31.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 281/1

(1)

Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) določa, da je treba sprejeti ohranitvene ukrepe ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, po potrebi vključno s poročili, ki jih pripravijo Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo ter drugi posvetovalni organi, kot tudi glede na prejeta mnenja svetovalnih svetov za zadevna geografska območja ali področja pristojnosti in skupna priporočila držav članic.

(2)

Svet je zadolžen za sprejetje ukrepov o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno povezani s tem. Ribolovne možnosti bi bilo državam članicam treba dodeliti tako, da se zagotovi relativna stabilnost ribolovnih dejavnosti za vsako državo članico za vsak stalež rib ali ribištvo in da se ustrezno upoštevajo cilji skupne ribiške politike iz Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(3)

Uredba (EU) št. 1380/2013 določa, da je cilj skupne ribiške politike doseči raven izkoriščanja največjega trajnostnega donosa do leta 2015, kjer je to mogoče, vendar pa postopoma najpozneje do leta 2020 za vse staleže.

(4)

Celotne dovoljene ulove (TAC) bi bilo zato v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 treba določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, in sicer ob upoštevanju bioloških in družbeno-gospodarskih vidikov, pri čemer se zagotovi poštena obravnava med ribiškimi sektorji, ter ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi.

(5)

Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (2) vzpostavlja večletni načrt za staleže trske, atlantskega sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže (v nadaljnjem besedilu: načrt). Cilj načrta je zagotoviti, da se z izkoriščanjem živih morskih bioloških virov populacije izlovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. V ta namen je treba za zadevne staleže čim prej doseči razpone ciljne ribolovne umrljivosti, in sicer postopoma do leta 2020. Primerno je, da se omejitve ulova za leto 2018 za staleže trske, atlantskega sleda in papaline v Baltskem morju določijo z namenom doseganja ciljev iz načrta.

(6)

Kot je navedeno v načrtu, se v primeru, da znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža katerega od zadevnih staležev nižja od referenčnih točk za biomaso drstitvenega staleža iz Priloge II k Uredbi (EU) 2016/1139, sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža na ravni, ki presegajo tisto, ki omogoča največji trajnostni donos. Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) je navedel, da je biomasa trske iz zahodnega Baltskega morja (Gadus morhua) in atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja (Clupea harengus) nižja od referenčnih točk ohranjanja iz Priloge II k navedeni uredbi. Zato je primerno, da se ribolovne možnosti za trsko in atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja določijo nižje od razpona ribolovne umrljivosti iz stolpca B Priloge I k Uredbi (EU) 2016/1139, in sicer na raven, pri kateri se upošteva zmanjšanje biomase. V ta namen je treba zlasti glede na pričakovani učinek popravnih ukrepov upoštevati časovni načrt za uresničitev ciljev skupne ribiške politike in načrta, pri čemer je treba upoštevati cilje doseganja gospodarskih in socialnih koristi ter koristi zaposlovanja, kot je določeno v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(7)

Za trsko iz zahodnega Baltskega morja bi bilo treba sprejeti dodatne popravne ukrepe. Ohranitev veljavnega osemtedenskega obdobja prepovedi ribolova bi še naprej zagotavljala zaščito trsk, ki se ob drstitvi zbirajo v jate. V skladu z znanstvenim mnenjem rekreacijski ribolov trske v zahodnem Baltskem morju znatno prispeva k skupni ribolovni umrljivosti navedenega staleža. Ob upoštevanju trenutnega stanja navedenega staleža je primerno ohraniti nekatere trenutno veljavne ukrepe za rekreacijski ribolov. Veljati bi morala dnevna omejitev ulova na posameznega ribiča, pri čemer bi morala biti ta omejitev med obdobjem drstenja strožja. To ne posega v načelo relativne stabilnosti, ki velja za dejavnosti gospodarskega ribolova.

(8)

Za trsko (Gadus morhua) iz vzhodnega Baltskega morja ICES zaradi sprememb v biologiji staleža ni mogel določiti bioloških referenčnih točk. Zato je primerno, da se kot prispevek k doseganju ciljev načrta TAC za trsko v vzhodnem Baltskem morju določi v skladu s previdnostnim pristopom, kot je določeno v členu 9(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013. Poleg tega bi bilo treba uvesti osemtedensko obdobje prepovedi ribolova, da se zagotovi zaščita trske iz vzhodnega Baltskega morja, ki se ob drstitvi zbirajo v jate v podrazdelkih 25 in 26.

