo trditvi družbe EMPC ni bilo, je Komisija ostala pri svojih sklepih iz uvodne izjave 232.

(240)

Družba SABIC je v svojih pripombah po dokončnem razkritju brez predložitve morebitnih novih elementov ponovila svojo trditev, da je bil dobiček, ki je bil uporabljen za določitev ciljne cene, previsok za blago in je temeljil na obdobju, v katerem je deloval kartel kupcev etilena. Dodala je še, da je bil ciljni dobiček višji od stopenj dobička, navedenih v pritožbi.

(241)

Ker novih elementov v podporo trditvi družbe SABIC ni bilo, je Komisija ostala pri svojih sklepih iz uvodne izjave 232. Kar zadeva stopnje dobička v pritožbi, te niso bile preverjene, medtem ko so bile stopnje dobička, uporabljene pri določitvi ciljnega dobička, preverjene med navzkrižnim preverjanjem na daljavo.

Združene države Amerike

(242)

Na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke Surveillance 2 je bil obseg uvoza iz ZDA v štiritedenskem obdobju pred razkritjem za 39 % večji od povprečnega obsega uvoza vsake štiri tedne v obdobju preiskave. Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da je v obdobju pred razkritjem obstajala znatna rast uvoza, ki je predmet preiskave.

(243)

Da bi Komisija upoštevala dodatno škodo, ki jo je povzročila rast uvoza, se je odločila prilagoditi stopnjo odprave škode na podlagi povečanja obsega uvoza, ki velja za ustrezni utežni faktor na podlagi določb člena 9(4). Zato je izračunala množilni količnik, tako da je vsoto obsega uvoza v štiritedenskem obdobju pred razkritjem v višini 28 852 ton in 52 tednov obdobja preiskave delila z obsegom uvoza v obdobju preiskave, ekstrapoliranim na 56 tednov. Rezultat, tj. 1,0278, izraža dodatno škodo, ki jo je povzročilo nadaljnje povečanje uvoza. Začasne stopnje škode so bile tako pomnožene s tem količnikom. Zato je končna stopnja odprave škode za sodelujoče proizvajalce izvoznike in vse druge družbe naslednja:

Država	Družba	Dokončna stopnja škode (v %)
ZDA	Lotte Chemical Louisiana LLC	39,6
ZDA	MEGlobal Americas Inc	78,9
ZDA	Druge sodelujoče družbe	46,7
ZDA	Vse druge družbe	109,4

Kraljevina Saudova Arabija

(244)

Na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke Surveillance 2 je bil obseg uvoza iz KSA v štiritedenskem obdobju pred razkritjem za 15,3 % manjši od povprečnega obsega uvoza vsake štiri tedne v obdobju preiskave. Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da v obdobju pred razkritjem ni obstajala znatna rast uvoza, ki je predmet preiskave.

(245)

Komisija zato v zvezi s tem ni prilagodila stopnje odprave škode.

(246)

Vendar pa je Komisija ugotovila manjšo tiskarsko napako v podatkih, ki so bili podlaga za izračun stopnje škode. Iz tega sledi, da popravljena stopnja škode za družbo SABIC znaša 61,5 %.

7. INTERES UNIJE

7.1 Interes industrije Unije

(247)

Družbi Oxyde in Helm sta trdili, da ni bilo realnega tveganja, da bi proizvajalci monoetilen glikola ustavili svoje dejavnosti proizvodnje monoetilen glikola v Uniji, saj bi glede na tržne razmere lahko zlahka prehajali med proizvodnjo monoetilen glikola ali drugih izdelkov. Poleg tega je družba Arteco trdila, da razen trditve industrije Unije ni bilo dokazov, da bi industrija Unije ob morebitni neuvedbi protidampinških ukrepov prenehala proizvajati monoetilen glikol. Hkrati je družba Arteco trdila, da je bila za trg Unije že značilna nezmožnost ali nepripravljenost proizvajalcev monoetilen glikola iz Unije, da zadostijo povpraševanju, in je predložila dokaze od proizvajalca monoetilen glikola iz Unije, ki družbi Arteco ni hotel dobaviti monoetilen glikola zaradi premajhnega obsega proizvodnje.

(248)

Komisija se s temi trditvami ne strinja. Proizvajalci Unije so že izgubili 10,7 odstotne točke tržnega deleža na prostem trgu med letom 2017 in obdobjem preiskave zaradi uvoza iz zadevnih držav, katerega tržni delež se je v istem obdobju povečal za 12,5 odstotne točke. Tudi če se bo raven evropske pogodbene cene v obdobju po OP zvišala, bo industrija Unije še naprej izgubljala tržni delež v korist izvoznikov iz zadevnih držav, če bodo na trgu Unije še naprej prodajali po škodljivih cenah. Obseg proizvodnje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju že zmanjšal za 19 %. Dokazi, ki jih je predložila družba Arteco, kažejo, da če se na trgu Unije ne vzpostavijo ponovno enaki konkurenčni pogoji, bo to verjetno vplivalo na obseg proizvodnje monoetilen glikola v Uniji, uporabniki pa bodo odvisni od uvoza. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(249)

Družbe Oxyde, Helm in Tricon so trdile, da so bili trije vzorčeni proizvajalci Unije del velikih skupin družb, finančni položaj teh velikih skupin pa zlasti zaradi monoetilen glikola ni bil kompromitiran.

