ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 196

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 62
24. julij 2019


Vsebina

 

I   Zakonodajni akti

Stran

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2019/1255 z dne 18. julija 2019 o spremembi Protokola št. 5 o Statutu Evropske investicijske banke

1

 

 

II   Nezakonodajni akti

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1256 z dne 23. julija 2019 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/943 o nujnih ukrepih za začasno ustavitev uvoza sušenega fižola iz Nigerije, kar zadeva podaljšanje obdobja njene uporabe ( 1 )

3

 

*

Uredba Komisije (EU) 2019/1257 z dne 23. julija 2019 o popravku bolgarske jezikovne različice Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o kozmetičnih izdelkih ( 1 )

5

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva Komisije (EU) 2019/1258 z dne 23. julija 2019 o spremembi Priloge k Direktivi Sveta 80/181/EGS v zvezi z opredelitvami osnovnih enot SI zaradi prilagoditve tehničnemu napredku ( 1 )

6

 

 

NOTRANJI AKTI IN POSLOVNIKI

 

*

Sklep Evropske agencije za kemikalije z dne 20. junija 2019 o notranjih pravilih glede omejitev določenih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v okviru delovanja Evropske agencije za kemikalije

10

 

 

Popravki

 

*

Popravek Uredbe Sveta (EU) 2017/2454 z dne 5. decembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost ( UL L 348, 29.12.2017 )

17

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Zakonodajni akti

SKLEPI

24.7.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 196/1


SKLEP SVETA (EU) 2019/1255

z dne 18. julija 2019

o spremembi Protokola št. 5 o Statutu Evropske investicijske banke

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 308 Pogodbe,

ob upoštevanju zahteve Evropske investicijske banke,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropske komisije (2),

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet direktorjev Evropske investicijske banke (v nadaljnjem besedilu: Banka) je na sestanku 11. decembra 2018 odobril časovnico za izvedbo sprememb upravljanja, ki jih je določil na sestanku 17. julija 2018.

(2)

Na podlagi sklepa sveta guvernerjev Banke z dne 22. junija 2018 je bila sklicana delovna skupina delničarjev na visoki ravni, ki je analizirala možnosti, da bi nekatere države članice v Banko vpisale dodatni kapital.

(3)

Primerno je povečati vpisani kapital Poljske za 5 386 000 000 EUR v skladu z njeno zahtevo.

(4)

Primerno je tudi povečati vpisani kapital Romunije za 125 452 381 EUR v skladu z njeno zahtevo.

(5)

V okviru teh povečanj bi bilo treba spremeniti tudi določbe o imenovanju nadomestnih članov sveta direktorjev Banke po skupinah držav članic, ki delujejo v medsebojnem soglasju.

(6)

Statut Banke bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Protokol št. 5 o Statutu Evropske investicijske banke, priložen Pogodbi o delovanju Evropske unije, se spremeni:

(1)

prvi pododstavek člena 4(1) se spremeni:

(a)

uvodni del se nadomesti z naslednjim:

„1.   Kapital Banke je 248 795 606 881 EUR, države članice pa so vpisale naslednje deleže:“;

(b)

vrstice, ki se nanašajo na Poljsko in Romunijo, se nadomestijo z naslednjim:

„Poljska

11 366 679 827 “

„Romunija

1 639 379 073 “;

(2)

v členu 9(2) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Namestnike direktorjev imenuje svet guvernerjev za pet let, kakor sledi:

dva namestnika predlaga Zvezna republika Nemčija,

dva namestnika predlaga Francoska republika,

dva namestnika predlaga Italijanska republika,

dva namestnika v medsebojnem soglasju predlagata Kraljevina Španija in Portugalska republika,

tri namestnike v medsebojnem soglasju predlagajo Kraljevina Belgija, Veliko vojvodstvo Luksemburg in Kraljevina Nizozemska,

tri namestnike v medsebojnem soglasju predlagajo Republika Hrvaška, Madžarska in Republika Poljska,

štiri namestnike v medsebojnem soglasju predlagajo Kraljevina Danska, Helenska republika, Irska in Romunija,

šest namestnikov v medsebojnem soglasju predlagajo Republika Estonija, Republika Latvija, Republika Litva, Republika Avstrija, Republika Finska in Kraljevina Švedska,

šest namestnikov v medsebojnem soglasju predlagajo Republika Bolgarija, Češka republika, Republika Ciper, Republika Malta, Republika Slovenija in Slovaška republika,

enega namestnika predlaga Komisija.“

Člen 2

Ta sklep se začne uporabljati en mesec po datumu, ko se začne uporabljati Sklep Sveta (EU) 2019/654 (3).

V Bruslju, 18. julija 2019

Za Svet

Predsednica

T. TUPPURAINEN


(1)  Mnenje z dne 17. aprila 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Mnenje z dne 15. maja 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3)  Sklep Sveta (EU) 2019/654 z dne 15. aprila 2019 o spremembi Protokola št. 5 o Statutu Evropske investicijske banke (UL L 110, 25.4.2019, str. 36).


