(1)

V Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 so določeni seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoji njihove uporabe.

(2)

Navedeni seznam se lahko na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka posodobi v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(3)

V skladu s Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 je citronska kislina (E 330) odobren aditiv za živila v kategoriji živil 05.1 „Kakavovi in čokoladni proizvodi, ki jih zajema Direktiva 2000/36/ES“ pri najvišji dovoljeni vsebnosti 5 000 mg/kg.

(4)

Dne 6. marca 2018 je bil vložen zahtevek za spremembo pogojev uporabe citronske kisline (E 330) v kategoriji živil 05.1 „Kakavovi in čokoladni proizvodi, ki jih zajema Direktiva 2000/36/ES“ s povišanjem njegove najvišje dovoljene vsebnosti na 10 000 mg/kg za mlečno čokolado. Zahtevek je bil pozneje dan na voljo državam članicam v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1331/2008.

(5)

Kadar se citronska kislina (E 330) uporablja kot stabilizator v kakavovi masi z visoko vsebnostjo polifenolov, znižuje vrednost pH in reagira z delom polifenolov, pri čemer barva kakavove mase dobi intenzivnejše značilne rožnate odtenke, ki jih spremlja kisel okus po jagodičju. V končnem izdelku, tj. v čokoladi, so še vedno opazni tako rožnati odtenki kot kisel okus po jagodičju. Iz zahtevka je razvidno, da trenutna najvišja dovoljena vsebnost 5 000 mg/kg ne zadostuje za pridobitev želenih rožnatih odtenkov in kislega okusa po jagodičju, ki jih je mogoče doseči pri najvišji dovoljeni vsebnosti 10 000 mg/kg. Kar zadeva reakcijo med citronsko kislino (E 330) in polifenoli, je potrebno stalno razmerje med citronsko kislino (E 330) in kakavovo maso, zato večja vsebnost citronske kisline (E 330) pomeni večji skupni delež suhih kakavovih trdnih delcev v končnem izdelku. Tak končni izdelek bi bil zato v skladu z opredelitvijo mlečne čokolade iz Priloge I k Direktivi 2000/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(6)

V skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1331/2008 mora Komisija za posodobitev seznama Unije aditivov za živila iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 zaprositi za mnenje Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija), razen če zadevna posodobitev ne bo imela učinka na zdravje ljudi.

(7)

Varnost citronske kisline (E 330) je leta 1990 ocenil Znanstveni odbor za hrano, ki je njen sprejemljivi dnevni vnos določil kot „ni določen“ (4). Izraz „ni določen“ se uporablja, kadar je iz razpoložljivih toksikoloških, biokemičnih in kliničnih podatkov razvidno, da skupni dnevni vnos snovi, ki izhaja iz njene naravne pojavnosti in sedanjih uporab v živilih pri vsebnosti, ki je potrebna, da se doseže želeni tehnološki učinek, ne bo pomenil tveganja za zdravje.

(8)

Citronska kislina (E 330) je aditiv za živila, odobren v različnih živilih v skladu s Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008. Ne pričakuje se, da bo povečanje njene najvišje dovoljene vsebnosti na 10 000 mg/kg za mlečno čokolado znatno vplivalo na skupno izpostavljenost.

(9)

Ker je zaradi odobritve uporabe citronske kisline (E 330) v mlečni čokoladi pri največji dovoljeni vsebnosti 10 000 mg/kg potrebna posodobitev seznama Unije, ki ne bo imela učinka na zdravje ljudi, Agencije ni treba zaprositi za mnenje.

(10)

Zato je primerno odobriti uporabo citronske kisline (E 330) v mlečni čokoladi pri 10 000 mg/kg.

(11)

Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 (3) določa zahteve za izdajanje veterinarskih spričeval za uvoz perutnine in perutninskih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: blago) v Unijo in njihov tranzit skozi Unijo, vključno s skladiščenjem med tranzitom. Uredba določa, da je uvoz blaga v Unijo in njegov tranzit skozi Unijo dovoljen le iz tretjih držav, z ozemelj, območij ali iz kompartmentov, navedenih v stolpcih 1 in 3 tabele v delu 1 Priloge I k navedeni uredbi.

(2)

Uredba (ES) št. 798/2008 določa tudi pogoje, pod katerimi se tretja država, ozemlje, območje ali kompartment štejejo za proste visokopatogene aviarne influence.

(3)

Ukrajina je v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 navedena kot tretja država, iz nekaterih delov ozemlja katere, odvisno od prisotnosti visokopatogene aviarne influence, je dovoljen uvoz nekaterega perutninskega blaga v Unijo in njegov tranzit skozi Unijo. Navedena regionalizacija je bila določena v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/193 (4) po potrditvi izbruhov visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 dne 30. novembra 2016 in dne 4. januarja 2017.

(4)

Ukrajina je poročala o zaključku čiščenja in razkuževanja po izvedbi politike pokončanja na območjih, kjer so bili odkriti navedeni izbruhi visokopatogene aviarne influence v letih 2016 in 2017, ter predložila informacije o ukrepih, katere je sprejela za preprečevanje nadaljnjega širjenja bolezni in katere je ocenila Komisija. Na podlagi navedene ocene je bilo ugotovljeno, da so bili navedeni izbruhi zajezeni in da ni tveganja, povezanega z vnosom perutninskega blaga v Unijo z območij Ukrajine, ki so navedena v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 in iz katerih je bil uvoz začasno preklican z navedeno uredbo, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/193.