(250)

Čeprav so vzorčeni proizvajalci Unije del velikih skupin, bi neuvedba ukrepov negativno vplivala nanje in druge proizvajalce Unije, ta vpliv pa bi, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 247 začasne uredbe, segel dlje od dobičkonosnosti. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(251)

Združenje CPME in družba LCLA sta še trdila, da osnovna uredba ne preprečuje Komisiji, da se pri oceni obstoja interesa Unije opira na podatke za obdobje po OP.

(252)

Združenje CPME in družba LCLA nista zagotovila dokazov o morebitnih podatkih za obdobje po OP, ki bi jih Komisija lahko upoštevala pri analizi interesa Unije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(253)

Ker drugih pripomb ni bilo, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 272 do 277 začasne uredbe.

7.2 Interes nepovezanih uvoznikov/trgovcev, uporabnikov in dobaviteljev

7.2.1 Splošno

(254)

Združenje CPME in družba LCLA sta trdila, da Komisija ni upoštevala dejstva, da industrija Unije nima ustrezne zmogljivosti za zadostitev povpraševanju Unije. Združenje CPME je trdilo, da povečanje zmogljivosti industrije Unije za etilen oksid ne pomeni, da se bo proizvodna zmogljivost za monoetilen glikol povečala. Dalje je združenje CPME trdilo, da je bila presežna proizvodna zmogljivost na drugih geografskih trgih v protidampinški zadevi nepomembna, pomembno pa je, da industrija monoetilen glikola v Uniji ni imela zadostne zmogljivosti, da bi zajela celotno povpraševanje in da je bil zato bistvenega pomena uvoz. Združenje CPME in družba LCLA sta še trdila, da razen ZDA in KSA druge države zaradi geografskih, logističnih in ekonomskih razlogov niso bile primeren vir dobave. Združenje CPME je še zaprosilo Komisijo, naj analizo, ki so jo izvedli specializirani svetovalci, opisani v uvodni izjavi 281 začasne uredbe, da na voljo zainteresiranim stranem. Združenje CPME je še trdilo, da bi protidampinške dajatve na uvoz monoetilen glikola iz ZDA in KSA povzročile resen primanjkljaj v dobavi monoetilen glikola na trg Unije, saj bi dejansko blokirale celoten uvoz.

(255)

Iz podatkov v preglednicah 1 in 4 je jasno, da je proizvodna zmogljivosti nižja od potrošnje. Zato je Komisija jasno navedla to dejstvo v uvodni izjavi 225 začasne uredbe. Dejansko načrtovana povečanja zmogljivosti za proizvodnjo etilen oksida ne pomenijo, da se bo zmogljivost za proizvodnjo monoetilen glikola povečala, kaže pa, da bodo proizvajalci monoetilen glikola imeli dostop do več etilen oksida, če bi ga potrebovali za proizvodnjo monoetilen glikola, ko bodo na trgu ponovno vzpostavljeni enaki konkurenčni pogoji. Poleg tega je pritožnik predložil dokaze, da je proizvajalec Unije PKN najavil načrte za povečanje proizvodnje glikolov v Uniji (23). Obenem trg Unije res potrebuje uvoz in ukrepi dejansko niso namenjeni preprečevanju uvoza, temveč zagotavljanju, da se uvoz ne izvaja po škodljivih dampinških cenah. Te informacije so bile povzete v obvestilu k dokumentaciji (24), ki je bilo dodano k dokumentaciji preiskave. Te informacije je Komisija med navzkrižnimi preverjanji na daljavo zbrala od vzorčenih proizvajalcev Unije. Temeljijo na naročnini, plačani družbi Wood Mackenzie. Kot je navedeno v uvodni izjavi 216, so družbe Arteco, Oxyde in Helm poudarile, da se je uvoz iz drugih držav v obdobju po OP povečal, kar kaže na razpoložljivost alternativnih virov dobave. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(256)

V svojih pripombah po dokončnem razkritju je združenje CPME ponovilo svojo trditev, da druge države razen zadevnih držav zaradi geografskih, logističnih in gospodarskih razlogov niso bile primeren vir dobave. Združenje CPME je trdilo, da Komisija ni upoštevala dokazov, ki jih je združenje CPME predložilo v tej zvezi.

(257)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Združenje CPME je predložilo zgolj enostavne trditve, ki niso bile podprte z dokazi glede neizkoriščene zmogljivosti Singapurja, Južne Koreje in Tajvana in glede vprašanja, zakaj izvoz monoetilen glikola iz teh držav ne bi bil primeren. Zgolj zato, ker Unija v preteklosti ni uvažala monoetilen glikola iz teh držav, še ne pomeni, da tega ne more storiti v prihodnosti. Obenem so druge strani, kot so Arteco, Oxyde in Helm, predložile dokaze, da se je uvoz v obdobju po OP iz drugih držav, kot so Kuvajt, Kitajska, Japonska, Singapur in Tajvan, povečal, kot je navedeno v uvodni izjavi 216. To jasno kaže, da so bili na voljo drugi viri dobave. Kot je obenem pojasnjeno v uvodni izjavi 255, ukrepi dejansko niso namenjeni preprečevanju uvoza, temveč zagotavljanju, da se uvoz ne izvaja po škodljivih dampinških cenah. Hkrati je stopnja ukrepov za uvoz iz KSA in večino uvoza iz ZDA med 3,0 % in 10,3 %, kar ni pretirano. Trditev je bila zato zavrnjena.