II Nezakonodajni akti

UREDBE

24.7.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 196/3


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1256

z dne 23. julija 2019

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/943 o nujnih ukrepih za začasno ustavitev uvoza sušenega fižola iz Nigerije, kar zadeva podaljšanje obdobja njene uporabe

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (1), ter zlasti člena 53(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 178/2002 določa splošna načela, ki urejajo živila in varnost hrane na ravni Unije in nacionalni ravni. Določa nujne ukrepe, ki jih mora sprejeti Komisija, kadar obstajajo dokazi, da bodo živila, uvožena iz tretje države, verjetno pomenila resno tveganje za zdravje ljudi.

(2)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/943 (2) je bil začasno ustavljen uvoz sušenega fižola pod oznako KN 0713 39 00 iz Nigerije v Unijo zaradi velikega števila primerov kontaminacije z nedovoljeno aktivno snovjo diklorvos na ravneh, ki znatno presegajo akutni referenčni odmerek, ki ga je okvirno določila Evropska agencija za varnost hrane. Dokler Nigerija ne bo izvedla ustreznih ukrepov za obvladovanje tveganja, se bo prepoved uporabljala do 30. junija 2016.

(3)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/874 (3) je bila začasna ustavitev uvoza sušenega fižola iz Nigerije podaljšana do 30. junija 2019 ter se je uporabila za dve dodatni oznaki KN 0713 35 00 in 0713 90 00 zaradi stalne prisotnosti diklorvosa v sušenem fižolu, uvoženem iz Nigerije in nezmožnosti, da bi se v kratkem dosegla skladnost z zahtevami živilske zakonodaje Unije glede ostankov pesticidov.

(4)

Nigerija je februarja 2018 predložila nov akcijski načrt in izjavila, da namerava nadzorovati in racionalizirati zlasti sušeni fižol, okrepiti pravno in regulativno okolje ter vzpostaviti temelje za kakovostno proizvodnjo sušenega fižola. Vendar se Komisija zaveda, da Nigerija še ni izvedla tega akcijskega načrta niti ni odobrila proračunskih sredstev za njegovo izvajanje. Glede na fazo izvajanja akcijskega načrta v zvezi z integriranim varstvom rastlin pred škodljivimi organizmi in mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v Nigeriji ni mogoče ugotoviti, da so bile izpolnjene zahteve Unije glede ostankov pesticidov na zadevnem sušenem fižolu.

(5)

Trajanje ustavitve uvoza bi bilo zato treba podaljšati za dodatno obdobje treh let, da bo Nigerija lahko izvedla ustrezne ukrepe za obvladovanje tveganja ter zagotovila potrebna jamstva.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Člen 5 Izvedbene uredbe (EU) 2015/943 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se do 30. junija 2022.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. julija 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/943 z dne 18. junija 2015 o nujnih ukrepih za začasno ustavitev uvoza sušenega fižola iz Nigerije in o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 669/2009 (UL L 154, 19.6.2015, str. 8).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/874 z dne 1. junija 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/943 o nujnih ukrepih za začasno ustavitev uvoza sušenega fižola iz Nigerije (UL L 145, 2.6.2016, str. 18).


24.7.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 196/5


UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1257

z dne 23. julija 2019

o popravku bolgarske jezikovne različice Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o kozmetičnih izdelkih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih (1) in zlasti člena 31(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Bolgarska jezikovna različica Uredbe (ES) št. 1223/2009 vsebuje napako v Prilogi III k navedeni uredbi, tabela, vnos 12, stolpec i), prvi stavek, ki je bila uvedena z Uredbo Komisije (EU) št. 1197/2013 (2), glede pogojev uporabe in opozoril v zvezi s snovmi.

(2)

Bolgarsko jezikovno različico Uredbe (ES) št. 1223/2009 bi bilo zato treba ustrezno popraviti. Druge jezikovne različice te napake ne vsebujejo.

(3)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za kozmetične izdelke –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

(ne zadeva slovenskega jezika)

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. julija 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 342, 22.12.2009, str. 59.

(2)  Uredba Komisije (EU) št. 1197/2013 z dne 25. novembra 2013 o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o kozmetičnih izdelkih (UL L 315, 26.11.2013, str. 34).


DIREKTIVE

24.7.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 196/6


DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2019/1258

z dne 23. julija 2019

o spremembi Priloge k Direktivi Sveta 80/181/EGS v zvezi z opredelitvami osnovnih enot SI zaradi prilagoditve tehničnemu napredku

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih določbah za merilne instrumente in metode meroslovne kontrole (1) ter zlasti člena 16 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Direktivi Sveta 80/181/EGS (2) so opredeljene merske enote, ki naj se uporabljajo v Uniji, s čimer se omogoči, da se meritve in navedbe veličin izrazijo v skladu z mednarodnim sistemom enot (SI), ki ga je sprejela Generalna konferenca za uteži in mere (CGPM), ustanovljena z Metrsko konvencijo, podpisano v Parizu dne 20. maja 1875.

(2)

Direktiva 2009/34/ES določa splošni okvir za sprejetje posebnih direktiv, med drugim v zvezi z merilnimi instrumenti in njihovimi tehničnimi zahtevami, merskimi enotami ter usklajevanjem merilnih metod in meroslovnih kontrol. Člen 16 navedene direktive predvideva, da lahko Komisija priloge k posebnim direktivam iz člena 1, vključno s Poglavjem I Priloge k Direktivi 80/181/EGS, prilagodi tehničnemu napredku.