(5)

Vendar je Ukrajina 19. januarja 2020 potrdila prisotnost visokopatogene aviarne influence podtipa H5 na gospodarstvu s perutnino na svojem ozemlju. Zaradi navedenega potrjenega izbruha visokopatogene aviarne influence celotnega ozemlja Ukrajine ni mogoče več šteti za prostega navedene bolezni in veterinarski organi Ukrajine niso več pooblaščeni za certificiranje pošiljk perutninskega blaga za uvoz v Unijo ali tranzit skozi Unijo z območij, ki jih je ta izbruh prizadel.

(6)

Veterinarski organi Ukrajine so potrdili, da so po izbruhu januarja 2020 takoj začasno ustavili izdajanje spričeval za pošiljke blaga, namenjene za uvoz v Unijo ali tranzit skozi Unijo, ter izvedli politiko pokončanja za obvladovanje visokopatogene aviarne influence in omejitev njenega širjenja.

(7)

Poleg tega je Ukrajina Komisiji predložila informacije o epidemiološkem stanju na svojem ozemlju in navedla območja, za katera so bile uvedene omejitve, ter ukrepe, ki jih je sprejela za preprečevanje nadaljnjega širjenja visokopatogene aviarne influence zunaj navedenih omejenih območij. Komisija je zdaj navedene informacije ocenila in na podlagi te ocene in jamstev, ki jih je dala Ukrajina, se lahko sklepa, da bi uvedba omejitve vnosa v Unijo pošiljk perutninskega blaga z območij, prizadetih zaradi visokopatogene aviarne influence, za katera so veterinarski organi Ukrajine uvedli omejitve zaradi trenutnega izbruha, morala zadoščati za kritje tveganj, povezanih z vnosom takega blaga v Unijo.

(8)

Vnos za Ukrajino na seznamu v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 bi bilo zato treba spremeniti, da se upošteva trenutno epidemiološko stanje v navedeni državi. Prilogo I k Uredbi (ES) št. 798/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 15. februarja 2019 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom jeklenih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali zadevna država) v Unijo. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku). Obseg izdelka v preiskavi je bil pojasnjen v obvestilu o spremembi obvestila o začetku (3).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 3. januarja 2019 vložilo združenje Association of European Wheels Manufacturers (v nadaljnjem besedilu: EUWA ali pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje jeklenih koles v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zato nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija uvoza zadevnega izdelka ni registrirala v skladu s členom 14(5a) osnovne uredbe, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 4 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1693 (4) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba). Nobena stran ni imela pripomb v zvezi s tem.

(4)

Komisija je 19. septembra 2019 v skladu s členom 19a osnovne uredbe stranem predložila povzetek predlaganih dajatev in podrobne informacije o izračunu stopnje dampinga in stopnje, ki zadostuje za odpravo škode industriji Unije. Zainteresirane strani so bile pozvane, da v treh delovnih dneh predložijo pripombe v zvezi s točnostjo izračunov. Pripomb ni bilo.

(5)

Komisija je 11. oktobra 2019 z začasno uredbo uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz jeklenih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske v Unijo.

(6)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 23 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajemala obdobje od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP), proučitev trendov, ki so pomembni za oceno škode, pa je zajemala obdobje od 1. januarja 2015 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(7)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih so bili uvedeni začasni protidampinški ukrepi (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), so pritožnik, osem uvoznikov in/ali preprodajalcev ter kitajska proizvajalca izvoznika predložili pisna stališča glede začasnih ugotovitev.

(8)

Zaslišanje je bilo odobreno vsem stranem, ki so to zahtevale. Zaslišan je bil en kitajski proizvajalec izvoznik. V tej fazi se ni zahtevalo zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(9)

Komisija je nadaljevala z zbiranjem in preverjanjem vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njene dokončne ugotovitve. Pri dokončnih ugotovitvah je upoštevala pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, in po potrebi popravila svoje začasne ugotovitve.

(10)

Komisija je vse zainteresirane strani obvestila o ključnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz jeklenih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske v Unijo (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju.

(11)

Enega nepovezanega uvoznik so službe Komisije zaslišale 9. januarja 2020. Ena skupina kitajskih proizvajalcev izvoznikov je bila 16. januarja 2020 v navzočnosti pooblaščenca za zaslišanje zaslišana v zvezi s fazo po dokončnem razkritju.

(12)

Pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile obravnavane in po potrebi upoštevane v tej uredbi.

(13)

Ker glede vzorčenja ni bilo pripomb, so bile uvodne izjave 7 do 18 začasne uredbe potrjene.

(14)

Ker glede obdobja preiskave in obravnavanega obdobja ni bilo pripomb, je bila uvodna izjava 23 začasne uredbe potrjena.

(15)

Po objavi začasne uredbe je več strani opozorilo na dvoumnosti v opisu oznake TARIC 8716909097, tj. ene od oznak, za katere veljajo začasni ukrepi. Te strani so Komisijo pozvale, naj potrdi, da se ta oznaka nanaša samo na kolesa za prevoz po cesti in ni zajemala koles za samokolnice in ročne vozičke.

(16)

Komisija je potrdila, da je bila ta razlaga pravilna in da ta preiskava ne zadeva koles za samokolnice in ročne vozičke. Zaradi jasnosti je Komisija ustrezno prilagodila opis zadevne oznake TARIC. 29. oktobra 2019 je objavila tudi opombo k dokumentaciji, v katerem je vse zainteresirane strani obvestila o tej prilagoditvi.