7.2.2 Interes nepovezanih uvoznikov/trgovcev

(258)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 11 do 13, je tudi družba Tricon sodelovala v preiskavi kot uvoznik/trgovec. Ta družba ima sedež v ZDA.

(259)

Tako kot pri drugem uvozniku, opisanem v uvodni izjavi 284 začasne uredbe, dejavnost v Uniji v zvezi z monoetilen glikolom ne predstavlja znatnega dela njenih prihodkov od prodaje. Družba Tricon prodaja monoetilen glikol tudi tretjim državam, zato bo uvedba dajatev imela zanemarljiv vpliv na njeno poslovanje.

(260)

Družba Tricon je trdila, da trditev Komisije v začasni uredbi o razpoložljivosti drugih virov dobave ne odraža tržne realnosti.

(261)

Komisija se s to trditvijo ne strinja. Kot so v uvodni izjavi 216 poudarile družbe Arteco, Oxyde in Helm, se je uvoz v Unijo iz več držav, kot so Kuvajt, Kitajska, Japonska, Singapur in Tajvan, v obdobju po OP povečal. To kaže, da so dejansko na voljo tudi drugi viri dobave.

(262)

Ob odsotnosti drugih pripomb in upoštevanju uvodnih izjav 258 do 261 je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 283 do 286 začasne uredbe.

7.2.3 Interes uporabnikov

(263)

Družba Arteco je trdila, da je za oceno vpliva protidampinških ukrepov na uporabnike, zlasti proizvajalce hladilnih tekočin, Komisija morala oceniti naslednje dejavnike: (1) zelo konkurenčno naravo trga s hladilnimi tekočinami, (2) pripravljenost in zmožnost strank, da zamenjajo dobavitelje hladilnih tekočin za minimalno razliko v ceni, (3) znatne stroške raziskav in razvoja za proizvajalce hladilnih tekočin, ki oskrbujejo proizvajalce originalne opreme, in (4) število proizvajalcev hladilnih tekočin, ki niso iz EU in bi imeli korist od uvedbe protidampinških ukrepov za monoetilen glikol. Družba Arteco je še trdila, da je zaposlovanje, ki so ga ustvarili proizvajalci hladilnih tekočin, preseglo tisto, ki so ga ustvarili proizvajalci monoetilen glikola iz Unije. Zato po mnenju družbe Arteco za uvedbo ukrepov ne bi mogli šteti, da je v interesu Unije, saj bi celotnemu gospodarstvu povzročila več škode kot pomoč za domačo industrijo monoetilen glikola.

(264)

Družba Arteco sama sebi nasprotuje. Po eni strani trdi, da je trg hladilnih tekočin zelo konkurenčen, po drugi strani pa se v zaupni različici svoje trditve sklicuje na samo eno družbo kot na svojega edinega in največjega konkurenta ter trdi, da je trg hladilnih tekočin za proizvajalce originalne opreme oligopolen. Če poleg tega na trgu hladilnih tekočin za proizvajalce originalne opreme med seboj pretežno konkurirata dva proizvajalca hladilnih tekočin, je zelo malo verjetno, da bodo lahko proizvajalci avtomobilov, ki jih je mnogo več kot proizvajalcev hladilnih tekočin, zamenjali dobavitelje hladilnih tekočin za minimalno razliko v ceni, tudi glede na znatne stroške raziskav in razvoja na strani proizvajalcev hladilnih tekočin. Čeprav ni izključeno, da se bo uvoz hladilnih tekočin v prihodnosti povečal, pa je ob upoštevanju dejstva, da ima vsak proizvajalec avtomobilov svojo lastno formulo hladilnih tekočin, in znatne škode, ki nastane v motorju avtomobila v primeru neustrezne hladilne tekočine, zelo malo verjetno, da bodo proizvajalci avtomobilov po uvedbi ukrepov zlahka zamenjali svojega dobavitelja hladilnih tekočin.

(265)

Družba Arteco je še trdila, da bo od uvedbe ukrepov imel koristi samo en proizvajalec hladilnih tekočin, ki je bil vertikalno integriran in je torej imel dostop do cenejšega monoetilen glikola.

(266)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 132, je pri prodaji monoetilen glikola za lastno uporabo s strani industrije Unije večinoma dejansko šlo za prodajo sektorju hladilnih tekočin. Zadevni proizvajalec je integriran na ravni skupine, monoetilen glikol in hladilne tekočine pa se proizvajajo v različnih neodvisnih subjektih. Kot je opisano v preglednici 7 začasne uredbe, je bila povprečna prodajna cena monoetilen glikola na zaprtem trgu povprečno na isti ravni kot povprečna prodajna cena monoetilen glikola na prostem trgu v obravnavanem obdobju.

(267)

Družbe Arteco, Oxyde, Helm in Tricon so trdile, da ni bilo zagotovil, da bodo proizvajalci monoetilen glikola še naprej proizvajali monoetilen glikol, četudi bi se tržne razmere izboljšale, saj bi se industrija Unije osredotočila na proizvodnjo izdelkov, ki dosegajo najboljšo maržo, kot je določena s svetovnimi razmerami, in nobenih zagotovil ni bilo, da bo to monoetilen glikol, kar je pomenilo, da bi bili uporabniki prepuščeni milosti nekaj družb, ki delujejo na svetovni ravni.