(3)

CGPM je na svojem 24. zasedanju leta 2011 določila nov način opredelitve sistema enot SI na podlagi skupine sedmih določujočih konstant, ki izhajajo iz temeljnih fizikalnih in drugih naravnih konstant. Ta sklep je bil potrjen na 25. zasedanju CGPM leta 2014.

(4)

Na 26. zasedanju CGPM leta 2018 so bile sprejete nove opredelitve osnovnih enot SI. Nove opredelitve temeljijo na novem načelu nespremenljivih številčnih vrednosti določujočih konstant in bodo veljale od 20. maja 2019. Nove opredelitve naj bi izboljšale dolgoročno stabilnost in zanesljivost osnovnih enot SI ter točnost in jasnost meritev.

(5)

Nove opredelitve, ki jih je sprejela CGPM, odražajo najnovejše dosežke na področju meritev in etalonov. Da bi opredelitve osnovnih enot SI iz Direktive 80/181/EGS prilagodili tehničnemu napredku in tako prispevali k enotnemu izvajanju SI, jih je treba uskladiti z novimi opredelitvami.

(6)

Direktivo 80/181/EGS bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Treba je zagotoviti, da se nova zakonodaja v vseh državah članicah uporablja od istega datuma, ne glede na datum prenosa, da se zagotovi enotno izvajanje Direktive 80/181/EGS.

(8)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Odbora za prilagajanje tehničnemu napredku iz člena 16 Direktive 2009/34/ES –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Sprememba

Priloga k Direktivi 80/181/EGS se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

Prenos

1.   Države članice najpozneje 13. maja 2020 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedila navedenih predpisov.

Navedene predpise začnejo uporabljati 13. junija 2020.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 23. julija 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 106, 28.4.2009, str. 7.

(2)  Direktiva Sveta 80/181/EGS z dne 20. decembra 1979 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na merske enote, in o razveljavitvi Direktive 71/354/EGS (UL L 39, 15.2.1980, str. 40).


PRILOGA

V Poglavju I Priloge se oddelek 1.1 nadomesti z naslednjim:

„1.1   Osnovne enote SI

Veličina

Enota

Ime

Simbol

čas

sekunda

s

dolžina

meter

m

masa

kilogram

kg

električni tok

amper

A

termodinamična temperatura

kelvin

K

množina snovi

mol

mol

svetilnost

kandela

cd

Opredelitve osnovnih enot SI:

 

Enota za čas

Sekunda, simbol s, je enota SI za čas. Opredeljena je kot nespremenljiva številčna vrednost frekvence cezija Δν Cs, tj. frekvence prehoda med dvema hiperfinima nivojema osnovnega stanja atoma cezija 133, ki je 9 192 631 770, izražena v enoti Hz, kar je enako s– 1.

 

Enota za dolžino

Meter, simbol m, je enota SI za dolžino. Opredeljena je kot nespremenljiva številčna vrednost hitrosti svetlobe v vakuumu c, ki je 299 792 458, izražena v enoti m/s, pri čemer je sekunda opredeljena z Δν Cs.

 

Enota za maso

Kilogram, simbol kg, je enota SI za maso. Opredeljena je kot nespremenljiva številčna vrednost Planckove konstante h, ki je 6,626 070 15 × 10– 34, izražena v enoti J s, kar je enako kg m2s– 1, pri čemer sta meter in sekunda opredeljena s c in Δν Cs.

 

Enota za električni tok

Amper, simbol A, je enota SI za električni tok. Opredeljena je kot nespremenljiva številčna vrednost osnovnega naboja e, ki je 1,602 176 634 × 10– 19, izražena v enoti C, kar je enako A s, pri čemer je sekunda opredeljena z Δν Cs.

 

Enota za termodinamično temperaturo

Kelvin, simbol K, je enota SI za termodinamično temperaturo. Opredeljena je kot nespremenljiva številčna vrednost Boltzmannove konstante k, ki je 1,380 649 × 10– 23, izražena v enoti J K– 1, kar je enako kg m2 s– 2 K– 1, pri čemer so kilogram, meter in sekunda opredeljeni s h, c in Δν Cs.

 

Enota za množino snovi

Mol, simbol mol, je enota SI za množino snovi. En mol vsebuje natanko 6,022 140 76 × 1023 osnovnih delcev. Ta številka je nespremenljiva številčna vrednost Avogadrove konstante N A, izražena v enoti mol– 1 in imenovana Avogadrovo število.

Množina snovi, simbol n, sistema je meritev števila določenih osnovnih delcev. Osnovni delec je lahko atom, molekula, ion, elektron, kakršen koli drug delec ali določena skupina delcev.

 

Enota za svetilnost

Kandela, simbol cd, je enota SI za svetilnost v določeni smeri. Opredeljena je kot nespremenljiva številčna vrednost svetilne učinkovitosti monokromatskega sevanja s frekvenco 540 × 1012 Hz, K cd, ki je 683, izražena v enoti lm W– 1, kar je enako cd sr W– 1 ali cd sr kg– 1 m– 2s3, pri čemer so kilogram, meter in sekunda opredeljeni s h, c in Δν Cs.