(9)

Poleg tega bi dovoljenje za plovila, katerih skupna dolžina je krajša od 12 metrov, da lovijo na območjih, kjer je globina manjša od 20 metrov, omejenemu številu ribičev omogočilo, da nadaljujejo ribolovne dejavnosti in lovijo druge ribolovne vrste namesto trske. Zato je sorazmerno omogočiti plovilom, katerih skupna dolžina je krajša od 12 metrov, da lovijo na območjih, kjer je globina vode manjša od 20 metrov.

(10)

Za atlantskega sleda v Botnijskem zalivu je ICES izvedel oceno staleža na podlagi najnovejših podatkov in informacij ter preveril ravni ribolovne umrljivosti glede na največji trajnostni donos. Razponi ribolovne umrljivosti v znanstvenem mnenju in v načrtu, ki prav tako temelji na najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenjih v času njegovega sprejetja, se razlikujejo, vendar je načrt pravno zavezujoč in veljaven, zato bi moral biti podlaga za določitev ribolovnih možnosti za ta stalež. Glede na to, da biomasa drstitvenega staleža za ta stalež presega referenčno točko za biomaso iz stolpca A Priloge II k Uredbi (EU) 2016/1139, je primerno določiti TAC v skladu z razponi ribolovne umrljivosti, določenimi v stolpcu B Priloge I k navedeni uredbi, da bi omejili razlike med ribolovnimi možnostmi v zaporednih letih v skladu s točko (c) člena 4(4) navedene uredbe. Poleg tega TAC za ta stalež zdaj zajema podrazdelka 30 in 31. Ker v načrtu ni določenega razpona za podrazdelek 31, se pristop največjega trajnostnega donosa za ta podrazdelek izvaja v skladu z znanstvenim mnenjem.

(11)

Za uporabo ribolovnih možnosti, določenih v tej uredbi, veljajo določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (3), zlasti členov 33 in 34 navedene uredbe glede evidentiranja ulova in ribolovnega napora ter prenosa podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti Komisiji. Zato bi bilo v tej uredbi treba določiti oznake za pošiljanje podatkov o iztovarjanju staležev v skladu s to uredbo, ki jih morajo države članice uporabiti pri pošiljanju podatkov Komisiji.

(12)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 (4) so bili določeni dodatni pogoji za vsakoletno upravljanje TAC, vključno z določbami glede prilagodljivosti za previdnostne in analitske TAC v skladu s členoma 3 in 4. V skladu s členom 2 navedene uredbe Svet pri določanju TAC odloči, za katere staleže se člen 3 ali 4 ne uporablja, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Pred kratkim je bil s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 uveden mehanizem vsakoletne prilagodljivosti za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja. Da bi se torej izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi razvrednotila načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja živih morskih bioloških virov, ovirala doseganje ciljev skupne ribiške politike in poslabšala biološki status staležev, bi bilo treba člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 za analitske TAC uporabiti le, kadar se ne uporabi vsakoletna prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(13)

Na podlagi novih znanstvenih mnenj bi bilo treba predhodni TAC za norveškega moliča v območju ICES 3a in vodah Unije območja ICES 2a in podobmočja 4 določiti za obdobje od 1. novembra 2017 do 31. oktobra 2018. Uredbo Sveta (EU) 2017/127 (5) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Da bi se izognili prekinitvi ribolovnih dejavnosti in da bi ribičem Unije zagotovili preživetje, bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2018. Vendar bi se morala ta uredba za norveškega moliča uporabljati od 1. novembra 2017. Zaradi nujnosti bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

(1)

„podrazdelek“ pomeni podrazdelek ICES Baltskega morja, kakor je opredeljen v Prilogi I k Uredbi Sveta (ES) št. 2187/2005 (6);

(2)

„celotni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni količino posameznega staleža, ki se sme naloviti v enem letu;

(3)

„kvota“ pomeni delež TAC, ki je dodeljen Uniji, državi članici ali tretji državi;

(4)

„rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki morske biološke vire izkoriščajo za rekreacijo, turizem ali šport.