(17)

En nepovezan uvoznik je tik pred objavo začasne uredbe zahteval izključitev nadomestnih jeklenih koles za osebna vozila z utemeljitvijo, da nimajo enakih osnovnih tehničnih in fizičnih značilnosti kot vsi drugi izdelki, ki spadajo v obseg izdelka. Trdil je, da se rezervna jeklena kolesa ne morejo uporabljati kot običajna kolesa, saj je njihova hitrost omejena na 80 km/uro. Nadalje je trdil, da je celotna proizvodnja nadomestnih jeklenih koles za osebna vozila v Uniji zelo majhna, v primeru trga nadomestnih delov pa celo ne obstaja (v nasprotju s segmentom proizvajalcev originalne opreme, kjer so kolesa med proizvodnim procesom vgrajena v avtomobil).

(18)

Komisija je zavrnila zahtevek nepovezanega uvoznika. Omejitev hitrosti ne spremeni osnovnih tehničnih in fizičnih značilnosti kolesa, uvoznik pa ni predložil nobenih drugih dokazov, da imajo taka rezervna kolesa tehnične in fizične značilnosti, ki se razlikujejo od vseh drugih izdelkov, ki spadajo v obseg izdelka v preiskavi. Poleg tega je tudi uvoznik potrdil, da se tovrstna kolesa proizvajajo tudi v Uniji, tako da obstaja konkurenca uvoženim nadomestnim jeklenim kolesom. Dejstvo, da naj industrija Unije ne bi proizvajala in prodajala teh koles v eni od dveh glavnih distribucijskih verig, ni pomembno, saj imajo jeklena kolesa na trgu nadomestnih delov in kolesa, ki se prodajajo v segmentu proizvajalcev originalne opreme, enake osnovne tehnične in fizične lastnosti.

(19)

Po objavi začasne uredbe je ena stran kritizirala dejstvo, da se v pritožbi določa z uporabo koles, tj. koles za prevoz po cesti, ali jekleno kolo spada na področje preiskave ali ne. Namesto tega je ta stran kot dejavnik razlikovanja za presojo, ali je jekleno kolo zasnovano za prevoz po cesti in zato spada v obseg izdelka v preiskavi, predlagala hitrost in obremenitev. Menila je, da so samo kolesa, zasnovana za vožnjo pri hitrosti nad 50 km/h, zasnovana in izdelana za prevoz po cesti. Po dokončnem razkritju je stran ponovila trditev.

(20)

Komisija je menila, da ta trditev ne postavlja pod vprašaj opredelitve izdelka ali obsega same preiskave, ampak namesto tega predlaga alternativen način opisa jeklenih koles. Vendar se Komisiji hitrost ne zdi relevanten dejavnik za opredelitev obsega izdelka, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 18, zato je zavrnila predlog te strani.

(21)

En proizvajalec izvoznik se je pritožil, da začasna uredba ni vsebovala niti tehničnih opredelitev izdelkov, ki so bili izključeni, niti postopkov za potrditev izključitve določenih izdelkov s področja uporabe ukrepov s strani uradnikov carinskih organov Unije in služb Komisije

(22)

Vendar je Komisija potrdila, da so tehnične opredelitve izključenih izdelkov in že vzpostavljeni carinski postopki zadoščali za ustrezno uporabo in spremljanje veljavnih protidampinških ukrepov ter da v tem primeru v tej fazi niso bili potrebne dodatne opredelitve ali postopki. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(23)

En nepovezan uvoznik je po objavi začasne uredbe trdil, da bi bilo treba jeklena kolesa za kmetijske priklopnike ali polpriklopnike s premerom platišča 16 palcev in več (do 54 palcev) izključiti iz obsega preiskave, ker imajo drugačne fizične in tehnične značilnosti kot jeklena kolesa za priklopnike ali polpriklopnike pri tovornjakih ter kar zadeva hitrost, nosilnost in luknje za vijake. Opozoriti je treba, da je v začasni uredbi zaradi jasnosti navedena izključitev s področja uporabe ukrepov za kolesa za kmetijske priklopnike in druge priključne kmetijske naprave, ki se uporabljajo na poljih, s premerom platišča, ki ne presega 16 palcev. Čeprav je ta izključitev zmanjšala obseg preiskave, pa ni spremenila dejstva, da kolesa, ki so bila zasnovana predvsem za uporabo zunaj cest in so se tako tudi uporabljala, niso bila nikoli zajeta z opredelitvijo izdelka, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 24.

(24)

Opozoriti je treba, da je začasna uredba s področja uporabe ukrepov začasno izključila kolesa za prikolice za osebna vozila, avtodome, kmetijske priklopnike in druge priključne kmetijske naprave, ki se uporabljajo na poljih, s premerom platišča, ki ne presega 16 palcev. Nekatere strani so menile, da bi področje uporabe ukrepov zato zajemalo tudi kolesa za kmetijske priklopnike in druge priključne kmetijske naprave, ki se uporabljajo na poljih, s premerom platišča več kot 16 palcev. Vendar je Komisija pojasnila, da s to izključitvijo v obseg te preiskave ni nameravala vključiti določenih drugih koles za uporabo zunaj cest. Kolesa, ki so bila zasnovana za druge uporabe kot vožnjo po javnih cestah, so bila v obvestilu o začetku izrecno izključena iz opredelitve izdelka. To je bil tudi namen pritožnika. V odprti različici pritožbe je bilo navedeno, da so kolesa, ki niso namenjena prevozu po cesti, tj. kolesa za opremo, ki običajno ni zasnovana za prevoz po cesti, na primer kolesa za kmetijsko opremo, opremo za zemeljska dela, rudarsko opremo ter stroje v industriji (npr. viličarje ali žerjave), izključena iz te pritožbe. Preiskava ni ugotovila razlogov za dvom o tej izključitvi, zato jeklena kolesa za kmetijske priklopnike ali polpriklopnike niso bila vključena v obseg preiskave, ne glede na premer platišča.