1.1.1   Posebno ime in simbol izpeljane enote SI za temperaturo za izražanje temperature po Celziju

Veličina

Enota

Ime

Simbol

temperatura po Celziju

stopinja Celzija

°C

Temperatura po Celziju t je opredeljena kot razlika t = T – T0 med dvema termodinamičnima temperaturama T in T 0, pri čemer je T 0 = 273,15 K. Interval ali razliko v temperaturi je mogoče izraziti bodisi v kelvinih bodisi v stopinjah Celzija. Enota „stopinja Celzija“ je enakovredna enoti „kelvin“.“


NOTRANJI AKTI IN POSLOVNIKI

24.7.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 196/10


SKLEP EVROPSKE AGENCIJE ZA KEMIKALIJE

z dne 20. junija 2019

o notranjih pravilih glede omejitev določenih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v okviru delovanja Evropske agencije za kemikalije

UPRAVNI ODBOR EVROPSKE AGENCIJE ZA KEMIKALIJE (v nadaljnjem besedilu: Agencija) –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (1) in zlasti člena 25 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (2) in zlasti člena 78 Uredbe,

ob upoštevanju mnenja ENVP z dne 14. maja 2019 in navodil ENVP glede člena 25 nove uredbe in notranjih pravil,

po posvetu z odborom uslužbencev,

ob upoštevanu naslednjega:

(1)

Agencija svoje dejavnosti izvaja v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006.

(2)

V skladu s členom 25(1) Uredbe (EU) 2018/1725 morajo omejitve uporabe členov 14 do 22, 35 in 36, kot tudi člena 4 Uredbe, v kolikor se ta določila nanašajo na pravice in dolžnosti, ki so zajete v členih 14 do 22, temeljiti na notranjih pravilih, ki jih sprejme Agencija, kadar ne temeljijo na pravnih aktih, ki se sprejemajo na podlagi Pogodb.

(3)

Ta notranja pravila, vključno z njenimi določili glede ocenjevanja potrebe in sorazmernosti omejitve, se ne smejo uporabljati v primerih, kjer pravni akt, ki je bil sprejet na podlagi Pogodb, predvideva omejitve pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

(4)

Kadar ECHA izvaja svoje naloge v zvezi s pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725, bo upoštevala, ali veljajo kakršne koli izjeme, ki izvirajo iz te uredbe.

(5)

V okviru svojega upravnega delovanja lahko Agencija izvaja upravna poizvedovanja, disciplinske postopke, preliminarne dejavnosti v zvezi s primeri morebitnih nepravilnosti, ki se sporočajo uradu OLAF, postopke primerov žvižgaštva, formalne in neformalne postopke za preprečevanje nadlegovanja, postopke notranjih in zunanjih pritožb, notranje revizije, preglede s strani uradne osebe za varstvo podatkov v skladu s členom 45(2) Uredbe (EU) 2018/1725 in notranje (IT) varnostne preiskave.

(6)

Agencija obdeluje številne kategorije osebnih podatkov, vključno s trdimi podatki („objektivnimi“ podatki, kot npr. identifikacijski podatki, kontaktni podatki, profesionalni podatki, upravni podatki, podatki, prejeti s strani določenih virov, elektronska komunikacija in podatki o prometu) in/ali mehkimi podatki („subjektivnimi“ podatki, ki se nanašajo na primer na utemeljevanje, vedenjske podatke, ocenjevanje, podatke o učinkovitosti in ravnanju ter podatke, ki se nanašajo oziroma se omenjajo v zvezi s predmetom postopka ali dejavnosti).

(7)

Agencija, ki jo zastopa izvršni direktor, deluje kot upravljavec podatkov ne glede na nadaljnja pooblastila vloge upravljavca v Agenciji, da se izraža operativna odgovornost za določene postopke obdelave osebnih podatkov.

(8)

Osebni podatki so varno shranjeni v elektronskem okolju oziroma na papirju, kjer je nezakonit dostop do njih ali njihov prenos onemogočen za osebe, ki nimajo nobene potrebe po vedenju. Osebni podatki, ki se obdelujejo, so shranjeni samo za čas, ki je potreben in primeren za namene, za katere se obdelujejo, in za določeno obdobje, navedeno v obvestilih o varstvu podatkov, izjavah o varstvu podatkov ali v evidencah Agencije.

(9)

Notranja pravila morajo veljati za vse postopke obdelave podatkov, ki jih opravlja Agencija pri izvajanju upravnih poizvedovanj, disciplinskih postopkov, preliminarnih dejavnosti v zvezi s primeri morebitnih nepravilnosti, ki se sporočajo uradu OLAF, postopkov primerov žvižgaštva, formalnih in neformalnih postopkov za preprečevanje nadlegovanja, postopkov notranjih in zunanjih pritožb, notranjih revizij, pregledov s strani uradne osebe za varstvo podatkov v skladu s členom 45(2) Uredbe (EU) 2018/1725, notranje (IT) varnostne preiskave, ki se izvaja interno ali z zunanjo pomočjo (npr. CERT-EU).

(10)

Uporabljati bi se morala za postopke delovanja, ki se izvajajo pred začetkom postopkov, navedenih zgoraj, med izvajanjem teh postopkov in med spremljanjem rezultatov teh postopkov. Prav tako bi morala vključevati pomoč in sodelovanje, ki ju Agencija zagotavlja nacionalnim organom in mednarodnim organizacijam zunaj svojih upravnih preiskav.