(a)

izmenjave v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b)

odbitke in ponovne dodelitve v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(c)

dodatna iztovarjanja, dovoljena na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96 ali člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(d)

količine, ki so bile zadržane v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96 ali prenesene v skladu s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(e)

odbitke na podlagi členov 105 in 107 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

31.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 281/11

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (2), je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po teh splošnih pravilih bi bilo blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge treba uvrstiti pod oznako KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 navedene razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 34(9) Uredbe (EU) št. 952/2013 še nekaj časa sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

31.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 281/14

(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 določa pravila za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) pri govedu, ovcah in kozah. Uporablja se za proizvodnjo ter dajanje na trg živih živali in proizvodov živalskega izvora ter v nekaterih posebnih primerih za njihov izvoz.

(2)

Bolezen kroničnega hiranja je transmisivna spongiformna encefalopatija, ki prizadene jelene in je razširjena v Severni Ameriki. Bolezen do danes še ni bila prijavljena na ozemlju Unije, vendar je bila leta 2016 prvič odkrita pri severnem jelenu na Norveškem. Norveška je nato okrepila svoj program spremljanja bolezni kroničnega hiranja pri jelenih in ugotovila številne druge primere bolezni kroničnega hiranja pri severnih jelenih in losih.

(3)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) je 2. decembra 2016 sprejela znanstveno mnenje o bolezni kroničnega hiranja pri jelenih (v nadaljnjem besedilu: mnenje EFSA) (2). V mnenju je EFSA priporočila izvajanje triletnega programa spremljanja bolezni kroničnega hiranja pri jelenih v Estoniji, na Finskem, Islandiji, v Latviji, Litvi, na Norveškem, Poljskem in Švedskem, ki so države Unije in EGP s populacijami severnih jelenov in/ali losov. V mnenju je EFSA poudarila, da je cilj triletnega programa spremljanja bolezni kroničnega hiranja potrditi ali zavrniti prisotnost bolezni kroničnega hiranja v državah, v katerih bolezen ni bila nikoli odkrita, in v državah, v katerih je bila bolezen kroničnega hiranja odkrita (do zdaj samo Norveška), da bi se ocenila prevalenca in geografska razširjenost bolezni kroničnega hiranja.

(4)

Člen 6(1) Uredbe (ES) št. 999/2001 določa, da mora vsaka država članica izvajati letni program spremljanja transmisivnih spongiformnih encefalopatij na podlagi aktivnega in pasivnega nadzora v skladu s Prilogo III k navedeni uredbi.

(5)

Zato bi bilo treba na podlagi priporočil iz mnenja EFSA v poglavje A Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001 dodati zahtevo za triletni program spremljanja bolezni kroničnega hiranja v Estoniji, na Finskem, v Latviji, Litvi, na Poljskem in Švedskem. Navedeno zahtevo bi bilo treba obravnavati kot minimalno zahtevo, ki jo morajo izpolnjevati zadevne države članice. Vendar te države članice lahko dodatno izboljšajo svoje programe spremljanja bolezni kroničnega hiranja, da jih prilagodijo svojim specifičnim razmeram.

(6)

Poleg tega bi bilo treba v delu III poglavja A Priloge III pojasniti laboratorijske protokole in testne metode, ki se uporabljajo pri programih spremljanja bolezni kroničnega hiranja, ter ukrepe, ki se sprejmejo po testiranju na bolezen kroničnega hiranja.

(7)

Kot je EFSA priporočila v mnenju, bi moral biti triletni program spremljanja usmerjen tako na gojene jelene in jelene v ujetništvu kot na divje in delno udomačene jelene. Za zagotovitev pravne varnosti bi bilo treba v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 999/2001 dodati opredelitve za „gojene jelene in jelene v ujetništvu“, „divje jelene“ in „delno udomačene jelene“.

(8)

Člen 6(4) Uredbe (ES) št. 999/2001 določa, da morajo države članice Komisiji predložiti letna poročila o dejavnostih spremljanja transmisivnih spongiformnih encefalopatij. V delu I(A) poglavja B Priloge III k navedeni uredbi so določene informacije, ki jih morajo države članice vključiti v letno poročilo prek rednih vnosov v podatkovno zbirko EU TSE in/ali z vključitvijo v letno poročilo. Del II navedenega poglavja določa, da EFSA analizira informacije, ki jih v letna poročila vključijo države članice, in vsako leto objavi poročilo o trendih in virih transmisivnih spongiformnih encefalopatij v Uniji. Zahteve po poročanju o triletnem programu spremljanja bolezni kroničnega hiranja bi bilo treba dodati v del I(A) poglavja B Priloge III za zagotovitev, da bodo zadevne države članice v podatkovno zbirko EU TSE vnesle podatke, pridobljene pri tem programu, in da bodo navedeni podatki analizirani in vključeni v letno zbirno poročilo EU o spremljanju transmisivnih spongiformnih encefalopatij, ki ga EFSA pripravi v skladu z delom II navedenega poglavja.