(25)

Po dokončnem razkritju je združenje EUWA predlagalo, da „kolesa za gradbena vozila“ doda na seznam izključenih izdelkov. Komisiji se to ni zdelo potrebno, saj ta kolesa niso bila nikoli zajeta z opredelitvijo izdelka. Predlog združenja EUWA je bil zato zavrnjen.

(26)

En nepovezan uvoznik je po objavi začasne uredbe trdil, da bi bilo treba nekatera kolesa za zimske pnevmatike za osebne avtomobile izključiti iz obsega preiskave, in sicer kolesa, ki so posebej zasnovana, tako da ustrezajo več modelom avtomobilov. Družba je trdila, da proizvajalci Unije niso hoteli proizvajati takih koles in da taka kolesa varčujejo z viri, namenjena pa so manjšemu deležu „poprodajnega“ trga ali trga nadomestnih delov. Po dokončnem razkritju je stran ponovila trditve.

(27)

Preiskava je pokazala, da imajo jeklena kolesa za zimske pnevmatike – vključno s tistimi, ki ustrezajo več modelom avtomobilov – enake osnovne fizične in tehnične značilnosti kot drugi izdelki, ki spadajo v obseg izdelka v preiskavi. Kolo nepovezanega uvoznika je „univerzalno“ kolo za osebni avtomobil z adapterskim obročem za središčno odprtino. Slednji omogoča uporabo enega osnovnega kolesa ob različnih premerih središčne odprtine z različnimi adapterji. Rezultat je enak, kot če bi imeli v središču fiksno odprtino. Izdelek konkurira kolesom za zimske pnevmatike, ki jih proizvajajo proizvajalci Unije in ki se prodajajo tako v segmentu proizvajalcev originalne opreme kot tudi na poprodajnem trgu. Zato ni bilo podlage za izključitev te vrste izdelka iz obsega preiskave. Komisija je zato zavrnila zahtevek nepovezanega uvoznika.

(28)

Komisija je ob upoštevanju vseh pripomb, ki so jih po začasni uredbi predložile zainteresirane strani, potrdila, da je opredelitev izdelka iz uvodne izjave 42 začasne uredbe pravilno odražala obseg preiskave. Zato je bil zadevni izdelek opredeljen kot jeklena kolesa za prevoz po cesti, s priborom ali brez, z nameščenimi pnevmatikami ali brez, zasnovana za:

s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 8708 70 10, ex 8708 70 99 in ex 8716 90 90 (oznake TARIC 8708701080, 8708701085, 8708709920, 8708709980, 8716909095 in 8716909097) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

Izključeni so bili naslednji izdelki:

(29)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 43 do 48 začasne uredbe, se je Komisija odločila, da bo v zvezi z enim od vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov uporabila določbe člena 18 osnovne uredbe. Revidirani računovodski izkazi in davčna poročila proizvajalca izvoznika se niso skladali s sporočenimi podatki o izvozu. Zato je Komisija ugotovila, da predložene informacije niso bile zanesljive, zaradi česar je bila potrebna uporaba člena 18(1) osnovne uredbe, da bi se določila stopnja dampinga in stopnja škode za proizvajalca izvoznika.

(30)

Zadevna družba je v svojih stališčih po začasnem razkritju ponovila svoje argumente zoper uporabo člena 18(1) osnovne uredbe, ki jih je predstavila že v odgovoru na dopis glede morebitne uporabe člena 18 osnovne uredbe, ki ji je bil poslan 19. junija 2019, in na zaslišanjih v začasni fazi preiskave.

(31)

Poleg tega je zahtevala, da Komisija za izračun individualne stopnje dampinga in škode namesto člena 18(1) osnovne uredbe uporabi člen 18(3). Svojo zahtevo je utemeljila s trditvijo, da je družba sodelovala po svojih najboljših zmožnostih in da se zato predložene informacije ne bi smele zavrniti v celoti. Družba je predložila tudi alternativne metodologije za izračun izvozne cene, pri čemer je trdila, da bi te Komisiji omogočile, da določi individualno stopnjo dampinga in škode za družbo.

(32)

Družba je predlagala:

(33)

Poleg tega so trije od šestih nepovezanih uvoznikov Unije, ki so zadevni izdelek kupovali od družbe, v svojih stališčih podprli predlog za uporabo njihovih podatkov o uvozu in izračun individualne stopnje dampinga na tej podlagi za zadevnega kitajskega proizvajalca izvoznika.

(34)

Komisija je v odgovor na ta stališča poudarila, da ni bila seznanjena z novimi dejstvi, na podlagi katerih bi spremenila svojo osnovno ugotovitev na podlagi dokazov, zbranih med preverjanjem na kraju samem v prostorih proizvajalca izvoznika, da se prodaja v Unijo, o kateri je poročal navedeni proizvajalec, ne sklada z revidiranimi računovodskimi izkazi in davčnimi poročili.