(11)

V primerih, ko se uporabljajo ta notranja pravila, mora Agencija predložiti utemeljitve, iz katerih je razvidno, zakaj so omejitve nujno potrebne in sorazmerne v demokratični družbi, ter spoštovati bistvo temeljnih pravic in svoboščin.

(12)

V tem okviru je Agencija v največji mogoči meri zavezana k spoštovanju temeljnih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, med izvajanjem zgoraj omenjenih postopkov, še posebno tistih pravic, ki se nanašajo na pravico do zagotovitve informacij, dostopa in popravka, pravico do izbrisa, omejitve obdelave, pravico do obveščanja posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varstva osebnih podatkov oziroma do zaupnosti komunikacije, kot je določeno v Uredbi (EU) 2018/1725.

(13)

Vendar pa lahko Agencija omeji posredovanje informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, ter druge pravice teh posameznikov, še posebno tiste, ki varujejo lastne preiskave, preiskave in postopke drugih javnih organov ter pravice in svoboščine drugih oseb v zvezi s njenimi preiskavami ali drugimi postopki.

(14)

Agencija lahko tako omeji informacije, da bi zaščitila preiskavo ter pravice in svoboščine drugih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

(15)

Agencija mora občasno spremljati pogoje, ki upravičujejo omejitev, v primeru neupravičenosti le-teh pa omejitev odpraviti.

(16)

Upravljavec podatkov mora uradno osebo za varstvo podatkov obvestiti v trenutku odloga in v času revizije –

JE SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Predmet in obseg

1.   Ta sklep določa pravila v zvezi s pogoji, pod katerimi lahko Agencija v okviru svojih postopkov iz drugega odstavka omeji uveljavljanje pravic iz členov 14 do 21, 35 in 36, kot tudi člena 4, skladno s členom 25 Uredbe (EU) 2018/1725.

2.   V okviru upravnega delovanja Agencije se ta sklep nanaša na postopke obdelave osebnih podatkov s strani urada za namen izvajanja upravnega poizvedovanja, disciplinskih postopkov, preliminarnih dejavnosti v zvezi s primeri morebitnih nepravilnosti, ki se sporočajo uradu OLAF, postopkov primerov žvižgaštva, formalnih in neformalnih postopkov za preprečevanje nadlegovanja, postopkov notranjih in zunanjih pritožb, notranjih revizij, pregledov s strani uradne osebe za varstvo podatkov v skladu s členom 45(2) Uredbe (EU) 2018/1725 in notranje (IT) varnostne preiskave, ki se izvajajo interno ali z zunanjo pomočjo (npr. CERT-EU).

3.   Zadevne kategorije podatkov so trdi podatki („objektivni“ podatki, kot npr. identifikacijski podatki, kontaktni podatki, profesionalni podatki, upravni podatki, podatki, prejeti s strani določenih virov, elektronska komunikacija in podatki o prometu) in/ali mehki podatki („subjektivni“ podatki, ki se nanašajo na primer na utemeljevanje, vedenjske podatke, ocenjevanje, podatke o učinkovitosti in ravnanju ter podatki, ki se nanašajo oziroma se omenjajo v zvezi s predmetom postopka ali dejavnosti).

4.   Kadar Agencija izvaja svoje naloge v zvezi s pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725, bo upoštevala, ali veljajo kakršne koli izjeme, ki izvirajo iz te uredbe.

5.   Omejitve so odvisne od pogojev v tem sklepu in se lahko uporabljajo pri naslednjih pravicah: posredovanje informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, pravica do dostopa, popravka, izbrisa, omejitev obdelave, sporočanje posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, o kršitvah varstva osebnih podatkov oziroma zaupnosti komunikacije.

Člen 2

Specifikacije upravljavca podatkov in varovalke

1.   Varovalke, ki so vzpostavljene z namenom izogibanja kršitvam varstva osebnih podatkov, uhajanju podatkov ali nepooblaščenemu razkritju, so naslednje:

(a)

papirni dokumenti morajo biti shranjeni v varovanih omarah, ki so dostopne samo pooblaščenemu osebju;

(b)

vsi elektronski podatki morajo biti shranjeni v varni IT-aplikaciji glede na varnostne standarde Agencije, kot tudi v določenih elektronskih mapah, do katerih lahko dostopa samo pooblaščeno osebje. Ustrezne stopnje dostopa se dodelijo posamezno;

(c)

podatkovne zbirke morajo biti zaščitene z geslom v enotnem sistemu prijave, kjer se povezava vzpostavi samodejno na osnovi uporabniškega imena in gesla. Zamenjava uporabnikov je strogo prepovedana. Elektronski zapisi morajo biti varno shranjeni z namenom varovanja zaupnosti in zasebnosti podatkov, ki jih vsebujejo;

(d)

za vse osebe, ki imajo dostop do podatkov, velja obveza zaupnosti.

2.   Upravljavec podatkov pri postopkih obdelave je Agencija, ki jo zastopa izvršni direktor, ki lahko delegira funkcijo upravljavca podatkov. Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, bodo o pooblaščenem upravljavcu podatkov obveščeni z obvestilom ali dokumentom, objavljenim na spletni strani in/ali na intranetu Agencije.