(268)

Komisija je ugotovila, da je ta trditev v nasprotju s trditvijo v uvodni izjavi 247. Poleg tega ni jasno, zakaj bi se po mnenju teh zainteresiranih strani samo proizvajalci monoetilen glikola iz Unije osredotočili na bolj dobičkonosne derivate etilen oksida, izvozniki iz ZDA in KSA pa ne. Brez uvedbe protidampinških ukrepov se bo proizvodnja monoetilen glikola v Uniji znatno zmanjšala, saj bo industrija monoetilen glikola v Uniji še naprej izgubljala tržni delež, tudi če se tržne razmere izboljšajo. V tem primeru bodo uporabniki imeli dostop do še manj virov dobave, kot so družbe Arteco, Oxyde, Helm in Tricon same priznale, in bodo odvisni od uvoza. Uvedba dokončnih ukrepov bo zagotovila, da bo v Uniji še vedno proizvodnja monoetilen glikola.

(269)

Družba RETAL, mednarodni proizvajalec plastičnih izdelkov, je navedla, da je uvedba začasnih ukrepov negativno vplivala na njeno povezano družbo UAB NEO GROUP (v nadaljnjem besedilu: NEO GROUP), proizvajalca smol iz polietilen tereftalata v Uniji. Družba RETAL je navedla, da se strinja s stališčem in argumenti zoper uvedbo ukrepov, ki jih je izrazilo združenje CPME.

(270)

Družba RETAL ni predložila nikakršnih dokazov v podporo svoji trditvi, da je uvedba začasnih ukrepov negativno vplivala na dejavnost njene povezane družbe. Ta trditev je bila zato zavrnjena kot neutemeljena. Obenem je preiskava pokazala, da ima družba NEO GROUP več virov dobave, tj. industrijo Unije, uvoz iz ene od zadevnih držav ter druge tretje države. Poleg tega je bila družba NEO GROUP v obdobju preiskave dobičkonosna.

(271)

Združenje CPME je trdilo, da bi uvedba ukrepov za uvoz monoetilen glikola iz zadevnih držav znatno vplivala na proizvajalce PET, saj se je dobičkonosnost proizvajalcev PET gibala med 1 % in 3 %. Nadalje je trdilo, da so se proizvajalci PET že soočali s hudo konkurenco iz drugih držav, kot so Združeno kraljestvo, Egipt in Turčija, v katerih za uvoz monoetilen glikola niso veljale protidampinške ali uvozne dajatve, zato so lahko PET na trgu Unije ponujale po konkurenčnih cenah. Poleg tega je združenje CPME trdilo, da bi lahko tudi pomanjkanje virov za inovacije imelo negativne posledice v smislu izvajanja zelenih politik, namenjenih povečanju uporabe recikliranega PET v Uniji. Združenje CPME je nadalje trdilo, da bi se s protidampinškimi dajatvami na monoetilen glikol zmanjšala proizvodnja PET v Uniji, kar bi imelo resne škodljive učinke v smislu zaposlovanja in naložb v več državah članicah. Navedlo je tudi, da glede na dejstvo, da je zaposlenost v industriji PET (več kot 2 000 delavcev) večja kot v industriji monoetilen glikola (manj kot 100), Komisija očitno ni pretehtala interesov.

(272)

Komisija se s temi trditvami ni strinjala. Industrija PET je bila dolgo let zaščitena s protidampinškimi in protisubvencijskimi ukrepi. Trenutno veljajo protisubvencijski ukrepi za uvoz PET iz Indije. V zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, ki ga je Komisija izvedla v obdobju 2018/2019 (25), je imela industrija PET v Uniji v obdobju od 1. aprila 2017 do 31. marca 2018 znaten 71,1-odstoten tržni delež. Kot je opisano v uvodni izjavi 292, čeprav bi se z uvedbo ukrepov za monoetilen glikol položaj za proizvajalce PET, ki že ustvarjajo izgubo, lahko poslabšal, pa ni zagotovil, da položaj teh družb ne bo prizadet, četudi se Komisija odloči, da ne uvede ukrepov za uvoz monoetilen glikola iz zadevnih držav. Razlog je v dejstvu, da bo brez uvedbe ukrepov industrija Unije najverjetneje ustavila proizvodnjo monoetilen glikola za prosti trg, proizvajalci PET pa bodo zato odvisni od uvoza iz zadevnih držav. Hkrati je industrija PET dejansko večja od industrije monoetilen glikola, vendar uvedba ukrepov ne bo vplivala na vse proizvajalce PET, zato lahko ti proizvajalci še naprej izvajajo zelene politike, katerih cilj je povečati uporabo recikliranega PET v Uniji. Poleg tega stopnja ukrepov sega od 7,7 % do 14,9 %, kar ni pretirano.

(273)

Družba LCLA je trdila, da Komisija ni navedla učinka protidampinških ukrepov na industrijo PET v smislu proizvodnih stroškov ali dobičkonosnosti in da bi morala pojasniti, zakaj vpliv protidampinških ukrepov na PET ne bi bil nesorazmeren.