(35)

Komisija je tudi menila, da določbe člena 18(3) osnovne uredbe proizvajalcem izvoznikom v tem primeru ne bi bile v pomoč, saj vprašanje ni bilo, ali so informacije, ki jih je predložila stran, idealne v vseh pogledih, ampak je bila zanesljivost evidenc in informacij, predloženih Komisiji, v osnovi vprašljiva. Komisija ni imela nobene možnosti, da bi neodvisno preverila te podatke. Zato ni imela na voljo potrebnih dokazov, na podlagi katerih bi lahko dokončala izračune glede stopenj dampinga in škode za proizvajalca izvoznika. Poleg tega v vsakem primeru nobena od predlaganih alternativ ne bi omogočila skladnosti med sporočenimi podatki o prodaji in stroških ter uradnimi dokumenti, ki so bili preverjeni v prostorih zadevne družbe (revidirani računovodski izkazi in davčna poročila). Nobena od predlaganih alternativ Komisiji tudi ne bi zagotovila izčrpnega seznama izvoznih transakcij zadevnega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave. Komisija brez popolnih in preverljivih podatkov o izvoznih transakcijah v obdobju preiskave ni mogla zagotoviti razmeroma natančne ocene stopnje dampinga ali škode.

(36)

Informacije, ki jih je predložila družba, so se zato štele za nezanesljive in zato niso bile upoštevane v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe (5).

(37)

Po dokončnem razkritju je družba ponovila svojo trditev, da bi se lahko njena izvozna cena, potrebna za določitev stopenj dampinga in škode, določila z alternativnimi metodologijami, pojasnjenimi v uvodnih izjavah 31 do 33. Poleg tega je navedla, da je Sodišče v zadevi EBMA proti Giant (China) Co. Ltd pojasnilo, da „pojem potrebne informacije napotuje na informacije, s katerimi razpolagajo zainteresirane stranke, katerih predložitev institucije Unije od njih zahtevajo za sprejetje ugotovitev, ki jih je treba sprejeti v okviru protidampinške preiskave“ (6). V zvezi s tem je družba trdila, da ni Komisija nikoli zahtevala določenih dodatnih podatkov, ki bi potrdili, da je bil seznam izvoznih transakcij v Unijo popoln.

(38)

Komisija je opozorila, da je bila družba ob posebnem začasnem razkritju obveščena, da Komisiji niso bili na voljo podatki iz uvodne izjave 37, zlasti popolni in preverljivi podatki o izvoznih transakcijah v obdobju preiskave. Družba ni mogla predložiti dokazov, da so bili podatki popolni, prav tako pa Komisija tega, kot je pojasnjeno zgoraj, nikakor ni mogla preveriti. Zato trditev, da ni Komisija nikoli zahtevala dodatnih informacij, ni primerna. Glede na posebne okoliščine Komisija ni mogla potrditi podatkov o izvoznih transakcijah, ki jih je predložila ta družba.

(39)

Poleg tega je družba ponovno poudarila, da je med celotnim postopkom sodelovala po svojih najboljših močeh in da je praksa Komisije, da se v čim večji meri uporabijo informacije družbe same, ki se nanašajo na prejšnjo preiskavo (7).

(40)

Komisija je opozorila, da je treba posebne okoliščine vsake preiskave obravnavati posamično. V tej zadevi je bila glavna težava, s katero se je soočala Komisija, temeljna nezanesljivost evidenc družbe, ki je kot osrednje težave ni bilo mogoče rešiti s prilagajanjem informacij, ki jih je predložila družba. Ker evidence družbe ni bilo mogoče preveriti, Komisija tudi ni mogla s potrebno stopnjo gotovosti ugotoviti, ali so bili podatki o izvoznih transakcijah (vključno z izvoženimi izdelki, količinami in vrednostmi) točni in popolni. V zvezi s tem je Komisija ugotovila tudi, da se podatki o izvoznih cenah, ki so bili predloženi in potrjeni na druge načine, na primer podatki od uvoznikov ali statistični podatki o izvozu, niso skladali z revidiranimi računovodskimi izkazi družbe, kar tudi kaže, da se na podatke ni bilo mogoče zanesti.

(41)

Poleg tega je družba trdila, da je Komisija napačno uporabila pravo, ko je za določitev normalne vrednosti uporabila določbe člena 18 osnovne uredbe, saj so bile kot nezanesljive ugotovljene samo informacije v zvezi z izvozno ceno. V zvezi s tem je družba ponovno poudarila, da se je poročilo odbora v zadevi DS 337: ES – Losos (Norveška) (8) sklicevalo na Prilogo II k protidampinškemu sporazumu STO, v skladu s katerim je treba pri sprejemanju ugotovitev upoštevati vse informacije, ki jih je mogoče preveriti, ki so ustrezno predložene, tako da jih je mogoče v preiskavi uporabiti brez nepotrebnih težav, ki so pravočasno predložene in, kadar je to primerno, so predložene na mediju ali v računalniškem jeziku, ki ga zahtevajo organi.

(42)

Po mnenju Komisije določitev normalne vrednosti ne glede na določbe Priloge II k protidampinškemu sporazumu STO v tem primeru ni imela učinka. Družba je predložila informacije za določitev individualne stopnje dampinga. Komisija je ugotovila, da informacije za določitev izvozne cene, ki je temeljni element pri določitvi stopnje dampinga, niso bile zanesljive, saj jih ni bilo mogoče preveriti. Pomanjkljivosti so bile take narave, da ni bilo mogoče uporabiti nobenih informacij, ki so bile predložene za določitev izvozne cene. V takem primeru bi bila vsaka določitev normalne vrednosti nepotrebna, saj brez izvozne cene ne bi bilo mogoče določiti stopnje dampinga.