3.   Veljavno obdobje hrambe osebnih podatkov iz člena 1(3) ne sme biti daljše, kot je to potrebno in ustrezno za namene, za katere se ti podatki obdelujejo. V nobenem primeru ne sme biti daljše od veljavnega obdobja hrambe, kot je opredeljeno v obvestilih o varstvu podatkov, izjavah o varstvu oz. evidencah iz člena 5(1).

4.   Kadar Agencija namerava vzpostaviti omejitev, je treba pretehtati tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, še posebno tveganje za pravice in svoboščine drugih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in tveganje ogrožanja učinkovitosti preiskave ali postopka Agencije, npr. z uničenjem dokazov. Tveganja za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, primarno zadevajo in niso omejena na tveganja ugleda, na tveganja pravice do obrambe in pravice do izjave.

Člen 3

Omejitve

1.   Omejitve lahko izvede Agencija samo za zaščito:

(a)

preprečevanja, preiskovanja, zaznavanja in preganjanja kaznivih dejanj oziroma izvajanja kazni, kar vključuje tudi preprečevanje in zaščito pred nevarnostjo za javno varnost;

(b)

notranje varnosti institucij in organov Unije, vključno njihovih elektronskih komunikacijskih omrežij;

(c)

spremljanja, pregledovanja ali regulativne funkcije, povezane z izvajanjem organov oblasti v primerih, ki so navedeni v točki (a);

(d)

posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, oz. pravic in svoboščin drugih.

2.   Kot posebna uporaba namenov, kot je opisano v prvem odstavku zgoraj, lahko Agencija uporabi omejitve v zvezi z osebnimi podatki, izmenjanimi s službami Komisije oziroma drugimi institucijami, organi, agencijami in uradi Unije, pristojnimi organi držav članic oziroma tretjih držav ali mednarodnimi organizacijami, v naslednjih primerih:

(a)

kjer se izvajanje takšnih pravic in dolžnosti lahko omeji s strani služb Komisije ali drugih institucij, organov, agencij in uradov Unije na podlagi drugih aktov iz člena 25 Uredbe (EU) 2018/1725 ali v skladu s poglavjem IX te uredbe oziroma z ustanovitvenimi akti drugih institucij, organov, agencij in uradov Unije;

(b)

kjer se izvajanje takšnih pravic in dolžnosti lahko omeji s strani pristojnih organov držav članic na podlagi aktov iz člena 23 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (3) oz. nacionalnih ukrepov, s katerimi so preneseni členi 13(3), 15(3) oziroma 16(3) Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (4);

(c)

kjer lahko izvajanje takšnih pravic in dolžnosti ogrozi sodelovanje Agencije s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami pri opravljanju svojih nalog.

Pred uvedbo omejitev v pogojih, ki so navedeni v točkah (a) in (b) prvega pododstavka, se bo Agencija posvetovala z ustreznimi službami Komisije, institucijami, organi, agencijami in uradi Unije oziroma pristojnimi organi držav članic, razen če je Agenciji jasno, da je uvedba omejitve določena z enim od aktov, ki so navedeni v teh točkah.

3.   Vsakršna omejitev mora biti potrebna in sorazmerna z upoštevanjem tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter bistva temeljnih pravic in svoboščin v demokratični družbi.

4.   Če se odloča o uvedbi omejitve, je treba izvesti preizkus potrebe in sorazmernosti na podlagi obstoječih pravil. V vsakem primeru bo to zabeleženo v opombi notranje ocene za namene odgovornosti.

5.   Omejitve bodo odpravljene takoj, ko ne bodo več izpolnjeni pogoji, ki zahtevajo njihovo uvedbo. Še posebno, kjer se predvideva, da uvedba omejene pravice ne bo več ogrožala učinkovitosti uvedene omejitve oziroma negativno vplivala na pravice ali svoboščine drugih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

Člen 4

Pregled uradne osebe za varstvo podatkov

1.   Agencija bo brez nepotrebnega odlašanja uradno osebo za varstvo podatkov Agencije (v nadaljnjem besedilu: DPO) obvestila vsakič, ko bo upravljavec podatkov omejil uveljavljanje pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ali podaljšal omejitve v skladu s tem sklepom. Upravljavec podatkov bo DPO omogočil dostop do evidenc, ki vsebujejo oceno potrebnosti in sorazmernosti omejitve, ter v evidenco zapisal datum, ko je obvestilo posredoval DPO.

2.   DPO lahko od upravljavca podatkov pisno zahteva pregled uporabe omejitev. Upravljavec podatkov bo DPO pisno obvestil o rezultatih zahtevanega pregleda.