(274)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Komisija je v uvodni izjavi 291 začasne uredbe pojasnila vpliv protidampinških ukrepov na stroške proizvodnje PET in dobičkonosnost. Poleg tega je v uvodnih izjavah 292 do 294 začasne uredbe pojasnila gospodarski položaj sodelujočih proizvajalcev PET in učinek na njihov gospodarski položaj ob morebitni uvedbi ukrepov, ki se je glede na posameznega proizvajalca razlikoval. Komisija je poudarila, da so položaj družb, ki dosegajo najslabše rezultate, določali drugi dejavniki, ne le cena monoetilen glikola, zato ukrepi navsezadnje ne vplivajo na njihovo dejavnost in več sto delovnih mest, ki jih ta zagotavlja. Kot je še navedeno v uvodni izjavi 272, ni zagotovil, da se položaj teh družb ne bo poslabšal, tudi če ukrepi ne bodo uvedeni.

(275)

Ker glede interesa uporabnikov ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 287 do 298 začasne uredbe.

7.2.4 Interes dobaviteljev

(276)

Ker glede interesa dobaviteljev ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 299 in 300 začasne uredbe.

7.3 Sklep o interesu Unije

(277)

Družbe Arteco, Oxyde in Helm so trdile, da v okolju težkih gospodarskih razmer, povezanih s pandemijo COVID-19, uvedba protidampinških ukrepov ni v interesu Unije.

(278)

Strani niso predložile nobenih dokazov ali podatkov za utemeljitev te trditve. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(279)

Družba SABIC je v svojih pripombah po dokončnem razkritju navedla, da se ne strinja s sklepi Komisije v uvodnih izjavah 247 do 278 in uvodni izjavi 311 začasne uredbe, ne da bi v zvezi s tem predložila morebitne nove informacije.

(280)

Družbe Arteco, Helm in Oxyde so v svojih pripombah po dokončnem razkritju trdile, da Komisija z uvedbo dokončnih ukrepov ni ravnala v interesu Unije. Družba Tricon se prav tako ni strinjala z oceno interesa Unije, ki jo je opravila Komisija. Vendar v zvezi s tem niso bili predstavljeni morebitni novi, z dokazi podprti argumenti.

(281)

Združenje CPME je v svojih pripombah po dokončnem razkritju trdilo, da bi Komisija morala upoštevati spremembe tržnih razmer v obdobju po OP za namen ocene interesa Unije. Menilo je, da je zvišanje evropske pogodbene cene monoetilen glikola v obdobju po OP strukturne in trajne narave. Nadalje je trdilo, da so bile za OP značilne izjemne razmere, povezane z razvojem globalnega trga v letu 2019 in z izbruhom pandemije COVID-19, kar kaže, da sprejetje dokončnih protidampinških dajatev ni bilo upravičeno. Poleg tega je združenje CPME navedlo, da če je Komisija sklenila, da je bil razvoj trga v obdobju po OP začasne narave, kar ne drži, trenutne okoliščine, kot so izjemno zvišanje tržnih cen v Uniji, povezano z nezadostno proizvodno zmogljivostjo industrije Unije, ter težave pri pridobivanju monoetilen glikola iz drugih držav razen zadevnih držav, zahtevajo začasno opustitev dokončnih ukrepov v skladu s členom 14(4) osnovne uredbe.

(282)

Komisija je upoštevala vse trditve o vplivu pandemije COVID-19, zmogljivosti industrije Unije in razpoložljivosti drugih virov dobave iz ustreznih uvodnih izjav te uredbe in začasne uredbe, saj niso bile vse podane v okviru interesa Unije.

(283)

Kar zadeva podatke iz obdobja po OP in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, je trditev združenja CPME pojasnjena v uvodni izjavi 188 te uredbe. Komisija je te informacije analizirala tudi v okviru interesa Unije. Glede na predložene informacije sta se evropska pogodbena cena monoetilen glikola ter razlika med evropsko pogodbeno ceno monoetilen glikola in evropsko pogodbeno ceno etilena v obdobju po OP znatno povečali.

(284)

Ceno monoetilen glikola določata evropska pogodbena cena in popust. Združenje CPME ni predložilo nobenih dokazov o razvoju popusta ali končnih cenah monoetilen glikola. Združenje CPME ni predložilo nobenih dokazov, da sta tako povečanje evropske pogodbene cene monoetilen glikola ter razlika med evropsko pogodbeno ceno monoetilen glikola in evropsko pogodbeno ceno etilena privedla do izboljšanja gospodarskega položaja proizvajalcev Unije. Posledično ni dokazov, da je tak razvoj privedel do „vrtoglavega porasta tako tržnih cen kot tudi dobičkov za industrijo Unije“, kot trdi združenje CPME. Združenje CPME ni predložilo nobenih dokazov, da bi bil morebiten razvoj v obdobju po OP trajnosten, kot je navedeno v uvodni izjavi 187. Trditev je zavrnjena kot neutemeljena.

(285)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da je bil zahtevek za začasno opustitev na podlagi člena 14(4) splošen in neutemeljen. Komisija lahko preuči, ali bi bila začasna opustitev upravičena, če bi se tržni pogoji začasno toliko spremenili, da se škoda najverjetneje ne bi ponovila.

(286)

Na podlagi navedenega in ker ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 311 začasne uredbe.

8. DOKONČNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(287)

Glede na sprejete sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe uvesti dokončne protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi uvoz zadevnega izdelka po dampinških cenah še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(288)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje dokončne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

Država	Družba	Stopnja dampinga (v %)	Stopnja škode (v %)	Dokončna protidampinška dajatev (v %)
Kraljevina Saudova Arabija	Saudi Kayan petrochemical company (Saudi Kayan)	7,7	61,5	7,7
	Yanbu National Petrochemical Company (Yansab)	7,7	61,5	7,7
	Eastern Petrochemical Company (Sharq)	7,7	61,5	7,7
	Saudi Yanbu Petrochemical Company (Yanpet)	7,7	61,5	7,7
	Arabian Petrochemical Company (Petrokemya)	7,7	61,5	7,7
	Jubail United Petrochemical Company (United)	7,7	61,5	7,7
	Vse druge družbe	7,7	61,5	7,7
Združene države Amerike	Lotte Chemical Lousiana LLC	3,0	39,6	3,0
	MEGlobal Americas Inc	46,7	78,9	46,7
	Druge sodelujoče družbe	10,3	46,9	10,3
	Vse druge družbe	60,1	109,4	60,1

(289)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje, v kakršnem so bile te družbe med navedeno preiskavo. Te stopnje dajatev se torej uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države, ki so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga je izdelala katera koli druga družba, ki ni izrecno omenjena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, ki so povezani z izrecno omenjenimi, se ne morejo uporabljati te stopnje dajatev in bi zanj morala veljati stopnja dajatve, ki velja za „vse druge družbe“.

(290)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (26). Zahtevek mora vsebovati vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do izkoriščanja ugodnosti stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(291)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja ukrepom zaradi razlik v stopnjah dajatve so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi pravilna uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(292)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa to ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, bi morali carinski organi držav članic izvajati običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporabljena stopnja dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(293)

Če bi se zlasti po uvedbi zadevnih ukrepov znatno povečal obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, bi se lahko tako povečanje obsega obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, ki je posledica uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah se lahko začne preiskava o izogibanju, če so za to izpolnjeni pogoji. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(294)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, ampak tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

8.1 Zaveze

(295)

Po dokončnem razkritju je v roku, določenem v členu 8(2) osnovne uredbe, en proizvajalec izvoznik, tj. družba LCLA, ponudil cenovno zavezo.

(296)

V skladu s členom 8 osnovne uredbe mora biti ponujena cenovna zaveza ustrezna, da se odpravi škodljivi učinek dampinga, njeno sprejetje pa ne sme biti nepraktično. Komisija je na podlagi teh meril ocenila ponudbo in menila, da bi bilo njeno sprejetje nepraktično iz naslednjih razlogov.

(297)

Komisija je ugotovila več tveganj. Prvič, metoda oblikovanja cen, ki jo je predstavila družba LCLA, je zajemala fiksno minimalno uvozno ceno, izračunano na podlagi normalne vrednosti v obdobju preiskave. Zaradi visoke stopnje nihanja cen monoetilen glikola ta pristop ne bi bil ustrezen za zagotovitev, da bi taka minimalna uvozna cena v določenem času ustrezno odražala ukrepe in da se odpravi škodljivi učinek dampinga. Ta položaj ogroža izvajanje zaveze. Glede na navedeno zaveze ni mogoče sprejeti. Poleg tega se po mnenju Komisije zdi, da ne obstajajo izvedljivi načini indeksiranja takih cen glede na način določanja cen monoetilen glikola, naravo vključenih surovin in neobstoj zanesljivih, takoj razpoložljivih virov ustreznih informacij.

(298)

Poleg tega je Komisija ugotovila stvarna tveganja navzkrižne kompenzacije in ovire za izvedljivo spremljanje prodajne dejavnosti družbe LCLA. Spremljanje se je štelo za neizvedljivo tudi zaradi nabavnih dejavnosti družbe LCLA. Nazadnje se družba LCLA ni zavezala prodaji zadevnega izdelka v Uniji samo z neposredno prodajo, medtem ko je v Uniji imela več povezanih družb. Zaradi posrednih prodajnih kanalov se povečata tveganje navzkrižne kompenzacije in kompleksnost spremljanja. Poleg tega ni bila zagotovljena klavzula o prilagoditvi minimalne uvozne cene v primeru povezane prodaje, kar ogroža zmožnost minimalne uvozne cene za odpravo škodljivega učinka dampinga.

(299)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ponujene zaveze ni mogoče sprejeti.

(300)

Komisija je vložniku poslala dopis, v katerem je navedla razloge za zavrnitev ponujene zaveze. Komisija ni prejela nobenih pripomb.

8.2 Dokončno pobiranje začasnih dajatev

(301)

Glede na ugotovljene stopnje dampinga in glede na raven škode, povzročene industriji Unije, bi bilo treba zneske, zavarovane z začasnimi protidampinškimi dajatvami, ki so bile uvedene z začasno uredbo, dokončno pobrati v obsegu, določenem v tej uredbi.

9. KONČNA DOLOČBA

(302)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 (27) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(303)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036, ni predložil mnenja o ukrepih, predvidenih v tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz monoetilen glikola (trenutna številka ES 203-473-3), ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2905 31 00 (oznaka TARIC 2905310010), s poreklom iz Združenih držav Amerike in Kraljevine Saudove Arabije.