(43)

Nazadnje je družba trdila, da je Komisija kršila njeno pravico do obrambe, ker ni razkrila določitve normalne vrednosti. V zvezi s tem je družba zahtevala tudi zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje, ki je bilo organizirano 16. januarja 2020.

(44)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 42, normalna vrednost za družbo v tem primeru ni bila določena. Zato Komisija meni, da ni imela na voljo informacij, ki jih ne bi razkrila. Poleg tega je Komisija v odgovor na prejšnji zahtevek družbe za razkritje načina določitve normalne vrednosti družbo obvestila o vseh elementih, ki bi jih uporabila, če bi bila določena normalna vrednost.

(45)

Pooblaščenec za zaslišanje je na zaslišanju 16. januarja 2020 menil, da Komisija s tem, da ni razkrila izračuna normalne vrednosti, ni kršila pravice družbe do obrambe.

(46)

Komisija je tako potrdila sklepe iz uvodnih izjav 43 do 48 začasne uredbe in vztrajala pri odločitvi, da se za zadevno družbo uporabljajo določbe iz prvega odstavka člena 18(1). Ker izvoza družbe ni bilo mogoče preveriti, Komisija ni mogla točno določiti, katere vrste izdelka so se v obdobju preiskave izvažale v Unijo. Zato je Komisija ob odsotnosti teh informacij menila, da je za družbo primerno določiti stopnjo, ki je enaka preostali stopnji. Komisija nadalje ugotavlja, da lahko družba zahteva povračilo dajatev, pobranih v skladu s členom 11(8) osnovne uredbe, če lahko v prihodnosti dokaže, da so njeni podatki o izvozu preverljivi.

(47)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z uporabo člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, izbiro reprezentativne države, proizvodnimi dejavniki in referenčnimi vrednostmi, uporabljenimi za izračun neizkrivljenih stroškov, in izračunom normalne vrednosti, je Komisija potrdila uvodne izjave 49 do 178 začasne uredbe.

(48)

Ker glede določitve izvozne cene ni bilo pripomb, je bila uvodna izjava 179 začasne uredbe potrjena.

(49)

Po objavi začasne uredbe je en nepovezan uvoznik Unije podvomil v obstoj dampinga v zvezi z zadevnim izdelkom ali v zvezi z jeklenimi kolesi za osebne avtomobile.

(50)

Te pripombe so bile zgolj izjave brez kakršne koli dodatne utemeljitve in niso izpodbijale začasnih ugotovitev Komisije glede normalne vrednosti, izvozne cene in njune primerjave. Edini preostali proizvajalec izvoznik v vzorcu, ki je dejansko prejel celoten izračun stopnje dampinga, teh ugotovitev in izračunov ni izpodbijal. Ta družba je tudi izvažala jeklena kolesa za osebne avtomobile v Unijo. Ugotovljene so bile znatne stopnje dampinga za jeklena kolesa za osebne avtomobile in za gospodarska vozila.

(51)

Ker ni bilo pripomb glede metodologije izračuna preostale stopnje dampinga, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 184 do 185 začasne uredbe.

(52)

Ker ni bilo pripomb o primerjavi in stopnji dampinga, je Komisija tudi potrdila sklepe iz uvodnih izjav 180 do 183 ter 186 do 187 začasne uredbe.

(53)

Ker po objavi začasne uredbe ni bilo pripomb glede tega oddelka, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 188 in 189 začasne uredbe.

(54)

En nepovezan uvoznik je trdil, da je Komisija v uvodni izjavi 190 začasne uredbe napačno ugotovila, da se kolesa za osebne avtomobile in kolesa za gospodarska vozila ne bi smela obravnavati skupaj v isti preiskavi. Po mnenju te zainteresirane strani naj bi bil damping znaten za kolesa za gospodarska vozila, medtem ko naj to ne bi veljalo za kolesa za osebna vozila. Isti uvoznik je po dokončnem razkritju vztrajal, da se kolesa za osebna vozila in kolesa za gospodarska vozila ne bi smela obravnavati skupaj v eni preiskavi, ker kolesa za osebna vozila predstavljajo manj kot 1 % celotne potrošnje Unije v kilogramih.

(55)

Vendar je Komisija menila, da imajo kolesa za osebne avtomobile in kolesa za gospodarska vozila enake osnovne fizične in tehnične značilnosti in so le različni vrsti zadevnega izdelka. Zato je ta preiskava zajemala samo en izdelek. Morebitne razlike v obsegu dampinga med različnimi vrstami zadevnega izdelka v nobenem primeru niso bile pomembne za oceno obsega preiskave, tj. opredelitev zadevnega izdelka. Komisija je vsekakor ugotovila znaten damping za vse vrste izdelkov v preiskavi. Četudi bi bil ta element relevantno dejstvo, ki bi ga bilo treba upoštevati, kar pa ne drži, je bila trditev dejansko napačna. Opozoriti je treba, da ugotovitve iz uvodnih izjav 190 do 192 začasne uredbe kažejo, da so tako Kitajska kot tudi proizvajalci Unije podobno dejavni na področju koles za osebne avtomobile in gospodarska vozila, ki predstavljajo pomemben delež izvoza iz zadevne države v Unijo in prodaje industrije Unije. V Uniji približno 65 % prodaje delov predstavljajo kolesa za osebna vozila. Dampinški uvoz lahko ne glede na vrsto izdelka ali distribucijsko verigo negativno vpliva na industrijo Unije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(56)

Ker glede trga in potrošnje Unije ni bilo drugih pripomb, je Komisija sklepe iz uvodnih izjav 190 do 195 začasne uredbe potrdila.