(9)

Odločba Komisije 2007/182/ES (3) določa zahteve za raziskavo v zvezi z boleznijo kroničnega hiranja pri jelenih, ki je bila opravljena med letoma 2007 in 2010. Ker je bila ta raziskava zaključena in da bi se izognili različnim opredelitvam, relevantnim za spremljanje bolezni kroničnega hiranja, iz Priloge I k navedeni odločbi in iz te uredbe, bi bilo treba Odločbo 2007/182/ES razveljaviti. Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

31.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 281/21

(1)

Da bi zaščitili javno zdravje in zdravje živali, se proizvodi iz Unije, ki se prenesejo, s skladiščenjem ali brez njega, v tretjih državah, obravnavajo, kot da več ne izpolnjujejo zahtev za navedene proizvode iz zakonodaje Unije. Zato Direktiva Sveta 97/78/ES (3) določa, da morajo države članice zagotoviti, da se na pošiljkah teh proizvodov, vnesenih v Unijo iz tretjih držav, izvajajo veterinarski pregledi.

(2)

Uredba (ES) št. 853/2004 določa posebna pravila o higieni živil živalskega izvora za nosilce živilske dejavnosti, vključno s pravili za ribiške proizvode. Poleg tega Uredba (ES) št. 854/2004 določa pravila za izvajanje uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi. Uredba (ES) št. 854/2004 določa, da mora pošiljke proizvodov živalskega izvora, ko vstopijo v Unijo, spremljati dokument o izpolnjevanju nekaterih zahtev, uradni nadzor navedenih proizvodov pa se mora izvajati v skladu z navedeno uredbo.

(3)

V Uredbi Komisije (ES) št. 2074/2005 (4) so določeni vzorci veterinarskih spričeval in dokumenti za uvoz nekaterih proizvodov živalskega izvora za namene uredb (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 854/2004, vključno z vzorcem veterinarskega spričevala za uvoz ribiških proizvodov v Prilogi VI k navedeni uredbi.

(4)

Države članice in organizacije zainteresiranih strani so Komisijo zaprosile, da določi vzorec veterinarskega spričevala za pošiljke ribiških proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi, ki jih ulovijo plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, in so preneseni, s skladiščenjem ali brez njega, v tretjih državah, ki ga mora podpisati pristojni organ v tretji državi, da se uskladijo informacije, ki morajo biti navedene ob vstopu takih pošiljk na ozemlje Unije.

(5)

Vzorec veterinarskega spričevala bi se moral izrecno sklicevati na ustrezne določbe o iztovarjanju, raztovarjanju in skladiščenju ribiških proizvodov iz poglavij II in VII oddelka VIII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

(6)

Vzorec zdravstvenega spričevala bi moral biti primeren za uporabo v elektronskem sistemu TRACES (5), ki se uporablja za izmenjavo veterinarskih spričeval med tretjimi državami in državami članicami.

(7)

Zato je primerno določiti usklajen vzorec veterinarskega spričevala, ki ga mora podpisati pristojni organ v tretji državi, v kateri se prenesejo ribiški proizvodi, preden so odpremljeni v Unijo.

(8)

Uredbo (ES) št. 2074/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(a)

vstavi se naslednji člen 6c:

„Člen 6c

Zahteve glede uradnega nadzora ribiških proizvodov, ki jih ulovijo plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, in vstopajo v Unijo po tem, ko so bili preneseni, s skladiščenjem ali brez njega, v tretjih državah

1.   Ribiške proizvode, namenjene za prehrano ljudi, ki jih ulovijo plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, in so raztovorjeni, s skladiščenjem ali brez njega, v tretjih državah, preden vstopijo v Unijo z drugačnim prevoznim sredstvom, mora spremljati veterinarsko spričevalo, ki ga izda pristojni organ zadevne tretje države in ki mora biti izpolnjeno v skladu z vzorcem veterinarskega spričevala iz dodatka VIII k Prilogi VI.

2.   Tretja država, v kateri poteka prenos, mora biti na seznamu, kot je določeno v členu 11(1) Uredbe (ES) št. 854/2004.