2. Stopnje dokončne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe, so:

Država	Družba	Dokončna protidampinška dajatev	Dodatna oznaka TARIC
Kraljevina Saudova Arabija	Saudi Kayan petrochemical company (Saudi Kayan)	7,7 %	C674
Kraljevina Saudova Arabija	Yanbu National Petrochemical Company (Yansab)	7,7 %	C675
Kraljevina Saudova Arabija	Eastern Petrochemical Company (Sharq)	7,7 %	C676
Kraljevina Saudova Arabija	Saudi Yanbu Petrochemical Company (Yanpet)	7,7 %	C677
Kraljevina Saudova Arabija	Arabian Petrochemical Company (Petrokemya)	7,7 %	C678
Kraljevina Saudova Arabija	Jubail United Petrochemical Company (United)	7,7 %	C679
Kraljevina Saudova Arabija	Vse druge družbe	7,7 %	C999
Združene države Amerike	Lotte Chemical Louisiana LLC	3,0 %	C684
Združene države Amerike	MEGlobal Americas Inc	46,7 %	C680
Združene države Amerike	Druge sodelujoče družbe iz Priloge I	10,3 %
Združene države Amerike	Vse druge družbe	60,1 %	C999

3. Pogoj za uporabo individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je, da se carinskim organom držav članic predloži veljaven trgovinski račun, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja tak račun, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina) (zadevnega izdelka), prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v [zadevna država]. Izjavljam, da so informacije na tem računu popolne in točne.“ Če tak račun ni predložen, se uporabi dajatev, ki se uporablja za vse druge družbe.

4. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe v zvezi s carinami.

Člen 2

Zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/939 z dne 10. junija 2021 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz monoetilen glikola s poreklom iz Združenih držav Amerike in Kraljevine Saudove Arabije, se dokončno poberejo. Zavarovani zneski, ki presegajo dokončne stopnje protidampinške dajatve, se sprostijo.

Člen 3

Člen 1(2) se lahko spremeni, da se dodajo novi proizvajalci izvozniki iz Združenih držav Amerike in se za njih uvede ustrezna tehtana povprečna stopnja protidampinške dajatve za sodelujoče družbe, ki niso vključene v vzorec. Novi proizvajalec izvoznik predloži dokaze, da:

(a)	v obdobju preiskave (med 1. julijem 2019 in 30. junijem 2020) ni izvažal blaga, opisanega v členu 1(1);

(b)	ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem, za katerega veljajo ukrepi, uvedeni s to uredbo, in

(c)	je zadevni izdelek dejansko izvažal ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo po koncu obdobja preiskave izvozil znatno količino v Unijo.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. novembra 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21, kakor je bila pozneje spremenjena.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/939 z dne 10. junija 2021 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz monoetilen glikola s poreklom iz Združenih držav Amerike in Kraljevine Saudove Arabije (UL L 205, 11.6.2021, str. 4).

(3) Poročilo odbora, Gvatemala – Dokončni protidampinški ukrepi za sivi portlandski cement iz Mehike, WT/DS156/R, točka 8.53.

(4) Poročilo odbora, Združene države Amerike – Dokončna ugotovitev dampinga za les iglavcev iz Kanade (ZDA – Les iglavcev V), WT/DS264/R, točka 7.87.

(5) Glej poročilo odbora STO, ZDA – Les iglavcev V, WT/DS264/R, točki 7.54 in 7.55 (prvotni poudarek), in poročilo odbora STO, Gvatemala – Dokončni protidampinški ukrepi za sivi portlandski cement iz Mehike („Gvatemala – Cement II“), WT/DS156/R, 24. oktober 2001, točka 8.35, in sodbo z dne 20. junija 2001, Euroalliages, T-188/99, ECLI:EU:T:2001:166, točka 52.

(6) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).

(7) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32020M9410&qid=1624532083284&from=EN

(8) Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

(9) Poročilo odbora, Združene države – Protidampinški ukrepi za nekatere cevne materiale za naftovode iz Koreje (ZDA – Cevni materiali za naftovode (Koreja)), WT/DS488/R, točka 7.147.

(10) Uvodna izjava 352 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/1336 z dne 25. septembra 2020 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterih polivinil alkoholov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 315, 29.9.2020, str. 1).

(11) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/931 z dne 28. junija 2018 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz oksalne kisline s poreklom iz Indije in Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 165, 2.7.2018, str. 13).

(12) Uredba Sveta (ES) št. 1292/2007 z dne 30. oktobra 2007 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz folije iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 in zaključku delnega vmesnega pregleda v zvezi s takim uvozom v skladu s členom 11(3) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 (UL L 288, 6.11.2007, str. 1), uvodna izjava 22.

(13) Uvodne izjave 98 do 101 začasne uredbe glede določitve izvozne cene za družbo LCLA so bile pomotoma umeščene v oddelek 3.1.3 (Izvozna cena Kraljevine Saudove Arabije), nanašajo pa se na določitev izvozne cene za Združene države Amerike (oddelek 3.2.3).

(14) V Združenem kraljestvu ni proizvodnje monoetilen glikola.

(15) t21.003640.

(16) Poročilo odbora, Evropske skupnosti – Protidampinške dajatve za temprane litoželezne cevne pritrdilne elemente iz Brazilije, WT/DS219/R, točka 7.242.

(17) Poročilo Pritožbenega organa, Mehika – Dokončni protidampinški ukrepi za goveje meso in riž, Pritožba v zvezi z rižem, WT/DS295/AB/R, točka 183.

(18) Povzetek Sklepa Komisije, Zadeva AT.40410 – Etilen, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52021AT40410(02)&from=SL.