3.   Upravljavec podatkov bo obvestil DPO o odpravi omejitve.

Člen 5

Omejitve pravice do informacij

1.   V ustrezno utemeljenih primerih in ob upoštevanju pogojev iz tega sklepa lahko upravljavec podatkov omeji pravico do informacij v okviru naslednjih postopkov obdelave podatkov:

(a)

izvedba upravnih poizvedovanj in disciplinskih postopkov;

(b)

preliminarne dejavnosti v zvezi s primeri morebitnih nepravilnosti, ki se sporočajo OLAF;

(c)

postopki žvižgaštva;

(d)

formalni in neformalni postopki za primere nadlegovanja;

(e)

postopki notranjih in zunanjih pritožb;

(f)

notranje revizije;

(g)

preiskave, izvedene s strani uradne osebe za varstvo podatkov v skladu s členom 45(2) Uredbe (EU) 2018/1725;

(h)

(IT) varnostne preiskave, ki se izvajajo interno ali z zunanjo pomočjo (npr. CERT-EU).

Agencija bo v obvestila o varstvu podatkov, izjave o varstvu podatkov oz. evidence v smislu člena 31 Uredbe (EU) 2018/1725, ki so objavljene na njeni spletni strani in/ali na intranetu, na podlagi česar obvešča posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, o njihovih pravicah v okviru danega postopka, vključila informacije v zvezi z morebitnimi omejitvami teh pravic. Informacije bodo določale, katere pravice se lahko omejijo, razloge za omejitev in morebitno trajanje.

2.   Brez poseganja v določila tretjega odstavka bo Agencija, kjer je to sorazmerno, prav tako na individualni osnovi obvestila vse posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki in imajo pomisleke o določenih postopkih obdelave, o njihovih pravicah glede trenutnih in prihodnjih omejitvah brez nepotrebnega odlašanja in v pisni obliki.

3.   Kadar Agencija bodisi delno bodisi v celoti omeji posredovanje informacij posameznikom iz drugega odstavka, na katere se nanašajo osebni podatki, mora zabeležiti razloge za omejitev, pravno podlago v skladu s členom 3 tega sklepa ter oceno potrebe in sorazmernosti omejitve.

Evidence in dokumente (kjer je to primerno), ki vsebujejo osnovne dejanske in pravne elemente, je treba zabeležiti. Treba jih je dati na voljo Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov na njegov poziv.

4.   Omejitev iz tretjega odstavka ostane v veljavi, dokler veljajo razlogi, ki jo upravičujejo.

Če razlogi niso več veljavni, mora Agencija posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, poslati informacije o osnovnih razlogih, na katerih je temeljila uporaba omejitev. Prav tako mora Agencija posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, obvestiti o pravici do vložitve pritožbe pri Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov oz. o pravici do pravnega sredstva v sodnem postopku pri Sodišču Evropske unije.

Agencija mora vsakih šest mesecev od uporabe omejitve pregledati njeno smiselnost, kot tudi ob koncu ustreznega povpraševanja, postopka ali preiskave. Upravljavec podatkov mora vsakih šest mesecev oceniti potrebo po ohranitvi vsakršne omejitve.

Člen 6

Omejitve pravice do dostopa

1.   V ustrezno utemeljenih primerih in ob upoštevanju pogojev iz tega sklepa lahko upravljavec podatkov tam, kjer je to potrebno in sorazmerno, omeji pravico do dostopa v okviru naslednjih postopkov obdelave podatkov:

(a)

izvedba upravnih poizvedovanj in disciplinskih postopkov;

(b)

preliminarne dejavnosti v zvezi s primeri morebitnih nepravilnosti, ki se sporočajo OLAF;

(c)

postopki žvižgaštva;

(d)

formalni in neformalni postopki za primere nadlegovanja;

(e)

postopki notranjih in zunanjih pritožb;

(f)

notranje revizije;

(g)

preiskave, izvedene s strani uradne osebe za varstvo podatkov v skladu s členom 45(2) Uredbe (EU) 2018/1725;

(h)

(IT) varnostne preiskave, ki se izvajajo interno ali z zunanjo pomočjo (npr. CERT-EU).

Če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zahteva dostop do svojih osebnih podatkov, ki se obdelujejo v sklopu enega ali več specifičnih primerov oz. za določen postopek obdelave, v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2018/1725, mora Agencija omejiti oceno zahteve samo do takšnih osebnih podatkov.

2.   Kadar Agencija bodisi delno bodisi v celoti omeji pravico do dostopa iz člena 17 Uredbe (EU) 2018/1725, mora izvesti naslednje korake:

(a)

zadevne posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, mora v svojem odgovoru obvestiti o uporabljeni omejitvi in o glavnih razlogih za takšno omejitev ter o možnosti do vložitve pritožbe pri Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov oz. o pravici do pravnega sredstva v sodnem postopku pri Sodišču Evropske unije;

(b)

Agencija mora v opombi notranje ocene zabeležiti razloge za omejitev, vključno z oceno o potrebi, sorazmernosti omejitve in trajanju omejitve.

Posredovanje informacij iz točke (a) se lahko odloži, izpusti ali zavrne, če bi le-to preklicalo učinek omejitve v skladu s členom 25(8) Uredbe (EU) 2018/1725.

Agencija mora vsakih šest mesecev od uporabe omejitve pregledati njeno smiselnost, kot tudi ob koncu ustrezne preiskave. Upravljavec podatkov mora vsakih šest mesecev oceniti potrebo po ohranitvi vsakršne omejitve.

3.   Evidence in dokumente (kjer je to primerno), ki vsebujejo osnovne dejanske in pravne elemente, je treba zabeležiti. Treba jih je dati na voljo Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov na njegov poziv.