3.   Če se ribiški proizvodi iz odstavka 1 raztovorijo in prepeljejo v skladiščne prostore v tretji državi iz navedenega odstavka, morajo biti skladiščni prostori na seznamu, kot je določeno v členu 12 Uredbe (ES) št. 854/2004.

4.   Če se ribiški proizvodi iz odstavka 1 natovorijo na plovilo, ki pluje pod zastavo tretje države, mora biti navedena tretja država na seznamu, kot je določeno v členu 11(1) Uredbe (ES) št. 854/2004, plovilo pa mora biti na seznamu, kot je določeno v členu 12 Uredbe (ES) št. 854/2004.

Kontejnerska plovila, ki se uporabljajo za prevoz ribiških proizvodov v kontejnerjih, so izvzeta iz te zahteve.“;

(b)

Priloga VI se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

31.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 281/27

(1)

V Prilogi V k Uredbi (EU) 2016/44 so navedena plovila, ki jih je Odbor Združenih narodov za sankcije uvrstil na seznam v skladu z odstavkom 11 Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 2146 (2014). Za navedena plovila veljajo številne prepovedi v skladu z navedeno uredbo, vključno s prepovedjo natovarjanja, prevoza ali raztovarjanja surove nafte iz Libije ter prepovedjo dostopa do pristanišč na ozemlju Unije.

(2)

Odbor Varnostnega sveta Združenih narodov je 20. oktobra 2017 obnovil in spremenil uvrstitev plovila Capricorn na seznam plovil, za katera veljajo omejevalni ukrepi. Zato bi bilo treba Prilogo V k Uredbi (EU) 2016/44 ustrezno spremeniti.

(3)

Da se zagotovi učinkovitost ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati takoj –

31.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 281/29

(1)

Direktiva 2011/65/EU določa, da morajo države članice zagotoviti, da električna in elektronska oprema, dana na trg, ne vsebuje kadmija.

(2)

S točko 39 Priloge III k Direktivi 2011/65/EU je bila iz prepovedi do 1. julija 2014 izvzeta uporaba kadmija v večbarvnih svetlečih diodah (LED) za uporabo pri osvetlitvi in prikazovanju. Komisija je pred 1. januarjem 2013 v skladu s členom 5(5) Direktive 2011/65/EU prejela vlogo za podaljšanje obnovitve te izjeme.

(3)

Večbarvne diode LED s kvantnimi točkami imajo dokazane prednosti v primerjavi s prejšnjo tehnologijo na področju energijske učinkovitosti in prikazovanja barv. Na splošno ima uporaba kvantnih točk na osnovi kadmija v zaslonih pozitiven učinek zaradi manjše porabe energije v primerjavi s trenutno razpoložljivimi alternativnimi tehnologijami. Skupni negativni vplivi na okolje, zdravje in varnost potrošnikov, ki bi jih povzročila nadomestitev kvantnih točk na osnovi kadmija pri uporabah za prikazovanje, bi verjetno prevladali nad skupnimi prednostmi nadomestitve za okolje, zdravje in varnost potrošnikov.

(4)

Uporabo kadmijevega selenida v polprevodniških nanokristalnih kvantnih točkah na osnovi kadmija za pretvorbo dolžine valovanja („downshifting“) za uporabo pri osvetlitvi zaslonov bi bilo zato treba izvzeti iz prepovedi za obdobje dveh let po objavi delegirane direktive v Uradnem listu Evropske unije. To kratko obdobje veljavnosti verjetno ne bo negativno vplivalo na inovacije in razvoj alternativnih možnosti brez vsebnosti kadmija.

(5)

Diode LED za osvetlitev s kvantnimi točkami na osnovi kadmija še niso na voljo na trgu in njihove morebitne prednosti v primerjavi z obstoječimi tehnologijami niso ustrezno količinsko opredeljive, zato obnovitev izjeme za uporabo pri osvetlitvi ni upravičena.

(6)

Prilogo III k Direktivi 2011/65/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

31.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 281/32

(1)

Svet je 31. julija 2015 sprejel Sklep (SZVP) 2015/1333.

(2)

Odbor Varnostnega sveta Združenih narodov, ustanovljen v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1970 (2011), je 20. oktobra 2017 podaljšal in spremenil seznam plovil, za katere veljajo omejevalni ukrepi.

(3)

Prilogo V k Sklepu (SZVP) 2015/1333 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

31.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 281/34