(19) https://argkg.com/pipeline-network/

(20) https://www.icis.com/explore/resources/news/2021/07/26/10666951/exxonmobil-sabic-jv-mechanically-completes-pe-eg-units-at-us-site; https://www.spglobal.com/platts/en/market-insights/latest-news/petrochemicals/030421-factbox-meglobal-restarts-texas-meg-unit-tpc-expects-longer-restart-timeline; http://www.mrcplast.com/news-news_open-358207.html

(21) Poročilo Pritožbenega organa STO, ZDA – Vroče valjano jeklo, točki 223 in 226.

(22) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52021AT40410(02)&from=SL

(23) Orlen, “PKN ORLEN takes next step in its Petrochemical Development Programme” (Družba PKN ORLEN gre s svojim programom petrokemičnega razvoja korak dlje), https://www.orlen.pl/EN/PressOffice/Pages/PKN-ORLEN-takes-next-step-in-its-Petrochemical-Development-Programme.aspx.

(24) t21.006272.

(25) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1286 z dne 30. julija 2019 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih vrst polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 202, 31.7.2019, str. 81).

(26) Evropska komisija, Generalni direktorat za trgovino, Direktorat G, Rue de la Loi 170, 1040 Bruselj, Belgija.

(27) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

PRILOGA

Nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki iz Združenih držav Amerike

Država	Ime	Dodatna oznaka TARIC
Združene države Amerike	Indorama Ventures Oxides LLC	C681
Združene države Amerike	Equistar Chemicals, LP	C682
Združene države Amerike	Sasol Chemicals North America LLC	C683

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 402

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 64 15. november 2021

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/1972 z dne 11. avgusta 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/1139 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter spremembi Uredbe (EU) 2017/1004 z določitvijo meril za izračun dodatnih stroškov, ki jih imajo gospodarski subjekti pri ribolovu, gojenju, predelavi in trženju nekaterih ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture iz najbolj oddaljenih regij	1
	*	Uredba Komisije (EU) 2021/1973 z dne 12. novembra 2021 o popravku nemške različice Uredbe (EU) št. 142/2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo ( 1 )	4
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1974 z dne 12. novembra 2021 o odobritvi dajanja na trg posušenih jagod Synsepalum dulcificum kot novega živila v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta ter o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2470 ( 1 )	5
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1975 z dne 12. novembra 2021 o odobritvi dajanja na trg zamrznjenih, posušenih in praškastih oblik Locusta migratoria kot novega živila v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta ter o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2470 ( 1 )	10
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1976 z dne 12. novembra 2021 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz monoetilen glikola s poreklom iz Združenih držav Amerike in Kraljevine Saudove Arabije	17
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1977 z dne 12. novembra 2021 o spremembi prilog V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 glede vnosov za Združeno kraljestvo na seznamih tretjih držav, iz katerih je dovoljen vstop pošiljk perutnine, zarodnega materiala perutnine ter svežega mesa perutnine in pernate divjadi v Unijo ( 1 )	60
		DIREKTIVE
	*	Delegirana direktiva Komisije (EU) 2021/1978 z dne 11. avgusta 2021 o spremembi Priloge IV k Direktivi 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede izjeme za uporabo bis(2-etilheksil) ftalata (DEHP), benzil butil ftalata (BBP), dibutil ftalata (DBP) in diizobutil ftalata (DIBP) v rezervnih delih, pridobljenih iz medicinskih pripomočkov in uporabljenih za popravilo ali obnovo medicinskih pripomočkov ( 1 )	65
	*	Delegirana direktiva Komisije (EU) 2021/1979 z dne 11. avgusta 2021 o spremembi Priloge IV k Direktivi 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede izjeme za uporabo bis(2-etilheksil) ftalata (DEHP) v plastičnih komponentah v tuljavah detektorjev naprav za magnetnoresonančno slikanje (MRI) zaradi prilagoditve znanstvenemu in tehničnemu napredku ( 1 )	69
	*	Delegirana direktiva Komisije (EU) 2021/1980 z dne 11. avgusta 2021 o spremembi Priloge IV k Direktivi 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede izjeme za uporabo bis(2-etilheksil) ftalata (DEHP) v ionsko selektivnih elektrodah za analizo telesnih tekočin človeka in/ali dializnih tekočin, zaradi prilagoditve znanstvenemu in tehničnemu napredku ( 1 )	73
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2021/1981 z dne 9. novembra 2021 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na Svetovnem forumu Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo za harmonizacijo pravilnikov o vozilih glede predlogov sprememb pravilnikov ZN št. 0, 14, 16, 22, 24, 37, 45, 48, 49, 55, 58, 67, 79, 83, 86, 90, 94, 95, 100, 101, 110, 116, 118, 125, 128, 129, 133, 134, 135, 137, 145, 149, 150, 151, 152, 153, 157, 158 in 159, predlogov sprememb konsolidiranih resolucij R.E.3 in R.E.5 ter vzajemnih resolucij M.R.1 in M.R.2 ter glede predlogov za dovoljenja za spremembo globalnega tehničnega predpisa ZN o varnosti pešcev in pripravo globalnih tehničnih predpisov ZN o globalnih dejanskih emisijah, ki nastajajo med vožnjo, ter o emisijah delcev pri zaviranju	77


	(1) Besedilo velja za EGP.