Člen 7

Omejitve pravice do popravka, izbrisa in omejitev obdelave

1.   V ustrezno utemeljenih primerih in ob upoštevanju pogojev iz tega sklepa lahko upravljavec podatkov tam, kjer je to potrebno in primerno, omeji pravico do popravka, izbrisa in omejitve v okviru naslednjih postopkov obdelave podatkov:

(a)

izvedba upravnih poizvedovanj in disciplinskih postopkov;

(b)

preliminarne dejavnosti v zvezi s primeri morebitnih nepravilnosti, ki se sporočajo OLAF;

(c)

postopki žvižgaštva;

(d)

formalni in neformalni postopki za primere nadlegovanja;

(e)

postopki notranjih in zunanjih pritožb;

(f)

notranje revizije;

(g)

preiskave, izvedene s strani uradne osebe za varstvo podatkov v skladu s členom 45(2) Uredbe (EU) 2018/1725;

(h)

(IT) varnostne preiskave, ki se izvajajo interno ali z zunanjo pomočjo (npr. CERT-EU).

2.   Kadar Agencija bodisi delno bodisi v celoti omeji pravico do popravka, izbrisa in obdelave iz členov 18, 19(1) in 20(1) Uredbe (EU) 2018/1725, mora izvesti korake iz člena 6(2) tega sklepa ter zabeležiti dogodek v skladu s členom 6(3) tega sklepa.

Člen 8

Omejitve pravice do sporočanja o kršitvah varstva osebnih podatkov in do zaupnosti elektronske komunikacije

1.   V ustrezno utemeljenih primerih in ob upoštevanju pogojev iz tega sklepa lahko upravljavec podatkov tam, kjer je to potrebno in primerno, omeji pravico do sporočanja o kršitvi varstva osebnih podatkov v okviru naslednjih postopkov obdelave podatkov:

(a)

izvedba upravnih poizvedovanj in disciplinskih postopkov;

(b)

preliminarne dejavnosti v zvezi s primeri morebitnih nepravilnosti, ki se sporočajo OLAF;

(c)

postopki žvižgaštva;

(d)

formalni in neformalni postopki za primere nadlegovanja;

(e)

postopki notranjih in zunanjih pritožb;

(f)

notranje revizije;

(g)

preiskave, izvedene s strani uradne osebe za varstvo podatkov v skladu s členom 45(2) Uredbe (EU) 2018/1725;

(h)

(IT) varnostne preiskave, ki se izvajajo interno ali z zunanjo pomočjo (npr. CERT-EU).

2.   V ustrezno utemeljenih primerih in ob upoštevanju pogojev iz tega sklepa lahko upravljavec podatkov tam, kjer je to potrebno in primerno, omeji pravico do zaupnosti elektronske komunikacije v okviru naslednjih postopkov obdelave podatkov:

(a)

izvedba upravnih poizvedovanj in disciplinskih postopkov;

(b)

preliminarne dejavnosti v zvezi s primeri morebitnih nepravilnosti, ki se sporočajo OLAF;

(c)

postopki žvižgaštva;

(d)

formalni postopki za primere nadlegovanja;

(e)

postopki notranjih in zunanjih pritožb;

(f)

(IT) varnostne preiskave, ki se izvajajo interno ali z zunanjo pomočjo (npr. CERT-EU).

3.   Kadar Agencija omeji sporočanje posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, o kršitvah varstva osebnih podatkov oz. zaupnosti elektronske komunikacije iz členov 35 in 36 Uredbe (EU) 2018/1725, mora zabeležiti in registrirati razloge za omejitev v skladu s členom 5(3) tega sklepa. Uporablja se člen 5(4) tega sklepa.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati na dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Helsinkih, 20. junija 2019

Za Evropsko agencijo za kemikalije

Sharon McGUINNESS

Predsednica upravnega odbora


(1)  UL L 295, 21.11.2018, str. 39.

(2)  UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(3)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(4)  Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).


Popravki

24.7.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 196/17


Popravek Uredbe Sveta (EU) 2017/2454 z dne 5. decembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost

( Uradni list Evropske unije L 348 z dne 29. decembra 2017 )

Stran 3, točka 7(b) člena 1, novi člen 47c(1):

besedilo:

„1.   Države članice zagotovijo, da se informacije, ki jih davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev iz oddelka 4 poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES, ali njegov posrednik, posreduje državi članici identifikacije ob začetku svojih dejavnosti v skladu s členom 369p(1), (2) in (2a) navedene direktive, predložijo z elektronskimi sredstvi. Vse spremembe teh informacij, predloženih v skladu s členom 369p(3) Direktive 2006/112/ES, se prav tako predložijo z elektronskimi sredstvi.“

se glasi:

„1.   Države članice zagotovijo, da se informacije, ki jih davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev iz oddelka 4 poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES, ali njegov posrednik, posreduje državi članici identifikacije ob začetku svojih dejavnosti v skladu s členom 369p(1), (2) in (3) navedene direktive, predložijo z elektronskimi sredstvi. Vse spremembe teh informacij, predloženih v skladu s členom 369p(4) Direktive 2006/112/ES, se prav tako predložijo z elektronskimi sredstvi.“