(57)

Ker glede tega oddelka ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 196 in 204 začasne uredbe.

(58)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 205 do 209 začasne uredbe.

(59)

Ker glede makroekonomskih kazalnikov ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 210 do 218 začasne uredbe.

(60)

Ker glede mikroekonomskih kazalnikov ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 219 do 230 začasne uredbe.

(61)

Ker glede sklepa o škodi ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 231 do 234 začasne uredbe.

(62)

Komisija je v začasni fazi sklenila, da se je zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države zmanjšal obseg prodaje in tržni delež industrije Unije ter da so se zaradi tega uvoza nelojalno nižale prodajne cene proizvajalcev Unije. V začasni fazi so bili tudi dokazi, da so te dampinške cene v obdobju preiskave ovirale dvig cen. Slednje ugotovitve se odražajo v preglednici 8 začasne uredbe, iz katere je razvidno, da so se cene prodaje industrije Unije v Uniji že leta 2017 povišale manj kot stroški proizvodnje industrije Unije, medtem ko so bili v obdobju preiskave proizvajalci Unije prisiljeni prodajati po cenah, nižjih od proizvodnih stroškov. Te ugotovitve so bile potrjene v zaključni fazi.

(63)

Po dokončnem razkritju in med zaslišanjem pred pooblaščencem za zaslišanje je kitajska skupina trdila, da se zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije ne bi smelo v celoti pripisati kitajskemu uvozu, ker je bilo povečanje kitajskega tržnega deleža v obravnavanem obdobju manjše od zmanjšanja tržnega deleža proizvajalcev Unije v tem obdobju (9). Ista skupina je trdila, da Komisija ni pojasnila, kako je majhen tržni delež uvoza iz Kitajske, ne glede na zmanjšanje cen uvoza iz Kitajske za 7 % v obravnavanem obdobju, negativno vplival na trg Unije, na katerem so prevladovali proizvajalci Unije.

(64)

Komisija opozarja, da ji celotne ugotovljene škode ni treba pripisati zadevnemu uvozu, pač pa analiza proučuje, ali je zadevni uvoz vzrok za ugotovljeno škodo, česar v tem primeru ne izpodbija nobena zainteresirana stran. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 239 do 252 začasne uredbe, je cenovni pritisk zaradi dampinškega uvoza iz LRK ogrozil obseg prodaje industrije Unije in prodajne cene v celotnem obravnavanem obdobju, še zlasti pa je bil škodljiv v letu 2017 in obdobju preiskave, ko so se stroški višali. Ta pritisk je v obdobju preiskave povzročil resne izgube v proizvodnji, prodaji in dobičku. Nobeden od drugih dejavnikov, ki so bili proučeni posamično ali skupaj, ni zmanjšal vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(65)

Ker glede pripisovanja ugotovljene škode zadevnemu uvozu ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 236 do 238 začasne uredbe.

(66)

Po objavi začasne uredbe je en nepovezan uvoznik izrazil dvom glede razloga, zakaj ni bila uvedena preiskava proti Turčiji. Po navedbah te družbe je bil v obdobju preiskave uvoz jeklenih koles iz Turčije večji kot uvoz iz LRK, cene uvoza v obdobju preiskave pa so bile glede na preglednici 4 in 12 začasne uredbe podobne.

(67)

Komisija najprej ugotavlja, da je bila preiskava uvedena proti državi, za katero je bilo ob začetku zadeve predloženih dovolj dokazov o škodljivem dampingu. Pritožba je vsebovala dokaze, da so bile cene uvoza iz Turčije dovolj visoke, da industriji Unije niso povzročile škode. Drugič, Komisija je analizirala gibanje obsega uvoza in cen kitajskega in turškega uvoza v obravnavanem obdobju, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 241 začasne uredbe. Komisija je na podlagi dokazov v spisu ugotovila, da so bile turške cene v povprečju za 25 % višje od kitajskih.

(68)

Po dokončnem razkritju je kitajska skupina poudarila, da je bil obseg uvoza iz Turčije večji od obsega uvoza iz Kitajske. Dodala je, da so se cene uvoza iz Turčije za razliko od cen uvoza iz Kitajske med letom 2017 in obdobjem preiskave znižale ter trdila, da Komisija ni analizirala učinka takega trenda na škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije. Stran je ta vprašanja ponovila med zaslišanjem pred pooblaščencem za zaslišanje, kjer je trdila tudi, da je bil v obdobju preiskave tržni delež uvoza iz Turčije (9,6 %) velik v primerjavi z uvozom iz Kitajske (5,3 %) in navedla tržni delež drugega uvoza (5,2 %).

(69)

Komisija je ponovno poudarila, da podatki Eurostata niso omogočali natančne slike ravni cen uvoza, vendar je tudi opozorila, da je iz preglednic 4 in 12 začasne uredbe razvidno, da so bile v vsakem letu obravnavanega obdobja in v obdobju preiskave povprečne cene uvoza iz Kitajske na kilogram nižje od cen uvoza iz Turčije in močno nižje od cen uvoza iz drugih držav. Razlika v gibanju cen uvoza iz Kitajske in iz Turčije je manjša in se šteje za nepomembno, tudi ob upoštevanju pomanjkljivosti podatkov Eurostata iz uvodne izjave 200 začasne uredbe in nespornih ugotovitev, ki so povzete v uvodni izjavi 241 začasne uredbe, kot je navedeno v uvodni izjavi 67. Zato Komisija meni, da cene uvoza iz Turčije ne nasprotujejo ugotovitvi, da je uvoz jeklenih koles iz Kitajske povzročil škodo proizvajalcem Unije.

(70)

Ker glede pripisovanja ugotovljene škode zadevnemu uvozu ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 239 do 250 začasne uredbe.

(71)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da nobeden od drugih proučenih dejavnikov ni mogel bistveno vplivati na škodljive razmere industrije Unije. Poleg tega nobeden od dejavnikov, ki so bili analizirani posamično ali skupaj, ni zmanjšal vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, v tolikšni meri, da taka povezava ne bi bila več resnična in bistvena, kar potrjuje ugotovitev iz uvodne izjave 252 začasne uredbe.

(72)

Ker glede interesa industrije Unije ni bilo pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav 254 do 255 začasne uredbe potrjeni.

(73)

Po objavi začasne uredbe je en uvoznik trdil, da bi imeli ukrepi uničujoč učinek na njegovo poslovanje. Drug uvoznik je navedel, da bi preiskava nesorazmerno negativno vplivala na njegove uvozne dejavnosti, potrošnike in okolje, vendar teh učinkov ni nadalje pojasnil ali količinsko opredelil. Nobena stran za svoje trditve ni predložila dokazov. Komisija ob odsotnosti kakršnih koli dokazov ni mogla skleniti, da bi domnevni negativni učinki presegli potrebo po ukrepih, s katerimi bi se ponovno vzpostavili enaki konkurenčni pogoji na trgu Unije za jeklena kolesa. Preiskava je pokazala, da obstaja zadostna ponudba zadevnega izdelka iz drugih virov, da se ohranja ustrezna oskrba po poštenih tržnih cenah.

(74)

Po objavi začasne uredbe se ni javila oziroma predložila stališč nobena stran, ki bi predstavljala interese uporabnikov.

(75)

Ker glede interesa nepovezanih uvoznikov in uporabnikov ni bilo drugih pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav 256 do 259 začasne uredbe potrjeni.

(76)

Na podlagi navedenega in ker ni bilo pripomb, so bili sklepi iz uvodne izjave 260 začasne uredbe potrjeni.

(77)

Komisija je v skladu s tretjim odstavkom člena 9(4) osnovne uredbe ocenila gibanje obsega uvoza v obdobju pred razkritjem iz uvodne izjave 4, da bi se upoštevala dodatna škoda, če bi se uvoz, ki je predmet preiskave, v tem obdobju še znatno povečal. Glede na podatke Eurostata, člen 14(6) in podatkovno zbirko Surveillance 2 primerjava obsega uvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave in v obdobju pred razkritjem ni pokazala nadaljnjega znatnega povečanja uvoza. Zato zahteve za povečanje ugotovljene stopnje škode v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe niso bile izpolnjene in stopnja škode se ni prilagodila.

(78)

Na tej podlagi in ker glede stopnje odprave škode ni bilo pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav 262 do 269 začasne uredbe potrjeni.

(79)

Glede na sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti dokončne protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz zadevnega izdelka še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(80)

Za uvoz jeklenih koles s poreklom iz LRK bi bilo treba uvesti dokončne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom manjše dajatve iz člena 7(2) in drugega odstavka člena 9(4) osnovne uredbe.

(81)

Na podlagi navedenega bi morale biti dokončne stopnje protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(82)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Te stopnje so zato izražale ugotovljeno stanje, v katerem so bile te družbe med to preiskavo. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v LRK in ki so ga proizvedle navedene pravne osebe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Individualne stopnje protidampinške dajatve se zanje ne bi smele uporabljati.

(83)

Družba lahko zaprosi za uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (10). Zahtevek mora vsebovati vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do uživanja koristi stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(84)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja ukrepom zaradi velikih razlik v stopnjah dajatve so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi pravilna uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni bil predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(85)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, bi morali carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovijo, da je poznejša uporaba stopnje dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(86)

Če bi se zlasti po uvedbi zadevnih ukrepov znatno povečal obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, bi se takšno povečanje obsega obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah se lahko začne preiskava proti izogibanju, če so izpolnjeni pogoji za to. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(87)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(88)

Statistike o jeklenih kolesih so pogosto izražene v številu kosov. Vendar v kombinirani nomenklaturi, določeni v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (11). Zato je treba določiti, da se pri uvozu zadevnega izdelka v deklaraciji za njegovo sprostitev v prosti promet ne navede le teža v kilogramih ali tonah, ampak tudi število kosov. Navesti je treba kose za oznake TARIC 8708701080, 8708701085, 8708709920, 8708709980, 8716909095 in 8716909097.

(89)

Ob upoštevanju ugotovljenih stopenj dampinga in stopnje škode, povzročene industriji Unije, bi bilo treba dokončno pobrati zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo.

(90)

Eden od vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov je po začasnem razkritju v svojih stališčih izrazil pripravljenost, da ponudi cenovno zavezo. Vendar pa predhodna ponudba družbe ni vsebovala najpomembnejšega podatka – višine minimalne uvozne cene. Zato Komisija tega zahtevka ni mogla sprejeti.

(91)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (12) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(92)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –